PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, nedelja, 21. julija 1946 ~ Leto 2. ŠtfiV 2AQ - Pona A - Hm p°štnina plačana v gotovini — atBV- bBlia **.- lirB spedlzione in abbon. postale Uredništvo In uprava, Plazza Goldoni it. 1 • L Tel. St. 93806 »3807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo Ničesar nismo zahtevali več z namenom, da bi dobili manj. Pošteno smo postavili svojo zahtevo in nase ljudstvo ima do vsake pedi zemlje stokratno oravico. E. Kardelj Obrazložitev jugoslovanskega stališča o vprašanju statuta Trsta ' Trst je neločljivo povezan z Jugoslavijo, zato mora tržaški statut zagotoviti enotnost med svobodnim ozemljem in Jugoslavijo •ebao p«z, 20. . Tanjug — Dr. Aleš j. e5> Pomočnik zunanjega mini-gov te 18- julija predpoldne d o stališču Jugoslav je v ju statuta Trs.a pred po-komisijo Sveta ministrov za zadeve. “r- Aleš Bebler je dejal: bi H*110^®. predvsem bi hotel, da °^^rav^ vsak nesporazum, da Cij. vet»cija jugoslovanske delega-p vašo komis'jo nikakor ne skle*01 ^ Jugoslavija sprejema v« v ministrov za zunanje zade-Hirih In m *** v'*es'’ ° vprašanju Trsta »lsvii 0 n°vih mejah med Jugo-kkvi? *n Halljo. Po vsem tem je Elva poik zvezne vlade •tirih Itarde,3> da je konferenca ^■ranjih ministrov v Parizu sklepe, ki jih Jugoslav ja >kerai/Prejeti' k6r ponavljajo i,"”' leta 1919 v Versaillesu, fl6iajo krivico narodnim pravi- li d? aa*>ih narodov. Z druge strani barru,: _______________ «kle: narodi ne morejo, sprejeti teh ‘»tram (tali , tudi zaradi tega, ker so na*t narodi v tej zadnji vojni zaveznikov ogromne žrt-j, • *vojo osvoboditev, predvsem k*, osvoboditev onega dela na-°aroda, ki je bil po prvi sve- tovni o!Va. "ojnl prepuščen jarmu tujih in tlačiteljev, tnal« Sklepi prepuščajo Italiji So, ->________._____ ________,______ »1 »/ oonce. iNa lem u/.cni- ,. vi 60.000 Slovencev in 16.000 bilo v glavnem zgrajeno v sredi 18. stoletja. Njegov današnji severni del je b i zgrajen v letih 1868 do 1883, južni del med 1901 in 1914. Po vzpostavitvi italijanske nadvlade leta 1918 so se hitro ustavila dela zo razširjenje pristanišča, ki so bila v načrtu pred prvo svetovno vojno. Italijanska vlada je v četrt stoletju zgradila komaj nekoliko poslopij za sklad šča. Trst je prehodno pristanišče. To pomeni, da je pomorski promet osnova vsega njegovega gospodastva. Porast tržaške plovbe je v celoti delo Jugoslovanov, konkretno zveto Hrvatov. O tem govori hrvatski izvor lastnikov večine paroplovnih družb: Kozulič, Polič (imenovana Libera triestina) Tripkovič, Geroliinič, Ko-■sovič itd. Tripkovič, Gerolimič, Koški mornarji. Razen ladjedelnic je imela vsa industrija leta 1918 značaj industri-menjene pokrajinam naravnega zaje, ki je predelovala surovine, na-ledja. Tako so visoke peči v Skednju, ki jih je zgradila »Kranjska industrijska družba* iz Jesenic, le-lale za obrate istega podjetja v Sloveniji. Prav tako so tržaške tovarne predelovale tobak, kavčuk, juto itd. pošiljale svoje izdelke v naravno zaledje. Naravno, delovna sila je bila domača in priliv ji je prihajal iz slovenskega In hrvatskega zaledja. *1 !ltin°V' od teSa 14.000 v Gorici. prepuščajo Italiji Gorico, t»r a,Jiturni in gospodarski cen-Vkv reno€v, Priro<*no središče ^ «ke in Solške doline, ne gle-< *°’ ^ 3® v goriški občini oči-Pf,B al°vanska večina. Ti sklepi •Poj Italiji Tržič, ki je go-(ij arsko povezan z ostalo JK, zla-«:;.Q48 Trstom in katerega preb val-»v0| v °Sromni večini jasno izraža .l#vij,voljo po priključitvi k Jugo-^ sklepi prepuščajo Italiji 0 dolino s Trbižem, kjer •Mm.**'’0 svetovno vojno Italijanov Th «1 bilo. li,t drugi strani ločijo ti sklepi Jugoslavije in mu priklju-«6|jj °*emlje, ki je v glavnem na-Ojj0 * jugoslovanskim življem. J? k^S^lavije trgajo del Istre, ki bi; osvobojena s tolikimi žrtva-f ^.Oiega istrskega prebivalstva Jugoslovanske armade. Sifj, ^tom in Italijo ustvarjajo tu. koridor, nekoliko km širok, V J’°ln°TOa slovenskem osemlju, W»vt komaj 5% Italijanov. Slogi«.. et«u narodu, ljudski republiki popolnoma zapirajo iz-^ tn 5 rnorje in to na 5 do 8 km ■b,, °ria. čeprav Je obala stoletja tvi|e e 3a naseljena s slovensk'm & ha ' ^e*et procentov slovenske-**4viu ostaja izven’ meja Jugo-^Padno od francoske linije, lipi). m ko ostaja komaj 0.69% bo "°v izven meja Italija vzhodnih atlca?ke lin'je in v predlo-me3ah internacionaliziranega ,.Vo Zvezniki »pravično rešitev*. Naravno je ta podjetja finansiral večinoma kapital iz Dunaja, ki bi ga mogli imenovati «avstrijski». Toda poleg avstrijskega kapitala je obstajal tudi jugoslovanski, ki je pripadal samim Tržačanom. Italijanskega kapitala sploh ni bilo. I-tlijan Nino Alberti, ki velja v Italiji za strokovnjaka v tem vprašanju, se je zaradi tega bridko pritoževal. Glejte kaj je pisal v svoji knjigi ki ja izšla v Rimu leta 1916 pod naslovom «Trst in njegova go-spoda~ska fiziognomija* na strani 74: «Slovensko-avstrIjske banke so se vrgle na pravo osvajanje ozemlje. Te banke kupujejo vsa in delajo raznovrstne posle, razpolagajo z ogromnimi kanitali in neizčrpnimi viri ter dajejo videz kolosalnih sil...* Alberti se na ta način pritožuje zaradi pomena jugoslovanskega in avstrijskega kapitala v Trstu, hkrati pa prikazuje Trst kot neobhodno etapo za Italijo pri osvajanju Balkana. V tej knjigi razvija tak program finančnega osvajanja Trsta po italijanskem kapitalu, ki je bil uresničen po letu 1918, ko je Italja politično dobila to mesto po prvi svetovni vojni. Italijanski kapital, ki ima danes v Trstu tak pomen, je bil pridobljen z razlastitvijo ju-I goalovanskih in tržaških podjetij. O Trstu imajo pravico govoriti države njegovega zaledja malnih prilikah največji promet s tržaJit m pristaniščem. Po statistikah za leta poslednjega normalnega poleta v tržaškem prometu, je Jugoslavija, oziroma dežele, ki danes sestavljajo Jugoslavijo, zavzemala prvo mesto v tržaškem prometu. Ta razvoj daje torej Jugoslaviji pravico, da se ji prizna suverenost nad Trstom. V tem pogledu obstoje že primeri v zgodovini. Ital ja se je udeleževala tržaškega prometa komaj z 0.6%, ker Trsta ni potrebovala. Jugoslavija pa potrebuje Trst, ker nima nobenega drugega pristanišča, ki'bi bilo primerno za velike prekooceanske ladje. Tu gre za načelo nujnosti v mednarodnem pravu, ki je s tem, da je prišlo v drugo Haaško konvene jo, (čl. 19) postalo iz doktrine formalni kriterij, ki opravičuj j zahtevo Jugoslavije, da se ji da suverenost nad Trstom. Volja tržaškega prebivalstva, da živi skupno z jugoslovansk m zaledjem, prav tako upravičuje zahtevo Jugoslavije, da se ji da suverenost nad Trstom. Ta volja se stalno izraža že od srednjega veka dalje. Svobodno mesto Trst se je z vsemi sredstvi upiralo poizkusom Benetk, da si ga podreds; prešlo je prostovoljno v skupni sklop z dsželami Habsburške krone, s čimer si ja pridobilo zaščito pred napadi z zapada. V času največjega pokreta za enotnost Italije, se je Trst odločno upiral zamisli o priključitvi k Italiji. osnovi posebnega statuta o avtonomiji Trsla. Kljub vsem poskusom, da se duši projugoslovansko razpoloženje tržaškega prebivalstva, izraža vedno 'n ob vsaki priliki svojo željo po skupnem življenju z Jugoslovani v okviru FLRJ. Obstoji tudi cela vrsta moralnih razlogov, ki opravičujejo jugoslovansko zahtevo po Trstu. Navedli jih bomo samo nekaj: 1) Jugoslavija je bila zvesti za-veznk ZN, dala je v tej borbi ogromne človečke in materialne žrtve, Italija pa je bila napadalec. 2) V drugi svetovni vojni je na-rodno-osvobodilno gibanje Jugoslavije vodilo borbo ljudstva vse JK ir. Trsta; 3) Jugoslovanska armada je skupno z ljudstvom JK osvobodila Trst izpod nacističnega in fašističnega suženjstva. Varnostni razlogi Bebler Je nato govoril o načrtu za internacionalizacijo Trsta in poudaril, da ni mogoče internacionalizirati pristanišča samo zaradi tega, da služi potrebam večjih držav naenkrat. O usodi Trsta imajo pravico govoriti samo države njegovega neposrednega zaledja, k! so neposredno zainteresirane na tržaškem pristanišču. Vprašanje je, ali je Svet zunanjih ministrov ravnal pravilno, ne da bi vprašal prej za mnenje teh držav o rešitvi tržaškega vprašanja. Vse države, ki so predvsem zainteresirane v tem vprašanju, kot Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, U-krajina, Albanija in Rumunija, torej vse države tržaškega zaledja, razen Avstrije, so izjavile, da smatrajo, da j: z mednarodnega stališča najprav'čnejša rešitev tržaškega vprašanja jugoslovanska suverenost nad Trstom. Izjavile so, da bi jugoslovanska suverenost popolnoma zaščitila njihovp interese v tržaškem prometu, Jugoslavija je nesporno ona država, ki ima v nor- Ko govori o Trstu, ne more Jugoslavija zanemarjati svoj: varnosti, ki je odvisna od neposredne kontrole nad Trstom. Stoletja so jugoslovanske narod? napadali iu ogražali njeni zapadni sosedi, vita lijanski pritisk ni popustil niti Med obema svetovnima vojnama. Očitne agresije, ki so se tolikokrat prikazovale med leti 1918 in 1921, so dosegle končno svojo zaključno fazo leta 1941. Danes, pe tolikih junaških borbah in tolikih žrtvah, se morajo jugoslovanski narodi ponovno zavarovati pred napadi z zapada, ker niso dobili nobenih jamstev, da do tega ne bo več prišlo. Ta previdnost je toliko potrebnejša, ker se pred našimi očmi ustvarja navadna podobnost med strateškimi položaji Jugoslavije proti Italiji po mejah rapalske pogodbe, in med položajem, ki ga je ustvaril sedanji razvoj. Pod pritiskom ultimata ;z Rima, To pa se je najjasneje videlo leta | pj je doživel podporo iz Londcna ia»« lrn « „«511« „ Tv.t,, ™rt,„ I ln Pariza> je morala* Jugoslavija 1848, ko so se vršile v Trstu vol tve v parlament. V letih 1907-1911 so dobili večino glasov in večino poslancev politične^ stranke, ki so nasprotovale zamisli prlključ tve Trsta' Italiji. Večina tižaškega prebivalstva je jasno izrazila svojo voljo živeti v bratstvu !n enotnosti v jugoslovanski državi. Italijansko prebivalstvo se je v ogromni večini, skupno s Slovenci in Hrvati, organiziralo v SIAU, ki leta 1920 sprejeti vs ljeno ranalsko pogodbo. Ta pogodba je nudila /vse strateške prednosti Italiji, k; ja takrat dobila Kanalsko dolino — razen tega pa polje vzdolž savske doline, ki teče proti Sloveniji. Z mejo na Triglavu in donrnacijo na Snežniku, je Italija ogražala jugoslovansko obalo. Oblast nad Reko-ie omogočila Italiji dohod v sistem Gorskega kotarja. S predajo otokov in z ustanovitvijo zadarske co- je ed ni predstavnik večino tr4?-iae. je , bila Jugoslaviji preprečena Skega prebivalstva in ki zastopa možnost sistemat čne obrambe nie-priključitev Trata k Jugoslaviji na ne obale, medtem ko je bil Ital'ji odprt izhod na dalmatinsko ravan. Tako zvana francoska linija nudi Italiji strateške prednosti ne le v Kanalski dolini, temveč tudi v vsej Seški dolini. Področje, ki ja bilo dodeljeno svobodnemu področju Trsta, daje možnest napasti Jugoslavijo ne le po frontalni liniji, temveč tudi iz boka. To področje bi moglo pestati oporišče za napade proti Jugoslaviji. Po drugi strani bi se morala francoska linija nasloniti na obalo in povezati v medsebojno celoto hr be in ravnino, ker pušča sedaj nekatere dele slovenskega področja izven Jugoslavije, zlasti pa planinske položaje nad morjem, ki bi se mogli izvrstno izkoristiti kot izhodišče za razvoj omenjenih operacj. Drugič je rapalska pogodba sankcionirala ustanovitev nevtralne svobodne države Reke, kar je prisililo Jugoslavijo, da sprejme teritorialno kontinuiteto Reke z Italijo. Kot posledica italijanskih manevrov je bila ta država kmalu spremenjena v novo oporišče za italijansko agresijo. Danes se predvideva ustanovitev svobodnega področja Trst, ki b' prav tako imela teritorialno kontinuiteto z ItaHjo. Tudi če b; bila ta država pod zaščito ZN, ograža to področje Jugoslavijo, ker bi moglo nekega dne ponovno postat! orožle italijanske agres'je p-oti Jugoslaviji. Tretjič bi utegnilo kakor po prvi svetovni vojni ko je zadarsko po-dročie preprečevalo nazvoj jugoslovanskega obrambnega sistema in poslalo leta 1941 niostcbran za italjanski bočni napad, to področje služiti istemu namenu. Kot je bilo nekoč z Zadrom, tako preti Jugoslaviji danes nevarnost, da ne more organizirati in povezati svojo pomorsko in subozemsko obrambo proti Ital'ji. To pa pomeni, da ne more zavarovati svojih bokov, ki bi jutri mogli ogroziti njeno frontalno obrambo. Četrtič je lahko Jugoslavija v podobnih prilikah prisiljena, da zahteva one pravico, k; se priznava ZN, ki so bile žrtve napadov v drugi svetovni vojni. To je pravico do strateške meje proti včerajšnjemu napadalcu. Te meje ni mogoče dodeliti, če ne priznava pravice suverenost; in nadzorstva nad Trstom. Mesto le še danes središče fašističnih provokacij P;tič je Jugoslavija odločena, da bo odločna in uporna v svojih zahtevah, ker ima za to dovolj upravičenih razlogov, ki jih ji danes nudi italijanska stran, Vidi se, kako je italijanski fašizem še z:lo živ in po nekaterih znakih že celo dviga glavo. Vidimo tud', da voditelji sedanje Italije jasno izražajo svojo željo, da bi zavladali nad jugoslovanskim jadranskim Prmorjem, kakor na splošno nad vsem bivšim Mussolinijevim imperijem. Hkrati lahko imenujemo sedanjo upravo mesta Trst mednarodno, ker jo vrši zavezniška vojaška oblast brez sodelovanja Jugoslavije, tako da postaja Trst središče prof jugoslovanskih in protidemokratičnih akcij in izvor provokacij predvsem fašistov proti Jugoslavij'. Trst je Jugoslaviji neobhodno potreben, ket je sicer Jugoslavija neobhodno potrebna Trstu. Trst in treba znova dokazovati? Zdi se, da vendarle.* Dr. Aleš Bebler je prikazal zem-Ijepsne in gospodarske razloge in važnost, ki jo ima Trst za Jugoslavijo. Prikazal je, da je Jugoslavija glavno tižišče za industrijske proizvode Trs:a. Poudaril je, da je napredek Trsta odvisen od poli-t ke, ki se vodi v železniškem prometu njegovega jugoslovanskega zaledja in ki bi Trst lahko favorizirala. Gispodarska povezanost Trsta z za edjem Dr. Bebler je nadalje izjavil: »Med Trstcm in Jugoslav jo obstoji gospodarska enotnost. Ce bi bila ta enotnost prek njena, lahko Trst nedvomno pričakuje težje krize, kot pa jih je preživel v dobi med dvema vojnama. V tem času Je Italija spremenila Trst v središče vojne industrije za agresivne vojne, za katere je pripravljala načrte. To ss n koli ne bo ponovilo, kajti v interesu vseh zaveznikov je, da se Trst demilitarizira. Tržaško vprašanje je mogoče rešiti samo po predlogu, ki ga je predložila jugoslovanska vlada Svetu zunanjih ministrov. To je dobro znani predlog, naj Trst postane član jugoslovanske federacije, njegov statut pa naj garantira mirovna pogodba. V skladu s tem predlogom bi italijanski prebivalci v Trstu uživali vse pravice, saj bi bili kot večina vodilni element v republiki. Zagotovljen bi bil tudi napredek Trsta, kajti gospodarska pomoč in skupnost z drugimi deli Jugoslavije bi zagotovila zadostno tržišče. Interesi drugih dežel v tržaškem zaledju bi bili popolnoma zagotovljeni pri ustanovitvi svobodne- Jugoslavija sestavljata skupaj enot- ga pristariišča pod mednarodno u-no gospodarsko področje. Ali je to I pravo*. Tržaški statut mora vsebovati demokratična načela Na kraju je Bebler prikazal vse razloge, ki preprečujejo, da Jugoslavija ne more sprejeti pariških načrtov o Trstu, in prikazal jugoslovansko stališče v sledičih štirih točkah: 1) Jugoslavija priznava specifičen značaj triačkega ozemlja, meni pa, da je prebivalstvo Trsta dovolj zrelo in sposobno, da se samo vlada. 2) Jugoslavija meni, da morajo biti v tržaškem statutu popolnoma spoštovana in obsežena demokratična načela in demokratične ustanove. hib], rešitev Imenujejo naši za-i vezniki »pravično rešitev*. iftav,ia lma m pravice ^lotne Julijske krajine S *je> 0a naši nkrodl vsega k H]0* morejo sprejeti. Ker tega kV®3o sprejeti naši narodi, te-\ tnore sprejeti niti naša vla- "iN, to Je izjavil podpredsed-jto i Edvard Kardelj. Dejan-Jugoslavija imela in ima * Jj>av|ce, da se ji priključi celot- C, ,'So , kj bi moralo biti dode-‘ tij, all3l, kakor tudi ozemlje, ki Jhji- “estavljalo avtonomno po-Aoji ’ Predstavlja geografski del a Poglejte na zemljevid hihod ^‘te. da je Trst — ležeč iti V tletn 08,11 Jadranskega mota k točka na Sredozemlju, vi *3a dolinam Donave in s?*e{e boste, da Je Istra, ki Jhraj ^kozvana francoska linija, ** k °b tej isti vzhodni o- ,. bi tisti, ki bi si ho- ti > ^btl« °8ledatl zgodovinsko Sol-videl, da Trst nikoli ni hf,lNt 11J1 — "hi republiki Be-k ,v ar’_ v del bi nc-sprotno, da je «v ns veku svobodna re-0 leta 1382 pa sestavnt del t>!W. avnega zaledje — Hab-t(f‘Je, oesarstva, Napoleonove n-^^rske. Leta 1918 je Jt ^ IsU dobila Trst in ves po- lnP0£rh tC8a del KCrOSke’ tn Qe i, Dalmacije, to je po-5£aj« nihfr h jugoslovaaekega ne oaporava. Trst »redisce prodov a "[^ovega zaledja Tr-f^^tavlja svodobno o ’ Je po francoskem pred-har-j ra,nl del Jugoslovan-}Nj,t 7/^nega ozemlja. 7e (Ni .*t0|etlj so Slovenci in VC*eihliuPaktn° "A8®1*"1 na V’ Medtem I** d0 mor-)a ,n do dei 80 »I Italijani, sa- ! ki . preb‘valstva primorskih j -»|ii lzvoru vcčinrma nel- , ®kl , 8o8,ovansko - usvojili 1-*li"'hh a-.®*"*- ker je bil v bene-^rst j- , ta jezik trgovski Je-Vi? kot rneeto- kot pristani-n('ndustrijskl center delo h! ®lctv,.,^Sov*Ka zaledja, v prvi ko,lka » v ln Hrvatov. dejstev: pristanišče je Cenjeni g. Byrnes: Pred nekaj dnevi sem opazil na prvi strani lista »London Observer* z dne 5. maja 1946 zemljev d Julijske krajine, ki kaže ameriško, brl tansko, francosko in rusko črto za preureditev jugoslovanskoitalijan- ske meje. To me je privedlo, da sem ponovno prebral Vaše poročilo, ki^ste ga podali po rad u 20. maja, tičoče se konference zunanjih ministrov velike četvorice, ki se je končala neuspešno deloma — če ne celotno — zaradi širokega razlikovanja mrd črtami, ki so jih predlož il ameriški, francoski in britanski izvedenci na eni strani -!n ruski izvedenci na drugi. Omejil se bom na tri točke Vašega poročila, ki se mi zdijo, da ne gredo skupaj: 1. r;kll ste: »Britanski in francoski, izvedenci so predložili etnični črti, ki sta bolj ugodni za Jugoslavijo, kot naša. Z namenom, da pr demo do sporazuma, smo (Ame-rikanci) izjavili, da smo pripravljeni sprejeti bodisi britansko, ali francosko, ali katero kol: drugo črto, ki bi bila na podlagi londonske konference upravičljiva.* 2. Rekli ste: »Vsi (štirji županji mln stri) se strinjamo, da mora Jugoslavija in (druge) dikave centralne Evrope, ki so že leta uporabljale tržaško pristanišče, imeti prost dostop k Trstu, kjer naj bi bila prosta luka pod mednarodno kontrolo. Toda še naprej bomo apelirali na sovjetsko vlado in na jugoslovansko vlado, naj ne vztrajata na tak: meji, ki bo po nepotrebnem kršila etnična načela in delala sitnosti v bodočnosti.* 3. Rekli ste: »Ce je sovjetska vlada tako nasprotna formiranju izključno političnih ln gospodarsk h blokov, kot je nasprotna vlada Združenih držav, tedaj ne bo vzira-jala pri svojem odrekanju državam centralne in vzhodne Evrope, da odpro svoja'vrata za trgovino vsem narodom.* AmerlSka črta ni etnična črta Združene države »o zavzele stališče, da bi moralo vprašanje Jugo-slovansko-italijanske meje b ti rešeno na podlagi zaključkov londonske konference ln sicer tako, da bo dosežena »v glavnem neka etnična črta*. Ako se Združene države držijo tega principa, tedaj nastaja protislovje med principom 'n konkretnim predlogom delegacije ameriških izvedencev, kajti ameriška črta ni etnična črta. Vije se od severa prot! Jugovzhodu po ozemlju, ki je pretežno Jugoslovansko, kar je V protislovju z etničnim principom. Daje prednosti italijanskim zahtevam na škodo Jugoslavije. V smislu te ameriške črte bi ostalo 280.090 Jugoslovanov p>od Italijo in komaj 40.000 Italijanov pod Jugoslavijo. Na ta način bi dali Italiji tudi najbogatejše rudnike ts po-k raj'ne. Zdi se mi, da je ameriška črta — ki je po Vaii iastnl označbi za Jugoslavijo najmanj ugodna — bila začrtana bolj s proitali. jpmiMmf in protislovanskimi gospodarskimi in političnimi moti- Tržaško vprašanje in ameriška polilika Prevod pisma, ki gg je poslal pisatelj Louis Adamič državnemu tajniku Byrnesu vi kakor pa iz etničnih ozirov. Z zemljevidom pred sabo gledam na ameriško črto v luči svojih lastnih Informacij o pokrajini. Pri tem mi je zelo težko, da ne bi verjel privatnemu poročilu nekega ameriškega prijate-Ija-žurnalista, ki navaja, da je eden izmed ameriških izveden, cev v privatnem pogovoru priznal, da niso začrtali svoje linije na podlagi preiskave po prihodu (delegacije) v Julijsko krajino, temveč na podlagi navodil, ki so jih dobili, preden so obiskali sporno ozemlje. Vi zavz:mate stališče, da ste naklonjeni etnični rešitvi vprašanja meje zato, ker bi bila taka soluciju moralno pozitivna in bi pozitivno vplivala na bodoče odnešaje med Jugoslavijo in Italijo. Kot Vam je znano, sem že dolgo nagovarjal, da bi Združene države posegle v svoje tradicionalno polltično-spiritualno bogastvo in dale svojim akcijam v mednarodnih zadevah moralni ton; pozdravljam vsak najmanjši mi-gfl ja j, pa naj bo še tako oddaljen od možnest!, da se uresniči. Toda dvomim, da bi prednjačili z moralnimi principi na ta način, da jih javno razglašamo, medtem ko pri njih izvajanju predlagamo nekaj, kar bi nagradilo zločinstvo (Italijo) in kaznovalo njegove žrtve (Jugoslavijo). Vam in Vašim Izvedencem Je znan značaj italijanskega ravnanja z večino slovanskega elementa v Julijski krajini v teku četrt stoletja med prvo ln drugo svetovno vojno. Dokumenti v arhivih državn-ga de-partmenta o grozotah, ki jih je I-tallja počenjala v svojem poizkusu, da Slovence in Hrvate v tej pokrajini Iztrebi. Dovolite mi, da poudarim. da se te Italijanske smernice niso rodile pod Mussolinijem (ki jih je samo boli nasilno Izvajal). temveč še tedaj, ko je bil »liberalni* Sforza italijanski zunanji minister. V prvi periodi italijanskega jarma (1918-22) so bile slovanske šole ln kulturne, gosrodeske in politične ustanove ter pokretl v Jul'j-ski krajini likvidirani z Izredno terorističnimi metodam^ Popolna narodnostna toleranca Jugoslovanskih oblasti v coni B Cisto nasprotno kot Italijanske teroristične smernice pa kaže jugoslovansko postopanje v coni B v teku trinajstmesečne okupacije ne samo popolno narodnostno toleranco napram ita. □J J tu »a c e hečtm' C ED At) .Jusi jArna UentN CaApiict Tahc' - Nevt Chao PULA--3? Tredlng strokovnjakov sovjetske delegacije Predlog strokovnjakov francoske delegacije Predlog strokovnjakov angležke delegacije Predlog strokovnjakov ameriške delegacije Urtavna meja V : iijanskimi manjšinskim elementom, temveč tudi popolno delitev oblasti med Jugoslovani in Italijani na vseh toriščih na podlagi sorazmernosti lokalne ln pokrajinske številčne moči. Toda — kot sem že omenil — črto, ki so jo predložili ameriški izvedenci, bodisi na podlagi predhodnih navadil svojih predstojnikov, ali ne, daje nagrado Italijanom, Jugoslovane pa kaznuje. Italiji daje etnično prednost v razmerju šest proti ena. Ne glede na dejstvo, da je Italija bila naša sovražnica, Jugo. slavija pa zaveznica — se lahko vprašamo; kje naj človek zasledi moralnost v taki črti? Ruski Srti nasprotujete, ker računate, da bt pustila pod Jugoslavijo 500.009 Habjanov. Tako računanje je pretirano. Komaj 400.000 b! Jih pripadlo na jugoslovansko stran te črte, ki Jo Je predlagala Sovjetska zveza. To število se more zr.iSati kakih 50.000, če se sovjetska črta popravi ob Soči, južno od Gorice, da estanejo dobrošan del italijanska mesta Cormons, Gradišča in Clvldale v Italiji. Tak popravek sovjetske črte bi pustil Jugoslaviji okreg 350.000 ljudi italijanske narodnpsti, ki pa so — mlmb grede rečeno — v resnici poitalijančeni Slovani. Med ostalimi pa je mnogo nedavnih prišlecev, ki so b 11 poslani v Julijsko krajino, da povečajo italijanski element; treba pričakovati, da bodo kot taki tudi odšli. Skoraj vsi Italijani prebivajo kot mestni prebivalci na «o-toklh*, izmed katerih je bila večina zgrajena vmetno, imperialistično, v zadnjih desetletjih. In tl »otoki* z italijanskim prebivalstvom — Reki, ob zapadnem robu Istre, v Gorici — ne morejo biti teritorialno povezani s svojim lastnim na rodom, ne da bi prišlo ped Italijo veliko število Jugoslovanov. Zdi se da bi bila to moralna kršitev dolž- nosti, ki jo ima kdo do svojega zaveznika — razen če bi velika trojica ali četvorica res vztrajala na kaznovanju Jugoslovanov, ker so bili naši zavezniki in ker so pošteno ravnali z italijansk m prebivalstvom v coni B — ter na nagraditvi Italije za njen delež v vojr.l osi proti 'civilizaciji ter za njen 25-letpi prbtislo-vanski terorizem po Julijski krajini. Večina ital janskega in poitalijančenega prebivalstva, ki bi ga sovjetski predlog dal Jugoslaviji, živi v Trstu. In pravilna je trditev, da je tržaško vprašanje hrbtenica vsega spora jugoslovansko-itaVjan-ske razmejitve, v katero je sedaj globoko zapletena velika četvorica. Citiral sem Vašo Izjavo, da bi Združene države bile pripravljene sprejeti celo francosko č-rto, ali katero koli drugo Črto, ki je etnična in ne nasprotuje londonskim zaključkom. Za rusko črto pride francoska, ki je v nekaterih ozirih Jugoslaviji najbolj naklonjena. Toda vzlic temu je njena rešitev vprašanja meja med Jugoslavijo ln Italijo malone smešna. Skače sem ter tja po zemljevidu in se vije ter skuša doseči matematično enakest med Italijani v Jugoslaviji in Jugoslovani v Italiji. Ta (francoski) poiskus sloni na avstrijskem ljudskem štetju iz leta 1910, o natančnosti katerega in prikladnosti v teh časih jugoslovanski izvedenci dvomijo. Njihovo mnenje v tem oziru baje tudi privatno podpirajo nekateri ameriški, britanski in francoski eksperti. Toda četudi gre križem kra-žem po ozemlju, da doseže neko abstraktno etnično izenačenje, se tudi francoska črta spotakne ob ekonomske faktorje ter se jim izogne na način, ki je škodljiv z.i Jugoslavijo in prav tako krši etnična načela. Ob obali severozapadno od Trsta je o-zemlje tradicionalno po prebivalstvu skoraj čisto slovensko. Ker pa pelja po njem železnica, ki veže Trst in Italijo, so se francoski eksperti pridružili svojim kolegom iz Amerike In Velike Britanije in napravili ozki koridor, ki je širčk približno dve do pet milj. Z drugimi bese. dami — francoska linija, ki ste jo Vi pripravljeni sprejeti kot posledico kompromisa in ki je ob tem koridoru skoraj enaka ameriški in britanski črti, bo donuščala Slovencem v Jugoslaviji stati vrh svojih hribov in gledati čez glave svojih rojakov pod italijansko oblastjo na Jadran. In možno je celo, da bodo odrezani od železnice, ki teče iz Trsta v Gorico, ki so jo njihovi očetje zgradili z lastnimi rokami. Vse to naj bi bilo plačilo Slovencem iz Julijske krajine, ker so 25 let trpeli pod italijanskim terorjem in žrtvovali, kar sc imeli, za zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni. Ta kompromisna rešitev, ki ste jo Vi sugerirali, ni niti etnična niti moralna. Ce so pošten etnični oziri moralni, tedaj se mi zd:, da je kršitev istih zaradi ekonomskih vzrokov, ki so naklonjeni drugemu narodu — nemoralna, zlasti še, ker imajo Slovenci na podlagi svojega zgodovinskega značaja pravico do najbolj velikodušnega upoštevanja — narodnostnega in gospodarskega — po svojih vojnih zaveznikih. 3) Trst je neločljivo navezan na Jugoslavijo in zaradi tega mora statut zagotoviti enotnost: med svobodnim ozemljem in Jugoslavijo, Jugoslaviji mora biti priznana pravica do imenovanja tržaškega guvernerja in uživati mora pravico do nekaterih privilegijev, zlasti gospodarskih, Id morajo hkrat zadostiti potre, be Trsta samega; 4) Jugoslavija je pod omenjenimi pogoji pripravljena pristati na to, da se postavi ozemlje Trsta pod varuštvo Varnostnega sveta. vimo prodiranje sovjetskega vpliva — da, Vaše lastno preveč lokavo »priznanj:* senatorja Vandenbtr-ga, katerega ponovna izvolitev prihodnjo jesen je deloma odvisna od »slepih* prot sovjetskih poljskih glasovnic v Michiganu; da smo ga. pošteno zavozili in sedaj ne vemo, kako priti iz zagate. Mislim, da je treba h tro ukreniti eno ali drugo. Prodiranja sovjetskega vpliva ne moremo ustavili le z zanikovanjem. Lahko delamo načrte za atomski «blisk» na Rusijo v blii-nji bodočnosti, — ali pa preobrazimo naše smernice in skušajmo doseči ideološki kompromis med nami na eni strani ter Rusi in njihovimi «dobrimi sosedi* v vzhodni Evrcpi na drugi, kajti vs: si želijo takega kompromisa. Dejansko je tak kompromis potreben, če se ho-čsmo izogniti še drugi veliki vojni. Britanci se tega dobro zavedajo. Večno se ne upirajo neizogibnemu. Pričakujem (dovolj vzrokov imam za to), da bodo kmalu spremenili svoje stališče glede Trsta (mssto in luko so že itak začasno obljubili prem er ju Simoviču in jugoslovanski kraljevi vladi 1941) in nas lepo pustili, da zopet držimo protijugoslovansko, protislovensko in protisovjetsko vrečo. Ce dopustite, da ae to zgodi, bo to zame, kot Amerikanca, poniževalno. Vsled tega Vam pišem, preden, se vrnete v Pariz—ne toliko v interesu Jugoslavije in Trsta, kot Trst - breme za Italijansko gospodarstvo Da ponovim. Strinjam so z Vami, da je Trst jedro cele zadeve. Zakaj? Ker je glavni ekonomski faktor vse Julijska krajine. Zakaj bi pa da Vas vzpodbudim k pozitivni ga ne gledali v tem smislu? Cernu ga imeti za r.ekaj postranskega, nekaj ločenega od Julijske krajine — njegovega zaledja? Zakaj bi ne priznali očividnega stanja da namreč Italija ne rabi Trsta, da je bil Trst kakih dvajset let le veliko breme njenemu gospodarstvu, da vitalno trgovinseko življenje Trsta ni odvisno od Italije, temveč od Jugoslavije (zlasti Slovenije) in drugih držav proti severu: Avstrije, Ogrske, Cehoslovaičke? Cernu bi odkrito ne priznali, da je bila Jugoslavija — vse drugače kot Italija — naša zaveznica, še preden smo se mi podali v vojno? Cernu zanikavati moralne ozire, da je namreč Trst Jugoslaviji potreben kot njen edino pripraven dostop k morju. Zakaj bi se ne zavedali dejstva, da je Trst industrijelno mesto, ki dolguje svoj razvoj ne toliko svoji lastni gospodarski vzpodbudi, kot pa svojemu jugoslovanskemu ozemlju in de. želam severno od Jugoslaviji? Mislim, gospod tajnik, da bi morali kar hitro uravnati naše uradno mišljenje o tej' zadevi ter tako miselnost odkritosrčno takoj uresničit'. Dobro bi bilo, če bi tudi izvajali, kar učimo. Ali to, ali pa priznajmo, o čemer je mnogo ipfor-miranih ljudi že pričelo sumiti, da varamo z etn čnimi nazori, da bi dosegli politične motive; da so nas zapeljali v to zapleteno igro Br! tanci, Vai kan, dalje bojazen za italijanske glasove pri voltvah leta 1916 in 1948, naše želje, da zausta- zunanji politiki, ki naj bi slonela na želji, da gledamo zmerno na razvoje v takih državah kot je Jugoslavija ter da sodelujemo z nj mi. Kar delamo danes je, da tiramo nekatere izmed njih (vštevši Kitajsko) is fcolj v levo, kot si sami želijo. Upam, da še ni prepozno za Združene države, da zavzamejo moralno vodstvo v mednarodnih zadevah. En način za tak začetek je, da takoj spremen mo svoje stališče o tržaškem vprašanju, še preden pridemo do spoznanja, da držimo prazno vrečo. Trst seje razvil zaradi gospodarske dlpamike zaledja Trst se je razvil v važno mesto in pristanišče v zvezi z gospodarsko razgibanostjo na jugoslovanskem in srednje-evrop-skem ozemlju pred letom 1918, kc so bili dobri odnošaji med tem pristaniškim mestom in njegovim zaledjem umetno pretrgani. Jugoslavija ne terja Trsta zase, ampak da ga vrnejo v njegovo gospodarsko okolje, v ok; v iru katerega se je prvotno razvijal. Ce Združene države še nadalje zahtevajo, da se Trst izroči Italiji, tedaj bomo ruvali proti gospodarskim interesom Jugoslavije in centralne Evrope, ki sta obe navezani na Trst kakor tudi proti gospodarskim interesom samega Trsta. Delati proti slednjemu bi še bolj otei-kočalo važnejše ekonomsko in pol!. (Nadaljevanje no I strani) Ali bodo Slovenijo znova oropali okna v svet? Slovenija izhod mora imeti na morje Na obali se od Trsta do Tržiča vije asfaltirana cesta, liki siv trak. Tu se Kras razteza naravnost v sinje morje, valovi se lomijo nad jamami iz apnenca, Z ene strani ceste se teren »pušča v strmih spustih, ki Jih pretrgajo zgolj zidovi, malt vinogradi, naporno delo prebivalstva, ki išč? zemljo, jo obdeluje in skrbi zanjo. Na drug; strani se vzpenja teren valovito, in med redkimi smrekami se blešči sivina pečin. Takoj onstran roba se začenja znana in pestra podoba Krasa. Tif vodi stara cesta, prašna in kamnita, ki se vije skozi vasi, ki jih žge sonce. Na zidovju, ki obdaja zemljišča, je nešteto napisov, ki poveličujejo Jugoslavijo in Tita ter izražajo voljo ljudstva, da b pripadalo tistemu narodu, o katerem govori vse, šege, jezik in miselnost. Samo sovražniki lahko jemljejo Sloveniji morje Slovensko Primorje od Trsta do Tržiča J» stavno 90% kompaktno slovensko. In ta zemlja naj bi skupaj s slovensko istrsko obalo po pariških sklepih tvorila ozemlj* internacionalnega mesta Trsta. Tako bi bila vsa Slovenija oropana izhoda na morje, oropana izhoda na morje prav tam, kjer je prebivalstvo slovensko, kjer se etični karakter ozemlja po nikomur ne o*pora va. Umljivo Je, da lahko edino sovražniki slovenskega naroda šele rešitev, ki M mu jemala del njegovega ozemlja ravno tam, kjer te ozemlje predstavlja pomemben gospodarski činltelj, kot izhodišče na morje veega severnega dela Jugoslavija Gospodarske zahteve so potemtakem v nasprotju s tako rešitvijo, prav tako kot etnične. Prebivalstvo se nenehno spra/uje, zaradi kakih skrivnih s vrh mu branijo uresničiti pravico do pripadnosti lastnemu narodu. Stopimo v vas, eoo izmed tistih, kf so jih Italijani po okupaciji mrzlično prekrstili na Italijan sko Ime Aurislna. Julijsko sonce te duši in redki vaščani so izven hiše ▼ hladni senci prašnih drevesi NeM stori kmet, bolehav, pole-ga v senci zidu, ki obdaja cerkev. On Je edem izmed starih vaščanov, ode® Izmed onih starčkov, ki so se do nedavnega odkrivali, kstdar so se v pomenku dotaknili Avstrije^ po kateri so hrepeneli s vso sBo svojega spomina- Sedaj pa Jo tudi on doumel, da so se dogodMe čisto nove stvari, da neka nova sila preveva mladino, ki sl mora, iskati poti tn Izhoda iz nevzdržne italijanske okupacije na v onem, kar je staro in še minula, ampak ▼ novo ti, v novi Jugoslaviji, v delu skupaj i svojim rodom. Takoj sva drug drugega razumela, Jaz mladi Italijan, ki Je šel Iskat dušo slovanskega ljudstva, on slovenski kmet — atarček, ki je razumel. In umel razlikovati med Italijani In fašisti. žišče v notranjosti dežele še za časa Avstrije in da bo tudi sedaj cesta, ki vodi danes v Ljubljano in Slovenijo edina v etanu vmdti razcvet In napredek deželi. „N1 mogoče več proč od domovine!" Ko »mo mu pokazali črto, ki naj bi označevala mejo, nas je gledal zaprepaščeno in vzkliknil »Nemogoče!» «Dežela je dala vse svoje sile, da bi se vrnila v svojo domovino, Slovenci smo in hočemo Jugoslavijo!* Bili smo tudi v drugih vaseh, pri Sv. Križu, v Grinjanu, Scslja-nu. Devinu in vsepovsod enaka volja. Projektirana meja zapre-pašča bolj, kot vse drugo to ljudstvo. »Nemogoče* je vzklik, k; ga slišimo povsod. Zares je nesmisel ta meja, ki nekaj kilometrov od obale loči narod od lastnega roda in pokrajino od lastnega morja. Takemu načrtu nasprotuje narodno gospodarstvo in etnični či-nitelj: upira se volja Slovenije in Jugoslavije kakor volja prebivalcev tega koridorja, ki naj bi se internacionaliziral. To je slovenska zemlja, o tem ni nobenega dvema. In Slovenija mora dobiti svoj izhod na morje preko lastne zemlje in lastnega naroda. Proti reakcionarnim manevrom, ki hočejo zatemniti žrtve narodno osvobodilne borbe, voljo ljudstva, njegova etnična svojstva in osnovne gospodarske č nitelje, je ljudstvo slovensyega Primorja odločeno boriti se z vsemi svojimi silami. Dobro se zaveda, da ni samo, in da mu vse demokratične sile sveta stoje ob strani. Zato se tudi bori in veruje v pravično rešitev, ki mu edina more zagotoviti svobodo in blagor: priključitev k Jugoslaviji. A. B. («La Voce del Popolos) Italija Ja prinesla smrt Pokazal ml Je kamnolom malo dalja. Pred nemara desetimi leti J« Ml bogastvo vsega kraja. Skoraj tri tisoč delavcev je bilo tu na delu ln nabrcžinakl kamen ln marmor sta bila znana stotine ln tisoča kilometrov daleč na okoli. Sedaj se zdi, da Je kamnolom zapuščen: kakšen samoten žerjav še povečuje občutek o zapuščenosti. Pod Italijo ni delalo tu več ko* tristo delavcev: danes pa so zaposleni tu samo čuvaji skladišč. Kmet — starček se spominja odhoda emigrantov, ki so se napotili iskat delo preko Oceana, potem ko Jih je država oropala hiše ln grunta. Spominja se letakov, ki so prepovedovali rabo materinskega Jezika. Se sedaj »e v njegovi italijanščini, ki jo lomi, takoj pozna slovanski naglas. Nato je govoril o vojni, o fantih, ki so odšli v gore, o objestnih, mogočnih Nemcih, ki so ubijali, o njihovem sramotnem begu Im o prihodu naših. Ne razume se v narodno gospodarstvo, spominja se pa, da je marmor lz kamnolomov našel tr- 's?- ' ' Potrditev pogodbe med FLRJ-Albanijo Beograd, 20. Tanjug — Narodna skupščina FLRJ je na današnji skupni seji zveznega sveta in doma narodov izglasovala 2 aklamacijo pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči med FLRJ in ljudsko republiko Albanijo, ki je bila podpisana v Tirani 9. julija t 1. V diplomatski loži so bili albanski poslanik Kapo Kiški in čehoslovaški poslanik dr. Josef Korbel. Sejo narodne skupšč ne Je otvo-ril ob 9.45 uri predsednik narodnega sveta Josip Vidmar. Kosanovič predal Trumanu akreriltivna pisma Washington, 20. Tanjug — Novi jugoslovanski poslanik Kosanovič je predložil svoja akreditivna pisma predsedniku Trumanu. Ob tej priliki je poslanik Kosanovič omenil zveze, ki so nastale v zvezi z zadnjima dvema vojnama za osvoboditev sveta, kjer sta bili Jugoslavija in Amerika zaveznici. Predsednik Truman je izjavil, da bo amerikanski narod vedno hranil v spominu heroično borbo jugoslovanskih narodov. Španskemu narodu demokratičen režim! VARNOSTNEMU SVETU PRI ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV N E W T O R K V dneh, ko se pri nas v Julijski krajini in Trstu vodi najostrejša borba za dokončno uničenje fašizma, se Slovansko italijanska antifašistična unija za Julijsko krajino in Trst ob deseti obletnici Franco-vega režima v Španiji spominja grozovite španske državljanske vojne, v kateri so španske antifašistične množice pričele neizprosen boj fašizmu oclega sveta, Ze v tej vojni, ko se je vodila borba na španskih tleh istočasno proti notranjemu kakor tudi zunanjemu fašizmu, proti Francovi Španiji, nacifašistični Nemčiji in Italiji, Sprejem na test poljskim pisateljem Pariz, 20. AFP — Sinoči je bil v poljskem poročevalskem uradu intimen in prijateljski sprejem na čast poljskim pisateljem, ki se sedaj mudijo v Parizu. Sprejema so se udeližili tudi predstavniki književnosti. Poljski pisatelji so: Bienkovski Artur, Standauer Stanislav, Dygat Brocchwa in Minaje-vvič, Slovenija mora dobiti na svoji obali izhod na morje Makedonija manifestira za jugoslovanski Trst Skoplje, tO. Tanjug V makedonski prestolnici je 30.000 ljudi manifestiralo za priključitev Trsta in JK k FLRJ. Po zborovanju je delegacija meščanov Skoplja izročila svetniku britanske .ambasade protest s prošnjo, naj ga izroči britanski ambasadi. V protestnem pismi izjavljajo, da n* bodo nikoli odstopili od svojih pravičnih zahtev. Prav tako so izročili protestno pismo proti zadrievanju jugoslovanskih rečnih ladij na Donavi in proti stališču, ki so ga zavzeli zavezniki glede reparacij. Gottwald in Masaryk v Moskvi Praga, 20. Reuter — Pod vodstvom ministrskega predsednika Clementa Gottwalda je odpotovala v Moskvo dehoslovaška delegacija, ki se bo sestala s sovjetsko vlado, Ce-hoslovaško delegacijo bo spremljal zunanji minister Jan Masaryk. voljuje delavske zahteve v prihodnje. Splošna stavka Je izbruhnila v vsej provinci Novari. Uslužbenci petrolejskih ustanov se niso vrnili na delo in poštno telegrafski uslužbenci vztrajajo pri svojih zahtevah. Pričakujejo vsak čas da bodo tudi oni začeli stavkati. Uslužbenci hotelskih obratov bodo stopili v stavko danes z zahtevo po 8 urnem delovnem času in po priznanju notranjih komisij. rii J V volitve 8. septembra Sofija, 20. APP — Na referendumu 8. aepteigbra se bo bolgarski narod odločil, ali je za republiko, ali pa za monarhijo. Volitve za veliko narodno skupščino, ki bo izglasovala novo usta. vo, se bodo vršile 27. oktobra. Tako je odločil narodni odbor domovinsko fronte skupno z osrednjimi odbori raznih strank, ki so vključene v fronto. - Na dnevnem redu zasedanja sobranja, ki se bo sestalo 23. julija, je osnutek zakona o referendumu in volitvah. so tudi sinovi Julijske krajine in Trsta priskoč li na pomoč španskemu narodu in se junaško borili proti Francu tako na kopnem kot v zraku. Borba, ki jo vodi španski narod skozi deset let proti fašističnemu relimu nasilja in ubijanja, je hkrati tudi naša borba. Zato smo solidarni z ant1fašističnimi množicami Španije v njihovi borbi za svobodo in zahtevamo, da organizacija Združenih narodov zruši fašistični režim generala Franca ter s tem zagotovi mir v tem delu Evrope. Zahtevamo tudi, da ukrene organizacija Združenih narodov vse potrebno, da so kaznujejo tisoči in tisoči vojnih zločincev iz Nemčije, Italije in drugih drlav, od koder so se zatekli v Španijo, da bi od tam nadaljevali svoje ostudno fašistično delo. Španski narod, ki šc vedno nadaljuje svojo herojsko borbo za dokončno uničenje fašizma, mora biti izročen demokratičnemu reZimu, ki bi ga mogel zastopati v organizaciji Združenih narodov. Antifašistične mnoZice Julijske krajine in Trsta, ki so v svoji borbi proti novemu faš’zmu v Trstu in coni A Julijske krajine dokazale svojo nepremagljivo moč, bodo vedno ob strani španskega kakor tudi vseh onih narodov sveta, ki se bore proti fašizmu, dokler ne bo slednji za vselej uničen. Skupsulna Enotnih sindikatov Enotni sindikati pri/i vrsti borbe proti fašizmu Predvčerajšnjem zvečer je b'la v dvorani Enotnih sindikatov v uli ci Conti 11 v Trstu sindikalna skupščina vseh strokovnih dlrektivn h svetov, tovarniškh odborov, pododborov ln obrtnih zaupnikov. Navzočih Je bilo okrog 300 tovarišev. Najprej je tov. Vojm'r podal poročilo o zadnji stavki in govoril o mednarodni obliki borbe proti fašizmu. Sledila je živahna in Interesantna diskusija, h kateri so se priglasili skoraj vsi navzoči tovariš'. Razen tega so zbrani razpravljali čp o drugih vprašanjih, ki so v tesni zvezi s sindikalnim lovljenjem, Pred zaključkom skupščine je tov. Rizzott; obudil spomine na začetek agresivne vojne v Španiji. Zbrani tovaričl so nato odposlali telegram svetovni sindikalni federacij; v Pariz. Na koncu interesantnega zborovanja so prebrali in enoglasno sprejeli sledečo resolucijo: «Direktivnl svet vseh strok, tovarniški odbori, pododbori dn zaupniki, zbrani na sindikalni skupščini dr.s 19. julija 1946. na an-dikalnem sedežu v ulici Conti 11, ugotavljajo in zatrjujejo po poročilu tovariša Vojmirja o vzrokih stavke, o poteku in vzrokh prekinitve ter po preučitvi in diskusiji o vseh teh vprašanjih, da je stališče, ki ga je zavzela sind kalna organizacija skupno z vsemj ostalimi demokratičnimi in antifašističnimi organizao'jami spričo kriminalnega in terorističnega delovanja fašističnih band, ki so razdejale sedeie sindikalnih in političnih organizacij delavstva in demokratičnega prebivalstva, in je povzročilo proglas splošne stavke, množične politične stavke, ki je prva v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja trajala dvanajst dni, pravilno; Izjavljajo, Izvršni odbor Slovansko Italijanske Antifašistične Unije za Julijsko krajino in Trst da so povsem soglasni s krajinskim vodstvom sndikalne organizacije kakor tudi s stavkovnim odborom zaradi načina vodstva in poteka stavke; tčnega prebivalstra Julijske krajine konkretni in važni, v kolikor so X. delavske in demokratične množice Trsta in Julijske krajine s svojo borbenostjo in s svojo voljo za boj oslable in popolnoma razbile fašistično reakcijo; 2. veB demokratični svet je lahko spoznal resnico o sorazmerju sil v borbi v naši pokrajini. Zato vedo danes v vseh državah sveta, da reakcijo v Trstu in v Julijski krajini tvorijo izključno neznatne skupine fašistov, ki jih plačuje CLN in ki nastopajo s sodelovanjem elementov civilne policije ter zaradi prevelike str-pljivosti ZVU; 3. Gledanje, ki ga demokratični svet temelji na stvarnosti demokratičnih svoboščin tu na našem ozemlju, ne bo tuje, temveč učinkovito in korislno za tukajšnje demokratične sile; prepričani so 4. da še ni bilo veličastnejše ln večje solidarnosti kmetov, ki so se prvič udeležili političnega boja tako velike važnosti za industrijsko delavstvo, torej v popolni bojni enotnosti; 5. ponosni so na veličastno solidarnost, ki so jo izkazali delavci demokratičnih dežel v prid našim ljudskim množicam v boju proti fašizmu; bratsko se zahvaljujejo delavcem za ta mednarodni duh, ki je iznad vsake nacionalne meje, za jnihovo pomoč, ki je omogočila delno ugoditev nujnim potrebam stavku jočim; zavedajo se, da so rezultati velikega političnega boja delavcev in demokra- spominjajo se 6. vseh žrtev fašistične reakcija v teku tega velikega političnega boja, ranjencev in zapornikov; bratsko pozdravljajo tevariše, ki so žrtvovali svoje življenje za zmago svobode ljudstva; potrjujejo prekinitev stavke, v kolikor so kakor že zgoraj navedeno, razul-tati, zaradi česar je bila proglašena', doseženi ali pa bodo v kratkem; , potrjujejo voljo za odločno-nadaljevanje boja proti fašizmu in dosego demokratičnih svoboščin z vsakim sredstvom; potrjujejo zato loti vse delo vodstva, ki 8,9 izvršila stavkovni odbor to *“> kalna organizacija.; pooblaščal0* sindikalno organizacijo, ča daljuje skupno z vsemi tičnimi ljudskimi organizacij«-borbo proti fašistični rea ® a vsemi sredstvi in načini, ki demoM8' imajo za primerne. - Skupščina direktivnih tov kategorije, tovarni odborov, pododborov zaupnikov. Nova Mlticeva zmaga Pariz, ji* 20. Reuter — Na ten -tekmi ženskih doubleov, ki ®* vršila na štadionu Roland Gar korist V*1 ponovno zmagala v Britanije dvojica Betty H-l0D Joan Curay nad franoosko dvo Foy in Morell in sicer e Pri mešanih doflble-ih je 6 zmagala Britanija in sicer Dace ln Ol Paish nad franc0 , dvojico Saladin In Grandet • 6:5. . Marcel Bernard (Francij*!^ mel težko borbo z Jcaefoto C , (Cehoslovaška) preden st J® priboriti zmago s 6:4, 5:7, 8:0- Amerikanski prvak Ton je v tekmi posameznikov nad Jaroslavom Vodičko, (C® vaška) s 6:2, 8:3, 8:6. V tekmi Mitič (Jugoslavija) ^ ti Georges Jeanillet je Ju?09 z lahkoto premagal Franco® 9 6:2, 6:1. RADIO TRSTji NEDELJA, 21. JULIJA i ,12 klasična glasba: pestra glasba; 12.4-5 napoved 1 .j vesti v ital.; 13 vesti v slov-> ^ pri klavirju Kay Cavendisn, ., slovenske pesmi; 14 pregled ,aV* spored; 14.05 kmetijsko Pr ^ nje; 17.30 otroška oddaja: • (01 producirana glasba; 18.15 s”Vi;d-na glasba; 19 predavanje; jo sela ura; 19.45 plesna napoved časa - vesti v slov- vesti v ital.; 20.30 operna S‘ lasba- Kanal POMOČ ZAPRTIM ANTIFAŠISTOM OD TRIGLAVA DO JADRANA KRATKE VESTI r jedrnih vodah se BEOGRAD. Po več kakor letih službe v inozemskih vi je vrnila danes v Split tovorna ladja Olga Topič. Med vojno za osvo-boditev je posadka nabirala sredstva v pomoč, part zanem. Admiral Frassr na proslavo Rdeče mornarice London, 20. - Reuter Adrn ral Sir Bruca Fras sr, prejšnji vrhovni komandant britanske mornarice na Pacifiku ln sedanji adjutant kralja Jurija VI., zapušča jutri z lahko britansko letalonosilko «Tr'umpn» Anglijo, da s« udeleH proslave Rdeč« mornaric« v Moskvi dne 28. julija. Prispel bo v Leningrad 26. Julija z letalonosilko, ki jo bo spremljal britanski razarač »Rapid*. Admiral Fraser Je bU ipred kratkim imenovan za Peera, ni pa še izbral naslova. Stalin mu Je podelil red Suvorova I. reda zaradi uspešnega varovanja za vezni belcih konvojev v Rusijo in zaradi potopitve sovražnikovih vojnih ladij po angleški »Home fleet*. Tržaško vprašanfe in ameriška politika (Nadaljevanje s prve strani) Vse vasi kanalske doline tekmujejo v zbiranju prispevkov za pomoč aretiranim antifašistom, ki danes — komaj eno leto pv končar.i ‘vojni n»d naclfašizrr.om — ječe Iz neznanih vzrokov po zaporih v coni A Malla vasica Bodreš, ki je bila skoraj popolnoma razdejana zaradi bombardiranja, je v ta namen darovala 587 lir, Usnik 250 lir, 14 kg moke, 10 jajc in 4 kg fižola, vasi-oa Rute 400 lir, Potravno 130 lir, vasici Ciginj In Modrejce 1000 lir ln 15 jate, Morsko 265 lir in 12 jajc, Kostanjevica 200 lir, Gorenja vas 200 lir. V mali vasici Albi pri Kanalu pa so sami bivši partizan-l zbrali 1000 lir, ostali vaščani pa 200 lir. Tolnrn ZA STAVKUJOCE Socialni pretresi v Italiji Rim, 20. AFP — Po vsej Italiji šs nadalje trajalo socialni nemiri, čeprav s« je splošna stavka v Turinu že včeraj končala. Prišlo Je do sporazuma, ki zado- Odlok o nacionalizaciji podjetij splošnega značaja Beograd, 20. Tanjug -— Prezidij Jugoslovanske narodne skupščine je sprejel odlok o nacionalizaciji pod-jellj, ki so splošna važnosti. Z od-lčkom, ki Ima za cilj ustvariti o-snovo za razvoj državnega gospodarstva, Je bilo podržavljenih 280 podjetij v vsej Jugoslaviji. Vlada bo imenovala ministrstva, odbore ah pa ustanove, ki bodo upravljali ta podjetja, če kako podjetje izgubi splošen gospodarski pomen za vso drtavo, ga vlada lahko izroči v upravo eni izmed federalnih republik. Podjetja, ki imajo gospodarski pomen za y,so jugoslovansko državo, so podjetja za proizvodnjo petroleja, premogekopi, ki oskrbujejo največje državne tovarne, promet, električne centrale, težja kovinska in lažja kovinska industrija, tovarne cementa, kemična industrija. lesna industrija, živilska Industrija, slasti pa sladkor, olia, alkohol in rame industrije alkoholnih pijač, najvažnejše tekstilne industrije, vsa podjetja za proizvodnjo kavčuka in važne tovarne čevljev, tovarne zdravil, ve? veleposestev, kjer bodo preučevali izbtejša-nje kulture rastlin in končno važna trgovska polje1,,'*. Učno vprašanje, s katerim tvori neločljiv del. Trdno sem prepričan, da bo Izročitev Trata Jugoslaviji odprla vrata v centralno in vzhodno Evropo in porušila ekonomske bloke; na drug strani pa bi »formiranje izključnih političnih in gospodarskih blokov*, ki jih VI ne odobravate, postalo neizogibno, če bi Trst odrekali Jugoslav ji. Pravilno sto izjavili, da meja med Jugoslavijo in Italijo pred 1945 ni bila pravilna. Toda opozoriti Vas moram na dejstvo, da od 1919 do 1941, ko je Ital ja navalila na Jugoslavijo, tudi italijanski voditelji niso imeli razmejitve glode Trsta za zadovoljivo. Prav nič riso zakrivali svojih aspiracij, da raztegnejo mejo proti severu na račun Jugoslavija in v svoj prid. Italija ja skušala to doseči v drugi svetovni vojn . Da ai pridobi zaledje Trsta, je okupirala in priklopila (v svojo državo) večino Slovenije. Na vsak način lahko verjamemo, da italijanski vod tel ji še niso spremenili svojega mišljenja o tej točki. Da, kadar govorimo o Trstu, je zelo malo razlike v mišljenju takih naclonnli-stičn h «libcralcev» kot je de Gaspari in takih komunističnih voditeljev kot je Togliatti. Kako moro pameten človek prl-čakovaU, da bi Jugoslovan: pozabili na ta dejstva — kot ne smemo pričakovati od Cehov — ali Rusov — da poza ti jo na Monakovo? In Vaše sedanje smernice glede Trsta samo še bolj poudarjajo važnost teh dejstev v mislih Jugoslovanov: in drugih Slovanov. Pameten človek ne more niti ignorirati dejstva, da želi na deset tisoče Italijanov v Julijski krajini, zlatiti Tržačanov, pridružiti se Jugoslaviji, medtem ko menda ni v celi pokrajini ne-poitalijančenega, nekvizlinikega Jugoslovana, .ki bi želel ostati pod Italijo. Človek so res no more načuditi državniškemu postopanju Jugoslavijo napram italijanski manjšini v okviru svojih moja ter svojstvenemu načrtu za samo-oblast Trsta, ki ga je predložil podpredsednik Kardelj najprej v Londonu, nato pa v Parizu. To j postopanje in ta načrt predstav. : Ijata po mojem mnenju resnič-! no prr,vo merilo jugoslovanskih narodov, ki zaslužijo bolj obzir no ravnanje z naše strani, kot smo jim ga posvečali. Njihova si-rojcogrudnost v zvezi s tržaškim vprašanjem, ki so jo pokazali z izrednim samozatajevanjem vkljub neprestanemu nesporazu-mevanja ln izzivanju, so lahko enači s tisto kakovostjo italijanskega naroda, katero je izrazil Mazzini v svoji knjigi «Pravicc človeka*, ko je dejal, da dela Soča, kjer so približno ruski izvedenci postavili svojo črto — mejo, ki jo je Bog oddelil Italiji. Morda so bo zdelo nekaterim smešno, da so Rusi ln Bog v tej točki združeni. Kot Amerikancu mi je tragično, da se morajo Združene države upirati zgodovinski pravdi. Upam, gospod tajnik, da boste upošteval; spromtnitev smernic ameriške zunanje politiko glede Trstn. Na kocki je več, kot zgolj bodočnost tega mesta. Naše smernice, ki so sedaj v veljavi, so morda všeč nekaterim Amer kancem zaradi »odločnosti* in »rtrdnosti*, a zame je vse to le znak, da svtt drvi v tretjo svetovno vojno. Nadejam se, da se to nagibanje da so ustaviti. Uverjen sem, da ni v našo nacionalno korist, če dovolimo, da se nadaljuje. S tem pa no mslim, da moramo z Itusijo «v Monakovo* glede vsake zadeve, kot je sugeriral senator Van-denberg s svojo plitko opazko v Parizu. Menim namreč, da se Jim pri takih vprašanjih kot je Trst, moramo, s tem mislim uradno Vas, — približati po črt', ki je dosledna človjskemu pogonskemu podvigu po vsem svetu, preden pride do krize. Ce bomo tako ravnali, nam ne bo treba hoditi »v Monakovo* zaradi takih vprašanj. (hitim, da ml, Amirlkanci, ki »mo v svoji privlligirani poziciji kot sila daleč pred ostalim svetom, ne moremo pričakovati, da bi narodi v sorazmerno nerazvitih deželah, ki sedaj streme za napredkom, ustavili svoj korak k zboljšanju lastnega položaja le zato, da bi n« dajali poguma našemu nagnjenju k izolaciji. Naši nacionalni Interesi so po mojem mnenju v tem, da se pridružimo temu prizadevanju nazadnjaških narodov s tem, da ga podpiramo — ne pa zadržujemo. S spoštovanjem, LOUIS ADAMU) DELAVSTVO Ljudstvo tolminskega okraja Je zbralo za stavkajoče delavstvo Trsta in cone. A sledeče prispevke: 250 kg pšerice.,1280 kg fižola, 1007 kg krompirja, 124 kg koruze, 109 kg graha, 1410 kg koruzne moke, 164 kg bele moke, 325 kg krušne moko, 36.30 kg slanine, 19 kg masla, 678 kg testenin, 53.20 kg sira, 48 kg ajdove moke, 23.50 kg kruha, 3540 cigaret, $36 jajc, 391 konzervnih škatel, mnogo drugega materiala }n 1848 l!r. Bovec ČUDNO POSTOPANJE CIVILNE POLICIJE Civilna- policija na Bovškem Je vedno išče orožje tam, kjer ga ni, to je pri antifašistih. Dne 17. t. m. jo v Čezsočo pridrvel jeep s civilno policijo in se ustavil pred hišo bivšega partizana tov. Luciana. Ker ga ni bilo doma, so policisti zahtevali od domačih, da jim izroče orožje, ki naj bi ga skril v poslopju. Policisti so preiskali vso hišo, prebrskali, kar j'm je prišlo pod roke, orožja pa seveda niso mogli najti, ker ga ni bilo. Naročili so, naj se sin Luč an, Cim se vrne domov, javi na policiji v Bovcu. Istotako so napravili preiskavo pri tov. Mariu, ki je bil svoje dni član NZ. Tudi tu niso našli, kar so iskali. Preden so odšli, so naročili, naj se tov. Mario, ki Je bil takrat odsoten, Javi na policiji. Bovško ljudstvo je sito takega postopanja in nestrpno pričakuje dneva popolne svobode, ko bo naše ozemlje s Trstom in Gorico priključeno Jugoslaviji, ko se bo lahko posvetilo obnovi domovine, ko bodo ur.Ičen! ostanki fašizma na naših tleh. Istega dne Je civilna po-lioija zahtevala v Čezsoči, naj snamejo slovensko ln italijansko zastavo z rdečo zvezdo s pročelja poslopja, kjer je počitniška kolonija tržiških otrok. Upravniki kolonije so policistom odgovorili, da so zastave prinesli s seboj otroci iz Tržiča in da so jih sami izobesili. Otroci so bil pripravljeni zastavi braniti. Toda civilna policija ni vzt-ajala na svoji prejjnjl zahtevi in je odšla. Avče POGREB ZASLUŽNE TOVARIŠICE Kruta ln neizbežna usoda je Iztrgala iz naše »rede tovarišico Jožefo Humar, vdovo po borcu Stanku Humarju, ki Je padel JunošiSS-smrti 1943. leta. Tov. Jožefa je tragično preminula pri izvrševanju svojega poklica. Minuli torek so jo pokopali na domačem pokopališču. Pogreba ae je udeležilo veliko število vaščanov. Ob odprtem grobu se je od nje poslovila vaščanka, ki Je obudila spomine na njeno delo v narodno osvobodilnem boju. Pokojnica'zapušča dve nedorasli deklici, ra kateri bo naše ljudstvo vestno skrbelo, da se bo s tem vsaj deloma oddolžilo staršem, ki »o žrtvovali vse za svobodo. Idrija MLADINA ZA OBNOVO Tudi mladina rudarskega mesta Idrijo marljivo deluje pri načrtni obnovi požgane partizanske vasice Vojsko. Vsakdo, ki ga pot zanese na Vojsko, se z veseljem ozre na mladino, ki udarniško kopij« pesek in temelj« novim hišam. Tako mla- dinke ln mladinci pripravljajo vse potrebno, da bodo pogorelcu tov. Vončina Filipu v Mrzli Rupi čim-prej zgradili nov dom. Ostala mladina pa pripravlja kamenje in čisti od ruševin požgane hiše in gospodarska poslopja. Tudi v Kotlu mladina pridno pomaga, da bo čim hitreje pokrita hiša in hlev. Zlasti sta se odlikovala mladinca Koler Cveto ln Vidmar Franc, ki sta marljivo pripravljala kamenje in drug material za gradnjo ter opravljala ša druga dela. Med mladinkami so se najboll postavile tov. Koler Ste-fi, Kavčič Marija in Ogrič Irma. Minulo nedeljo se je vršilo tudi mladinsko zborovanje, na katerem jj okrajna tajnica ZAMJK za okraj Idrija — Cerkno poudarila velik pomen prostovoljnega dela, na podlagi katerega bo ljudstvo postalo gospodarsko neodvisno. Na tej kon- prebivalstvom naš? pokraj^® mobiliziranega partizanske^ ca, ki bo umel kot svoje dnl v tudi sedaj pravilno voditi 118 dino. Mladina iz prvega rajona Je podarila krasno jjij, II. delovni mladinski brig8*11, jtr dlnci in mladinke te briga<)e, esto čuvali 7 ljubili, da bodo zvesto rjeno zastavo, pod katero b0 delavnic naj čimprej d°ftri8 ^ ^ stdežu sindikata seznam njihovih družin. To naj K 1_J U R „Koeeert centralnega državnega zbora Albanije" (dopis iz Ljubljane) Pretekli četrtek je obiskala slovensko prestolnico skupina pevcev albanskega centralnega delavnega zbora. Prvikrat je Ljubljana pozdravila v svoji sredi našo dragf goste * juga, prvikrat je čuta lepe albansko pesmi, o katerih nam je bilo doslej znano prav malo, ali pa celo nti. Zbor, ki šteje BS pevcev, predstavlja homog.no telo in napravI pi izvajanju vtis lepa skladnosti »n sozvočja; vodi ga profesor Konstantin Trakov. Prvi pnretki zbora segajo Šs v dobo partizan-sklii bojev, šaj jo prirejal koncer. to le v času osvobodilne borbe. Spored koncerta, ki ga jg uvedla albanska himna in «Hej Slo-van-a, je obsegal i> prvem delu predvsem parilzansk: pesmi, ki so sitno navdušile poslušalce; posebno je vigala makedonska pesem *U borbu». V drugem iu tretjem delu kon-oerta je najprej nastopil tenorist Kristaci Antonin, ki razpolaga s svelim glasom, katerega zna lepo uporabni. Nato je zbor zapel nekaj harmoniziranih narodnih pesmi iz raznih krajev Albanije: iz Elbasana, Berata, Korče Itd. Nekatere pesmi so po svojem melodičnem tn ritmičnem sestavu za •nas nenavadne, prav zato pa so tudi izr;dno zanimive. Med zborom im. poslušalci je ves čas izvajanja koncerta trajala neka posebna povezanost. Vse občinstvo je napeto sledilo posameznim točliam. Ni bVo tistega pri. siljenega zadrfanja, ki je b!’o tipično za ljubljansko predvojno koncertno občinstvo. Zanimivo je omeniti velikansko razliko, ki jo opaiamo pri tia.H koncertni publiki. Skoraj ni več opaziti ljudi, fci so hodili na koncerte iz vseh mogočih nagibov, izmed katerih je bil gotovo eden od najvažnejših risfi, da se pokale obleka, našemljena po zadnji modi. Danes vidimo na koncertu vse sloje, vse tiste, katere res privlači glas. bena umetnost in teh Je vendar toliko. Glasba, ki ja na primer ravno v Trstu še v veliki meri rezervat tvišje plasti», kamor se slepa ne more pritihotapiti ple-bejsa, Je postale* « Jugoslaviji splošna last, pa bodisi da so temu vzrok nizke orne, bodisi da voditelji prosvetnega iivljenja » Ijubaznljo pritegnejo tudi preprostega človeka, kateri prej skoro ni imel dostopa v koncertno dvorano, če ni hotel, da ga publika, katera je prihajala na koncerte večinoma iz konvencionalnosti, glidala prezirljivo, Nehoto te človeku porajajo take in podobne misli, ko primerja sedanje prosvetne razmere v Ju-j - kr*/?!*/'*.' t; prt nas v 7 rs 'n ir .i " Ji m 'rt. D. G. osnovi kiv lakih nakaznic * t p°' živila. Oni, ki so vpisani j samezniki, naj s« javijo ^o0'’ da bodo dvignili bon in n* » živilske nakaznico dobili >e član« svojo družine. DrVg,eicj ”5 za pomoč stavkujočim bo 0■ menjena tudi vsem vajcn so stavkali. Za izplačilo jg, se bo končalo 24. t. m ob naj se zaupniki ravnajo navodilih, ki bo veljal® *® ZAČASNI ODBOR SELNIH s sedežem v uliclft. se 1 ‘ ‘ K Ki ni 5 vabi vse brezposeln®, niso prijavili, naj v * ,1-. su to »tore čimprej. Pr se na omenjenem odbori1- Dobra ar®* sla za Dečji dom po'<^j]epla 11 ka, 8 jajo in 874 lir. la vsem tovarišicam! Odg. urednik DUŠAN MALI G & A. ZAKONSKO S! nimi žimnicami za 3T-00^iflt°^iiic> ________________________O*1 .Hill ‘.Mb lir. rimi vrati ln novo vo“V£0j, za 52.000 lir. Šivalni = 0 odejo, ln kuhinjsko pob morjem ter razno Hrui. m morjem icr flCij*. y. takoj na prodaj. Into Viale RaffflelcSa£^l£L--—T; A DVE NOVI ŽIMNICI prodam. Ugodna pri*1 r|» , poročenca. Tret, Procu ta 10. udarniško : le njihovo resnične bo NA MIROVNI KONFEREN Spoznali bomo zaveznike (Vojno zavezništvo in mir) Pravo zavezništvo »e n« kaže | vojni temveč v miru. V vojni 9župni cilj zaveznikov, da podijo sovražnika. To Je glavna osnova, na kateri sloni sodelovaje med vojnimi zavezniki. Pr! »lepanju miru in v miru vidimo, ima zavezništvo globlje ali pa amo površne, iz trenutne potre-rf. nastale osnove. Prva preiz-asnja za zavezništva, ki so na-a v vojni iz potrebe, Je ust-^arjanje miru, pri demer se po-ali obstajajo skupne osno-ideološkega, političnega, kul-gospodarskega in social-Rataja, ki opravičujejo in ,Ja k nadaljevanju in poglabljali* zavezništva. Idealno razmerje, ki W poka-0 resnično trdno ln globoko orenlnjeno zavezništvo, bi »e ‘“'“testiralo a tem, da bi zasto-0 Podobna, ako že ne enaka ovna načela in da bi obstaja-naiv^1*118 kvečjemu v tehničnih lI>ih praktične Izvedbe osnov-h Atlantska listina na pr. "dokument, s katerim »o hoteli •»vezniki postaviti nekatera skup- Jenju ^osnovna načela, ki naj bi po-* * oenova za trdno saveznl-y °*- sodelovanj« med narodi, »o se pokazale pri tolma-teh načel take razTke ▼ -nJu, da Je sploh težko ali zastopajo vsi Ista Ufo 80 nastale zaradi raz-tolmačenja tudi različne wui primorskega Vodstva J**nJl>o partnerji na različnih načelih to če hočejo spori*®0« Potem mora ena stran dl stališče druge, ali pa dolu, to je kompromls- resitev. iz števila kompromis-f«, .^tev je razvidna možnost sk iln £loblJ*Sa sodelovali pa samo nujnoetno vzdr- tabk neke^ v svojih osnovah ČljT^^hinjenega sodelovanja, d-.. ^ je kompromisov v prin-bh]T’Jtem b°U je to sodelovanje . in prisiljeno, posebno če • Vo P^ovnlsom vzpostavljeno no-«ačelo ni odkrito zastopano po kav k°t pravo in boljše načelo, i" prejšnja različna. koj1 tem nas ne sm?J° motiti b> . prornisi pri dejanski upora-pj.|^*zvedbl načel v posameznih ®no izmed najvažnejših osnov- 30 °®čei je etnično načelo, ki r8tfa Proglasili tudi v atlantski . n>. Sprejeli so ga tudi kot os- načelo za določevanje meje Jugoslavijo ln Italijo. Do •ko 86 tesa n8'<;e'a nJ*0 držali l^raj v nobenem primeru. To 1° ni bila osnova niti pri .ulivanju zapadne poljske meje Jj v rinrrlfij,, i_ rrr J. Pogledu Brige in Tende nl-Primeru južne Tirolske. Sa- mei-T Primeru jugoslovanske raz-*ait»- Z ItakI° 80 hotele anglo- 3°nsk( e države uporabiti to na- Jako pristransko nepravič- no, j ^0 V oi p sKodo Jugoslavije. S’;r,le<3etl aa pristopi k praktični ^it,abi toga nadela, je treba do-«e h' ot)Seg ozemlja, za katerega y arrLC*rava uporabiti to načelo. 02(, *?rirneru Primorske je sporno tv»tri.e, t sto, kt leži med bivšo Id k. J'0 ln jugoslovansko mejo kewi, mali del severne vi®knv ’ To o2*1"1!« J« iz vseh trev,. ehota ln zato bi bilo po-Vost . naJprej skleniti nedelji-teji« 6fa ozem,J11 ln šele potem ttiilj„. vprašanje na podlagi g& načela. V takem pri-ks,. , bl bila rešitev preprosta, S8* vseh verodostojnih sta-*o celo italijanskih — k 8ra°- da Sivijo na tem ozem-V ^ ^*ni v večini. Na ta način JtW?k,9P prinesel rešitev, ki bi Nin uapešen razvoj' te po-Vi ..*■ Sedanji predlog, ne sa-tazblja enotnost tega ne- deljivega ozemlja, temveč ustvarja okoli Trsta čir, ki se bo gnoj i naprej in zastrupil oba državna telesa — Jugoslavijo in Italijo — glede na njuno medsebojno razmerje. Ta kompromisna rešitev tržaškega vprašanja nc zajamči mirnega razvoja, ker ta rešitev ne predstavlja ničesar drugega, kakor kompromis med velesilami, ne pa jasno in čisto razmejitev med dvema sosedoma. Sicer pravijo, da bo to »svobodno ozemlje* neki most med Italijo in Jugoslavijo, ali v širšem smislu med vzhodom in zapadom. To bi bila za Trst zelo nehvaležna vloga, ker so mostovi prvi, ki jih poženejo v zrak, ako pride do resnega spora. Nasprotno se bo na tem malem «svobodnem ozemlju Trsta. odigravala borba med šovinističnimi in reakcionarnimi Italijani in demokratičnimi množicami italijanske in jugoslovanske narodnosti ob nevtralnem zadržanju maloštevilnih pristašev «Fronte za neodvisnost Primorja in Trsta*. Ta borba bo prešla iz sedajnega akutnega stanja v kronično stanje in tvorila latentno nevarnost za mir v Evropi. SsdanJa ..rešitev ne more zadovoljiti Jugoslavije Bymes je sam rekel, da bi mu bila «člsta» rešitev ljubša in da bi bila bolj poštena, samo da je pri tem dodal, naj se odstopi Trst Italiji. Gotovo je bilo to stališče do neba vpijoča krivica nasproti Jugoslaviji in verjetno v zvezi z nekaterimi obljubami, ki so jih dali Anglo-amerikanci Italiji pred kapitulacijo ali takoj nato. Ce govorimo o slovenskem Primorju, lahko ugotavljamo, da ne bo prišel pod Jugoslavijo niti en Italijan, če nas oropajo Gorice, prestolnice slovenskega Primorja in pristanišča Trst. Po tem predlogu bi dobili zemljo brez središč, ki »o nastala iz te zemlje. Pač pa bi ostalo približno 60.000 Slovencev pod Italijo in to v Gorici, Brdih in Slovenski Benečiji. V nasprotju z vsemi narodnostnimi načeli bi nas na ta način oropali 20% celokupnega slovenskega prebivalstva Primorske, ne vštevši onih, ki bi ostal; v svobodnem pasu mesta Trsta. V Istri je nekaj popolnoma od Hrvatov in Slovencev obdanih mest, kjer živijo Italijani v večini, kakor v Pulju in Rovinju. Vendar pa je v vsej Istri samo okoli 100.000 Italijanov, od katerih bi jih po francoski liniji o-stalo samo okoli 70.000 v Jugoslaviji. Ta rešitev ne more zadovoljiti Jugoslavije in bo to ozemlje novi razlog za težave v Evropi, 7,e zaradi tega optimistično gledanje Bymesa ni upravičeno, namreč, da bo ta rešitev prinesla večjo blaginjo ljudstvu, kakor če bi izročili to ozemlje Italiji ali Jugoslaviji. S tb rešitvijo bi ustvarili položaj, ki bi imel za posledico tekmovanje med Trstom in Reko, pri čemer bi končno Reka nadvladala Trst, ki pa bi imel po svoji legi in po obstoječih napravah vse prednosti, da bi postal prvo pristanišče Jugoslavije in Srsdnje Evrope. 180.000 Slovencev bo odtrganih od domovine S« ntkdair v zgodovini ni zmagovita država dopustila, da bi o-stalo ozemlje, kjer prebivajo njeni sonarodnjaki, pod jarmom premagane države. Za slovenski narod, ki šteje nekaj nad 1.300.000 ljudi, b( bila Izguba 180.000 rojakov, ki bi ostali v Italiji in v tržaškem pasu, prevelika. Danes pa nam hočejo vsiliti tako rešitev naši vojni zapadni zavezniki. Italija nas je napadla zahrbtno in svobodni neizzvano in vodili smo borbo na svojem ozemlju ter sami osvobodili vso Primorsko s Trstom. Narod Primorske se nam Je pridružil v tej borbi in je zato naša dolžnost, da skrbimo, da bo lahko u-Zival sadove svojega herojskega odpora. Oni, ki so okusili fašistično peto morajo hiti z namll Tudi po prvi svetovni vojni je Franc ja zvela nazaj vso Alzacijo Loreno in ni dopustila, da bi taki mesti kakor n. pr. Strasbourg ali Metz, ki sta bili po svoji večini nemški, bili iztrgani iz pokrajine, ki tvori enoto in da bi bili internacionalizirani, ali še celo prepuščeni Nemčiji. Francija ni priznala ponemčenja, ki so ga izvršili Nemci v tej deželi, ki je po zgodovinskih pravicah pripadala Franciji. To je tud; naše stališče v pogledu Primorske. Na konferenci 21 narodov bodo zastopane vse one države, ki so vodile vojno proti Italiji in drugim evropskim satelitskim državam »nezlomljive, železne osi Rim-Berlin». Delimo jih lahko v dve skupini ln «:cer v tiste, ki so bile zasedene po sovražniku, utrpele vse strahote okupacije ter vodile med okupacijo gverilsko vojno in v tiste, k; so bile srečnejše, ter niso okusile grozot okupacije. V prvo skupino spadajo: Bela Rusja, Belgija, Češkoslovaška, Etiopija, Francija, Grčija, Holandska, Indija, Jugoslavija, Ki- tajska, Norveška, Poljska, Ukrajina in ZSSR, v drugo pa ostalih 7 držav. Dx-žave iz prve skupine, ki so izkusile, ene v manjši, druge v večji meri, to, kar je Jugoslavija doživela, bodo razumele, da hoče Jugoslavija na mirovni konferenci doseči tudi to, da bi odstranila modnosti za nov; napad nanjo. Zato ne more sprejeti take rešitve, ki b; pustila v rokah prejšnjega napadalca, bodisi gospodarska ali vojaška oporišča, s katerih bi mogla ponoviti napad ali pa zaradi posesti katerih bi tak napad postal naravna posledica. Tsa dejstva govore za naa! Argument, katerega so mnogokrat postavili proti jugoslovanski rešitvi je ta, da živijo v Trstu pretežno Italijani in da bi se, če bi Trst priključili Jugoslaviji iz-scl lo 150.000 ali če več prebivalcev tega mesta. To število je zelo pretirano. Izselili bi se samo taki elementi, ki so se v letih lta-ljianske okupacij1® (kompromitirali in v prvi vrsti osebe, ki so prišle v to pokrajino po letu 1918. S tem bi bilo dejansko vzpostavljeno samo prejšnje stanje. Ne da bi se spust il v načelno razpravljanje o tem, ali je preseljevanje pravičen in človeški ukrep, vendar pa ni krivičen, ako gre za osebe, ki so več ali manj kompromitirane zaradi njihove nasilen in nepravične dejavnosti. Ob vsaki spremembi meja pride do manjšega preseljevanja, posebno uradniškega sloja. In dosti več se tu- di tukaj ne bi zgodilo, ker si demokratični Italijani želijo, da bi bil Trst kot posebna federativna enota vključen v Jugoslavijo. Preselitev Nemcev iz, Poljske in Ceske so sklenili na konferenci ' v Potsdamu, s čemer so bili prizadeti milijoni Nemcev, ne pa samo nekaj desettisočev šovinistov ln zastrupljevalcev miru kakor bi bil to primer na tem ozemlju. Naš poziv velja vsem, zaradi onih, hi nočejo upoštevati dejstev! V primeru Trsta ni bil merodajen ta razlog, temveč čisto drugi za zadržanje Br tanije in Združenih držav. Zdi se, kakor da nameravajo amglo-saške velesile nadaljevati politiko Italije iz mednarodnega Trsta v smer; srednje Evrope in Balkana, o čemer so se kazali obrisi na zadnjih konferencah prt razpravljanju o plovbi na Donavi. Računamo s tem, da bodo zavezniške države na mirovni konferenci, ko bodo imele priliko slišat; stvarno argumentcijo jugoslovanske delegacije, sprejele stališče Jugoslavije. Brez Trsta in Gorice ne more živeti Slovensko Primorje. S tako rešitvijo bi Jugoslav ja dobila na severu Trsta kraike in alpske predele, ki težijo izključno k Trstu in Gorici. Naš poziv velja vsem zavezniškim državam, k; se bodo udeležile m rovns konference v Parizu. Sicer so nam znana stališča velesil mislimo pa, da bodo male države bolje razumele stališče Jugoslavije in izmučenega naroda Primorske. Zato upamo, da ne bodo dopustile, da b: ta naS mali primorski narod postal ponovno žrtev Italijanskega zatiranja. Na konferenci 21 narodov bomo videli, kdo je bil samo opor- j na5e krvi< Razlika je tunist čni zaveznik v vojni in - kdo bo ostal tudi zaveznik v miru. Dr. K. C. Vedo - li v Parizu - Noceio vedeti v Parizu ■■ »j ■ y T ,m " " **" 11 11 Zgodovina Včasih smo otroci igrali žpa-no ali trio in vlekli fi’zol ali sirk sem in tja po potegnjenih črtah. Zdi se, da se tudi gospodje v Parizu igrajo. Sem in tja potegujejo nove mejnike, črtajo nove črte. Po neštetih krivičnih mejah z Avstrijo in Italijo, po Wilsonovi črti, so pred meseci potegnil i nove črte. Sedaj so vse zavrgli in začrtali «najnovcjše» meje. Bodite prepričani, gospodje, da ne bodo držale! Potegnite vendar črto, k; jo je začrtala narava, na katero je Bog pritisnil svoj pečat, črto našega ljudstva, črto steletij, črto tisočih let. Zbrišite vendar že enkrat vaše črte od danes in od včeraj, mejo zadnjih 25 let, mejo iz Rapalla in mejo zadnjih osemdesetih let, mejo ’z leta 1866. Potegnite ze enkrat ono, ki drži in bo držala, mejo našega ljudstva. Začrtati meje ni igra. Ali veste to? Niti polit čna ne. Začrtati mejo zahteva upoštevati voljo ljudstva. Ali ne govori o tem atlantska karta? Jo še poznate? Je angleško - amerikan-ski otrok, rojen na širokem oceanu. Menda vendar ni utonil! Njeno vsebino ml še poznamo; ali poznali smo jo Se prej. Poznali, ker živ; v našem ljudstvu Sc stoletja, ker je meso našega mesa, le v tem, da je atlantska karta pisana črka, ljudska volja pa šiva, udarna sila. Razlika je v tem, lo, napredek, procvit V Jugoslaviji, s katero se hočemo združiti Jugoslavja se Je kljub silnemu razdejanju v vojnih letih hitro opomogla in gospodarsko osamosvojila. To se seveda ni moglo zgoditi brez naporov in globoke zavednosti delavnih množic, ki spreminjajo porušeno domovino v bogato deželo. Na področju Ljudske republike Slovenije se letos izvajajo velika gradbena dela: Železnica Preserje-Borovnlca, hldrocentrala v Mariboru, hldrocentrala Moste, tovarna usnja Vrhnika, cesta Ljubljana-Vrhnlka In Ljubjana-Jei.'ca, bolnišnica v Murski Soboti,'obnova podeželja, vštevši šole, ter zgraditev in obnovitev nekaterih večjih tovarn. Gradnja ogromnih hldrocentral Največje gradbeno delo Je vsekakor železniška proga Preserje- Borovnica; zlasti važno je še zato, ker je proga v sklopu pomembne prometne žile Trst-Ljubljana. V Sloveniji so b’le že vse železniške proge usposobljene za promuste Edina proga, ki še ne deluje, j?' belokranjska, vendar par bo že leto« Izročena prometu. Polpg dveh ogromnih in naj modernejših hldrocentral, ki s« gradita na Dravi pri Mariboru ln pri Dravogradu, izkoriščajoč vodno silo in.padec Drave, so se pričela pripravljalna dela za ve liko hidrocentralo v Mostah na .Gorenjskem. Pridobljeni električni tok bo namenjen prvenstveno jeseniški industriji. Gradbeni program hidrocentrale v Mostah predvideva v tekočem letu pripravljalna, v prihodnjem leto glavna dela, ob pričetku Jesem. leta 1048. pa bo elektrarna gotova, V ta namen bo zgrajena 5( metrov visoka ielpzobetonaka do linska pregrada, sloneča na obet straneh na skalnate stene »ute ske. To bo najvišja ročna zaje zitev v Jugoslaviji. Čeprav ta dela zahtevajo ogromna denarne sredstva, oblast ni pomiiljala in j« takoj pristopila k elektrlfika-c'ji, zavedajoč se, da brez zadostne električne energije ni možno zgraditi ln izpolniti gospodarstva. Med velika industrijska gradbena dela spada tovarna usnja na Vrhniki. Zanjo bodo uporabili okoli dva tisoč ton cementa, 240 ton betonskega železa, 13 ti- soč kubičnih metrov gramoza, poldrug milijon komadov zidne opeke ln mnogo dugega materiala. Gradbona dela obsegajo 12 tisoč kvadratnih metrov zazidane ploskve. Pridelovala bo največ svinjske kože za domačo uporabo, predvsem pa za izvoz. Cesita Ljubijana-Postojna zaradi preobremenjenosti ne ustreza več potrebam prometa. Vlada FLR Slovenije ni odlašala z zgraditvijo moderne ceste, ki spaja Ljubljano s Trstom In bo že v teku tega leta dogradila 4^1 cestišča in sicer od Ljubljane do Vrhnike. Cesta bo betonirana in usposobljena za največji promet. Omenili smo nekaj večjih gradbenih del v Sloveniji, ki se izvajajo v tekočem letu. Enaka ustvarjalna delavnost vlada po /sej Jugoslaviji. Znamenita 92 cm dolga mladinska železnica bo ;aradi izkoriščanja premogovnega bogastva v rudnem bazenu 3anoviči-Seona velikega gospodarskega pomena. Mladina bo igradila tudi železnico v Meto-itjo. V Makedon ji gradijo pre-cope; s tem izsušujejo močvirja, d so bila stalno leglo malarije, jbenem pa bo pridobljenih mno-;o rodovitnih polj. Nešteto po-neznbnih del je še, ki bodo prinesla blagostanje. Nobenega pomanjkanja več Pomanjkanje, nastalo zaradi vojnega uničenja, je zdaj premagano s skupnimi napor; vsega prebivalstva. Iz govora predsednika vlade Slovenije Mihe Marinka na Jesenicah je razvidno, da so me življenjski pogoj že močno izboljšali. Tovariš Marinko je med drugim dejal: «0e pogledamo samo pol leta nazaj, vidimo, da so naše dose-lanje pridobitve presenetljivo velike. Danes smo že dosegli takšno gospodarsko moč, da bodo že letos lahko dob il plačane dopuste vsi, v prvi vrsti pa seveda oni, ki so te dopuste najbolj zaslužili. Za eno loto naših obnovitvenih naporov je to brezdvomno velik uspeh. Dalje vzemimo našo realno mezdo. Se pred nekaj meseci so bde okolnosti take, da so nekateri ljudje še vedno špekulirali, danes pa je vrednost dinarja tudi na svobodnem tržišču v stalnem porastu. * Nekateri ljudje so pred časom postavljali vprašanje povišanja plač in niso razumeli drugačnih sredstev, ki 'jih ljudska država lahko uporabi proti temu zim Moralo je pasti nekoliko špeku-Inntskih glav, na drugi strani j je bil potreben velik napor nasi delovnih množic, da smo doseg popolno stabilnost našega din rja brez vsake zlate podlag«. V ljudski državi bo urejeno t ko, da bo vsakdo pomagal j svojih močeh In da bo toliko z služil, da bo lahko pošteno pr žMjal sebe in svojo družin Vsak čas »e bodo cene žšvljen skim potrebščinam še zn žale. B bomo do kraja izvedli načel' vsakemu po njegovih zasluga bomo še bolj dvignili produkti nost dela, znižali s tem proi da je atlantska karta napisana s črn'lom, ljudska volja govori in piše s svojim znojem in svojo krvjo. Razlika je v tem, da pisana črka molči, da gre lahko «mcd akte», ljudska volja govori, vpije, kriči. Dost krat samo po taboriščih in zaporih iz ust preganjanih izbrancev. Razlika je v tem, da je atlantska karta izrečena in zap sana »sle pred nekaj leti, da pa slovenska ljudska volja živi že nad tisoč let, dasi ne vpija enako močno. Nismo od danes, gospodje! Pomnite to, nismo od danes. Imate sicer pr v 'č v zgodovini priliko, da govorite z zastopnikom Jugoslavije, z zastopnikom Slovenije o mejah Slovencev. Zato mogoče pozabljate, da smo že tisoč let na tej zemlji. Ni naša krivda. S tem važnim zgodovinskim dejBtvom, ki ga vi ali nočete poznati (hudo bi bilo potem za pravico!) ali ne poznate (hudo bi bilo za resnico — ne maramo očitati nevednosti), je povezano nešteto dejstev, k; jih morate u-poštevati, da spoznate našo ljudsko voljo. Nešteto dejstev, ki jih n; niti mogoče vseh našteti. Samo glavna, prosim. Prvič. Ali veste, da smo Slovenci prišli v te kraje že po letu 568? Piše o tem Pavel Diakon. In takrat smo posedali zemljo mimo Vidma — govore o tem še slovenska imena; preko doljnje Soče v Furlaniji so bile naše naselbine. Kje so bili takrat Italijani? Ni jih sploh bilo. Bili so le LatLr.ci in Longcbardi. Pred Italijani imamo mi, Slovenci, zgodovinsko prednost. Mi, Slovenci Kanalske doline, Slovenci Posočja, Brd in Krasa; Slovenci ob Jadranu. Drugič. Zasedi; smo sklenjeno ozemlje. — O tem smo vara že dceti govorili. Ozemlje, ki tvori enoto. Vi ga pa režete in z njim režete naše ljudstvo. Tretjič. Ali veste, da je Italijan, ki je kot narod nastajal za nami, prihajal, stalno prihajal na našo zemljo, klicali ln podpirali so nam ga tuji fevdalni go- vodne stroške, cene produktom in potrošnmv predmetom, kar je osnova za dvig življenjske ravno našega delovnega, ljudstva. Danes stojimo pred lepo perspektivo, kajti pomanjkanja se nam ni treba več bati. Nova žetev kaže, da bo lep« in bogata, In še on uspeh smo dosegli: nas ne muči problem brezposelnosti; kot je to po mnog h drugih državah. Pri nas gre samo še za to, da pravilno organiziramo službo posredovanja delovne silo*. Napredek in gospodarska neod vlsnost predstavlja veliko zadoščenje jugoslovanskemu ljudstvu, Ta gospodarski porast Jugoslavije pa seveda ni všeč mnogim nazadnjaškim državam. Zavezn'-žtnm teh držav s staro Jugoslavijo je slonelo na njenem gospodar^ skem izkoriščanju. Zaradi gospodarske osamosvojitve FLRJ so njihovi nameni izpodletgli. Toda kljub blatenju in lažem nazadnjakov privablja Jugoslavja mnogo ljudi, ki po obisku z objektivnim in treznim poročanjem seznanjajo svet z dejanskim stanjem. Treba je pripomniti, da Je marsikoga hitra obnovitev Jugoslavijo močno navdušila. Jugoslovanski n8rodi so sami osvobodili svojo zemljo od sovražnikov ln jo danes tudi sami z vztrajnostjo in ljubtzn'jo oblikujejo v srečno domovino. spodje, nam tuji drtavl Avstrija in Italija. Četrtič. Ali veste, da smo bili Slovenci samo ljudstvo tlačanov? Brez vseh političnih, gospodarskih in kulturnih pravic. Da so vsakega, ki je hotel biti kulturen in civiliziran, naši gospodarji germanizirali in Jtalijandzirali. To vse do pred sto leti. Da so nas potujčevali še potem, ko smo si 2e priborili prve ljudske šole. Ali vam nič ne govore imena Slataperjev, Cosullchev, Si-rotichev, Sdravlichev, Bombi-chev, itd, itd? Potujčena imena v Trstu, v Gorici, v Benečiji, v Kanalski deiini. Krivica stoletij vpije in zahteva Trst In Gorico za Jugoslavijo, čeprav zo tam danes tudi Italijani. Petič. Zakaj ne upoštevate prav nič 25 letnega fašistovskega nasilja, ko je deset in deeettiso-čev Slovencev moralo iz dežele in je več kot toliko Italijanov, po večini najhujših fašistov, zasedlo naši mesti Gorico in Trst. In so še danes tu. Mnogi, prem nogi, /'e no vsi. Šestič. Zakaj ne upoštevate, da so se Slovenci Primorja borili za Jugoslavijo, borili ln lili svojo kri kot partizani. Slovenci Brd, Gorice In Trsta tudi, ki jih vi sedaj trgate od našega ljudskega telesa. Kaj naj je tekla naša kri zastonj? Sedmič. Zakaj trgate Gorico ln Trst od naše zemlje, ko so ravno reakcionarni Italijani v osvobodilni borbi držali roke križem, če že niso pomagali fašistom ta nacistom. Koliko Slovencev Primorja ste videli pred sodišči kot kolaboracioniste? Malo, zelo, zelo malo jih Je bilo. In Italijanov? Dosti, zelo dosti. Sicer ste jih sodili z zaprtimi očmi in z rokavicami. In mnogi, večina njih je odnesla pete v Italijo na varno. Osmič. Zakaj nočete vedeti, da so je mnogo Italijanov borilo v vrstah partizanov? Ramo ob rami za Jugoslavijo. Ne za Ital jo. Devetič. Zakaj ne upoštevate ljudskega plebiscita Italijanov in Furlanov, ki se igraia za Jugoslavijo. Saj Je izraz ljudske volje, izraz demokracije. Izraz najbolj zdravega in pametnega dela italijansko - furlanskega ljudstva, ki čuti utrip te zemlje, medtem ko je klic po Italiji, klic pri-tepenih fašistov - pijavk, klic pokvarjene in degenerirane italijanske meščanske družbe. Iti že stoletja umira in M že izumrla, Us bi ne bilo dotoka nove krvi lz Italije. In je še klic po Italiji, klio kapitallst čnih krvosesov, ki se boje pravice in branijo svoj« krivične zahteve nad kolonsko zemljo nad nagrabljenim kaplta-lom delavskih žuljev in črne borze in kooperacije s sovražnikom. Desetič: Iz vsega sledi: «Nsj-novejša črta* ne služi interesom našega slovenskega delovnega ljudstva ln n« interesom naših italijanskih sobratov delavcev ta kmetov. Ne služi miru med njimi. Ne miru med Italijo in Jugoslavijo. Ne miru v svetu. Gorico in Trst trgate od Jugoslavije, kaj naj žive naži hribi, Vipavska ln Kras brez glave? Brez duše? Kje naj bodo naša kulturna, go-spodarska in trgovska sred!iča? Gospodje v Parizu, vest« — 11 vse to? Nočete vedeti? Pomnite! Gre za stvari, za zgodovinske dogodke ln zgodovina vas bo sodila. a.—a MS* BOGATO NAM JE OBRODILO POUE oe, ki je nalahko priplaval skozi mirno ozračje. Se bomo iiveli, se mu je oglala-lo• v duSi, II4 smo skozi toliko smrti, da nas te besede ni kar nii groza. Lepa je zemlja, prhka, drobi se v grudice — znak za dobro letino.' Sr:di junija nas je neki dan prijelo tiho hrepenenje — videti ta naša polja v klasju. In smo ill po deželi da vidimo kako raste. V nižinskih legah je ž« vse v klasju. «NaS trud nt bit zaman*, so nam povedali kmetje, ezelo lepo kaži*. Malo viže v idrijski dolini, v Kanomlji, v Bački grapi je preveč razvito žito v nevihti poleglo, na sploSno pa v vsej ooni B kale zelo dobro. Julijska vročina pa je navadila svoje. Kjer koli se ustavil; na Krasu, na Pivki, v Brkinih, na Cerkljanskem, na /tentviiki ali Sebrtljski planoti, v Vipavski dolini in visokih legah Pivloe, povsod se ti kar smejejo nasprotii za- dovoljni obraesi ianjic, ki le la-njejo — to Isto bogato, zlato i-rumeno Uto. Ca se za hip ustavil im s starim kmečkim pozdravom: »Dobro srečo*, leliš vedeti, če je ptenlca tpridna* — kot je izraz za bogato tn kleno zrnje, (i vsi zadovoljni pokažejo dolgo klasje, iz katerega gleda debelo, svetlo zrnje. Lepo je v coni B sedaj ob letvi'in koinji. Nekaj novega te ob. jame, ko grel danes med ljudi, ki stanujejo po zasilno popravljenih hiSah. Vzravna se ianjicd na njivi in ti nasmejanega obraza in s svetlim pogledom, da se f{ nekaj toplega zgane pri srcu, pomaha v pozdrav. Ce ji odzdravil, so hitro in gibčno sklone, takoj ima načetega za snop — navihanka — znova se ti nasmeje, medtem ko velo snop na kolenu. Za časa borbe smo ji partizani obljubljali, da bo kmalu svoboda in j Tako se je stari Tanasij zana. Sal na fa čarovni ustvarjalni nasvet in že mu je bilo laže. Pričel je razmišljati: «Bj, lahko je bilo s starimi mi. nistri; vedel si, brate, takoj na kaj se nameriš. Najprej so ti tu razni žandarji, pa strogi sluge, potem čakanje ure In urs, potem pa ono: * Pridite čez trt dni», po. tem pa t!sti strah, ko stopis pred velikega debelega gospoda, pa te od zgoraj, iznad njegove glave, ledeno meri kralj. Z druge strani zopet kraljica, kakor da bi hotela blagohotno reči: *No, ali »I videl*, s tretje strani pa te kislo meri prino Pavle kot da bi 'bil požrl kuščarja o kisu in vse se ti zdi, da bo tu/kliknil: eKmetavz, tl smrdiS po kislem zelju!* Tako je to bilo s starimi mini. stri, samo strah, spoštovanje, pa takoj vidiS, da je pred teboj vsemogočna oblast In država. Pa H sedanji ministrif O, ljud. je božji, kako le oni zdaj izgle. dajot Preprosto si jih ne moreS zamisliti. — Bvo, predvsem ni idntštrjrv, pa kako le brez njih Ugleda minister — nekako preprost, na. Zrnce za salo, zrno zares (po BRANKU vaden. Skoraj nikakSnega straha ti ne vliva. Mogoče je okrog nje. ga piilica, pa to ne menja zadeve. Ta milica je naša, pa se je nuna S bati, ako t{ je vest čista. *Hm, zares mukal* je vzdihnil slari. tNikakor si ne morem predstavljati, kako izgleda naj minister.* Zaskrbljen zaradi tega je kre. nit Tanasij nekega dne v Beo. grad, novim In Se ne videnim stvarem nasproti. V vagonu se je znaiel Tanasij s nekim starim, zgovornim In prijaznim gospodom in mu je kma. lu zaupal svojo skrb In strah. Ko mu je končno tudi povedal, h kc.ifumu ministru gre, »a ja stari gospod nasmehnil. *Ne boj se, stari, ničesar, ni to straien človek. Lahko se z njim pogovoriS kot zdaj z mano.* eNikar vendar*, se je razvese. lil starec. v «Verjami, kar t{ pravim* je zatrjeval sopotnik, veseli Tanasij pa je nato potegnil is torbe svojo skromno pogačo in ponudil; eNo daj, da malo prigriznemo,* Ko sta pojedla, je sopotnik poučil Tanasija: ePridi jutri ob 10. uri v ministrstvo, pa bo on tako) uredil tvojo zadevo.* tNekakien dober človek, prav zares, najbrž kakžtn učitelji* je pomislil Tanasij, ko se je na beo. grajski postaji poslovil od svojega sopotnika. Pripravil se Je prihodnjega dne stari Tanasij in krenil v mini. strstvo. Skozi telo mu je Sel la. hen drget, prav kakor lani na Petrov dan, ko je držal noge v potoku In se odločal, da bi se tudi on ventlar že enkrat okopal. Ko je stopil na hodnik mini. strstvo s tako bogaboječim izra. zom na obrazu, je neki stari sluga, najbrž po zakonu ineroije, že hotel vzklikniti: »Kam pa, kme. tavzt* Pa se je pravočasno zadr. žal. Na njegovem zgubanem Hou je bilo jasno videti borbo med starim in noiHm. Končno, po o-gorčeni duševni borbi, je zrna. galo novo: sluga se je vendar spomnil, da pripada stranki te. ga kmeta in svojega ministra, vzel je starega Tanasija za roko: ePridi tomriS, pokazal tl bom, kje je minister.* Stari Tanasij je ves v zadregi zaradi tolike usluSnosti, prestrašil se že, da n< vmes kaka nor. člja ali prevara In da ga ne od. peljejo na kakSno nepristojno mesto. Pa se hitro pomiri In pomisli: eOotovo misli, da sem po. slanik, ko ml tako miglja z repom.'* Pred ministrovimi vrotmi je Tanasij v mislih pozval Boga oče- ta, rožni veneo in svojo krstno slavo, katero je tega leta poza. bil slamti, ker je v vasi tekmo, val v izdelavi koles za vozove; potem odpre vrata, se plaSno uJu-l]i, kakor da se bo bodel. «Oh, evo starega Tanasija I* je vzkliknil izza mize znan glas in stari je v govorniku spoznal svo. jega včerajšnjega sopotnika v vlaku, *Uh, dobro je, da si ti tu, jaz pa sem se že preplašil, da bom srečal ministra osebno/* se raz. veseli Tanasij. eToda jaz sem minister, stari*, se veselo zasmeje govornik. »Beži no, kakSen til* se nasmeje starec. »Tl sl gotovo njegov pisar.* » eBoga ml, stari, jaz sem, resno ti govorim.* «T| pa si res veseljak, vedno ti je do komedije t* se nasmeje Tanasij. «Toda stari, če H vendar re. čemi* »Ne, ne, ne bol t| mene preva. rali* se je branil starec In ministru je res bilo nerodno, da ni. kakor ni mogel prepričati Tana. sija, Ja je resnično minister. ^ jt Iz neugodnega položaj® ^I-reJil eden od uradnikov, k* .. -d- oži' pi1' J el z nekimi akti in jlb t°’ nistru z besedami: *IzV° varii minister!* Sele tedaj je Tanasij in od čudenja mu Je ta meilo v glavi, kot da bi b'} ^ liter koruznega žganja. " ^^st111 se Se bliže ministru t* rja>t(l' zamaje « glavo. »Ti fJ® w *"* J m* —f * — v* kaj pa nisi že v vlaku ^0}C i* si minister t Jaz pa ,eTaic0 ** toliko strahu v- skrbeh, gledajo nasi ministri I* ^ *Saf sem ti vendar rekel, so straini.* . »Celo noo nisem *aprl kot odbornik pred v°s roml* je Javkal starec... Z blestečimi očmi od * »tva je stopil stari Tan® nistrovega kabineta 'n ter proti izhodu. »O, brate mo/, ali si , hlait"0 I1 natega ministra*, jo , če »lil pri sebi. - Bo9al p0K on takšen, se bodo vi« tudi tisti nah « ^ odbora. ker kot so se P^ ,e ' »poditi in dvigati n0,’wtj, prestrašil, da bo mar J