P osamezne Stevllket Navadne Din *75, ob nedeljah Din 1'—•
TABOR* U*»i» ™«k <Ub, toivmi nedelje « prarniVoe, ®b 18. uri i datumom naslednica dne ter stane mesečno po posti D 10—, ramp-aemstvo D 18	, dostavljen na dom
P 11*—, na izkaznice D 10*—* inserati po dogovoru*
Neročs »e pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičev* ulic« »t*v. *•
Poštnina plačana v gotovini Cana današnla šla v. 1 DlnJ
TABOR
Pecame^ne Stevllket Navadne Din —-*74 ob nedeljah Din 1*^
UREDNIŠTVO ee nahaja v Kat boru* Jurčičevo «L ib 4» L aad> stropje. Telefon intararb. SL 27<V UPRAVA nahaja v JorčlM ulici it. 4, pritličje, desno. Telo fon st, 24. SHS poštno E A—d račun štev. 11.787.
Na naročila brc« denarja m m miru. — Rokopiaf ta na wrfij>
Naslov
Maribor, sreda 17. decembra 1924. mmmmmuamBBmmmi
Leto: V. — Številka: 287.
»TABOR« je najcenejši slovenski dnev-nik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih driM ihti raztegnejo na dolgo In široko. ^ ^
Razplet dogodkov.
Nadaljni razkol med Davidovieovc1.
SUBOTICA, 16., dec. Pristaši Dav id o-vičeve stranke, ki n® soglašajo s kandidaturo Milana Groda so sklenil. s stranko Banjevcev volilni kompromis in. bodo postavili sfanpno listo z mg. Ivkovičem kot nosilcem.
Ministrska posvotovnn ja.
BBpGRAD, 16. dec. V kabinetu min-predsednika so se vršile danes ministrske konference ministrov Maksimoviča, Srskiča, Miletiča, Trifunoviča in Pribi-čeviča.
Povratek dr. Ninčiča,
BEOGRAD, 16. dec. Za jutri se prl-
čakuje prihod dr. Rybara iz Rima, za četrtek po povratek zunanjega ministra dr, Ninčiča.
Razkol med jugoslovanskimi komunisti.
BEOGRAD, 16. dec. Razkol v komunistični stranki med federalisti (Ziilov-jeva skupina) in centralisti (Trcekijeva skupina) zavzema vedno večji obseg. Iz stranke je izstopilo doslej 150 do ‘200 članov z Života Milojkovjierri in Mihajlo Todorovičem na čelu. izključitev Sima Markovima iz stranke st ostro obsoja. Med federalisti samimi pa so velike diference in je bil n. pr. novinar Meša Piade za 3 mesece iz stranke izključen.
Državljanska vojna v Albaniji*
Čete Ahmeda bega Zogu prodirajo, vladno se umikajo. — Majznamenitejše pleme Mati se priključilo vstaji
BEOGRAD, 36. dec. Glasom vesti jz Tirane je koncentriral Ahmed beg Zogu svoje čete v plemenu Mati. Za julr; pričakujejo odločilne bitke med njegovimi in Fan Uolijevinii četami. Čete Ahmed bega prodirajo koncentrično proti četam Fan Neli .in. Iz Prizrena javljajo, d.a je svak Ahmed bega, Kenan beg, zavzel Pitami in da prodira proti Kobili. Veliko ima ujetnikov in v Pitami je nastavil nove oblasti v irncvui Ahmed bega Zoigp. Vodja vladnih čet Pella se urnika proti Buki. Muharev bajraktar
miu je baje že odrezal umik in je računati z zajetjem teh čet. Tudi v Kroji je izbruhnila, vstaja, Baza Stana se je postavil na čelo uiiornikov. Vladi je poslala svoje čete v glavne kraje plemena Mati, da tam uduši usta jo. S tem, da se je priklopilo u staji pleme M ati, so je položaj za vlado Fan Noltja poslabšal. Mati niso le uajznamenitojše pleme Albanije, atnpak reprezeniirajo tudi znatno vojaško silo 4000 pušk v slučaju mobilizacije. Tudi Ahmed i>eg je p mora e e tega plemena.
Angleška zbornica odobrila politiko vlade.
LONDON, 15. dec. Poslanska zbornica je z 365 proti 132 glasovom odklonila Macdonaldov predlog, naj bi se izreklo nezadovoljstvo nad politiko vlade naprsni Egiptu in Rusiji.
—n—
Češkoslovaško-poljska trgovska pogodba.
VARŠAVA,'36. dec. Včeraj je prispela sem češkoslovaška delegacija, ki bo sklepala s Poljsko trgovinsko pogodbo.
*-Q—
Amnestijski zakon v Franclji.
PA.RIZ 16 dec. Poslanska zbornica jo v* razpravi o amnestijukem zakonu
sprejela sklep, da se naj da amnestija za vse prestopke izvršene pred 12. nov.
Borza.
CURIH. 16. dec. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.82. Beograd 7.70, London 24-24, Praga 15.61, Milan 22.27, Xc\vyork 516.70.
Zagreb 16. decembra. Pariz 360- 365, Švica 1208.50—1308.50, London 313—414, ■Dumaj 0.030—0.059, Praga. 202—205, Milan 288.10—291.10, Nelyoirk 66.50—67 iv).
BEOGRAD, 16. dec. Pariz 362- 363, Švica 1298—1299, London M 4.75—810.10, Berlin 1560—1590, Dunaj 0.0946— 0 0948, Praga 202.25—202.40, Milan 288.50- 289, Newyork 57.10—57.15.
Volilno gibanje v mariborsko-celjskem volilnem okrožju.
Narodni socialisti pod zastavo vcle-agrarca — Puclja
Na včerajšnjem zboru zaupnikov NSS iz Slovenije dno 14. tm. v Ljubljani je bilo sklenjeno, da NSS — katere snubljenje za enotna socialistično fronto so soc. demokrati zavrnili - marsi-rajo pri prihodnjih volitvah pod Puc-1 jevo bandero veleugrarstva. Postavili bodo skupno listo fc» Pucljevci v lilnih okrožjih, pridružijo se J im baje Davidovi čevci.
Kandidature Narodnega bloka v šmarskem in celjskem okraju.
Dno 14. dec. ob 10. uri dop. se jo vršil V Celju »bor zaupnikov Narodnega bloka za celjski okraj pod predsedstvom dr. g. Kalana in župana Tomaža Mastnaka iz Dramelj. Mala dvorana Nar. doma je bila nabito polna zaupnikov. Po govorih dr. Kalana, Drofenika, Mastnaka. Urleba in Prekrška je bil soglasno
storjen sklep za skupen nastop v Narodnem bloku. Na predlog kmeta Kukoviča iz Kalobja je bil postavljen za srezkega kandidata soglasno gosp. Jože Drofenik, za namestnika pa g. .Tože Zdolšek p. d. Krčetan i® Ponikve Oba sta že tudi v Šmarskem okraju proglašena za srezka kandidata Narodnega bloka,
Radikalski zbor zaupnikov v Mariboru
Dne 14. dec. je bil v Mariboru zbor radikalskih zauipnikov, ki je vkljub odločitvi glavnega odbora stranke sklenil postaviti posebno listo z nosilcem dr. Ravnikom, kateremu pa je bilo obenem dano pooblastilo, da se pogaja že naprej za skupen nastop, če uvidi tozadevno potrebo.
Doma in po svetu.
— Neuspeh klerikalcev v Medžimnr
ju. »Qlas Medjiinurja j Zagorja« poroča, da so hrvatski klerikalci sklicali zborovanje v neko veliko čakovsiko dvorano. Govoriti sta imela voditelja hrv. pučke stranke Barič in Šimruk. Toda razen ČM kovskik tretjerčdniikov in gruče kme-
tov ni prišel nihče in nazadnj’e je neki govornik govoril 23 ljudem. Medžimnr-ci ne marajo klerikalcev. Pa tudi od radičevcev se začenjajo obračati iiroč, ker navsezadnje le vidijo, da republike ni in ni, ter da Radičeva politika kmetu samo škoduje.
— Važen preokret v naši trgovinski politiki. Kakor poročajo iz Beograda, se je sedanji trgovinski minister sporazumel s Pašičem, da bo dobilo ministrstvo trgovine popolno oblast nad carinsko upravo in da bo v njegovo področje prešlo tudi določevanje tarifov. Nadalje bo minister za trgovino prevzel v svojo, kompetenco sklepanje trgovinskih pogodb z zunanjimi državami. To so dolgoletne želje naših gospodarskih krogov, ki bodo poslej lahko potem ministra za trgovino veliko lažje in uspešneje vplivali na carinsko politiko in zlasti na,večkrat škandalozno carinsko prakso: Posebnega pomena pa bo dejstvo, da se bo tarifna politika vodila v ozkem stiku z gospodarskimi krogi, ker bodo tako lažje uveljavljeni interesi do mače industrije in trgovine in pri sklepanju pogodb s tujimi državami bo načelo, da je treba zaščititi domačo produkcijo, prišlo bolj ko doslej do prev-darka. Lahko tedaj trdimo, da navedene preosnove trgovinskega ministra znači-jo preokret v naši gospodarsko-trgovin ski politiki.
— Volitve v znamenju boja proti boljševizmu! Zunanji minister dr. Ninčič ,ie sprejel v Rimu italijanske in zunanje časnikarje in jim očrtal na kratko potek In uspehe njegovih pogajanj ž italijanskimi državniki. Sporazum se tiče predvsem Reke in Albanije. Prijateljske vezi med obema državama so se nanovo utrdile. Nato pa je naš zunanji minister spregovoril tudi o notranjih problemih Jugoslavije. Dejal je med drugim: »Načrt, ki se po njem izvajajo volitve, stoji v znamenju boja proti boljševizmu. Boljševizem se je Začel po vsej Evropi živahno gibati. Pri nas niso prižli komunisti do besede niti v onih dneh, ko je bila agitacija skrajnih levičarjev zelo močna. Tudi danes bi ne bilo slišati o njem, če bi jim ne bil priskočil na pomoč Radič s svojo nesmiselno akcijo. Radij se je izjavil za komunista in boljševika. Inspirira se z navedbami Tretje internacijonale, kateri je on dragocen. Toda val bol j še viške nevarnosti se je že polegel. Dejstvo pa je, da sovjetska vlada, ki se ima boriti z notranjimi težkočami, skuša delati kar največ neprilik ostalim evropskim država«. Radičeva akcija, ki se naslanja na IIT. Vternacijonalo, ne bo imela u-speha. Vlada nastopa z vso strogostjo proti Radičevim poskusom. Nato je še dr. Ninčič pripomnil, da Jugoslavi ja zavoljo tega ne moro priznati sovjetske vlado in da bo odnose do sosedinih držav uredila po tem, kakšno stališče bodo z;i-vzemale napram subversivni kampanji boljševikov.
— Pogajanja z Avstrijo, ki so še vršila skozi več mesecev, so bila na nedoločen čas prekinjena. Zdi se, da Avstrija nima resne volje, da bi stopila z našo državo v ožje gospodarske stike. Tako je na pogajanjih pokukala stremljenja, da prepreči razvoj naše domače^ industrije in nam vsili svojo. Ko so jo naši delegatje odločno zavrnili, bo dunajski listi prinesli članke, v katerih so nami-gavali , da so pogajanja z Avstrijo jalova Pravi avstrijski mentalitet pa se je pokazal dne 28. septembra. sredi na j-živahnejšega dela nase delegacije na Dunaju. Tega dne so dunajski nacionalisti priredili ogromno manifastacijo proti seint-germainski mirovni pogodbi. Avstrijci bi se sicer radi zavili v miroljubni plašč nove Švice, toda izpod plašča pogleda vsak hip stara nemžko-im-perijialistiona in čraožolto pobarvana suknja, ki ima nešteto sramotnih madežev. Ni so tedaj čuditi, čo pri nas vedno manj verjamejo lepim avstrijskim besedam1.
— Prošnja- Vsled Strastne ljubezni sem zagrešil zločin, za katerega se poko-i-uKi že 16 Iefe ^E-aialu bodem zopet prost;
a svoboda zlata je za mene groza: — slep sem. S poštenim delom bi rad izbrisal svoj greh. Za telesno delo nisem. Popeval pa bi stare ljudske pesmi, ki mi jih je vsadila v srce stara dobra majka; tudi svoje skromne pesmice bi pol v smislu dičnega goričkega slavca, da »To bode najvišja modrost in krepost: brzdati in vladati strasti!« Glas moj pa Hi več čist kakor nekdaj; kriti bi ga moral s primernim godalom. Po kitari koprni moj* srce! A kako si jo naj kupim revček, zapuščen in zavržen... Morda pa sameva v kakem prašnem zaboju stara kitara? Plemenitim darovalcem in dobrim darovalkam bil bi hvaležen do smrti. Kitar« naj bi se poslala na »Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence«.
— Lokalna obrtna razstava v Ljutomeru. Prejeli smo: V našem trgu, ki je po novi železnici dobil zvezo z gospodarskimi središči naše oblasti, se pričakuje vsled tega gospodarskega napredka in razmaha. Sestavil se je odbor, ki se je nadel nalogo, da priredi koncem junija 1925 v Ljutomeru lokalno obrtnal razstavo za srez Ljutomer. Stvar zavednih obrtnikov je sedaj, da se takoj prijavijo, kajti obrtna razstava naj pokaže zmožnosti obrtništva našega sreza. Dopise jo pošiljati na odbor lokalne obrtne razstave v Ljutomeru.
— CM podružnica Sv. Barbara v Sl. g., Vurberg, Sv. Martjn in Št. Janž je priredila 7. tm. svoj	zbor	pri-g. F.
M. Amer v Sv. Martinu. Po običaj nemi predsednikovem pozdravu in otvoritvi seje se je zahvalil za trud posameznim! odličnim članom. Blagajničarka g, Jos. Petelin je poročala o gmotnem' stanju. Prebitek je 68 din.; ta znesek je g. trgovec Ivo Koščanšek takoj popolnil ha stotino. Hvala mu! Na predlog g. haduč. Ant. Gselmana se je odboru izrekla zahvala s prošnjo, da še v nadalje vodi podružnico z vso vnemo in da se povabijo k zborovanjem vsi sloji naših okolišev! ter se naj skrbi za razne zabave in veselice v dosego večjega gmotnega uspe< ha. —
— Računanje v šilingih v Avstriji. 23
Novim letom bodo vse avstrijske oblasti in druge javne korporacije začele računati v novi avstrijski valuti, čije enot« je šiling (10.000 aK). Tudi zasebni uradi, podjetja in zasebniki bodo morali računati v šilingih in — če hočejo — tudi v kronah.
— Usmiljenim srcem! Ko se bližajo najlepši prazniki v letu Božič in za njimi Novo leto, — se obračamo tudi mi, želeo vsaj malce zadovoljno obhajati te dni, do plemenitih src z vročo prošnjo, naj bi se spomnila med bednimi najbednej-ših, katerim ni dano gledati nebeškega solnca in jim Po možnosti naklonila darove. Vsak najmanjši dar bomo hvaležno sprejeli. Odbor Podpornega društva slepih. Ljubljana, Wolfova ul. 12.
— Kupite! Ne odklanjajte! Podpirajte! Rednim članom našega društva, to je slepim smo razposlali naše koledarja za leto 1925, ki jih sedaj prodajajo. Prosimo tem potom vse one, ki se jim' bodo naši koledarji od slepih v nakup, ponujali, da ne odklanjajo, temveč radi podpirajo nas najbednejše podpor najbolj potrebne slepe. Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 32.
— Razpis obrtniških podpor. »Obče-Slo vensko obrtno društvo v Celju« razpisuje 30 obrtniških podpor in sicer 5 po 300 din. in 5 po ICO din. pod sledečimi pogoji: 1. Pravico do podporo imajo siromašni obrtniki, ki so sedaj ali so saj bili redni člani društva, kakor tudi siromašne vdove jn otroci takih obrtnikov. 2. Utemeljene prošnje (kolka proste) je vložiti do 15. decembra 1924 M Uradu za pospeševanje obrti v Celju (Vrvarska ulica št. 1, vis-avis okoliški osnovni šoli, pritličje). 3. Društveno načelstvo bo po slobodnem prevdarku presojalo večjo ali manjšo utemeljenost prošenj in priznavalo podpore. Celje, dne 1. decembra 1924. Za načelstvo: Ivan Rebek 1. r. predsednik.
— Prodaja železniških tovornih H* stov v trafikah. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani razglaša, da hod«
Stran %
.TMiO It«
V MnviKffrn'. Tine 17. oecembra 1924,
prodajali odslej želecmiške tovorne liste in njih priloge za tuzemski in inozemski promet tudi prodajalci drugih taksnih vrednotnic (trafike).
— Radio termalno kopališče Laško je ©tvorilo zimsko sezono. Uradno konsta-tirana visoka radio aktivnost naravno toplega vrelca 3814° C. Zdravi reumo, ishias, žensko bolezni in nervozo. Popolna oskrba po zmernih cenah v kopa-liščnem domu. Za sobe in kopelji 50% znižane cene. Zdravilišče je oddaljeno 5 minut od kolodvora Laško.	2659
Mednarodna razstava usnjarske industrije v Milanu. V Milanu se vrši od 22. do 29. januvarja mednarodna razstava izdelkov usnjarsko industrije. Prospekti so interesentom ha razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
— 90 let v blaznici. Francoski listi herezijo slučaj, ki mu menda ni enakega pa svetu: Minule dni jo umrla v blaznici Dumsur Auron 108 let stara ženska, ki so jo pripeljali v blaznico L 1834, ko je kot 181etno dekle zblaznela. Ker ni imela sorodnikov, je ostala vse življenje v državni umobolnici in še učakala izredno visoke starosti.
— Kako je izseljencem v Združenih državah S. A.t Iz Chicago prihaja vest, da se v južnih državah že vrše priprave za preztmljenje brezposelnih delavcev, ki so pričeli prihajati iz severnih držav. Stanovati bodo morali v vagonih, delati bodo morali na občinskih in državnih cestah samo za slabo hrano brez kakršnekoli plače.
Mariborske vesti.
Maribor 16 decembra I9?4
m Na rojstni dan Nj. Vel. kralja se
bo služilo slovesno blagodarenjc v pravoslavni vojaški kapeli ob 10. uri ob sodelovanju opernega moškega pevskega zbora.
m Umetniška razstava kluba Grobar
rf Mariboru se je ©tvorila v nedeljo, dne
14.	dec. ob 11. uri zjutraj v veliki dvorani kazine. Otvoritvi so prisostvovali gg. veliki župan Pirkmajer, bivši župan Grčar, ravnatelji in profesorji sredrjih šol, ravnatelj in člani gledališča, kapelnik Herzog, mnogo duhovnikov in drugih prijateljev resne umetnosti, ki jih je vse toplo pozdravil predsednik kluba, g. nadzornik G vaje, z lepim govorom. Razstava je zelo zanimiva in sve-doči o zreli umetnosti in o resnem strem 1 jen ju naših umetnikov, o njih stalnem napredku in vestni izpopolnitvi. Opuščamo za zdaj podrobno stvarno kritiko in le omenjamo, da so razstavili gg: Gvajc 15 nad vse zanimivih in krasno uspelih akvarelov (po večini tihožitja) po en gvaš, eno sliko na strgal nem papirju in pastel-portret našega pisatelja Kostanjevca. — Enriika in Avgusta Sr.n-tel sta vposlali nekaj aktov in prav lepih akvarelov. — Baumgartner ima en pastel, akvarele in nekaj prav dobrih karikatur. — Petelnove »notice iz Be nefik« in njegovi »večerni akti« vzbujajo pozornost.— Tscharretove krajine so zelo uspele. — Žagar prinaša to pot nekaj krepkih aktov. Obči vtis je, da se umetniki vračajo s skrajnih subjektivističnih potov na bolj izhojeno cesto objektivne umetnosti, kjer jih la gl je poj-Baimo! Razstavo priporočamo občinstvu najtopleje. Našim umetnikom je treba z efečiini zanimanjem za njih ustvaritve dajati nove pobude. —i—
tn Ljudska univerza v Mariboru. Kakor smo že sporočili, priredi »Ljudska univerza« prihodnjo nedeljo ob 3% uri pop. v Kazinski dvorani »Otroški večer«! Našim šest do dvanajstletnim malčkom bo čjtal — nedvomno v dovršeni obliki — zelo lepe, vestno izbrano pravljice, nekaj nabranih na slovenskem — nekaj na češkem in ruskem vrtcu — g. ravnatelj Bratina. Čar dveh pravljic pa se' hia razodel celo na lepih skioptičnih slikah. Da Im program še pestrejši in veselejši, bo gdč. Vladirairova zapela tri srčkane in vesele pesmi. Predprodaja vstopnic (1—5 din.) je pri ge Zlati Bfilnik. Prosimo, naj učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol opozori mladino ijA to zanimivo prireditev, ki bo nedvomno ostala nežnim srcem še dolgo v spominu.
m K roparskemu umoru v Studencih.
t»b aretaciji Šlahtiča, o katerem je sedaj že nčsP°rno' da je eden izmed morilcev Miiklove družine, ni noben nov moment. Drugega krivca še nimajo in tudi za Miklovim truplom ni nobene sledi. Zdi se, da bo povsem sigurna domneva, da sta zločinca čevljarja Miki a zadavila in ga vrgla v Dravo. Orož-nifitvo je našlo v Miklovi hiši neko sumljivo kladivo, ki najbržc poteka iz delavnice mizarja Šlahtiča. Šlahtičev zločin je temibolj zverinski, ker je mož žiro! v zelo ugodnih premoženjskih raz-
merah in je imel v delavnici obilo dela. tako, da ga jo vodil k strahotnemu dejanju res pravi zločinski nagib. Slahtič se še nahaja v zaporu ptujskega sodišča, ker se je med tem pojavil resen sum, da je Šlahtič umoril tudi neko žensko, ki jo že dolgo pogrešajo,
m O vlomu v trgovino z usnjem Na-veršnik smo še izvedeli nastopne podrobnosti: Med polnočjo in 1 uro v noči od 14. na 15 tro. se je finančni upravitelj g. Aniton Strpec vračal po Aleksandrovi cesti iz kavarno na stanovanje. Ko je šel mimo hiše dr. Rosine, v kateri se nahaja trgovina Naveršnik, je videl, da so vežna vrata nekoliko odprta. Ker se mu je zdelo sumljivo, jih je odrinil. Opazil je, da je pred notranjimi vraiti stal neki moški, ki je ko j stopil proti njemu, nakar jo g. S. krenil naprej in sicer na policijsko stražnico, kjer je sporočit svoja opažanja. Medtem so bili vlomilci alarmirani in" so izginili, predno jo policija prispela na lice mesta. Takoj je bil obveščen trgovec, nato pa so varnostne straže izvedle racijo po vsej okolici Aleksandrove ceste tja do Lajtersberga. Prvi je bil aretiran 351etni Jakob Fras, doma. iz Kamnice, kmalu za njim pa njegov zvesti tovariš v hudobijah, Gustav Punčuh. Dočirn se je Punčuhu posrečilo, da je pobegnil, je bil Fras priveden na stražnico, kjer je odkrito priznal, da je sodeloval pri vlomu v Naveržnikovo trgovino. Dejal je, da so ukradeno usnje odnesli v vrečah in ga vrgli za neki plo.t blizu Tomšičevega drevoreda. Kakor smo že sporočili, ni bilo najti nikjer ne vreč ne usnja. Očitno je bilo, da so ga vlomilci nekje blizu poskrili. Ugotovilo se je, da je Fras nekaj časa stanoval pri železniškem uslužbencu Strmšeku v Tomšičevem drevoredu. Moža, ki je bil ravno v službi, so tekom dopoldneva zaslišali. Izjavil je, da ne ve ničesar o ukradenem blagu. Medtem pa so se detektivi podali na njegovo stanovanje in iztaknili vse pokradeno usnje. Ni manjkalo niti komada. Strmšeka so seveda taikoj zaprli'. — Tekom noči so tudi aretirali sestro ubcglega Gustava Punčuha, Angelo Punčuhovo, ki je bila skupaj z bratom in s Frasom član prosi n le vlomilske tolpe, ki je izvršila pred 3 leti v Mariboru in okolici okoli 23 vlomov in večjih tatvin. Vsi navedeni pro-fesijonalni tatovi so bili še nedavno v ječi; kakor hitro pa so prišli na prosto, jih je zgrabila stara hudobija. Niso mirovali, dokler se niso zopet ujeli. Resno sumijo, da je ta tolpa vlomila svoje dni tudi pri krojaču Kokalju v Gregorčičevi ulici, kjer je bil vlom izvršen skoraj na enak način. Vrednost ukradenega in srečno najdenega usnja ki je manjša kot se je zdelo v prvi razburjenosti. Vče, raj izvršena cenitev je namreč dognala, da je vredno 31.900 din.
m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 7. do 13. dec. Treh. tifus ostalo 2 o-zdravel 1 ostane 1. Griža ozdravila 2. Škrlatinka ostala 2, ozdravel 1, ostane 1, Norice ostalo 6. Trnkom ostala 2, novih 1, ostanejo 3.
m Odbor Sokolskega društva v Mariboru vabi vse brate in sestre, da se udeleže poslovilnega večera na čast premeščenima bratoma kapetanu Šuputuin poročniku Zobecu nocoj v torek v restavraciji Narodnega doma.. Sodeluje društVeni orkester in g. Janko ud Narodnega gledališča. Zdravo! Odbor.
m Električna razsvetljava v Mariboru se jako širi; celo dozdaj skrajno zapuščenih ulic so spominja novi gospod ravnatelj mestnega elektr. podjetja. Tudi v »Oh bregu« dobimo moderno razsvetljavo. Drogi že stoje ter še menda čakajo na svinčnico. Manjka še samo 1 drog, ki bi naj stal blizu vhoda v mestno dravsko kopališče. Ta svetiljka ne bo rešila samo 5 hiš teme temveč bo raz-svetila tudi kopališče, kjer se kaj radi skrivajo nočni elementi, boječi se luči sploh in pa potrebni prenočišča. Od te luči bo imela korist občina sama, kajti poškodba kabin in obcestnega plota ne bo tako lahko mogoča.
m Klic uboge obmeJtfe dece! Od Sv. Križa smo prejeli:	Učiteljstvo pri Sv.
Križu nad Mariborom priredi letos dne 28. dec. 1924. prvo Božičnico v prid obmejni doci. Ker je ta akcija tukaj na meji v narodnem in državnem interesu velevažna, se obračamo tudi do zaved-' nih, mladincijubnih Mariborčanov, da nam priskočijo na pomoč. Darove je poslati v Cirilovo tiskarno, sicer bo pa tako učiteljstvo te dni pobiralo darove od trgovine do trgovine. Držite se gesla: Odpri roke. odpri srce, podpiraj obmejne gore. J, H. š. up.
m Gospodinjski koledar prodaja mariborska podružnica J. M. vsak dan od
15.	do 16. ure. Pisarna podružnice v Sodni ulici 32, na vogalu.
ni Kuharska tečaja za fino meščansko kuhinjo' in za fino pecivo se otvo-rita 10. januarja 1925 na dckl. zavodu »Vesna« v Mariboru. Pojasnila se dobe do 23. dec. le od 10.—11. ure v pisarni vodstva.
m Kateri-najdeni predmeti so deponirani na mariborski postaji. Prejeli smo: V času od 1. do 30. nov. 1924, so bili v vlakih najdeni in na postaji Maribor gl. kol. oddani nastopni predmeti; 1 ženski dežnik. 1 črna palioa, 1 palica. K g sode, 1: rumena palica, 1 sivi ženski plašč, 1 palica, 1 rujava palioa, 1 ruja-va palica, 1 ženski dežnik, 1 orožniška čepica, 1 financarska čepica, 1 orožniška čepica, 1 zavitek: 1 žepno krilo, Ipar ženskih čevljev, 1 ročna papirnata torba, vsebina: stara obleka, 1 moški stari dežnik, 1 moški dežnik, 1 žensko ogrinjalo, 1 rujava športna čepica, 1 črna usnja ta športna čepica, 1 rumena palica, 1 vojaški sivi plašč, 1 svetla palica, 1 višnjeva palica, 1 rujava močna palica, 1 moški dežnik, 1 podglavnik, 1 moški dežnik,1 usnjat etui z očali, 1 moški črni ovratnik., 1 zavitek: papir in zavitek, 1 slamnati ceker: spodnje hlače in platno. 1 bela škptl jica z 1 parom novih hišnih čevljev, 1 par rokavic, 1 rujava usnjata torba m spise s perilom in 1 britvijo, 1 nova metla; 1 par novih opank, 1 doza za cigarete, 1 ovitek 6 škatljo, vsebina: 1 par novih otročjih čevljev in 1 prazen nahrbtnik, 1 rujava palica, 1 novi moški dežnik, 1 ženski dežnik, 1 nova ura (budilka), 1 rujava palica, 1 ženski muf, 3 rujava moška zimska suknja in 1 srajca, 1 mala usnjata denarnica, z malim zneskom, 1 črna sesalika, 1 ovitek vsebina: 1 stara ženska jopa in 1 šalj. 1 rdeča škatlja z 1 novim cilindrom.
m ISSK Maribor poživlja tem potom: članstvo, da se vdeleži odkoduice svojih zaslužnih članov gg. kapetana Šuput-a in poročnika Zob e c-a. Odhodnica se vrši danes v torek dne 16. decembra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu.
m Najdeni predmeti: Od 1. do 30. XI. 1924 so bili oddani kr. polic, koimisarija-tu sledeči predmeti, ki jih izgubitelji lahko prevzamejo med uradnimi urami v sobi št. 9. 1 listnica z večjim zneskom, 1 torbica in mali znesek, zvez ključev in zrcalo, 1 naočniki in zvez ključev, 1 torbica, 1 palica, 1 torbica, 1 robec, zvez ključev in mali znesek, 1 koles, pumpa, 1 pesmarica, 1 suknjen pas, 3 ključi, 1 kura, 1 šal, mali znesek, 1 galoša, 1 telovadni čevelj, 1 denarnica in mali znesek, 1 mali znesek, 1 pasji nagobčnik, 1 čepica, 1 denarnica z malim zneskom in verižico, 1 torbica, 1 boa, 1 kokoš, 1 šal, 1 zvez ključev, 1 gos, 1 ključ. — Zgubljeni predmeti:	od	1. do 30. nov.
1924 so bili sledeči predmeti prijavljeni kot izgubljeni: 1 siva konjska odeja z rudečimi črtami, 100 din. bankovec, 102 din. in bela denarnica, 1 beli kamen za prstan, 3 ključi, 80 din. znesek, 1 kozica, en cedilnik, 1 zlata zapestnica, 1 denarnica z 3000 din., 300 din. znesek, 1 črna denarnica t 150 din., 1 uradni žig »Trošarina plačana«, 1 črna usnjata^torbi-ca in 550 din. 4 male ključe, 1 košara, 1 črna listnica in 150 dim 4 zastavni listi,
1 siva konjska odeja, 1 znesek 120 din., 1 štampiljka »Savez. metal, radnika«, 1 pes »Flek«, 1 par gumijevih čevljev, 1 zlata ura, 1 tein® osi vi volneni šal, 1 svil. torbica, 1 zlata doza z »G. S.«, 1 glavnik, 50 din., 2 ključa, 3 rudeča roč, torbica, 1 svilena ruta, 1 črni ovratnik iz kunje kožuhovine, znesek 540 din., 1 pes belorujav, 1 rujava listnica s 530 D in 200.000 aK, 1 britev, znesek 100 din.,
1 škaltjica z neznano vsebino za tvrdko »Knezar Franc«, znesek 1000 din., 4 car. deklaracije. 1 katekizem, 1 dolavsika knjiga na ime Ozmec, l želez, legit. na ime Harmel.
m Grajski kino predvaja od pondclj-ka do vključno srede krasno veseloigro Potaseh & PcrLmuter. Ta šestdejanska veseloigra nam z izborno komiko opisuje resnično zgodbo, kako je nastala ta svetovna največja tvrdka, kako sta se sestala gospod Potaseh in Perlmuter, kako sta ustanovila tvrdko in kako delovala kot družabnika. V tem filmu vidimo nastop n a j večjega svetovnega varieteja in ogled mode. ki bode merodajna v letu 1924 in 1925. V četrtek začne najnovejši Luciano Albertini film, Mr. Radiuro.
m Mostni kino. »Matho« krasna historična drama V 7 činih se predvaja v torek, sredo In Setrtek.
m Sokolsko društvo v Mariboru izda o priliki svojega občnega zbora »Društveno iz vest je«. — Vabimo brate trgovce, obrtnike in narodna podjetja, da inso-rirajo vanj. Inserate sprejema brat Jirovšek v Ljubljanski kreditni banki in Lj. Kranjc. Zdravo!
m Z mariborskega sejmišča. Na svipjsaki sejem dno 12. dec. 1924 so pri-
peljali 135 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladi'prašiči 7—9 tednov stari komad 150—187.50 D, 3—4 mesece stari 275—350 D, 5—7 mesecev stari 550—650 D, 8—10 mesecev stari' 750—875 D, 1 leto stari 1250—1750, 1 kg žive teže 15—16.25 D, 1 kg mrtve teže 18.75—22.50,
m Mariborski novinarski klub. Vsled nastalih zaprek je za danes, torek sklicana seja odgodeua na četrtek ".večer ob običajni uri.
m Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov ima sestanek'dne 21. trn. (ne. deljo) ob 10. uri v restavraciji Anderle ter se prosi, da se vsi cen j. gg. tega sestanka gotovo udeleže. Odbor. N 65 m Slov. lovsko društvo — podružnica Maribor bo priredilo v četrtek, 18. tm. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Nar. doma« družabni večer za podružnične člane, mariborske lovce in prijatelje lova. Vabljene tudi družine. Na sporedu je zanimivo predavanje g. kapetana Zvonka: »Lov na divje koze v Orni gori«. Po predavanju latinska zabava. Odbor. 65 m Prošnja ubogega invalida. Težki, 80%ni invalid, na pljučih bolan, vsakega dela nezmožen, po večini prikovan na posteljo, z ženo in 5 otroci, ki so nepreskrbljeni, živi v največji bodi in revščini, ter prosi vsa dobra srca, naj sega usmilijo in naj izročo svoja darila v uredništvu »Tabora«, kjer se izve tudi ime in naslov reveža.
m Knjige, leposlovne 1® zna®* stvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih. kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« ® Mariboru, Na« rodni dom I.
Gg. trgovce in gostilničarje opozarja« mo. da sta za nabiranje oglasov za mesto pooblaščena samo g. Reja in Šajna, za okolico pa g. Narat. Sprejema jih tudi uprava lista. Za naročila, dana drugim osebam, uprava ni odgovorna.
Uprava dnevnika »TABOR«. mi ii ii innnmnn a a' □□oaaaonaoaa
Narodno otedollšte,
REPERTOAR.
Torek, 16. dec. »Kajn«. Ab. D. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.
Sreda, 17. dec. Zaprto.
Četrtek, 18. dec. »Raizporoka«. Ab C. Petek. 19. dec. Zaprto.
Sobota, 20. dec. »Ra z poroka«. Ab. A-•
Opozorilo o spremembah repertoarja.
Ker se je moral sedaj žo dvakrat radi nenadne težje obolelosti nekaterih članov repertoar spremeniti, prosimo cen j, občinstvo, da posvečajo večjo pažnjo tozadevnim noticam. Ker dobro vemo, kako mučno jo za občinstvo, kadar se mora repertoar spremeniti, je gledališki u-pravi sami najbolj mučna vsaka sprememba. Če omenimo še dejstvo, da razpolaga naše gledališče, ki še do danes životari brez subvencije, le 7, najpotrebnejšim umetniškim osebjem, vsled česar je vsaka vloga le enkratno zasedena (ne z dvemi močmi), bo cenj. občinstvu pač umljivo, če se mora repertoar sem in tja spremen iti. Pri tej priliki omenimo, da morajo repertoar večkrat v zadnjem trenotku (radi sličnih tehtnih vzrokov, kot so bili v zadnjih dneh naši) spremeniti gledališča, ki razpolagajo s tri do petkrat večjim o-sobjem, kot ga ima naše gledališče. Zato ponovno prosimo cenj. občinstvo, da blagovoli oprostiti v slučaju eveutuel-nih repertoarnih sprememb. Gledališka ka uprava Pa bo vsekakor strmela, da bo, če le mogoče, potoni lepakov in časopisja objavila takoj vsako spremembo repertoarja.
Dopisi.
Konjice. Bivši tajnik okrajne hranil nlce in zvest peristaš tukajšnjo nemška kliko Gotfrid Hascnbichel se poteguje za gostilniško koncesijo y našem trgu, ki'je ugasnila s smrtjo njegove matere. Oblasti je znano, da imamo v konjiškem trg® itak preveč gostiln, da torej ni nobene potrebe, da bi obstojala ilasen-bkhlova gostilna še naprej in upamo, da bode pristojno oblastvo prošnjo imenovanega kratkomalo zavrnilo. Gotfrid Hascnbichel je zelo dobro situiran, posestnik enega najlepših posestev'v bližini konjiškega trga, nadalje zastopnik zavarovalne družbe »Jugoslavije« in torej tudi iz razloga njegovega gmotnega položaja ni povAda, da se mu podeli zaprošena koiticcsija,
v. n
»ju a n
Kultura in umetnost.
x Utva: Kraguljčki. Zbirka mladinskih pesmi. Ilustrirala Ksenija. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Lepo darilo za božič za naše malčke, ki ga še posebej priporoča okusna oprema. -
x Nov slovenski zdravstveni propagandni list. List »Zdravje«, ki ga je izdajal Inšpektor ministrstva naroduega zdravja v Ljubljani kot slovenski prevod enakomernega srbskega lista, je prenehal izhajati. Namesto tega lista se bo izdajal list »Zdravje« z originalnimi članki ter bo izhajal kot priloga lista »Preporod«. Sodelovali bodo v listu priznani strokovnjaki, uredništvo pa je prevzel predstojnik higijenskega zavoda dr. Pirc.
x J. Kolin -Gjukič: Angleška gramatika. Zagreb 1924. V izdaji »Engleske biblioteke« v Zagrebu, Prilaz br. 2, je izšla te dni na brvatsko-srbsKem jeziku pisana angleška gramatika, ki jo je spisala ga Kolin-Gjodid, profesorica angleščine na ženski realni gimnaziji v Zagrebu na temelju svoje mnogoletne, prakse v šolskem in 'privatnem parku. Knjiga je razdeljena v tri dele 1. .dietična razlaga čitauja in pisanja, 2, gramatična pravila, 3. razni poucm danki
o pisnju pisem, angleškem novcu itd Na koncu je mapa Velike Britanije. Lasi pisana v srbohrvaščini, bo knjiga vsakemu Slovencu, ki se hoee učiti angleščine, dobrodošel nadomestek za razne nemške učne knjige.
x Josip Novak:	»Slovenska	vadnica
*a nemške osnovne šole«. 3. zvezek« Odobril prosvetni oddelek za Slovenijo. Založila kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Pričujoča knjiga je. plod izkušenega slovenskega šolnik-a.. Ne..bo le dc.bro služila, šolam, katerim je namenjena, ampak s svojo bogato zbirko jezikovnih nalog tudi učiteljstvu na šolah s slovenskim učnimi jezikom, "''to naj si jo nabavijo tudi slovenske sole za'svoje učiteljske knjižnice.
Porotno sodišče.
aribor, 15. decembra.
Kajn iz Slov. goric.
Danes stoji pred poroto Vincenc Knuplež, pos. sin. iz Kočice pri Sv. Jakobu v Sl. gor., star 19 let, ki je 30, okt. t. 1. umpril svojega brata Ivana. Oče Knupležev jo bil v drugič oženjen.
Iz prvega zakona je imel eno hčerko in pa umorjenega Ivana. Iz drugega zakona Pa je 5 otroik, med njimi današnji obtoženec. Knupleževa kmetija je ena največjih na Ročici. Drugi zakon očeta Knupleža pa je bil 1. 1921 vsi o d moževe zahteve iz obojestranske krivde sodno ločen. Po ločitvi je oče Knuplež izročil polovico posestva sinu Ivanu.iz prvega zakona. To je peklo današnjega obtoženca in očital je ponovno bratu Ivanu, da je oškodoval otroke iz drngogu-zaiko-na. Prepiri so se vedno zopet ponavljali, sovraštvo je uaraščalo. Ko je v noči 3. febr. 1923 nekdo streljal na Ivana Knupleža, je ljudstvo že takrat soglasno obdolžilo Vincenca Knupleža kot storilca, posebno ker je že pred Novim letom grozil, da bo vse »postreljal«. Kazensko postopanje je bilo sicer ustavljeno a sum je ostal, zlasti še ker je obdolženec letos poleti izjavil napram Martinu Bračiču, ces enkrat ga pa bom, pa če ga tudi ubijem in dobim za to 20 let ali še več«.
Dne 30. okt. tl. sta oba brata vozila drva in listje teti Pezdiček. Tam sta se napila in sta bila oba malo vinjena. Ko sta se med 4. in 5. uro vrnila domov, je cdšel Ivan s posestnikom Henrikom Bračičem proti gozdu, da mu pokaže neka drva. Komaj sta bila par korakov od hiše, zaslišita klicati očeta Knupleža na pomoč, češ da ga Cena kolje. Ivan je pohitel nazaj in odstranil brata, ki je očeta pretepal, iz hleva. Zato je pa obtoženec na dvorišču udaril brata Ivana s pestjo Po glavi, nakar sta se zgrabila in vrgla na tla. Ko sta se spustila je skočil Vincenc k vozu PO rocreo m hotel udariti brata PO glavi. Viničar Zvajker pa jniu je rocico po daljšem ru-vanju iztrgal. Ko sta šla nato oba brata v vežo, je Vincenc ponovno napadel Ivana, ker je ta rekel, da mora Vincenc drugi dan od hiše. Le z velikim trudom je viničar Zvajker ločil podivjanega Vincenca od brata. Pokojni Ivan 3 . til nesrečo in je naročil Žvajkerju, naj gro po orožnike k Sv. Marjeti ob Pesnici. Ko je potem pokojni Ivan stoječ na hišnih stopnicah in obrnjen s hrbtom proti veži govoril z očetom, materjo m s sestrma Angelo in Terezijo, je nenadoma pridrvel skozi vežo obtoženec z,
ročico v roki in udaril od zadaj brata Ivana dvakrat ,s tako silo po glavi, da se je Ivan zvrnil preko stopnic in padel po dolgem na obraz v smeri proti hlevu. Pokojni Ivan se sploh ni več ganil, domači pa- so prestrašeni zbežali k so.se-. dom. Ko je prihitel orožnik, ki ga je slučajno naletel posestnik Bračič, z nekaterimi ljudmi h Krampi jevirn, so našli Ivana že mrtvega..' Sodna obdukcija je dognala, da je imel popolnoma razbito glavo. Obtoženec se zagovarja, da je udaril brata zato, ker se je bal njegovega napada.
Porotniki niso potrdili vprašanja na umor, pač pa vprašanje na uboj. 19-letni Vincenc Knupleš je bil obsojen na 6 let težke ječe.
Maribor, 16. decemibra. Čarodejec z menico.
Pred poroto stoji 46-letni Alojz Košak iz Sv. Petra pri Mariboru, bivši trgovec na Aleksandrovi cesti 44 v Mariboru. Obtožen je, da je ogoljufal svojo ločeno ženo Rozalijo Košak, Jožefa in Nc-žo Lubej ter Marijo Lešnikovo s tem, da Jim je dal podpisati'menico za 192.000 K, za katero pa si je dal od Trgovske banke izplačati 192.000 din. Dalje je obtožen, da je iz konkurzne mase prodal motor. Alojz Košak se je 1. 1920 oženil z bogato vdovo Rozalijo, posestnico in gostilničarko na Meljski cesti. Vendar je bil zakon radi obdolženčeve krivde kmalu ločen. Košak, nekaj časa premožen mož, je postal zopet revež. Preživljal se je s posredovanjem. Maja 1923 je kupil od mizarja Antona Viharja, blagajnika hranilnice jn posojilnice katoliških mojstrov v Mariboru vozno parcelo v Razvanju za 192.0(K) K. Ker Košak- ni imel denarja, mu je Viher izposloval pri posojilnici posojilo prpti menici, ki bi jo podpisale kot poroki pfemiožue osebe. Košak bi dobit denar izplačan le, če bi prišlo do izvršitve kupčije z Viharjem. Košak je pregovoril svojo ločeno ženo Rozalijo, dalje železničarja in posestnika Jožefa in Nežo Lubej ter posestnico Marijo Lešnik v Pobrežju, da so 17. maja 1923 v poslovnih prostorih hranilnice kat. mojstrov podpisali menični blanket, na, katerem ni bilo nič zapisanega, pa se jim je reklo, da podpišejo kot poroki za 192.000 K, ki se izplačajo Košaku samo če pride z Viher-jem do izvršitve kupčije. Do tega pa ni prišlo, kor so se stranke zmotile v številki parcele. Vendar je pa Košak hotel imeti od posojilnice K. m. izplačilo posojila po 192.000 K. Ker mu niso dali, je zahteval menico itazaj in jo tudi dobil. Med tem pa, ko je ležala menica pri posojilnici, jo je izjx)lnil Viher na 192 000 din., češ da se je zmotil z ozirom na izi-šlo uaredbo, da se morajo voditi vsi računi v dinarjih.
Vkljub izrecnemu dogovoru s- ooroki, da Košak ne bi smel porabiti menice ra-zun v slučaju izvršitve kupne pogodbe z Vihcrjem in vkljub temu, da so poroki podpisali samo za 192.000 K, je Košak skušal menico spraviti v promet, jo jc ponujal na prodaj ali pa skušal dobiti posojilo proti zastavi menice. Javno se je bahal v gostilni, da lahko spi a-vl s to menico svojo ločeno ženo na beračijo. Ker pa se je vsakomu zdelo sumljivo, da bi kdo mogel podpisati Košaku tako visoko svoto, ni nikogar mogel speljati na led. Konc-eni meseca junija 1923 pa se je pričel Košak pogajati z bivšim lesnim trgovcem v Mariboru Ant. Jug, ki je bil v poravnalnem postopanju, za nakup njegove trgovine v Maribpru na Aleksandrovi cesti št. 71. Ker je bil Jug pri volji sprejeti menico v plačilo kupnine, jo je Košak izpolnil z imenom Anton Jug kot upravičenca (remitenta) in določil, da zapade menica v plačilo '30. okt. 1923. Podružnica Trg. banke v Mariboru, kateri je Jug dolgoval večjo svoto. je sprejela to menico v kritje dolga in jo je s tožbo z dne 5.nov. iztožila proti vsem štirim porokom. Obsojeni »o bili v vseh instancah na plačilo 192.090 din. in visokih pravdnih stroškov krog 30.000 din.
Obtoženec priznava dejanje, trdi pa, da ni imel goljufivoga namena, češ, da mu je.podjetje dobro šlo in je bil prepričan, da bo znesek lahko plačal. Nasproti tej trditvi stoji dejstvo; da je bila trgovina že pod Jugom v plačilnih težavah in je bilo celo poravnalno postopanje ustavljeno in je bil otvorjen kon-kurz. Iz te konkurzne mase je Košak povrh še prodal motor za žaganje lesa v vrednosti 10.000 din. nekemu Tvanu Boletu v Rogoznici pri Ptuju, Košak sicer trdi, da mu je dal motor samo v popravilo. Iz pogodbe pa jasno sledi, da je šlo za prodajo in je Košak del kupnine v znesku 600 din. zapravil.
Porotniki so v smislu obtožbe potrdili krivdo in ie bil Košak obsojen na 2 leti težke joče,
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 24
— Za vraga, kaj je storili — je odvrnil starec,.udarivši s palico ob tla. — Kaj je storili Vojno sodišče bi ga bilo že desetkrat obsodilo na smrt radi de-zertacije. Ali se ni nekaj minut poprej popolnoma udal sovražniku?
Mladenič je nehote prasnil v smeh.
— Sovražniku! — je vzkliknil. — Ta sovražnik sem nedvomno jaz.
— Saj veste, da se tako pravi, — je rekel stari, vojak, pod besedo »sovražnik« razumem neznanega človeka. Gjb-by, ki vas je danes ugledal prvikrat v življenju, se vam je koj priliznil in u-dal, Margerito in mene pa je pustil na cedilu. Vzlic temu pa je nji psiček tako ljub, da ga moram celo jaz vzeti vsak dan po kosilu na kolena.
— Zanj to ni posebna usluga! - je pripomnila Margerita.
— Kako to?
— Ker mu vi puhate tobačni dim v nos, kar živalic! prav gotovo ne de prijetno.
— Res je, — je dejal tujec, — psi ne marajo niti najfinejšega tobaka. Sicer pa: Gibby se je hotel z menoj samo poigrati; preverjen-som, da vzlic temu ljubi gospoda, zlasti pa še svojo mlado gospodarico.
Margerita je pogledala s hvaležnim pogledom tujca, ki je tc>li Hvalil njenega psa.
Starec pa je majal z glavo.
— Vse to je lepo, — je dejal — toda zapomni si, Margerita.:. posllidob ne smeš nikoli pozabiti vrvice, ko greva na sprehod, kajti če se nama izgubi, naj ostane zunaj; bo pač spoznal, kaj :,e pravi, -spati na cesti.
X. Poveljnik.
— Gospod. — je nadaljeval stari vojak, spremenivši glas in obrnivši se proti potniku, vi ste tujec, v našem mestu in bržčes samo mimogrede pri nas. Ali ste bili v parku in če, ste-li slišaii našo godbo?
— Da, gospod..
— Pa kako vam ugaja?
— Izborno.
— Drago ml je, da se razumete v to Bila je godba pete dragonske stotnije gospod, pa lahko smelo trdim, da spada med najboljše. — Polkovnik mi je rekel nedavno: »Moj dragi poveljnik, godba mojega polka je morda najboljša v vsej stotniji!« In imel je prav. Veseli me te daj. gospod, da ste prebili večer v tako prijetni zabavi. Godba dviga dušo in navdušuje naše uho — tako pravim vsak da.n Margeriti. — čast mi je zaželeti vam lahko noč, gospod!^
Po teh besedah je po vojaško pozdravil, vzel pod pazduho svojo krasno spremljevalko in krenil na desnico: za njima je šel Gibby, obračajoče se večkrat k nov.etnu prijatelju, ki ga je moral na svojo žalost tako naglo Zapustiti. »Ta okostnjak je prav dolgočasen’« je
pomislil naš popotnik, ko je dvojica odšla. »Toda njegova hči — to te nekaj! Zakaj pač nisem sin katere tukajšnje meščanske rodbine? Čutim, da bi vzljubil tega divnega otroka. Odhajam in se zavedam, da je ne bom videl nikoli več. Toda spomin nanjo bo mi ostal v kotičku srca tako dolgo, dokler bom živ; cesto bom mislil iz daljave na nedolžni, čisti cvet, s katerim se je za kraten nip naslajala moja duša.«
Mladi popotnik jc nehote kreuu v t isto »mer, kamor sta odšla stari vojak in
Margerita,
Hotel je, da bi videl, Kam sta zavjla, četudi iz precejšnje daljave. A ulcl je, kako sta šla čez sejmišče in potem vzclolz skozi ulico Ge<yge-Genoux in sta. navsezadnje zavila na. glavno cesto. Podaj je nehote pospešil korake, taio, da ga skoraj ni ločilo niti deset korakov od oseb,
ki jih je sledil.	,.	..	,
Starec in njegova spremljevalka sta šla mimo neke prodajalmce tobaka.
Visok, zajeten mož vojasice v lian jo« ti je stal na pragu trafike.
Ko je bil opazil starega gospoda, mu
jc vzkliknil:	v-m*
— Dober večer, gospod poveljnik!
— Dober večer, dragi moj.
Tedaj še je Pristavil:
— Pripravite mi stotino suhih smotk. Saj veste katere vrste. Pridom jutri
I>M!ie>*ZcIo dobro, gospod poveljnik!
Popotnik je stopil v trgovino, zahteval smodke in vprašal trgoveg:
— Kdo je gospod, ki ste z njim pravkar govorili.	.
— Ti»ti, ki sem ga nazval poveljir.ka? rinhrijau izza starih dni, poveljnik Fe-
‘ ruya. Hm, ta mož ni imel nikoli sreče.
Lahko bi bil postal maršal Francije ali vsaj divizijski general in vitez velikega reda častne legije. No. kaj pa jc sedaj: vpokojeni poveljnik in enostavni vil oz. Ni imel sreče, pa jc ni!
— Pa je vsaj v tem srečen', je pr ista,-vil popotnik smeje, — da ima lepo hčer*
Trgovec ga je pogledal začudeno.
— Lepo hčer? — je vprašal. — Ivaj pa menite reči s tem, gospod? O čegavi jiče* ri govorite?	rri
— O mladi deklici, ki jo je pel jal pod pazduho. Mari ni bila poveljnikova hči?
Trgovec s tobakom se je zasmejal.
— O ne, gospod, ona je toliko njegova hči kolikor moja. Soproga mu je.
— Ah, kaj pravite — se je začudil tujec — soproga?
Da, gospod, tako je.	>	,g
— Saj je še otrok.
— Ni ravno otrok. Gospodična Mar-garita Chc.snel je bila stara sedemnajst let, ko se je poročila; poročena pa je že kaki dve leti.	,	. ;
— Koliko pa jih ima poveljnik na hrbtu.	..
— Hm. hm, tako-le okoli sedemdeset. —Čuden zakon.
— Ah, pomlad in zima, prav imate. Pa vendar jo bila sreča zanjo, dh Se je namerila tega gospoda.
— Zakaj neki?
— No, ker bi si gospodična Margerita bila morala vzlic svoji lepoti služiti kruh z lastnimi rokami. Saj dobro veste, kolik je zaslužek, ki si ga lahko pridobi dekle z dvema rokama!	v,	,►
— Je-li poveljnik bogat?
O.	da, gospod, ima majhno lepo hišo,
več tisoč letnih prejemkov in ^pk-o-jni-no. To je lepo in s.tem se ,da živeti1, zlasti še, ko vemo, da ta dvojica noče imeti otrok. Dekle je pač z veseljem postalo grofica, kajti poveljnik je grof no iodu. Kadar pa bo umrl in zapustil ime in čedno premoženje, ne bo manjkalo snubcev. Z vsh strani ji bodo prihajali lin vsakovrstni po izbiri, pa se gotovo ne bo mogla, obraniti, da bi si ne bila iz* brala radi spremembe 251 etn ega’ mladeniča.	'
Popotnik je plačal smodke in odšel iz trafike.	.......
»Čuden zakon,« je mrmljal sam pri Sebi.-»Pomlad in zima, kot je dejal čutile dobrijan, sneg in solnčnči žarki, led in ogenj, svež dišeč šopek cvetlic v roki skeleta, to je žalostno, sila žalostno. *~ Ubcgi otrok! Bodi prokleto siromaštvo, ki jo je vrglo v strahoten objem koščenega starca! Ali ni sramota, da se mora taka lepota družiti s starcem, ki bi ne smel imeti druge zaročenke kot smrt!«
»A jaz — jaz sem jo nazival — gospodična!«
Popotnik je pogledal na uro. »Po-ldeset!« je pomihil. »še poldrugo uro! Ah, ali ne bo kmalu konec dolgočasnemu večeru?«	,	;
Stopil je v kavarno, naročil čaj, vzel časnik in jel citati, nevede; uoj črta. Njego-vc misli so blodile drugam;..mislil je na Margerito. Zdelo se mu je,-da jo vidi v senčnatem parku, njo, ki so mu je videla nedolžen otrok. Zrl ie v duhu njen bled, zal obraz z bistrimi očmi, z rokami in nogami, ki so se- mu- zdele deviško nedotaknjene.
Pozval je natakarja in naročil papir in pero.	v
V kavarni na kmetih je izzvala taka zahteva osuplost.
Dolgo je bilo treba čakati, preden je dobil črnilo in pero. Preskrbljen s potrebnim orodjem je jel delati z veščo sigurno roko majhne risanje in vsp »o kazale lepo, mlado poveljnikovo soprogo. —
Na eni si videl njen obraz pod slamnatim klobukom, na drugi celo sliko, v sivi obleki z žametnim plaščem.
Tudi mali Gibby ni bil jioahbljen; bela roka njegove gospodarice je počivala na hrtovi glavici.
Sličice so kazale Margerito y profilu, v tri četrtine profila, v popolnem obrazu in vedno z divno, uprav izredno podobnostjo.
Mladi gospod je hotel narisati tudi starega poveljnika, toda risar ni bil.Tiič kaij zadovoljen s svojim delom: ni mu šlo iz rok.	:r‘
Dočiin so bile Margeriti nle sličica dražestni portreti, je bila slika ; grofa Fernejskega zgolj duhovita karikatura. Na zvoniku je odbila polenajsto pro. Tujec si je še malo ogledal svoje ri-sarije, jih pobasal v žep in zapustil .kavarno, na veliko veselje natakarja,- k-je jedva čakal, da bi zaprl kavarno.
Popotnik je odšel v ura,d, bdkuder odhajajo potniški vozovi,
twsv
Mm
»T & B (5 Et
V JMfarlCoru, dne 17. dečsndira
Pri dopolnjevanju MAGGIzabele
Štev, 0	1	2	3	I	na3 se Pazl na t0> a*	jsčiuc.«, uopolni iz Maggi-jeve velike origi-
Din 5*— 10 — 17*—36*— I	na^ne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranje-
-... .	*	vati, oziroma prodajati samo Maggi-jeva zabela in ničesar drugega.
Cene dopolnjenih steklenic
..	'	j
Božična prodaja!
VSled pomanjkanja prostora In prevelike zaloge, prodam pismen papir v mapah in kasetah kakor tudi drugo, po izdatno znižani ceni.
Poglejte si izložbe! _	Poglejte	sl	Izloibe	l
2647
S spoštovanjem
V. W E I X L
JurčiCeva ulica 8.
					M		
Posetite trgovinu! -«
B. VESELINOVIČ & KOMP.
MARIBOR, OOSPOSKA ULICA 26.
Ima veliki izbor: KoSulja, kragua, sve sorte čarape, Se«ira, čepi. ca, triko spodnja rablje, vunene trikotaže, žalova i bluza, svilenih kravata. Fine francuske parfumerije : Coty, Hubigan. Gibs, Botot, Zermandie Piver. Simon Boger, Golet. Kol. vode 4711 i Marin Farini, finih sapuna. Puder, Kaloderma, Odola i druge robe dobi-jete dobra robu i solidne znižane cijenc.
Od oktobra t. g. nov princip uveden. 2735
Mala zarada	Veče obrat
Popolnoma zastonj ne dobite
nikjer toda po zelo ugodni cehi dobite emajlirano posodo, znamke ^Herkules* težko in lahko, češkoslovaškega proizvoda pločevinasto in lito po s do porcelanasto, kamenito in stekleno robo najboljše vrste edino le pri znani domači tvrdki
A- VICEL, MARIBOR
Glavni trg St. 5.	1716
ceniki" bzraplažno KARO-CEVLJI Koroškac.
2752
NAJVEČJA
izbira draguljev, ur, zlatih in srebrnih predmetov
Berndorfovo orodje po tovarniških cenah samo
H. ILGER
Hlarilior. Gosposka ulita it. 15
Oglejte si mojo zalogo 1
PohiStvo
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalog Žercer in drug. Maribor.) Vetrjajska ulica stev. 2.	1©6
Flor nogavice
Din. 38"—
Smertto in Monikino
na debelo nudi po 2 n a j n 1i j i ceni”
Miloš Oset
Maribor, Glavni trg.
Primarij dr. Mirko Černič
špedjallst za kirurgijo v Mariboru 2807
s« je preselil in ordinira od 14.—16. ure.	Telefon	358
Trg Svobode št. 6/1. (nasproti Grajske kleti)
Večino svežo
kakor tudi drugo Špecerijsko in ko| lonijalno blago nudi najugodneje
Franc Vrhunc *
Majstrova ulica 17, 3
Grajski trg 1.
3177
Pristopajte CMD S
'!-■ 'I.'  .
VELIKA KAVARNA
Sreda 17.	Sreda	17.
V časi rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I.
TOREK I 16. TOREK 1
Otvoritev predsta-ve božičnega programa v Kiub-Baru
Gostovanje humorista na glasovirjn Fritz-a hčffler-ja 2 Forinis. — eksentrični Step Dances — Toni Huntei* — holandski, angleSkj pevec. Slaviaette Duo s svojim senzacionalnim apačnim Sketčom. Franzi 0«y. mladost, Nelly Hiibnr, lepota Lana Fleuran. umetnost. Po predstavi plesna revija cenjenega občinstva. NajlepSi Silvestrov veče v VELIKI KAVARNI - KLUB-BAR,
lui!iii!iiiiiiii!i!iiiiii!niii!imiiiiiiiiii:iiii!iiiiii!iiuiii!iiii)i!imii!iiiaiiHiiiuu:Kiiiiiii!a:Hiuii!immnmnmiitmutriiii!iiMiii!iiii!iiisii!Hiimaitis večer slovanskih komponi-tov s sodelovanjem gospoda in gospe Haller — Slevlnette Duo
SPORED)
1. Koračnica kralja Aleksandra
2. Parma: Triglavske rože 3 Paderewsky: '■'enuet
4. Čaikowsky : Eugen Onegin
5. Moszkow,ky: Polonaise
6. Slavinette Duo Dvorak: Slovanski ples št. 6
7. Smetana: Češki phs
8. Parma: Intermezzo iz opere .Kseijna"
9. Sladnette Duo, podoknica 10. Zajc: Večer na Savi
Silvestrov večer: Dvojni koncert: Srečo lov, kaba-retna predstava, seipentinska borba etc. eto. 2841
^arna ',ilatt0¥
Splošne stavbene družbe Maribor, Aleksandrova 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti zakovice za pločevino iz železa, bakrai medenine in aluminija. 2483
SRMIRBRS
in sicer:
Icoclce . .  ..................Din	16*SO
kristal........................ „	14-50
v podružnici
jnielG MEINL D. D.
Gosposka ulica 7.	zsn
Spalne, jedilne sobe, kompletne kuhinje se prodajo radi opustitve prodajnega lokala
po lastnih cenah
Mizarstvo Žercer in drug Maribor, Vetrinjska ulica št. 2.
I- gz>afi£ni umetniški zavoj
MARIBORSKA TIS
DO MARIBOR DBčJŽSfc
■ S
TStlfiAT:!
jjnfišmshta
sSEBB'
TELEFON!
•24-
PREVZAME VSA V TO .STROKO SRADA boCA DELA V ENI IN YEČ BARVAH • Z MERNeGENE! TpČNA j POSTREŽBA! » . :	:	'!,.
IVEČ3E P0D3ET3E TE STROKE NA BIVŠEM ŠTA3EKSI
PfafSf?c*>
		 		
Lastnik in izdajatstf*. Konsorc5,5 -Tabor«. Glavni in odKova^ai aredaik: Vekoslav Spijidler. — Tiska Mariborska tiskarna d. d.