WiLmm !
1VLI932
Poštnina plačana v gotovini. ,	v Ljubljs|1lij dne 1> junija 1932,	Cena posamezni številki Din 1-50
Štev. IS.	ju,	-	XŠV. leto.
»NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino.
Oglasi po ceniku. =

NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvoi Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Nedeljeno
Zagrebški »Naš Glas«, list za javne nameščence in upokojence, objavlja naslednji uvodnik, ki bo zanimal tudi naše bralce.
»Kakor iz krogov javnih nameščencev v Sloveniji sploh pogostoma izhaja inicijativa za dobre in koristne reči, tako se je zgodilo tudi tokrat, ko so iz Ljubljane poslali predstavko kraljevski vladi o nedeljenem uradovanju v državnih uradih in zavodih. Gospod minister za socijalno politiko je zahtevo za nedeljeno dnevno delo sprejel in je zanjo pridobil pritrdilo gospoda predsednika vlade in ostalih gg. ministrov.
Tako je prišlo do tega, da je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve obvestil z razpisom vse resortne ministre, da bo od L maja do 1. oktobra 1932. delovni čas po pisarnah vsak delovnik od pol 8. do pol 14. ure, pod pogojem, da vsi uslužbenci svoje posle redno dovrše, da ne bo nobenih zaostankov, ker prednja odločba ne bo veljala za tiste, ki s svojim delom niso v tekočem. Prav tako je prepuščeno ministrom v svobodno odločitev, da-li bodo prednje uporabili pri vseh uslužbencih svoje stroke, oziraje se na krajevne razmere, značaj službe in po posebnih zakonih določene predpise.
Končno so torej vendar zmagali razlogi, katere so v zadnjem času javni nameščenci neprestano poudarjali napram deljenemu dnevnemu delavnemu času v državnem uradu. Gotovo je pokazalo izkustvo, da deljeno, dvakratno uradovanje tako s stališča točnega opravljanja poslov kakor tudi 2 ozirom na fin. gospodarski uspeh ni ne boljše ne koristnejše od prejšnjega nedeljenega, enkratnega urado-Vanja. Škoda, da ti razlogi že prej niso prišli do izraza, zlasti v zimskem
Akcijski odbor strokovnih organizacij državnih in zasebnih uslužben-cev, upokojencev in delavcev je sklical za dan 12. maja zborovanje v veliki dvorani hotela Uniona v Ljubljani. ^Ta zborovanju naj bi se obravnavalo Oradniško vprašanje v splošnem, poseke pa je bil namen, da organizirani uslužbenci izrazijo svoje zahteve gle-de pobijanja draginje, zlasti stanovanjskih najemnin.
Važnega zborovanja se je, žal, udeležilo le razmeroma prav pičlo šte-vilo državnih in javnih uslužbencev. Skriva je temu predvsem značilna splošna brezbrižnost, ki vlada zadnje čase v vrstah stalnih uslužbencev, zla-SL še med državnimi nameščenci, de-10ma pa tudi nezadostna propaganda za zborovanje, o katerem prav mnogi uslužbenci sploh vedeli niso, da se Vrši.
Zborovanje je otvoril načelnik g. fvan D e r ž i č , ki je poudarjal, da se je gospodarska kriza zadnji čas spet Poslabšala. Narodna skupščina je spre-Jela sicer več zakonov za omiljenie Sospodarskega položaja in je bil tudi državni proračun znatno okrnjen. To Se je doseglo zlasti z znižanjem urad-uiških prejemkov. Državni uslužbenci *° Pričakovali, da bodo bremena, ka-era sedanji težki časi nalagajo celo-upnosti, pravično in sorazmerno razbijena med vse sloje naroda, kar se P° ni zgodilo. Zato je treba, da orga-Tzirani stalni uslužbenci na to opozove vlado, Ban dr. Marušič je sicer v ertl oziru zelo inicijativno posegel, da ^varuje nižje sloje, zlasti državno s*užbenstvo z zakonskimi ukrepi, ki
uradovanje*
času, ko so se porabile silne vsote za ogrevanje in razsvetljevanje uradnih prostorov, kar se je moralo dogajati nujno od ranega jutra do poznega večera. Ni dvoma, da bi se bili izognili velikim, in po našem naziranju popolnoma nepotrebnim izdatkom, prihranek bi se bil pa mogel uporabiti za kritje nujnih potreb, v prvi vrsti za ohranitev uradniških plač na prejšnji višini.
Dosledno- bi bilo zdaj, da se nedeljeno dnevno poslovanje raztegne prav na vse javne, torej: državne, banovinske in občinske urade v državi, izvzemši primere, kjer tega ne dovoljujejo krajevni interesi ali kakšni drugi vpoštevanja vredni javni razlogi, ter da postane nedeljeno delo pravilo za vse javne urade brez razlike.
Prepričani smo, da se bo v njih opravljalo delo tudi za naprej po kakovosti in obsegu enako kakor doslej z edino razliko, da bodo javni nameščenci delali poslej z večjim zanosom, ker vidijo v novi odločbi izraz zaupanja v njihovo sposobnost, znanje in vestnost. To je pa ravno tisto, kar je prvi osnovni pogoj pri vsakem intelektualnem delu, pri katerem se z grožnjami in silo morejo doseči le dosti manjši uspehi kot pa s taktom in obzirnostjo, ljubeznijo in blagohotnostjo.
Že zdaj je treba naglasiti, da je nujna potreba, da se nedeljeno uradovanje trajno obdrži v vseh javnih uradih in zavodih, kakor je to izvedeno tudi v drugih naprednih državah. Prepričani smo, da bo današnja kraljevska vlada že po izkustvih, katere si je doslej pridobila v tem vprašanju, to odločbo kot splošno koristno obdržala v veljavi ne samo za časa poletne dobe, temveč skozi vse leto.«
naj bi onemogočili sedanje pretirane najemnine in dosegli znižanje cen živ-Ijenskih potrebščin, toda vidnih uspehov doslej še nismo pričakali.
Glavno poročilo o stanovanjskem vprašanju je podal ravnatelj g. Josip R e i s n e r. Uvodoma je naglašal, da so naši današnji, aktivitetni in pokojninski prejemki, do 50% pod zlato pariteto, cene posameznih najpotrebnejših življenskih potrebščin pa za 100 do 200% nad zlato pariteto. Zato je ves naš življenski položaj zelo globoko pod nivojem, kakor je bil kdajkoli v predvojnih normalnih razmerah. Državno uslužbenstvo je sicer pripravljeno prenašati sleherne žrtve za okrepitev države, pričakuje pa upravičeno, da se bodo bremena enakomerno razdelila med vsemi plastmi prebivalstva. Pocenitve nekaterih živil konzument-je, državni uslužbenci, zlasti v večjih krajih, prav nič ne občutijo, ker te dobičke poberejo vmesni posredovalci. Cene oblačka in obutve, najemnine, izdatki za zdravniško pomoč, za služinčad itd. niso prav nič padle, tako da event. neznatno znižanje živilskih cen za nas sploh ne pride v poštev. S padcem cen torej znižanja naših dra-ginjskih doklad ni mogoče utemeljiti. Letošnje znižanje naših prejemkov je zato v bistvu prav za prav le prisilna oddaja premoženja, ki je bila odrejena čisto izjemoma samo za državne uslužbenca Druge sloje je zakonodaja v zadnjem času na razne načine zavarovala pred nadaljnim propadanjem, dočim se nam napoveduje še novo znižanje prejemkov. Upanje, da se zaradi zmanjšanja naših plač same po
sebi znižajo najemnine in da cene na splošno padejo, se ni uresničilo. Prostovoljno tega menda ne bomo dočakali, ker takih patrijotov med pridobitniki danes ni več. Državni uslužbenci nismo pozvani, da se pečamo z ureditvijo cen, temveč je dolžnost države, da svojim uslužbencem da tolikšne plače, da zadoščajo za eksistenčni minimum.
Glede pretiranih najemnin more pomagati samo zakonska zaščita najemnikov, ki pa mora priti prej nego reguliranje naših prejemkov. Pomisliti treba, da nismo mi imeli nikdar kon-junlkture od začetka vojne sem, da bi si mogli kaj prihraniti za slabše čase. Vendar smo postali baš mi prva žrtev skrčenega drž. proračuna.
O pokojninah je poročevalec naglašal, da vladajo napačni pojmi, češ da so nekaka miloščina. Pokojnine so bistveni del naših službenih prejemkov. Zanje smo plačevali prispevke v pokojninski sklad, zaradi njih so naše plače mnogo manjše kot v drugih javnih ali zasebnih službah, tako da se more reči, da vsak državni uslužbenec ves čas, dokler je v službi in še kot upokojenec, plačuje do 30% svoje plače za starostno zavarovanje. S pokojninami se nam vrača samo del naših dajatev, našega denarja — pokojnin nam torej država ne daje kot darilo.
Značilen pojav današnje dobe je tudi pravna nesigurnost našega službenega položaja. Določbe uradniškega zakona, ki je bil po dolgem pretresanju s sodelovanjem strokovnjakov in organizacij končno le izdan, se menjajo v naglici in sili s posebnimi odredbami. Nadaljni znak krize so letošnje redukcije. Državni uslužbenci nismo niti sezonski, niti ne konjunkturni delavci. Če državna uprava zahteva za brezhibno poslovanje določeno število uslužbencev, se le-to ne sme zmanjševati, če naj uprava posluje smotreno in urejeno. Za vse uslužbence je pa treba najti kritja v drž. proračunu, ne-glede na trenotno krizo. Najteže zadene redukcija uslužbence, ki še nimajo polnih službenih let in ki za druge, nedržavne službe sploh niso kvalificirani. Opravičljivo je samo upokojeva-
Če se žena, ki je osebna upokojenka, zopet poroči, ima pravico do rodb. doklade za otroka iz prvega zakona samo, če je imela do dne zopetne možitve pravico do rodb. doklade za tega otroka. Po prejšnji uredbi je ta pravica brezpogojno oživela neglede na to, ali je imela žena v slučaju zopetne možitve pravico do rodb. doklade ali ne.
Med splošnimi določili vsebovanimi v členih 23. do 33. je prinesla nova uredba več občutnih'sprememb.
Po členu 25. uredbe ne pripadata osebna in rodbinska drag. doklada upokojencu, ki imajo od osebnega dela ali imovine čistega dohodka na mesec: a) nad 2500 Din, če znaša njih osebna doklada pod 2000 Din, b) nad
2999	Din, če znaša njih osebna doklada 2000 Din ali več.
Minimum dohodka, poleg katerega ima upokojenec pravico do osebne in rodb. doklade, se je torej znižal od
3000	Din na 2500 Din. Nadalje so odpadle s tem členom vse izjeme, katere je vsebovala prejšnja uredba za upokojene ministre, za one osebne upokojence, ki so bili upokojeni po dovršenih 20 letih efektivne službe in pa upokojenke, ki prejemajo rodbinsko pokojnino in imajo več kot 65 let starosti. Te osebe zgube po novi uredbi vse doklade, če presegajo njih dohodki določeni minimum
nje uslužbencev s polnimi leti. To vprašanje se tiče tudi staršev, ki šolajo otroke z namenom, da bodo dobili kdaj mesto v državni službi po svoji izobrazbi. Redukcije bi bile nepotrebne,’ če bi imeli na razpolago točno izdelano uradno statistiko službenih položajev v državni upravi. Po ti statistiki bi se mogla mladina ravnati pri izbiri šolanja.
O vzrokh krize držav, uslužben-stva je poročevalec navajal, da se je precej po prevratu navzlic raznim zaprekam vendarle posrečilo pripraviti podlago za načrt splošnega uradniškega zakona za vso državo. Ustavotvorna skupščina, ki je konec leta 1920. bila izvoljena, je štela skoro četrtino poslancev iz vrst držav, uslužbenstva. Pri lanskih volitvah pa aktivni državni uslužbenci sploh niso imeli več pasivne volilne pravice, zato tudi niso v naši sedanji narodni skupščini zastopani. Leta 1921. je bila sprejeta tako zvana vidovdanska ustava, ki je določila, da se mora najkesneje v dveh letih izdati nov enotni uradniški zakon. Zadnji dan pred potekom tega roka je bil leta 1923. uradniški zakon res izglasovan. Zaradi spremembe v vladi so se pa zadnji dan iz soglasno sprejetega osnutka zakona črtale mnoge prevažne določbe, zlasti o izenačenju vseh pokojnin, tako da je ta uradniški zakon iz leta 1923. ustvaril toliko različnih kategorij upokojencev. Poročevalec, ki je bil dve leti referent in urejevatelj zakonskega osnutka, je obenem z drugimi člani v znak protesta zoper krivične spremembe pred glasovanjem o uradniškem zakonu zapustil skupščino. Tudi ureditev službenih mest in nujno potrebni, dokončni razpored, ki naj bi bil prišel v uradniški zakon, se je zavlačeval polni dve leti. Zato je uradniški zakon pooblastil ministrski svet, da sme v teku dveh mesecev izdati uredbo o razvrstitvi drž. uslužbencev, katera pa se mora čimprej predložiti narodni skupščini, da jo odobri. Ta v največji naglici sestavljena uredba, ki je rodila toliko neprijetnih in škodljivih posledic, je sicer izšla v določenem roku, toda pred narodno skupščino sploh ni nikdar prišla. (Konec prih.)
Kaj pa je z upokojenci, ki imajo od 2500 Din do 2999 Din dohodka, če znaša njih osebna doklada nad 2000 Din? Ali imajo pravico do doklade? Po stilizaciji čl. 25. ni za ta slučaj ničesar predvidenega. Toda ako zgubi upokojenec, ki ima nad 2500 Din dohodka, vse doklade če znaša njegova osebna doklada pod 2000 Din, tem prej jih mora zgubiti oni, ki prejema nad 2000 Din osebne doklade.
Nadaljnjo izjemo od dosedanjih predpisov tvori določilo člena 27. uredbe, ki se glasi: »Za čisti dohodek po tej uredbi se smatra dohodek, ki ostane, če se odbijejo obremenitve za javne davščine«. Po prejšnji uredbi seje smatral kot čisti dohodek tisti znesek, ki je ostal po odbitku vseh bremen, torej po odbitku javnih davščin in vseh drugih bremen in stroškov, ki so bili v zvezi z dohodki. V tem pogledu je torej nova določba strožja.
Po členu 26. ne gre niti osebna niti rodb. doklada upokojencem, ki se bavijo s samostojnim obrtom, za če-gar opravljanje je potrebna pooblastitev, odnosno dovolitev pristojnega oblastva, neglede na velikost dohodka, ki izhaja iz takega dela. To velja tudi za ono samostojno delo, ki ne spada pod zakon o obrtih, a je odobritev za njegovo opravljanje urejena z drugimi posebnimi zakoni, kakor: delo odvetnikov, javnih notarjev, pooblašče-
Stalni nameščenci za. svoj obstoj.
Znižanje dragmjskili doklad upokojencem,
(Konec.)
nih inženjerjev in arhitektov, zdravnikov, babic, lekarnarjev itd. Pri tem členu bi bilo pripomniti, da je odprav-tjena starostna meja Po prejšnji uredbi so imeli upokojenci, ki so dovršili 65 let starosti, pravico do doklad ne-glede na to, če so izvrševali samostojno obrt ali ne. Po novi uredbi pa ne bodo več prejemali drag. doklad.
Glede ostalih določil, ki se nana-* šajo na rodbinske doklade, ni prinesla nova uredba nobenih bistvenih sprememb. Ker so bila ta določila že pojasnena v št. 3. našega lista z dne 20. januarja 1932,, jih tukaj ne bomo ponovno omenjali.
Slednjič bi bilo treba še omeniti, da predpisuje čl. 29. uredbe nov obrazec za prejemanje drag. doklad, ki se od starega obrazca razlikuje le v toliko, da je treba v toč 3. navesti tudi banovinsko ali občinsko službo žene, v toč. 6. pa, ai je otrok iz prvega ali drugega zakona. Posebno se opozarja-
jo vložilci prijav, da je treba v točkah 2. in 4., v katerih se zahtevajo podatki glede dohodka vložilca oz. njegove žene, navesti tudi kraj, v katerem se nahaja posestvo, oziroma v katerem se prejema dohodek od osebnega dela, privatne službe ali samostalnega dela. Te uredbe so potrebne z ozirom na pristojnost občinskih ali davčnih obla-stev za izdajanje potrdil, ki se morajo 'kot dokazila pril ožiti tema dvema rubrikama. Pristojnost se namreč ugotavlja po območju onega kraja, v katerem leži posestvo ali v katerem se prejema dohodek. Če nima vložilec prijave nobenega posestva niti dohodka, je za izdajo negativnega potrdila pristojno ono občinsko ali davčno obla-stvo, v katerem območju vložilec stalno stanuje. Tako negativno poročilo je vselej potrebno, kakor tudi jamstvo dveh aktivnih ali upokojenih državnih uslužbencev, da živi upokojenec res s svojo ženo v zakonski skupnosti.
Izdajanje zdravniških potrdil.
Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je na podlagi zakona o zdravnikih predpisal pravilnik o obliki, vsebini in o načinu izdajanja zdravniških potrdil. Po tem pravilniku smejo izdajati zdravniška potrdila (spričevala) zdravniki, ki so dobili pravico do zdravniške prakse in so vpisani v imenik Zdravniške zbornice in pa vsi zdravniki v javni (državni, banovinski ali občinski) službi. Vendar smejo zdravniki v javnih službah izdajati samo uradna zdravniška potrdila.. Ostali navedeni zdravniki pa morajo o izdanih zdravniških spričevalih voditi sezname. V teh morajo biti po zaporednih številkah naslednji podatki: ime preiskanca, rojstni podatki, bivališče, povod za izdanje spričevala, in kratek izpisek iz izvida.
Zasebni zdravniki morajo izdajati spričevala samo na predpisanih obrazcih, javni zdravniki pa izdajajo uradna-zdravniška potrdila samo na zahtevo javnih oblastev ali ustanov. Tako potrdilo oziroma spričevalo mora biti sestavljeno v obliki uradnega zapisnika, katerega mora overiti predstavnik dotičnega državnega ob-lastva. Zdravniška spričevala za svrhe zavarovalnih družb smejo zdravni-
ki izdati na njihovih obrazcih, če so vsaj v glavnem sestavljeni po zahtevah tega pravilnika. Za izostanek učencev iz šole smejo šolski zdravniki ali poliklinike izdajati navadna uradna poročila. Zdravniki socijalno zavarovalnih ustanov izdajajo spričevala po odnosnih posebnih predpisih in na po-sebe predpisanih obrazcih.
Sleherno zdravniško spričevalo mora biti opremljeno s tekočo številko vpisnika. Obsegati mora 1. osebni popis preiskanca, 2. popis bolezni, 3. izvid, 4. mnenje. Na koncu mnenja je označiti stanje bolezni. Mnenje mora biti vsestransko obrazloženo in mora vsebovati jasen predlog zdravnika, ki izdaja spričevalo.
Za sodno zdravniške preglede veljajo določbe kazenskega postopka.
Obrazce za izdajanje zdravniških spričeval zasebnih zdravnikov morajo založiti zdravniške zbornice. Spričevala smejo biti napisana samo v državnem jeziku, razločno in razumljivo tudi nestrokovnjakom. Znanstvene in tehnične latinske izraze smejo vsebovati samo kot dopolnilo domačemu besedilu ali pa če za te izraze ni domačih izrazov.
Solgin:
Bitevifičarji le nastavitev.
Kakor izvemo, je ljubljansko višje deželno sedišče na svojem področju imenovalo večje število dnevničarjev na dosedanjem službenem mestu zva-ničnikom.
V zadnjih letih so se le izjemoma imenovali dnevničarji za uradnike, oz. so se sploh nastavljali deloma zaradi tega, ker reflektanti iz dnevničarskih vrst niso imeli strokovne kvalifikacije ali pa predpisane šolske izobrazbe, deloma pa tudi, ker so od leta do leta to zabran j evali finančni zakoni. Takšno je bilo stanje do uveljavljenja sedanjega uradniškega zakona. Pragmatika pa je dala marsikateremu dnevni-čarju tehtne pomisleke, ker določa, da dnevničar — kljub zahtevani kvalifikaciji — ne more postati uradnik in da se mu službena doba, ki jo je prebil v svojstvu dnevničarja, ne všteje
v pokojnino ter da znaša odpovedna doba obojestransko 14 dni brez navedbe razloga ob odpustu iz službe. Iz tega izhaja, da pragmatika v zvezi z uredbo z dne 15. januarja 1932. ne nudi dnevničarjem nikakršne eksistenčne gotovosti.
Kot se iz tega razvidi, je novoimenovanim zvaničnikom dana možnost, da vsaj nekoliko laže postanejo uradniki, ko so si po dolgih letih pridobili stalnost in s tem premostili eno glavnih zaprek, določenih v uradniškem zakonu.
Kakor smo informirani, so zasedli mesta zvaničnikov tisti dnevničarji, ki imajo po 5—10 let dnevničarske službe, in to odlično ocenjene, ki imajo strokovno in po večni tudi šolsko izobrazbo, kakor jo zahteva zakon za uradnika. Kakor sem zgoraj omenil,
imajo nekateri novoimenovani po 5 do 10 let efektivne, v stroki kot dnevničarji prestane službe in je znašala njihova zadnja dnevničarska mesečna nagrada 1083 Din (čistih 1011 Din).
Princip pragmatike je, da obdrži državni uslužbenec stare prejemke, če so višji od onih, ki mu sicer pripadejo zaradi imenovanja. Od tega lepega določila pa so — žal — izvzeti dnevničarji Po besedilu dekretov so novoimenovani postavljeni v III. skupino zvaničnikov z mesečno plačo 840 Din brez vštet j a dnevničarskih let, kar je seveda popolnoma v smislu zakona. In tukaj nastopijo one — rekel bi anomalije —, če primerjamo' dnevničar-sko nagrado v znesku 1083 Din (1011 dinarjev) in novo zvaničniško plačo v znesku 840 Din (805 Din). Pokaže se razlika kosmatih 243 Din na mesec ali čistih 206 Din na mesec v škodo novoimenovanim. Ako sedaj prištejemo ti gmotni izgubi še eno mesečno plačo, ki zapade v prid pokojninskemu skladu, in k temu še vsa izgubljena dnevničarska leta, postane razum-
ljivo, da je to imenovanje z gmotnega stališča nekoliko manj zadovoljivo.
Ne morem pa pri tem prezreti dejstva, da dobijo tisti že starejši zva-ničniki, ki so bili prej kot dnevničarji tovariši pravkar po novem ur. zakonu imenovanih zvaničnilkov, višje prejemke, dasiravno nimajo niti strokovnega izpita in še zdaleka ne toliko let službe.
Vsled raznih okolnosti se je krila delovna potreba pri pisarniških poslih pravosodne in drugih državnih uprav z dnevničarji, za katera mesta je bilo vedno dovolj reflektantov. Vsak je namreč upal takrat, da bo že počasi prišel do eksistenčnega minima in se je resno potrudil, da se pokaže vrednega državne službe. Tako pa so sedaj nastavljeni zvaničniki začeli skoraj z istimi dohodki kot pred 5—10 leti kot dnevničarji.
Umestno bi bilo zato apelirati na merodajne činitelje zaradi potrebne korekture zakona, da se prepreči ta velika gmotna in moralna izguba dnevničar j ev.
V estnik.
Vsem onim, ki se jih tiče! Vse naročnike, ki so z naročnino na dolgu, nujno vabimo, da zaostanke čimprej poravnajo. Kdor v teh kritičnih časih — dasi bi z malce dobre volje to mogel storiti — ne poravna točno svojih obveznosti napram skupnemu našemu stanovskemu glasilu, je škodljivec vsega stanu. Naj se varčevanje ne pričenja ravno pri teh najmanjših izdatkih, pri malenkostni naročnini za naš list, ki znaša komaj 3'33 Din na mesec! — Zato: poravnajte zaostalo naročnino!
Važna razsodba državnega sveta. V prih. številki objavimo besedilo obširne razsodbe državnega sveta, ki vsebuje značilno in pomembno stališče tega naj višjega upravnega sodišča o vprašanju pravice do upokojevanja drž. uslužbencev in* njihovem odpustu iz službe. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli zanimive razsodbe že prej objaviti.
Važnost prilog uslužbenskih listov. Iz ljubljanskega »Poštarja« posnemamo, da je ob upokojitvi nekega usluž-benca-invalida odločilo prometno ministrstvo, da se njegovo vojaško službovanje, o katerem v uslužb. listu ni bilo nobenega pritrdila, ne vpošteva pri odmeri pokojnine. Kot razlog navaja ministrstvo, da je bil uslužbenec po 1. odst. § 274. u. z. dolžan do konca julija 1931. predložiti vse potrebne listine, s katerimi dokazuje svojo pravico do vračunavanja določenega službovanja za pokojnino-. — Zaradi tega in ker so morda taki primeri tudi v drugih strokah, opozarjamo vse tovariše, naj vsaj zdaj naknadno predlože potrebne listine v dokaz službovanja, katero žele, da se jim ob upokojitvi prizna v pokojnino. Potrdila o vojaški službi izdajajo, če gre za spopolnitev uslužbenskega lista, brezplačno pristojna poveljstva vojnih okrožij.
Prostovoljni pristop k pokojninskemu skladu. Po določbah novega uradniškega zalk. morejo upokojenci, upokojeni s prejemki po zakonu, ki so veljali pred 1. septembrom 1923. (tkzv. »staroupokojenci«), prostovoljno postati člani uradniškega pokojninskega sklada tako, da plačujejo v pokojnin-
ski sklad — če niso bili upokojeni s polnimi službenimi leti — toliko časa, da dosežejo po smrti najvišjo možno rodbinsko pokojnino za svoje družine. Na več vprašanj objavljamo, da še ni izšel pravilnik o poslovanju tega pokojninskega sklada, ki je predviden v uradniškem zakonu. Dokler pravilnik ne bo izdan, je vsak prostovoljni pristop v uradniški pokojninski sklad nemogoč, kar je finančno ministrstvo že nekajkrat na konkretne prošnje poe-dinih upokojencev sporočilo.
Učiteljstvo nima ničesar od stanarin, ki jih plačujejo občine. Županska zveza objavlja številke, ki kažejo, koliko znašajo stanarine, ki jih morajo občine po zakonu plačevati učiteljstvu. Da ne bo napačnega umevanja ; v javnosti, objavlja Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino, da odteguje redno toliko država na račun stanarin učiteljstvu od draginjskih doklad, tako da učiteljstvo od občinskih stanarin nima ničesar —- razen velikih neprijetnosti in spodtike od občin.
Poštarski orkester. Poročali smo že, da se je pred kratkim s pomočjo Društva nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani ustanovilo pevsko društvo poštarjev. Isto društvo pripravlja tudi ustanovitev posebnega poštnega orkestra. Po vzoru drugih stanov, kot že- j lezničarjev, gasilcev in drugih nameravajo tudi poštni uslužbenci ustano- ' viti lastno godbeno društvo, ki bi s svojim orkestrom moglo javno nasto- , pati. Ideja je vsekakor dobra in zasluži, da se uresniči.
Zdravstveni pregled šolske dece. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je s posebnim pravilnikom določilo, da se morajo vsi otroci, ki se vpišejo v šolo, pred vpism ; zdravniško pregledati. Pristojen je' za to šolski zdravnik, če ga ni, pa državni ali občinski zdravnik. V osnovno šolo se ne morejo sprejemati otroci, ki so telesno prešibko razviti, da ne morejo hoditi v šolo in sedeti v klopi, 1 nadalje tudi ne otroci, ki ne morejo uspešno slediti pouku zaradi pomanj- | kljivih čutil.
Francis Carco:
Stric.
Stara mati je potisnila »stričev« nasla* njač na svetli vrtiček. Natančno se spom* nim senčnic, ki so jih obraščale zelenike, dolgih, z grabljami zglajenih drevoredov in vejevja. »Stric« se je igral s svojimi pr* sti. Skrbno je sklepal roke, tesno stisnil prste in sedel nato dolge četrti ure z od* prtimi usti.. . Nato so morali prste ubo* gega bebca narahlo razločiti. .
Jaz sem bil živahnejši. »Stric« mi ni bil prav nič všeč. Njegov strmi pogled me je plašil. Ah, in kakšno peklensko veselje sem občutil, če sem na gugalnici vihral po zraku, da sta se kola tresla in sta obroča škripala. Zletel sem prav visoko navzgor in spet k tlom in s silnim tulenjem sem padel prav na noge. In »stric«, ki me je opazoval, kako sem kot žoga zletel čezenj, je iztegnil roke za menoj in zakričal. Dati so me v šolo.
Slišal sem izvanredne reči. Tako mi je naznanil učitelj:
»Ivan, Pavel, Rene Cauchoise, ti si bil dne 3. julija 1880 rojen v Noumei na Novi Kaledoniji. Prideš v osmi razred.«
Da, kaj ni babica vedela, kje sem se rodil? Hotel sem odgovoriti, da sem prišel na svet »pri nas«, tam za Svetim Bruno* nom. Šlo mi je kar na jok.
Učitelj mi je položil svojo debelo dlan na glavo in dejal:
»Saj si majhen, pogumen fant!«
•Šolski tovariši so na dvorišču bili žo* go. Nisem se pomešal mednje. Rajši sem šel na igrišče in tam poiskal tiste, ki so metali krogle, ali pa sem sam šetal na* okrog. Pogostoma sem si dejal, da bi ver* jel, da sem se rodil na otoku Kaledoniji. Ker pa se tega nisem spominjal, sem se obotavljal verjeti. Vsak četrtek me je pri* šla obiskat babica in mi prinesla sladkarij. »Stric je zelo bolan,« je večkrat rekla sta* ra mati. Ob nedeljah smo šli na sprehod po veliki cesti.
... Če se zdaj spominjam mladosti, se mi v spominu vrti drago obličje pojoče stare žene. Potem vidim tudi še trezno sprejemnico, kjer so bile stene pokrite z risbami, palmovimi listi in modeli. Drugi moji spomini časih oblede.
Vseeno, še zdaj imam zmerom čudni občutek, ki me je prevzel vselej, kadar sem kot dijak odprl atlant. V malem mo* drem četverokotu je bil vrisan otok: Nou* mea, La Dembia, otok Nou in Damski za* iiv.. . Ta imena so mi na prečuden način napolnila srce z otožnostjo. Zmedeni utisi s potovanja so se mi porajali. Toda kako naj vse to izrazim?... Kako naj opišem to žareče domotožje in prebujenje tako velike in silovite skrivnosti... In tedaj se je zgodilo, da mi je nekega večera v maju — ne morem se prav natanko spom* niti na povod — nenadoma vstalo v spo* minu ime nekega našega nekdanjega sluge: Ar ona!
Bil je visok, slok, spreten in vesel... Velike počitnice so se bližale in kostanji
na dvorišču, na katere je težko pritiskalo sonce, skoro niso dajali več sence. Šolske sebe so bile hladne in če si položil lica na počrneli les klopi, so začutila prijeten hlad. Samo v vedenju nisem mogel dobiti odlike ...
Ko sem po desetih mesecih, kolikor sem bil z doma, stopil spet v domačo hišo, se mi je zdela polna čiste samote. Trava je poganjala po vrtu. Preveč rdeče rože so se osipale in bujno razcvele kozje pogačice so plezale po zveriženem zidovju. V ti oko* lici je »moj sen« dobival znova in kar bo* jazen vzbujajoče resnične oblike. Čudna stvar! Ta mala hiša za Svetim Brunono® mi je odkrila nenadoma, da nekje drugod stoji neka druga hiša, drug vrtni zid, kjer sem kot otrok doživljal prav isti živi ob* čutek omotice. Toda spenjalke, ki so ple* zale po debelih in gladkih palmah in ba* nanovce so nadomeščale tu rože in vitke murve. In zdaj sem občutil samo eno edi* no poželenje, ki me je trpinčilo, da bi g0* voril... Babica, katero je skrb za »strica«

Iz organizacij.
Razid starega učiteljskega društva.
Pred 70 leti je bilo ustanovljeno »Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in si« rotam na Kranjskem«. To dobrodelno dru* štvo je bilo za tedanje čase in za vso dolgo dobo svojega obstanka velikega socialnega pomena in je nudilo marsikateri učiteljski vdovi in sirotam znatno pomoč. Tudi med svetovno vojno je izpolnjevalo svojo nalogo v prav odlični meri. Ker se je pa zaradi de. narne in splošne gospodarske krize vrednost denarja stalno manjšala in so nastale med učiteljstvom nove podporne organizacije. ’e število članstva začelo padati. Odborniki m člani društva so bili povečini sami starejši, že upokojeni učitelji. V zadnjem upravnem letu je društvo štelo samo še 55 članov Meseca oktobra lani je društvo sklicalo iz« redni občni zbor, ki je sklenil likvidacijo m predajo društvene imovine zadrug; »L či« teljski dom v Ljubljani«, ki ima tudi na« men podpirati učiteljske sirote. Navedena zadruga je nedavno* prevzela društveno pre« moženje v znesku 41.168 Din z vsemi pra« vicami in dolžnostmi napram članom m nji« hovim rodbinam po prejšnih pravilih. Od zastopnikov likvidiranega »Društva v pomoč učiteljem« je g. J. Režek načeloval društvu 35 let, g. Alojzij Kocelj, je opravljal taj« niške posle tudi 35 let, g. Jakob Furlan je upravljal premoženje društva 24 let. S tem korakom se je ideja zgraditve Učiteljskega doma v Ljubljani približala za dober korak svojemu uresničenju, k čemer je likvidirano dobrodelno društvo še s svojo zadnjo odlo« čitvijo znatno pripomoglo.
Glasbeno delovanje železničarjev. Že« lezničarsko glasbeno društvo »Slog a« v Ljubljani vzdržuje orkester, godbo na pi« hala in velik pevski zbor. Razen tega ima še posebno glasbeno šolo, v kateri se zdaj šola 250 otrok slovenskih žxlezničarjev v Petju in glasbi za male prispevke. V orke« stru, godbi na pihala in pevskem zboru pa sodeluje okrog 200 članov in članic. •— V Mariboru je pa železničarsko glasbeno dru« štvo »D r a v a« ustanovilo godbo na pi« bala in pevski zbor. V načrtu je osnovanje slične glasbene šole, kot v Ljubljani. Obe društvi vršita važno kulturno nalogo med slovenskimi železničarji in sta si tudi v širši javnosti že pridobili obče priznanje.
Iz organizacije nižjih poštnih uslužben« cev. Zaradi predpisov § 76 u. z. je ljubljan« sko Osrednje društvo nižjili p. t. t. usluž« bencev, ki obstoji že 30 let, prejelo odlok, da mu nadaljni obstoj ni več dovoljen. Zč« per ta odlok je imenovana organizacija vlo« žila tožbo na državni svet, potem ko je že prej svoja pravila spravila v sklad z nave« denim § 76 u. z. To stališče je organizacija zavzela z ozirom na to, ker društvo razpo« laga s precejšnim premoženjem, ki je na« menjeno za podpiranje potrebnega članstva. Društveni odbor je nedavno prejel odlok °d policijske uprave v Ljubljani, da do končne odločbe državnega sveta društvo ne sme sklicati občnega zbora, pač pa odbor ^ahko opravlja tekoče posle. — Organiza« c'ia opira svojo tožbo na tolmačenje, po katerem je pojem »stroke« treba istovetiti s Pojmom bivših uradniških kategorij. Raz« sodba državnega sveta bo načelnega po« mena tudi za druga strokovna društva drž. uslužbencev. Zato bomo o nji svojčas po« ročali.
Po sveto«
Preveč uradništva v Avstriji. Neki avstrijski list je objavil1 kratek, a zanimiv pregled uradnbStva nekaterih avstrijskih osrednjih zveznih ui^dov. Iz tega pregleda posnemamo: »Leta
1914 je imela Avstrija za'28 milijonov prebivalcev v ministrskem predsedstvu in notranjem ministrstvu samo 5 oddelnih (sekcijskih) načelnikov in 27 uradnikov II. čin. razreda. Danes seveda potrebujejo za 6\5 milijona prebivalcev prav toliko oddelnih načelnikov kot takrat in k temu še 61 višjih uradnikov. Še slabše je na policijskem ravnateljstvu. Leta 1914: predsednik, 2 dvorna svetnika. Danes seveda: predsednik, namestnik predsednika, 20(!-!) dvornih svetnikov. Pri orožništvu je bilo preje 45 vodilnih uradnikov, danes jih je 77! V naučnem ministrstvu je bilo preje 23 oddelnih načelnikov in ministrskih svetnikov, danes pa 32, nevštevši preobilico uradnikov II. plačilnega razreda v knjižnicah, muzejih, v zveznem statističnem uradu itd. V poljedelskem ministrstvu so bili leta 1914: 4 oddelni načelniki in 18 dvornih svetnikov, a danes je isto število načelnikov, zato pa kar 44 dvornih svetnikov. In na vse zadnje, kar je še najhuje: v trgovinskem ministrstvu, ki je prevzelo posle, kateri so spadali prej v trgovinsko, železniško in gradbeno ministrstvo za javna dela, je zdaj 253 uradnikov L in II. razreda, dočim so bili prej v vseh treh ministrstvih skupaj samo 103 visoki in naj-višji uradniki.«
Evropska zveza železničarjev. V
Nizzi na Francoskem se je ustanovila »Federacija društev evropskih železniških uslužbencev«. Ta zveza se deli v dve skupini. V prvi so člani, katere odpošljejo posamezna društva ali zveze železničarjev na kongrese federacije same. Evropska zveza železničarjev je popolnoma nepolitična organizacija, tako da morejo biti včlanjena društva najrazličnejših držav. Njen glavni cilj je ustanovitev počitniškega dom1?! na francoski Rivijeri. Da pridobi potrebna sredstva za zgraditev vzornega doma, ki bo opremljen z vsemi higijenskimi napravami, bo služila članarina, katero plačujejo člani federacije. Član more postati vsak uslužbenec evropskih železnic, ki plača na leto 10 frankov članarine. Zato dobi vsako leto posebno*, z zaporedno številko označeno srečko. Pod nadzorstvom letnega kongresa se vrši vsako leto vlečenje srečk, tako, da imejitelji 1500 srečk, katere bodo izvlečene, dobe pravico do 14-dnevnega brezplačnega bivanja v domu, 500 srečk bo pa nudilo ugodnost 4-tedenskega brezplačnega bivanja in oskrbe v domu. Vsi drugi člani se bodo pa sprejemali za izredno nizke cene. Dom bo last posebne delniške družbe, delnice se pa razdele med včlanjena društva in sicer za vsakih 100 članov po ena delnica. Federacija bo poskrbela za brezplačno vožnjo po železnicah vseh držav do doma v Nizzi in nazaj. Prvi kongres se je vršil v Nizzi 15. aprila 1932. Vsako društvo sme odposlati enega ali dva člana.
Izrodki birokratičnega centralizma v Avstriji. V dunajskem parla* mentu je govoril v razpravi o prora« čunu prosvetnega ministrstva poslanec
Obiefea kemične* čisti, barva, pllslra In Uka tovarna J O S. £? £ I C H.
Preveč zaposlevala, ni niti slutila, kakšne blazne blodnje so se me polastile, kadar sta se najina pogleda srečala. Hotel sem Zaklicati: »Babica! Babica!« Ob nizki stre« bi hišne lope je stalo neznano južno drevo močno dišeče kot terebinte, dve veliki, cve« toči breskvi, melonovo drevo in granatne jablane. Zrak je bil prepoln duha po cime« tovih drevesih, napojen z vonjem po soli 'n po soncu in onstran vrtnega zidu so §rozili orjaški listi aloj in kaktej s svojimi Svetlomodrimi ostmi.
Toda prišlo je vse drugače, in sicer ta« ^°le. »Stric« je umiral. Pazili so, da sem Sa le čim redkeje videl, toda prav natanč« n° sem čutil, po spokojnem izrazu njego« Vega modrikastega in oteklega obraza, da Pač ne bo več dolgo živel. Da povem prav P° pravici: njegova smrt me ni ravno hudo vznemirjala. Značila mi je konec grozne more. Vendar se me je polastila neizrek« P'a žalost. Postal sem plen prividov, ne« zaupljiv in trd. Ko sem se zvečer zaklenil sobo, nisem mogel zaspati. Bilo je enajst,
polnoč, ena... To noč sem legel kesneje kot običajno spat. Svetilka je razširjala rdeče trepetajoče odseve, ki so se odbijali v poševno obešenem zrcalu. Tedaj je na« enkrat potrkalo na mojih vratih. Vstal sem in odprl. Stara mati mi je samo pomignila. Z njo naj bi šel... Ležal je v veliki poste« Iji, kjer je sicer navadno spala babica. Njegovo obličje, ki je bilo sicer spačeno, je dobilo izraz globoke in čiste radosti... Med prsti, ki so bili za zmerom sklenjeni, je držal slonokoščen križec. In zdaj ne vem, kakšno brezmejno žalostno ganotje mi je raztrgalo živce. Omahnil sem babici v ob« jem in skozi solze sem slišal glas, ki je čisto tiho in trepetaje rekel:
»Poljubi ga!«
Šele dosti kesneje sem - izvedel grozno resnico. »Stric« je bil moj oče. Vrnil se je bil iz kolonij. V Noumei se ga je lotila mrzlica in mati je tam doli umrla. Njemu je bilo usojeno, da se je kot beden in gro« zoten bebec, ki ni nikoli več spoznal ne matere ne sina, vrnil domov.	t a
Glockel in izvajal, da so bili v istem ministrstvu leta 1914 4 oddelni načelniki in 14 ministrskih svetnikov, danes jih je pa: 4 oddelni načelniki in 29 svetnikov. Dejal je doslovno: »Vsaj 70% vsega dela, ki se izvrši, je nepotrebno in škodljivo. Često stoji na spisu po 100 podpisov, ne da bi mogel kdo najti odgovornega uradnika. Če naj se na Dunaju srednješolec na temelju zdravniškega spričevala oprosti dolžnosti posečanja telovadnega po« uka, ne odloča o tem morda profesor« ski zbor, temveč deželni šolski svet. To pa znači najmanj 2000 nepotrebnih aktov na leto.«
Zdravstveni pregled železničarjev
na Francoskem. Praktično novost za olajšanje zdravstvenega pregledovanja železniškega osobja, uslužbenega ob progi, je uvedla uprava družbe francoskih severnih železnic. Stavila je namreč v promet posebne zdravniške vozove, ki so opremljeni z vsemi potrebnimi aparati in zdravilnimi pripomočki. V teh vozovih so čakalnice, or« dinacijski prostori, pisarne, celo celi« ca za rentgenološko zdravljenje. S to novostjo je postalo potovanje usluž« bencev na pregled v centralnih ambu« lantah nepotrebno.
Znižanje železničarskih plač na Poljskem. Službeni prejemki poljskih železniških uslužbencev strojne in vla« kospremne službe so bili vnovič zni« Žani za deset odstotkov.
Iz ljubljanske nabavljalne zadrage.
Ljubljanska nabavljalna zadruga. — Iz novega cenika. — Moka: 0 gg, 0 g, 0 gl Din 3-25, moka št. 2 Din 3-—, moka št. 5 Din 2-75, moka ržena Din 3-25; pšenični zdrob Din 3-50; činkvantinov zdrob Din 3’25; testenine Din 7-25, testenine Franzo« ve Din 6-75; sladkor: kristalni Din 13*25, v kockah Din 14'75; mast od 19. maja da« lje domača Din 14-50; olje namizno la Din 13—, olivno olje la Din 16—, bučno olje la Din 15—; kis vinski Din 4-—. pristni vinski kis Din' 5-—; petrolej vodenočist Din 7—, gorilni špirit Din 7-50; drva žagana Din 124*—, drva žagana in sdkana Din 130, za takojšnje plačilo; premog, trboveljski kosovec, tona Din 415-—, za takojšnje pla« čilo.
|||C. J. HAMANN
Iju&iJucia
Nove knjige.
Joža Bekš: Iskre in plameni. Pravkar je izšla zbirka pesmi, katere je izdal Joža Bekš, dolgoletni tajnik nekdanje naše Zve« ze državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, znani uradniški organizator. Te verze je zbral izmed svojih mnogošte« vilnih pesnitev, ki so izšle v teku treh de« setletij po raznih slovenskih leposlovnih revijah in dnevnikih. Knjiga je notranje razdeljena na šest delov. V prvih dveh so zbrana mladostna dela, ki kažejo toplo čustveno lirično noto in jim po iskrenosti občutja gre brez dvoma prvo mesto v knji« gi. V nadaljnjih oddelkih objavlja avtor razne poskuse refleksivne lirične poezije, slede pa prigodne pesmi in verzi domoljub« nega značaja, tako da ta izbor podaja na« tančno razvojno sliko avtorjevega dela: od svežih ljubezenskih pesmic do moške do« be, kjer zazveni notranja resnoba in obču« tena trpkost življenja. Izmed najboljših pesmi tega časa je spominska pesem ob 70«letnici pisatelja Ivana Tavčarja in pa slovo ob njegovem grobu. — Prepričani smo, da bodo nele vsi znanci in prijatelji avtorja radi posegli po tej knjigi, ki kaže Bekša«poeta tudi kot človeka vsega, prav takega kakor res je, brez napačnega sra« mu ali ovinkov. Vzel jo bo rad v roko vsakdo, ki hoče ob teh pesmih v misli po« hiteti nazaj v komaj minulo, tako pestro dobo zadnjih treh decenijev. Knjiga, ki ima 140 strani, velja vezana v platno 40 dinarjev, broširana po 30 Din in se dobiva po knjigarnah. Naroča se tudi pri izdaja« telju v Ljubljani, Dalmatinova ulica 3/III. oekševe »Iskre in plamene« vsem prav toplo priporočamo!
»Sedaj vem, kaj je radio«. V esperantu spisal E. Aisberg, radio«inženjer v Parizu, v slovenski jezik prevedel Leopold Andree, profesor v Ljubijani. S 85 slikami in mno« gimi stranskimi risbami 81 strani 8°	—
1932. — Din 48—. Nihče ne more pogre« sati te knjige, kdor se hoče temeljito se« znaniti z radiem. Ne samo znanstveniki, marveč vsakdo, ki posluša radio, se bo
mnogo naučil iz te knjige. Vsakomur pa, ki že ima kako knjigo o radiu, bo dobro« došlo dopolnilo v vrzeli tozadevne naše li« terature. Knjiga je pisana v dialogu prejjro« sto in izčrpno obravnava uvod v radioteh« niko in je namenjena začetniku. Kdor bo predelal to knjigo, bo razumel vsako knji« go iz radiotehnike. Knjiga je izšla v bol« garščini, češčini, estonščini, francoščini, grščini, italijanščini, madjarščini, nemščini, portugalščini in romunščini, kar kaže, da je knjiga svetovnega slovesa in je res do« bra. Knjiga je lepo vezana ter tiskana na prvovrstnem papirju. Tudi tisk sam je ve« lik in lep, tako da je za oči naravnost pri« jeten. Ker je radio danes ena najepohalnej« šib iznajdb, s katero se mera seznaniti vsak inteligent, ne bo mogel pogrešati te knjige nihče, ki hoče vedeti, v čem obstoji umetnost radia in kaj je radio.
»Zdravje«. Doslej sta izšla letos dva zvezka, ki obsegata 3 številke. Vsebina 1. številke poljudne zdravstv. revije »Zdrav« je«: Napredek ljudskega zdravja, urednik. Sela in zdravje mladine, Andrej Šorli. Na« sveti za zimski čas. O vzgoji k treznosti. Strupena megla na Kranjskem in Hrvaškem pred 100 leti, L Sašelj. Prefojenje: Orume« neb listi. Pripoveduje Milan Vrtačnik. Glasnik higijenskih ustanov, urejuje dr. Karl Petrič. Vestnik protituberkuloznih lig. Drobiž. — Vsebina 2.-3. številke »Zdrav* ja«: Zima in zdravje, dr. Ivo Pirc. Gnezda in legla delavske tuberkuloze, Ivo Lah. Za sanacijo naših vasi, Andrej Šavli. Bolezni kot posledica nesnage, dr. Karl Petrič. O specijalitetah. Glasnik higijenskih ustanov v Dravski banovini, urejuje dr. Karl Petrič. Prerojenje: Hudi dnevi. Pripoveduje Milan Vrtačnik. Drobiž. Vestnik protituberkuloz« nih lig. — Urednik dr. Ivo Pirc. Ilustrira Justin. — List izhaja vsakega petnajstega v mesecu. Uprava: Ljubljana, Zaloška ce« sta 2. Letna naročnina za Jugoslavijo 30 dinarjev. — Zelo poučni mesečnik toplo priporočamo!
Prečiščena izdaja zakona o taksah s pravilniki. Sestavljena je »Prečiščena izdaja zakona o taksah« s pravilniki, z vsemi do« sedanjimi spremembami in dopolnitvami, določbami iz pristojbinskega zakona, z vse« mi važnejšimi pojasnili, navodili in načel« nimi določbami, kakor tudi z vsemi določ« bami specijalnih zakonov, ki se tičejo taks« nega zakona .— »Prečiščeno izdanje zakona o taksah«, ki je izdelano natančno na pod« lagi uradnih podatkov, je bilo pred tiska« njem odobreno s strani gospoda finančnega ministra pod št. 32.852/31. To izdajo so se* stavili: Petar Petrovič, višji svetnik davč* nega oddelka finančnega ministrstva, Rad. Marinkovič in Drag. Pavlovič, višja tajnika finančnega ministrstva in referenta za takse v davčnem oddelku. — »Prečiščeno izdanje zakona o taksah« bo dotiskano v kratkem in se razpošlje. — Cena knjigi: v mehki vezavi 80 Din, trdo v platno vezani 100 dinarjev. — Naročila naj se pošiljajo na naslov: Petar Petrovič, Beograd, XIII, Ko* zjačka ulica 28.
Zdravstveni drobiž.
Zmotne srčne hibe. Marsikdo misli, da ima hibo ali da je sploh na srcu bolan; a ko pride s svojimi srčnimi težavami k zdravniku, izkaže objektivna preiskava srca normalne razmere. Večinoma so to nervozni nevrastenieni ljudje, ki trpijo običaj« no tudi na motenju prebave. Večkrat je vzrok tudi čezmerno kajenje. Posebna skupina teh lažibolniikov so mladi ljudje v dobi rasti in na drugi strani ženske v premembnih letih ter mo*ški okoli petdesetega leta. Vsi ti zmotni bolniki morejo gledati v bodočnost s pomirjenjem, ker so vse te »srčne bolezni« v nasprotju s pravimi organičnimi hibami ozdravljive ter brez nadaljnjih posledic izginejo, če odstranimo povzročujoče vzroke. Vsako utripanje srca in vsako motenje bitja žile hvala Bogu še ni srčna hiba. Veliko je tudi srčnih težav, ki so posledica prebavnih nerednosti.
Če se ponoči zelo potimo, si dajmo pregledati pljuča od zdravnika. Zapišimo si temperaturo telesa opoldne, ob %5. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Proti nočnemu potenju pomaga tudi mrzel čaj kadulje (žavbe* Ija) ali pa atropinska pilula.
Kokošje jajce odgovarja po svoji vsebini 150 gramom kravjega mleka, 20 gramov tolstega pirSpravljenega me* sa ali pa 20 gramov tolstega sira
Pri starih ljudeh more pasti število srčnih utripov do 40 na minuto, tudi če so zdravi.	(Iz »Zdravja«),
¥ais8 nudi najsollcfnafš! vir nakupa perila«
opreme neveit In novorojenčkov' perja, m&dnlh
potrebščin - Predftiskarlja mu&mmlh ročnih delu
Ivan Perdan nasl., Lfubfijana
Veletrgovina kolonijalnega in 'špecerijskega blaga.
Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
L. Mikuš
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
m
i. Mestni trs 15
*
priporoča svojo zalogo
iov li
Popravila se izvršujejo točno in solidno
MANUFAKTURNA TRGOVINA		Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERSCHE
FABIANI & JURJOVEC		
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5		LJUBLJANA, Marijin trg št. 8.
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.		
		Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
1		
Mnogo prihranite
. ■ . .
če kupujete dobro blago. Le dobro blago je poceni, ker se lepo in dolgo nosi. Zato si oglejte veliko zalogo moškega in ženskega blaga za obleke, različne cefirje, šifone in kretone za telesno in posteljno perilo, posteljne garniture in odeje, zastore, preproge, perje in puh itd.


v manufakturni trgovini A. ŽLENPER * Ljubljana Samo dobro blago! Mestni trg 22 Najnižje cene! Gg. državnim uradnikom proti takojšnemu plačilu 10% popusta!

^^aaaaaaXaa>aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^
Hranilnica Dravske banovine,L|ubi|ana
Prej Kranjska hranilnica - Ljubljana
Hranilnica Dravske banovine, Maribor
s podružnico v Celju
Vloge na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodnejše. * Za obveznosti in vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo.
Najvarnejša in najboljša naložba prihrankov.
Vyyvyyyyyyyyyv>>'YyyyyywyyyvyyyyYvyY>>vY>vyyvyy>>v>'
Knjigam a Jk UUteilske tiskara®
y Mufogjani
frančiškanska
m

TELEFON ŠT. 3397 RAČUN 1’OŠTNB HRANIL. ŠT 10.761
uišca 6
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik!
DRAGO GORUP & Co.
K ano bboin ■na fhh e ^aa Km Chi i hb J
LJUBLJANA * MIKLOŠIČEVA CESTA 16/L
V HIŠI DELNIŠKE TISKARNE (BAMBERGOVA HIŠA)
Pomladanski plašči in obleke v solidni, elegantni in najmodernejši izdelavi v veliki izbiri, po najni&jih cenah. —
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELINC, Ljubljana
= (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	-
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
f. Z. Z 0. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
j!
i
l
l
i
Dežnike Nogavice
I
1
m
VSE IZ LASTNE TOVARNE	£|s
v priznano solidni in elegantni izdelavi ||| ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH	j
v	naši prodajalni v Ljubljani,	hfl
PRED ŠKOFIJO 10
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC
i i
!|i
'4\ —m
JOSIP VIDMAR


§
g
§
I
%
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
S 16. majem je stopil v veljavo nov revidiran cenik. Kdor ga ne bi dobil na dom, ga dobi v pisarni.
Sedaj vodi zadruga špecerijski oddelek in preskrbo kuriva. — Za jesen se uredi tudi nakup manufakture skupno s posestrimo železničarjev.
Dostavitev na dom!	Mesečni obroki!
Državni uslužbenci! Kupujte v svoji zadrugi, širite smisel za njo med tov. nečlani. Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca.
g
g
Izdaja za konzorcij „Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.