St. 36 Milili Izhaja, izv*emSi pondeljek. v AsiSkega ŠL 20, I. nadstropje pisma se ne sprejemajo, rokopis Anton Gerbec — Lastnik U: Eraša ra mese L 7.—, 3 mese Za inozemstvo mesefno 4 lire rnmrnjim ' Trste _ lajo >ačajo. Izdajatelj tn iinost Tisk tiskan' ....... 0, pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. 'elefon uredništva in uprave it 11-57* posamezna stevnica zo cent. Letnik XLVlii Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov •tm po 40 cent osmrtnice zahvate, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranČiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon arednittva in uprava 11-57. Borba CehoslovaSke za konsolidacllo Med državami, ki so nastale na razvalinah bivše avstro-ogrske m»onarh:je, ima danes največ ugleda Čehoslovaška republika. Za to svoje ugodno stališče se ima ta mlada država zahvaliti posebno- svojim izvrstnim državnikom, ki so se zlasti na zunanjepolitičnem polju pokazal', da ima Čehoslovaška zares sposobnih in požrtvovalnih ?judi, ki znajo vredno zastopati svojo državo. V teku svojega štiriletnega obstanka je ta slovanska država pokazala svojemu notranjemu in zunanjemu svetu življensko sposobnost države ter jekleno voljo čeških narodnjakov in rodoljubov ohran ii pridobitve narodnega osvobojenja. Male katera država se je imela že takoj cL spočetju svojega obstanka boriti s takimi težkočami kakor ravno* Čehoslovaška- Koj cb lazpafki habsburške monarhije so Čehi organizirali jediro svoje vojske, ki ni zasedla le kraje, kjer bivajo Čehi in Slovaki, ampak takoj zasedla vse dežele sve-tovaclavske krone. In to je bil gotovo velik uspeh in podlaga za sklep pogajanj, ki so se vrnila v Parizu, Če pomislimo, da so na ta način ostal: v Čehoslovaški preko tri mi-Ijoni Nemcev, se moramo še danes čuditi delavnosti čepkih diplomatov, ki so znaii i:a versa lUki kon'ertnci iako sijajno zastopati svoje stališče, da je še celo Wilson, ki se je tako vneto potegoval za samoodločbo narodov, moral priznati stališče Čehov, ko se je šlo za določitev teritorija Čehoslovaške države. Pri leni je odločeval seveda gospodarski moment, zakaj dežele nekdanje sve Lovac lavske krone spadajo že po naravi diuga k drugi 'n kdor bi hotel upoštevati narodnost ter razdeliti deželo po etnografskih skupinah, bi uničil gospodarsko enoto prve vrste v veliko škodo obeh narodnosti.. Toda tudi zgodovinski moment je odločal in dalje dejstvo, da so se čoški legijooiarji bili po raznih frontah za skupne interese zapadnih zaveznikov. Ž naglo organizirano vojsko je torej češki narod ob razpadu rranarhije držal v šahu svoje sosede ter tako vsilil svojo voljo vsem onim, kr so segali po ozemljih, ki tvorijo danes Čehcslovaško državo. To so bili Nemci, Madžari in Poljaki, Poleg tega se je morata novorojena diržava berili proti neizmernim težavam notranjega reda zlasti z czirom na razpadajoče gospodarstvo kot zadnja posledica vojne in razpada monarhije. Treba je bilo reorganizirati javno prehrano, zakaj vse živilstke zaloge so bile pošle in ljudstvo se je dvigalo proti vsakemu obstoječemu rež'mu. Ako dbdanLo k tem obupnim gospodarskim razmeram še boljševiško propagandb, tedaj je treba naravnost občudovati energijo Č2i=ke£a naroda, ki je znal premagati vse te težave in ovire ter ustaviti podlago za uspešni razvoj svoje države. Toda kdbr bi misl i, da je šla država že preko vseh velikih težav in ovir, bi se motil. To nam dokazuje tudi najnovejši dogodki, kakor Baeran-ov špionaini proces in atentat na fnanČnega ministra Rašina. Ta dva slučaja nam dokazujeta* da obstojajo v notranjost1 države elementi, ki.so se postavili proti obstoječemu redu in prot: državi kot taki sploh. Konsolidacija države bo torej potrebovala še precejšnjo dobo. Štiri so naloge, pred katere je postavljena Čehoslovaška in to so; zunanja politika, notranja politka, finance in gospodiarstvo. Glede zunanje politike mora vsakdo priznati, da je Čehoslovaška znala ubrati tako pot, da si je pridobila pri zapadnih vele-s'Lah imeniten sloves, toda tudi napram sovražnim sosedom si je znala pridobili ugled. Čehoslovaška ima kaj neugodno zemljepisno lego. Odi treh strani je obdana •od Nemcev in Madžarov, le na severni strani meji na Poljake. Podolgasto ozemlje i Usnjeno v oblik" klina med dve državi na ugu in na severu predstavlja Čehoslovaška v vojaškem pogledu naravnest obupni po-•ožaj. Zato ni čuda, ako streme sedanji četki državniki bolj kot po dobro organizirani in opremljeni vojski po prijateljskih ednošajih z raznimi državami. Po svojem postanku in po svojem položaju je bila Čehoslovaška že takoj spočetka lakcre-koč primorana voditi zavezniško ali še bolje rečeno francosko pol tiko. Zakaj Francozi so hoteli z ustiranitvijo Poljske in Čehoslovaške predlvsem zajeziti tudi proti vzhodu nemško silo. Zato ni čuda, ako je tudi v obeh slovanskih sosedah prevladoval francoski vpKv, ki je bil usmerjen proti Nemčiji. Razume se, da se Čehi zavedajo nevarnosti sedanjega razpoloženja in iščejo v samih sebi rešitev ter se skušajo otresti /ranccskega vpliva. Se bolj kakor francosko prijateljstvo je na srcu češkim državni kom, da se ustvari prijateljsko razmerje s sosedi, če se le da. In med temi sosedi je najmogočnejša Nemčija. Vkljub svojemu sedanjemu položaju, ki pa je za vsakega opazovalca zgodovinskih dogodkov le prehodno, igra nemška postavka veliko vlogo v zunanji politiki Čehoslovaške. Odnosa ji z Neme jo so sicer korektni, vendar hladni, .udi napram Avstriji vodijo Čehi politiko zmernosti in dbbrohotnosti ier so pripravljeni za dobro soseščino marsikaj žrtvovati. Le napram Madžarski so ostali do da-»ies odnošaji stalno napeti, ker se Madžari nikakor ne morejo oživeti v svojo novo uLogo. Nemci so razmeroma laže preboleli polom monarhije, ker se zavedajo, da so velik narod, ki ne more obiu>ati nad svoio bodočnostjo. Tudi meje na Nemčijo ter so preprčani, da se bodo nekoč združili z nemško državo v eno. Dejstvo pa, da ima Čehoslovaška tako močno nemško manjišno, ki bo najbrže še dolžo ,et ivermi zrtzZ^ž in prediK) se najde ravnotežje, mora preiti nekaj let. Daljo je treba pomisliti, da je ravno v gospoaanski krizi iskati največji vzrok vsemu nezadovoljstvu širokih slojev. Ti menijo v svoji naivnosti, da je vsemu kriv razpad avstro-ograke monarhije, . ne zavedajo pa se, da so to posledice'svetovne £££1 M jih |e treba »«Hi. Svetog vojna npm položajem v čehoslovaški f l^r^St^Heta v^ mera posebno vphvatr na zuna^o fdtffa. 1poAožaj vseh de- Cehov. Se taka popusti,tvoM In tudi roka zagotov: lev kulturnega in gospodar- ^ Kj Avstrta ne bila razmSla, bi ne b lo skega razvoja čeških Nemcev ne bo mogla ce Dl Avstrija ve mo, _ popolnoma- Utreti iredentistKnih bT prepih go^podarskega razpa- padalnih teženj tega naroda. Vsled tega je Žrskc monarh** vzrok gospodarski krizi, ništvo med Čehoslovaško in Jugoslavijo ki je poleg tega sploto evropskipojav nam je en dokaz .Toda prav zato ne bo , Industmln^kraa* je priponka mnogo dolgo, ko se bo zgodilo zbiranje tudi s se- ^ te*a. * rarte ko^mrstična stranka, ki vernimi sosednimi Slovani. Čehoslovaška J siritl nezadiovolj- je po svoji zemljepisni legi primorana 'ska- Neugodne tfmotoe razmere brezpo- ti mogočnega zaščitnika, ako noče kdkj v more^ povečati s^osno nezadovol, bodočnosti podleći bojevitim Nemcem. In ?°st s™*?*0 raaprfožen^ proti državi. ta zaščitnik bo prej al slej Rusija. Danes In VS1 ■ ** bl drzav.a so sicer razmere še take, da se o kakihi uporabijo te razmere za syo,e zvezi med Rusijo in Čehoslovaško še ne protidijavne namene.j V takih prflikth more govoriti, toda narava sama bo prisi- ^^ deinagogilahko delo. .... lila ta dva bratska naroda k skupnosti m . .Finančna pottika države ,e pokazala si-vzajemnosti. Sicer pa je že od nekdaj poli- ^ v drzavnoproračunskem rav. tika čeških državnikov rusofiiska. Med če- ^esjxi m v zboljšanju m ustal^nju oeske škimi politiki bi icmenili recimo le Masa- v^tc- ^ se gib® v gospodarskih ryka in Kramara, ki sta bila rusofila in sta VLSin,a tudi živela dlje časa v Rusiji ter imela stike! Gospodarska kriza je v glavnem posle-s tedaj vplivnimi ruskimi krogi. dica splošne evropske krize. Toda upati Velike težkoče nudi tudi notranjepoli- 1C> da. prestane čehoslovaška v najkraj-tični položaj vsled nemške manjšine, ki še šem času tudi to krizo, ker se bo češka in-vedno noče priznati dejanskega stanja ter diustrija vi»g)a s svojimi izdelki zlasti se je postavila takorekoč sovražno proti slovanske dežele. To se že izvaja glede državi. V tem oziru bodo morali Čehi z ve- Jugoslavije*. Ko bo pa enkrat tudi Rusija liko prevdnostjo in s skrajno potrpežlji- zopet odprta evropskemu gospodarstvu, vostjo ravnati svojo politiko. Toda vpra- tedaj bo konec tudi iirc&ustrialni krizi na šanje nemške manjšine ni edino te vrste, j Češkem. So tu še Slovaki, ki jih nekateri brezvestni K zaključku je treba povduriti, da so vse demagogi in javn" ter prikriti Madžarom te težave prehodne in da bo Čehoslovaška hujskajo proti diržavi. To delajo tem laže, po svoji visoki kulturi m tehniki prednjake r je odtrganije deželic cd prejšnje drržave čila še dolga desetletja med slovanskimi pretreslo tudi gospodarstvo prebivalstva državami. Kalila Borna seja zbornice — Prerekanje med« skrajno levico in fašisti RIM, 10. Včerajšnja seja zbornice je bila nekoliko bolj živahna. Social;«di so hoteli na vsak način izzvati ratzpravo o vladni politiki in so v ta namen predložili poro- da bi še kaj {pripominjala, ker smatra, da omenjeno zadostuje za upravičbo odobritve tega dogovotra, toda spričo tega sklepa se mora še večja, celo odločilna važnost pripisati politični strani tega vprašanja. Z globoko segajoč:*ni besedami opozarja vlada, da zaiitevajo splešni interesi države, da se zaključi ciklus vprašanj, ki so čilo nvnistra Cavazzonija o vladnih ukre- kot neizogibno posledico sedanje do-pih za socrsulpo skrbstvo. Napad s socia- • govore, listične strani sta vodila poslanca Tonello in Euozzi, ki sta očitala fašistovski vlad5, da uničuje vse, kar je bilo dobrega v dr- Kocnisija s svoje strami g^ciboko občuti pravičnost "n resničnost teh razmotrivanj, čeravno vsaka stranka veže te občutite za žavi. Posebno ostro sta napadala vlado za. £vaje posdbne ideale. Če je namreč res, da radii njenth ukrepov glede organizacij - 1 ' proti brezposelnot3t:,. Minister Cavazzoni se je krep>ko branil in je prešel večkrat iz navadnega govora v kričanje, katero je bilo pospremljeno s kriki na desnici in ledvici. Posamezni poslane: na levici so pozivali ministra k redu, in predsednik Meda je v potu svojega obraza zvonil in vzpostavljal mir, ki je bil končnen vendar Je razmeroma vzpostavljen. Posreč'lo se je tako odobriti zakonski načrt glede obveznoga zavarovanja pnoti brezposelnosti in začeti razpravo o zakonskem načrtu glede zaščite inženirskega naslova m izvrševanje inženirskega pokl'ca. Pred zaključkom seje se je vnela med ministrom Cavazzonijem in poslancem Tura ti jem živahna razprava gledie esemur-nega delavnika. Minister Gavazzoci je poudarjal, da se je vladia svečano obvezala, da bo spoštovala nedotakljivost delavske pridob'tve glede osemurnega delavnika in da bo to vprašanje uredila z zakomom, ki bo predložen zbornic L Le v slučaju nujne potrebe bo uredila to vprašanje potom odloka z zakonsko veljavo. Končno je zbornica sprejela predlog se na eni strani poudarja, da se hočejo odstraniti vsi vzroki navkrižij med narodi in vzpostaviti pr ijateljske cdkošaje z vsemi državami, posebno pa z obmejnimi, čutijo drugi strani stranke, ki imajo najbolj pri srcu narodne ideale, da morajo udušiti svoj bolestns odpor zaradi še višje, čeravno mučne dolžnosti narodne discipline. Čutijo tudi, da se ne sme niti indirektno doprinesti k zmanjšanju zmage tudi v njenih uspeh h, ki ostarceijo, čeravno so omejeni, še vedno ona* velika in vzvišena stvar, tako da se je moglo v dolgih in grenkih predVojnih letih upati na to le v drznih sanjaiL Sedanje težkoče so gotovo zelo velike tudi v kol kor gre za izobličenje novega stanja. Gre za obrajnbo in rešitev itali-janstva, ki je ostalo tostran in on&tran novih meja kot del razkosanega telesa*. To je^ sedanja naloga, ki jo namerava Italijai odločno izpolniti, toda v ta namen se morajo sedaj določiti smernice te naloge*. Vlada za zidanje novih hiš — Nikakih davkov na hiše za dobo 25 let RIM, 10. Te dni bo objavljen zakon dodatna k dekretu z dne 17. januarja 1923. o podtajnika Acerba, da se na prihodnji se,i najemninah, ki oprošča vseh državnih, dfe-razpravlja o zakonskem načrtu glede odou želnih ^ občinskih davkov za debo 25 let br tve prilog rapallske pogodbe. j one hiše, kojih začetek in konec zidanja Svetomargeritski dogovoi pred zbornico padle- v dobo med 5. julijem 1919 in 31. RIM, 10. Danes je bil zbornici predložen ^fcembrom 1926. Te ugodnosti veljajo tu-oddbritev zakonski načrt za odobritev ^ hiše, ki bedo v tem roku zvišane. svetoroargeritskega dogovora in izvršitev (rapallske pogodbe. Poslanec Orlandio je po nalogu komisije za vnanje stvari sestavil tozadevno poročilo, ki se glasi: «Določbe medinarodnega prava, o katerih ,govori ta zakonski načrt imajo, promatrane s tehničnega stališča, značaj čiste izvršitve prejšnje pogodbe, to je trapallske, katera je že bla predložena parlamentu in od nijega tudi odfcforena. Ker bi bilo nepojmljivo, da bi se odklonila izpolnitev pravno polnoveljavne pegedbe, tako se tudi ne more razpravljati o neobhodni nujnosti odobritve tega dogovora, v kol ikor se mora smatrati za izvršilni akt končno-veljavno sprejete obveze. Po tej ugotovitvi bi s tehničnega stališča-ne bilo koristno ir» morda oelo škocL Ij'lvo bolj analitično pnoučevamje raznih vprašanj, ker gre za mednarodni dogovor, ki ga zbornica ne more izpremeniti. Vsled zapletenosti omenjenih vprašanj bo ta druga izvršilna pogodba ustvarila v praksi številna druga vprašanja in pedrejene izvršilne akte, tako da bi izražanje dvomov glede nam neugodne interpelacije in razprava o tej ali oni posebni določbi mogla škoditi on* akciji, ki jo bo vlada morala izvrševati pozneje. Občine z nad 10 tisoč prebivalcev, ki bi zidale v tem času hiše na svoj račun brez državne podpore, bodo oproščene omenjenih davkov za dobo 30 let Poboj med fašisti — Pet iaijev razpuščenih FLORENCA, 10. Vsled predvčerajšnjih incidentov med fašist; v Signi, kjer je bil ubit inženir Nenciolmi, je prišla na lice mesta sodnai komisija. Morilci inženirja so bili vsi identificirani, edien izmed njih se nahaja že v zaiporu. Svet pokrajinskega Udruženja je skleni razpustiti pet fašjev ter poveril reorganizacijo generalu Santu I s • a« " L-eccheriniju. Mussolini je brzojavil tajniku pokrajinskih fašjev, kjer nareča fašistom, da naj raje hranijo svinec za sovražnike domovine. Jugoslavija Vp'dŠaaje vstopa Grške v Melo entento — Vemzelcsova pisma BELGRAD, 10. Belgrajski listi so pred dnevi porečali o nekem pisma, ki ga je pisal Venizelos Pašiću. V tem pismu je baje Venjzelos zaprosil Pašiča za inter-se vencijo, da' se sestane Mala ententa, ki;svoje naj stori definitivne sklepe za i lučaj po*- lr l-t-ol r ^v A T-- —Hi_ ftl • pisma dementirati in v dotičnem. d!emen-tiju navaja, da je Venizelos« Pašiču pisal dve pismi: prvo, s katerim se Venizelos zahvaljuje Pašiću, ker je naša vlada branila grške meje v Trakiji«, in d"a bo ta korak Venizelosa ostal brez vsakega uspeha, ker so prepričani, da je sedaj nemogoče voliti Grški vstop v Malo entento. Zanimiva je namreč tudi brzojavka atenskega presbiroja, glasom katere je polkovnik Plac:ras priznal stremljenje in težnjo Grške, da pristopi k Mali ententi. Vzpostavitev normalnih ednosajev napram Bolgarski BELGRAD, 10. Koncem tega meseca se v N"šu sestane jugoslovensko-bolgarska komisija*, da prouči obmejne konflikte oziroma vpade makedonskih četašev. V kratkem času pa se sestane tudi gospodarska m prometna komisija, ki ima uraditi gospodarske oz:roma prometne odnošaje med obema državama. Pripravlja se tudi načrt za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe z Bolgarijo. Povratek j ugoslovenske lausaimske delegacije BELGRAD, 10. P-redsinočnjim ob 11 se je povrnil v Belgrad šef delegacije v Lau-sanni sofijski poslanik Rakič. Z :stim ekspresnim vlakom se je vozil tudi Izm^t paša, ki je pot takoj nadaljeval proti Carigradu. Volilna borba — Splošni položaj BELGRAD, 10. Ker se bliža konec r oka za vlaganje kandidatskih list pri mero-dajnih sodiščih, t. j. 21. t. m., je povsod opažati pri vseh strankah nekako žurna delovanje in posvetovanje glede postavitve kandidatov. Večina strank je že izdelala kandidatske liste. Vrše pa se za kulisami še vedno ljute borbe med raznims osebami. Ostri konflikti so nastali v radikalni stranki in zadnja seja akcijskega odbora radikalne stranke? je "izključno razpravljala le o esebnih sporih. Večina teh sporov je sedaj poravnana. Tudi v demokratski stranki se bi jejo ljuti boji za kan-dli-daitsko mesta Ljuta Davidovič je napel vse sile "n vporabil ves svoj ugled, da bi se ti spori izravnali. Glavni odibor demokratske stranke je ravnoiako včeraj obravnaval osebna, sjporna vprašanja. Velik spnr ja med demokrati na-stal v pirotskem volilnem okraju in v Nišu. Ljuba Davidovič je moral osebno odpotovati v Pirot, -dJa ublaži razvneti spor. Radićev proglas. ZAGREB, 10. Včerajšnji Radićev »Slobodni dom« je priobčil volilni proglas hrvatske republikanske seljačke stranke. Čeprav ljuto napada PaŠičevo vlado, vendar Radić v tem preglasu odkrito priznava, da je Pašić na;bolj pametno storil, ko .je razpustil parlament in razpisal nove volitve za 18. marca t. I. Manifest zelo mnogo govori o kmetih mučenikih, o samostojni hrvatski kmečki republiki ter apelira na hrvatske kmete, da pokažejo Belgradu dne 18. marca, da hočejo imeti samostojno, nevtralno hrvatsko kmečko republiko. Če pri lanskih volitvah od 400 tisoč volilcev glasovalo 230.110 za hrvatsko republiko, je Radič sedaj prepričan, da bo sedaj na Hrvatskem od 6tf0 tisoč volilcev glasovalo 400 tisoč za seljačko stranko in da dobi Radič od 86 mandatov 50. Radičeva stranka gre v volilno borbo pod geslom: zenikrnost in nesposobnost. Umevno je znto, da pričakuje sedaj vsa javnost z največje* pozornostjo, kr-j ukrene rimski pa*lair>entT kejli po dolgem obljubljanju in iz-. ij?nju je g. Mussolini končno vendarle precSožil svojemu parlamentu v razpravo in ratifikacijo različne dogovore. Na rezultatu teh razprav je brez dvoma interesira na vsa Jugoslavija, neposredno so pa prizadeti zlasti še Hrvatje in pa slovenski gospodarski krogi, kajti zasedeno ozemlje je hrvaško, ki pa zapira tudi Sloveniji gospodarski dbrtop nai morja. Še najhujše jc pa menda na sedanjem obupnem stanju prizadeta Reka, ki bo cbčutila posledice sedanjega anarhističnega stanja še desetletja. Toda to brezkončno zavlačevanje izvrš'tve slovesnih dgoovorov prav gotovo tudi Italiji sami ne more biti v prid, saj ni trpel vsled tega le samo njen moralni prestiž, temveč si je zaigrala tudi marsikak gcspo&iski dobieck, ki bi ga lahko sdalno vlekla v slučaju lojalnega postopanja. Vsi vemo prav dobro, da smatra Italija za svojo «interesno sfero* v prvi vrsti Balkan, toda s svojim dosedanjim postopanjem si ne bo ustvarila tam nobenih novih položajev, pač zna pa izgubiti še prav vse nekdanje, kar zna postati skrajno neprijetno zlasti njenim gospodarskim krogom. Iz teh razlogov opazujemo torej tu vse.početje v Rimu s precejšnjo mirnostjo in nas ne more presenetiti prav nobena stvar. Vsemu temu bi pa posvečala naša javnost najbrže še vse več p-c«ornosti, ko ne bi stali sredi vol'vnega boja. ki vsrkuje se-cfaj prav vse sile, kakor sem povdaril že v zadnjih pismih. Vclivno gibanje je že napredovalo toliko, da so začele nekatere strajnke vlagali kandidatne liste. V Slovenji so jih vložile doslej v ljubljanskem vo-livnem okrožju SLS (nosilec kandid. liste dt:. A. Korošec) ter «Samost. kmet. stranica^ (nosilec bivši minister Iv. Pucelj), v mariboi&kem ekrožju pa demokratje (nosilec dr. Kukcivec) in SLS (nosilec dr. A. Korošec). Popolnoma nejasen je položaj v Ljubljani, kajti vse kaže, da je začelo v «Zvezi de. lovnega ljudstva«, ki si je priborila pri zadnjih občinskih'volitvah tako imponajočo zanago, rahlo pokati. Zvezo je gledala vsa jivnost v tem smislu, <£a dobe social isti župana, krščanski socialisti pa podanca (dr. Gos a rja), toda socialiste te zmaga tako omamila, da špekulirajo sedaj oni še na poslanca, kar bodo smatrali krščanski so-cialisti brezdvomno za nekako nezaupa&co icr — izvajali posledice. ,Smejal se bo pri tej tekmi najbrže tretji, to je skupina okrog «Slov, Naroda», ki si zna v slučaju razbitja' « Zveze delovnega ljudstva» priboriti poslanca ter seveda neposredno za njim še— župana. Vse to postopanje zveze na-pravlja v javnosti vedno bolj neresen vtis. Stopnjujočo se srditost volivnega boja, ki je glede na dalekosežni pomen volitev umljiva ter se bo gotovo še poostrila, kaže zlasti žilavi boj, ki se je vnel med pokrajinskim namestnikom Iv. Hr ibarjem in pa demokratsko stranko. G. Hribar podpira seveda z vso odkritostjo radidalski pokret v Sloveniji in ker ta nima pričakovati med slovensku ljudstvom nobenega cdziva, s*> začeli radikali (kakor tudi v Sremu in Vojvodini) precej odkrito' snubiti Nemce, ki utegnejo igrati pri volitvah na Štajerskem (tam jih je kakih 15.000 ter še približno toliko1 nemškutarjev) precej važno vlogo ter bi gotovo omogočili izvolitev tega ali onega rad kalskega poslanca. Ljubljansko <*Jutro» je vedelo povedati celo za konkretno ceno, za katero* so si kupili radikaJi glasove štajerskih Nemcev, namreč za ljubljansko filharmonijo, celjski « Union » in mariborski kaz ino. Te vesti soi vzbudile v javnosti veliko pozornost, na Štajerskem pa celo veliko ogorčenje. Radikali jih sedlaj dfementirajo, t-oda « Jutro » vztraja pri trditvah, kaka objektivna kontrola obojestranskih. zatrdi je pai seveda vsaj doslej še nemogoča. Za vse te radikalske pockus« c'elajo odgovornega g. Hribarja, proti kateremu je začela žilav boj tudi takozvana <;Orjuna», to je «Organizacija jugosloven-skili nacionalistov«. < Orjuna» je začela nastopati zadnje čase posebne aktivno zlasti v Vojvodini in na Hrvaškem. V Vojvodini je razdejala uredništva dveh madžarsk h listov, na Hrvaškem pa napada radičevska volivna zborovanja ter je povzročila v zadnjih dnevih par prav resnih incidentov, ki znajo1 dati radikalom povod1, da jo razpustijo, kajti za njo stoji demokratska s trafika. Sicer ni v vol i vnem gibanju nobenih posebnih novih dogodkov in gre vse v smereh, kakor sem jih očrta 1 v zadnjih pismih. Bistvo volivnega boja je revizija ustave, toda razcepljeni na nešteto frakcij in strank nastorpajo revlzionisiti, kakor tudi pretirevizionisii. Če bi hoteli vso to strankarsko pestrost vendarle pobližje označiti in grupirati, bi dob li v glavnem tri smeri, ki bi bile nekako sledeče: 1. ustavne stranke s Pašićevimi radi-kalci in Pribčevičevimi demokrati na skrajnem intrazjsigentnem krilu ter Davi-dovičevimi demokrati na popustljivem krilu; 2. revizlonistične stranke v ^ccentfali-sticni smeri s Proi ičevimi radikali, Kgto-ščevo SLS in dr, Spaihovima muslimani na. čelu. Ti tvorijo nekak centrum. 3. federalistične smeri z Radičevimi Hrvati, Črnogorci in delom Makedoncev v Ospredju. Gotovega je danes le toliko, da si absolutne nadvlade ne pribavi nobena smer, zato -s-e bodo šele po voltvah začele kupu čije s kompromisi, toda o kakih konkretnih kombinacijah bo mogoče govoriti šele po volitvah. P„ $t. Dnevne vesti POLITIČNO DRUŠTVO «• EDINOST* v TRSTU. Odborniki in zaupniki so vabljeni za jutri, 12, t. m. ob navadni uri in t navadne prostore na običajni sestanek. Pridite pclno-šicviinol — Predsednik. Dre interpelaciji naših poslancev. Poslanec Stanger jc poslal ministrskemu predsedniku in ministru za notranje zadeve interpelacijo, v kateri, z ozirom na dogodke, ki so se dne 14. decembra 1922 odigrali v Bademi pri Poreču, vprašuje, kaj se je storilo ali se namerava storiti, da se zagotovi osebna svoboda in nedotakljivost državljanom slovanskega plemena in njihovim ustanovam ter da se ko-nečno odpravijo samovoljne aretacije, ponižujoče postopanje in strankarska na sik t va. V interpelaciji so nato opisani na kratka badem-ski dogodki. Dne 14. decembra 1922. popoldne je pri?la skupina fašistov iz Poreča v Bademo ter vdrla v prostore gospodarskega društva, ki je imelo svoj redni letni občni zbor/ Preiskali so natančno vse poslopje. Zborovalci so pobegnili. Brez razloga je bil društveni predsednik aretiran. Po noči so pa orožniki brez potrebe podrli vtaia pri domu Tome Heraka v Pajaru ter izvedli hišno preiskavo, pri Čemer so zaplenili nek list nabožne vsebine (Glasnik Sv. Srca Isusovega) ter malo hrvatsko humoristično nepolitično brošurioo (Fra-nina in Jurina - Op. ur.). Nato so aretirali Tomo Heraka in še dva njegova gosta, ki sta se bila udeležila občnega zbora. Kakor raz* bojniki so bili uklenfeni ter prepeljani v Poreč. Tam so slišali, kako se je nek zastopnik fašja izrazil napram komisarju za javno varnost in orožniškemu stotniku, češ, te ljudi bi treba prepustiti «n;*im» in ne aretirati. Ko so bili izpuščeni, sta vsled tega dva aretiranca, ki sta se imela vrniti v Trst oziroma v Pulo, rajie ostala v ječi, katero sta zapustila dan nato, ko sta bila izročena tržaškim oziroma pulj-skim obla stvora in konečno izpuščena na svobodo. To je le epizoda, končufe interpelacija, ki osvetljuje razmere, ki vladajo v Istri nekaj let sem. Poslanec ŠČek je poslat ministru financ interpelacijo/ kjer ga vprašuje* če ne namerava 1) vso po vojni oškodovano deželo oprostiti zemljiških in hišnih davkov in doklad za dobo od leta 1915. do leta 1920.; 2) izvršiti revizijo katastra, da se doseže bol; pravično obreme-nenje zemljišč; 3) dovoliti olajšave v letih, ki neposredno sledijo letu 1920., za tiste kata-stralne parcele, ki so bile v vojni poškodo-dovane in sicer do tedaj, ko dobijo v celoti izplačano vo'no odškodnino. Interpelacija obrazložuje te zahteve na sledeči način: Že v začetku vojne so na Goriškem avstro-o grška vlada in krajevne uprave povišale vse davke, da se pride v okom izdatkom za vojno. Tako so davki in doklade dosegli mejo, ki presega moči davkoplačevalcev, posebno z ozirom na težavni položaj, v katerem se nahaja poljedelstvo. Dovolj je, Če se pove, da so bila polja ca Goriškem skoro ves čas vojne malo ali nič obdelana, ker so ležala neposredno ob bojni črti ali pa so bila zasedena od vojaških naprav. V času sledečem takoj po vojni ni bilo mogoče povzdigniti obdelovanja polj na prejšnjo višino, ker se vse ljudstvo ni moglo takoj povrniti iz begunstva, ker vlada ni posegla vmes z nujnimi ukrepi in ker niso prišle toli pričakovane vojne odškodnine. Ker ni bilo zemljiškega kredita, se je ljudstvo moralo zateči k bančnemu kreditu, da obnovi svoja posestva; visoke obresti za pftsojila, katerih pa še ni mogočfe izplačati, ker se ne likvidira vojna odškodnina, požirajo pridelke, ki se dajo pod današnjimi pogoji sploh doseči. Treba je tudi pomisliti, da vsled novejših odredb, vojna odškodnina ne bo v celoti krila škode ne odškodila poljedelce za pridelke izostale tekom vojne. Če je vlada vsled takih razlogov dovolila kmetovalcem v osvobojenih deželah zemljiške kredite z nizkimi obrestmi, jim dala stroje in živino ter jih oprostila davkov do leta 1920., velja to tem bolj za Goriško, ki je mnogo več trpela vsled vojne. Naš jezik na sodnijah. Poročali sni oi o incidentu na goriški kazenski sc-dniji, kjer je sodbi dvor izdal sklep, da morajo slovenske stranke vlagati laske predloge in se pri svojih izjavah posluževati italijanskega jezika. Čeravno pomenja res nositi vodo v morje, če govorimo oi krivičnosti takih ukrepov, naj vendar podamo v naslednjem, kar piše «Goriška Straža* k temu dogodku: Odi katerekoli strani pro»-mairaš ukrepe proti našim jezikovnim pravicam, povsodl ti zija vsa gorostasno-st, nesm iselnost, škodljivost in krivičnos* teh nezakonitih, samovoljnih korakov. Goriški list piše taka-le: «Jezik domačega prebivalstva ste proglasili za jezik tujcev. Na domači zemlji smot po&taT tujci. Postavili ste nas v eno vrsto z Grki, Albanci in Holandci, ki slučajno potujefa skozi našo deželo. Kako more preplašiti sodnija ltal*1-jaoske državljane za tujce? Ali se ne zavedate, kako nas s tem ponižujete in sramotite? - Nočemo se sklicevati na mednarodno pravo, ki nam dajei nedotakljivo pravico, das se poslužujemo na sodnijah svojega je-z ka. Pač pa vas povabimo, da se vživite vsaj za hip v naš položaj. Kaj bi Tekli vi, ko bi kdo z vami tako ravnali Kaj bi bili rekli pred konferenci, se bo zadeva predložila posebnemu razsodniku * smislu sklepov zadnje konference, ki se jt vršila lani v mesecu juni*'u v Benetkah. S stališča interesov nare dežele pa imajo največje važnost vprašanja, ki se nanašajo nu posebne dogovore med nasledstvenimi državami člede tranzitnega prometa, potnih listov in mnogih drugih sorodnih zadev. Prijavu tujcev. Pred nekoliko tedui smo poročali, da je kralj podpisal nov odlo.k, ki urejuje bivanje tujcev v Italiji. Uradni glasnik {Gazzetta ufficiale») z dne 29. januarija je priobčil besedilo tega odloka, kateri nima ni'-kake posebne določba, kedaj stopi v veljavo. Vsled tega je veljaven 15 dni po objavi torei od 13. t. m, naprej. Ker odlok vsebuje važne odredbe, katere morajo izpolniti tuzcmci, posebno trgovci in obrtniki glede sv-ejih nameščencev inozemcev, lastniki prenočišč in hotelov, učni in vzgojevalni zavedi itd., podajamo v naslednjem tozadevne določbe, da prizadeti ne bodo imeli nepotrebnih sitrosti: Cl. 1. Tekom treh dni po vstopu v Kraljestvo sc morajo tujci osebno javiti pri javnem varnostnem oblaslvu kraja, v katerem se nahajajo, ter naznaniti: a) svoje osebne podatke (ime, priimek, stan, starost itd.) in podatke oseb, ki so v njihovem spremstvu in niso crekoračile 16. leta; b) kraj, cd kod so prišli; približno trajanje si ga izvolili .kot bivališče; f) je-li posedu/ejo kako nepremičnino v Italiji in katero; g) je-li izvršujejo v Italiji kako obrt v lastnem imenu ali v družbi ali na tuj račun, in katero. Tujci, ki se že nahajajo v Italiji, so obvezani, da podajo omenjena naznanila tekom enega meseca po dnevu, na kateri je stopil ta odlok v veljavo. (Omenjeno javno varnostno ©blastvo je občinski predstojnic oziroma, v glavnih mestih, kves tura). ČL 2. Tujec, ki zapusti cb-čino, in ki je izvršil naznanilo predpisano v , čl. 1. ter se poda v drugo občino Kraljestva, je obvezan, da tri dni po cdhodu zopet ponovi prijavo. Ta obveznost velja tudi za vsako na-dal^o spremembo bivališča. Teh poslednjih obveznosti so oproščeni tieti tujci, ki potujejo za zabavo in ki so to okclnost, navedli v prijavi predpisani v čl. 1. — ČL 5. 1 ujci, ki bivajo v hotelih in v prenočiščih pccblaščeniu od oblastva, lahko podajo naznanila predpisana v čl. 1. in 2. potom lastnika prenočišča; dotična prijava mera biti podpisana od tujca in mora navesti legitimacije listine, ki so v posesti tujca. Lastnik prenečišča mora še isti dan poslati naznanilo varnostnemu oblastvu ter sprejeti tozadevno potrdilo in ga izročiti tuicu/ Izvršitev tega predpisa ne oprušču lastnika prenočišča dolžnosti, katere preupi-—je čl. 61. zakona o javni varnosti. (Op. ur. Omenjeni čl. 61. zakona o javni varnosti predpisuje, da morajo vse c?ebe, ki oddajajo prenočišča proti plačilu, vodili seznam pod streho vzetih oseb ter naznaniti vsak dan krajevnemu varnostnemu cbkstvu njihov prihod in odhod). — Čl. 9. Vsakdo, državljan ali tujec, kateri ima inozeuiske c.sebe iz bodisi-kafcerega razloga v odvisnosti ali pa jih spremne, je obvezan, da v teku petih dni po dnevu, ko bo sprejel omenjene osebe, prijavi krajevnemu varnostnemu oblastvu njihove natančne osebne podatke in značaj njihovega opravila. Konec razmerja odvisnosti je prijaviti varnostnemu obiastvu tekcir. 24. ur. 1 i predpisi večajo tudi za civilne in trgovske zadruge. — ČL 11. odreja, da sc mora ne glede na pri:avo delodajalca tudi dž-Joj^malec prijaviti v smislu predpisov čl. 1. In 2. — ČL 12. vsebuje enake predpise kakor čl. 9. za vodi-'-Tre vzgojsvalnih, učnih in zdravilnih zavo-_ov. ČL 13. prednisuje/ da mora vsakdo, ki prepusti kako nepremičnino tujcu v last aH užitek, naznaniti to pismeno varnostnemu oblastvu z osebnimi podatki Unca in z vsebino detične pogodbe. — ČL 18. predpisuje, da morajo biti v vseh prenrčiščih nabite na vidnem mestu glavne določbe tega odloka tičoče se tujcev (čl. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8. 14, 15, 16,) v italijarskem, francoskem, angleškem in nemškem jeziku. Kakor pri nas! Na večer, dne 1. februarja sta prišla k župniku v Saiurnu (na južnem I i-rolskem) dva nepoznana Človeka, ki sta hotela govoriti ž njim. Župnik ju je povabil v svoje stanovanje in je ponudil obiskovalcema, naj sedeta. Izjavila sta, da sta fašista. Začela sta mu očitati na srdit način, da je nasprotni tamošnjega italijanskega kaplana. Župnik je skušal pojasniti obiskovalcem tamošnje razmere in je omenil mimogrede, da »e Nemec. Nato sta pozvala župnika, naj ponovi to izjavo. Ustregel jima je. Da ne bi bil nikdar storil tega I Eden njiju je udaril župnika v obraz z vso silo. Župnik se je skušal rešiti iz tega nevarnega položaja s tem, da je pobegnil iz sobe. Ona dva pa sta mu sledila ter »ta tudi hišnim ljudem grozila z naperjenim revolverjem. Na srečo so nemudoma prihiteli orožniki, ki so ona dva aretirali ter ugotovili nHino istovetnost. Eden je trgovec z lesom, drugi je mesar. Ta dogodek je izzval splošno ogorčenje med ljudstvom. Gori v naslovu smo rekli: Kakor pri na6! Mala razlika pa je vendarle. Kolikokrat se dogajajo pri nas sli^-ri slučaji nasilja, ne da bi bili orožniki hitro na mesiu, ali, če so, da ne poslujejo, marveč se zadovoljujejo z vlogo brezbrižnih opazovalcev! O kaki aretaciji nasilnikov pri nas že celo ni govora. Uradno in izvemtrađno nasilje. «Der Tiro-ler piše, da je bila bilka za avtonomijo nemškega dela Tirola izgubljena, ker &c je L">j bil z enakimi močmi. Proti strnjenim Nemcem je stal šiiridesetmiHjonski italijanski narod. V tem boju so bila temu poslednjemu na razpolago vsa zakonita sredsvta države nii pa nezakonite politične narodne organiza-oire. Corbinove jezikovne naredbe so bile oblastveni napadi na enotnost južnega Tirolskega in nemitva, ki so dosezaH sicer vnanje uspehe, niso pa prav nič učinkovali na r?'-Sl$enje ncsnškegn prebivalstva. Med tem pa je V rrtltt, dne 11. februarja 192% a fašizem razširil svoje delovanje tudi na tirol- za to razpoložen; zato fe odklonil povabilo. . _ m -m r m « ■ . f __JC.__S 17__-J _ A« —----t_ — ----------lkA« \# •ko deželo. V našo deželo — pravi rečem fcsf, — ki je bila vedno vzor zakonitosti in reda, sta prišla nemir In razburjenje, da bi se življcr ka a olja našega ljudstva oslabila ali zlomila- To je bilo izvenuradno nasilje. Toda, EeiVce.ua usoda vsakega nasilja je, d« dosega nespretno od tega, kar je hotelo. Naša nareka o iočnosi ni toliko odvisna od njih. kolikor od notranje odporne sile nagega ljudstva. Nasii trdnjava je edino€ti Prva etapa našega boja za samoohranitev nam ni prinesla vnanjih uspehov. Ali naj obupujemo? Vendar fe pa povabil neznance v neki bar. V njihovi družbi se je mudil delj časa. Nato jih je pozdravil ter odšel proti hotela »Evropa«, kjer se je nastanil. Med potjo je stopil v kavarno *Ro«na«. Cez nekoliko časa sta prišla za njim v kavarno dva mladeniča, s katerima je bil malo prej v družbi. Trgovca so obšle črne slutnje. Zakaj ga mladeniči zasledujejo. Plačal je brž svoj račun ter zapustit kavarno. Čim pa je prestopil prag kavarne, sta se mu približala ona dva zasledovalca, ga prijela za vrat ter mu skušala vzeti HsLnico s 3.000 li- AH naj odnehamc cd borbe za našo nart>dno j rami Napadanec je začel klicati na pomoč. — bisivo? To oa.TQian.je. Vnanji porazi so delo; Tega sla se tolovafa zbala ter zbežala seveda volja 1'udstva — pa bilo tudi še tako malega . ncki Peter Maggi, star 26 let, stanujoč v ulici _ zasidrana v srcih posameznikov, je nepre-j Commercialc. To bi bil napadalec trgovca. Aretiranec jc zanikal vsako odgovornost. — Kljub temu so ga pa odpeljali v zapor. magljiva. Zato je usoda naroda odvisna od vsakega posameznika. Kako vrednost imajo vnanji uspehi Italijanov? Mari sta zakon in nasilje izpremenila mišljenje našega ljudstva. V edinosti jc rc*ni£na meč. Če smo trdno- str-nieni v eno vrsto, nam ne bo mogla do živega tudi bodočnost bližnjega razdeb-a m nemštvo se bo upiralo vsem narodom^ — Izvaian^a v tirolskem listu so veljavna tudi za polni meri. Zaupanje v svojo notranjo nam tt< 7iv),:tn;a nam živeti, čc bo v Hišna preiskava. - Zaplemba ponarejenega denarja. Pred par dnevi ie prišlo policiji na na uho, da se peča neka Aidea Bussettini, stara 36 let, s ponarejenim denarjem. — Včeraj so izvršili policisti preiskavo v nj-ajpsn stanovanju v ulici della Guardia št. 15. Uspeh preiskave je bil krasen: policisti so našli v postelji med žimnicami za 5.000 lir ponarejenih bankovcev po 100, 50 in 2 liri. Denar so seveda zaplenili, žensko in njenega prijatelja Leona Marcovicha, ki stanuje pri njej, sc pa nas v r----- — . .. moč nam bo dajalo odporno silo proti vsem uradnim in izvenurad-nim napadom. Gotovo se nam bližajo težki časi in pripravljeni mo-_______________ ramo biti šc ni niarsikak vnanji por? z. 1 od al ocjpeljali v zapor. ne ubijejo, če bomo — hoteli; Tatovi v stanovanj«. Včeraj pri belem dnevu nas notraaie sile in volje. j so vdrli neznani zlikovci v stanovanje zaseb-Vrnite ksjigel Šentjakobska < Čitalnica? nam nice Albine Bostijančič v ulici S. Marco ter je poslala doois z imeni tistih članov, Ki 3 J odnesli mnogo perila in nekoliko zlateninc v vsem pozivom niso vrnili izposojenih knjig, J vrednosti nad 3500 lir. Tatvina je bila n&zna- rc d pisan rok. Prošr'u j njena na policijskom kemisariatu v ulici Ame- F dasi jim je žc poi.ei.ei p---t - . .. , ^^ Šentjakobske čiiainicc za danes nrsnro ustreli.; Vespucci. pač pa sraalramri za potrebno, da naglasimo Vinski duhovi. Včeraj po-noči so pripekali s svoje strani, da ie absolutna dolžnost pri- j v mcs*GO bolnišnico neko Miro Gteustein. zadetih članov, da knjige pravočasno vračajer. stero }tj{> trez slalnaga bivališča. Imela ie Je to zahteva r-:'ene slavnejše organizacijsko - - discipline, brez katere si ni mogoče misliti »ikakcea pravega in uspešnega delovanja nobene organizacije. V d*ncm slučaju pa n^lage. vestno disciplino tudi obzir do erugih izposc- tloraa knjige, ker tako ze ssina osebna čas Pozdravi vojakov. Slovenski fantje voj .pri 4. skupini ženijskih čet, 4 čela v Bolezni, pozdravljamo vse naše stariše, brate, sestre, prijatelje in prijateljice. Drožina Franc, Padež; Pregarc Mirko, Ricmanjc; Božič Lovrenc, Dolina; Pobega Emil, Pobegi; Berdcn Ivan, Pod-peč; Resinovič Jcsip, Hcrpel'c; Možira Emil, Trcbič; Spiler Josip, Koper; Javomik Anton, Milje; Vadanjel Franc, Maciniče; Kakot Si-nK>n, Francel Giovakin, Radin Simon, ramadan Simon, vsi iz Pazina; Corck Emil, Opatija; Alacuka Jožef, Tin'an; Brajkovič Peter, Ter-viš; Jamšček Jožef. Krrmbcrk; Matjac Solkan: Plcsn&r Mendrat, Črni vrh; Pahor Fran-, Renče; Perič Leopold, Bilje; Kražel Peter. Zatolmm; Čufer Vcnceslav, Rokovo; Kogoj Stanislav, Trebaše. — Iskrer-e pozdrave pošiljamo vsi tudi slavnemu uredništvu *Edi-nosti», Bog vas živi! • Tečaj za italijanščino. Učitelji (cej iz sežanskega okraja, kateri so se prijavili za tc-Ča», naj pridejo dne 15. t. m. v Nabrežmo v ljudsko šolo ob 10. dopoldne. Deleči se ta dan r-adaljnje o tečaju.__ DrušlveRS vesli Zveza «Marijin docn >. Danes 11. t. m. in na pustni torek se ponovi v družbinih prostorih v ulici Risorta št. 3 (za gradom) dr. Krekov; ♦ Turškii križ*, igra v 4. dejanjih s petjem. Začetek točno ob 17. uri. Slov. dekliška Marijha drežoa v Kojann priredi danes popoldne ob 4.30 v svojem domu (Vicolo delle Ros? 13) pustno predstavo s sledečim sporedom: «■ Bogata tetap, veseloigra v 3. dejanjih ter «Kukavica — dra ptica > ali *Boj za dolo:>, veseloigra dejanjih. . . _ * Šolsko društvom, podružnica pri Sv. tvann rabi na plesna verčka, ki sc vršita danes, v nedeljo in na pustni torek .od 8. ure zvečer dalje v prostorih Nar. doma pri Sv. Ivanu v korist otroškemu vrtcu. Zaveda naj se vsak Slovan, kadar poseča prireditve *Sol. društva*, s veje doline sli napram ustanovi, ki ]e neobhodno potrebna za obstanek našega naroda. «Tržaško kolesarsko društvo* bo imelo v četrtek, 15. t. m. sejo ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Vljudno so vabljeni, da se seje udeležijo odborniki in odsek, izvoljen na sestanku dne 28. januarja t L Člani dobrodošli. Ker so točke dnevnega reda zelo vazrie, se računa na gotovo in polnošterilno udeležbo. — Predsednik. . Z Vrdelc. Kakor navadno vsako leto, tako je tudi letos obdarovala «Ženska podružnica SoL društva, vse gojence, ki zaha-ajo v zasebni otroški vrtec, tako da je vsak otrok dobil nekaj; dečki ma^co ali kos tkanine, deklice kos barhenta za obleko ali kos tkanine. Tem potom bodi izrečena zahvala naši vrli -Ženski podružnici*, ki se ne straši truda ne naoora. da le more razveseliti našo mladino »j a PITSTKT TOREK se vrsi ▼ dvorani V. veleva zadive a člana! fa tudi vsiU-:c iaki veliko btisiko na glavi. Dejala je, da jo je udaril v kavarni «Montef:ore» neki mladenič, ker ga je nadlegovala. Ženska je bila močno vinjena. Pretep v bara. Brezposelni Armando Zi-gotti, star 39 let, stannjcč v ulici Torricelli št. 7, sa jc pred sinočnjim skregal v nekem baru na Garibaldijevem tekališču z neznanim človekom. Naletel je pa na slabo; njegov nasprotnik si fe Ttar na lepem spodvihal rokave ter ga psrkrat lopulnfl s trdo pestjo po glavi, tako, da je jnoral iti Zigotti iskat pomoči na rešilno postajo. Silen požar v klohučamici v ulici Roma. Stanovalci v prvem nadstropju hiše št. 14 v ulici Roma so zapazili pred sinoćnjim ob 10.45, ' ' 'k^Anton ss dim skozi pod. Stanovalci si omi . znaj£ prvem hipu razlagati ta pojav, končno so pa ugotovili, da je izbruhnil silen požar ▼ spodaj ležeči klcbučarnici: Gactana D'Amore. O tem so bili nemudoma obveščeni ogrijegasci glavne postaje, ,ki so kmalu prihiteli na lice mesta, vdrli v klobučirnico ter začeli gasiti. Med stanovalci je nastala velika pr.nika. Ogenj so pogasili po preteku par ur. Škoda znaša okoli 100.000 lir. Tvrdka je za^ varovana. opustošenja, propadlo j« pnj nadehtidno sc razvijajoče blagostanje, izguba samostojnosti pa ji Je zadjetla smrtni udarec. V Gorico je že prispel upravitelj njene zapuščine, ki ni neznatna: imamo se hipotečni zavod, kmetijsko šolo m razne druge ustanove. Kaka bo usoda teh nebogljenih sirot? Potrti stojimo kot Goričani ob sveži gomili naše dežele, mračne misli nas prešinjajo in strah pred temno, negotovo bodočnostjo.., Goričan. Iz Vrtojbe. Po kratki pavzi nas je naša «Či-talnica» povabila preteklo nedeljo 4. svečana k veseli pred pustni veselični prireditvi, kateremu vabilu smo se prav radi odzvali, kajti dosedaj smo se še vedno vračali z njenih prireditev zadovoljni in vedre volje. Tudi takrat nismo bili razočarani. Prireditelji so prav okusno okrasili malo dvoranico g. Faganeta, ki pa ima vendar to napako, da je pretesna za tako številno občinstvo. Zabava se je vršila pri pogrnjenih micah. Zasvirali so nam naši pridni tamburaši par komadov in s tem Otvorili veselico, katere pričetek se je zavlekel neupravičeno tja do pol šestih. Nastopil jc zbor deklet in nam prav ubrano zapel lepo narodno «Ko ptičica...->. Sledilo je po odmorih, v katerih nam je delal kratek čas tamb. zbor, par deklamacif in dva kratka prizora s petjem ter šaljiv kuplet. Deklmnaciji bi lahko bili bolji, vsaj besedilo jc treba prav dobro znati na pamet, ako se hoče deklamirati z efektom. Prizori so bili dobro izvedeni, okusno insce-ali gospod; režiser bi moral na vsak odklanjali po- vsled česar so domači fašisti novni vstop. V sredo, zvečer se je vršil v gledališču Verdi sestanek, na katerem se je posrečilo inž. Graciani-ju pregovoriti nezadovoljneže, da so se zopet vpisali. Preganjanje * goriških komunistov. Tudi v Gorici je izvršila varnostna oblast pri komunističnih voditeljih hišne preiskave. Aretiran je bil komunist Marvin Josip. Storje. Vsled prepovedi od strani prefekture v Sežani, se današnja veselica Kmetsko-izobraževalnega društva v .Štorjah ne bo vršila. — Odbor. . Miren. Dramatični odsek slov. izobraž. društva v Mirnu priredi danes, v nedeljo, 11. t. m. ob 4. pop. čarobno pravljično igro «Čarne gosli« in šak> enodejanka «Sovražnik žensk->. Na sporedu je tudi petje in tamburanje. ŠIVALNI stroj se proda, baldi 25. Cink, Corso Garf> 201 PA1NEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, ple« čih, križu, se dobita v lekarni v Ilir. Bistrici. 29/5 POZOR! Hiša v Tolminu št. 9, a vodovodom vsako trgovino ali obrt, se proda po ugodni ceni. Natančnejša pojasnila se dobijo isto-tam. . 199 POZOR J Krone, korale, zialo, platin in zobov-po najvišjih cenah. plačuje edini grosisti elleli Vita, via Madonnina 10, 1. 32 Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša; pristojbina L 2.—. Debele Črke 40 stot. J beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic t^T valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30" OBLASTVENO KONCESIJONIRANI URAD FR. BAJT v Gorici, Via del Corno 13, I. izvršuje vloge, spise, prestave, prepise in posreduje pri kupu in prodaji nepremičnin, najemih in posojilih. Ustmena naročila se sprejemajo ob četrtkih. 207 GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5, III. _6 FOZOR! Kupujem po visokih cenah vsako množino starega železa, cunj, kosti in kovine. Pridem dvignili tudi na dom. Pisati! Snidersič, Via S. Giustina 8, Trst. 23 EGIPTOVSKI profesor grafologi.je pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10, I. od 10. do 19. (Tudi ob nedeljah.) 153 niran, način občutiti, kakor je gotovo občinstvo ob- . , , _________ . .. 1 čutilo, da bi se moral prizor «Slepcc» še bolj^A z dvema stanovanjema vrtom m hlevcra; pa kuplet «Kofck» spremljati z g^dbo; efekt! 6C Proda' Molim 750' 209 mo-v 4. NA PUSTNI TOREK se D. pri Sv. Jakobu ples . -Šolskega društva« pri Sv. Jakobu. Začetek ob 8. uri zvečer, konec ob 4. Sušnikova prireditev. M. P. D - Sv. Jakob je pridobilo tega širši javnosti maio znanega ba-ritonista, da sodeluje na g^asbeno-dramati-^nem večeru, ki se vrši y nadel o. 18. i^v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Nastopil bo z različnimi solospevi. - Sicer tvonjo ^ze te točke privlačno silo za cbčmstvo, odbor M. P D - Sv. Jakob pa je poskrbel za vsestransko s po polnitev programa. Tako bo g. ca Dnir-kova, ki bo spremljala na klavirju g. Sušnika, izvajala kot izkušena in izvežbana P^^tka različne komade. Pridni dramatični odsek pa postavi na oder recitacijo m monolog ter dobro izučefco «Masko Satana Kdor se spominia dobro uspelih glasbeno-dram a ličnih prireditev v prejšnjem gledišču, bo vnaprej prepričan, da bo tudi pnr^tev 1» 18. t. m. stala gotovo na višku natbol«ih. — Jutri ob 20.^0 redni sestanek. Na dnevnem redu so različna, društva tiooča se, vprašanja. Mesto predavanja se bo žHtsla znana Murnikova hiTmoreska. — Predsednik. — Po sestanku se vrM sestanek dramatičnega odseka. — Vod:a. Iz triaškeea ihtlie^fa Ponesrečen roparski napad aa ljubljc- a trgovca. - Ena aretacija. Trgovec Fran Kro-sover (?) iz Ljubljane je prišel pred par dnevi v-naše mesto po opravilih. Pred sinoča;iin se je podal v kavarno *Chiozza». Tam so se mu nenadoma približali nekateri mladeniči, ga pri-:?!i ter ga končno pevabili na Vesti x Goriškega Deželni odbor t likvidaciji. V sredo, dne 7. t. m. je prispel iz Firencc v Gorico komisar kom. Nancetti, ki je prevzel z 8. februarja mesto dosedanjega komisarja Pascoli-ja da izvede likvidacijo deželnega odbora. V zvezi s tem je treba popraviti našo zadnjo vest v tem smislu, da bo imenovana kraljeva komisija na mesto pokrajinskega sveta v Vidmu, ki bo razpuščen. Po vsej verjetnosti bo kraljeva komisija sestavljena iz sledečih članov: iz videmskega viceprefekta Lops-a, odvetnika Pisenti-ja, železničarja Ravazzolo. Za mesto četrtega člana, ki bo zastopal Goriško, prihaja v pcšlev senator Bombig in dosedanji komisar Pascoli. Osmrtnica. Goriška dežela jc bila s kralj, dekretom z dne 19. januarja t. 1. obsojena na smrt. Obsbdba fe bila izvršena dne 8. februarja. Goriške dežele ni več! Zgodilo se je to docela tiho in brez šuma, ker so se Goričani po vseh brezuspešnih prošnjah in protestih sprijaznili z bridko usodo. Tudi videmski listi se obnašajo precej dostojno in prikrivajo svoje veselje, kakor prikrivajo Goričani svojo bol. Pa vendar je to zgodovinski dan, čigar pomen presega. m$:e naše dežele, saj se je s tem dnem zaprla več-stoletna zgodovinska knjiga poknežene grof o vine Goriško-Gradiščanske. Če malo prelistamo to zgodovinsko knjigo, bomo uvideli, da je bilo življenje pokojnice precej burno. Naša dežela je bila, še predno se pojavlja ime Gorica v zgodovini, jabolko neprestanih sporov in že od nekdaj svetovno-zgodovinsko bojišče, saj -tvori goriška dežela neposredno zaledje in pristop k Adriji, saj je ona ključ, ki odpira iz vzhoda vrata v Italijo. sivo ▼ tranzita za izvoz, ovito, po posebnih cenah. 210 bi bil ves drugačen, tako se je pa občutila nc kaka praznota. & Mu taste ga muzikanta^, ki je poln popularnih devtipov, so igrali naši diletant je izborno, tako da se veselo razpoloženo občinstvo ni utegnilo niti*oddahniti od neprestanega smeha, g. Pavletič je v naslovni vlegi briljiral s svojo igro, bil je izvrsten v mimiki; gdč. . ^ Jakobu. Začetek L. 1210. je Gorica dobila prava trga in mesto je postala L 1307. 2e v tej dobi no se vršili neprestani boji goriških grofov z oglejskimi patriarhi in severoitalijanskimi republikami, pozneje tudi z beneško republiko. K temu so se pridružili v drugi polovici 15, stoletja še turiki vpadi, vsled česar je bila dežela večkrat opustošena. i Tudi vladarstvo Habsburžanov ni prineslo izmučeni deželi zaželenega miru. Ze v naslednjih letih so vpadli Benečani in dne 22. aprila 1508. je za plapolala — sicer ne aa dolgo — na goriškem gradu zastava sv. Marka. Slcozi celo 16. in deloma tudi 17, stoletje je bila dežela pozorišče skoraj neprestanih bojev. V začetku 18. stoletja se jie razlegel po dežeH bojni klic slovenskih kmetov: «Za staro pravdo »I Slovenski kmet se je dvignil prati grofom-»»ravkam, ki so srebali njegovo kri, nuntarji so nastopali na Gorico, toda konec je bil žalosten: kraetie so bili poraženi, voditelji upora. obglavljeni na Tcavniku v Gorici in njihove glave so bile izpostavljene na glavnih oestah. ki vodijo iz mesta, v strah kmečki raji. L. 1809. je posvetil z zasedbo Francozov v mračno zgodovino dežele svetel žarek, ki je pa kmalu izginil. Revolucijsko leto 1848. ni našlo posebnega odmeva v deželi in fudi na to sledeča italijansko-avstri;ska vojna ni fcnei?. za deželo »»posrednih posledic. . V začetku našega stolet;a se je začelo vsled procvitanja Trsta in Xržiča dvigati tudi blagostanje Goriške, obetala se je krasna gospodarska bodočnost; prišla je svetovna vrj^a, ki je spremenila deželo v velikaaski vonSri tabor in po zor išče najkrvavejšlh "bojev. Sve- še za kratek ias cone«. L ul is Telefon 10-48 Corso V. E. III. 16 Telefon 24-24 PODLISTEK OLD SLEVTBs TnjtasM kovfes Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Podvenil Našel je bil ricAffi skrivnostno lastnico kovčega in takoj prve besede, ki nh je spregovorila, mo ga pretresle. Ona je bila pa čisto mirna in je na lahko rekla: «No, končno ste me vendar-le našli.» ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Deteaktiv je bil ptesenefcen in je rekel: «Vi me že poxnate7» «Gotov o, vi ate orni gospod, ■ katerim ama se bila sečla v C na vlaku m kateremu sem se potem tako spretno mMatk» «Od kod veste, da sem vas iskal?» «Čiiala sem vade objave v novinah.» «Od' kod pa veste, da eem jih objavil jaz?» «To mi pravi vala prisotnost zdaj tuka|.> »Čudovita deklica ste.» Dama je nekoliko pomolčale in potem vprašala: «Ali to ni res7:> «Da, res je, iskal sem vas.* * «Zekaj? » «Vaš prijatelj sem.» Deklica se je grenko isemnjiila in rekla: «Nimam prijateljev, toda odločna sem. Ne bojim se nikogar več. Naveličala mm se, da U Kzno nagovor?!! ter ga ^ 1 »auiu uo | lauui iu »—i---- ■ - r - ■ ' , , , , , Izlet z avtomobilom v Miramar. Trfiovec ni bili tovna vojna ie prinesla Goriški velikaneka vedno živela kat begunka.» «Gospi ca SEver,» je dejal detektiv, «ni vam več-treba živeti kot begunka.» Deklica je kriknila, zgrabila našega junaka za. roko in rekla: «Gospico Silver me imenujet-e! Kje ste slišali to iroe?» «Ime je vašega očeta m vi sama se imenujete Mary Silver.» «To fe čudno,» je dejala deklica. «Ne, ničesar čudnega ni Prijatelj vaš eem in prihajam od neice ie bližje m dražje vam prijateljice.*........... •O, govorite vendar,» je prosila deklica vsa vznemirjena. «Kadar pride pravi čas!» «Ne, govorite zdaj. Kdo je ta bližja in dražja mi prijateljica?* «To že slutHe.»- m0ya matiN " • «Zdq ne povem ničesar več. Slišati moram poprej, vašo zgodbo!® «Jaz vam ne morem ničesar povedati* «Morate mi povedati vse!* -Niti besedice, dokler mar ne poveste, kdo ste. Detektiv je nekoliko prevdarjal, potem pa rekel: •Dobro, poslušajte me torej!» Povedal ji je na to vse natančno, kar se mu je bilo pripetilo po prvm smtja a mladenko. Ko je končal, je de jela deklica: •Vem, da je vse res, kar iste mi povedali.* •Prav gotovo je tako!* •Prvič ste vi res pravi poštenjak In dragič. mi ie fe tiadi znano, več dogodkov« 9 katerikl ste pravili in slednjič ste opisali tudi vsebino kovčega. Ako bi ne bili pošten mož, bi ne bili nikoli nikomur ničesar povedali o tem, da je v kovčegu tak zaklad.* «No, zdaj mi povejte pa vi svojo zgodbof* «PcIjite me k moji, mamici, pa vam povem vse.» «Ne, le jaz smem najprej slišati, kar imata povedati!» «Povedati rmnm le malo.* •Toda, to malo moram slišati.* •O materi ne vem ničesar. SpomSijam sc le, da me je varovala neka dama, o bile na razpolago le približne številke) se je primankljaj trgovinske bilance zmanjšal in splošni pobo!:šek znaša v (primeri z zadnjo bilanco 2.517,363.455 lir, a trgovinska bilanca sama se je popravila za 967 miljonov lir. Na splošno pa je bila italijanska trgovinska bilanca pasivna vsako leto od L 1871. dalje. V nekaterih letih, kakor L 1897, 1904. in 1914., je bil primanjkljaj manj velik, toda nekatera druga leta, kakor L 1887, 1908, 1918 in 1919, pa je fcil primankljaj naravnost ogromen. Zanimivo je ugotoviti, napram katerim deželam je Italija pasivna in glede katerih ima aktivno trgovinsko bilanco. Iz Anglije je Italija vedno več uvažala nego je v isto državo izva- [ žala. Tozadevno gibanje pa se je v zadnjih letih še poslabšale. Isto velja za itali?ansko trgovino z Zecmvenimi državami in z Nemčijo. Kar se tiče italijanske trgovine z Argentini! o, stopi dejstvo, da je bila bilanca od L 1885 dalje vedno povoljna. Še le v zadnjih letih kupuje THlija od Argentirijc več nego ji prodaja. Tudi napram Indiji je italijanska trgovinska bilanca pasivna. Zelo povoljna pa qe bila vedno bilanca trgovine s Švico, ker predstavlja ta dežela posebno dobro odjemališče za italijanske poljske in industrijske proizvode. Italijanska industrija se seveda ni Še povzdignila na isto viišno, na kateri je industrija drugih držav zapadne Evrope. Razlage temu pojavu pa ni iskati toliko v pomankanju podjetnega duha, kolikor v pomankanju surovin. Posebno se čuti pomankanje surovega kamenega olja in vsled tega je zelo razumljivo, da se Italija z drugimi državami vred, katere skušajo dobiti v svoje roke petrolejske .vire poganja zanje z enako vztrajnostjo. Italija namerava začeti izkoriščati petrolejske vire v srednji Italiji in obenem nadaljevati s pripravami za izkoriščanje vrelcev v svojih afriških kolonijah. Ker pa je jasno, da ni pričakovati od tod nikakih posebnih uspehov še za dolgo dobo let, je sklenila italijanska vlada pred kratkim pogodbo s Poljsko, po kateri se izroči posebnemu italijanskemu društvu izkoriščanje obsežnih petrolejskih vrelcev na Poljskem. Dovoljenje je dano za dobo 50 let in v pogodbi se tudi že predvideva možnost podaljšanja te dobe. Dotično zemljišče obsega 2.0C0 hektarjev. Ker so petrolejski vrelci last poljske države, si je izposlovala ta poslednja pravico, da zadrži zase 15% surovega petroleja. Poljska pa se je obvezala, da ne bo zahtevala, da bi moralo biti 52% delnic v rokah poljskih državljanov, kakor bi sicer imela pravico. Ali bo dajala ta italijansko - poljska pogodba za Italijo in za njeno celokupno gospodarstvo zares stvarne in izdatne koristi, se bo še le videlo. Preden bi se hotela uveljavljati v industrijskem pogledu po drugih državah, bi morda imela rešiti hvaležnejšo nalogo, ki bi obstojala v tem, da spravi v tir svojo domačo industrijo, katera deloma ie počiva. Tako počiva n. pr. čistilnica petroleja v Trstu že leta, in to ne morda radi tega, ker bi si ne mogla nabaviti potrebnih surovin, temveč radi tega, ker izključujejo visoke užitnine in prevozne tarife italijanskih železnic vsak dobičkonosni obrat. Ir. Ocen Mttugeli ZDRAVNIK Sprejema r v Postojni (Vila Jurca) 9-12; 6-7 pop.; v Sv. Petru n. Kr. št. 65 2-3 pop. razen nedelje; v Razdrtem št. 41 4-5 pop. razen nede je; v Kačji vasi ob nedeljah 2-3 pop. Nujni obiski v okolico z lastnini automobilom. (67) Dr. Kajser-jtve z jelko najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, hripavosti, za odrasle in otroke ima v zalogi 56 Lekarna v Vipavi Zavttrt L 2.— — ZAHTEVAJTE JIH POVSOD I — Prodaja na otroke! - Vedno novi dohodi izgotovljenih oblek po meri za moške in ženske, paletots, nepremočljivih plaščev, nogavic, perila, klobukov, preprog, vzmeti, žimnic, divanov itd. Krojnfnica prvega ledu. Uradniki! Ako se želite dobro obleči, z malimi stroški in pod dobrimi pogoji, obrnite se vedno le na najstarejšo in najboljšo prodajalnico na obroke R. JERALLA - Trst VI« XXX. ottobra 31 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Krone L 1.67, goldinarji i 439 Zlatarna, Trst, Ponte dalla Fatebra 1 (Piazza Goldoni) Pozor na domačo tvrdko! FRANC SflUHIG, Gorico, Gosposka sika sedal Via Carducci št. 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivainih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje Iz najboljših nemških tovoren, Rsfsre jamči 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slosu. — Velika Izbera popolne opreme za hlSe, pisarns in gostilne. Brezkonkurančne cene Trst Trst - Vlale XX. Settembre 35 - (palača Cden) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 bls r IIIBS| JOSIP FUKS. KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR BCB SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« J I i j\ !L Ljubljanska kreditna banka 11 Podružnica v Trstu. Vogal vid VfllMo 23 — Via 30 ottobrg Izvriuie vse banine posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 33|4°|o nefto Vloge na tekoče račune po 41 o o Vezane vlog« obrestuje najugodnejšo po dogovoru* Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. Delnlika glavnica in rezerve: Dinarjev 3S,000.000.— Tel. št 5-18. Uraduje od 9 do 12VS in od 141/, do 16. i ■a i i i i i i m m