'AND ' 'e'*:A ' S*,* ^ NO. 193 AM€RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANfeUAGf ONLY SLOVGNIAN MORNING !^WS°AP€R Pittsburgh, New York, .Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Sly, Pueblo, RockSprings Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 28, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIU Novi grobovi Ernest Trost Nenadno je umrl na svojem Na Ivana Stefančič božični dan je umrla na domu na 1137 E. 172 St. upoko- svojem domu na 1140 E. 63 St. jeni strojnik Ernest Trost, mož,84 let stara Ivana Stefančič, roj. Rose, roj. Music, oče Ernesta S. ’Grmek v Ljubljani v Sloveniji, Jr., Edwarda in Lillian, 5-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Mrs. Henriette Habat, Mrs. Frank - Mehila - Clapac in Mrs. Pauline Kocjan. Pogreb je iz od koder je prišla v ZDA leta 1914, vdova po pok. Josephu, mati Jennie Pate, Frances Grig-non, Franka Urenjaka in Josepha Lukeka, 7-krat stara mati, Gromovega pogrebnega zavoda 5-krat prastara mati, sestra Marna Lake Shore Blvd. danes do-Jtina Grmeka. Pokojna je bila poldne ob 9.30 na pokopališče članica ADZ št. 11, SŽZ in Vernih duš. Angela Praznik V nedeljo zjutraj je nenadno umrla na ; volem dornu Angela Praznik s 17902 East Park Dr., roj. Zakrajšek, mati pok. Ru-dolpha Praznika, bivšega župnika pri Sv. Vidu. Pogreb bo jutri, v sredo, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. oib 10.15, v cerkev sv. Vida ob 11. nato na pokopališče. Pokojna je bila ustanovna članica ADZ št. 37. Jennie Peko! V Euclid Manor negovališču je po dolgi bolezni umrla 91 let stara Jennie Pekol s 1145 E. 170 St., roj. Turk v vasi Klečet pri Žužemberku v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1902 in je živela preje 35 let na 1397 E. 41 St., vdova po 1. 1941 umrlem možu Antonu, mati Jennie Sat-kovic, Mary Matej ka, Rose Ber-tuzzi, Pauline in Wilme Sachew (Fla.). 6-krat stara in 14-krat prastara mati, sestra Ann Lekan, pok. Thereso Yerele, pok. Johna in pok. Jožeta (Slov.). Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu, Društva sv. Ane št. 4 ADZ in Podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 3.30, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Jennie Godina Na Sveti večer je umrla ne-j pričakovano zadeta od srčne kapi 79 let stara Jennie Godina z 19805 Mohawk Avenue, roj. Čermelj v Ustju pri Ajdovščini na Vipavskem, od koder je prišla v ZDA leta 1920, vdova po i leta 1963 umrlem možu Vinku, mati Vincenta, stara mati Vincenta Jr., Josepha, Roberta, sestra Johna, Rudolpha in Justa Čermelj (vsi že pokojni). Bila je članica American Jugoslav Centra v Euclidu, Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, SNPJ št. 158, Kr. št. 3 Progres. Slovenk. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 10-30 na pokopališče Highland park v družinski grob, Družina bo hvaležna za darove Sloven-skemu starostnemu domu v po-kojničen spomin. Richard Janosky Na svojem domu na 884 E. l46 St. je umrl 48 let stari Rich-ard Janosky, oče Davida in Daniela, sin pokojnih Josepha in Frances, roj. Stoka, brat Cecelie Cook, Dorothy Pappas, Law-renca, Ronalda, Pat Kordič, Rhyliis Barnes in Jamesa. Pogojnik je bil rojen v Clevelandu *n je bil veteran korenjske vojne zaposlen pri Gabriel Corp., dok-^er ni stopil leta 1964 v pokoj ^nradi nesposobnosti za delo. R°greb bo iz Želetovega pogreb-nega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 8.45, v cerkev sv. Jožefa ob 5.30, nato na pokopa-Vernih duš. Woodmen of the World. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda jutri, v sredo, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Frances Černe y OSPREDJU - Ko se naglo Umrla je 64 let stara Frances bliža čas vmestitve novega Na cestah Ohia preko praznikov !e 14 mrtvih COLUMBUS, O. - Na cestah Ohia je bilo od četrtka do ponedeljka v razdobju 78 ur v prometnih nesrečah skupno mrtvih 14 oseb, ko so predvidevali, da jih bo 19. V istem razdobju je bilo v vsej deželi na cestah ubitih v nesrečah. 387 oseb, tudi precej manj, kot so predvidevali. ------o«---- ) I i Iz Clevelanda Najvišji povprečni osebni dohodek $11,510 ima Kuvajt kot vodilna izvoznica olja, izmed industrijskih držav pa švedska $8,050. Povprečni letni dohodek v ZDA. je bil v letu 1975 $7,060. I in okolice Černe, roj. Papes, vdova po pok. Franku, mati Kathleen Česen in Franka A. Pogreb je danes, v torek, s pogrebno sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Pogreb je v oskrbi Zakraj škovega pogrebnega zavoda. Sandra Oerent Umrla je 36 let stara Sandra Clerent, roj. Lukas, s 6416 Carl predsednika ZDA Jimmyja Carterja, prihaja vedno bolj v javnost njegov tiskovni tajnik Jody Powell (na sliki). Nader kritizira Carterja WASHINGTON, D.C. -Ralph Nader, zagovornik potrošnikov, je preteklo nedeljo dejal, da je razočaran v sestavi Carterjeve vldde. Nader sodi, Avenue, hči Johna in pok. Ju-j da večina izbranih ne odgovar-dith, roj. Stanfcus, žena Louisa,1 ja obljubam, ki jih je dal Car-mati Lou Ann, Michelle, sestra ter tekom volivnega boja. Delores Schultz in Donne Po-j Ralph Nader je govoril 0 tem cholke. Pogreb je bil včeraj, v na programu CBS “Face the Na-ponedeljek, ob 9.30 iz Zakraj- Ron” škovega pogrebnega zavoda, v „ ’ , .^.v . , Posebno kritičen je bil v iz- Nesreča egiptskega letala na Tajskem Svetovna banka navaja v svojem poročilu samo zunanje dolgove posameznih držav in še to le do leta 1974. Iz teh je raz- te že ne zmorejo več niti plačila obresti. V finančnih krogih WASHINGTON, D.C. — Podatki, ki jih je objavila Svetovna banica, kažejo, da je gospodarska rast v revnih državah zastala, ko rastejo njihovi dol- ., , BANGKOK Taj. - Egiptske govi. Gospodarska rast razvitih’^™’ dadolg°vi ^razvitih dr-oblasti so poslale sem posebno držav je počasna, hitrejša pa je zaV raste30 v takem obsegu, da komisijo, da preišče vzroke ne- rast držav, izvoznic olja. sreče potniškega letala Boeing Podpredsednik Svetovne ban-707, pri kateri je bilo mrtvih 55 ke Hollis B. Chenery je mnenja, 50 V skrbevh’ da bi moŠia katera oseb, kolikor jih je bilo v leta- da so načrti gospodarskega raz- te^. drza^ odpovedati plačilo lu, in še 20 delavcev v tovarni, voja za desetletje 1970-1980 pro- "+’ na katero je letalo treščilo. padli. Letalo je bilo na letu iz Ka- } y stalnih dolarjih ie povprečni dohodek v poraste! od $110 na leto v 1960 na $120 v letu 1965 in na $130 v letu 1970, nato pa je rast obtičala, To so zaokrožene številke, ira v Tokio. obresti, kar bi moglo spraviti v stisko katero od velikih bank, ki so tem državam dale posoji- la. To bi moglo sprožiti medna-revmh državah rodno fiWno krizo z vsemi posledicami. Od 25.4 bilijonov čiste pomoči, ki jo je prejelo 98 držav v razvoju leta 1974, je prišlo od nedeljo v starosti 64 let na raku. V Senatu je bil 18 let in si je pridobil ugled med svojimi tovariši zaradi vljudnosti, uvidevnosti, poštenosti, pa tudi zaradi načelnih stališč, ki jih je zavzemal v vprašanjih državljanskih pravic. cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Antie H. Derov V 64. letu starosti je nenadoma umrla na domu po dvajsetletnem bolehanju Anne H. Derov, rojena Rusnow, iz South Euclida, žena Nicholasa Jr., mati Nicholasa III. in Richarda, 2-krat stara mati, sestra Mary Rusnow, Michaela Rusnow in. Helen Rusnow. Pogreb bo v eksplozija biri J. Schlesingerja za svetovalca za vprašanja energije ter M. Blurnenthala za zakladnega tajnika. Požar v gostilni na Japonskehm pokončal 15 človeških življenj Sen. Philip A. Hart tz Michigana umrl WASHINGTON, D.C, — Sen. _ Philip A. Hart je umrl preteklo dejansko pa je gospodarska ra?t privatnih^ bank bilijonov ----------------- ~ ^ £10 a;Q7^eta 1970V0e ali nad polovico, med tem ko je Ia na 100, leta -Jl5 pa na 98-9' bil delež takih denarnih zavo-V istem razdobju je povpreč- dov pn teh posojilih v letih ni osebni dohodek v vseh dru- 1970-72 le 42% gih r2zen najrevnejših državah i Zunanji dolg je raetel od leta rasteh V industrijsko razvitih 1971 na Ietni ravni 1?%7 med je.poiastel od leta 1870 za po- +em, ko je v razdobju 1967-71 le vprečno 10%, v na olju najbolj m ravni r3.8%, pravi poročilo bogatih za 37.7%, v na °Iju , Svetovne banke, manj bogatih za 16.8%. j ______0_____ Med industrijsko razvitimi dr- ’ Pri iztirjenim V?s?kp žavami vodita še vedno Švedska CO ljudi ranjenih in Švica, prva z $8,050 povpreč- | DOWNINGTOWN, Pa. — V nega letnega dohodka v letu nedeljo zvečer se je tu iztiril 1875, druga z $7,880. Za njima Broadway Limited Amtrak pot- pridejo ZDA z $7,060 povpreč- niški vlak, pri čemer je bilo 60 nega letnega dohodka na osebo oseb ranjenih, 28 toliko, da so v letu 1975. | morali v bolnišnico. Največji povprečni letni do- ] Vlak s petimi vozovi je bil na Zaradi bolezni kandidiral. ni leto« ve" Mao Je Ml proti ZSSR pred javnim razhodom TOKIO, Jap. — V Pekingu so objavili pretekli teden poročilo o Maovem nastopu 25. aprila 11956, ko je vodstvo Komunistične partije pozval k gradnji a-jtomske bombe, češ: “če nočemo .biti izpostavljeni pritisku v se-| NAMUZU, Jap. — Požar in danjem svetu, ne moremo hodek ima Kuvajt z $11,510 in ipoti iž Philadelphie v Chicago biti i Združeni arabskimi emigranti z | preko Cantona v Ohiu. To je bil sta povzročila smrt brez bombe!'’ j $.10,480. Obe državi sta med I dejansko vlak, ki so ga vključili iz Grdidnovega pogreb- 16 oSe,b v nekem baru tu v ne- i Poročilo uradne tiskovne slug- 'glavnimi izvoznicami olja. jv promet zaradi povečanega števila potnikov preko praznikov. petek nega zavoda na 17016 Lake deljo zjutraj tekom prepira med be orisuje razlike med sovjet- Povprečni osebni letni doho- Shore v cerkev sv. Nikolaja ob gosti in osobjem zaradi plačila, skim in kitajskim komunistic- ček je del skupnega narodnega 10. uri, nato na pokopališče Sumijo, da je eden od nezado- nim sistemom ter dolži moskov- dohodka, ki pripade na vsakega voljnih gostov ogenj podtaknil. 9ko vodstvo številnih napak. ^temenski prerok Oblačno in mrzlo z naletava-leiu snega. Najvišja tempera-tura okoli 25 F (-4 C). Vernih duš. Mary Guzelt Sinoči je umrla Mary Guzeli,! greb ima v oskrbi Želetov porojena Konjar, 19202 Muskoka grebni zavod. Podrobnosti v če-Avenue, teta Mary Hitty. Ro- trtek. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! i prebivalca države neoziraje se j na njegovo starost. V skupni j narodni dohodek računamo vse-! izdelke, pridelke in dohodke postrežbe v kaki državi. VATIKANSKI LISI 0 POLOŽAJU SFR JUGOSLAVIJE Vatikanski tednik L’Osser- ja z lastnimi silami osvobodi-j vatore della Domenica” je v svoji številki od 5. dec. 1976 razpravljal o obisku sovjetskega vodnika Leonida I. Brežnjeva v Jugoslaviji. Članek je napisal Federico Ales-sandrini, eden glavnih urednikov vatikanskih časopisov. V njem razmišlja takole: Opazovalci dolgega spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo dobro vedo, da Moskva spodbuja nacionalistična trenja med narodi Jugoslavije; razpihava jih tudi v inozemstvu, celo med ustaši. Njen cilj je, da bi se na o-zemlju Jugoslavije ustanovilo več majhnih narodnih državic, vse pa bi bile vključene v sovjetski “sistem”. Do tega bi bilo mogoče priti na “miren” način s pomočjo samoodločbe, na kar bi zahodni svet ne mogel kaj dosti u-govarjati. Toda moglo bi se zgoditi tudi na drugačen način, saj mednarodno ravnovesje, ki je bilo zgrajeno med tremi velikimi v Jalti, ni več tako trdno, kot je bilo v prvem desetletju po končani vojni. Kot marsikdo ne ve, se je med zadnjo vojno Jugoslavi- la od nemškega okupatorja. Zato ni imela “tujih osvoboditeljev”. To ji je omogočilo, da ni bda prisiljena se vključiti ne na to ne na ono stran, temveč je lahko ostala izven “vplivnih' področij"’. Imela je neke vrste privilegiran položaj, ki ji je omogočil, da je zavzela tako vidno mesto med neuvrščenimi. Celovitost in neodvisnost Jugoslavije je postaa bistveni del ravnovesja sil in je še zmeraj. Ni pa nobena skrivnost, da je ravnovesje sil, ki je nastalo po vojni, prišlo do delnega premika. Kuba preje in Angola sedaj dajeta slutiti, kako je mogoče neko “samohot-no” gibanje znotraj neke države podpirati od zunaj v imenu “samoodločbe ’, ne da bi se tem kršili helsinški dogovori. Upajmo, zaključuje vatikanski list, da se to ne bo zgodilo: primer, kakršnega predstavlja Jugoslavija, ki je narodnostno tako mešana dr-žava, pomeni napredek, č° sloni na načelu svobode in spoštovanja istovetnosti narodov. Članek vatikanskega lista je očitno naklonjen SFR Jugoslaviji, njegov pisec je šel v svoji naklonjenosti tako daleč, da je v vprašanju njeno preteklosti sprejel trditev, da se je ta sarna osvobodila izpod nemške zasedbe v drug’ svetovni vojni, ko vendar Beograd uradno priznava pr: tem precejšen delež in zaslugo sovjetski Rdeči armadi. Na to trditev navezuje naslednjo, da Jugoslavija “ni bila prisiljena se vključiti ne na to ne na ono stran, temveč je lahko ostala izven vplivnih področij”. Titova Jugoslavija je bila od vsega zapetka trdo povezana s -Sovjetsko zvezo in bila tako trden del njenega vplivnega področja, šele spor s Stalinom spomladi 1948 je Jugoslavijo spravil iz sovjetske politične skupnosti na pot “neuvrščenosti’, ki ji je omogočila bogato podpiranje Zahoda z obsežnimi denarnimi darili, vsakovrstnimi potrebščinami in tudi z moderno vojaško opremo ... SFR Jugoslavija je “neuvrščena” zaradi oblastnosti Stalina ter po zaslugi in spretnosti Josipa Broza Tita, ki je spoznal vrednost in koristnost take poti. Z vsem srcem in dušo je SFR. Jugoslavija na strani komunistične svetovne revolucije, ka,r vsak dan znova dokazuje s svoje mednarodno politiko in dejavnostjo. Da skuša pri tem ohraniti svojo neodvisnost, je v skladu s starim izročilom jugoslovanskih narodov in z osebnim značajem ter prepričanjem Broza Tita. Njegov položaj je tako trdnejši, varnejši in vplivnejši, saj lahko nastopa kot državni suveren, kot eden od ustanoviteljev in vodnikov skupine neuvrščenih, pri tem pa ima še vrsto gospodarskih ugodnosti, ki jih Zahod Sovjetski zvezi in njenim satelitom ne nudi. Da je “neuvrščenost” jugoslovanskim narodom, posebno še slovenskemu, tudi taka, kakršna je, bolj pri srcu kot sovjetsko satelitstvo, je jasno vsakomur, ki se za to količkaj zanima. Odhod Tita, ki je star 84 let, skrbi Slovence v glavnem le zato, ker se boje, da bi sedanji “neuvrščenosti” moglo slediti sovjetsko satelitstvo. Zadme vesti WASHINGTON, D.C. — Sen. Robert Taft je danes odstopil kot zvezni senator iz Ohia in pozval guv. J. A. Rhodesa, da imanuje na njegovo mesto H. Metzenbauma. Ta bo na ta način dobil senioriteto pred vsemi drugimi na novo izvoljenimi senatorji in tako važnejša in vplivnejša mesta vi posameznih odborih in pododborih Senata. NEW YORK, N.Y. — Kapitan Silvestrovanja— Baragov etom na 6304 St. Clair Avenue priredi v petek zvečer svoje silvestrovanje. Vstopnice samo v predprodaji, ker je število omejeno. Igrala bodo dekleta. Začetek ob sedmih zvečer. Slovenski narodni dom v West Parku priredi svoje silvestrovanje. Vstopnice v predprodaji. Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclidu priredi svoje silvestrovanje s plesom v obeh dvoranah. Slovenski delavski dom na Waterloo Road priredi svoje silvestrovanje z večerjo in plesom. Pevski zbor Korotan priredi svoje silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue ob zvokih Alpsk-ga seksteta. Slovenski narodni dom na 80. cesti v Newburghu priredi svoje silvestrovanje s plesom. Župan R. J. Ferk vabi na silvestrovanje— Pod pokroviteljstvom župana R. J. Perka bo letos silvestrovanje v konvenčnem središču v mestu. Na razpolago bodo razne durne nagrade, na programu pa pet)ev'godba in ples. Popoldne od 1. do 4. bo posebno silvestrovanje za starejše, kasneje zvečer pa za splošno javnost. To se bo začelo ob 9. in bo trajalo do polnoči, ko se bo zaključilo s pozdravom novemu letu 1977. Silvestrovanje za starejše je brezplačno, za splošno javnost zvečer pa je vstopnina $2, za otroke izpod 12 let v spremstvu staršev pa zastonj. Rdeči križ prosi za kri— Podeči križ prosi vse zdrave osebe, da po možnosti darujejo kri za potrebe bolnišnic. Za vse informacije v tej zadeva kličite tel. 781-1800. Prijave nedržavljanov— Pravosodno tajništvo opozarja vse nedržavljane, neoziraje se na to, kako dolgo so v ZDA, da se morajo tekom januarja prijaviti na posebnih formularjih, ki jso na razpolago v poštnih uradih in v uradih za naturalizacijo in imigracijo. K molitvi— Farani sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k petrolejske ladje Argo Mer-, chant, ki je 15. decembra na-jniolitvi 2a umrlo Angelo Praz-sedla na plitvinah pred obalo jn3k’ uaater pokojnega aupmaa ZDA in kasneje razlila tam,Vri Vidi:, preko 7 milijonov sodov olja,! članice Oltarnega društva je včeraj tu pred zveznim {are sv. vida in članice Podruž-sodnikom izjavil, da ladjine njce št. 25 SŽZ so vabljene ju-naprave za navigacijo niso tri, v sredo ob 9. dopoldne v Zabile v redu. Ladja je bila v krajškov pogrebni zavod k mo-času nasedbe preko 20 milj od litvi za ‘umrlo članico Ivano svoje predvidene peti. j Stefančič WASHINGTON, D.C. — Jzvo-j _____0_____ Ijeni predsednik Jimmy Car-: ter je dejal včeraj, da se bo pred septembrom prihodnjega1 leta sestal z vodnikom Sovjet- Arafat dobil sirijsko zagotovilo BEJRUT, Lib. — Tekom svo- ske zveze L. I. Brežnjevim. Jega razgovora s predsednikom Odločen je uspešno zaključiti Sirije Asadom v Damasku je SALT »II pogajanja z ZSSR dobil vodnik Palestinske osvo-pred iztekom veljavnosti bodilne organizacije Yasir Ara-SALT I v oktobru 1977. Sat zagotovilo, da ga Sirija ne NEW YORK, N.Y. — Savdska bo skušala spraviti z vodstva te Arabija po povečala črpanje organizacije in da bodo njeni olja od sedanjih 8.5 milijona člani obdržali določene količine sedov dnevno na 9.3 milijon« orožja v svojih taboriščih in v in nato prihodnje leto na pre- južnem delu Libanona, ko 11 milijonov s ciljem, da Yasir Arafat je v imenu Fa-zadrži porast cen olja na 5%, lestircev obljubil Asadu prož-ko jo večina izvolnic olja hoča nost pri pripravah za obnovo s 1. jaguarjem povečati za konference o Srednjem vzhodu 10%. v Ženevi v marcu 1977. -mn Bomomm V,V1 » I^I C. l X— l rtravrgr 6117 St Ciair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fttbtlahed daily »xcept Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st w«*k oi! July NAROČNINA • Združan* države: I23.U0 na leto; $11.50 sa pol leta; $7.00 ta S nx«s«e« * Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 murne Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for > months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 193 Tuesday, Dec. 28, 1976 Žaloigra na Koroškem 'le dni minevajo tri leta, ko smo zdomski Slovenci glede koroškega vprašanja spregovorili odločno in tehtno besedo. Najvišje politično predstavništvo zdomskih Slovencev — Narodni odbor za Slovenijo — je po škandalu okrog dvojezičnih krajevnih napisov sprožil obširno aKcijo: sestavil je kratko izjavo o pravicah koroških Slovencev in organiziral nabiranje podpisov za to izjavo po vseh delih sveta, kjer bolj strnjeno živijo slovenski ljudje. Protest zoper postopanje avstrijskih o-blasti se v izvlečku glasi: ‘ Slovenci, živeči širom sveta, najdločneje obsojamo način, kako je vlada republike Avstrije obšla določbe Državne pogodbe z dne 15. maja 1955 s tem, da je ne- gledali nemški šovinizem z drugačne perspektive. Ju-’ goslovamoki režim v tem namerno provocira nemški 1 odpor, saj so bili partizani komunistična gverila; slo-| vensko ljudstvo pa zavaja, kot da bi branil njihove narodne pravice. To ni nacionalna politika, to je partij-sko-partizanska politika, ki vodi v propad koroških Slovencev kot naroda. Ponovno poudarjanje o prizadevanju Jugoslavije, da spravi koroško vprašanje pred mednarodni forum (Združene narode) in ga internacionalizira, česar naj hi se Avstrijci ustrašili, je tudi eno izmed zavajanj koroškega ljudstva. Pomisliti je treba, da je Avstrija radjenka Zapada in Amerike posebej; svet jo na splošno ocenjuje za demokratično in miroljubno deželo in ima o njej najboljše mnenje. K temu je dodati, da sedi v glavnem tajništvu kot šef ZN avstrijski Nemec, ki ima v rokah vse niti, da izmanevrira stvari v korist svoje domovine. Mednarodna bitka za pravice koroških Slovencev ne more biti končana v korist Jugoslavije in koroškega ljudstva. To avstrijske oblasti dobro vedo, prav bi bilo, da bi vedeli tudi odgovorni vodtelji koroških Slovencev. Skrb za usodo teh je rodila te vrstice, nikakor pa ne želja za grajo narodnega vodstva. Zdi se, da je po izvršenem preštevanju nova priiložnost, da se dosedanja jalova politika koroških Slovencev temeljito pre-okrene m poišče ter nastopi nova, boljša pota iz sedanje žaloigre v lepšo bodočnost koroških Slovencev. Še je čas, a je že pozno. L. P. Gdč. Lenčka Gregorich je bi- , 'Fwilnf? k .vseh kontinentih sveta, la napovedovalka v angleščini. < tynvQ n Na kongresu y Filadelfiji je Povedala je, kje je Slovenija in j tVh3rŠSil6n6IHU sCOIigCGSU slovenska skupina sprejela sledečo resolucijo: ‘Obljuba, ki so jo sprejeli slovenski romarji na 41. Medna- . - t J kakšni so božični običaji pri j 'Slovencih. V teku ene ure jej NEW YORK, N.Y. bil prikazan nastop sv. Miklav- A mnr-’z&F'’' BESEDA IZ NARODA zakonito in občutno zmanjšala obseg dvojezičnosti na Koroškem. Zato protestiramo proti kršenju čl. 7 te mednarodne pogodbe, po kateri je zaščiten obstoj in IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN 0K0UGE CHICAGO, 111. — Slovensko časopisje je v težavah. Ne samo slovensko, ampak tudi angleško z veliko naklado. Visoki stroški: Ko presojam naše čikaške prilike, vidim, da je še ogromno polje dela. Samo v moji najbližji _ _ okolici so družine, ki bi AD lab- nadaijni razvoj slovenske narodne skupnosti na Ivoro- ! večje plače unijskih delavcev, j ko, da celo morale imeti. 'Celo Šk'-m . . Teda na delu je nacistični duh, ki hoče likvi- podražitev papirja, velika pošt-jtakozvani katoliški inteligenti dirati koroške Slovence kot narodno skupnost . . . Ko- ;nina itd. Da je v stiski tudi A- so med njimi. Treba je delo po-rcŠKB Slovence bomo podpirali V njihovem boju za pra- meriška Domovina, ni nič nove- razdeliti. Vsak zavedni sloven-vice, ki jim jih Državna pogodba svečano zagotavlja. ;ga. Ce veliki dnevniki težko iz 'ski naročnik naj pridobi vsaj avstrijske oblasti pa očitno kršijo in teptajo. ;bajajo, kaj naj rečemo o slo- Protestno izjavo je podpisalo nad 8000 slovenskih,venskih listih in mesečnikih s emigrantov, predložena pa je bila, z vsemi podpisi glav- skromno naklado komaj kakih nemu tajništvu Združenih narodov v New Yorku Z vlo- !3000 izvodov. “Ameriška Domo-jmerno vsoto za tiskovni sklad, go z dne 29. decembra 1S73. V Spremnem pismu je 'vina” prihaja v slovensko do j 3) V modi so in vedno tudi omenjena “Denkschrift”, ki jo je.poslal januarja 1973 j move že 78 let. AD je edini slo-j uspejo razna kosila v različne protikomu-j namene. Kaj, ko bi kaj podob- enega. Lov na nove naročnike! 2) Dosedanji naročniki naj primaknejo k naročnini še pri- Kreiskyju predsednik NOS <; venski katoliški takojšnje in hitre ukrepe v inistični dnevnik. Pokojni Jaka po- nega organizirali tudi za pomoč AD? V postnem času je primer- stavil v bran za katoliška nače- j pa prilika. Če bi se to 'sistema la in bil odločen boj proti ko- j tično izvedlo v Clevelandu, Chi-munizmu, ki je takrat v letih cagu, Jolietu, Mihvaukeeju, in -drugod, 1942-1945 s krvavimi zločini skušal zlomiti slovenski narod, da bi pristal na stalinizem. Raz- j stoj AD. galjal je SANS, ki je mešal gla ve ameriških Slovencev in deloma žel tudi uspehe s pomočjo Prosvete in nekaj zagamanih naprednih žensk. Da so bila odprta vrata slovenskim brezdomcem tudi v Ameriko, je, v veliki meri zasluga tudi Ameri- Nevv Yorku in -drugod, bi se precej poznalo pri skladu za ob-Nič odlašanja. Viribus unitis — z združenimi močmi, pa- bomo uspeli. Bog daj! ške Domovine. Več tisoč brezdomnih Slovencev je našlo delo v Ameriki. Pričakovali bi, da bi bil Uidi primeren odziv, kar ; vedno tiče naročanja Ameriške Domo- 'venske vine. Stari, zavedni slovenski naročniki izmurajo. Kaj pa je s tistimi, ki so dobili delo v tej deželi svobode po 1. 1949 prav po zaslugi AD in njenega urednika Jaka Debevca ter Lige slovenskih kat. Amerikancev? Ko gledam in premišljujem sedanja prilike, se mi dozdeva, , da so premnogi pozabili, kaj pomeni za slovensko katoliško in proti-komunistično svetovno-nazorno V Muzeju za znanost in industrijo je v decembru prav živo, zlasti ob sobotah, ko imajo ljudje več' časa. Tako je bilo tudi v soboto, 11. decembra. Ob 2. pop avstri iškemu kanclerju Miloš Stare s peticijo za ----^,------------ -----, zveai z alarmantnim položajem na Koroškem. Glavno Debevec se je neustrašeno tajništ'. o Združenih narodov je bilo naprošeno, da protest s podpisi vred vzame na znanje in primerno ukrene. v Ameriki je bilo tekom let na pobudo politične e-migracije poslanih več resolucij, podprtih z dokaznim gradivom, predsednikom ZDA in državnim tajnikom v podporo zahtev koroških Slovencev. Resolucije so podprle razne slovenske ustanove in bratske organizacije, v katerih so povezani deset tisoči slovenskih emigran-to\ v ZDA. Vsi ti koraki zdomskih Slovencev so omenjeni zato, da se izpriča njihova legitimacija, s katero so opravičeni izreči svojo besedo o sedanjem razvoju in smeri reševanja koroškega vprašanja. Ta razvoj in smer razvoja zbuja resne in opravičene pomisleke, ali je vse to pravilno in ali vodi do zaželenega cilja. Vodilni možje obeh koroških političnih skupin nosijo odgovornost za sedanje stanje razmer na Koroškem. Dolžni so se zavedati, da je od njihovih pravilnih ukrepov odvisno, ali bo boj naroda za svoje pravice privedel do uspeha ali neuspeha. Pri izbiranju ukrepov je treba skrbno teh tali vse važne dejkvnike, držati v rokah več kart in ne igrati na eno samo. Zadnje čase izgleda, da so na to pozabili m res igrajo na eno samo karto: na pomoč komunističnega režima v Jugoslaviji in Slovenji. Že pred dvemi leti, ko o kakem preštevanju ni bilo nobenega govora je bilo v Ameriški Domovini zapisano, da so koroški voditelji pogostni gostje v Ljubljani in Beogradu. V Ljubljani so takrat vse tri branže ljudske skupščine izglasovale cele litanije besed o obrambi koroških Slovencev, Avstrijci pa nemoteno naprej pleteio svojo politiko za narodno uničenje Slovencev. Tako ta list meseca decembra 1974. že preden je prišlo do preštevanja, so dogodki pri vodstvu koroških Slovencev nagnili predsednika NOS, da je na .zadnji proslavi praznika 29. oktobra v Buenos Airesu izrekel na račun voditeljev obsodbo njihovega ravnanja. Dejal je med drugim: “Danes voditelji iko-ročkin Slovencev, ki imajo dve predstavniški organizaciji, hodijo prosit pomoč v Ljubljano in Beograd ... Razen bounečih protestov komunističnega režima niso dosegli ničesar in prihajajo nazaj na Koroško praznih rok .. Pretreslo pa nas je, da je Tito odlikoval častitljivega gospoda (dr. Joška Tisehlerja, bivšega predsednika Narodnega sveta, nespornega voditelja koroških Slovencev) z visokim komunističnim odlikovanjem .. . O žalostnem pojavu predsednika levičarske organizacije (dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij) ni vredno izgubljati besed. Ta komunistični predstavnik je pozival Slovence, naj ne volijo slovenskega kandidata, ampak kandidata komu-nitične partije ...” Navedena dejstva razložijo, zakaj so koroški/ Nemci vedno bolj šovinistični, divji in bolestno sovražni do Slovencev, kal narodnemu boju koroških Slovencev bolj in bolj škoduje. Če dodamo še visoka jugoslovanska odlikovanj;''. ki SO lih sredi minulega poletja prejeli ko- [jejo tudi drugod. Dvoje je važ- Učijo iz običajev drugih naro-roŠKi pailizani (252 ) v mestni hiši v Celovcu, bomo no: 1) Pridobiti nove naročnike.'dov.” gibanje prav AD. Nekdo mi je zadnjo nedeljo pri cerkvi rekel: “Ti so bili nekaj let naročniki AD, ko so se pa naučiii nekaj angleških besed, so ,jo odpovedali in berejo samo angleško.” Imel je prav! Nehvaležnost je plačilo sveta! Ali naj pustimo, da naša AD, ki bo v dveh letih obhajala 80-Jetnico obstoja, preneha? Ne in ne! List moramo obdržati za vsako ceno. Prav je imel urednik g. V. Lipovec, ko je zapisal Ameriška Domovi n a” nas združuje v celoto, da smo kakor ia družina, če AD preneha, potem bomo samo še posamezni drobci, razkropljeni po. svetu.'’ Kaj storiti? Odlašati in se tolažiti “bo že kako”... ? Ne, na delo takoj, še te dni. V Clevelandu je posebni odbor za ohranitev AD. Naj se osnu je bil nastop slovenske skupine, ki je prikazala slovenske božične običaje. Vsa prireditev je pod sponzorstvom slo-fare sv. Stefana. Ker sem prišel po zaslugi g. Petra Gabra in njegove mame ge. Ane Gaber bolj zgodaj, sem si ogledal najprej božična drevesa. Bil je velik smrekov gaj, najmanj 34 božičnih dreves raznih narodnosti. Vsako drevo vsaj 12 čevljev visoko in okrašeno v smislu narodnostnih običajev. Pod vsakim drevesom, je bilo tudi božično voščilo v jeziku dotičnega naroda. Pod slovenskim božičnim drevesom je bilo slovensko voščilo: “Vesele božične praznike” — parishioners of St. Stephan. Naše božično drevesce se je odlikovalo od drugih predvsem pb izvirnosti. Bili so krožniki (ne papirnati) z lepimi narodnimi motivi, videl sem lik Franceta Prešerna, sliko Bleda, Ljubljane in druge lepe motive. Potem cekarčki, maj olike, srčki itd. Pogrešal sem pa jaslice. Menda so bile nekoč, pa si jih je nekdo izposodil . . . Slovenski nastop je vedno svojevrsten. Rade prihajajo tudi druge parodnosti, ker se jim dc-pade. Tokrat sem videl pred seboj .skupino črnskih otrok. Pripeljala .jih je sestra iz fare sv. Elizabete. Zelo pozorno so sledile nastopu Miklavža, angelčkov in parkljev. Sestra mi je rekla: “Otroci se vedno kaj na- ža s spremstvom angelčkov in parkljev ter obdarovanje. Prihod sv. Miklavža je občinstvo pozdravilo z navdušenim plo skanjem. Črnska skupina pred menoj se je kar stisnila skupaj, ko je parkelj pobral dva nepridiprava in ju odnesel z odra. Frankie Gaber je bil ena žrtev, pa se je pritožil doma: “Saj vendar nisem tako poreden .. i” Sledil je prikaz slovenskega bo-žičevanja, kropljenja in kade-nja na božični večer, nato so pa zapeli učenci slovenske sobotne šole nekaj prav lepih božičnih pesmi, dodali so še vrsto narodnih, med njimi tudi “Čuk se je oženil, tra-la-la-la”. Svetošte-fanski cerkveni zbor je zapel zo konec: Glej, zvezdice božje migljajo lepo, Zveličar nam rojen je, Prelepo nocoj nam žari se nebo in Pastirci, kam hitite. Za konec so v angleščini zapeli Silent night, holy night, kar j c vse občinstvo poprijelo. In tega ni bilo malo. Gledališka dvorana je bila polna. Petje je vodil p. dr. Vendelin Spendov o.b spremljavi Alfreda Fischinger-ja. Slovenci so se lepo predstavili. Prijatelj mi je sicer rekel' “Lahko bi bilo še boljše.” Tako Judi jaz mislim. Treba bo pritegniti več ljudi. Več glav več ve, pravi slovenski, pregovor. To velja za Navy Pier in za Slovenski Božič. * V soboto, 27. nov., sta obhajala srebrno poroko Jože in Marija Kranjc. Srebrna jubilanta sta doma iz Štajerske. Jože .Kranjc od Sv. Vida pri Ptuju in žena Marija pa od Sv. Andraža v Slovenskih goricah. Prebivata na 4222 S. Whiple St. Čestitke! * Na častni Isti so na De LaSalle High School Frank Basko-vich in Anthony Trinko v naši soseski. Gdč. Pat Zubek je odličnjakinja na Mary Nazareth Institute. Kar tako naprej! W Zadnji poziv: Vsi vabljeni na slovensko silvestrovanje v petek, 31. decembra, v svetošte-fanski dvorani, 'katerega prirejo Slovenska Radijska ura. Igrali bodo godci iz Shebovga-na pod imenom Veseli Slovehch Družinska večerja s tremi vrstami mesa za $10. Srečno in zdravo novo leto 1977 želi vsem, ki to kolono berejo. Ne pozabite na Ameriško Domovino! “Toti- Štajerc” -------o------ VmMk m praznike CLEVELAND, O. —- Blagoslovljene božične praznike in srečno, zdravo ter veselo novo leto želita družini Viktor Domi-nes in France Bojc vsem prijateljem in znancem po Ameriki, Kanadi in drugod, kjer čitajo Ameriško Domovino. Ta list, ki izhaja v slovenščini, naj nam Bog oljrani, prav tako tudi dobre urednike, ki delajo tako požrtvovalno, da nam prinašajo novice, povesti in razne zanimivosti. V današnji AD sem čitala o družini Bogc(an Kovačič iz Kalifornije. Ko smo bili letos julija tam, smo jih obiskali, so zelo prijazni in postrežljivi. Bogda nova ženka nas je vozila po Kaliforniji in nam razkazovala lepa naselja. Prilagam $10 za tiskovni sklad AD z željo, da bi še dolgo izhajala. Pozdrav vsem njenim čitate-Ijem! Viktor in Theresa Homines V soboto, 11. t.m., je imel Koordinacijski odbor za slovensko udeležbo na 41. Evharističnem kongresii v Filadelfiji svojo poslednjo sejo v prostorih Lige v New Yorku. Seje so se udeležili skoraj vsi člani odbora. Častni predsednik msgr. L. B. Baznik se je opravičil v lepem pismu in želel članom odbora blagoslovljen Božič in srečno novo leto. Msgr. Baznik, iskrena hvala, prav isto Vam želijo vsi člani odbora. Odbor je pregledal vse dohodke, izdatke in še ne poravnane račune. Župnika iz fare Sv. Križa v Fairfieldu in Sv. Cirila v New Yorku nista predložila računov. Vse izdatke, ki niso bili majhni, bosta nosila župnika Hribšek in Rogan, oziroma njuni fari. Dr. Mejač je predložil račun samo za pisarniške potrebščine, znamke in pisemski papir. Za svoja številna pota v New York in Filadelfijo ni zahteval povračila. Isto velja za Simona Kregarja. Korotan, ki je z 90 mladimi pevci v narodnih nošah povzdig- rodnem'evharističnem kongresu v Filadelfiji, ob cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, 7. avgusta 1976 Slovenci in slovenski rojaki z vsega sveta, zbrani na 41. Med narodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji, v mestu bratske ljubezni, leta 1976, c dvestotem letu Združenih držav, petdeset let, odkar je ljubljanski škof kronal Brezij ansko Marijo v Lemontu in sto let, odkar je bil rojen Ivan Cankar, ki je našel pot do Boga po materi in domovini, sklenemo: Vsako leto, na predvečer praznika Marije z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, dne 23. maja, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš narod v domovini in oblikujejo danes pias v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo vse Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo. Odbor je sklenil, da bo maja Dr. Zdravko Kalan IZ NAŠIH VRST nil slovensko udeležbo bolj kot (meseca Liga opozorila vse slo-kdorkoli, je prosil, če se mu po- j venske fare in časopise na to vrne vsaj del izdatkov za avto-!obljubo in pozvala Slovence, da buse. Za prenočišča pevcev po se je držijo za vedno, motelih ni zahteval nič.' Odbor je dal Korotanu vse, kar je še imel v banki in to je komaj pokrilo polovico potnih stroškov. Korotan se je žrtvoval za slovenski Cleveland! Zvon, ki je mnogo manjši in brez finančnih sredstev, bo dobil povrnjene izdatke. To . bi bila nekako finančna zgodba slovenske udeležbe. Odbor ne bo pustil za seboj niti dolgov niti denarja. Vsi dohodki — od prodaje jedil, prodaje brošuric in prostovoljni prispevki so znašali samo $3400. S tem zneskom ne bi mogli pokriti niti Korotanovih stroškov. Ameriške radodarnosti torej ni bilo! Kaj pa moralna in slovenska stvar? Westchester, 111. — Spoštovano uredništvo! Zopet nama poteče naročnina, zato jo obnavljava s priloženim čekom in prilagava dar listu. Z Ameriško Domovino sva zelo zadovoljna, poštna dostava pa je vedno slabša. Upam, da se bo pod novo vlado demokratov kaj zboljšalo. V božičnem času smo, zato pošiljava lepa božična voščila vsem, ki kakorkoli sodelujejo pri našem dragem listu, pred- vsem uredništvu, upravi, so-Odkar sem v Ameriki, se mi ^ trudnikom in naročnikom ter je prvič zgodilo, da sem bil v vsem dobrim slovenskim Iju- Več vifst brestov odboru, ki se je pošteno trudi), da bi predstavljal ves slovensko katoliški svet v Ameriki. Pa ga kljub naporom ni! Pa to ni bila odborova krivda! Odbor je začel delati, ko je bilo že precej pozno. Vzbuditi zanimanje, razgibati ljudi, jih povezati, organizirati skupine ni lahko delo. To delo zahteva čas in predvsem sodelovanje lokalnih cerkvenih in laiških voditeljev. Ker tega ni bilo, je bila udeležba manjša in manj veličastna, kakor bi lahko bila. Ko smo se odborniki razhajali, nam je bilo težko. Ali si bomo še kdaj upali povezati vsaj del slovenskega sveta v Ameri-,ki za en cilj za enoten nastop? Ali bo slovenska udeležba na Evharističnem kongresu v Filadelfiji res poslednji krik v srce zadetega slovenskega orla v A-meriki? Ali smo res že tako po- nji^a mehkužen! in poamerikanjeni, da nam je vseeno, ali smo Slovenci ali nismo? Padla je misel o slovenskem ameriškem svetu, v katerem bi bile vse slovenske fare in vsa društva in morda tudi poedineš Padla je misel, naj bi Liga raztegnila svoje delovanje na vse naselbine v Ameriki. Ko bi imeli tak svet ali tako iigo, ne bi imeli razočaranj, kot smo jih imeli v Filadelfiji in jih imamo zdaj z Ameriško Domovino v Clevelandu. Pa pustimo to! Morda sem res preveč črnogled. Morda se bo le kje v Ameriki našla skupina Slovencev, ki bo umirajočemu orlu dvignila glavo in mu za- deni, posebno tistim, s katerimi smo skupaj delili usodo Vetri-nja in nato živeli v spittalskem taborišču. Težka so bila tista leta, a vendar lepa. Bili smo ■ v strahu za življenje, ob pičli hrani, večkrat v mrzli baraki, a družila nas je medsebojna ljubezen, bili smo kakor ena sama ljubeča družina. Danes na žalost tega več ni med nami. Smo ali prebogati ali vsega presiti in namesto ljubezni je opravljanje in blatenje drug drugega. Skušajmo se poboljšati, biti res dobri. Vsem želiva tudi srečno in zdravo novo leto, predvsem, da bi Ameriška Domovina pridobila mnogo novih naročnikov in zvestih sodelavcev, da bi lahko še mnogo let prihajala v naše domove. Z lepimi pozdravi Vaša naroč- Otmar in Anica Tasner * Toronto, Gnt. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad. Želim, da bi nam Ameriška Domovina še dolgo prinašala zanimive novice in povezovala Slovence po vsem svetu. Lepo pozdravljam uredništvo, vse sodelavce in bralce našega lista. Vsem želim srečen Božič in mnogo uspehov v novem letu! Tine Sušnik z družino Euclid, O. — Spoštovano u-redništvo! Pošiljam ček za enoletno naročnino, za objavo voščil in dar za tiskovni sklad. Obenem Vam želim blago- vpila: “Ne, ne boš še umrl, šo smo tu, še čutimo v žilah slo- jslovljene božične praznike i'1 V naši deželi raste 18 vrst.vensko kri! Vstani, naš orel, v srečno novo leto, predvsem p5 brestovih dreves. Nekatere od nove zarje ti pokažemo pot!” mnogo uspeha pri izdajanju A'. njih so v nevarnosti zaradi po-I Neka druga stvar nas lahko'meriške Domovine. Da bi ta N sebnih zajedalcev, ki so se po-, takoj poveže, pa ne samo nas v!dolgo prihajala v naše domove' javili pred nekaj leti in jih uni- Ameriki in Kanadi, ampak tudi Lepe pozdrave vsem! čujejo. Slovence v starem kraju in po Frank Mlinar raijai KANADSKA DOMOVINA !' mm, | Ne nebu se je pojavila Njego-; časa. Vedno so vsi tako zapo- Božična premišljevanja /z slovenskega Toronta Odrešeni v novo leto . bila strašna. Kot otrok sem do- 116 je večjih, kar se tiče kapi- sto kot po višini kapitala. Le ne sodelavce, ki jih ima v cer-tala. ^-milijonska denarna u- kakih 120 kreditnih zvez ima , kvenem odboru in v vseh osta- več članov. j lih. Minula je komaj ena četrtina ! Kakšna bi bila jesen, ako ne stanova je torej soliden denarni zavod, ki opravlja za svoje Preživeli smo božične prazni- življal priprave za glasovanje člane vse potrebne denarne ke. Ti so nam povedali, da je bil L 1920- Priprave na 14. novem- funkcije ih so naložbe v tem za- poročati o novem napredovanju 'pridno zagrabili, Cerkveni od- poslovne dobe in že moremo bi imeli Vinske trgatve? Vsi so rojen Odrešenik in to že pred ^er so bile še strašnejše. Piaka-skoraj 2000 leti. Odrešenik jeH e i m a t diensta vsepovsod: torej prišel: prinesel je ljudem ^ Kd01- ne gre na volišče, ni Ko- te naše ustanove. Samo v tem i bor, ki je organiziral CSLA (Canadian Slovenian Ladies Auxiliaries, za svojo zaščitnico vodu na varnem. Ž. H. P. Slovenija je glede kratkem, jesenskem času so čla-članstva vezana na članstvo v ni vložili $400,000 na hranilne odrešenje: odrešenje torej ima- r()ški zvest! Vsak Korošec napi-;slovenskih župnijah. Skupina vloge in en milijon in pol na če-|imajo sv. Elizabeth Seaton), ki ali pa smo tudi odrešeni; še “Nemško”. V naši ljudski teh kreditnih zvez obsega 131 kovne račune. Novih članov je j so prevzele kuhinjo in tudi osta- ’ 'šoli, kjer so šteli, sem videl ob ustanov. V tej skupini je naša pristopilo že 72. Kapital pa se je mo; bolje ali se odrešujemo? Pred prazniki smo drug drugemu želeli vseh mogočih dobrin: miru, sreče, blagoslovov, zdravja, uspehov in podobno. Le enega si nismo želeli: odrešenja. Odrešenje pa pomeni: proč z 3. uri pop. kar štiri orožnike. Slovenci so se držali kar dobro. V vseh drugih deželah je šlo na volišče povprečno 25% prebivalstva. Na Koroškem so jih spravili na volišče 89%. Slovenci so imeli navodilo, naj volijo jezo in zamerami, to so razpoke neveljavno, ali nemško, ali pa v družbi; proč z napuhom, ki naj ostanejo doma. Veliko jih je razdvaja in ne druži; proč s po- ostalo doma, 3,816 se jih je vpi- zelenjem biti prvi, prvi po sla- j salo za Slovence, 8,683 pa je vo-vi, po ugledu, po denarju, po1 m« neveljavno, mnogi pa so se premoženju, po priljubljenosti vpisali za Nemce. Tako so na-pri tistih, ki imajo oblast; proč steli leta 1971 čez 20,000 Sloven-z nevednostjo, ki je sestra vsem cev) 1961 25,472, 1951, v času an-zmotam; proč s strahopetnostjo, gleške zasedbe, 43,179, pod reži-ki krivi hrbte in zapira usta, da jinom Hitlerja 1939 42,757, 1934 med velikimi. 124 je manjših, le povečal za približno četrt mili-6 je večjih. Tudi če bi jo ozna- jona dolarjev. Denarja je do-čili za etnično je samo kakih 10 volj na razpolago tako za oseb-večjih, čez 40 pa manjših. na kot za mortgage posojila. Približno isto mesto ji gre z i Omeniti je treba še en napre-ozirom na članstvo. Takih, Id dek: V uradu podružnice na imajo manj kot 50 članov, je v Brown’s lane bodo pisarne od-Ontariju 10. Velikank s 3000 ali prte za člane začenši z januar-več člani pa je 112. Ž.H.P. Slo- jem tudi vsak torek od 10. dop. venija torej zavzema tudi glede do 1. pop. števila članov nekako isto me- i Uprava Ž.H.P. 'Slovenija valstva Koroške) in 1890 101,030 (29.53% prebivalstva Koroške) se lahko šopirijo tirani; proč s skopuštvom, ko jih toliko Strada in idealisti ne morejo uresničiti svojih visokih načrtov, proč z gospo, ki ji je ime posvetnost, ta namreč dovoljuje j'1 o je v številkah podana križe-Vse, samo da bi bil Bog čim bolj jva pot koroških Slovencev. Na "osamljen” na tem svetu. Jvsak način so Slovenci dosegli, Ce ni stalnega odreševanja, j da je štetje dne 14. novembra potem je človeštvo plodna nji- neuporabno za vsako statistiko, va, za rast materijalističnega in Nemci in politiki govorijo o raz-komunističnega plevela. Vsak- govorih s Slovenci. Nam vsem do, ki se na Sveto noč ni resno je jasno, da določil Državne polotil odreševanja, pospešuje to ; godbe ne bodo izpolnili. Zakon, 26,700, 1923 prvo štetje po glaso- župnija v Kanadi. Na župnij-vanju 37,224, 1910 (še v stari skem seznamu Slovencev je ne- monarhiji 82,212 (20.75% prebi- :kaj preko 170 naslovov in v sep- Drobiimte iz živtjeip Slovencev v Winnipeg!! Župnija Lurške Gospe v Win- strstvo glede pomoči za sloven-nipegu je najmanjša slovenska Iško šolo, so takoj vedeli, za ka- rast in je odgovoren za hitro slabšanje razmer v človeški družbi. Dragi bralec, kje stojiva, ko zreva v neznanko, ki se ji pravi 1977!? B. & P. Koroški večer Že tretje leto sta ga. Mara in g- Frank Osredkar, zastopnika celovške Mohorjeve družbe v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo pripravila “KOROŠKI VEČER”. Prireditev je lula v župnijski dvorani na Brown’s Line v soboto, 11. decembra, zvečer. Namen teh večerov je poživili med Slovenci v svobodnem svetu zanimanje za sestre in brate po krvi, ki jim na Koroškem nestrpno nemštvo v 20. stoletju, v stoletju Združenih Narodov in človečanskih pravic 116 pusti živeti po slovensko. Ve-^eri pa imajo tudi namen finančno podpreti Družbo sv. Mohorja pri vzdrževanju dijaških domov, ki dajejo koroškim Slovencem narodno in katoliško zavednih izobražencev. Vsekakor sta bila oba cilja doseže- ki so ga sklenili v parlamentu na Dunaju, vsebuje nekaj kozmetičnih in nebistvenih obljub, ki bodo ostale na papirju. Spremenilo se ničesar ne bo. Ob desetletnici glasovanja je 1930 napisal pisatelj Pregelj povest “Umreti nočejo!” Kot gimnazijci smo jo brali. Slovenska gimnazija ima letos 496 učencev 28 več kot lani. Pri Vas v Ameriki sva g. Pludl in jaz doživela veliko zanimanje za našo Slovensko gimnazijo, edino slovensko šolo na Koroškem, in pripravljenost podpreti revne študente slovenskih staršev. Mohorjeva je letos vse otroke sprejela, ki so bili pripravljeni se vpisati na Slovenski gimnaziji. Tako ima letos gimnazija spet tri pararelke v prvih razredih. Umreti nočemo in ne bomo u-mrli, dokler bomo zmogli 500 srednješolcev. Drage Slovenke tembru in oktobru je prišlo ob nedeljah okoli 7,5 družin k maši v slovensko cerkev. Ker včasih manjka zaradi cottage-ov ob jezerih, lova in ribolova sedaj ta, drugič druga družina, lahko računamo, da je okoli 90 družin, ki so s cerkvijo bolj povezane. Prejšnji \ župnik g. Mejač je predlagal, da naj bi njegov na- tero skupino gre in kje se cerkev nahaja. Tudi provinca Manitoba se zelo zanima za druge narodnosti li so pridno sodelovali. Pri prodajanju vstopnic se je zelo izkazal g. Anton Babič, ki je sam prodal skoraj polovico vstopnic. Odziv Slovencev je bil takšen, da nam je na koncu zmanjkalo vstopnic, saj dvorana sprejme samo okoli 170 ljudi. Vsi so bili zelo zadovoljni in nekateri so nam celo prigovarjali, da smo vstopnice in pijačo imeli prepoceni. (Ceno za prodajanje pijače določi v Manitobi provinca liquor board). Starejša folklorna skupina Triglav je že začela z rednimi vajami pod vodstvom ge. Par-kič. Upajo pa, da jim bo tudi letos uspelo dobiti vsaj za par dni inštruktorja iz Toronta. Začeli so se tudi redni sestanki slovenskega kluba in Canadian Slovenian Ladies Auxili- in njihovo kulturo. Že kmalu ^ po prihodu je bil novi župnik aries. Sestanki so vsako prvo g. Ivan Piazar imenovan od mi- j nedelj o popoldne v cerkveni nistrstva za šolstvo za uradnega dvorani. izpraševalca iz slovenščine. To pomeni, da lahko študent gim- Seveda pa ne skrbimo samo za ples, zabavo in telesne dobri- nazije (High School) dobi ere- ne. Konec oktobra smo imeli dit tudi iz slovenščine. Letos je,anketo, v kateri je večina žup- provinca Manioba dala $45,000 slednik poleg dela na slovenski na razpolago raznim narodno-župniji še študiral ali pa poma stim za učenje njihovega jezi-gal pri kakšni drugi župniji. Za- ka m tudi za razne druge kul-to se je novi župnik vpisal na'turne dejavnosti, winnipesko univerzo, kjer na- Župnija pa ni samo na zunaj dalj uje študije iz pastoralne teologije. Na škofiji so bili tega veseli, ker zelo podpirajo na-daljno izobrazbo duhovnikov. V znak, da so s tem zadovoljni, so mu dali takoj ček za polovico šolnine. Tudi župnija s tem ne bo na škodi, saj je študij prak- znana, temveč tudi na znotraj delavna. Jedro je cerkveni odbor s predsednikom g. Jožetom Košmrljem, ki je že na prvem sestanku pokazal svoje zanimanje, pripravljenost, požrtvovalnost in sposobnost. Najprej so se zanimali za stanovanje in tično in pastoralno usmerjen hrano župnika. Že njegovemu ter mu bo lahko pomagal, da bo pri svojem dušnopastirskem delu učinkovitejši. Daši je župnija najmanjša, pa pikakor ne smemo misliti, da je tudi manj delavna in manj znana. Verjetno v nobenem dru gem kanadskem mestu Slovenci niso tako poznani in tudi priznani kot v Winnipegu. Največ je k temu pripomogla verjetno folklorama, za katero ima naj- predniku so večkrat ponujali, da bi mu zgradili primernejše stanovanje (sedanje je v “base- Ijanov izrazila željo, naj bi bila prva maša ob nedeljah ob 9 in ne 8.30, kot je bila doslej. Glavni namen ankete je bil ugotoviti pripravljenost vernikov glede pomoči pri čiščenju cerkve in dvorane ter sodelovanju pri pevskem zboru in drugih aktivnostih pri Jiturgiji. Odziv je bil zelo lep in se vidi, da se ljudje za cerkev zanimajo ter radi sodelujejo. S prvo soboto v oktobru smo tudi začeli s sobotno šolo. Sobotna šola ima dva dela. Prvi del je učenje verouka (v Manitobi katoliške šole nimajo pro-vincijalne podpore in zato veči- mentu” pod cerkvijo in ga loči'na slovenskih otrok hodi v jav-od dvorane tanka stena). Prva'ne (public) šole, in drugi del. in dragi slovenski rojaki! Tudi več zaslug bivši župnik g. Me- Vaše zanimanje in Vaša finančna pomoč nam daje novih življenjskih sil: Živeti hočemo! Vsem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto in prihodnje leto pa spet na svide- Janez Hornboeck, ravnatelj DsM. Podgorje, 1. dec. 1976. [nje na Koroškem! Vaš Koroškega večera se je ude-Ržilo kakih 280 ljudi. Finančni llsPeh je bil čez tri tisočake. Sa- ^ torta je dala $70, steklenka i bočnega $100. Gdč. Andrej-a Stajen je za to priliko naslikala Slovenski čebelnjak”. Sliko ie Prinesla $300. Na večeru je govoril g- dr. P. Klopčič; iz Pregljeve povesti Nrnreti nočejo” pa je recitiral g' dr- A. Kačinik. Večer je s SVo.lim pismom pozdravil tudi jjlsgr. dr. Janez Hornboeck, de-j in ravnatelj Družbe sv. Mo-0r.ia v Celovcu. Pismo se glasi’ Dragi Slovenci v Tprontu! , ragi prijatelji Mohor j e v e J'ružbe. Dragi dobrotniki naših haskih domov! Prejmite vsi, ki ste v se zbrali na letošnjem -oroškem večeru iz Toronta, iz Iugih slovenskih naselbin v anadi in v ZDA, prisrčne ko-°ske pozdrave in tudi osebne zdrave od nrene in g. Hudla. ]. a se spominjava na gosto--[r nost in prijaznost, ki sva ju v Torontu in v ZDA. Zadružna kolona Zadnjič smo v tej koloni o-menili, da v Ontariju deluje 1251 kreditnih zvez (credit unions — hranilnic in posojilnic). Te so zelo različne tako po višini kapitala, po številu članstva in po tem, od kod njih članstvo izhaja: profesijonalci, industrijsko delavstvo, uredništvo, ver-sko-župnijska pripadnost, narodnostne skupine, ali krajevna naseljenost. Če vzamemo višino kapitala, vidimo, da ima 263 kreditnih zvez vsaka manj kot $100,900. To so majhne ustanove, ki morejo nuditi samo majhna osebna posojila in sprejemati hranilne vloge. Na drug skrajnosti pa je 13 takih, ki premorajo 20 in več milijonov dolarjev kapi- tala. Kje sedaj stoji Župnijska ^ T Vam ge en]crat za vse! Hranilnica in Posojilnica Slove-^leli so nas. To veste. 14 no- [nija? ^ember, dan štetja, je bil mi- I 1130 kreditnih zvez v Ontari-en' R^jšnja dva meseca pa sta ju je manjših kot je naša in le jač, ki se je leto za letom prizadeval, da bi bil slovenski paviljon čim zanimivejši in privlačnejši. Kjerkoli se človek pogovarja, skoraj vsak se spomm slovenskega paviljona, in ko je sedanji župnik pred kratkim telefoniral na provincijalno mini- rešitev je, da ima novi župnik v župnišču St. Edwarda sobo in hrano. Župnija v Winnipegu pa je ki je učenje slovenščine. Tudi tukaj.se je pokazala velika pripravljenost vernikov. Župniku ni bilo težko dobiti 5 novih uči- lu di najbolj mrzla slovenska jteljev, tako da sta sedaj v vsaki župnija (mrzla seveda po klimi 'skupini dva učitelja. Otrok je in ne po odnosu vernikov do pa bilo vsako soboto več. Sedaj dušnega pastirja), zato je imel jih imamo že preko 90, kar je cerkveni odbor polne roke dela, za tako majhno skupino lepo ko je v cerkvi soboto za soboto število. Upajmo, da bodo tudi pospravljal, popravljal, dopol- vztrajali do konca ter jih huda njeval itd. in k temu povabil in mrzla zima kot zna biti v tudi druge župljane, ki so se ra- Winnipegu, ne bb ovirala, di odzvali. Tako se je na Za- Tudi Slovenski kulturno-pro-hvalni dan župnik res lahko iz svetni odbor je bil delaven, saj srca zahvalil Bogu za tako prid- je priredil banket v zahvalo ----__----------t------------— vsem, ki so delali pri “folklorami”, povabil otroke, ki so plesali, na prigrizek v MacDonald, ter jim pripravil majhen izlet. Sedaj je njegova glavna skrb, ikako bi dobili še kakšno pomoč iz raznih ustanov, da bomo lahko drugo leto nadaljevali z lepo tradicijo. Župnija trennutno sicer nima izgledov; da bi rastla z doseljevanjem v Winnipeg, vendar se kljub temu veča. V septembru so bili krščeni: Brian Gornik, sin Antona in Irene Bunderla, oktobra pa Ramona John Gornik, hčerkica Janeza in Frances Gaucher. Zakrament, sv. zakona so pa sklenili: g. Juan Carlos Seri in gdč. Alenka Komac ter g. Ante Kalič in gdč. Antonia Fidel. B. B. va zvezda in angeli so prepeva- sleni in mama še vedno čaka. li: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.” Leto za letom poslušamo božično blagovest in se spominjamo Kristusovega učlovečenja. Še nerojen je trpel prezir. Bil' Kdaj bomo živeli med v bratski ljubezni? sabo Umazan berač stega roke in prosi miloščine. Praznično oble- ZA ENKRAT: v STAREM OKVIRU — Rene Levesque, predsednik kvibeške pokrajinske vlade, je izjavil, da bo deloval v okviru sedanje ustave, dokler ne bo ljudsko glasovanje v Kvibeku pokazalo, če naj ta ostane še dalje del Kanade ali naj postane neodvisna, suverena država. Na sliki ga vidimo, ko razlaga svoje stališče in misli o bodočnosti Kanade in Kvibeka. je rojen v revnem hlevu, name- j čeni veseh ljudje hite mimo nje-sto v zibelko ga je Njegova mati ga. Malokdo se skloni, da mu položila v jasli, ker Zanj ni bilo. da miloščino . . . prostora pri ljudeh. Jokal je, j V tovarni so delali nabirko ker ga je zeblo. Kralj kraljev, | za bolnega tovariša, da bo šte-pa vendar po odrešilnem nesmi- vilna družina imela za Božič slu ljubezni najbednejši med priboljšek. Godrnaje je odrinil bednimi. j nekaj novcev . . . Kdaj bomo Rodil se je za vse ljudi, brez občutili, da smo vsi bratje? razlike na barvo njih kože in j • obliko njih oči, celo brez razlike j Slišim zvonjenje božičnih zvo-ali Vanj verujejo ali ne. I nov, mami me vonj po kadilu; Kdaj Ga bomo znali gledati I lepa melodija naših božičnih v trpečih, osamljenih, zapušče-: pesmi me opaja. nih? Kdaj bomo spoznali Njegovo vseodrešujočo Ljubezen in se napolnili z njo? Tudi v tem božičnem času nas iščeš po svojih najmanjših. Je zate prostor pri nas? Ne v obujanju lepih spominov , v čustvenem razpoloženju, Božič je v očiščenju in doživetju Ljubezni. Blagim ljudem mir v tej sveti i božični noči. M. CLEVELAND, O. PrijatePs Pharmacy “Ne ostajaj dolgo v sobi tega bolnika, ker smo mu dali radij,” ji je še naročil zdravnik preden je odšel. V trenutku se je spomnila vsega, kar je vedela negativnega’; o zdravljenju z radijem. Dvore-! zen nož, ki ne uničuje le bolne- Clair Avc- & E. 68 st. 3G1-411Z ga tkiva, pac pa tudi zdravega, račun POMOČI DR2AVE OHIO Radioaktivnost se ne omeji le AID FOR AGED PRESCRIPTIONS na telo, napolni prostor. Radij, J_______ radij. . . Skušala se je zamotiti z delom. Listala je po mapah, si za- MALI OGLASI Stanovanje v najem pisala zdravila, ki jih je morala 4-sobno stanovanje, 2 spalnici, razdeliti preko noči. blizu E. 66 St. in St. Clair Ave. Danes ne bom ostala pri mo- oddajo 1 ali 2 odraslima. Na nožu, ker so mu dali radij, saj V0 okrašeno. Kličite 432-1324. boste vi pazili nanj, kajne? j Pogledala je ženo, se ji bežno [----------------------——------ nasmehnila in pokimala. | Slovenko k okrevajoči “Seveda gospa, kar mirno bo- i Slovenka, ki bi bila pripravlje-db-e.” j na biti z žensko, prišlo prav kar i iz kliče tel. 481-7843. Žena ji ni ugajala. Vedno ji je ! l‘‘ bolnišnice, za stanovanje in bilo neprijetno, kadar je bila:placo v okolici.E’ 185 St- nai priča njenega hladnega odnosa do bolnega moža. “Tudi ona se boji in ga pušča samega kakor, da bi bil že mrtev,” se ji je vsilila misel. (195) Renč za $20,000 V Euclidu, 2 spalnici, dnevna soba s kaminom, IVz garaže. Obiskala je vse bolnike, raz- j Idealno za začetnike ali upoko-delila tablete, dala injekcije, jence. zmerila pritisk, zaznamovala utripe. Pogledala je v sobo bolnika z radijem. Spal je, ni ga je hotela buditi. Kako strašno dolge so včasih rmči brez spanja. Na plošči s številkami se je prižgala luč. Klical jo je bolnik radijem. Bil je bled, potan, mrzel. Po operaciji nezaceljena rana mu je krvavela. Zamenjala mu je obveze, dala injekcije za zvišanje pritiska in obvestila j dežurnega zdravnika. “Nikar me ne pustite samega, bojim se.” Sedla je na stol in Tracy Avenue V Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaže za 2 avta, vsa podkletena. $35,900. Genesee Avenue V Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brezmadežna. UPSON REALTY UMLA 4C9 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (195) IVERI Čim širši razgled ima človek po življenju, tembolj vidi, koliko je na svetu trpljenja, nesreče, gorja! Josip Stritar Help Wanted Female LIVE IN HOUSEKEEPER ~ 5 days per week. Good salary se zazrla v njegov judovski ob- and ma21y extras. peasant per-raz. cisto bel kljukasti nos mu son wanted. Cail 861.5150. je neprijetno štrlel. Kakor mr- <195) liču, je pomislila. Prijela ga je —------------—----------i--- za roko, bila je mrzla, da jo je j Čistilki* iščejo pretreslo. j Žensko za čiščenje od 11. dop. “Groza me je, bojim se smrti, 'do 3- pop. v slovenski naselbini ne pustite me samega.” Držal je njeno roko, ni je ho- j tel izpustiti. Strah, gnus vse se je mešalo v njej. Premagala je gnus, se sklonila nadenj, ga pobožala po čelu in se mu nasmehnila, kakor da bi mu z nasmehom hotela dati poguma. “Ne ostajaj predlogo v sobi. Radij, radij. . Občutil je. čudno slabost. “Sedaj vam je bolje, kajne?” “Srepo jo je gledal. “Da sedaj mi je bolje.” Zaprl je oči. Oprostila se je njegove roke, zbežala iz sobe in ga pustila samega s smrtno grozo na obrazu. Moj greh, moja krivda. iščejo. Kličite tel. 361-5115. /i *! mht Brat se je hotel spraviti i sestro, ker jo je žalil, pa mu je ; i s hladno kretnjo ustavila besedo obžalovanja v grlu. . . [ZAVAROVAN — Mlad, navdu- o .šen navijač za Chicago Bears se ! Mama si je želela, da bi se ka- je dobro zavaroval pred mra-iteri odraslih otrok nekoliko raz-, -cm in mokroto, ko opazuje nagovoril z njo, pa nihče ni imel .stop svojih ljubljencev. KOLEDAR S * društvenih prireditev j venskega športnega kluba v Blue Mountain, Ontario. 20. — Slovenska šola Sv. Vida priredi svoje kosilo v farnem avditoriju. APRIL 10. — Tabor DSPB priredi svoj pomladanski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igral bo orkester Veseli Slovenci. 30. — ODBOR ZA POMOČ POSTAVITVE SLOVENSKEGA DOMA IN KAPELE V PARIZU priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih. MAJ 1.— Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 8. — Slovenska šola Sv. Vida priredi materinsko proslavo v farnem avditoriju. JUNIJ 19. — Tabor DSPB pripravi SPOMINSKO PROSLAVO za pomorjene domobrance in četnike ter vse druge žrtve komunistične revolucije. Proslava bo na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. OKTOBER 15. — Tabor DSPB priredi svoj jesenski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 3L — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Silvestrov večer s plesom. 31. — Baragov dom in Klub priredita Silvestrovanje v Baragovem domu na St. Clairju. Začetek ob sedmih zvečer. Igrajo dekleta kot lani. 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igra “Alpski sekstet”. 22. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu »a St. Clair Avenue. Igrajo ‘‘‘Veseli Slovenci”. 23. — Društvo Our Lady of Fatima št. 255 KSKJ proslavi 25-letnico svojega obstoja z zahvalno rr4ašo ob 11.45 v cerkvi sv, Vida, nato z banketom v avditoriju. 1977 JANUAR 8. — Slovenski športni klub priredi ZIMSKI VEČER, večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 7. FEBRUAR 5. — Štajerski klub priredi predpustno veselico v avditoriju pri Sv. Vidu. Ves dobiček je zopet namenjen bolnim slovenskim rojakom. 11.-13. — Smučarski izlet Slo- Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO “Srečno, gospodar!” je želel Miloš in, gledal za Pavlom. “Hm, vrag ga razumi, mojega gospodarja. Vse svoje življenje še nisem videl takega čudaka. Zdivjal je kakor volk.” Miloš se je polahko spustil ob gozdni dolini. Začel je žalostno in zategnjeno prepevati, kakor bi padala kaplja za kapljo krvi iz njegovega srca. V gorski daljavi je zamaja njegova žalostna pesem. In krvavi mesec je še više zaplaval. Po zagrebških ulicah ni bilo žive duše. Dremaje je odprl vratar Pavlu mestna vrata. Fant je pohitel proti Kamnitim vratom. Ali naj gre k tetki čez noč? Da, toda pozneje. .V zlatarjevem vrtu se je košatilo krasno cvetje in kipelo mimo drevje. Niti piš vetra ni dihnil med vejami. Od belih cvetov, od košate lipe je plaval po zraku prijeten vonj,' ki je omamljal duše. Izza strehe je bledel mesec, listje in cvetje se je prelivalo v modrini, a pred hišo se je zbrala senca. Fant je ustavil konja, da bi videl kraj svojih želj. Toda glej! Ali se ne svetlika nekaj v senci? Da. Ženska. Dve ženski. Na klopi pred hišo pričakuje Dora svojega očeta, na stopnicah poleg nje pa sedi in plete Magda. Ali bo oče kmalu tu? Bog ve? Mestna gospoda se pri sodniku nekaj tajnega pomenkuje. Čuj! Kaj bi to bilo? “Jezus!” je vzkliknila Dora in si z rokami zakrila lice. Pred njo je stal Pavel. Senca mu je skrivala telo, samo okoli glave mu je plavala zlata mesečina. “Dora! Jaz sem!” je mehko spregovoril mladenič in sklonil glavo k deklici. Magda je zazijala. Od strahu je begala z očmi in čudno blebetala. “Vi,” je zašepetala stara, “milostni gospod? In zdaj? Za rane božje! — In kakor iz groba ste zrasli pred nama. — Bog, ssši me leg«* steatiui — Ea tega ne smete, nikakor ne smete! Pojdite, če ne bo joj! Da bi takole boter ... ! Pomagaj mi sveti Blaž!” “Pojdite, gospod. Pavel!” je boječe dahnila mladenka in dvignila roko. “Dora!” je Pavel živahno izgovoril in ulovil dekličino roko. “Odidem naj? Ali meniš, da morem?” “Joj, joj! Moj Bog! Vsa čast vam, milostni gospod,” je tarnala Magda, “če pridete podnevi skozi vrata. Da, podnevi! Toda ponoči preko plota, kakor tat, oprostite, to je greh in sramota! Tega pravila ni v svetem pismu niti za gospodo.” “Botra!” jo je Dora pokarala. V BLAG SPOMIN 26. obletnice, od kar nas je za vedno zapustil ljubljeni soprog, oče in stari oče JOSEPH MIHEVC V Gospodu je zaspal 28.'dec. 1950 Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno Te ljubili, čeravno v hladnem grobu spiš, Ti v naših srcih še živiš. Žalujoči: ■ ^ soproga Antonia in otroci Cleveland, Ohio 28. decembra 1976. “Ni ga! Pojdi v hišo, takoj pojdi v hišo. Če bi oče — Ubil bi me! Dorica, draga Dorica, pojdi v hišo. O Bog, o Bog! — Če bi te videla rajnka mati!” “Gospod Pavel, za božjo voljo vas prosim, pojdite!” mu je šepnila in mu stiskala roko. “Bom. Toda poslušaj mei Samo besedo. Moram ti povedati. Danes se mi je zasadil v srce krvav nož in že sem hotel prekleti dan, ko me je mati rodila. Tema mi je zastrla oči, kamen mi je obtežil srce in bilo mi je, da bi se dal živega zakopati. Toda nevidna roka me je iztrgala iz blodnje ter me pripeljala pred-te, deklica! če bi mi pot prekrižal rodni brat, bi ga bil ubil. Kregaj me, da sem prišel sem kakor hudodelec, kregaj! Res je. Videti sem hotel samo hišo, toda opazil sem še tebe. Vzvalovilo mi je srce. Srce, Dora moja, ki hrani v sebi predrag napis — tvoje ime. Kaj mi je volja, kaj moč, kaj pamet? Vse si samo ti, dekle moje! Ko sem v spominu doživljal oni lepi čas, ko so ti solze ljubezni polzele po mojem čelu, sem mislil, da so bile vse le sanje. Toda zdaj sem pri tebi. To je tvoja roka. Zdaj mi je dobro. O, dekle, ne zahtevaj, da bi bile vse to le sanje, povej, pri živem Bogu, da me ljubiš! Obljubi mi, da se mi ne boš izneverila, četudi bi naju kako ločili. In tu ti podajam nevreden svojo plemiško roko, da bom samo tvoj. Naj nikdar ne ugledam lica božjega, če nisem pošten in čist.” “Ne govori, ne govori, Pavel,” je drhte skozi solze govorilo dekle. “Da, da, tvoja sem, toda ne govori, preveč sem srečna.” In spustila se mu je v naročje, pa se mu takoj iztrgala in zaklicala: tT XYTX Y'SHTTYTYTX T TIT y Y 'if % X £ 'S’ ITZ ^ ^ ^ ^ ežnOre duval frizerski salon od danes S CENAMI OD VČERAJ! Vse je sodobno pri Andre Duval... privlačna nova dekoracija, najnovejša oprema, in najboljše od vsega: naši sodobni, nadarjeni frizerji in frizerke, vsak za sebe strokovnjak v najnovejši frizerski tehniki in stilih. Da, vse je sodobno, izvzemši cen: Umivanje in stiliziranje S3.45 ne $7.50 Striženje od samo $3.45 ne $7.50 RAZPIHANO STRIŽENJE IN STILIZIRANJE, samo $7.95 ne $15 L’Oreal trajna $12.50 Frostiranje (celo ne $17.50 ali P°0 $17.50 ne $30 GREETINGS FOR THE HOLIDAY SEASON ACE SHGE REPAIR-431-2112 j Located ai E»c!id - Sreen Shopping Center — EXPERT WORKMANSHIP — SHOES, LUGGAGE, PURSES AND — KEYS MADE Sale of Beauty $7.95 Posebno — slovito vita perm kodranje, kompletno s striženjem. Not $12.50. UniPwm^moo Odlično novo kodranje, ki je v naprej načrtovano za krasen uspeh vsakokrat. $30 skoro v vseh salonih. Trajne trepalnice, individualno nameščene, $15 čudovite nepoložljive trajne, od samo $10 od Hibnerja, Helene Curtis Če se še nikoli niste frizirali pri nas, ste zamudili krasno frizersko dogodivščino. Popolnoma nič ne morete izgubiti— če niste zadovoljni z našim friziranjem, vam ne bomo zaračunali! Pri končnem računu malenkostno doplačilo. Ob petkih in sobotah 50c več NA VZHODU • 406 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161 o Southgate 5399 Warrensville 663*6346 • Opposite Eastgate, 449*3435 • Severance Center 382*2600, 382.2569 • Shoregate, 944-S700, Lake Shore Blvd g> Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s o Opposite Southland, 845-3400 333-6646 777-8686 NA ZAHODU • Opposite Westgate, • North Olmsted, 777-1 o Parmatown, 884-6300 • Shffield Center Lorain 233-721V. 233-8020 Elyria 3,24-5742 V BLAG SPOMIN OB 11. OBLETNICI ODKAR JE V j GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MATI, STARA IN PRASTARA MATI MARY HRASTAR iscdihnila je svojo plemenito dušo dne 25. dec. 1965 V miru božjem zdaj počivaj, draga nepozabna nam, V nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: Sin William Hčeri Elsie Urbič in Marlen Dobrzeniecki 17 vnukov, 6 pravnukov in ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 28. dec. 1976. AVE MAM najstarejši slovenski verski mesečnik, (1400 Main Street — Lemont, Illinois 60439), vam želi božje varstvo vse dni v letu! Blagoslovjene božične praznike in milosti polno novo leto želi vsem Slovencem; v Ameriki in po svetu ALOJZIJA PREŠA 1067 E. 67 St. Cleveland, Ohio 44103 e; I CARE" ‘'AT ST. CLAIR. _ Ask about the Money Service program at any St Clair office, j 27801 Euclid Ave./289-1000 813 East 185th St. 8235 St. Clair Ave. 26000 Lake Shore Blvd. 29001 Cedar Rd. 25000 Euclid Ave. 7481 Center St., Mentor 6135 Wilson Mills Rd. 4936 Darrow Rd., Stow "Member: Broadview Financial Group" I CE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohic 44103 Moj stari naslov: ......................... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO mmm vmmm zavoda 1953 East 62 SR 17010 Lake Sfedu -ilv•.