7 ftt. 105. ; -i' - - -T- \- ¦ ¦ "" lahaja dvakrat na teden, in sioer v Bredo in Bitbote ob 11. ari predpoldne ter stane z {»rednim prilogami ter s , Kažipotom • ob novem letu vred po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: Vne leto ,......13 K-20 h, ali gld. 660 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta ....... 3 , 40 . , , 1-70 Posamifine Številke stanejo 10 vin. NaroMno sprejema* upravnififcvo v- Gosposki oii g štv. 7. v Oorioi v>6oriSki Tiskarni« A. GabrSCek vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zveBer; ob nedeljah, pa od 8. do 13. are. Na naročila brei dopotlane narošnlne se ne oziramo. Oglati Ibi postani«« se raCtmijo po petit-vrBtah 5e tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat,6 tert.v8ak vrsta. TeBkrat po pogodbi. — Vefije Brke po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Grorici, v soboto dne 31. decembra 1904. Tedaj XXXIV, »Vse za omiko, svobodo in napredek UDr K. JLuvrii Uredništvo se nahaja v Gosposki nliol St. 7 v Gorioi v I. nadsp. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica »opisi u&J se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, leklamaoije in druge reoV katere ne »padajo v delokrog tucedmStva, naj se poSiljajo le apramlitvu. „ritlMORE{!" fchaja neodvisno od «Sooe» vsak petek in stane vse leto 3 K 10 h ali gld. 1-60. «Sooa» in cPrimoreo* se prodajata v Gorioi v to« bakanu 8ohwara v Šolski ub"ol 'n Jellersita v Nunski ulici; — v Irstu y tobakarniLavxen5i8_»«._ trgn delle Caserma. Telefon it, 83. >Gor. Tiskarnac A. Gabržcek (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zaL Dabilo no naročbo. V nadi, da nam ostanejo zvesti vsi naši naročniki tudi v novem letu 1905., vabimo na naročbo našega lista še druge, ker je pač potreba, da je »Soča« razširjena kar največ mogoče po celi deželi in izven nje, vpoštevaje današnje najžalostnejše politične čase na Goriškem, katere zakriv-Ijajo »slovenski« klerikalci, ki so zapustili stara pota narodnega boja in stremljenja za napredek ter krenili na pota brezdomovinstva in skrajne nebrižnosii za veljavo našega' na-"" roda in našega jezika. Sedaj, po zadnjem deželnozborskem zasedanju, ni nikakega dvoma več, da se vrši boj za naše svete pravice le iz narodno-naprednih vrst ter da klerikalci niso le samo pasivni, marveč da naravnost pomagajo sovražniku slovenskega naroda. Zapustili so slovensko zastavo ter se prodali drugorodcem, ki izkoriščajo vsled tega »: -stali položaj v skrajni meri v Škodo Slovencem. Edino »Soča« je tu, ki razkrinkava »slovenske« klerikalne sleparje naroda, ki kaže njihovo goriškim Slovencem tako pogubonosno politiko v pravi luči ter se ne straši govoriti vselej in povsod resnico, podprto z neizpodbitnimi dejstvi, če je ;^rav ali ni temu ali onemu.... V izredno nevarnih časih živimo, za-tegadel pa je dolžnost vsakega dobromisle-čega goriškega Slovenca, da pristopi in stoji trdno v vrstah narodno - napredne stranke proti vsem sovražnikom: drugorodcem in proti onim v domači hiši. Dolžnost je vsakega, podpirati tudi napredno časopisje, kajti le če je to zadostno podprto in močno, bo mogoče v največji meri olajševati naše narodno delo, da se otresemo tujega jarma — in pa blagoslovljenih verig l Vabimo na naročbo, pripon injaje, da bo izhajala »Soča« tudi naprej po dvakrat na teden z rednimi prilogami; vrhu tega so že dobili naročniki »Kažipot po Goriškem«, v kratkem dobijo še »Kažipot po Ljublja i in kranjskih mestih«; vozne rede železnic, parobrodov in ?~M bomo tudi redno po navadi prilagali. Tako j? cena za na* tist z vsemi temi prilogami jako nizka. Vabimo na naročbo, želeč ob jednem vsem našim naročnikom, sotrudnikom in somišljenikom: Srečno in veselo i>ovo leto! K novemu občinskemu redu. H. Dopisnik v št 102. »Gorice* se boji, da bi utegnil na novo v kaki občini nastavljeni tajnik umreti prav kmalu, na kar bi bila občina dolžna plačevati pokojnino udovi in otrokom, zraven tega pa še vzdrževati novega tajnika. Kaj takega bi se sicer lahko pripetilo, ali kaj takega se vendar se sme jemati za nekako merilo, po katerem se merijo troški za tajniške službe po novem občinskem redu. Naravnost za lase pa je privlečena še tretja mogočost, češ, tudi drugi tajnik z veliko družino lahko hitro umrje, in uboga prizadeta občina bo morala skrbeti kar za tri tajniške družine. — Tako naglo pa menda vendar ne bodo mrli novi občinski tajniki in tako velikih družin tudi ne bodo vsi imeli! Take eventualitete stavljati za pravilo, to je pristna klerikalna manira, kadar se hoče begati ljudi. Potemtakem bi tudi<|e: žela ne smela imeti svojih stalno nastavljenih uradnikov — ker jo mora biti strah, da pomrjejo kar drug za drugim, sapuste* velike družine, za katere bo treba skrbeti, zajedno pa plačevati nove uradnike. Ti zopet pomrjejo, strašni troški, pa zopet novi dobro plačani uradniki. Strašno l Taka razmišljevanja po »Gorici" pač kažejo le to, da se hoče nekaj reči proti noremu občinskemu redu, ker pa se nima prav pravih vzrokov, se jih pa lovi po zraku. Drugi dopisnik v »Gorici" st. 103. bi tudi rad kaj povedal proti novemu občinskemu redu. Ali ne ve nič posebnega; le kopiral je prejšnjega pisca. Da bi pa bilo vsaj nek«j »originalnega*, piše med drugim :.....Gotovo pa je, da bi našel deželni odbor, katerega večina je italijanska, dovolj takih žalostnih značajev in slovenskih rene- jalav, katere bi postavjjai za tajnike in kateri bi ga povsod in povsem podpirali v takih nakanah ter mu šli na roke, ker bi bili za to tudi prav dobro plačani. Ozrimo se na Ločnik. Pisec teh vrstic se dobro spominja, kako je bilo tam pred 50 leti. Govorilo se je v Ločniku splošno slovenski. Pojdite pa zdaj v Ločnik in prepričali se bodete, kak prevrat se je tam izvršil v tem pogledu v 50 letih.*... Malce čudna zveza! Da bi se bil Ločnik poitalijančil baš po občinskih tajnikih, to trditi je pač abotno. Narodne zavesti je manjkalo, in tako se je raznarodenje izvršilo brez težav, samo ob sebi, noben slovenski tajnik bi ga ne bil zadržal, ztasti še, ker treba vpoštevati, da čisto slovenski Ločnik ni bil nikoli, marveč je bil pred 50 leti in poprej tam italijanski živelj že prevladujoče močan. Take primere, kakor omenjena v »Gorici*, so šepave, ter se ne dado nanašati na sedanje razmere. V ostalem smo pa že povedali, odkod in kaki naj bodo občinski tajniki. — — V »Gorici* se tudi zahteva, naj napravi vsaka občina prošnjo na vlado, da se občinski red zavrne... predno pa pride v novo obravnavo, naj ga zahtevajo od deželnega odbora, da bodo lahko do časa ugovarjale proti neumestnim točkam. To je narobe sveti Od občin se zahteva, naj kar na slepo zavrnejo nov občinski red, ne da bi ga poznale; potem pa, ko ga zavrnejo ter če bi se zavrnitvi ugodilo, naj ga zahtevajo od deželnega odbora, da bodo lihko ugovarjale proti neumestnim točkam! Ali ni pravilneje poprej si preskrbeti občinski red, potem šele ugovarjati? Vedeti se vendar mora, čemu se ugovarja in zakaj,... Godrnjanje po »Gorici* smo še označili za zvonenje po toči. V deželnem zboru je bilo čas se pobrigati, pa še poprej, predno je prišla točka o novem občinskem redu na dnevni red, da se ga ne sprejme, ako je bil res klerikalcem tako pri srcu blagor naših občin pa avtonomija. Toda, kakor smo le povedali v posebni notici, je Gregorčič pač delal tlako Lahom, ali za Slovence si ni poiskal pri tem nikake usluge, kaj šele pravice; in tako se tudi ni pobrigal, da bi se ne bil sprejel nov občinski red. Ge on tla- čani Lahom, Se jim je omogočil kmetijski urad, katerega je toliko potreba, kakor petega kolesa pri vozu, potem naj bi bil izpo-sloval tudi ne3prejetje novega občinskega reda. Jaz Vara to, Vi to meni! — ali nič tega ni bilo. Sedaj šele se repenčijo po »Gorici* ter dražijo in hujskajo. „Narodna prosveta". »Soča* je že naznanila, da se je ustavilo v Gorici društvo »Narodna prosveta*. Vsled tega se mi zdi potrebno, da ha k.*atko opišem postanek tega društva in ž njim namen, (ki mu je dan po pravilih in po današnjih razmerah. Po vsem Slovenskem se dandanes razlega klic, ki poživlja na*delo za izobrazbo našega ljudstva, ker nam sicer preti gotov pogin. V boju, ki ga bijemo proti celi vrsti krepkejših in silnejših sovražnikov, zmagamo in se ohranimo le, ako mobiliziramo vse naše čete, v katerih se bode tudi najzadnji vojak odločno zavedal svoje svete naloge. Le, ako najdejo oznanjevalci napredka za-slombe tudi v širnih masah našega ljudstva, le, ako izobrazba prodre tudi v najširše mase istega, pričakovati nam je v naših kulturnih in narodnih bojih tudi vspehov, sicer pod-ležemo. To prepričanje je danes na Slovenskem med vsemi, ki jim je za napredek našega naroda, postalo splošno in se tudi odkrito priznava. Vsled tega pa se je tudi po vsem Slovenskem pričelo misliti na izobraževalno delo. Na Kranjskem je vedlo to med akademiki do ustanovitve ferijalnega društva »Prosveta" in skoro istočasno po inicijativi nekaterih mlajših inteligentov do dmštva »Akademije", ki že sedaj vrlo deluje. !"¦» Štajerskem in Koroškem sta se ustanovili z istim namenom, kakor ga ima »Prosveta* na. Kranjskem, akad. fer. društvi »Bodočnost* in »Gorotan*. Tudi pri nas se je ustanovilo že 1. 1902. akad. ferijalno društvo »Adrija", ki je v svoj program vzelo v prvi vrsti izobraževalno delo. »Adrija* se je pečala takoj s prvega početka z načrtom, po katerem bi se naj-vspešneje dalo izvesti izobraževalno delo. Da Brez dogma Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Da^.) Ko bi se bil takrat In ko bi se danes prikazal pred menoj zlodej ter mi ponudil v podpis pogodbo, da ostane vse tako, kakor je bilo doslej, da bo Angeiica dajala večno zaušnice moji ljubezni, da pa za to Kromickl nikdar ne dospe, pa bi mu v zameno za to podaril svojo dušo in podpisal pogodbo brez omahovanja. Kajti v možu, katerega ženska peha od sebe, se vcepi nehote" prepričanje, da stoji na vrhuncu nekakega go-tiškega stolpa, proti kateremu ne sme dvigniti svojih ocij. Tako sem si jaz nehote* mislil o Angelici. Med tem dospe tak gospod Kromicki z dvema preprogama, kupljenima v Batumu, ter jo potegne brez vseh okoliščin s te višine na ti preprogi — r.o, tako neupogljivo, tako neizprosno, to vestalko! Kako grozna stvar je to, da si mora človek misliti in si predstavljati vse — ali kako je pri tem nagnusno plitek in smešen! Koliko sem že premišljeval, koliko nakrpal teorij, koliko strudil možgane, da bi si dovel v spomin, da ljubezen je večja moč nego zakonske pogodbe, da jaz imam pravico Angelico ljubiti in ona mene — in sedaj — jaz bom bival skupaj s svojimi teorijami, Kromicki pa z Angelico. Ker se im» veter prilagoditi volni jagnjeta, sem si mislil, da tudi Človek more prenesti le neko gotovo težo bremena, in ako mu naložijo še več na hrbet, pa I mora omagati. V svoji nesreči brez mere, v svoji bu- j dalosti, ponižanju in smešnosti brez mere sem tudi čutil, da sem po dohodu Kromickega začel prezirati Angelico. Zakaj ? S človeškimi razlogi ne bi znal tega opravičiti. Žena mora pripadati svojemu možu. Ta resnica mi je znana takisto dobro na izust, kakor vsakemu drugemu. Drugemu tepcu, toda v odnošaju do mojih občutkov, je to ponižanje za Angelico. Kaj more meni v ostalem biti mar vse modrovanje! Vem, da preziram in da je to pravzaprav več, nego morem prenesti. Čutil sem, da je bivanje v teh pogojih zame čisto nemogoče in da na konec brez najmanjšega dvoma mora sedaj napočiti prememba, v kateri se zgubi to, kar je bilo. Toda kaka prememba? Ko bi preziranje zadavilo moje občutke kakor volk ovce, bi bilo to prav. Začutil pa sem vendar, da napoči nekaj drugega. Ko bi Angelice ne ljubil, bi je ne preziral — torej preziranje je samo nova veriga za moj ovratnik. Izborno mi je bilo znano, da razun gospe Kromicke, razun gospoda Kromickega in njunih vzajemnih odnošajev me ne mika na svetu nič, povsem nič! — niti luč, niti tema, niti vojna, niti mir, niti nobena reč, ki je njegova. Ona, Angelica, ali bolje sedaj ona oba in moj delež v njunem življenju, to je edina podlaga mojega obstanka. Ako pa vsled izgube te podlage ne morem obstati, kaj ima* napočiti? Nakrat sem začutil nekaj, kakor začudenje, da mi edina, najpreprostejša reč ni prišla v glavo — namreč smrt. Kaka nezaslišana moč v človeški roki je ta zmožnost, da si človek more presekati to uit! Sedaj te pričakujem, zlobni duh mojega življenja, in ti pravim to-le: Le dotlej mi bodeš nakladal težo na vrat, dokler bom sam hotel. Kadar mi bo tega preveč, pate odpahnesii skupno s tvojim bremenom...« »E poi eterno silenzio!« nirvana, četrta razdelitev Cell-nera... v ostalem, kaj jaz vem kaj še vse! Pri samem pomisleku na to, da je ostalo vse odvisno od mene, sem začutil veliko olajšavo... Celo uro sem presedel na naslonjaču, premišljuje, kako in kedaj to storim — in že samo to, da sem odtrgal svoje misli od Kromickega, od njegovega prihoda, od mržnje do njega je bilo zame nekak počitek. Taka stvar, vzeti si življenje, zahteva gmotnih priprav —• kar tudi privede za seboj potrebo, misliti na nekaj drugega zunaj svoje bede. Nakrat sem se spomnil, da ima moj popotni revolver premah kaliber. Vstal sem, hote* ga ogledati, in ko se je to zgodilo, sem sklenil, da si kupim drugega Jel sem si lomiti glavo nad tem, kako v danem slučaju prirediti stvar tako, da bi se splošno verjelo v nesrečen slučaj, V ostalem je bila vse to čista teorija. Nič se ni kristaliziralo v meni v določeni nakani. Imenoval bi to rajše občutek zmožnosti samomora, nego sklep. Kajpada, bil sem si tega°svest; da to še ne nastopi kmalu. Kajti, sem si mislil, ko enkrat vem, kje so vrata, skozi katera morem priti na polje, počakam, da vidim, do kake stopinje se more zloba povspeti, kake muke še izmisliti zame? Palila me je bolestna, toda neukrotljiva radovednost, kaj se Še vse zgodi, ko bosta ta dva človeka živela skupaj, kako mi bo takrat Angelica zrla v oči ?... Končno sem se utrudil ter zaspal oblečen, imel sem bridke sanje, namreč polne monoklov Kromickega, revolverjev in vsake pripravi-., tla v to svrhot in da prouči razmere po deželi« priredila je več shodov, ki so se vsi dobro obnesli, in ki so ji pripomogli do prepričanja, da se z intenzivnim in sistematičnim delom leto za letom da doseči lepih vspehov. Pričeti se je hotelo z vzorno javno ljudsko knjižnico in čitalnico v Gorici. Pri tem pa je prišel dotični odsek »Adrije", pomnožen z nekaterimi starešinami, do spoznanja, da je, ker se člani ferijalnega društva vedno menjajo ter so tudi le malo v domovini, za organizacijo izobraževalnega dela mnogo bolje poskrbljeno, ako se to* delo tako razdeli, da se ustanovi novo društvo, kateremu naj bo namen, razširjati po Goriškem narodno izobrazbo, in to zlasti z ustanavljanjemin vzdrževanjem javnih knjižnic in čitalnic, s prirejanjem poljudnih predavanj ter z izdajanjem brošur, »Adrija« pa deluje vsporedno s tem društvom in kot akade-mično ferijalno društvo. To je tudi vedlo do ustanovitve društva .Narodna prosveta*. Po svojih pravilih, ki so se sestavila že meseca maja, bi imelo društvo kot glavni namen razširjevanje narodne izobrazbe po Goriškem. Takrat 3e nismo imeli pred seboj takega društva, kakor je danes »Akademija*, ter si tudi nismo še mogli misliti, da dobimo že letos v sosedni Kranjski, ki je na inteligenci i kvantitativno i kvalitativno bogatejša od male goriške kronovine, društvo, kojega delovanje bode tudi nam Goričanom lehko služilo v vodilo. Zato so se tudi pravila prikrojila popolnoma goriškim razmeram. Treba je bilo društvu zagotoviti gmotno eksistenco, posebno radi tega, ker se je kot na prvi korak mislilo na vzorno centralno ljudsko knjižnico in čitalnico v Gorici v »Trgovskem domu*. Vršila so se razna pogajanja, poslušali vsakovrstni nasveti. Danes je rezultat tak, da je društvu gmotna eksistenca zagotovljena, in da si je društvo nadelo še eno nalogo več,t. j. ustanovitev dramatične šole v Gorici, kjer imamo sicer vsakovrstnih društev, toda še vedno premalo delavnih moči na razpolago, da bi zamogli odo-levati vsem tako raznovrstnim nalogam. Da-si ima na ta način društvo za prvi čas obilo posla v mestu Gorici, glavno delo ga čaka na deželi, kojega se bode moralo lotiti v najkrajšem času. Namen društva je tako velik, in izvrševanje istega bode zahtevalo toliko požrtvovalnega dela, da v vrstah tega društva ne bomo mogli pogrešati niti ene sposobne moči, katere imamo na razpolago. Vsakdo, komur je ležeče na napredku goriških Slovencev, mora stopiti v krog »Narodne prosvete*, da pripomore pri delu, koje so zapričeli večinoma mladi ljudje, ki računajo na gotovo podporo pri vseh rodoljubih v deželi. Od prvega vspeha v mestu je odvisno več ali manj tudi delo na deželi. Ustanoviti sf imajo po vsej deželi, kjer je to le 'mogoče, stalne ljudske knjižnice, izobraževalna društva in čitalnice, skrbeti se ima za poljudna znanstvena predavanja po vsej deželi in konečno za izdajanje cenih vsakomur dootojnih brošur, posredstvom katerih se ima širiti izobrazba do vseh slojev našega slovenskega ljudstva na Goriškem. Ogromno, a sveto delo so si s tem naložili ustanovitelji »Narodne prosvete«* Ako ga zmagajo, so storili za napredek našega ljudstva več; kakor sploh kdo drugi do-sedaj. Bilo bi le obžalovati, ako bi vsled prevelike ozkosrčnosti ali maloduSnosti omejili delo »Narodne prosvete* na goriško mesto in s tem skrčili namen iste, ki se je namenoma stiliziral tako, da se delovanje društva lahko razteza po vsej naši kronovini. Eakoršno je to društvo po svojih pravilih, more postati nekaka ekspozitura »Akademije* na Goriškem, s katero ima vsporedno delovati na polju ljudske izobrazbe. Število naše^ inteligence" se "veča toFT Gorici, kolikor na deželi. Od te inteligence je tudi odvisen vspeh novega društva. Čimbolj se bode ista zavedala, da je njena najsvetejša naloga, da je dolžaa, da vzgoji svoj narod in ga vede po poti izobrazbe do napredka, tem blagonosnejše bode tudi delo »Narodne prosvete*. Posebno na Gorfekem, kjer bijemo Slovenci ljut naroden in kulturen boj, je izobraževalno delo najdalekosežiejšega pomena, in želeti je, da se s tem delom prične v najkrajšem času po vsej deželi, posebno sedaj, ko imamo v »Akademiji* najlepši vzor za tako delo. Ako je drugod po Slovenskem tako delo mogoče, je mogoče tudi pri nas. »Narodna prosveta* potrebuje, sodelujočih članov kar največ, in upam, da ne bode v njenih vrstah manjkalo ni enega, ki se čuti v to sposobnega; potrebuje pa tudi podpornih članov, ker le ob zadostni gmotni podpori bode zamoglo tudi čim vspešneje vršiti svojo težavno nalogj. Bodi s tem izrečen apel na vse zavedne goriške Slovence, da pristopijo temu društvu. Redni člani plačajo 50 v na mesec, ustanovni pa 100 K enkrat za vselej. Javna ljudska knjižnica in čitalnica v Gorici se otvori takoj pričetkom 1. 1905. S tem bode storjen prvi korak, kateremu imajo slediti drugi. Z »Narodno prosveto" se je položil temelj novemu kulturnemu delu med goriškimi Slovenci. Ali bode društvo vspavalo, odvisno je od naše inteligence, in nadejam se, da mu ista priponudi vse svoje moči, da bode rastlo in napredovalo v prospeh goriških Slovencev kot prorok boljših časov. V tej nadi sem napisal te vrstice, in upam, da ne brezvspešno. — 1 — DOPISI. Z Vipavskega. — Ponosno in samozavestno se ozirajo svetokrižki »izkušeni* in »stari* možje ob koncu starega leta na svoje blagonosno in požrtvovalno delovanje. Blagor občine jim je bil vedno na srcu, še bolj pa na jeziku« Genijalnost in univerzalnost se zrcali iz njih delovanja. V brezštevilnih sejah so kovali razne načrte, kako bi pomagali ob- čin5. Spejeli so se seveda brez daljše debate, kajti misli tako učenih ljudij se popolnoma ujemajo, ker jih razsvetljuje vedno Šuster-šičev sv. duh. Kot zvesti hlapci Rima, katerih ni treba nasanjati ženam v cerkev, spomnili so se predvsem zvonika svetokrižke cerkve; da ne bi revež zmrznil, so ga obili »odsekolovci* s kositrom, ne da bi ostalo starešinstvo o teh visokoletečih načrtih sploh kaj vedelo. Toda kar »odsekolovci* store", o tem ne sme neposvečena glava sploh ničesar razmišljati, temveč le ponižno plačati stroške. Gladenje brade in pomembno kima-nje je pri njihovih sejah glavno opravilo; slepo glasovanje za »modre* predloge pa igra pri njih večjo ulogo nego poimensko glasovanje v državni zbornci ob času ob-^trukcye.Ce predlaga kdo kaj budalostnega ter skrajno neumnega, tedaj si naši izkušeni občinski očetje gladijo svoje posvečene brade v znamenje popolne zadovoljnosti, kakor da je bila to najmodrejša vseh Sokratovih mislij. ' Oči celega katoiičanstva so obrnili nase takoj že v začetku svojega delovanja z ustanovitvijo »Katoliško-političnega društva za Ajdovski okraj*. Našega župana je doletela še celo neizmerna čast, da istemu predseduje. Toda oh žalost 1 Že pri rojstvu se je pokazalo, da je isto mrtvorojeno dete, brez sleherne življenske moči. Vsi poskusi na zaupnem shodiču na Gesti in na razgnanem shodu pri Rebku, oživiti ga, so bili brezuspešni. Obupani in zbegani so tekali naši možje in politikujoči nunci okoli, dokler niso bili rešeni iz zagate. Da bi bila namreč vsaj večerna zarja njih »vsestranskega* in »neumornega* delovanja le nekoliko — seveda le navidezno — razsvetljena, je prišel križki tajnik na misel, ustanoviti v prestavnem, svetovnoznanem svetokrižkem mestu gardo v čisto nemškem duhu, z nemško komando na stroške katastralne občine Sv. Križ. A kdo bi se čudil nemški komandi l Kot rojeni univerzalisti, kot propigatorji svetovne klerikalne ideje ne smejo b:ti partikularni nosi-telji slovenskega nacijonalizma, temveč ne« omajeni^breznarodnjaki, iščoči blagor katoliške cerkve v nemškem centrumu. Šs celo prejšnja »civilna* straži pri božjem grobu ni smela ziniti besedice slovenske, ker' tako zahteva vojaški reglement. Bog varuj, da bi kdo le sprožil misel ustanoviti pri nas Sokola! Bi se le-to morda ujemalo s tenden-cijami rimske kurije, ki ne.pripozna nobene narodnosti, k večjemu le ,Herrenv6lkerr'. Bi-li zamogli potem naši možje tako črez noč pestati poročniki in nadporočniki, ne da bi videli kakšne šole od znotraj. Saj Sokoli so vsi le tovariši; discipline in subordinacije ni pri njih nobene, kar tako radi naglašajo svetokrižki. možje. Se bo li posvečen starešina meril z navadnim Zemljanom, ki mu niti ne zasluži odvezali jermenov pri črevlji 1 Naj bi li naši občinski možje, ki imajo patent na vso znanost in modrost, imenovali navadnega kmeta tovarišem! Saj to bi bila najhujša profanacija, to bi bila brezbožnost, kakoršne svet še ni videl. Škoda le, če konča kmalu rusko-japonska vojna, drugače bi si priborili naši »oficirji* nevenljivih lo-vorjevih vencev na mandžurskem bojišču, bi pokatoličanili pri svojem velikem verskem navdušenju Ruse in Japonce, da ne bi prišlo med belim in rumenim plemenom nikdar več do najmanjšega spora, in bi napravili čudeže, kakoršnih ni nikdar še videla evropska diplomacija. Odkar imamo gardo, je naša občina »najmirnejša« na *vetu. Trgovina in obrt cvete; posebno dr* •• se godi »kramarčku Tončku*, kojega :.*ajo naši starešine tako radi. Kakor sem namreč doznal od »Tončka", je arnike, za koje je delala »Gorica^ tako reklamo brezplačno, v resnici kmalu prodal. Kar trgali so se za nje! Pri tem pa si ne smete misliti, dragi čitatelji, da so jih kupovali vsakdanji odjemalci, ne, ampak največji gospodje z juga in severa, od zahoda in izhoda so prosili, zvedevši za osmi svetovni čudež v trgovini »kramarčka* »Tončka«, naj jim vendar blagovoli poslati arnikov s pečatom svetokrižkega mestnega županstva. In tako so romali arniki »Tončkovi* v vse dele sveta, povsod oznanjujoč slavo in čast velemodrih svetokrižkih očetov. Še celo umrli Bismarck se je obrnil trikrat v grobu, ko so mu prinesli vest o novih arnikih, in velike oči je delal mož, ko je zvedel, da je njih glavna zaloga pri »Tončku kramarčku" na skriljski cesti. Ker je ravno vprašanje o regulacije Vipave na dnevnem redu, pravijo hudobni jeziki, da nameravajo naši skrbni očetje obrniti Vipavo na Kranjsko, da bi se iztekala v Savo, češ potem ne bi več poplavljala Sv. Križkih poljan. Glejte, tako opravljajo zlobni jeziki naše dobre in skrbne starašine, ter jim hočejo zagreniti sleherno veselje. Toda, ljubi očetje, ne poslušajte hudobnih ljudij, vrzite raji ušesa po sebi, kakor osel, ko se ga pretepa, ali kakor jih je vrgel Sokrat,' ko ga je obliia njega boljša polovica Ksantipa z mrzlo atisko vodo. Ne tresite se nikakor za svoj mandat Take gospodarje, kakor ste vi, bomo vselej spoštovali ter neustrašeno volili. Ne mislite, da termin vašega delovanja sega le do prihodnjih volitev, ne, temveč vi nam morate gospodariti tudi za naprej. Kdor se bo pa predrznil, vam kakšno »neresnico* v oči povedati in svoj neposvečen nos v vaše svete občinske zadeve vtikati, kakor se je osmelil pred nedavnim časom »konfuzno-naduti* ju-rist Rado Hrobat, temu že mi pokažemo, kakšne svete glave so naši občinski očetje, da se mu nikdar več ne zljubi, udrihati po poštenih katoliških možeh. Dotlej pa na svidenje! Srečno novo leto! (Dalje r prilogi.) vrste nereda, v katerem se ljudje pomešajo z rečmi. Zbudil sem se vendar jakc pozno. j Služabnik mi je bii povedal, da je Eromicki že odšel v Plošev. Prva moja misel je bila odpotovati za i njim, zagledati in videti ju skupaj. Toda že v kočiji sem nakrat začutil, da tega ne prenesem, da mi bo to preveč težavno in neznosno; razumel sem, da bi to moglo le pospešiti moj odhod skozi odprte duri na ono nepoznano polje — in naročil sem peljati se nekam drugam. j Človek, najsi bi bil še največji pesimist, se po nagonu izogiblje zlega ter se ga brani z vsemi štirimi. Radi tega se poprime vsake nadeje, pričakuje j zboljšanja od vsake premembe. Zbudila se je v meni taka želja, da bi čim najpoprej mogli oditi v Gastein, j kakor bi me ondi pričakovala rešitev. Ali vendar sem hotel oditi. Samo da le pridem proč iz Ploševa! — ta misel mi ni dala miru ter me je prevzela tako popolnoma, da sem žrtvoval ves dan njeni izvršitvi. To mi ni bilo pretežavno. Te gospe so bile malone že pripravljene. Kromicki ni napovedal poprej svojega prihoda; očividno je hotel ženo iznenaditi, torej smo bili namenjeni črez par dnij oditi. Sedaj bi bilo prilično dati mu mir in ga vprašati, kedaj bo mogel oditi, toda jaz sem nalašč sklenil ne računati z njim, tako, kakor bi ga sploh ne bilo. Dospevši na železnico, sem naročil »sleeping« do Dunaja za naslednji dan, na kar sen odposlal služabnika v Plošev s pismom na teto, kateri sem naznanil, da sem listke že kupil, ker pa so vagoni za vse daljše dneve v tednu najeti od nekoga drugega, moramo oditi jutri. Dne 26. rožnika. Vrnem se Še k poslednjim trenutkom našega bivanja v Varšavi. Ti spomini so se mi premočno vtis- nili v možgane, da bi jih mogel zamolčati. Drugi dan po prihodu Kromickega sem imel nekak čuden vtis. Evo, zdelo se mi je, da že več ne ljubim Angelice — toda obenem da ne morem živeti brez nje. Prvič sem začutil tako stanje, kakoršnobi imenoval dušeslovni polom. Nekdaj, ko se je ves ta »proces« vršil v meni pravilno, sem si dejal: »Ljubim jo, torej si jo želim,« z enako logiko, kakor je Kartezij govoril: »Mislim, torej sem.« Sedaj se je spremenilo to na: »Ne ljubim, toda želim si je« — in oba ta dela sta tičala v meni kakor na dveh posamičnih kamenitih odlomkih. Oba sta me neizrekljivo tlačila. Nisem tudi razumel kmalu, da ta »ne ljubim« — je prevara. Ljubim jo kakor nekdaj, samo na način tako bolesten, tako bridek, tako zastrupljen, da ta ljubezen nima nič več skupnoga s Časih si mislim, da ko bi celo sedaj začul Ange-ličino izpoved ljubezni, ko bi ju ločil drug od drugega, ko bi postala vdova in postala moja, da bi več ne bii srečen. Rad bi kupil tako uro za ceno življenja, toda v resnici ne vera, ali bi mogel predelati jo v pravo orečo. Kdo ve, če mar ti živci, s katerimi se čuti sreča, niso v meni že zamorjeni ? To se je lahko zgodilo. Res, čemu mi je tako življenje ? Na večer pred odhodom sem stopil v prodaj al-nico orožja. Nekak poseben človek mi je prodal revolver. Ko bi ne bil pušk?,*', bi mogel, biti profesor duseslovja. Stopivši v prodaj al nico, sem mu dejal že naprej, da mi je vse eno, ali bo revolver sistema Golta ali Smitha, samo da je le dobro izdelan in da ima prilično velik kaliber. Stari človek mi je poiskal orožje, kakoršno mi je bilo takoj po godu, ira to je vprašal: »Gotovo boste potrebovali tudi naboje ?« »Ravnokar sem vas hotel prositi zanje.« Puškar me je jel pozorno ogledovati. »Ali imam dati Še obodek za revolver?« »Naravno. Prosim tudi za obodek.« »To je prav,« mi odvrne, »v takem slučaju dobite gospod naboje one in iste številke kakor je revolver.« Jaz ga začudeno pogledam, on pa nadaljuje: «Jaz, gospod, imam že štirideset let prakse v mojem zavodu in naučil sem se marsikaj. Pogostoma so kupovali pri meni orožje ljudje, kateri so se šli potem streljat. In kaj porečete vi na to. Nikdar se še ni pripetilo, da bi človek zahteval tudi obodek. Zmerom je bilo tako-le. Prišel je in dejal: »Prosim za revolver«. Ali z obodkom ?« — »Ne, ta ni potreben.« •— A vendar je to posebna stvar, ker človek, ki se hoče streljati, ne bi smel gledati na rubelj. Toda taka je človeška narava: Vsakdo, očividno, pravi sam sebi: »Za vraga, čemu mi je obodek!« Toda prav po tem, kako kdo želi imeti revolver, vem jaz takoj, ali se hoče iti streljat ali ne.« »Vi mi pripovedujete kaj zanimive reči,« mu odvrnem. V resnici pa se mi je tudi zdelo to neizrekljivo karakteristično. Puškar pa je nadaljeval: »Ko sem to zapazil, sem si izmislil tudi sredstvo za to: ako kdo kupi revolver brez obodka, takrat se jaz navidezno zmotim in dam mu naboje za eno številko prevelike. Vstreliti se v glavo, to vendar ni mala reč. — Treba si je za to po vragovo truditi in nabaviti si poguma. Mislim si, da marsikaterega oblije mrzli znoj... Končno napravi človek trden sklep ter se poprime revolverja. (Dalje pride.) rniiga „anw »t. hib, i gm ai. nncemnra ww. Domače in rune novice. Poroka. ~~ Danes se je poročil gospod Franc M e r m o 1 j o, učitelj v Dobravljah, z gospodično Ivanko P1 e s o v o iz znane rodoljubne rodbine v Devinu. Vse najbolje! Imenovanje* — Finančno ravnateljstvo v Trtu je imenovalo finančnega koncepista dra. Marijana Oukarja provizoričnim finančnim komisarjem in- koncepraega praktiksnta dra. Josipa Galcagnija provizoričnim finančnim koncipistom. Umrla je g.cna Štefanija Str os ar, kandidatinja IV. tečaja na tukajšnjem ženskem učit. izobraževališču. • -»«--Priloga. — Današnji številki je prilo-' ženo vabilo na noročbo »Kmetovalca*, ilu-strovanega gospodarskega lista, ki je uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe kranjske. Potrjen zakon. — Zakon, sprejet v zadnjem zasedanja goriškega deželnega zborg glede pobiranja deželne užitnine na povžitek piva je dobil Najvišje potrjenje. Za božISnlco v otroškem vrtu pri Soškem Mostu so darovali: Krojaška zadruga blaga za 9 oblek; trgovina Hedžet & Koritnik za 7 oblek; trgovina Del Piero za 8 oblek; g. Ferd. Resen za 6 oblek; N. N. za 4 obleke; g, Ivan Drufovka usnja za 9 parov crevljev; gospa Pavlina Seidl 12 parov lastnoročno pletenih nogavic; gosp, 1. Kopač celo škatljo svečic; gospa Sutner velik jerbas jabolk in orehov in g. Drašček kolače. Gospici F. Siantič vrtnarici pa so darovali sledeči: C. g. Kumar Ivan kurat' 6 K; gospa baroninja Teufjenbach 2K; gospa Katarina Primožič 1 K 20 v; gosp. Ant. Figelj veleposestnik 4 K; g. N. Gravner 2 K; gospod Aneglj Miklus trg. 2 K; g. Alojzij Fo-gar 10 K; Občina Pevma 10 K; gosp. Ko-mjanc Ant. 2 K; g. Anton Kodrmac 2 K. Vsem darovalcem povrni Bog obilo! Odbor podružnice Sv. in Cirila in Metoda. Družba sy. Cirila In Metoda se Vam, Slovenci, priporoča ob sedanjih praznikih in ob prihodu novega 1905. leta. Ko obhajate te mile, vsakemu Vas tako drage dneve ter se zbirate v rodovinskih in veseličnih krogih in se Vam dohro godi — spominjajte se, prosimo, tudi njene dece, ki se pa v mnogih slučajih ne more tako radovati Božiča kakor Vasi otroci; koji morda nobena mati ne donese novoletnega daru in koji je v neredkih prilikah edina mati in oče in brat in sestra in vse — naša družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila In Metoda opozarja svoje podružnice po slovenski zemlji, da je uprav sedanji čas najpripravneji njenim letnim zborom. V tej dobi naše vestne podružnice sploh od nekdaj zborujejo najraje in koj potem pošiljajo čč- imena svojih izvoljenih mandatarjev nam v Ljubljano. — Ko Vas opozarjamo sedaj te Vaše vsakoletne dolžnosti, prosimo ob enem, da nam naznanite ob teh pošiljatvah vselej tudi poklic ali stan si. izvoljenk ali izvoljencev. Potem bode prihodnji naš koledar in .Vestnik" za leto 1906. ne le — kakor ga je vselej bila skrb — zanesljivo zrcalo podružničnih gmotnih, nego tudi njenih osebnih razmer. In tak vseskozi merodajen , Vestnik* — prav pravo sliko vsega družbinega življenja — bi vodstvo rado imelo. Tržaški namestnik o laškem Tse-učlllšču. — Tržaški namestnik princ Ho-henlche je sprejel pred par dnevi odposlance tržaške trgovinske zbornice in borze, ki so prišli k njemu z zahtevo, da se laška juri-dična fakulteta premesti iz Itiomosta v Trst, ob jednem pa naj se uvedejo tudi trgovinski kurzi. Namestnik je rekel odposlanstvu, da se zavzame za uresničenje teh Zelja toliko rajši, ker taka rešitev tega vprašanja se strinja tudi z njegovimi nazori. — Ako je to res, zastopa tržaški namestnik v tem vprašanju nasproti osrednji vladi popolnoma drugačno stališče. — Glede izpolnjevanja laških želja v naših deželah pa so tu tudi naše zahteve, ki so tako nujne, tako glasne, da jih treba rešiti pred vsem drugim! t Boter brez velikonočne spovedi. — T.dd kratkim smo bili povedali, kako je kurat Kumar v Pevmi zavrnil pri nekem krstu botra edino radi tega, ker se ni mogel izkazati, da je opravil Velikonočno spoved. Oce Rožet ni hotel iskati novega botra, pač pa se je vsa ta rec sporočila nadškofijskemu ordinarijalu, pa tudi politična oblast >e je peCala 2 njo. Konec je bil ta, da je bil Ro- žetov otrok krščen v Pevmi na Sv. Štefana dan od kurata Kuraarja z istim botrom, katerega je bil prvič zavrnil. (Boter seveda ta čas ni opravil nikake spovedi.) Torej prvič je bil zavrnjen, drugič pa popolnoma sposoben za botra. Kaka razlika! — Kurat Kumar se je skliceval pri svojem postopanju na pismo kardinala in nadškofa ' Misije iz leta 1901., ko je slavni prejšnji ki^atBv uganjal neumnosti pri nekem krstu. Kardinal je- bil odobril postopanje takratnega kurata, in iz njegovega odloka je razvidno, da sme duhovnik zavrniti botra, češe ne more izkazati, da je opravil zadnjo Velikonočno spoved. Kurat Kumar se je ravnal po tem — ali v nadškofijskem ordinarijatu so zavrgli ozkosrčno stališče .uzornega" kardinala, na kar je bilo kuratu v Pevmi naročeno, krstiti Rožetovega otroka, botra, ki je pošten človek, pa pustiti v miru z vpraševanjem, ali je bil pri Velikonočni spovedi ali ne i O, glejte, glejte! .Uzorni* kardinal je bil postavil pred par leti normo, katero je sedanji nadškof kar na kratko zavrgel. Kdo je delal pametno, ali kardinal Missia ali nadškof Jordan ? Nam se zdi, da Missia ne 1 — Tako malo rešpekta imajo sedaj v nadškofijskem ordinarijatu do tako visokega in .uzornega* kardinala, da "ar na kratko odbijejo njegovo odločbo ter se postavijo na popolnoma drugačno stališče!! — Kardinal je pač dal prav duhovniku, pa če je še take sitnosti delal, stal je vedno na strani duhovnika proti verniku, sedaj pa se je kolo zasukalo, in v obravnavanem slučaju so stopili na .stran vernika ter vrgli med staro šaro tisto .uzoruo* odločbo, ki ni za nobeno rabo v praksi. Ja, časi se pač spreminjajo, in ž njimi beži celo slava .uzornih* ljudij. Sic transit gloria mundi. Trgovska šola se obeta Gorici. V zadnji seji tukajšnje trgovske in obrtne zbornice je poročal tajnik, daje dobil v naučnem mini-sterstvu zagotovilo, da bo država prispevala z velikim zneskom k ustanovitvi trgovske šole v Gorici, ki bi se morda otvorila že prihodnje leto. Ali bo samo laška? Opozarjamo poslance na to nameravano šolo. Za postajo t, Dobravljah ter za boljšo komunikacijo na Vipavski železnici je bila podana tudi na trgovsko in obrtno zbornico vloga, o kateri je bilo govora v zadnji seji trgovske in obrtne zbornice. Zahtevo so spoznali vseskozi za opravičeno. Požar v PetOTljah. — Okoli 9. ure zvečer v četrtek je začelo goreti v hlevu kmeta Jos. Pavletiča v Petovljah. Sumi se, da je zažgal neki polir iz Smartnega, Stef. Devetak, ki je prišel baje pijan spat v hlev. Slučajno je šel mirno orožnik, ki je opizil ogenj ter potegnil imenovanega iz plamena; drugače bi bil zgorel. Enako je tudi Pavletič s težavo rešil svojega fanta iz ognja. Pav-letiču je zgorel hlev, 1 krava, 2 vola, 1 ju-nica; škode je okoli 3000 K, pa je krita z zavarovanjem. Gosp. Gruden je z velikim naporom omejil ogenj v svojem hlevu, drugače bi se bil še razširil, in nevarnost je pretila, da uniči celo vas. Mrtvega so našli 45-Ietnega Josipa Ježa iz Dola pri Grgarju, in sicer med Prevali in Dolom. Jež in neki čeme sta šla skupaj iz gostilne, kakor pravijo, močno na-trkana. Čeme je bil padel na tla med potjo, potem pa še Jež, katerega je, ka~or pravijo zdravniki,, zadela kap. Bil je udan vinu, na srcu bolan, mrzlo je bilo, kar je provzročilo smrt. Černe se ni spominjal na nič, ali ker je bil Jež tudi malce .pobit, se je sodilo na sploh, da ga je umoril Černe. Černeta so bili tudi zaprli, ali na podlagi zdravniškega spričevala, ki je pokazalo, zakaj je nastopila smrt, so ga pustili takoj na svobodo. Iz prvega nadstropja je padel 3 letni deček I. šušmelj v ulici Angiolina. Prenesli so ga v bolnišnico, ker si je zlomil kost v stegnu v desni nogi. Sod je bil Izginil dne 24. t. m. iz neke hiše na tekališču J. V. Lastnik soda je to naznanil policiji, katera je našla sed pri krčmarju Balerinu. Ta je povedal, da je kupil sod od sodarja Venierja na Placuti. Venier je obstal, da je zmaknil sod na dan 24. t. m. Izpustili so -— tako nam poročijo — nekateri fantje v V. na božični praznik zvečer svinjo iz hleva neke žene ter jo potem podili po vasi. Nekateri bolj pametni so spravili svinjo na neko dvorišče. Žena je iskala drugi dan svinjo, ali je ni mogla najti i nikjeri. Slednjič jo je naSla v Gorici v nekem hlevu! — Pa pravijo, da ni potreba občinskih redarjev v V.! Leto 1905. bo navadno leto in bo torej imelo 365 dnij, izmed katerih je 67 nedelj in praznikov. Velika noč bo 23. aprila, Binkošti pa 11. junija. Predpust bo trajal 8 tednov in 4 dni. Solnce in luna bosta mrk-nila dvakrat. Pri nas bomo videli- oba lunina in pa en solčni mrk. Vremenski preroki trde, da bo 1. 1905. suho, malo mokro in srednje gorko." Spomlad bo precej deževna, v aprilu bo vreme izprememljivo, majnik bo pa lep in suh. Poleti bo vreme različno z nevihtami. Po dnevi bo velika vročina, a noči bodo mrzle. Jesen bo prijetna, suha in lepa. Zmrzovalo bo kmalu. Zima bo precej ! ostra in mrzla. — Tako se glasi prerokovanje, kako pa bo res — kdo to ve? .Narodna prosveta* bo imela v soboto 7. januvarja ustanovni občni zbor. — Več prihodnjič. Avstro - ogerska banka. — Vsled sklepa generalnega sveta avstro-ogrske banke se oddajajo menjice, ki niso bile plačane pri prezentaciji, na plačilni dan, najkasneje pa na prvi delavnik, sledeč plačilnemu dnevu, ob 10. uri dop. notarju, da napravi protest. Da se izognejo troškom protesta, naj prizadeti plačniki skrbijo za pravočasno plačilo. Stroški za protest se ne povrnejo v nikakem slučaju. Čudno, da je izdala banka kar nakrat tik pred novim letom tako strogo določbo, ko je bilo poprej vendar 2 dni respira. Opozarjamo na Silvestrov«) .Pevskega in glasbenega društva* drevi v hotelu »Central«. Mestna mesnica v Gorici? — V si-nočni seji mestnega sveta so določili 1000 K za otvoritev mestne mesnice, ako še enkratni poskusi ne pripravijo mesarjev do tega, da bi znižali ceno mesu. Pogorela je zaloga Dreherjevega piva v Gradišču ob Soči. Škode 5000 K, Kdo je strmoglavil KSrberJa? — Pa smo se smejali vCeraj, ko smo čitali .Slovenca", ki je v dolgi klobasi razlagal, kako je .lepi klub« strmoglavil Kdrberja. Rečeno je .lepi klub", ali med vrstami se bere, da nikdo drugi nego modrost dr. Su-steršiča je vrgla Kdrberja s stola min. pred-sedništva. Ko se je on .združil" z Mlado-čehi, od takrat je začelo iti slabo Kdrberju in za novo leto je padel. Šusteršič je storil vse to!! Slava mu! Imenih Inozemskih podjetij, katera se pečajo s kupčijo a srečkami, ki so prepovedane v Avstriji, kakor ga razglaša tukajšnje c. kr. finančno nadzorništvo: A) Prodaja celih srečk na delno plačilo. 1. ,MaximiIian Fischer & Corop. Bank-haus* Monahovo, Strnulfstrasse 26. — 2. .Fischer & Riess, Bank- und Wechslerge-schfift, (Bank- es Valto ikzlet Fischer & es Riess)" Budapest, VII. Erzsčbet-korut 9. — 3. Bankkommanditgesellschaft A. Balog & Comp." Monahovo, Jšgerstrasse 3 a, popred .Ungarische Bank und "VVechselstubett Actien Gesellschaft" Budapest. — 4. .Loseffekten Depot Bank A. Balog« Budapest, VIII. Joszef-korut 16. — .Posredovalci ,Winter & Nagy Annoncenbureau" Budapest in .Leon Essig* na Dunaju. — 5. August Najda* Monahovo. — 6. .Hauptstadtische Wechselstuben Gesellschaft Adler & Comp.« (Imetnik Julius Adler) Budapest, N. Gr. Kronengasse 13. — 7. »Efer & Adler, Bank- und Wechslerge-schaft« Budapest, V. Josefsplatz 13. — 8. .Merkur Bank" Budapest IV. Vaczi uteza 37. — 9. ,WechselstubengeselIschaft Merkur" Budapest V. Arany-Janos uteza 31. — Snuje tudi prepovedane družbe za srečkanje. — 10. .Oesterreichiscker ung. Merkur" Budapest Andrassvstrasse 83 und 85.|Uredništvo tega podjetja snuje družbe za srečkanje in izdaje takozvane »Staatspapierbucher*. — 11. .Rermes" ung. allg. Wechselstubenaktien-gesellschaft Budapest V. Dorottva- uteza 8. — 12. .Fleissig Sandor, Bank* und Wechsler-gesehaft* Hermes* Budapest. VII. Erzsebet-kornt 2. — 13. ,H. Fuehs, Wechselhaus* Budapest, Kecskemetergasse 1. Tudi ta tvrdka snuje prepovedane družbe za srečkanje, __ 14. ,Bank- und Wechselhaus Kron-feld & Comp. Zagreb. B) Podjetje za serije srečk. 15. Bank-effekten und Kommissionshaus .Merkur", Htibner & Comp. Stuttgart, Schickstrasse 6. (popred K. F. Wojtan.) — 16. .Bankeffek-ten und Kommissionshaus* Union" Konstantina Eiselc v Siattgarti, Dauneekerstrasse 11. — 17. .Bankeffekten undJKommissionshaus« »Merkur« Nurnberg, Glockendomstrasse 8„ imetnik Adam Heilmann. — 18. ,F. W6rfel & Corap."*«Monahovo, Mittererstrasse 6/(Imet-nik tudi "Adam Heilmann; Prokurist"|EmiI Smetaczek. — 19. Julius Weil, Bankge-sehfift« Monahovo, I. Franenplatz 5. — 20. .Bankcffekten und ^Koraraisionshaus« ,Pa- tria*, Ljudevita Nijakovvski Monahovo, Arndt-strasse 1. — 21. .Jean Hoffmann" Nurnberg. — 22. .Steinhausen & Comp. Deutsch-oster. Bankc-ffekten und Kommerzhaus« Karlsruke, Amalienstrasse. — 23. Bank-Koramissionsge-sch&ft .Union" Karlosruhe, Klanprechtstrasse, imetnik Otto Steinhausen. — 24. »Deutsch čsterr. Bankeffekten und Kommerzhaus" »Merkur" Berger & Comp. Mannheim Wer-derstrasse 33. — 25. Joh. Sch6newald, Effektenbureau Mannheim G. 6 No. 9. — .26. .Komet" Bankeffekten und Kommerzhaus Weiss # Comp. Mannheim. — 27. »Bankeffekten- ur d Kommissionshaus .Union* Mannheim. — 28. ,Frany Dhvald", Bank-gesehaft Friedrich Dimand Budapest VI. Ese-gervgasse 24. oder Fabrikengasse 15. — 28. „Weiser & Comp. Bankgesehaft" Globus St. Gallen (Švica) Langgasse Heimatstrasse 3. —•¦_ 30, .Bankinstitut .Skandia" Aktienge-— sellschaft" Kodanj. To podjetje snuje tako-zvana. Losgelegenheitsgesellscfr-ft Germania v Berlinu*. — 31. .Bantcnaus* .Danmark" in Kodanj. Imetnik Carl Gabs. — 32. .Inter-natinal Bank-Bureau »Kosmos*. Imetnik Kari Schacht in Kodanj. — 33. .Nordlands-bank" Aktiengesellschaft Kodanj. — 34. ,Holland'sche Koramerz- und Kreditbank" in Amsterdam, imetnik Johannes Ludecke. — 35. .Internationale WechselundEffektenbank" Amsterdam, imetnik A. D. Steenken. — 36. .Unionbank* Guavenhage, imetnik Johann van der Wal und H. Bronger; opravitelj Willy Hemmann Scheveningen. — 37. »Na-tionale Renten- und Kreditbank" Amsterdam. Imetnik O. Rurup. — 38. .Baag'sche Han-delsbank" Haag. Imetnik S. Halamek. — 39. ,HoIIand'sche Kreditbank* Amsterdam. Imetnik Ch. Cuoblocb. — 43. .Pramien- und Effektenbank* Amsterdam in Arnheim. Vodja G, van der Falk, pravi imetnik Strdtzel. — 41. ,Exotenbankbureau* Amsterdam, opravitelj S. de Vries. — 42. .Internationale Ve-reinigungsbank* Amsterdam. Vodja H. Jh. Rademaker. — 43. »Internationale Premien-bank* Moritz Hees. 44. Internationale- ,und Creditbank* A. J. Stilding. 45. Holland' sche Črediten Voorschotbank J. A. Latour. 45. ,Ned. Adm. Kantoor voor effecten en premie-warden\ Bambinet. 47. .Mordig & Comp. Jnhaber Emil Mordig. 48. .Bankinstelling" * F. Scnravesande. 49. .Bankinstelling" U. Schravesande, Vader. 50. »Amsterdam* sche Centralbank. Imetnik Schravesande. 51. »Potit en Comp." 52. .A. Brandson & Comp. 53. alg. Adm. Kantoor voor alle nitlootbare Fondsem, F. J. Wagner. 54. „D. E. Cosman*. Vsi v Amsterdamu. 55. .Binner en Buiten-landsche Premicaandeelen en Creditvereeni-ging" W. Eeeden. Harlem. — 56. »Ernst Louia Ferdin. Schmidt* Arnheim Nizozemsko. — 57. „W. F. S. Schumacher Arnheim. 58. W. F. Allau & Comp. Arnheim. Odprt! lekarni. — Jutri popoladne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. Vojna med Rusi in Japonci. Admiral Togo se vrne na Japonsko? •Standardu* v Londonu so sporočili iz Tokija: Admiral Togo se povrne z večim delom brodovja v japonsko vodovje ter bo najbrž cesarju osebno poročal. Kakor je izvedel isti list iz Tokija od dne 27. t. m., je japonsko novinstvo zelo razburjeno radi vedenja nevtralnih vlasti nasproti baltiškemu brodovju. Položaj t Mandžuriji. .Daily Telegraphu* so brzojavili iz Kin-čeva, da so Rusi levo krilo svoje armade potisnili naprej. Njihova fronta je dolga 6t> kilometrov. Oficijelno se izjavlja, da bo ruska armada štela početnikom februvarija 600.000 mož. S pomočjo vladivostoške armade se potem poskusi obkoliti Japonce. 0 tretji ruski eskadrl. Petrograjski list .Rus* poroča, da odpluje tretja eskadra v dveh oddelkih. Admiral Virilev, komur je poverjeno poveljništvo tretje eskadre v Tihem Oceanu, deluje z všo energijo na to, da bo eskadra čim prej mobilizirana. Virilev vodi priprave osebno sedaj v Kronstadtu, sedaj v Libavi. V ladjedelnicah v Kronstadtu in v drugih primorskih mestih se dela nepretrgoma po dnevu in po noči, da se čim prej odpošlje ojačenje admiralu Roždestvenskemu. Fort ErlangSan so zavzeli Japonci 28. t. m. Boj je trajal od U ure dopoiudne do 7. zvečer. Japonci so izgubili kakih 1000 mož. Proti baltiškemu brodovju. Japonci se pripravljajo, da zajamejo Roždestvenskega v morski ožini Malaka. Ka-mimura pripluje do otoka Sumatra. Baltiško brodovje pa bo plulo, da se izogne vsem nevarnostim, baje okoli južnega obrežja Avstralije. Bo konca! Iz Tokia brzojavljajo, da upajo Rusi v Port-Arturju še vedno na pomoč do 1. marca. Ruska posadka je odločna, da so bori do zadnjega moža. Snropatkln je imel na ljubinski polk nagovor, v katerem je rekel, da umikanje sedaj ni več dopustno. Nikdo se ne sme več umakniti. &lj, ki je postavljen, so mora doseči., Važne pri«« t hnllsfci aferi S francosko ladjo ,Paraguay", ki je dne 21. t. m. došla iz Jasne Afrike v Bor-<3eaax, so dpšli tudi Štiri ruski pomorski Častniki, ki jih je poslal admiral Roždest-venki s posebno tnisije v Evropo. To sta ladjiska poročnika Valrond in Vesselago ter ladjiska praporSCaka Selitrenikov in Varcat. Namenjeni so, da prisostvujejo pred hullsko komisijo kot priče. Poročnik Valrond je dal dopisniku »Teraps" nekaj podatkov. On je sam uravnaval električne metalce, ko je brodovje 'zadelo z angleškimi ribiči, ter je ddbro videl tuje torpedovke. Poročnik Valrond ima od admirala Roždestvenskega naročilo, da carju poda drugo, bolj natančno poročilo in dokumente. Mikadovo priznanje. Mikado je poslal admiralu Togu, kakor se poroča iz Tokija, to-le priznanje: Izvedeli smo v svoje veliko zadovoljstvo, da naSe torpedne flotiKje pred Port Arturjem junaško in uspešno izvršujejo svojo nalogo, dasi morajo dan m noč klubovati ne le viharjem, marveč tudi sovražnim bombam in granatam. Vkljub tem težkočam se jim je posrečilo izpolniti dano jim nalogo. Jemljemo na znanje junaško to požrtvovalno izpolnjevanje dolžnosti in izražamo svoje posebno priznanje hrabri svoji vojni mornarici. Runo. Potrjuje se vest, da je umrl ruski general Eondratenko. — General Steselje baje padel s konja ter se poškodoval. — Navdušenje in pogum v japonski armadi pred Port Arturjem gine; japonski vojaki odpovedujejo pokorščine avojim poveljnikom. Več vojakov je bilo radi tega ustreljenih. — Japonska 1&-dija .Jašima*, ki se je potopila, je bila največja bojna ladija. Zadela je cb rusko mino. — Abesinski cesar Menelik je daroval za ruske ranjence in bolnike 100.000 frankov ter jih izročil ruskemu poslaniku na abesin-skem dvoru. — Rusija mobiiizuje četrti ar« madni zbor in sedmi. Pokliče se v vojaško službo več rezervnih divizij, — Iz Mandžurije ni nikakih posebnih poročil, pač pa se čuje o vednih malih bojih med oddelki in predstražami. ZsdDje rešil. Japonci so vzeli pri Erlungšanu Rusom baje. okoli 40 večjih in manjših topov. — Japonci so zavzeli baje tudi hrib Nivio(?) pred Port Arturjem. — Togo je dospel v Tokio, kjer je bil sprejet entuzijastično. Razgled po svetu. Minlstcrsk« kriza. — V ministerstvu je nastala kriza, ki je potegnila za seboj tudi ministerskega predsednika Kčrberja. Ko se je pokazalo v seji proračunskega odseka dne 9. dec, da ne more izposlovati 69 milijonov za vojaške namene, se je vedelo, da mu bije zadnja ura, ker se v tem slučaju ni mogel zateči k § 14. Vlada si posojila s § 14. ne more dovoliti, v to svrho potrebuje privolitve parlamenta. Ker je bila situacija na sploh taka, da ni bilo upati od Korberja imenovanih milijonov, se pritisnili vojaški krogi, in Kčrber je padel. — V avdijend pri cesarju je psdal demisijo celega mini-sterstva. Sodi se, da sestavi novo minister-stvo železniški minister Wittek. Sprejetje de-misije Kdrberjevega ministerstva je gotovo, in se cesarjeva odločitev naznani v kratkem. — Kčrber je bil Slovanom nasproten, vladati je hotel le z nemškimi strankami. BnhovnlSko politlkoTanJe obsojeno. — Nadškof v Rouenu, primas Normandije, je razposlal za advent svojim podrejenim duhovnikom okrožnico, v kateri pravi glede duhovniškega politikovanja: .Poseganje duhovnikov v politične zadeve je bilo za cerkev vedno pogubno. Že večkrat smo rekli in ponavljamo, da to, kar je provzročilo smrt, ne more dati nazaj življenja. Tudi politika nam ne povrne, za kar nas je oropala. Za duhovnika je le ena pot zboljsati politični položaj, namreč ta, da z apostolsko gorečnostjo in z apostolskimi sredstvi deluje za posvečenje duS. Vse drugo je le brezplodna agitacija, ki ne gre čez površje ter zgreSi pot k srcu' ki je obenem korenina vsega zla in izvir pre-rojenja. Da se izrajejo te korenine ter se izvir spravi v tok, potrebujemo pobožnih župnikov in ne politikajočih duhovnikov." Mrtva pije. — V okolici mesta Št. Etienne na Francoskem je umrla neka bogata stara kmetica. Zdravniki so potrdili, da je mrtva. Ženska, ki je imela nalogo, prečuti pri umrli, si da narediti močno juho, katero postavi zraven umrle na omaro in se še oddalji za nekoliko trenotkov, predno zavžije juho. A glej, ko se vrne, vidi, kako ,umrla* kmetica z vidnim tekom vživa juho, pri tem se še britko pritožuj*, da je premalo slana. Varuhinja je vsled tegfc zbolela. Slovenska obrt odlikovana t Ameriki. — Na svetovni razstavi v St. Louisu v Ameriki so bili s srebrno kolajno odlikovani predmeti ljubljanske obrtne šole. Isto-tako odlikovanje je dobila tudi strokovna šola za čipkarstvo v Idriji. Nova slovenska litima narodna Igra. — Neznan avtor je izročil odboru ljubljanskega dramatičnega društva izvirno narodno igro s petjem in godbo : .Martin Krpan". Za igro je porabljena ideja originalne pravljice o Petru Klepca, povesti Levstikove in nekatere druge narodne pravljice slovenske in jugoslovanske. To igro uprizore v ljubljanskem gledališču še v tekoči sezoni. Za 10.000 K dragocenosti;, prstanov itd. je bil počasi zmaknil v neki veliki pro-dajalnici dragocenostij na Dunaju pomočnik Hartan, katerega so aretirali. Badl dogodkov v Inomostu se vrši preiskava naprej. Obtoženih je bilo 138 Lahov, ali proti 80 je vsako sodnijsko postopanje že vstavljeno. Kedaj se bo vršila razprava in kje, Se ni nič določeno na merodajnera mestu. Vohnnka na carskem dvoru. — Na carskem dvoru v Petrogradu je živela 9 let neka Angležinja kot varuhinja otrok. Carica jo je imela jako rada. Pred par leti so odpustili na dvoru nekega črnca, ker se ga je sumilo, da si je dovoljeval v neopazovanih trenotkih pregledavati važne spise. Aii črnec je rekel, da je on nedolžen, pač pa da brska Angležinja po spisih in pesmih. Rusko služabništvo je od takrat strogo pazilo na to sumljivo Angležinjo, in pred kratkim se je posrečilo nekemu slugi, zapaziti jo, ko se je vtihotapila v carjev kabinet, da bi tam kaj izvohala po pismih. Baje je kopirala več važnih listin. Sluga pa jo je zaprl v kabinet, kjer so ju potem prijeli. Dne 25. t. m. so jo odvedli čez mejo. Sodi se, da so ji vohunstvo drago plačevale razne interesovane osebe. Pobegnil blagajnik. — Z Reke je izginil blagajnik tamkajšnje komercijelne banke, Bertoli. Pri pregledovanju blagajne se je kon-statiralo, da manjka 60.000 K. Velikanski požar je uničil v Gurihu 40 delavnic, kemično tovarno, tovarno za bi-ciklje, 2 tiskarni itd. Škoda neizmerna., O reformah v Rusiji. — Različno se razlagajo carjeve besede, izrečene proti kon-stituciji. Večni neprijatelji Rusije ne vpošte-vajo nič razmer ter razlike med Rusijo in zapadno Evropo, marveč pišejo sovražno, n6, ker jim je pač prešlo v meso in M, da ne smejo zapisati nikdar nikakega priznanja Rusiji. Ali car vendar obljublja reforme, ki morajo skozi in skozi v naprednem smislu vplivati na ruske podanike. Car obljublja temeljite spremembe v zakonodaji, obljublja zakone na korist kmečkega stanu, da bodo kmetje polnopravni in svobodni državljani s primernim vplivom na opravljanje stvari javnega blagra. Car obljublja jednakost vseh stanov, uredbo pravo-sodstva, samostojnost sodnikov, varstvo delavcev v tovarnah in pri obrtih, državno zavarovanje delavcev, strpljivost v verskih stvareh, odstranjenje nepotrebnega v tesne-vanja glasil javnega mnenja, da bodo časniki mogli vršiti svoj poklic kakor glasniki pravih prizadevanj na korist Rusije. Car pravi, da se imajo izvršiti velike notranje izpremembe v Rusiji. Dalje naznanja, da se določijo izjemne zakonite odredbe, ali le proti zločinskim sovražnikom javnega reda, a še te naj bodo le v skrajno potrebnih slučajih omejevale pravice privatnih oseb. Kaj pa je to P Ali niso to lepe besede ? In tem besedam sledijo brez dvoma tudi dejanja. Ko se uvedejo te premembe, bo storjen pač velik korak naprej, korak, ki vede počasi pa gotovo tudi v konštitučijo. Cez noč se pač take razmere, kakor v Rusiji, ne dajo spremeniti. Treba časa za naravni razvitek vsega, le po tem potu se morejo doseči pozitivni uspehi, Škandal v petrogradskom gleda-lii&B. — Iz Petrograda poročajo, da je občinstvo v gledališču burno demonstriralo proti knezu Aleksiju. Knez je sedel v loži z neko damo, katera je imela na sebi vse polno HSpa, ki ga je kupil knaz. — Občinstvo je klicalo: »Dajte denar nazaj 1* .Diamanti so kupljeni z denarjem za brodovje !* Dama in princ sta bleda zapustila gledališče. „Glas Naroda". Koledar je jako zanimiv, z mnogimi ilustracijami. Na ogled je v naši knjigarni. iBJiŽBflOSt Slovensko amerlkanskl koledar za l 1905. je izšel v založbi nevjorikega Dragi rojaki! Znana Vam je naša huda borba za naše slovensko šolo, znan tudi iste žalostni izidt ni je več edine petrazredne slovenske šole na Koroškem! Zaslepljenost nekaterih domačinov, tuji nemški in laški in žal tudi slovanski delavci, ki delajo predor skoz Karavanke, in,Slovencem nasprotne šolske oblasti — vse to se je z divjo strastjo zagnalo v zaklad in biser naš, in dasi smo se branili z vsemi močmi, se ta-kej preraočr~iiismo mogli ustavitrr n a S a slovenska šola je strta, zdrobljena v dva dela.... Hud udarec je to ne samo za Št. Jakob, ampak z a v s e ko roške Slovence, ker s padcem naše Šole se je vsem Slovencem na Koroškem za dolgo zopet odmaknilo upanje priboriti si slovensko šolo. Vendar nikakor ne obupavamo, ker iz razvalin naše šole vidimo dvigati seveliko lepšo, veliko boljšo i n popolnejšo šolo: »Narodno Šolo" dražbe sv. Cirila In Metoda. Veselo novo leto 1906 vošči svojim cenj. gosp. odjemalcem v mestu in na deželi Anton Pečenko ueletržec z uinom ===== v Gorici ¦¦— ir9###»9«>«i»«^«»«^$^«»$«»#«*)i Res je „Nar, šola* sedaj še h misjl a ta misel je tako krepka in povsod sprejeta s takim navdušenjem, da se bo gotovo ures* ničila. D o maCe ljudstvo se je je kot edine ladije reSilke oklenilo z navdušenjem in s požrtvovalnostjo, ki presega vsako pričakovanje! Družba sv. Cirila in Metoda je v odborovi seji dne 3/11/04. odobrila to misel in je obljubila, da prevzame vzdrževanje šole, Če jo sezidamo ter oprr.?irao sami. Za stavbo nove lole bo potrebnih najmanj 50.000 kroni — Pač velika svota, gotovo prevelika za nas koroške-Slovence — in pa p revelika za vse Slovence in bližnje nam brate Slovane! »Ljubezen je dobrotljiva — ljubezen nikoli ne mine*. Na to radodarno ljubezen se zanašamo i mi ter prosimo, nujno prosimo: Bratje rojakil pomagajte nam sezidati .Narodno šolo* v št.Jakobu v Rožu, sezidati la-dijo-rešilko koroškim Slo vencem, kise potapljamo v požrešnem nemčurs kem m orj u. — »Ne bomo se utopili, dokler bodo se ljubili sini majke Slave-. Franjo Kobenter, župan. Pr. M a j e r, Matej R a ž u n, načelnik šol. sveta. župnik. Prispevke prejema; Matej Ražun, župnik, pošta; Št. Jakob v Rožu, Koroško. Veselo do^o leto 190š! vošči svojim c. gg. odjemalcem Anton Pucelj, brivoc v Gorici. Hotel balkan" Trst želi vsem svojim p. n. gostom veselo novo leto ter se istim, posebno pa Slovencem iz Primorske tim potom najsrčneje zahvaljuje za izkazano mu zaupanje, s katerim so njega in ob enem tako važno podjetje »Narodni Dom« podpirali. Pran in Ivana Dolničar. Naznanilo. Podpisani odvetniki naznanjajo slavnemu občinstvu, da bodo imeli od novega leta 1905 naprej svoje pisarne ob nedeljah in praznikih zaprte. V GORICI, 27. grudna 1904. Dr. Alojzij franko, Dr. Dragofin Ireo, Dr. Henrik turna. četrti slovenski odvetnik dr. Frančišek Pavletič je uvedel že takoj ob začetku svojega uradovanja nedeljski in prazniški počitek. Obvestilo. Uljudno naznanjam, da se nahaja moja od vetniška pisarna od 1. januvarja 1905 = v prostorih TRGOVSKEGA DOMA" u I. nadslr. (»hod k ulice Corso Gius. Derdi). Dr. Dragofin Ireo. 19 Ivan ?elberbaum - Gorica TekallSče Josipa Verdi 11. — Via Caserma 15. Velika izb6r: jopičev za dame ia sukenj------ oblek za ofroke ;—>— -r-^r-r,— blaga iz preje in volne---------- perila, nogavic, žepnih rut------ raznovrstnih čipk in podvez plj^nih^ rokavic------------- in raznih novosti.--------- Blago je po ceni in dobro. Mnuncti • Bluze» spodnje suknje, predpasniki IlUVUMI • in kožuhovine. jLjI_jL__j§__JLJL Dožnja u Ameriko za gld. 100. Dožnja u Ameriko za gld. 100. Iz Ljubljane v NovUork samo gld. 100 s prosto dobro hrano že,v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija itd. toliko višje kolikor je tarifna eena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi,, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31. Ruski lak sem dobil direktno iz Moskve. Zagotavljam, da je bolj trpežen kot navadni lak. Imam v zalogi tudi lepe glage in navadne lak-čevlje za dame, kakor tudi vsakovrstne otročje čevljičke. p. {|orič, čeuljar u Gorici, Gosp. ulica 14. JBožjast« Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni) boleznih, naj zahteva knjiži 10. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Sclmannen-Apc4eke9 Fnunkfart s. M. Caalkl zahSavaae arazalaiaa. l^arol PrasčiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torle i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Zaščitna znamka: „Sldro" Liniment. Gapsici comp. Nadomestek za P a i n - E x p 011 e r je splošno priznano kot tovrstno bol bUžujoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko ..Sidro' iz RtchterjOTO lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA k ..zlatem levu" v Pragi Elisabothgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. Naznanilo. Imam na prodaj nad 300 cepljenih, krepko vzgojenih dobro okoreninjenih vrtnic, raznovrstnega plemena, vseh barv, visoke so V2, 1 in 2 metra; imam tudi take, ki splezajo ob hišah takozvane ple zavke. Cene po dogovoru. Jakob Birsa št. 119. na Brjah pri Rihembergu. Denar prihrani kdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne. Garant ujemo, da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke sveta. Po dopisnici naj se zahteva uzorce in navodilo, katero pošiljamo zastonj. = Prima-blagajne za vsako ceno == od K 65 - viš|.& —------- Obsežno pat. zavarov. — Prikladno mesečno plačevanje. --------- National Caah Register C.o Llitiltatf. DUNAJ I. KBrntnerstrasse 12. - BUDIMPEŠTA, IV. Vaczi-uteza 35. GRADEC, Neutorgasse 49 - - PRAGA, Porič 8. - - - •- Bolehnlm zdravje. SS H iS Slabotnim moč. v«, ^akraške kapljice in slavonska bilievina sta danes najbolj priljubljena liudska leka ker delujeta gotovo m z najboljšim vspehom ter sta si odprfa pot vvse^e svet? Pakraške kaoliioe • ?^l-d4N#°. "vrstno pri vseh že- i aniaonc napiJIUB. lodčnib in črevesnih boleznih, odstranjujejo grčeve bolezni v želodcu, gonijo vetrove ter čistijo kri, pospešujejo prebavo, uničujejo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge iz te izvirajoče -«-, Zdravijo vse jetrne bolezni; najbolje sredstvo proti boleznim maternice in madrona, radi tega ne bi smela manjkati v nobeni mestni ne kmečki hiši; Vsakdo naj naroča in naslovi: Peter Jnrišič, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija). Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 ducat).........5 kron - vin. *8 11 (4 „ )........16 ,. — __~_^ ° " <5 " >........is ;; - ;; Vidmarič predočuje kmetom moč ManJ neg0 12 steWenic se ne pošilja, uakraških kapljic in slavonske bifjevine. SlaVOdSka biliPViiia • Vporablja se uprav sijajnim in rejemu kašliu, prsoboli, hrapavosti v grlu, LS^^S^lS^S^?^ sline ter deluje izvrstno pri vseh najstarejih prsnih in pljuč jih boleznih. 0d8tranja goste Cena je sledeča franko na vsako pošto: 2 Originalni steklenici 3 K 40 v„ i originalni steklenici 5 K 80 v., 6 originaln. steklenic 8 K 20 v. Manje nego 2 steklenici se ne pošilja. Pošilja se po povzetju ali nanrei noslanim zneskom. Priporočam, da naroča vsakdo izključno le pod naslovom: P ] poslamm Peter Jnrišic, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija). Anton Potatzky v Gorici Na sredi KaStelju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanla, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetlnjice. — BožnI venci. — Masne knJIŠiee. Sišna obuvala m vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Josip Miani sin Gorica — na Travniku Ster. 23. ZAlogA: vsakovrstnega stekla, steklene in porcelanaste posode, nožev, vilic, steklenic itd. Izdela katerokoli steklarsko delo. Izbira svetilk, električnih, na plin ali petrolej. Električne žepne svetilke. Posebnost: izdelki Iz aluminija za domačo rabo. Sprejme se = učenca = za urarsko obrt. Ponudbe na: Jakob Šuligoj, urar v Gorici, Gosposka ulica št. 25. Nova trgovina v Gorici. Otvorili smo novo trgovino, ki ima: knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem .velik popust. » iSlike: zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka. Kipi • Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kraij Petar H. srbski, S, Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo Traberjev anatomično patalogicen muzej. V Gorici — izvozni trg. Odprt vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. \?stopi)ina 40 vil). iai9awtitiMWWiWfti»g Andrej Fajt pekovski mojster | r Bifiei Čira Hm; Ofas. št. 2. \ fffijalRa v isti ulici št. 20. ] Sprejema naročila vsakovrstnega | peciva, tudi najfinejega, za nove j maše in godove, kolače za bir- i mance, poroke itd. Vsa naročila j izvršuje točno in natančno po želji j naročnikov. j Ima tudi na prodaj različne moke, j fino pecivo, lina vina in likerje J po zmernih cenah. j Za veliko uod priporoča goriške j plnce, potice itd. < mminiiiMiiiiitiiiiiiitit Namizno orodje in posoije vseh vrst Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- ============ dinjstvo itd. == C. kr. dvomi založniki Cliristofle & CJ° - Dunaj I. Opernring 5 (Helnricbshof). — Hustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. Delavnica cemesta in umetnih plošč Ivan Maroni ? Gorici, tekališče Frana Josipa. Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike. Gorica -a*- Gorica Nlimatao zdravišče. na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, iiič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. ^^^^^AAAAAAAAA« Prva koncesijonirana delavnica z mo- j torniin obratom za lino mehaniko, fiziko, ma. tematiko, optiko, lino brušenje in poliranje itd Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hiSnili | telefonov, plina in vode. Poprave se IzvrSnjejo hitro in po ceni. Gorica, za vojašnico. j Precizijska delavnica predmetov za merjenje, j Bogata zaloga raznih predmetov za razsvetljavo za pliuovo in električno lne. j Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — | Popravljalni ca au omcbilov, motociklov in dvo- I koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje j — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga j mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih j britev, škarij itd. j krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št. 33 izdeluje vsakovrstne obleke = === za vsak stan, kakor tudi za civilne,, vojaške In držav, uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško i domače blago za jesensko in zimsko dobo. Ima zalogo gotovih oblek in površnih sukenj za vsak stan. Cene zmerne. KerM & Cni =.-== v Gorici __ Steini trg št. B (Piana Onomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Rsštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. DIJAMANTI za rezanje stekla od K 1*80, 2-40, 3«-, 4'--, 5--, 6*-, 8*—, 10'-, 12--, 15.-, 20-~, 30'- —— nad 10,000 komadov ima v zalogi —— ANGELO CASAGRANDE v Trstu Portici di Chiozza 1. Razpošiljatev tudi posameznih komadov po povzetju. Telefon 994. j^nton Ifvanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih Šalih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniška družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskeaa piva ,prazdroj" iz sloveCe češke »meščanske pivovarno"* Zalogu leda, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Gane smerne. Postrežba poitena In točna. mm »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4'/.%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogdvoru. Rentni davek plačuje pos, sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo G%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 57»%< Stanja 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z delaži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573*66. —Posojila 1,471.650-42 — Vrednost hiš 162.162'93 (v resnici so vredne več). ~ Reservni zalog 70.125 85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. Efcsiiort ^" Mizarska zadruga v Goriei — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno i« vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou _:—r „¦_.......... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ~rr.....~ ,..:.........: Podružnica v Trotu Via dl Plazza vocrnla 1. Zastopstvo v Spljotu ter Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. ZLATAR DRAGOTIN VEKJET ============= Židovska uiica št. 7. =====*====«======= Zaloga Štedilnikov, sesalk in eevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov, ¦«*-»<»<»¦-»