BOLOGNA, 12. — Tudi današnji dan kongresa KPI je bil posve-predvsem pozdravom tujih delegacij, med katerimi je izstopal "»zdi [96 161 i5> 1«« Il5j *fda Kardelja. Jutri bo na kongresu določeno zatišje, saj so na ple-,3!|i I« neni zasedaniu zbrani samo popoldne, za v petek pa pričakujejo jj?|^ Bovor Berlinguerja, ki ga bodo prav gotovo izvolili za namestni-Un partije in s tem bo dejansko postal kandidat, da zamenja J9a v primeru njegove resnejše obolelosti. u°Poldne so najprej prebrali po- 833 Idr, PRIMORSKI DNEVNIK Joštnina plačana v gotovini aob. postale I gruppo Cena 60 Ur Leto XXV. St. 36 (7230) NADALJEVANJE KONGRESA KPI V BOLOGNI Zaključeni pozdravni številnih delegacij tujih govon partij Včeraj je dopoldne sledila razprava delegatov, popoldne pa govori tujih delegacij - V petek bo govoril Berlinguer ravni govor predstavnika jugoslovanskih komunistov tovariša Ed . avne brzojavke partij iz Južne V- ^°iandske, Mehike, Iraka, 'i*. Jordana in Avstralije. zanimivejšimi dopoldanskimi iWanii- 'e B°vor Rossane Ros-lja “e. ki je ugotovila, da predstav-Ifj.tnvazija CSSR dramatično po-jitev vedno večjih zaostritev na !tva^u soc‘alizlna. ki ie že v teli, j>h zaradi sporov med Kitajsko u -^se 1° povzroča upravičeno ^ rbljenost, na katero partija av-Ia ni dala zadosten odgovor. PjJ?na Rossanda je dejala, da je pravilno in pravočasno ukre-ŠO Vendar pa gre sedaj za vpra-jilj 1 ki jih ni mogoče več ome-na nacionalne značilnosti, A’ Krc za različna stališča, ki Vjbanasajo na celotno strategijo, intervencija ne more rešiti »in c*e nnl; i; koe Politične krize, temveč jo lah-0 ,Sajho še poslabša, zaradi česar w a pogumno obravnavati raz-Iji socialistične družbe in razpravni), 0 težavah ustvarjanja politič-n„ botranjih in mednarodnih od-iiilol1'., Dvajseti kongres KP SZ je ta vprašanja, vendar pa se je j nato zavrl in je se italijanskih komunistov, da ij aAlujejo s kritično preučitvijo. I,jldk| jatere zaviisi v dobršni meri an0( •ba st mednarodnega komuniz- 8 ' fi 1 iecch^ta.vnik «stare garde» Pietro "■ji*3 'e 2 besedam' s'cer na «9^ pS centralnega komiteja m O.,ongresnih tez dejansko pa ' 'OjIp‘Pčnost teh stališč prilil precej r yQp f,1- 1 nsllMj ‘ Uvodom asrt ?: a je predvsem c-.j,, mednarodnih vprašanjih in Itn/ da ie Italija dejansko zase-il Sclik f četami NATO ter da brez finrfh. sprememb v mednarod-o “vnosih ne morejo biti dokončaj IjMj&bkovite delavske borbe. Za-. ,»i) ic z ugotovitvijo, da je treba p. socialističnim., državam vso o°arnost. ivn^lor Scoccimarro je najprej ial j° študentskih gibanjih in e & lopii da grc za nove sile, ki so titf < hi i .na politično pozornico, da “S jilj “ha velika napaka, če bi punt ' Se eč prostora stihiji in ne P\1 »no zavedali odločilnosti organizira "^ud' zgodovinski proces idjSti Jjpbv, socializma se razvija preko %sur‘‘J .in je treba iti v zgodo-tli' e vire, 'da se ugotovi izvor roti . V sedanjem zgodo-iiwl razdobju so se znašle ko- )tic& Valit ’ -pri čemer pa gre samo z.a ji#K ]uabvne in nekvalitetne razli-pi# (tu * se strinjamo z novim kuriti*' ibtn.r. CSSR vendar samo glede ,. Wrrlla splošnih okoliščin, glede •tit W^?0st' Pa s° jih pričeli kriti-«■ 3 češkoslovaški voditelji, • i 'H PZl'Zns-11, da so bile narejene aSP hti^®- Omenil je tudi italijansko leti'1 >tti()j vojaške intervencije, ki pi ji nima nobene zveze in ni v 18ji1' tudi glede metod podobna « lilitiih intervencijam imperiali-držav ^ii^Mdanskem delu zasedanja 'Ni-! f>a dnevnem redu izključno fl P UllCVUCIIl ICUU 1£A.I.|UCU' %-m 1 tujih delegacij, ki jih je kat0-1 °nn r- v imenu orncariske partije nM »IsCHan, ki je orisal krizo bri-ijil^a v;4 gospodarstva, ki je posle-]0. m i ha];napak, ki so vodile im-ub l*C £no Politiko. n i Pte>| . netlara ie govoril v ime-/ f rial j ia japonske partije in je n«!*1 L^rvp^1!. je sovjetska oborožena ^ V UdaClia v CSSR pomenila re-|^rati(e9 Protiimperialističnim de mm silam in je zavrta pro- u' Ji i A J f 4 Si; % ^^‘■“vtjanja enotnosti v meona-,belSo komunističnem gibanju. *®ti so nato toplo pozdravili j?v j.frzdsedstva Zveze komuni-Bnslavije Edvarda Kardelja, t? izvi -or objavljamo v kraj-, htt „ečku na drugem mestu. 5 car,9.ntralnega komiteja izrael-“J'2 Avram Levembraum - Iški , Pozdravu dejal, da so iz-|av0 komunisti visoko dvignili ^ solidarnosti z arabskim o-l2?iajeran Bibanjem in da se ne «“e v. s politiko sile izraelske « -^nn , pa ie nadaljeval. da 0 5t9lkz zavračajo Šovinistič ®bst0jg r Arabcev glede pravice jNtic?0 njegovem govoru so 1 ............................. IIm ' K pumi ko sne iziacisu rasnato Pa je nadaljeval, da o stalixj,tudi zavr-'*<>ir' >s ‘^a Arabci v> tpR> Izraela. j,A®H0 'njegove:.. „ . .. Jh Vzh e delegacije iz Srcd- l0ako p°da, v imenu katerih je Im iz JcSa i^gncijo arabskega osvobo-• WnJtr8i!r.®tbanja in nato kritiziral bij) Partijo, češ da govori, da '3 j v- \oim z Arabci, de.jan-žMiir?1?! in sodeluje z ljudmi, 5i!.polii° v°ino. S 1 da - parti.io ie Zeno Klisko Vrpo a A2 seda.i vsako revolu-0c|P.c,oyanje težavno, ker se ,vlJati v zelo zapletenem '•Uh yv sbMt°sliC'n.^ni^ Položnin. Razlog za tj1 S konn*COI?lunistične partije je Evropi pa vidi pred- , ^tich^jtiki Zahodne Nemčije. tj>Ske Cluckauf član CK z.ahod- Dejal je, da so za istočasni razpust obeh blokov tako NATO kot varšavskega pakta, za ukinitev vseh tujih baz in za umik vseh tujih čet, kjer koli bi bile. Izredne so bile ovacije, ko se je na govorniški tribuni pojavil delegat osvobodilne fronte Južnega Vietnama Kuang Than ki se je zahvalil za _ veljavno in bratsko pomoč, ki jo je vedno nudilo itali- jansko ljudstvo njih osvobodilnemu arabske socialistične fronte, vzhod-boju. Podčrtal je, da je k njih j nonemške partije in madžarske par-zmaei nnsnevala živa mmnf tije. za katero je Reszo Nyers de- jal, da imajo drugačne poglede na zmagi prispevala živa pomoč socialističnih držav, delavskega razreda in naprednih narodov vključno naprednih sil v ZDA. Predstavnik osvobodilne fronte je izročil italijanskim komunistom zastavo, na kar je v imenu partizanov odgovoril Pa.jetta. V imenu španskih komunistov je govoril Sandago Carillo, ki je omenil, da so v boju proti Francu vključeni tudi napredni katoličani. Pozdrav portugalskih komunistov pa je prečitala napovedovalka, čeprav so prisotni na kongresu in to iz varnostnih razlogov, ker morajo na Portugalskem delovati v i legah. Običajne že nekako predvidene govore so imeli nato predstavniki POZDRAV JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV Govor E. Kardelja Prid R Sofistom, da se je po-"Č v t? Pu stotine partizanom i|b iti jf0i°8ni v boju proti fa-izgotovil da bo njih par- V* Vrst vrp Ha riip hn i7£ln >nu stotine partizanom la vse, da ne bo izšla k Vo1 (%i??.Jz nemških tal ,n v lcUl Ucl Vf>stiJ “ori za spoštovanje pri-Uh /““cdno in demokratično JiiJopln ganov- Delegati so ga t DoliuvZdravili' ko ic zaR0' °bsn,n 0 romunske partije intervencije v CSSR, BOLOGNA, 12. — Kardelj je v svojem govoru — kd ga je imel v slovenščini — med drugim dejal, da dolgoletno sodelovanje med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP Italije temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju kakor tudi na enakopravnosti in neodvisnosti, ka je bila grajena na občutku med sebojne in-ternacionalAstične odgovornosti za stvar socializma. Kot tako je to sodelovanje del najboljših tradicij skupne borbe delavskega gibanja obeh držav. O tem sodelovanju v službi socializma, svobode narodov in ljudli so napisane razburljive strani v skupni borbi italijanskih in jugoslovanskih partizanov proti fašizmu. To tudi nadalje prispeva bistvenim interesom mednarodnega delavskega gibanja in socializma kakor tudi vsem narodom, ki se bore za svojo osvoboditev in utrditev, svoje neodvisnosti. Kardelj je poudaril, da so narodi Jugoslavije globoko zainteresirani za prijateljsko in vsestransko sodelovanje z italijanskim narodom in da je po zaslugi obojestranskega zavzemanja prišlo do pomembnih rezultatov, posebno na področju gospodarskega sodelovanja, jugoslovansko - italijanska meja je ena najbolj odprtih meja v Evropi. To prepričljivo govori o veliki stopnji medsebojnega zaupanja med obema naro doma. «Mi smo prepričani, je poudaril Kardelj, da nadaljnji razvoj in vsestranska bogatitev takih odnosov ni samo v interesu neodvisnosti in gospodarskega napredka obeh držav temveč tudi pomemben činite-lj varnosti in miru na tem delu sveta«. Kardelj je izrekel priznanje komunistični partiji, ki je v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja zavzela pomembno mesto in dala pomembne prispevke tako iskanju odgovorov na pereča vprašanja borbe italijanskega naroda kakor tudi v razvoju sodobne socialistične misli. Kardelj je izrazil prepričanje, da bo tudi ta kongres ostal zvest tradiciji italijanskih komunistov. To kar se je doslej slišalo, je poudaril Kardelj, na kongresu, posebno referat tovariša Longa, potrjuje to naše prepričanje. V nadaljevanju svojega govora je Kardelj ugotovil da je politična sdia delavskega razreda, delavskega gibanja in socializma v zadnjem času zelo narasla, da se revolucionarne sile uspešno zoperstavljajo imperialističnim, hege-monističnim in drugim reakcionarnim družbenim silam, kd gredo za tem, da narodom vsilijo svoje gospodarske in politične interese in svoje politične in družbene sisteme. Nadaljnji uspehi delavskega gibanja v tej borbi, so, po mišljenju Kardelja, predvtsem odvisni od njegove odprtosti do vseh družbenih, političnih in kulturnih gibanj, v katerih prihaja do izraza družbeni napredek v sodobnem svetu in osnovna stremljenja ljudi po boljših življenjskih pogojih, miru, svobodi, to je od njegove sposobnosti da se čim intenzivnejše poveže v akciji z vsemi anitiimperialističnimi, narodnoosvobodilnimi in demokratičnimi in miroljubnimi silami. To je pot, ki vodi k premagovanju blokovske razdelitve sveta in krepitvi tistih sil, ki bodočnost sveta vidijo v svobodi in enakopravnosti vseh narodov demokratičnih odnosov in miroljubne koeksistence med njimi. Kardelj je ugotovil, da je popolnoma razumljivo, da v ogromnem revolucionarnem gibanja množic, odgovori na pereče probleme ne morejo povsod vedno biti isti. Poleg tega razlike v gospodarski razvitosti in neravno-mernoLSt v razvoju družbene Ji politične strukture posameznih socialističnih držav kakor tudi posebnost njihovega mednarodnega položaja in vrsta drugih objektivnih in subjektivnih čdniteljev tvorijo, da se na prakso socialističnih držav ne sme gledati kot na neko uresničenje statičnega ideala temveč kot na proces družbenega razvoja, ki poraja tudi v določena nasprotja. V takih pogojih je po mišljenju Kardelja borba zd enotnost mednarodnega delavskega gibanja postala bolj zapletena, kot je bila v preteklosti. Kardelj je poudaril, da jugo- dogodke v CSSR, da pa se strinja jo z italijanskimi komunisti, da se mora socializem v CSSR okrepiti. Živahno je bilo V dvorani, ko je spregovoril v imenu francoske komunistične partije Duclos, s katerim se je današnje delo kongresa tudi končalo. Govoril je kar v francoščini in je v tej zvezi Pajetta pripomnil, da se tako zelo dobro razumejo. Njegov govor pa ie bil dejansko dvoumen, saj ie predvsem obrazložil resolucijo njih CK, ki govori predvsem o desnem revizionizmu. Dejali smo že, da stopa delo kongresa v zaključno fazo in so v zvezi vedno pomembnejša zasedanja komisij. Na seji komisije za politična vprašanja je prišlo ponovno do ostro ločenih mnenj glede češkoslovaških dogodkov med »staro gardo» v partiji, ki jo zastopajo Secchaa, Domini in D’Onofrio in ki se s tezami v bistvu ne strinjajo ter ogromno večino, ki je tako plastično tudi prišla do izraza na kongresu. Volilna komisija tudi mrzlično zaseda, saj se predvideva temeljita sprememba centralnega komiteja, ki naj bi ga pomladili in razširili’ tako da bo imel sedaj 160 članov. VOLITVE V INDIJI Neuspeh kongresu« stranke NOVI DELHI. 12. — Po dosedanjih podatkih bo kongresna stranka, ki je najvažnejša stranka v Indiji in kateri pripada predsednica osrednje vlade Iodiira Gandi, prisiljena preiti v opozicijo v treh od štirih držav, kjer so bale volitve. Stranka je bila namreč poražena v državi Pundžab in v Zahodni Bengaliji, medtem ko bo imela relativno večino samo v državi Bihar in morda tudi v državi Utar Pradeš. V Pundžabu je zmagala koailicija dveh nacionalističnih strank, v Zahodni Bengaliji pa je zmagala leva koalicija, ki io vodi filokitajska komunistična stranka. Važen je uspeh levičarskih strank v Zahodni Bengaliji, ki šteje 40 milijonov prebivalcev. V tej državi so številne industrijske naprave. Meji z Vzhodnim Pakistanom. Podobno stanje se je ustvarilo po volitvah pred dvema letoma. Kongresna stranka je izgubila tudi dva sedeža v osrednjem parlamentu, kjer so bile nadomestne volitve. Med volitvami so bili v raznih krajih neredi, zlasti v Zahodni Bengaliji. Bilo je tudi več ranjenih. Predsednik kongresne stranke je izjavil, da neuspeh stranke, ki ni dobila absolutane večine v omenje- ___________________^TRST, četrtek, 13. februarja 1969 STAVKA JE ZAJELA PET MILIJONOV DELAVCEV Enotna in odločna stavka za izravnavo mezdnih področij Šele pozno v noči so se na predsedstvu vlade pričela pogajanja s sindikati o reformi pokojnin RIM, 12. — Od polnoči se vrši vsedržavna stavka uslužbencev industrijskih podjetij v zvezi z zahtevami sindikalnih organizacij po izenačenju mezdnih področij. Stavka se ne vrši v vseh pokrajinah na enak način, čeprav istočasno stavkajo po podrobnejših navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij solidarnostno tudi delavci najvišjih mezdnih področij. Stavka je v celoti zajela okrog 5 milijonov delavcev in uslužbencev. V številnih mestih so tudi priredili zborovanja, na katerih so sindikalni predstavniki pojasnili pomembnost enotnega mezdnega sistema, da se odstranijo razlike med severom in jugom tudi v interesu organskega gospodarskega razvoja. Stavkali so vsi uslužbenci industrije z redkimi izjemami. Predvsem niso stavkali uslužbenci dr- ndh štirih državah, ne bo ošibel I žavnih podjetij, za katere je že la-osredn.le vlade. I ni bila podpisana pogodba za ize načenje plač. Niso stavkali tiskarji devnikov, ker je prišlo do dogovora, da se bodo pričela pogajanja teh podjetij, ki proizvajajo živalske konzerve. Sele nekaj pred 23. uro zvečer so se pričela na predsedstvu vlade pogajanja za reformo pokojnin. Prvotno so pričakovali, da se bodo pogajanja danes že zaključila in so sindikalisti napovedovali podpis sporazuma. Sedaj pa je malo verjetno, da bi lahko še v tej noči rešili vsa vprašanja, ki so že iz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIirilllllllllllillllllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllilllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZRN NI PREKLICALA SVOJEGA SKLEPA slovanske komuniste ne zaskrbljujejo toliko razlike v pogledih, v kolikor načini ki se v današnji dobi uporabljajo oziroma priporočajo za rešitev teh protislovij Zveza komunistov Jugoslavije sodi, da je stvarna in ustvarjata« n ,, ,,,, , enotnost mednarodnega delavske-1 ^fOCCS 1)1*011 ]!('()( 01*r) KlSII ga gibanja tista enotnost, ki te- r,wu ž uuvi aAIČJU melji na spoznanju skupnih inte-resov in borbe vsakega gibanja kakor tudi na občutku internacio-nalistične odgovornosti za zgodovinske rezultate cele akcije raznovrstnih naprednih gibanj in delovanja delavskega razreda in vseh drugih naprednih demokratičnih družbenih sil. Prav zato se enotnost lahko krepi pod pogojem, da je vsako ljudstvo, vsako gibanje samostojno in enako- že tretjič odložen ATENE, 12. — Proces proti grškemu glasbeniku Mikisu Theodo-rakisu in drugim petim političnim osebnostim je bil danes že tretjič odložen za nedoločen čas. V začetku današnje razprave je predsednik atenskega prizivnega sodišča prebral policijsko poročilo, v katerem se opravičuje Theodorakiso-pravno v izbiri poti in sredstev va odsotnost «iz varnostnih razlo- gov«. Komponist je že od lanskega poletja v prisilnem bivališču v peloponeški vasici Zatuni kjer bo moral ostati še šest mesecev. Theodorakisa in drugih pet obtožencev, od katerih živita dva v tujini, obtožujejo, da so v nekem pismu žalili grško, vojsko. Atensko vojaško sodišče pa je da-nes obsodilo na deset let zaporne kazni 20-letnega Pantelisa Athanas-smdesa, ki je bil obtožen vohunstva v korist Turčije. svoje borbe za socializem in svoj razvoj. Za nas spoštovanje suverenosti narodov in samostojnosti vsakega gibanja sploh ni ‘vprašanje za diskusijo, temveč je brezpogojna predpostavka vsake enotnosti demokratičnih odnosov med delavskimi gibanji odnosno socialističnimi državami. To je prvi in osnovni razlog, zaradi katerega se je Zveza komunistov Jugosla-cije zoperstavila tako vojni intervenciji na Češkoslovaškem kakor tudi tako imenovani doktrini omejene suverenosti. Govor Edvarda Kardelja so de legati pozdravili stoje in s prisrč niim aplavzom. Delegati so poseb no pozdravili poudarjanje jugoslovansko - italijanskega prijateljstva, suverenosti držav, neodvisnosti držav, avtonomije . partij in o enakopravnem sodelovanju v mednarodnem delavskem gibanju-Med govorom Edvarda Kardelja so bila vsa mesta določena za člane delegacij KP SZ prazna. Sovjetska delegacija ni prišla na popoldansko zasedanje. Pred Edvardom Kardeljem sta govorila generalni tajnik KP Velike Britanije John Golan in šef delegacije KP Japonske. Zastopniki vseh drugih delegacij, kd so navzo- svoita mesEhSmefPgovorommK“ s0yje5sluh delja. Neposredno po končanem ’ okupacijskih čet. Po neuradnah ve govoru Kardelja so člani sovjet- j steh je sedaj v CSSR okrog 70 tiske delegacije prišli v dvorano. | ®oč sovjetskih vojakov. Uradno sklicanje Bundestaga v zah. Berlinu za izvolitev novega zveznega predsednika VMsonovi razgovori s Kiesingerjem - Protibritanske demonstracije v Bonnu - Protestna nota Pankowa trem zahodnim velesilam tehničnega vidika dokaj zapletena. Pogajanjem predseduje Rumor, prisotni pa so še za vlado ministri Colombo, Brodolini in Preti ter sindikalni zastopniki CGIL, CI SL, UIL in CISNAL. Dopoldne so se na državnem računovodstvu sestali sindikalni predstavniki in strokovnjaki INPS ter zakladnega ministrstva, da so preučili razne možnosti za kritje višjih izdatkov za pokojnine, odnosno da so tudi ugotovili, za kakšne izdatke naj bi šlo. Podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Mario Zagari je danes sprejel na ločenih razgovorih veleposlanike: Jugoslavije Srdjana Pričo, Švice Jeana De Rhama. SZ Ni-kito Rižova, CSSR Vladimirja Ludvika in Romunije Cornela Burtico. BONN, 12. — Predsednik Von Hassel je danes uradno sklical zasedanje Bundestaga 5. marca v Berlinu za izvolitev novega predsednika ZRN. Do sklepa je prišlo po posvetovanjih s kanclerjem Kiesingerjem, zunanjim ministrom Brandtom, načelniki parlamentarnih skupin in z zahodnoberlinskim županom Schiitzem. Na posvetovanjih so Pogodba o «začasni» nastanitvi čet v CSSR PRAGA, 12. — Radio je poročal, da je včeraj sovjetska vojaška de legaeija, ki jo je vodil namestnik obrambnega ministra general Sokolov, podpisala nov sporazum s češkoslovaškima oblastmi o «začasni« nastandvta sovjetskih čet. Sovjetska vojaška delegacija je prispela v Prago v sredini januarja. Pogodba se nanaša na izkoriščanje raznih sredstev in storitev kot tudi na plačanje ter na druga vprašanja po- prišli do zaključka, da ni nobe nega razloga, kljub ukrepom Pankovva proti potovanju za-hodnonemških poslancev po o-zemlju NDR, da bi spremenili kraj volitev, ki ga je določil že bivši predsednik Bundestaga Gerstenmeier. Politični opazovalci pričakujejo sedaj nove u-krepe vzhodnonemške vlade proti sklepu, ki pa je vsekakor dokončen. Pojutrišnjem bo obiskal zahodni Berlin britanski ministrski predsednik Harold Wilson, ki se je danes v Bonnu sestal z zveznim kanclerjem Kiesingerjem. Na sestanku v palači Schaumburg sta državnika razpravljala o vseh važnejših mednarodnih problemih, v prvi vrsti o intervenciji peterice v CSSR, o NATO in pogodbi proti širjenju jedrskega orožja. Razgovori so se nadaljevali tudi popoldne ob prisotnosti zahod-nonemških ministrov za znanstveno raziskavo Stoltenberga, za gospodarstvo Schillerja in za finance Straussa. Govor je bil predvsem o vstopu Velike Britanije v EGS. Se pred sestankom v palači Schaumburg je imel Wilson sprejem v bonski občinski palači, pred katero so študentje mestne uni verze priredili demonstracijo v znamenje protesta proti britanski politiki v Biafri. Demonstran ti so vzklikali «Wilson morilec«, «Wi'lsonovo orožje - smrt Biafre«, itd. Med njimi so bali študentje iiiiiiiiiiifiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V POROČILU GLAVNEMU TAJNIKU OZN General Buli govori o poslabšanju na področju ob Sueškem prekopu Poslanica iraškega predsednika Naserju - Egipt in Francija ne bosta odgovorila na britanski predlog, naj bi o Srednjem vzhodu razpravljali na posebni seji zahodnoevropske zveze NEW YORK, 12. — Voditelj opazovalcev OZN nad premirjem na Srednjem vzhodu general Bul je izjavil, da je stanje ob Sueškem prekopu postalo resno zaradi stalnih incidentov med izraelskimi in egiptovskimi silami v zadnjih dneh. Buli Je predložil glavnemu tajniku OZN dolg seznam kršitev u-stavitve ognja povečini z lahkim orožjem po krivdi obeh strani in ki so se začele 7. februarja ter so se včeraj nadaljevale z močnejšim streljanjem. U Tant pravi v svojem poročilu varnostnemu svetu, da je general Buli izrazil zaskrbljenost zaradi tega in meni, da je stanje resno. Kairski list «A1 gumhurja« piše, da Huseinova poslanica predsedniku Naserju govor; v glavnem o stanju na jordanski fronti in o razvoju na Srednjem vzhodu v luči razgovorov, ki jih je Huisen nedavno imel v Londonu. Bagdadski radio je javil, da je tudi iraški predsednik Al Bakr poslal posebno poslanico Naserju. E-giptovski zunanji minister Riad bo odpotoval v soboto v Bagdad in Damask s poslanicama predsednika Naserja za iraškega in sirskega predsednika v prizadevanju, da bi dosegel spravo med obema režimoma v teh dveh državah. Uradni predstavnik egiptovske vlade Zajat je odgovoril na vpra- šanje v zvezi z britansko pobudo za sestanek zahodnoevropske zveze, posvečen Srednjemu vzhodu. Izjavil je, da vloga britanskih o-blasti na Srednjem vzhodu že en teden navaja do tega, da si zastavimo nekaj vprašanj. Zajat je -povedal, da je še pred sprejemom resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967 angleški predstavnik lord Carabon izjavil egiptovskemu zunanjemu ministru Riadu: «Poznam angleščino in britanski tekst je brez dvoumnosti. Predvideva evakuacijo vsega arabskega ozemlja, ki je bilo zasedeno po junijski vojni.« Glede ameriške izročitve letal «Phantom» Izraelu je Zajat izrazil mnenje, da je to odločitev sprejel predsednik Johnson, in da bi jo Nixonova uprava težko razveljavila. ’’ ' Na vprašanje o morebitnih nesporazumih med Jordanci in organizacijo «A1 Patah« glede premestitve palestinske osvobodilne vojske iz ZAR v Jordanijo je Zajat izjavil, da egiptovska vlada ne misli odobriti ali ne odobriti svo- bodne borbe palestinskega odpora. Egiptovski listi pišejo, da so a-rabski partizani prvikrat uporabili protiletalske topove in sestrelili en izraelski leelikopter južno od Mrtvega morja. V Tel Avivu pa je izraelski predstavnik izjavil, da sta dve sirski letali danes leteli nad izraelskim ozemljem na področju Kuneitre (ki je dejansko sirsko zasedeno ozemlje) in da je bilo eno letalo sestreljeno. Letalo Je padlo na sirsko ozemlje, kamor se je spustil s padalom tudj pilot. Sirski vojaški predstavnik Je s tem v zvezi sporočil, da so sirsko letalo sestrelila štiri izraelska letala. Dodal je, da so izraelska letala kršila sirski zračni prostor. Iraški list «A1 Horriya» obtožuje danes Izraelce, da so Izraelci kot represalijo na obešenje štirinajstih izraelskih vohunov žive pokopali štirinajst arabskih ujetnikov v zaporu v Ramlehu. Na današnji seji francoske vlade je državni tajnik v žunanjem ministrstvu De Lipkowski izjavil, da Francija ne bo odgovorila na vabilo ' britanskega zunahjega ministra/naj bi v Londonu sklicali konferenco stalnih predstavnikov zahodnoevropske zveze, da bi razpravljali o Srednjem vzhodu. iz Biafre, pripadniki študentske socialistične zveze in zveze liberalnih študentov ter člani številnih tujih študentskih organizacij. Na slavnostni večerji je imel pozneje Wilson krajši, govor, v ta terem jo poudaril odločnost Velke Britanije in ZRN, da skuptv delujejo v korist Evrope. Britanski ministrski predsednik je omenil mednarodni položaj ter izrazil mnenje, da je treba predvsem po za. sedbi Češkoslovaške utrditi pozornost, okrepiti strnjenost in solidarnost v NATO ter delovati za resnično in koristno združitev Evrope. Wilson je posebno poudaril potrebo po evropski enotnosti:* prava politična enotnost pa bo ostala iluzija — je dejal — dokler bo Evropa gospodarsko ločena. Pot pred nami je jasna — je nadaljeval Wilson — in gre skozi razširitev EGS. Izjavil je tudi, da je britanska vlada še vedno odločena, da vztraja pri zahtevi po oriključttv: v EGS kot polnopravni član. NDR je poslala vladam ZDa Francije in Velike Britanije noto s katero jih poziva, naj «ne dopustijo nezakonito izvolitev predsednika zvezne republike v zahodnem Berlinu, v interesu miru in varnosti v Evropi«. Vzhodnonemška vlada poudarja soodgovornost zahodnih velesil za »zaostritev napetosti, ki jo je Bonn povzročil v osrčju Evrope«. Sklep bonsice vjade je po mnenju Pankowa »premišljena provokacija in dokaz re-vanšistične politike Bonna, poleg tega pa podtpora vsem revanšistič-nim in neonacističnim silam«. Vlada v Pankowu zahteva od zahodnih velesil, naj spoštujejo sporazume v Potsdamu in naj odločilno vplivajo za zaviranje revanšistac-ne politike Bonna in aneksionistlč-ruh pretenzij zvezne vlade do zahodnega Berlina. Nota opozarja da lje na morebitno izkoriščanje cestnih dostopov v zahodni Berlin ob priliki izvolitve novega zahodno-nemškega predsednika, ki pomeni — kot še enkrat poudarja vzhodnonemška nota — težko in namerno provokacijo, ki bi utegnila imeti težke posledice za zahodnober--linsko prebivalstvo. DEBREJEVE IZJAVE Francija bo nadaljevala neodvisno politiko PARIZ, 12. — Francoski zunanji minister Debre je na kosilu, ki ga je priredilo združenje diplomatskega tiska, izjavil, da je Francija bolj ko kdaj koli odločena nadaljevati svojo politiko neodvisnosti do velesil. Jasno je, je dodal, da danes nobena država ni ali more biti popolnoma neodvisna. Na svetu obstajajo vezi in te vezi se kažejo v obveznostih, ki formalno podpisane ali ne, predstavljajo mrežo dolžnosti. Francija se ne more izogniti, in ne misli tega storita, tem dolžnostim,« Debre je zatem dejal, da bo Francija lahko govorila :n nastopala toliko bolj v skladu z lastnimi koristmi ali z lastno zamislijo miru, kolikor bolj bo spopoinila orožje za svojo varnost. Dalje je Debre izjavil: »Politične obveznosti, ki jih spremljamo, predstavljajo vrednost za tiste, s katerim jih sprejmejo. V zavezništvih, ki jih sprejmemo, je naša teža, teža ljudstva, o katerem se ve, kaj hoče in če je potrebno, kaj bo storilo.« Minister je nato ponovil temeljne smotre francoske politike, in sicer pravica narodov, da sami odločajo o svoji usodi, spoštovanje pravic človeka in mednarodnega zakona, sodelovanje med uarodi rodov, «svobodnih vsake hegemonije in vsake težnje po hegemoniji.« Debre je sporočil, da bo septem bra obiskal Moskvo, kjer se bo udeležil dela francosko - sovjetske velike komisije. Povedal je tudi, da bo v prihodnje obiskal Rim. kjer se bo sestal z zunanjim ministrom Nennijem in z drugimi predstavniki vlade. Govorili bodo predvsem o varnosti v Sredozemlju. Glede Vietnama je Debre izjavil, da so na pariški konferenci prešli sedaj v fazo pogajanj Debre je v tesnem stiku z vsemi štirimi delegacijami. Dodal je, da je Francija pripravljena ponuditi svoje dobre usluge, če bi katerakoli prizadeta stran to zahtevala. Pri,pom-nil je, da ne smemo biti preveO zaskrbljeni zaradi počasnost! pogajanj sDričo obsežnost! bojev, ki so trajali mesece in rpesece' s hu-d'ml izgubami na obeh straneh. Poleg tega je razumljivo, da se o-oaža na obeh straneh obotavljame. ker gre za veliko postavko. Končno je Debre ponovil de Gaullovo stališče, da bi samo nevtralizacija bivše Indokitaiske pre-nrečlla nadaHnte prelivanje krvi na tem področju. Te izjave dopuščate domnevo, da bo de Gaulle pozval Nixona, naj sprej To je ozračje, v katerem 'aS}- rt Cooper, protestant ki se demokratične pravice katolicai ki ne spoštuje gesla «No su ^ der* in ki je zaradi tega postal dajalec*. twl jf Seveda fronte niso tako ostro čene. Tako se tudi dogaja, p8,);, šiljajo protestanti organizacij'A na Cooperja denar s čeki, K . v. - T Tisti* jih je treba vnovčiti zunaj ^ Kajti le tako lahko ostanejo va imena v tajnosti. Toda cirnt0|j|ji govoriš z obema stranema. ^ jasneje je, da gre v mnog P ; rih za boj z napačnimi gca— Jjft Ivan Cooper: «Mi nočemo s . glaviti severnoirske vlade M 'jjj gnati protestantov iz dežele, ^ akcijski odbor nima verski1n političnih smotrov. Hočemo ^ eno: enake demokratične Pr za vse «Kaj pa boj ključitev Irski?* severnoirske državlja"e,> oa boi k itohcanov 28 ’ jucitev Irski:» Cooper: «Boj? Smešno. To so tirani ideali naših dedov. j čino severnih Ircev je to vPr.a Jj) nepomembno. Nasprotno, mi ne želimo več ponovne zdr"zl ^ «Kaj je vplivalo na to, "a ■, spremenili mišljenje?* ylii «Predvsem dejstvo, da bi s ^ priključitvijo posbbsali žavljanov. Vsak količkaj P8ljjtv« katolik ve, da so socialne stofjj ki jih uživamo ko«, ontanski 0 ^ ljani, mnogo ugodnejše kakor v Irski.* . ■ jr V resnici sodijo celo bojev' *, toliki v Severni Irski, da s? ra* li politični ideali in sm°trl vih očetov in dedov žrtev ^ ■ po blaginji in privlačnosti ske države kot d:zave z visJ0^ nijo. «Vem, da je to zelo ”3!^ listično mišljenje,* pravi «toda življenje je pač taksn°; f Vladajoča strank t v zadrt) ^ letih Zares ni uporabljala ^ sredstev, da bi obdržala manjšino v šahu. Njeno najp01" ( nejše orodje je volilna PraVjiD* občinah. Medtem ko na- pravica volilnim poslovnim s pomočjo tako imenovanih _iI pl pany votes* tudi do 15 osebo, nimajo tisti meščani. ^ majo hiše ali stanovanja, n?b® p glasu. V vsej Severni Irski J j, kih ljudi približno 240.000 °a letom. f O takem volilnem zadržku J. j stalo dodeljevanje stanovanj- 0t zgradi občina, odločilno pol1",,. ? tak' rodje. Položaj je namreč ^ danes dodele kakemu sever" a I mu državljanu stanovanje. $ tem volilno pravico. Ce gre P,. # za katoličana, bi to p°mepj 'pi1 bi dobila katoliška opozicij* ^ glas. In posledica? Občinski p komajda kdaj dodeli stan°van'1 kemu katoličanu. ' Ker ima občinski svet s ^ f oč. rokah odločilno politično m J4,r za Union Party pomembno , ti oblast nad obč.nskimi hiša ^ se ji je posrečilo celo v tak' j) jih, kjer je vec katoličan0 ^ protestantov, kot npr v L0"0 . f ryju. Z .nejami volilnih ohr° sliir manipulirajo. Tam, kjer ^ <|/ paj nič ne pomaga in kJr katoličani večino, je seveda prav taka. Tam je pac Pr' ska manjšina pod močnim P j in izpostavljena podobnem" ^ stavljanju pri dodeljevanj", vanj kakor drugje katoličan1, • pff Prav ta politični in s°* tisk je 5. oktobra lani pi|jčS1’! eksplozijo, ki je spravila ka",.i„ V oliciJ? i na ulice. Spopadi med P? iapi' protestanti na eni in kat°h.,„,# drugi strani so bili krvav'- prf voljstvo katoličanov pa 1 inistr*! Nic čudnega ni, ce je n,ai#! predsednik Ulstr i takole v položaj ob koncu leta: «Sm° bu zmede .. .» V NEMČIJI 13 mrtvih pri dvefl nesrečah vojaških ^ BONN. 12. - Danes < dve vojaški letali strmog'*^ tla. V obeh nesrečah Je . * zdravijo v bolnišnicah v ^ ■ ln Munchnu. Domnevaj0; 0 hotel pilot zasilno pristat' ^ sti, ki je ob hiši, kjer J6 smrt 2-letnl otrok. Druga nesreča se Je ' dvomotornemu letalu vrs glas DC 3» med pristaja* gi Husumu. Po prvih vesteh ^ P vojaki umrli, eden pa Je njen. n EL TORO (Kalifornija^’ic« morn«^ Bombnik ameriške treščil v hrib nedaleč od v $ Viagro T. K-lllf/imUl VZceh ^ .n baze v Kaliforniji. Vseh so ijov posadke, rezervisti, neS! na dvotedenski vaji, je —. Pr‘ f * irc-hiio življenje. Niso ^ k: nesreče. SO NA ROBU ZMEDE? V RIMU ; atentatorja na poslopja poslaništva Sovjetske zveze Trčenje dveh letal: devet smrtnih žrtev odvzeli osebi, ki je 29. januarja podlegla jetrni cirozi TURIN, 12. — Prvič v Italiji so domači kirurgi delno presadili srce. Ekipa, ki jo je vodil prof. Morino in v kateri so bili prof. Mar-gaglla, Bricoo in Sassi je ob sodelovanju prof. Oiocatta, Pattona, Margarie, Martinija, Lo Bua in dr. Gobbija zamenjala 16 - letnemu Giuseppeju Massi lz Genove zaklopko aorte, ki so Jo odvzeli o-sebi, ki je umrla zaradi jetrne ciroze 29. januarja letos. Pokojniku so odvzeli razne dele srca 24 ur po njegovi smrti in jih hranili 12 dni v temperaturi 79 stopinj pod ničlo. Ker v Italiji nimajo teh naprav, so dele srca poslali 30. januarja z letalom v «Imperial Colleges v London, kjer so jih s posebnimi napravami sterilizirali. Predvčerajšnjim so dele srca ponovno pripeljali iz Londona in zaklopko presadili v srce mladega Masse, čigar stanje je 24 ur po posegu zadovoljivo. Kirurški poseg Je trajal vsega skupaj 7 ur. Začel se je včeraj ob t. uri, ob 10. uri so se lotili izven-telesnega krvnega obtoka, kar je izredno zahtevna zadeva. Ta del operacije so prekinili ob 13. uri, ob 15. uri pa je bila operacija končana. Fantu so morali odpreti prsni koš do trebuha. Po operaciji so fanta premestili pod šotor s kisikom v posebno sobo, kjer zdravnik in bolničarka stalno nadzorujeta njegovo zdravstveno stanje. Zdravnik prof. Morino se je že več časa pripravljal za delno presaditev srca. Podobne posege so že izvedli v Franciji in v Angliji, kjer se Je turinsk! kirurg naučil operacijske tehnike od prof. Donalda Rossa, ki mu je tudi za sterilizacijo dela srca šel popolnoma na roko. V Italiji pa so prvič poskusili z operacijo in vse kaže. da jo bodo v kratkem ponovili. Zdravstveno stanje Giuseppeja Masse se Je zadnje čase precej poslabšalo. že kratka hoja po stopnicah ga Je tako utrudila, da ni mogel niH dihati. Zaradi tega je bil kirurški poseg neizbežen. Prof. Franceseo Morino, ki se je v Italiji prvič lotil delne presaditve srca. se je rodil 8. aprila 1931. leta v Turinu, kjer je 1954. leta diplomiral, že od 1950. leta je posečal kardiokirurško kliniko, ki jo je tedaj vodil prof. Achllle Mario Dogliotti. Kasneje se je prof. Morino poročil z Doglottijevo hčerjo Kirurg je vodil razne klinike in poučeval na univerzah, lani no-vembra pa je prevzel vodstvo klinike in centra «Blalok» v Turinu. 1959. leta so mu podelili za novo diagonistlčno tehniko nagrado «Marzotto». RIM, 12. — Sodniki četrtega kazenskega odsega rimskega sodišča so obsodili odv. Glorgia Ar-canglolija na 3 leta zapora, 8 mesecev pripora in na 250.000 lir globe, natakarja Silvana Ronchet-ta pa na 2 leti zapora, 3 mesece in 5 dni pripora ter na 145.000 lir globe. Obtoženca so obsodili zaradi bombnih atentatov, k! sta jih julija lani izvedla proti raznim sedežem sovjetskega poslaništva. Druga Avenue sredi Manhattana po snežnem metežu, ki jc pred dnevi popolnoma paralizirala New York .. VAL MRAZA ŠE VEDNO VZTRAJA NAD ITALIJO IN DELU EVROPE Sneg pobelil st Palermu, Bariju in na jugu Velike zamude vlakov in otežkočen avtomobilski promet «Danes zjutraj smo prejeli samo dve grozilni pismi,* se jc januarja letos čudil Ivan Cooper. «Morda jim je pošel besednjak.* Le-ta je umazan, žaljiv, grozeč; pisec se ne podpiše. «Telefonsko dobimo poprečno 30 pisem,* ugotavlja Cooper s hladnim, rahlim ponosom. «Ali so vmes tudi grožnje z umorom?* Cooper me presenečen pogleda: «Človek božji, tega ti več ne delajo.* «Ti» so meščani Londonderryja, sivega, temnega mesta v severozahodnem delu Severne Irske: možje in žene, ki že mesece preganjajo vsakega moškega, ki ga imajo za izdajalca, ki je po njih sodbi odgovoren, da pretresajo njihovo mesto že tri mesece nemiri, da je postal Londonderry središče krvavih pouličnih bojev in da svetovni tisk objavlja močne naslove. Temu možaku je 26 let. Njegov obraz prekrivajo sončne pege. Sicer je plavolas, temperamenten, nemiren... Ima mladeniški nasmeh, ki po vsem sodeč ni nikoli utrujen. Je sicer direktor tovarne srajc s 500 delavci. V mestu ima morda več prijateljev kot bi jih lahko prenesel 26 letnik, hkrati pa tudi več sovražnikov kot katerikoli državljan Severne Irske Ivan Cooper je predsednik Lon-donderry Civil Action Commiteeja. To je organizacija, ki je pripravila demonstracije zadnjih mesecev v mestu, ki je nastopila proti političnemu in verskemu stanju v mestu. Je glasnik tistih 34.000 meščanov, povečini katoličanov, ki sodijo, da RIM, 12. — Kmalu po osmi uri I Val mraza ,kl Je prejšnje dni je začelo v Rimu močno snežiti, zajel neapeljsko okolico, še ni pre-V središču mesta je sneg pobelil nehal. Danes zjutraj je snežilo na samo strehe hiš, vrtove in pločnike, medtem ko se ga je več nabralo v višjih predelih mesta. Promet se odvija redno, pa čeprav počasneie kot po navadi. Snežilo je tudi nad Laziom. Najhuje je bilo na cestah, posebno na Aurelii in Pontini, kjer je kakih 40 avtomobilov zašlo s ceste. Na cesti Cassia pa Je pri Montefia-scone prekinjen ves promet. Cestna policija je poslala na pomoč avtomobilistom tri kampanjole. Rimska občina je že pripravila vse potrebno za čiščenje cest. če se bo temperatura znižala imaio pri mestni čistoči pripravljene že vreče soli, ki jo bodo raztrosili po cestah. V središču Rima Je po 11. uri nehalo snežiti in je začelo deževati, zaradi česar je sneg kmalu skopnel. Kljub neugodnim vremenskim razmeram ni bilo na letališču Fiumicino nobenega zastoja. •IIIIIHIIIIHIIIMItllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIllllllllllllllllltllMIHIIIIIII SODNIK PATARD HOČE ODKRITI MARKOVIČEVEGA MORILCA Včeraj v Versaillesu številna soočenja Pred sodnikom so se zvrstili bivši Marcantonijevi prijatelji in brat umorjenega Stevana, ki je prišel iz Beograda PARIZ, 12. — Danes je bilo v versajski sodni palači precej živahno. Preiskovalni sodnik Patard, ki se bavi z ..zadevo Markovič*, skuša odkriti morilca ali morilce bivšega tajnika in telesne straže filmskega igralca Alana Delona, Jugoslovana Stevana Markoviča, je danes zaslišal precej oseb in jih tudi soočil. V jutranjih urah je sodnik soočil Francoisa Marcantonija, ki ga obtožuje soudeležbe pri umoru Jugoslovana, zaradi česar je že precej časa v zaporu, z njegovimi bivšimi štirimi prijatelji, ki so vsi znanci policije, pa čeprav so sedaj «v pokoju*. Ti so Jean Marie D. znan kot •belgijski Francois*, Anastasiov Vas-silios, industrijec, ki ga v krogih podzemlja poznajo kot «grški Francois* in končno «Leon Zid*. Policija domneva, da je eden od teh skrivnostni potnik, ki se je 22. septembra lani peljal v taksiju z Markovičem, ki so ga tedaj zadnjič videli. Sodnik Patard pa žal ni mogel ugotoviti ničesar, ker se šofer taksija Eugene Dahmani ni odzval vabilu na zasliševanje. Popoldne je Patard soočil Marcantonija z bratom umorjenega Markoviča Aleksandrom, ki je nalašč za to priložnost prišel iz Beograda. Soočenju je prisostvoval tudi časnikar revije «Detective» Hen-ry Devignac, ki je osebno raziskal zadevo in se razgovarjal s številnimi osebami iz Markovičevega kroga. Časnikar je baje zvedel od sestre umorjenega bivšega tajnika Delona (ubili so ga v Hollywoodu) Zorice Miloševič, da so Stevana ubili s strelom iz samokresa v neki kleti in mu nato, da bi zakrili zločin, razbili lobanjo. Vezuvu in na številnih cestah, posebno v višjih predelih, je bila poledica. Na Irpiniji je danes sijalo sonce, ki pa vseeno ni stopilo snega, ki ga je včeraj precej zapadlo. V Beneventu je prvič letos temperatura padla na 5 pod ničlo. Zaradi močnega vetra Je na cestah poledica in ponekod so morali zaradi snega prekiniti promet. V Pugilji je ponoči snežilo, zjutraj pa je sijalo medlo sonce. Promet se po državnih in pokrajinskih cestah odvija počasi in številni avtomobili so ustavljeni na cestah. Kljub soncu je v Palermu precej nizka temperatura predvsem zaradi snega, ki pokriva hribe o-koli mesta. Občina na najvišjem predelu Sicilije, Floresta, ki je V višini 1400 metrov. Je bila prejšnje dni popolnoma odrezana od šveta. Pbhekod je zapadlo do 70 centimetrov snega, temperatura pa je1 pbtffa‘rta 8'stopinj pod ničlo. Karabinjerji so morali priti na pomoč številnim avtomobilistom, ki se niso mogli premakniti. Tudi na Etni je ponoči snežilo. Včeraj je zapadlo 60 centimetrov snega, danes zjutraj pa ga je bilo za cel meter. Mraz je zajel tudi Chieti in okolico, Bari, Foggio in druge kraje na jugu. Tudi hribi v Abruz-zih so pod snegom, zaradi česar so številne ceste v hribovitih predelih neprevozne. Promet je popolnoma prekinjen na «Piano delle Cinque miglia» v bližini Roccarasa kjer JC ustavljenih deset tovornjakov. Prejšnjo noč niso mogli zaradi znežnih zametov nadaljevati poti trije avtobusi, v katerih je bilo 70 članov nacionalnega baletnega gledališča iz Bratislave. Slovaškim plesalcem so morali priti na pomoč agenti cestne policije, ki so jih pripeljali s kampanjolami v San Severa, kjer so jim nudili streho v tamkajšnjem šolskem poslopju. Snežilo je tudi, in sicer prvič v letošnji zimi, v Pistoji. Na Abetonu pa danes ni bilo snežnih padavin, pač pa je pihal zelo močan veter, zaradi česar smučarske vlečnice niso delovale. Snežilo je tudi v La Spezii, Sieni, Grossetu, kjer je bil prejšnjo noč pravcati snežni me-tež, v Perugi, kjer je 10 cm snega popolnoma onemogočilo vsakršni promet, v Spoletu in okolici. Sneg se je pojavil tudi v Rovigu in Po-lesinah ter v Benetkah, kjer pa ni obstal. Povsod je temperatura padla pod ničlo. Zaradi snežnih metežev, ki so zajeli južne predele Italije in še posebno pokrajine Foggte in Barija, so bile pretrgane železniške zveze med Puglio in Milanom. Danes zjutraj so vlaki iz Lecčeja in iz Barija prišli v Milan s poprečno petimi urami zamude. Nad Lombardijo sneži v hribovitih predelih, v nižjih pa je temperatura še vedno pod ničlo, zaradi česar so številni potoki zmrznili. Na podeželju so ostale številne hiše brez pitne vode, ker so cevi zaradi leda počile. Zaradi mraza ni megle, vendar pa je na cestah poledica. Vremenoslovni u-rad letališča Linate predvideva nove snežne padavine. Mraz je zajel tudi skoraj vso Evropo. V Parizu je snežilo samo v hribovitih predelih, medtem ko je v nižinah deževalo. Temperatura se je zvišala, zaradi česar domnevajo, da se bo vreme izboljšalo. Sneg se je ponovno pojavil tudi v Švici, kjer je v Lausanni dosegel 20 cm višine. Tudi Nemčija je pod snežno odejo in v Bonnu je zapadlo 5 cm svežega snega. Nekoliko bolje je v Belgiji, kjer se je pričel taliti led. Prav zaradi tega se promet počasi odvija, ker je na cestah tu pa tam še vedno poledica. Mraz je zajel tudi Grčijo in sneg se je prvič po desetih letih pojavil na otoku Krfu. Med snemanjem filma v Mehiki CIUDAD MEXIGO, 12. — Med snemanjem filma v bližini Torreo-na v Mehiki se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala devet smrt-nilh žrtev. Dve letali, ki so se ju posluževali za snemanje prizora s padalci, sta v zraku treščila in strmoglavila na tla. Rešil se je samo igralec Guillermo Hernandez, ki se je malo prej spustil s padalom, medtem ko so se piloti, tehniki in snemalci ubili. Do nesreče je prišlo verjetno zaradi prevelike drznosti enega od pilotov. liiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaii V VELIKI BRITANIJI PRODAJAJO TUDI AKADEMSKE NASLOVE Doktorji sleparskih šol «Rada bi bila prva ženska, ki bi stopila na Luno* je izjavila filmska igralka Elga Andersen. Verjetno ne v tej pozlačeni obleki kot 'So jo slikali v Rimu •Kjer tvegajo orli* je naslov filma, kjer nastopa med drugim tudi Richard Burton. Zgodba se dogaja v Nemčiji med vojno, kamor so spustili s padalom skupino vojakov z nalogo, da osvobodijo visokega zavezniškega častnika, ki je bil ujetnik v nepremagljivi trdnjavi .Orlov grad* LONDON. — škof angleške staro-katoliške cerkve Charles Brearley je proglasil nemšikega tovarniškega direktorja iz Porurja za častnega doktorja londonskega collegea u-porabndh znanostii. Obred je bil v slovesno razsvetljeni avli «visoke ustanove«. Ko je Brearley izročil Nemcu v modro usnje vezano doktorsko diplomo, so zaploskali častni gostje, z medaljami okrašeni grofje, opatinje v dolgem talarju in še nekaj imenitnih ljudi. Toda — pri tej ceremoniji Je bil pristen in pravi en sam človek, namreč za nos potegnjeni direktor. Porurski industrijalec, eden redkih. ki med 42 častnimi senatorji neke južnonemške univerze nimajo akademskega naslova, se Je obrnil na londonski «coIlege uporabnih umetnosti«, domiselno organizirano sleparsko ustanovo, ki po potrebi tudi po povzetju pošilja visokošolske diplome. V škofa napravljeni 60-letni Bre-arly Je bil nekoč avtomehanik. Leta 1949 je poneveril denar, ki so ga pri njem shranile angleške družine z namenom, da bi kot skupina obiskala grobove sorodnikov, padlih pri Arnhemu na Nizozemskem. Potem se je avtomehanik proglasil za škofa starokatoliške cerkve in si nadel ime Ignatius Carolus. Vsa, ko Jutro ima obred v «škofovskem dvorcu«, enodružinski hiši v Sheffieldu. V osnovnem poklicu je Bre arley «rektor sheffieldske univerze« — zveneči naziv ima v latinščini — in prodala akademske naslove. Tako Brearley kakor rektor «collegea» Sidney Lawrence pišeta diplome zdaj v latinščini, podpisujeta pa jih oba, Lawrence neupravičeno kot «sir». Na doktorski diplomi tistega Nemca — dajmo mu izmišljeno ime Dieter Weise — je bil čelo pečat britanskega zunanjega ministrstva, vendar je niso priznale niti pristojne oblasti v njegovi domovini niti britanske univerze, zakaj Bearley-Lawrencove ((Izobraževalne« ustanove ne priznava nobena izmed 44 britanskih visokošolskih ustanov. Takih prodajaln diplom in akademskih naslovov je v Angliji šest, vsaj kolikor je doslej znano. Samozvane akademije in univerze s svojo dejavnostjo ne kršijo nobenega britanskega zakona. Leta 1963 je izjavila Robbinsonova. komisija, ki se je ukvarjala z reformo visokih Šol: «Zdi se, da podeljevanje akademskih naslovov brez ustreznih pravic ni z zakonom prepovedano«. Po objavi Robbinsonovega poročila se ni prav nič spremenil pravni položaj izdelovalcev doktorskih naslovov. Charley Bearley na primer dobi od tujih kandidatov za akademske naslove vsaj ducat ponudb oziroma prošenj na leto. Cene kupljivih akademskih naslovov rastejo. Pred šestimi leti je stal naslov «magister metafizike« pet, zdaj dobi ta ali ona izmed šestih ((akademskih, delavnic za vsako listino do 200 funtov. Kdor bi rad doktoriral na (icollegeu« sira Sydneya, lahko priloži čeku doktorsko tezo z vsaj 3000 besedami«: lahko, kajti to ni nikakor obvezno. Druge ustanove redujejo, ocenjujejo velikodušne prispevke mnogo bolje kakor doktorsko delo. Poro čevalec Victor Sims na primer je obiskal Brearleya v Sheffieldu: «V dvajsetih minutah me je napravil za doktorja in za magistra«. Michael Greenhalg, snemalec satiričnega televizijskega programa TW-3, je zaprosil eno izmed ustanov, naj izda diplomo za njegovega znanca z imenom Oliver. Diploma, k: je prispela skorajda z obratno pošto, je priznavala Oliverju «teme-ljito znanje, potrebno za prekup čevanje z nepremičninami«. Oliver Je Greenhalgov maček. Nemški industrijec Weise ni bil zadovoljen s promocijo po pi t Zahteval je podelitev, kot se spodobi. Prijatelju Lawrencu je Bre-arley velikodušno priskočil na pomoč. «College», ki je poprej obstajal le na prospektih, se je kot podoba iz sanj pokazal v imenitni londonski stanovanjski četrti Ken sington. Brearley je za popoldne najel zeleno stavbo dekliške šole. Tablo nad vrati so prekrili z ustreznim napisom, po avli so razpostavili lepe luči in položili preproge. Weise, ki se je pripeljal z najetim rolls-roycem, je bil prepričan, da ima pred seboj pravi «college». Tudi častni gostje, Brearleyevi pajdaši, so bili dobro maskirani. «Castni doktor« jih je po slovesnosti povabi! v imenitni londonski hotel «Dor-chester«. Vse skupaj ga je staV okoli 3000 funtov, šele čez čas, po odhodu častnih gostov, se je Wei-sejevi ženi zazdelo, da «eden izmed grofov ni bil prav nič podoben grofu«. Ogoljufani industrijec Je čez čas dobil od poslaništva v Londonu pismo z izčrpno razlago. vrei včeraj: Naj višja temperatura najnižja —2, ob 19. uri 2 stop.. It, zračni tlak 995,1 pada, ve- . 4 km jugovzhodnik, nebo poobla-morje mirno, temperatura mor-stopinje, dežja in snega je padlo 2,9 mm. Tržaški darvnik Danes, ČETRTEK, 13. tebruarja KATARINA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.28 — Dolžina dneva 10.18 — Luna vzide ob 6.10 in zatone ob 14.30 Jutri, PETEK, 14 februarja VALENTIN gA UKINITEV MEZDNIH PODROČIJ PO DRŽAVI Uspela 24-urna v zasebnih industrijski Na sindikalnem zborovanju so govorili predstavniki vseh treh sindikatov - Zahteve delavcev podjetja Navalgiuliano POMEMBNA PRIDOBITEV OBRATA POD SKEDNJEM V Italsider začela delovati obnovljena tretja Proizvodnja surovega železa ho sedaj lahko narasla na 600.000 ton letno - Načrti za nadaljnjo razširitev naprav 'e bila v Trstu in po vse'1 _ avi 24-urna stavka za ukinitev področij, t. j. za odpravo pri v Plačah in mezdah. Tudi bas so napovedali stavke vsi .sindikati, to je CGIL, CISL in Stavkali so delavci kovinar- He6' ,Sadbene, kamnarske, tekstil- ^bhlačilne, živilske, petrolejske, d^Eih strok" Oproščeni pa so bili totaSi e’ steklarske, grafične, kar-ESP&ie, spediterske, prevozne in terl delavci v podjetjih IEI, ka-E?«® že preko svojega združenja Jffsinda sklenila s sindikati po-0 postopnem ukinjevanju >tavvih Področij. Prav tako niso ti 'Sli delavci zasebnih podjetij, K:'* ______ Corifindustria ne Stavka je zelo dobro uspela in DjJ* je udeležili delavci vseh orne-jS« strok. V zvezi s stavko so v“bkalne organizacije sklicale zbo-v kinu «Alabarda», na kalin«? so spregovorili voditelji treh S?“iKatov, in sicer Di Turo (CCdL), pjte (CGIL) in Marinello (CISL), (j, Vojih govorih so orisali polo-k, razvoj raznih sindikalnih te ua ukinitev mezdnih področij ki PpsoGili ravnanje Confindustrie, jc 1s® upira tej pravični zahtevi, i tu, bi to pomenilo za industrijce j i.le izdatke, toda po drugi strani I ,So sklenila ločeno sporazume, pristaja V dokaj izčrpni razpravi o vprašanju kulturnega, športnega in dru žabnega življenja in udejstvovanja Slovencev, posameznikov in družin, id živijo v mestu, so prisotni sprejeli konkretne sklepe, in sicer, da se navedeno vprašanje obravnava v najširšem krogu v medsebojni povezavi. Društva bodo na svojem vplivnem področju v doglednem času ugotovila prisotnost slovenskega človeka ter ga skušala kakorkoli navezati, kolikor seveda ni že povezan, s slovensko družbo. Razgovor je potekal tudi o mobilizaciji novih pevcev in še posebno pevk za mestni zbor Gallus. Prva izredna vaja za nove pevce bo v sredo, dne 5. marca ob 20. uri v VI. R. Manna 29. Naslednje posvetovanje mestnih društev bo v sredo, 12. marca ob 20.30 v isti dvorani. Najem posojila za podjetje Acegat Včeraj dopoldne so na županstvu podpisali pogodbo o najemu 4 milijarde lir posojila med tržaško občino in Vsedržavnim zavarovalnim zavodom (INA). Pri podpisu so bili prisotni župan Spac coni, odbornik za proračun Verza,! ravnatelj občinskega knjigovod-! stva Ferri, glavni občinski tajnik Vucusa, osrednji inšpektor INA Bellani, predsednik Tržaške hranilnice Iaut, ravnatelj Tržaške-hranilnice Delise, predsednik Ace-gata Stasi in noter Gargano, ki je sestavil pogodbo. To veliko posojilo je občina najela za podjetja Acegat. Uporabili ga bodo za izpolnitev programa obnovitve in okrepitve naprav. Pogled na novo visoko peč v Italsider IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIfllMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllillllllllllHnilllinilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfillillllliluailllllllllllllMIIMI SPOROČILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE "'Boži zv!šala' kupna moč delavskih j HV ipvodhje. Delavci so tudi sporo- p, kar bi imelo za učinek po-rbje potrošnje in s tem tudi Slovenski šolniki na Tržaškem bodo stavkali v četrtek, 20.t.m. Šolniki se bodo sestali v ponedeljek, 17. t. m., v Gregorčičevi dvorani kjer jih bodo predstavniki sindikata seznanili z vzroki stavke katera podjetja so že podpi-iffij8 sindikati ločene sporazume. k„. ra.i so seveda stavkali tudi deta? Podjetja Navalgiuliano, v ka-fa:. le vključena tudi bivša ladje-jg bca Felszegi. Ti delavci pa so časa v protestnem gibanju vajo poleg ukinitve mezd-v »Področij tudi razne izboljšave jjbbdjetju samem. Predvsem so se jjbasa stečaja Felszegi obvezali, lo vj$° zaposlili v podjetju od 350 j vprašanja, ki Tarejo slovenske šolni-iih delavcev, v resnici pa so ke in ,.e(jen razvoj slovenskih šol Odbor Sindikata slovenske šole izrecno dovolil že pred časom) in je izdal naslednje sporočilo: I P? predstavnik profesorjev. Vo- J ... . * i litve so bile tajne, vsak je smel Odbor Sindikata slovenske sole v na svojo glasovnico napisati naj-Trstu je na svoji seji 4. februarja veg tC imena. Skupno je bilo ta-! tl. skrbno _ proučil vsa nerešena ko izvoljenih 27 dijakov, ki bodo ” nekak «dijaški parlament)) s širo- v italijanski industriji.). Uvodno poročilo bo podat Gastone Sclavi, član deželnega odbora CGIL za Lombardijo. .„ zaposlili samo 140. Poleg tega |L a ladjedelnico novih naročil in i»Ta delavci, ki so zaposleni pri bje 0Vanju ladijskih trupov, ostali . dela že čez mesec dni. Za dru-e'riPa .ie sedaj zagotovljeno delo jeia° konca septembra. V podjetju Podi rudi precej delavcev zunanjih °dvi ' ’ kr Pa s0 le navidezno ne-in spadajo dejansko pod KJjdrje samo. Zato zahtevajo de-haj se tudi formalno vklju-v Podjetje, feci zahtevajo tudi izenačenje in vduh nagrad, izboljšanje menze ,razne druge izboljšave. O teinu m so razpravljali na svoji im -‘ skupščini ter odločno obso-in6 Podjetje, ki zahteva od tako «S1 "dvanih zunanjih, dejansko KJ?b«atih» podjetij| naj odpustijo t Bnf delavce, ki stavkajo skupno lranjimi delavci podjetja. Ostanek zastopnikov ^nih prosvetnih društev so se na pobudo SPZ v dvorani sestali predaje, prosvetnih društev, ki dete , w v •samem mestu. Posveta so % ježili tudi. Slovensko planin-id jUruštuo, športno združenje Bor Ooti.1 b abiturientov slovenske tr-. s«e akademije (KASTA). vseh vrst in stopenj. Ugotovil je, da bodisi prosvetno ministrstvo, bodisi tukajšnja šolska oblast ne izvajata nekaterih določb, ki jih jamčijo obstoječi zakoni in mednarodni sporazumi, kje še, da bi izpolnili upravičene zahteve slovenskih šolnikov, ki jima jih je sindikat tolikokrat posredoval. Res da smo v zadnjem času prejeli precej obljub in zagotovil, toda konkretnih dejanj ne vidimo in vse kaže, da jih tudi zlepa ne bomo. Poleg tega je tržaški šolski skrbnik z dvema znanima krivičnima ukrepoma žalil dostojanstvo vseh slo venskih, šolnikov-- >.< k... r..-.o-Zato je $ndjkat slovenske šole v Trstu sklenil, da razglasi za četrtek, 20. februarja enodnevno stavko vseh slovenskih šolnikov in o-sebja na slovenskih osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem. V ta namen vabi Sindikat slovenske šole v Trstu vse šolnike na članski sestanek, ki bo v ponedeljek, 17. februarja t.l. ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. t št. 9 kjer bodo odborniki sindikata podrobno seznanili šolnike o vire kih razglasitve stavke. Danes so tržaški in tudi slovenski srednješolci imeli prvič reden pouk, odkar so v soboto prekinili protestno zasedbo poslopij svojih šol. Prvi dan povratka k rednemu pouku niso označile posebne spremembe, vendar pa so se dijaki tako trgovskega tehničnega zavoda kakor klasičnega in znanstvenega liceja zbrali na sestankih. Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja s slovenskim učnim jezikom, ki so se prvo uro zbrali v telovadnici na prvi redni skupščini, so ravnateljici Abramovi in dvema profesorjema, ki sta zastopala profesorski zbor, orisali zahteve resolucije, sprejete na prvi skupščini v zasedeni šoli. Prav tako so predstavnikom profesorskega zbora prebrali zaključno resolucijo «medšolskega odbora«, v kateri se določa rok dveh tednov za začetek razgovorov med obema komponentama šolskega življenja. Do podobnega sestanka ni prišlo na trgovski akademiji, ker so dijaki ubrali drugo pot in sicer izvolitve razrednih predstavnikov, ki se bodo v kratkem sestali s profesorji in na tem sestanku razpravljali o svojih perečih vprašanjih. Volitve so potekle v prvih učnih urah po vseh razredih, v katere so vstopili predstavniki odbora, ki ga je svojčas izvolila skupščina dijakov (ravnatelj dr. Turina jo je ........................ liiiniiiiimiiiilil IZHODOM LADJE «CEGLED» IZ PRISTANIŠČA Nova zveza Trst-Vzhod madžarskima ladjama Na isti progi bo vozila še ladja Razvoj madžarskega tranzita skozi Trst IX. novinar ples »O 15. FEBRUARJA y Kulturnem domu Vabila pri urednikih Primorskega dnevnika j^°r še ni rezerviral miz lah t0 stori danes in jutri knjigarni od 17. do kimi mandati za pogovore s šolskimi oblastmi. Po zborovanju, oziroma notranjih volitvah, so na slovenskih srednjih šolah imeli redne učne ure. Protestu slovenskih in tržaških srednješolcev so se včeraj pridružili s svojo izjavo ttjdi dijaki nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jakobu. Dijaki so sestavili resolucijo, v kateri so na vidnem mestu tudi splošne točke o strokovnem šolstvu in šolski ureditvi v Beneški Sloveniji. Izročili so--\jo< ravnateljici, še prej pa zbirali pod njo podpise. $ Kulturni krožek «R. Morandi« sporočiš, da bo v petek, 13. t. m. ob 19. uri na sedežu na Trgu Stare mitnice (Largo Barriera Vec-chia) 11, javna debata na temo «Nove borbe delavcev in tehnikov Včeraj so v železarni Italsider v Skednju pognali v pogon popolnoma obnovljeno tretjo visoko peč, ki se je pridružila sodobni visoki peči, ki je začela obratovati maja leta 1965. Z začetkom obratovanja obnovljene visoke peči bo proizvodnja surovega železa v podjetju narasla na 600.000 ton letno. Obnovitev tretje visoke peči, ki je zahtevala dve leti dela, je izredno važen dogodek za škedenj-sko železarno. Nova peč bo omogočila skoraj podvojitev dosedanje proizvodnje surovega železa in bo popolnoma zadostila potrebe livarne lingotov (železnih palic), ki Jo sedaj obnavljajo in razširjajo, tako da bo lahko njena proizvodna zmogljivost dosegla 180.000 ton lingotov letno. Ostalo količino surovega železa bo nov stroj, kii ga sedaj postavljajo, predeloval v ((kose«, ki jih bodo pro- Nazionale 15.30 «2001: odissea nello spazio#. Cine ram a - Metrocolor. Grattacielo 16.00 «C’6 un uomo nel letto di mamma». Doris Day, Brian Keith. Technicolor. Eden 16.00 «La matriarca«. Catherine Spaak, Jean Louis Trintignant. — Eastmancolor. Fenice 15.30 «L’ultimo colpo». Glen Ford, Arthur Kennedy, Dean Jag-ger, John Anderson. Metrocolor. Excelsior 15.00 «Quando muore una stella«. Kim Novak, Peter Finch, Ernest Borgnine. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «L'alibi». Vittorio Gassman, Adolfo Celi, Tina Aumont. Eastmancolor. Alabarda 16.00 «Shalak6». Sean Con-nery, Brigitte Bardot. Technicolor. Moderno 16.00 «Una meravigliosa re-alta». George Pepartt, Mary Tiller Moore. Colorscope. Filodramroatico 15.30 «1 berretl ver-di» John Wayne. Technicolor. Aurora 16.30 «11 libro detla giungla«. Walt Disney. Technicolor. Cristallo 15.30 «C’era una volta II West». Claudia Cardinale In Henry Fonda Technicolor. Capitol 16.30 »Ri-usctranno I nostri eroi a trovare 1’amico misteriosa-mente scomparso in Africa». Alberto Sordi, Nino Manfredi, Bernard Blier. Technicolor. lmpero 16,30 «Mayerling». Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Cut de sac». Film Romana Polanskega. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.30 «La ragazza ye ye». Ann Ma-rgret, Tony Franciosa. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Astra 16 30 «Odio per odio». Technicolor. Ideale 16.00 «A casa dopo Turagano«. Robert Nixon. Bleonor Parker. Technicolor - Cinemascope. Abbazia 16.00 «Le avventure di un giovane«. Paul Newman, Riccardo Montalban, Susan Strasberg. Techn-i. color. S Dosedanji predsednik videmske dajali na domačem in tujem trgu. trgovinske zbornice dr. Di Mania- go, ki je vodil ustanovo 13 let, je odstopil. Na njegovo mesto je deželni odbor na predlog odbornika za industrijo in trgovino Dulcija imenovala prof. Vittoria Marangona. Nesreča pri telovadbi Pri telovadbi se je včeraj ponesrečil dijak slovenskega znanstvenega liceja Ivan Sosič z Opčin, kjer živi v Narodni ulici št. 170. Bil je v telovadnici, ko se mu je nenadoma spotaknilo in je padel. Pri tem se je nerodno udaril z nogo v zid. Zaradi ostrih bolečin, ki jih je dijak čutil, so ga z rešilnim avtom odpeljali v tržaško bolnišnico. Spremljal ga je profesor telovadbe. Zdravniki so v bolnišnici ugotovili, da si je nesrečni dijak verjetno prelomil gleženj. Ozdravel bo v tridesetih dneh. Pri vsem tem pa je zelo važno dejstvo, da je povečanje in posodobljenje naprav v železarni I-tateider v Skednju omogočilo zaposlitev večjega števila novih delavcev. To je za Trst velikega pomena, če pomislimo, da se je v zadnjih letih zlasti v veli-kih ladjedelskih obratih zelo zmanjšalo število zaposlenih. Danes lahko rečemo, da postaja železarna Italsider velik sodoben obrat težke industrije in da ima vse možnosti, d-a se še nadalje razvija, saj ni izključeno, da bodo v bližnji bodočnosti začeli graditi nove naprave za nove dejavnosti, ki bodo zaposlile še večje število delavcev. V sedmih letih od začetka del za posodobljenje železarne, je bilo obnovljenih, preurejenih in o-krepljenih več kot 90 odstotkov starih naprav. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii VČERAJ, KLJUB SLABEMU VREMENU Predsednik in direktor ERSA prvič na obisku pri naših kmetih S predstavniki KZ, župani in strokovnjaki so si ogledali kmetijska področja in se pogovorili o problemih kmetijstva na Tržaškem iiiiiiiiiiumiiiiiiii 7 U^clhodom madžarske ladje ((Cela * *z našega pristanišča je bi-Ptaktično vzpostavljena nova Oa zveza med'Trstom in vzho Tvfrre tau, rst - Benetke - Pirej Qre za petnajstdnevno pro-aklo‘s*; - Benetke - Pirej - Lat-Svii " Aleksandrija, ki jo je vzpo-madžarsko pomorsko pod-HnL “tahart, katerega interese v Ma-i?1 pristanišču vodijo «Agenzie kisru, ltne Riunite«. Mahart je na-Cer a tej progi dve ladji, in sl-»¥e8 že omenjene «Cegled» fwobno enoto «Ujpest». »tumorske zveze med našim pri-ln Vzhodom se bodo z kile ii n°ve proge občutno okre-- hkrati s tem pa pomen j no-tbfjrfnga ponovno priznanje em-r, , vloge našega pristanišča koša, ^trditev dobrih poslovnih od-v- z madžarsko republiko. Tl *Adniaji 50 bili izraziti zlasti pred ‘Jo vojno, saj so se Madžari te-h m, zhatni meri posluževali naše-Sov 'ristanlšča za svojo zunanjo tr-•io S ln tudi za širše trgovin-Poslovanje z našim tržiščem. Sodelovanje med Trstom in Budimpešto je bilo toliko bolj ži vahno, ker so bila med našim mestom in madžarsko prestolnico šte vilna trgovska podjetja v stalnem poslovnem stiku. Trgovinski tokovi za in iz madžarske republike so se po vojni deloma preusmerili na druga področja, ter je zato madžarski tranzit skozi Trst občutno upadel. Da bi zadržalo vsaj del tega tranzita, je zato vodstvo Javnih skladišč že leta 1959 sklenilo s pristojnimi krogi v Budimpešti prvi sporazum o letnem tranzitu madžarskega blaga skozi Trst. V naslednjih letih se je ta tranzit kljub prizadevanju obeh strani razvijal precej neredno, leta 1964 pa je dosegel 123.000 ton. Zadnji sporazum v tej vrsti je bil sklenjen januarja letos med vodstvom Neodvisne ustanove za tržaško prista nišče in uvozno - izvoznim pod jetjem Mašped iz Budimpešte, o čemer smo svoj čas že poročali na tem mestu. Na vabilo Kmečke zveze sta si včeraj, kljub slabemu vremenu, predsednik Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) kom. Lucca in direktor dr. Bellavite v spremstvu vodstva KZ in strokovnjakov ogledala nekatera kmečka posestva na Tržaškem in navezala prve stike s tukajšnjimi kmeti, njihovimi organizacijami in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemi našega kmetijskega gospodarstva. 2e ta prvi obisk z izmenjavo mnenj in izkušenj je bil zelo pozitiven in koristen, prepričani pa smo, da ne bo pri tem ostalo in da si bodo taki obiski še sledili. Obisk je trajal od 9.30 do 16. ure, zaradi slabega vremena in zastoja v prometu pa gostje in strokovnjaki niso mogli obiskati vseh krajev in kmetov, kot je bilo v načrtu. Goste je v Nabrežini sprejel in pozdravil župan Drago Legiša, ki pa jih ni mogel spremljati iz zdravstvenih razlogov. Predsednika in direktorja Deželne ustanove za razvoj kmetijstva so na obisku spremljali deželni inšpektor za gozdarstvo dr. Bellarosa, direktor pokrajinskega kmetijskega nadzomištva dr. Buc-co in kmetijski strokovnjak Ta-gliaferro podpredsednik SKGZ inž Miloš Kodrič, član predsedstva SKGZ dr. Stanislav Oblak, član upravnega odbora Deželne ustanove za razvoj kmetijstva dr. Drago Gantar, predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, podpredsednik Dušan Kodrič, tajnik Marij Grbec, u-pravni tajnik Lucijan Volk, predsednik Kmetijske zadruge Aloja Markovič, inž. Josip Pečenko, ob zaključku obiska pa so se razgovora udeležili še dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha, repentabrski župan Miha Guštin, zgoniški župan Josip Guštin, občinski odbornik Dušan Hreščak in arh. D. Jagodic. Kakor smo poročali, je Kmečka zveza s sodelovanjem strokovnjakov pripravila kratko študijo s predlogi za razvoj kmetijstva na Tržaškem, ki jo je izročila Deželm ustanovi za razvoj kmetijstva, ob včerajšnjem obisku pa so predstavniki KZ in strokovnjaki obrazložili svoje predloge na kraju samem. Gostje so si najprej ogledali zem Ijišče, ki ga je kupila zadruga »Kraški zadružni hlev«, da bo tam sezidala m uredila velik sodoben hlev za 200 glav živine Namen zadruge m načrte sta obrazložila predsednik zadruge Mirko Radovič in tajnik Lupine. Predsednik direktor ustanove ERSA in strokovnjaki so pohvalili zadružnike iz de-vinsko-nabrežinske občine, jim za- gotovili pomoč m zaželeli najlepši uspeh. Med razgovorim so se seveda dotaknili vprašanja živinoreje in zadružnih oblik sodelovanja ter drugih problemov devinsko-nabre-žinskega področja. Med potjo na Prosek so se gostje ustavili v Sa-ležu pri naprednemu kmetu Janku Škrku, ki se je z vso vnemo in ljubeznijo lotil tudi vrtnarstva in cvetličarstva. Z zanimanjem so si ogledali nove tople grede, stroje in hlev ter se zelo pohvalno izrazili in čestitali marljivemu kmetu in njegovi ženi. Z lepe razgledne točke pod Kon-tovelom, zaradi snežnega meteža pa je bila žal slaba vidljivost, so si ogledali paštne in slabe poti v bregu nad morjem. Tu je bilo seveda govora o nujnosti načrta, podpor in ukrepov, da se ta kraj z odlično lego valorizira za žlahtne kulture. Razgovor o tem in o drugih zadevah se je nadaljeval na zakuski v Društveni gostilni na Proseku, kjer je predsednik Srečko Orel skupno z nekaterimi člani odbora gostom omenil delovanje te naše stare zadružne ustanove ter opozoril na problem krajevnega vinogradništva, živinoreje in škode, ki jo povzroča divjad. Razgovor med predsednikom in direktorjem deželne ustanove za razvoj kmetijstva, predstavniki ustanov, KZ, župani in kmetijskimi strokovnjaki se je nadaljeval in zaključil na kosilu v zadružni gostilni v Dolini. nejo na pločnikih zaradi boljšega pregleda povorke. Nasvidenje na Opčinah! Nocoj v Kulturnem domu Žerjalov dokumentarec «Olimpiada 69» v Mehiki Nocoj bo v Kulturnem domu na povabilo športnega združenja Bor prvič predvajal svoj najnovejši film naš priznani filmski amater Aljoša Žerjal. Ni še dolgo tega, ko nam je zavrtel svoj pretresljiv film c «Ri.žarnh, tokrat pa nam bo poka zal, kai je njegova kamera ujela v Mehiki med olimpijskimi igrami Aljoša Žerjal seveda ni samo filmski kronist, temveč je predvsem umetnik v polnem pomenu te besede. Zato vidi njegovo oko po nagibu umetniške narave tudi tisto, kar oko manj pozornega in ob čutljivega opazovalca morda ne o pazi, prav gotovo pa ne prekvasi v svoji duševnosti. Žerjalu pa je prav notranje podoživljanje vidnega tista vzmet zaradi katere so njegovi filmi umetnina. Zato bomo v njegovem filmu «OHmpiada 68» videli poleg olim pijsicih sekvenc tudi podobo današnje Mehike z vsemi njenimi zgodovinskimi, kulturnimi in socialnimi značilnostmi iz umetniških perspektiv njegove čudežne kamere. priprave za «Kraški pust 69» Osrednji odbor za prireditev Kraškega pusta 69, ki bo v soboto 15. februarja ob 14. uri, je imel v torek zadnjo sejo pred pustno prireditvijo in ugotovil, da so priprave za uspešen potek pustne po vortke kronanje Kralja Pusta III na Brdani po povorki in maške-radnii ples zvečer ob 21. uri v prosvetnem domu na Opčinah, končane. Pustna povorka obeta biti zelo zanimiva in zabavna in ne bo zaostajala za lanskoletno Odbor predvideva veliko udeležbo iz mesta ln kraških vasi in lipa, da bodo ljudje dobre volje, ki se bodo udeleždM tega značilnega fcraškega veselega slavja, prišla vsestransko na svoj račun. Osrednji odbor prosi udeležence in publiko, naj se držijo strogo točnosti umika in programa, naj se ne gnetejo sredi ceste in osta- KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 barvni cinemascope zgodovinski film: ERCOLE INV1NCIBILE Igrajo: Dan Wardis, Spela Ra-zin in Karol Brawn KRZNA SUPER KLEUANTN1 MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO r r s i Viale XX Settembre IB/IIJ PUSTNI KOSTUMI za odrasle m otroke Velika Izbica 1 Plačilo tudi na obroke v roku 6 mesecev PAPIRNICA - IGRAČE BERNARDI OPČINE, Narodna 87 TRST, Ul. S. Ermacora 2 Gledališča Verdi Pri b-lagajni gledališča Verdi se začenja prodaja vstopnic za tretjo predstavo oper - enodejank: Petrassi — «11 Cordovano)), Vlad — «Storia d'i una m»mma» in Peragailo — «La gi-t,i in campagnaa. Začetek ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Cristofoll, režija Puggelli. Razstave V umetnostni galeriji Torbandena v Ul. Tor Bandena 1, tel. 38-425 je do 28. t.m. odprta razstava del 13 jugoslovanskih «naivcev». Razstava je odprta vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. ob praznikih pa od U. do 13. ure • * * V galeriji Hossoni na Korzu Italija 9 Je odprta osebna razstava tržaškega slikarja Silvana Cirleliija. PiStOvAnJe BREZ LEPIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ JE PRAV ZARES PUSTO . .. O Slovenske narodne Lahka glasba Recitacije Pravljice Partizanske pesmi Operna glasba O SKRATKA VSAKOVRSTNE GRAMOFONSKE PLOŠČE DOBITE V TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. februarja 1969 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 19 oseb UMRLI SO: 98-letna Erama Kuralt vd. Robba, 79-letna Gemma Nordio vd. Gradara, 75-letna Carolina Besed-niach vd. Armano, 74-letna KarMna Škerl vd. Prodanovič, 69-letn! Carlo Bozzai, 75-letni Giovanni Lattaro, 86-letnl Giovanni Zanino, 89-letna Giu-seppina Kočevar vd. Colombin, 72-letna Maria Antonia Mamllovich vd. Coslovlch, 82-letna Maria Soubbi vd Sorgarello, 76-letna Antonia Krecic vd. Sferza, 74-letni Vittorio Vattova-ni, 56-letna Gina Perlni por. Buljevic, 84-letna Giustina Safred vd. M-ihalich, 81-letna Vittoria Linda vd. Miiller, 821etna Valeria Berclch por. Viotti, 80-letnl Federico Sala, 59-letna Bruna Zanchi por. Paneck, Fabio Sepich star en dan. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) AUa Basitoca, Ul. S. Giusto 1. Croce verde, Ul. Settefontane 39. Ravasini, Trg Liberti 6. Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Al Lloyd, Ul deli'orologio 6 Ulica Diaz 2. AUa Salute, Ul. Glulia 1. Pic-ciola Ul. Oriani, 2. Vernari, Trg Val maura 11. OPČINE, v soboto, 15. februarja, ob 14. uri velika pustna povorka Kraški pust 69 z alegoričnimi in šaljivimi vozovi in maskiranimi skupinami iz številnih kraških vasi. KRONANJE KRALJA PUSTA III. na Brdini po povorki. Zvečer ob 21. uri maškaradni ples v Prosvetnem domu na Opčinah PRIDITE VSI NA OPČINE! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Hej, hej, danes je radost pri nas, smeha in veselja čas ... Jaz sem majhna deklica drobna Rdeča kapica vabim Vas na ples pridite zares l OTROŠKE PUSTNO RAJANJE V programu nastopajo pravljične figure iz Rdeče kapice v nedeljo, 16. februarja 1969 v Kulturnem domu začetek ob 15. uri Vstopnina: odrasli 500 lir otroci 300 lir Rezervacija miz vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred začetkom. TOREK 18 1 PUSTNI PLES s Si. BOR MA februarja Orkester: The Lords Rezervacije miz do 17.2. od 20.30 do 21.30 — Telefon 96.548 PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi k predvajanju PUSTNIH FILMOV ki bo v petek, 14. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Poleg filma «ZVONCARJI», ki prikazuje prastari pustni običaj v jugozahodni Istri, bosta predvajana tudi filma o ške-denjskem pustovanju in o lanskem «Kraškem pustu« na Opčinah. VSTOP PROST V FIN2GARJEVEM DOMU NA OPČINAH bo nastopil na pustno nedeljo, 16. februarja t. 1. ob 20. uri zabavno glasbeni ansambel ROKOVNJAČI iz Ljubljane s pestrim sporedom. Pridite ne bo vam žal! KASTA priredi v nedeljo, 16. t.m. v Prosvetnem društvu Barkov-Ije pustni ples z maškarado. Začetek ob 18. uri. Izšla je brošura dr. Branko Agneletto POMOČ RAZLAŠČENCEM V DOLINI Vzroki in ozadje krize v SLOVENSKI SKUPNOSTI Cena 500 lir . Dobi se jo v slovenskih knjigarnah v Trstu. Športno združenje BOR predvaja prvič v Trstu film Olimpiada 68 ki ga je posnel v Mehiki naš znani filmski amater Aljoša 2erjal. Predvajanje bo danes ob 21. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Novo: Cronin: Zvezde gledajo z neba 3200 lir SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v torek, 18. t. m. PUSTNI PLES od 21. do 4. ure v društveni dvorani v Nabrežini. Igral bo priznani orkester. Vstop z vabili, ki bodo na razpolago na sedežu društva od sobote dalje. Deloval bo dobro založeni bifč Ne pozabite na zelo važen sestanek v MARINELLI v TOREK NA PUST TRST, UL. MIRAMARE TEL. 36366 Razna obvestila Danes, 13. t.m. ob 19. url bodo v ameriškem kulturnem centru v Ul. Gal-attl 1 predvajali v angleškem izvirniku film «The red Bagde of cou-rage« režiserja Johna Hustona. V glavni vlodi Audie Murphy. Predvajanja, ki Je prirejeno v sodelovanju z US1S. se lahko udeležijo samo člani ATA. Darovi in prispevki V počastitev spomina nepozabnega Maria KokoraVca daruje K. O. 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Vili Mikac daruje 900 lir za prosvetno društvo Slavko Škamperle. Ob 24. obletnici smrti partizana Ivana Verše darujeta sestri Danica In Manja 2000 lir z;a spomenik padlim na Proseku Namesto cvetja na grob pok. Kat-luče Škerl darujeta Tatjana in Jože Koren 2000 lir za Dijaško matico. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono JOŽEF MILIČ železničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Mali Repen 24, na zgoniško pokopališče 2alujoča žena LOJZKA, sinovi: PEP1, SLAVKO in MARIO, snahe: MARIJA, ANGELA in LOJZKA, vnuki, zet PEP1 ter sestre z družinami M. Repen, V. Repen. Briščiki, Zgonik, Nabrežina. 13.2. 1969 SOCIALISTIČNI OSNUTEK ZAKONA ZA REFORMO ZNAL Delovni ljudje in prosti čas Gre za to, da se ustvarijo najugodnejše možnosti za kar najbolj koristno in učinkovito uporabo prostega časa «Pravica do počitka in razvedrila, pravica do uživanja nad dosežki umetnosti, kulture in znanosti, univerzalno priznana in izrecno določena v čl. 43 in 44 Mednarodne listine o pravicah človeka, izglasovane in sprejete od OZN, ta pravica najde svojo potrditev tudi v okviru svoboščin, vsebovanih v naši ustavi. In od tu izhaja tudi dolžnost, da država s pozitivnimi normami zagotovi, da bi počitek bil izpolnjen z določeno aktivno in vzgojno vsebino, s čimer bi njegova vloga pravzaprav bila vloga dejavnika za izpopolnitev in obogatitev osebnosti državljana«. Tako se glase uvodne besede socialističnega osnutka o reformi ENAL, v katerih je vsebovano bistvo vprašanja. Tu je, namreč, na eni strani pravica delavcev do prostega časa, na drugi dolžnost države, da ta prosti čas omogoči delavcem izpolniti s koristno in vredno vsebino. Zakaj danes je vprašanje v tem, da bi delavci svoje proste ure izkoristili na kar najbolj koristen in učinkovit način. Sodobna družba, ki jo lahko označimo tudi za «družbo strojev* (in taka bo postajala čedalje bolj), že nekako sazna po sebi vsebuje koncept prostega časa. Saj se obveznosti človeka v procesu proizvodnje, glede na vse večjo in popolnejšo uporabo avtomatizacije, vedno bolj manjšajo. Spričo tega je treba obenem tudi ugotoviti, da vprašanje prostega časa doslej še ni bilo postavljeno oziroma rešeno na temu ustrezen način. Ce pa je s tem v zvezi kaka zamisel obstajala, pa v praksi ni bila izpeljana zaradi pomanjkanja odgovarjajočega instrumenta, ki je potreben za izvajanje določene politike glede prostega časa. Vendar je tu država, ki mora za to skrbeti, posredno ali pa neposredno. Zaradi tega je že omenjeni zakonski osnutek tudi predvidel reorganizacijo oziroma preoblikovanje ENAL v u-stanovo, ki «stremi za cilji javnega Interesa v smislu uporabe od dela prostega časa v kulturne in razvedrilne namene« Kaj naj bi se z omenjenim zakonskim osnutkom doseglo? Predvsem, da bi se v Italiji ustvarila vsedržavna ustanova za kar najbolj koristno izrabo prostega časa, in aicer tako, da bi se pri tem dvignile moralne, intelektualne in fizične sposobnosti delavcev, kakor tudi, da bi se na tak način izpodbijale one pasivne oblike zabave in pa proizvodi tako imenovane kulture s tekočega traka, ki so značilen in negativen pojav sodobne potrošniške družbe Tako obnovljena ustanova ENAL •e bo morala spoprijeti z vrsto zelo važnih vprašanj in nalog. Morala bo n. pr. organizirati raziskovanja, proučevanja in zborovanja v zvezi s socialnimi in gospodarskimi pojavi, ki zadevajo razpoložljivost in uporabo prostega časa; nadalje bo morala ustvariti ter voditi objekte in naprave ter služnosti za potrebe kulture, športa in množičnega turizma, vključno zgledna središča vzgojne rekreacije; spodbujati, omogočati, podpirati ter usklajevati dejavnost in razvoj rekreativnih in kulturnih krožkov; pomagati javnim ustanovam, ki se ukvarlajo z vprašanji množičnega obveščanja, pri uresničevanju nrogramov liudske kulture Jn državljanske ter družbene vzgoje: poskrbeti za usposobljene strokovnjake in organizatorje raznih delavnosti v prostem času, kakor tudi sprejemati vsakršne pobude. Jr1 bi 'i pomagale pri izpolnjevanju r»log. Bistvene karakteristike zakonskega osnutka so tri, in sicer: priznanje ENAL kot javnopravne u-stanove za namene koristne uporabe od dela prostega časa; dodelitev nadzorstva nad ENAL ministrstvu ža delo, in sicer «na način ter v obliki, ki sta določena za ostale velike ustanove socialnega zavarovanja«; izdelava posebnega seznama vseh zabavnih in kulturnih krožkov. Vpis v ta seznam bo brezolačen, krožek pa s tem postane zakonito priznan. O seznamu bo vodila računa posebna kombija. ki bo preko posameznih pokra'inskih uradov ustanove tudi pazila, da bodo statuti krožkov v skladu s oilji in nameni ENAL, da bodo imeli ustrezen sedež, da na bodo imeli manj kot 100 oziroma 50 članov, pač glede na to, ali bo krožek v občini, ki bo štela več ali manj od 20,000 prebivalcev. Kar se tiče finančnih sredstev, ki jih bo ustanova potrebovala pri izpolnjevanju svojih nalog, osnutek zakona določa, da bodo E-NAL pripadali vsi dohodki «Ena- lotta«, katerega uprava bo za stalno poverjena ENAL. Vrhu tega bo ustanova občasno prejemala tudi državni prispevek, katerega višina bo določena od primera do primera, sam prispevek pa bo v državnem proračunu med postavkami za socialne potrebe. V osnutku zakona je govor tudi o položaju ENAL. V čl. 15 osnutka je rečeno, da bo «stalno in nestalno osebje, ki bo v trenutku objave tega zakona zaposleno pri ENAL, potrjeno na svojih službenih mestih, z vsemi ekonomskimi in ostalimi pravicami, ki sl jih je pridobilo«. Upati Je, da bo ta osnutek sprejet, šaj bo zatem kot zakon predstavljal izredno koristen instrument v rokah delavcev na področju reševanja njihovih vprašanj v zvezi s prostim časom. vtaiU?-»s,,. y *,Vr i . ' ■ Namesto modnega kotička Ličenje za pustni ples Na Sv. Višarjah je bilo včeraj 20 stopinj pod ničlo. tudi veliko snega. Seveda je Ne mislim, da bi imelo ličenje obraza nasploh kakršnokoli povezavo s pustnimi zabavami, am pak je že tako, da je sezona plesov tja do pusta s svojim vrhom morda prav te dni. In ker je na pustni torek in v pustnih dneh na sploh dovoljeno več kot sicer, bi bilo zelo napak, če bi na ličenje obraza za pustni ples pozabile. Kot vsako leto, je tudi letos dopustila moda ličenju na pusta prosto pot v domišljiji in je dovoljeno kar največ letos se zopet in še vedno močno pozna vpliv mlade, hippy mode na ličenje: na obrazu so narisane rože in rožice, ponekod se je ličenje preneslo še na ostale, čim bolj vidno odprte dele telesa in namesto s tkanino, naj bi se kar z ličili pokrilo to kar naj se pokrije. Če se omejimo na ličenje obraza, vam svetujemo, da obraz pred veselo prireditvijo temeljito odpočijete in mu predhodno pripravite lepotno masko, ki naj o-stane na obrazu 20 minut. Medtem počivajte. Masko umijte z imiiniiiiii ISTKSKA OBALA JE VEDNO BOLJ ZANIMIVA V Rovinju in Poreču so nu delu urheologi Odkritje starih grobov in ostankov naselij ho dalo opravka tudi turističnim delavcem Obalno področje Lstre se vedno bolj razvija in postaja vedno bolj — turistično zanimivo. V nekaj letih se je nekdanjemu bolj skromnemu turističnemu središču Portorožu pridružila vzdolž zahodne obale polotoka cela vrsta novih turističnih centrov, med katerimi sta zelo pomembna Rovinj in Poreč s svojo Plave in Zeleno lagu no. Že sedanja zmogljivost turističnih objektov teh dveh centrov je precejšnja, načrti za bližnjo bodočnost pa so se veliko večji, tako da bo to področje v bližnji bodočnosti skoraj izključno turistično področje. V zvezi z gradnjami novih objektov za tujski promet pa prihaja na dan še ena značilnost tega istrskega področja — njegova stara zgodovina.* Intenzivna gradnja turističnih objektov povzroča nemalo skrbi in dela arheologom Pri pripravljanju terena za gradnjo turističnih objektov na obalnih področjih po reškega in rovinjskega predela so odkrili pomembne arheološke najdbe. V turističnem naselju »Zelena laguna« pri Poreču n.pr. so odkopali 14 grobov iz pozno antične dobe. Grobovi so pomembni zaradi tega, ker dopolnjujejo dosedanje poznavanje in dognanja o nastajanju prvih naselij na tem pod ročju. Odkriti poznoantični grobovi so zelo zanimivi tudi po svoji obliki, ker so vklesani v živo skalo in pokriti tudi s kamnitim po krovom. V treh od štirinajstih grobnic so našli tudi nekaj arheološko pomembmn predmetov, med katerimi tudi uhane iz 6. suiietja, za katere se je do sedaj le predpostavljalo, da izhajajo iz tega razdobja. V neki otroški grobnici pa so arheologi ou>u'«n luui stekleno ogrlico. sebno vrednost pa predstavlja nagrobni spomenik z napisom, ki so ga prvič zabeležili že leta 1884, pa se je nato sled za njim izgubila. Ker so na področju zalivčka Ve-štar začeli seda) šele s pripravljalnimi deli za rodeče večje naselje in se bo gradnja turistične ga naselja začela šele v prihod njem letu, je pričakovat., da bodo arheološka izkopavanja prinesla na površje se marsikaj zanimivega in dragocenega Sicer pa se bodo arheolog, potrudili, da bi odkrili vse, kar je vredno ohraniti, kajti znano je, da bo regio nalni zavod za zaščito spomenikov proglasil ta kraj za arheološki rezervat. Kakor vidimo, imami na eni strani opravka z razširjenim turističnih zmogljivosti m z ustreznimi gradnjami. Na. drugi strani pa imamo tu opravka z arheolo škimi odkritji, Iti jih bodo strokovnjaki skušali uveljaviti in zaščititi, kar je popolnoma pravilno in logično. Vtem pa lahko pride do »spora« med različnimi interesi. Lahko pa pride do primernega »sožitja* med turističnimi in arheološkimi interesi. Ti dve značilnosti tega področja bi se v tem primeru mogli dopolnjevati, kajti tako Poreč kot Rovinj bi mogla postati zanimiva za turiste ne samo kot dve čudoviti obalni področji, z nodernimi gostinskimi objekti in čudovito prirodo, pač pa tudi kot zanimivo arheo loško področje Zahodna Nemčija Njeno bogastvo in težkoče Po nekaj več kot dvajsetih letih od uničenja obsežnih področij industrijske proizvodnje ter dokajšnjega števila tovarn, kot n. pr. znane jeklarne Salzgitter, ki je bila najbolj pri srcu raj-hovskemu maršalu Goeringu, se zahodnonemško gospodarstvo že nekaj časa zelo ugodno razvija. Kar nekam preveč ugodno za prenekatere njene sosede. Njena industrija, če izvzamemo premogovno, je v polnem razmahu in brezposelnosti praktično ni. Za-hodnonemški denar ne kaže in flacionističnih tendenc, ki jih je opaziti v drugih deželah, mezde pa so usklajene s povečanjem proizvodnje. In vse to v brk recesije iz leta 1966-1967, ki se je zdelo, da je zapečatila usodo tako imenovanega nemškega gospodarskega čudeža in je zrušila Erhardovo vlado. Omenjena kriza pa je bila le prehodnega značaja, in to zahvaljujoč istočasnemu dvigu cen na tujih tržiščih, kar je nemškim proizvodom med drugimi omogočilo ponovno konkurenčnost. Zmanjšanje notranjega povpraševanja pa je ustvarilo pogoje za usmeritev k povečanju izvoza. Leta 1968 se je prebitek plačilne bilance vrtel okrog 18 milijard mark, zahvaljujoč prav izvozu. Omenjeni prebitek plačilne bilance in pa nepričakovan dvig zahodno-nemškega gospodarstva sta bila poglavitni razlog za vse špeku lacije. V konkurenci z bližnjo Fran cijo. se je Nemčija opirala na precejšnje prednosti, ki so prihajale do izraza v bolj aktivnem prebivalstvu, v enajstih milijonih prebivalcev več, večji gostoti, v boljši mreži rečnega prevozništva, kakor tudi v prilivu delovne sile iz vzhodnih dežel itd. Ostale elemente tega ogromnega go spodarskega potenciala predstavlja ta povojna obnovitev industrijske opreme in pa obseg pod-jetij. Okrog 13 zahodrionemških družb sodi danes med 25 največjih v Evropi. Nemčija proizvaja danes okrog 43 odstotkov vsega jekla, kar ga pridela zahodna Evropa in kar predstavlja dvakratno francosko proizvodnjo. V 1967. letu jo Volksvvagen izdelal tolikšno število vozil, kolikor vsa francoska industrija skupaj. Istega leta so nemške investicije v Franciji bile trikrat večje od francoskih v Nemčiji. To odkritje je drugo tovrstno odkritje na področju »Zelene lagune«. Lani so prav med pripravljalnimi deli za gradnjo in ureditev naselja pri Rovinju odkrili ostanke veiike antične vile z mozaiki, dobro ohranjeno termalno kopalnico ter z deli potopljenega pomola. Arheologi, ki se ukvarjajo z raziskovanji na tem področju, so pred dnevi prikazali pomembnost teh odkritij in razkazali arheološko zanimive kraje na področju rovinjske občine Na južni strani zalivčka Veštar, točneje nekoliko južneje od sedanjega mednarodnega mladinskega središča v Ska-raoi, kjer nameravajo v bližnjih letih zgraditi turistično naselje s 601)0 posteljami, so odkrili sledove predzgodovinskega naselja, v neposredni bližini tega in sicer še boij proti morju pa ostanke starorimskega naselja. Strokovnjaki smatrajo, da je to najpomembnejše arheološko nahajališče, kar so jih v zadnjih desetih letih odkrili v okolici Rovinja V okviru antičnega naselja se jasno kažejo sledovi hiš, katerih del ostaja ali bolje povedano izgineva v morju. Nadalje so tudi ostanki vodnjako*. in majhnega pristanišča. Ostalo je tudi precej fragmentov glinaste posode. Po- V Ptuju bodo tudi letos priredili kurentovanje in sicer v nedeljo. Ob 10. uri dopoldne bo nastop folklornih šemskih skupin po mestnih ulicah in trgih, ob 14. uri pa bo karnevalski obhod po mestu. Zgoraj pohod kurentov, spodaj »orači s Ptujskega polja«. MMMIIIIIMMIIIIMIIIIMlIlllllllllllllHIIIIIIIIIHIIlllllUHHIIIIIIIIIIIIIIIirilllllllllllMIIIIIIIIIIUUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllltimNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUlIlllllllllllllllllllllllllllll OVEN (od 213 do 20.4.) V zadnjem trenutku se bo pojavil nekdo, ki vam bo pomagal. Ne verjemite osebi, ki natolcuje na račun vam drage osebe. BIK (od 214. do 20.5.) Delo bo potekalo normalno, le neki vaš mlajši sodelavec vam bo povzročil manjše preglavice. Izpolnjeni boste z optimizmom. DVOJČKA (od 21.6. do 21.6.) Nekega dela se raje ne lotite sami, marveč v dvoje Potrebno je, da spregovorite resno besedo z najmlajšimi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Držite se natančno dogovora, ki ste ga bili pred kratkim sklenili. Odlično sožitje s sosedi, ki vas cenijo LEV (od 23.7. do 22.8.) Še nekaj dni napora in boste dosegli svoj smoter. Sprostili se boste v prijateljski družbi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izposodite si nekaj denarja, da bi mogli privesti do konca svoj načrt. Ne dvomite o iskrenosti osebe, ki vas ljubi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pripravljeni bodite, da vam bo celo neki prijatelj skušal škodovati. Udeležili se boste koncerta, ki vas bo duhovno pomiril. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Roko vam bo ponudil človek, od katerega bi to najmanj pričakovali. Potrebni ste tesnejšega stika z naravo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Razočarani boste nad nekim poslovnim partnerjem, ki ste ga zelo cenili. Neka simpatija postopno dozoreva v ljubezen. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Predvsem uredite svoje notranje poslovanje, potem bo šlo tudi ostalo. Prejeli boste zasluženo priznanje, ki so ga vam doslej odrekali. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Delo, ki ga trenutno opravljate, vam ne leži, [.oiščite si kako drugo zaposlitev. Ne objokujte venomer tega, kar je bilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.' Prehiteli boste tekmeca, ki vas je z nenadnim napadom hotel presenetiti. Praznič no vzdušje v družini. MAMUTSKI TOVORNJAK MOSKVA, 12. - V bjeloruski tovarni tovornjakov so začeli pripravljati načrte za najtežji tovornjak, kar so jih kdaj izdelali v Sovjetski zvezi, verjetno pa tudi na svetu. Nosilnost tovornjaka bo 120 ton, njegov motor bo imel 1200 konjskih sil, vozilo pa bo razvilo brzino 60 km na uro. Hkrati agencija «Novosti» poroča, da so v tovarni prikolic v Čeljabinsku izdelali prikolico z nosilnostjo 300 ton. Prikolico so izdelali po naročilu podjetja »Irtiškanalstroj* za prevoz velikanskih transformatorjev in drugih zelo velikih to vorov, ki jih ne morejo prevažati v kosih ali delih Ta dežela, ki je izrecno industrijska, ki potrebne poljedelske proizvode uvaža in je odvisna od svojega izvoza, sodi med prvih deset uvoznikov na svetu. Zahodna Nemčija je glavni trgovinski partner Francije in obenem njen prvi klient. Občutek gospodarske nadoblasti, ki ga imajo Nemci, pa se nekje spopada z nekim drugim občutkom, namreč občutkom politične nemoči. Pred nekaj meseci se je kancler Kiesinger takole izrazil- »Zvezna republika Nemčija ne pripada k politično angažiranim velikim silam, je pa zato ena od velikih gospodarskih sil. Spričo tega se njeni interesi širijo po vsej zemeljski obli«. Nemčija liberalizira blagovne izmenjave, pa se danes boji, da se bodo ukrepi, ki jih je bila sprejela Francija, v nekem daljšem obdobju spremenili v plaz, ki bo paraliziral njeno lastno zunanjo trgovino ter omogočil povratek k protekcionizmu. Na novo zamišljene avtomobilske gume VVASHINGTON, 12. - Družba «Uniroyal» bo v kratkem vrgla na trg nove avtomobilske gume. Gre očitno za logično upoštevanje dejanske vloge avtomobilskih gum. Po zamislih strokovnja kov tega ameriškega podjetja prva kolesa na avtomobilu posredno služijo za usmerjenje vozila, zadnja pa vozilo poganjajo. Zato so prva kolesa sicer nekoliko širša od dosedanjih, zadnja kolesa pa i-majo zelo raskavo površino ali, če hočemo uporabiti drug izraz, zelo globok ali visok profil, podobno kot imajo pri nas že uveljavljene snežne gume. Strokovnjaki podjetja menijo, da se bodo nove gume kmalu uveljavile, ker so pač zamišljene in izdelane po neki logiki. Sicer pa podjetje namerava vreči na trg nove gume z jamstvom za 40.000 milj, kar je približno 64.000 km. Vsako drugo ali tretje leto o-pravljajo davčni organi v Koelnu nekakšno kontrolo nad onimi lastniki psov, ki skušajo živali prikriti, da bi ne plačali davka. Mestni finančni urad meni, da od 21.000 lastnikov psov, kolikor jih po statističnih podatkih živi v mestu, jih najmanj 3000 ne plačuje predpisane takse. Zgoraj o-menjeni organi, ki se trudijo, da bi mestni upravi pomagali do več jih dohodkov, pa doslej niso imeli pri svojem delu kdove kakih uspehov. Zakaj na vsa njihova tudi najbolj prebrisana vprašanja so številni lastniki simpatičnih štirinožcev z najnedolznejšim obrazom odgovarjali, da nimajo nobenega psa. Potem pa je enemu od davkarskih lovcev na »ilegalne* pse prišlo na misel, da bi se prejkone najlažje mogli odkriti z lajanjem V nekaj tednih se je naučil brezhibno lajati. In ko zdaj obišče kako sumljivo hišo, že na stopnišču zalaja. obraza z mlačno vodo in namažite obraz z nesluteno tanko plastjo kreme puder. Naj bo čim svetlejše barve. Na lica nanesite nato z isto gobo v tanki plasti in zelo enakomerno svetlo rdečo barvo za lica v tekoči obliki. Če je nimate, si pomagajte z rdečilom za usta, vendar naj bo rde-čenje lic res skrajno previdno. Nato ves obraz rahlo popudrajte s pudrom v prahu svetle barve. Lotite se sedaj ličenja oči. Lahko jih ličite močneje kot o-bičajno. Naravno jih senčite s svetlo barvo za veke; zelo hvaležna barva je bela, ki se lepo poda vsakim očem. Lahko pa izbirate še med svetlo modro in zlatimi ali srebrnimi toni barv za veke. S tušem za veke, najlepše v sivi ali modri barvi, ker je črna že iz mode in le preostra, potegnite prav tanko črto tik ob veki nad trepalnicami tako, da boste imeli začrtano osnovo za umetne trepalnice. Te prilepite s priloženim lepilom tik ob svojih naravnih, nato pa še s čopičem, pomočenim v tuš za veke, popravite kotičke. To tako, da se ne vidi. kje je meja med vašimi in naravnimi trepalnicami. Nato namažite s spiralo za trepalnice skupaj, s tušem za trepalnice močno navzgor. Ko se tuš posuši, namažite trepalnice znova, saj postanejo tako optično gostejše. Oko dokončno naličite s tern, da na spodnjo veko, vzporedno z vašimi naravnimi trepalnicami, narišete s čopičem s tušem za veke umetne trepalnice. Rišite čim tanjše in popolnoma ravrie črtice med vašimi trepalnicami, da boste dosegli ravnovesje z zgornjo veko in še bolj poudarili oči. Nato naličite se ustnice s teni, da jim narišete najprej najpra-vilnejšo obliko s svinčnikom za usta in jih dokončno naličite s svetlečim rdečilom za usta. Iste barve kot rdečilo za usta mora biti tudi lak za nohte. In še posebnost za pustni večer, tista, ki bo dala vedeti, da je Učenje narejeno prav za ta večer: majhno rožico, simbol, črka, ati podobno, narisano na lice ali okrog oči. Rišete lahko simetrično, lahko pa tudi samo na eno stran, odvisno od tega, kaj pravzaprav rišete. Mačje oči do sredine lic npr. rišite simetrično, marjetico pa le na eno stran. Za risanje potrebujete isti čopič kot za obrobo oči in prav isti tuš kot za veke. Dodatno pa rabite za izpopolnitev risbe veliko bele v obliki šminke in poljubno drugo barvo. Izgotovljeno umetnijo popudrajte z belim pudrom, da se vam ne razmaže. Če pa niste strokovnjak za risbe, si lahko pomagate z že gotovimi malimi zvezdicami, solzicami in podobno, ki jih prodajajo kot samolepljivo dekoracijo. če vam ni dosegljiva, pa si jo izrežite iz svetlečega papirja v prav majhnih premerih in nalepite z lepilom za trepalnice. Torej fantazija ima ta večer proste roke in dovoljenega je veliko. Mislim, da pa mi ni treba poudarjati, da je opisani način ličenja mišljen za mlada leta. za tiste, ki so se prav to ali prejšnjo sezono pričele ličiti. Za starejše letnike pa pride tudi za tako razigran večer kot je pust, le običajnejše, diskretnejše ličenje v poštev. Ph. Manja Pečnik Vovkova BEOGRAD, 12 - V januarju so v primerjavi z decembrom lanskega leta narasle cene v gostinstvu za 1,2 odstotka Na zvišanje cen je v največji meri vplivala podražitev brezalkoholnih pijač, in sicer za 6,4 odst. Tudi ce ne alkoholnih pijač so v januarju precej poskočile, in sicer za 2,7 odst. K zvišanju cen gostinskih storitev je prispevala tudi podražitev hrane in prenočišč. PO ZASEDANJU SOVJETSKIH ONKOLOGOV Tudi za raka velj^ možnost preventiv Pomembnost upoštevanja tako imenovanih prekanceroznih bolezni - Tobak in «smog» LENINGRAD, 12. - Pred nekaj dnevi se je tu zaključilo zasedanje sovjetskih onkologov, torej strokovnjakov za rakasta obolenja. Na tem zasedanju pa se sovjetski specialisti niso ukvarjali z vprašanjem, kako naj bi rakasta obolenja zdravili, pač pa kako naj bi jih preprečevali V zvezi z ugotovitvami, ki so na zasedanju prišla na dan, je prof. dr. Aleksander Ciaklin povedal sovjetski agenciji »Novosti* v glavnem naslednje: Pred tridesetimi, celo pred dvajsetimi leti so bili znanstveniki skeptični glede možnosti, da bi se nastajanje rakastih obolenj preprečilo. Dosedanje izkušnje pa potrjujejo resnično možnost preprečevanja že samega nastajanja rakastih obolenj. Po ugotovitvah sovjetskih in ne le sovjetskih strokovnjakov, je možaost v tem, da se ugotovijo in zdravijo tista obolenja, ki jih imenujejo pretumoralna, to se pravi, da je treba odkriti in zdraviti bolezni, ki cesto privedejo do rakastih obolenj. Nadalje je možno rakasto obolenje preprečiti s tem, da človeka branimo pred tistimi dejavniki, ki prej ali slej privedejo do raka ali vsaj omogočijo nastajanje rakastih obolenj. Ugotovljeno je bilo, da se rakasta obolenja ne pojavljajo v zdravem organizmu Dolge, kronične bolezni prebavnega trakta n.pr. zelo pogosto privedejo do rakastih obolenj. Še pogosteje privede do rakastih obolenj dolgotrajna bolezen v grlu. Podobno je tudi s kro ničnimi boleznimi kože Zaradi tega onkolog ne proučuje le rakastega oooienja kot tassnega, pač pa ves proces bolezni in poseže v zdravljenje že prej ali pa vsaj v samem začetku nastajanja bolezni, preden se znaki bolezni pokažejo. Nato sovjetski strokovnjak prikaže v svojem daijsem referatu nekaj konkretnih primerov, kanu bi se daia preprečiti številna rakasta oooienja, ce bi izročili nekatere navade, boije povedano raz-vaue, ki pogosto privedejo uo rakastih rbolen.j. v' zvez; s tem navaja navado moških v srednji A-ziji, ki žvečijo tobak, pravzaprav mešanico »nas*, v kateri je poleg tooaka tudi nekaj pepela, olja in drugih zmesi. «Nas» prej ali slej privede do v Let ja sluznice v ustni duplini in od vnetja do rakastih obolenj niti ni tako daleč. V Indiji mnogi žvečijo «betel», to se pravi iiste neke rastline, ki prav tako povzroča vnetje ki ustvarja pogoje za nastanek raka. V Afriki poznajo rastlino »sensen*. Ljudje rastlino uživajo kot zdravilno rastlino, dejansko pa alkaloid, ki ga vsebuje rastlina, more privesti do vnetja jeter in v poznejši fazi do raka na jetrih. Prof. dr. Aleksander Ciaklin navaja še več takšnih primerov Pri tem ne opušča razvade tobaka, alkohola in raznin drugih razvad, ki so posebno udomačene med civiliziranimi narodi. Nato govori o pravočasnih zdravniških pregledih, ki so še najbolj učinkovito sredstvo za preprečevanje rakastih o-bolenj, ker zdravniki ugotovijo pravočasno pretumoralne bolezni in s tem preprečijo tudi rakasta obolenja. otatistični podatki so ugotovili, da se rakasta obolenja morejo s tem zmanjšati za tri aii celo petkrat. In zato poudarja pomembnost, ki se v Sovjetski zvezi posveča tej preventivni metodi in to v poseonem progi amu, ki ga je pripravila zdravstvena služba. V okviru tega programa se morajo vse ženske in vsi moški po 30. oziroma 35 letu starosti podvreči sistematičnim pregledom in v nekaterih primerih je celo obvezen temeljit pregled vsaj dvakrat na leto. 2e dosedanja praksa nesla dobre rezultate in v zmanjšano števil ■ rakastih Posebno velja to za tako in* na poklicna rakasta obolenj" n.pr. za rakasta obolenja, stajajo iz kroničnih bolezni, posledica poklicne dejavnosti' kretno gre za pogostnost pUu raka pri rudarjih, kožnega pri radiologih itu. Laboratorijsko je bilo •'■p popolnoma dognano, da sjjlj zopiren 3 in 4 kancerogen* menta. In tega zasledimo v ju industrijskih mest ter v * z močnim avtomobilskim « tom. Dolžnost oblasti •)"’J ozračje mest in naselij on pred «smogom» Pogostne# gledi pa bi mogli zmanjša" število hujših obolenj. Za Pj ga raka je prav gotovo n* krivec ozračje, ki je Poney prepojeno z že omenjenimi e* ti. Kmalu za temi elementi Pj haja glede kvarnosti na vi tobak. Zato je sovjetsk' P njak mnenja, d; bi hud' storili prav, če bi kadili manj. se večjo ixizornost M čistemu ozračju i mestih; «smog» prinaša svoje kane* elemente, ki so se nevarne) kancerogenih elementov tobak* kadilce in nekadilce. Krištof Kohlih ni bil Italijan* , ■m MEXICO CIUDAD, 12. Kolumb, ki je odkril A~ ^ bil Genovežan, kot se Je ta doslej trdilo, pac pa Špan" neje povedano Katalonec izi ske Galicije S to trditvijo J šel na dan mehiški strojW Manuel De J. Soliš na konj ki so ga sklicali tu strokovni Mehike in nekaterih držav nje Amerike, da bi na nj^ri pravljaii o zgodovinskih "g ( vah zadnjih časov, seveda na to zemljepisno področje Ne bomo govorili o drug ^ čemer so na tem zasedanj JI pravljaii, pač pa se bomo le na nekatere trditve že 0 ^ ga mehiškega strokovnjaka, jt sicer po poklicu častnik, ki znan kot temeljil zgodovinarji jo trditev Soli utemeljuje. svgi> da so vsi zapiski, ki jih J® plovec zapustil, napisani polnejšem katalonskem _ bi bil Krištof Kolumb S se zatrjuje, bi bil uporabil*! jfi “itPf ’ materin jezik. Ce ne zara° o) da * gega, vsaj zaradi tega, tem delal čast svojemu r? ^ tf mestu* — zatrjuje Soliš, k* f i i:. ■ _ ,... • .... Ji_»le01»> r» zadovoljuje s tern »odkritje"1 ’ ji pa jemlje Krištofu Kol111" erif čast, da je on odkril Soliš namreč pravi, da A"16^ f odkril Kolumb, pač pa ^ ijel* imenu Fa Hsien, ki da je P -n 9 Ameriko leta 412. Po "inenIei# lisa je bil to neki kitajsk' .. f ki se je izkrcal v kraju, i danes mehiško mesto AcaP1* \ pacifiški obali t Nismo zgodovinarji, da spuščali v polemiko o t""1,' ^ V dejstvo, da je Kolumb talonščini, pa čeprav - ,e w nič ne dokazuje, kajti živellof na Iberijskem polotoku in K ščina, ki je danes genera ^ ne priznava niti kot Jezl j.^ skih Kataloncev, je bila njen jezik, celo jezik z"a.. M kov, jezik univerzitetnih stob jetno bolj cenjer, jezik k’’ v italijanščina. Morda pa Jc 7^ P1 tem razlaga, zakaj je Kol"" sal v katalonščini. ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 1969 TRST A 7.15, 8 15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Beseda in glasba; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Razku-štrane pesmi; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji: Rossellini; 19.00 Ansambel Masetti; 19 10 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Kmecl: Samota velikega teatra; 21.25 Večerne melodije. TRST gram za mladino: 19.13 Radijska priredba; 20.15 Operetna glasba; 21.00 Mezzosopranistka T. Ber-ganza; 22.00 Sindikalna tribuna; 23.00 Kongres KPI II. PROGRAM renjski slavček*' 12.30 Sel". 0< črnega ribeza; J2.40 P1'18 kes tri; 13.30 Priporočajo ()pe 14.05 «Mladina poje*; _\4'25 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 De Sabata, suita za veliki orkester; 14.25 Kitarist B. To-nazzi. 7.30, 8.30, 13 30. 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Pisan spored; 14.00 Juke box; 14.45 Nove plošče; 15.15 Koncert; 16.00 Aktualnosti; 17.10 Sanremo ’69; 17 35 Enotni razred: Rossini; 18.20 Enciklopedija; 19.00 Pevec med množico; 20.00 Glasbeno tekmovanje; 21.10 Pevec Ser-gio Endrigo; 22.40 Nunzio Ro-tondo. JV*', if*C** retne melodije; !4.4o «Mehu. vj; 15.40 Čembalistka M. H*-""cj^f; 16.00 Vsak dan za vas; 17 ® jjj) koncert; 18.00 AktualnoŠtL^rjil Iz naših studiov; 18.45 globus; 19.00 Lahko noč, 1,1 po-19.15 Marjana Deržaj; 20.() jič mače pesmi; 2100 Od K"" q\$S' nih duš do Lepe Vide; 21-4. ke s potovanja; 13 30 DP «7.30 17.00 Spored za^najmlajše^ lflia Dnevnik; 17.45 Program ^ajaj dino; 18.45 Kmetijska 19.15 Šport za vsakogar; športne vesti in kronike, .^(r Dnevnik; 2100 Na meji resin go sti; 22.00 Sindikalna tribuna. Dnevnik. II NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Puccini, La fanciulla del West; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Zvočni trak; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 15.10 Sanremo ’69; 16.00 Program za najmlajše; 17.05 Pro- 8.00 Klavirske skladbe; 10.10 Ab-sil, mala suita: 10.20 Cambini, kvintet, Haydn, kvartet, Malipiero, dialog; 11,05 Mozartov koncert K 491; 12.05 Orffova glasba. SLOVENIJA 6.00, 7 00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Operna ma tineja; 8 55 Radijska šola: 9.25 Resna glasba; 10.15 Pri vas doma: 12.10 Foerster iz opere »Go- KANAL _ 14.00 Zimski šport; 1906 grščina; 21.00 Dnevnik; 21 D „ig' tetini in DalTora: Le gl"*1 ze; 22.15 Znanosti in tehnik«' JUG televizija .„ 20.00 in 22 10 Poročila; 9'3f5.40 14.45 TV v šoli 10.30 >" Jg.lO Nemščina; 11.00 Angleščina■ Jt. v, 17.45 Grad Smuk za moške; — pravljica; 18 00 Haydn_vl^V,' - 4’ 18.15 Po Sloveniji; 18.45 -, reska; 19.45 Cikcak; 20.30 3'T‘Viil' 20.35 Saga o Forsytih; 21-25 turne diagonale. 13. februarja 1W V SNEŽNI ODEJI • r * * '' >L Vii^i s i- . :ike5 s{ C- IV te rr# w• '+*t* *>ir * /• • • ■ do poznega popoldneva je včeraj nad Trstom in okolico v kosm*h naletaval sneg, ki se na ulicah sicer ni prijel, ki pa * pobelil strehe hiš, avtomobilov, drevesa, in travnike. Na sli kah trije motivi iz mesta >ll|iiat«iaft||,,||,,a,,||,||,B||l|l||B||l|iai||||||||||||||||||l|||i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiniiiiii>tiBi V rekaj dnevih smo imeli vse mogoče vremenske spremembe, sončno, oblačno, dež, ra^en burje, in včeraj še sneg. Ne bi bilo pravično, da bi ga drugod imeli pol metra, pri nas pa nič. Otročad se ea e veselila, da se bo kepala in smučala, saj je včeraj popoldne začelo lepo snežiti, brrz burje. Bela zimska odeja je takoj prekrila vso pokrajino, razen mesta, kjer se je sneg sproti spremenil v dež. Kazalo je, da ga bo precej namelo, pa je kmalu prenehalo. Zadostovalo pa je le nekaj centimetrov snega, da so nastale težave v prometu, zlasti na trbiški cesti in drugih cestah po Krasu. Avtobusi iz nekaterih vasi niso redno vozili, promet je zastal na trbiški avtocesti in na Dazovski, ker je zaneslo tovornjake in avtoci-sterne. Pod tanko plastjo snega je bila namreč poledica in vožnja brez verig je bila zelo nevarna. Šoferji so vozili previdno in ni bilo nesreč. Uslužbenci cestnega podjetja ANAS so imeli precej dela, da so posuli ceste in pomagali šoferjem, gasilci pa so s svojim žerjavom pomagali madžarskemu šoferju «Pri dacji», da se je lahko rešil iz zagate in nadaljeval vožnjo s tovornjakom proti Reki. Zarr-di snega je bil seveda manjši promet čez mejne bloke, z jugoslovanske strani so nam sporočili, da so vse ceste prevozne ir. da so jih posuli, priporočajo pa previdno vožnjo. Promet po trbiški avtocesti je bil nekaj časa prekinjen, nato pa je bila dovoljena vožnja samo z verigami. Tudi iz drugih krajev dežele poročajo, da je -snežilo in da so nastale težave v prometu, tako v Čedadu, Vidmu, Gorici, Pordenonu, Tržiču in celo v Li-gnanu. Upati je da’ nfe bo hujšega, šoferjem, ki gredo na daljšo pot, pa priporočamo, da vzamejo s seboj verige, če nimajo zimskih gum IIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIMI II ta*.» SPECIALIZIRANE USTANOVE Prvo leto poslovanja Mednarodnega lesnega centra Doslej je center izdal šest strokovnih monografij - Sodelovanje z domačimi in tujimi ustanovami - Storitve na razpolago vsem Goriško-benešbl dnevnik GORIŠKA PRO LOCO PREDLAGA Več denarne podpore za izvajanje turistično-gospodarskega programa Predvsem apelira na občinsko in deželno upravo Letos pripravljajo za konec maja tudi «praznik vina» Goriška Pro loco je pred dnevi organizirala debato za okroglo mizo, na kateri so s krajevnimi predstavniki in predstavniki tiska obravnavali nove in stare pobude za nadaljnji razvoj turistično gospodar-kih ukrepov, ki naj bi prinesle nove vire dohodkov Goriški in še posebno Gorici sami. Pobudo za tako debato, ki je bi-a živahna in zanimiva, je dal predsednik Pro loco dr. Pellis. S tem zvezi nastaja tudi vprašanje kakšna sta pravzaprav vloga in pomen goriške Pro loco in te vrste ustanov po drugih občinah. Ali je ta vloga pozitivna in pomembna ter se jo izplača še bolj razviti in poudariti? Ce pogledamo delo, ki ga je go-riška Pro loco razvila v zadnjih letih, zlasti pa lani, bomo ugotovili več pomembnih domačih in mednarodnih prireditev, ki jih je organizirala, zlasti v okviru gori-škega decembra. Seveda pa njen predsednik dr. Pellis poudarja potrebo, da bi morala ustanova za nadaljnjo okrepitev in povečanje svojega delovanja biti deležna večje podpore, zlasti od strani obč. uprave v Gorici. Do sedaj so dale svoje prispevke, poleg občinske uprave še EPT, trgovinska zbornica, mestna hranilnica in deželna uprava. Vendar pa je vodstvo Pro loco v stalnih finančnih stiskah in bo potrebovala izdatnejše podpore, ki bi mu dale večje možnosti pri izdelavi in izvedbi programa manifestacij za letos. Kar se lanskih prireditev tiče, naj omenimo predvsem mednarodno folklorno revijo, pri kateri so sodelovale tudi skupine iz Jugoslavije in Avstrije in je prav lepo uspela ter so jo prikazali tudi po jugoslovanski televiziji. V okviru goriškega septembra so si sledile tudi druge prireditve, kakor praznik piva (Spliigen Briiu), razstava ptičev, varietejska predstava na Trgu Battisti itd. Pro loco je dala svoj prispevek tudi pri mednarodni razstavi filatelije ter pri manifestacijah Andrejevega sejma na splošno. Omenimo naj tudi mestno godbo, ki je ponovno oživela prav po zaslugi Pro loco, čeprav je v zadnjih mesecih njeno delovanje zopet zaspalo in je bo treba ponovno obuditi. V okviru prireditev, ki jih Pro loco pripravlja za letos, naj bi poleg že preizkušenih prireditev, v okviru goriškega septembra, med katerimi nameravajo mednarodno folklorno prireditev še povečati in izboljšati s povabilom na udeležbo znanih mednarodnih folklornih sku strehe, pločnike in ceste za nekaj centimetrov. V Novi Gorici so ob 19. uri namerili kar 15 cm snega. Sneg je promet nekoliko otežko-čil vendar se je odvijal še kar normalno, čeprav nekoliko bolj počasi. Miška KD želi poravnavo V zvezi z odpovedjo koalicije levega, centra v občinski upravi v Tržiču je imelo včeraj krajevno vodstvo krščanske demokracije posvet in nato izdalo posebno poročilo. V njem so izrazili pripravljenost da poiščejo poravnavo ter odstranijo nesporazum in tako zopet vzpostavijo levi center v tej upravi. Obenem so izrekli zaupnico županu in vsem odbornikom. Trgovine za pust popoldne zaprte Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo na osnovi prefektur-nega odloka na pustni torek, 18. februarja, vse trgovine na Goriškem 1 ure v popoldanskih urah zaprte. Zaradi tega bodo trgovine z opremo in raznim industrijskim blagom v ponedeljek odprte tudi dopoldne od 8.30 do 12.30. Mesmce v Gorici, Krminu in Gradiški bodo na pustni torek imele odprto od 7.30 do 12.30, ter bodo na pepelnično sredo ves dan zaprte. Parada alegoričnih vozov v Romansu Krajevno turistično društvo iz Romansa s pomočjo občinske uprave in ENAL pripravlja tudi letos Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA Bivši deportiranci so razpravljali o svoji zvezi in njenih problemih komur so zavrnili prošnjo za odškodnino, lahko vloži ponovno pritožbo Kot smo že najavili v našem časopisu, je bil v nedeljo dopoldne v Gorici redni občni zbor zveze bivših internirancev v Nemčiji. Po uvodnih formalnostih je dosedanji predsednik goriške sekcije te vsedržavne organizacije podal poročilo o preteklem delovanju zveze na Goriškem s posebnim ozirom na delovanje v lanskem letu. Podrobno je poročal o proceduri za razdelitev odškodnine tistim, katerih prošnje so bile ugodno rešene odnosno je bil rešen njihov priziv za katerega je zapadel rok 5. septembra lani. Potrdil je, da bodo upravičenci prejeli 36.071 lir za vsak mesec internacije v nacističnih taboriščih. Na zborovanju so razpravljali tu-d. o neki brošuri, ki omenja izdajo posebnega zakonskega odloka v korist bivšim deportirancem in ugoto- i vili. da je treba to vest sprejeti z povorko alegoričnih pustnih vozov, JMed debat0 so tudj pri. poročali, naj bi se zveza obrnila do ki se bo vršila v nedeljo popoldne v Romansu. Prijavljenih je 6 domačih vozov ter pet iz drugih krajev; med temi je eden iz Krmina ter po dva iz Medeje in Palmanove. Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli je s tem v zvezi od-tedil, da ostanejo ceste, po katerih bo šla pustna povorka, zaprte za promet v nedeljo od 13.30 do 16. obresti porabile. Po zaključku debate so prešli k .............................................................................................. iimiiiiiiMiinnitiMitiiiMiiiiiniiiiinu>iiiimtiMiiniiiu« volitvam novega odbora (take volitve so vsaki dve leti). Za predsednika je bil ponovno potrjen Mario Tiberio, podpredsednik pa je Serino Cecot iz Krmina, tajnik Vinico Duca iz Gorice. Predsednica nadzornega odbora je Helena Ko-melova, iz Gorice. Predsednik Tiberio je med razpravo pojasnil tudi, da bivši deportiranci ali svojci tistih, ki so umrli v nemških lagerjih, pa so bili kljub temu, da so predložili zadevno prošnjo, izključeni iz seznama za prejem odškodnine, lahko še vedno vložijo priziv. Podrobna pojasnila o zadevi lahko dobijo prizadeti na sedežu zveze v Gorici, Corso Vel* di 80, vsako nedeljo od 10. do 11. ure, ali pa v Krminu pri Serinu Cecotu na krminskem županstvu. Dodamo naj, da spadajo v področje Krmina tudi občine Moša, Slovrenc, Kopriva, Moraro, Dolenje, Medeja in Marjano. deželne uprave za dosego primernega prispevka zvezi in njenim članom. Nekateri prisotni so tudi protestirali spričo dejstva, da se je po večletnem zavlačevanju izplačila nabralo od denarja, ki ga je dala nemška vlada že precej obresti, in so hoteli vedeti kako se bodo te VESTI Z ONSTRAN MEJE V Cerknem so v teku priprave za «laufarijo» na pustni torek Zanimivi stari pustni običaji, ki se zopet uveljavljajo - Novogoriška mladina je dobila svoj klub - Proslava v Braniku in v Komnu Film o Afriki v cineforumu Pred trinajstimi leti so v Cerknem obnovili starodavne pustne o-hičaje, ki izhajajo še iz poganskih časov. Pobudnik zanimive prireditve je bil Branko Frelih, ki Je sam Izdelal tudi vrsto mask za takoimenovano laufarijo. Prireditev je naletela na precejšen odziv in sedaj velja cerkljanska «laufarija» za največjo za ptujskimi »kurenti« v Sloveniji. Cerkljanski laufar-ji so postali znam povsod v Sloveniji in letos bodo v nedeljo sodelovali tudi na kuretovanju v Ptuju. Letos bo prireditev v Cerknem prihodnji torek 19. 2. Toda vse Cerkno Je ves predpustni čas v znamenju priprav na končno prireditev. Posamezne maske so se jo svoj krajevni praznik, so pripravile pester program. V obeh vaseh bodo imeli pevske koncerte in druge prireditve. pin, tudi »praznik vina«, ki naj bi "jih je vsako nedeljo več. V torek jih bo v sprevodu nastopilo kar 17 trajal ves teden. Ta praznik vina naj bi pripravili ob koncu maja in prve dni junija ter naj bi dobil večji obseg. Bodoče delo na turistično gospodarskem področju, ki zavzema za Gorico in njeno pokrajino vedno važnejši obseg iri pomen, bo seveda v dobri meri odvisno od podpore, ki jo bo ta dejavnost deležna s strani krajevnih ustanov in deželne uprave ter tistih podjetij in drugih ustanov, ki imajo od večje turistične dejavnosti največ koristi. Atil smo dobili v roke zajet- IPtlMi, uouni v iuk _ IJbstiK 0 »razpoložljivosti, ka-I« .in prometu najvažnejših a«. i upl ■ ki jo je pravkar napi-■ Mšnfi1 tržaški profesionist za rodnimi organizacijami Iz Slove- li (hort uumuraiinu- li?'6f , ar°dni trgovini z lesom. IttbL 1 je nastal v našem tne-IS rili^bra 1967, je začel prak- W>ati šele spomladi lanske-1» . ' ter se tako pravkar pri-lifctm to, da predloži svoj pričat* obračun opravljenega de-Vtei- smo zaproslili njegovega le k*?,’ dr- Rivolija. naj bi 11« atlto orisal dosedanje delo V? načrte za nadaljnja pri- IV r&erfn, ima svoje urade v prelil '■ Rr? pr°storih stavbe štev. 30 irie n a' del prvega poslovnega L »Dr fj?0,l,ekei v znamenju priprav ItS , lanja razpoložljivih pro-|p zh-^ditve strokovne knjiž-LftKi ke strokovnih časopisov TkJirJ; ter v znamenju pripra-Ik^e i? Osnovanega načrta za I? 'ta °' Vodstvo centra je v ..navezalo živahne sode- 12-3° nfc i lil,3 i<# n o*' i! J« <1 i’ ®tlke z drugimi tovrstnimi Vriaj«l v Italiji in v tujini. V It «cp«;ujeta poleg tržaškega še Ifttiu a>> za les; »Vsedržavni ■ Za les« v Firencah, ki se ..‘tstvB d° bavi s tehničnimi in |? Bnirni raziskovanji, ter «Cen |SVi Poskuse in tehnična razili1)) , Področju lesa« s se-|®k#L.Tridentu. Med tujimi u-Iv&fnKi ki se ukvarjajo s te-trajBj ‘€tni, pa je center doslej lu11 (>laitesnejše stike z avstrij-Vk eznim svetom za lesno L; tjS.tktvo« s sedežem na Duna-li\z& i znano, se tržaški cen-I ifoh]Ukvarja le mimogrede A . “h industrijskega pridobi-V ko Predelovanja lesa, med- iSti So v središču njegove po-Predvsem trgovinske pla-,V gospodarstva. je član londonske orga-Trada, ki se vsako leto fflj jJ® mednarodnih zasedanj o ®) ? tržaškem velesejmu sode-® f,uradom Food and Agricul-'h {f^sation (FAO) v Ri-iiphi pdom Fao v Ženevi, s pa-tkl ^Ptre Technicque du Bois, | 'fdnimi drugimi sorodnimi ,Jami. kar zadeva sode-I Vliti Jugoslavijo, pa je treba I kbkiih z*ast> nedavna srečanja |t«. s npPParuterjev in industrij-1uročja lesa s predstavniki ki združenja «Drvo» ter stl-%lp.b jih predstavniki tržaške ClJe imeli z drugimi so- nije in Jugoslavije Center za dokumentacijo o mednarodni trgovini z lesom zbira podatke z vseh strani, njegov namen pa je, da bo primerno predelane podatke nato v prihodnje tudi sam pošiljal v svet, izpopolnjene in opredeljene po potrebi posameznih prosilcev oziroma koristnikov V prvem letu svojega poslovanja je izdal šest monogra-IF in študij, ki obravnavajo različna področja. Poleg študije, ki smo jo omenili v začetku tega sestavka, je doslej izdal razpravo o novih načinih prevažanja in skladiščenja lesa na italijanskem in na tujih tržiščih, zbirko uzanc v lesni trgovini v raznih deželah sveta razpravo o delovanju evropskih ustanov, ki se bavi jo z lesno trgovino in sorodnimi temami, študijo o carinski klasifikaciji posameznih vrst lesa in lesnih izdelkov, ter pregled carinskih in drugih dajatev, katerim je danes podvržen uvoz lesa jz tujine na italijansko tržišče. Poleg samih strokovnjakov centra, so pri sestavi omenjenih razprav in študij sodelovali tudi nekateri zunanji so delavci. V najkrajšem času bo center za čel izdajati reden informativni bilten, s katerim bo sproti obveščal o najvažnejših dogajanjih na mednarodnem tržišču z lesom. V prihodnjih mesecih bodo tudi povečali število osebja, tako da se bo delo lahko začelo hitreje razvijati Center podpira v glavnem dežela, pri njem pa sodelujejo še ministrstvo za industrijo in trgovino, ministrstvo za zunanjo trgovino, tržaška in videmska trgovinska zbornica, tržaški velesejem, številne ustanove z lesnega področja, med temi tudi združenje tržaških lesnih trgovcev. Tržaška hranilnica in drugi. Strokovna knjižnica, zbirka revij In lesnih vzorcev iz vsega sveta so na razpolago vsem, ki se za-1 nimajo za lesno problematiko; na željo posameznih operaterjev center tudi pripravlja potreben material ter odgovarja na najrazličnejša vprašanja v zvezi s proizvodnjo, trgovino in uporabo lesa doma in po svetu; zbira uzance in pravila o lesni trgovini v najrazličnejših deželah, proučuje razna tehnična in trgovinska vprašanja, širi poznanje raznih vrst lesa in njihove uporabe, poleg tega pa sodeluje s tržaškim velesejmom pri pripravljanju mednarodnih zase- danj o lesu in mednarodne razstave z isto tematiko. Danes se pod predsedstvom svetovalca Dal Masa sestane druga stalna komisija deželnega sveta za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki bo proučila usklajeno besedilo dveh zakonskih predlogov o kmetijskih pogodbah za mešano najemnino, ki ga je pripravila podkomisija. Prvi zakonski predlog so predložili demokristjani in socialisti, drugega pa komunisti in ga je med drugim:! podpisal tudi svetovalec Lovriha. Sn«g je pobelil sončno Gorico Po hudem mrazu, ki je zadnja dva dni zajel tudi Gorico, ki tokrat ni bila «sončna», saj je toplomer pokazal v jutranjih urah v mestu skoro 10 stopinj pod ničlo in v okolici celo nekaj več, je včeraj mraz malo ponehal. Zato pa je že okrog poldne pričelo snežiti, sprva polagoma potem pa vedno močneje. V večernih urah je sneg pobelil vse IIIUIIIIIIIIIUIIHIimilllHIHIlIllIlllllllHIIIIIMIIIIIllllIMMIltlllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHHIIHHMHmmHIIIIIIMII SKLEP DEŽKLNEGA ODBORA Dvajset milijonov «rimskih toplic» / raziskavami bodo ugotovili, ali se splača obnoviti toplice Kaže, da bo akcija za obnovi-1 tev ((rimskih toplic« pri Tržiču končno kronana z uspehom. Deželni odbor je namreč na svoji zadnji seji odobril neki sklep, ki ga je predložil odbornik za in- dustrijo in trgovino Dulci. S tem sklepom se pooblašča deželna u-prava, da poskrbi za geofizdčno raziskavo na kraju samem in za geloško proučevanje za tolmačenje podatkov o tem področju. Raziskavo bodo opravile pristojne u stanove s pomočjo strokovnjakov. Celotni izdatek ne bo smel preseči 20 .nilijonov lir. Dežela bo krila ta izdatek na podlagi zakona št 28 iz oktobra 1966, ki go- vori o ukrepih za pospeševanje iskanja rud in drugih naravnih virov. S tem se končno pozitiv no reši zadeva, ki se že dolgo vleče. Kot je znano, so «rlmske to- plice« na ravnici na Moščenican (Lisert) pod gričem Sv. Antona in njih voda ima 41 stopinj. V preteklosti so ugotovili, da imajo veliko zdravilno moč. Za deželo bodo velikega pomena, ker ni v deželi večjih toplic, za katere bi obstajale večje perspektive z zdravstveno ■ higienskega in tu rističnega stališča. Zaradi tega jih je treba pač čimprej obnoviti. Značilnost cerkljanskih mask je, da so jz lesa. Omenili smo, da izhajajo cerkljanski običaji še iz poganskih časov. Razumljivo je, da predstavljajo tedanji način razumevanja življenja. Posamezne maske označujejo bolezni, dobre in slabe letne čase, dobre in zle duhove V Cerknem imajo posebno sobo takoimenovano laufarkomando, kjer pripravljajo maske za nastop. Tam imajo med letom tudi shranjene maske. In kaj je značilnost pustnega sprevoda? Vse maske se zbero pred lauferkomando, nakar krenejo v sprevodu skozi vas. V sprehodu se pelje tudi sodnik, zatem zagovornik pusta in druge osebnosti. Sprevod se ustavi sredi Cerkna in tam preberejo grehe, ki jih je storil pust v letu, ki je minilo. Končno pa ga naslednji dan ubijejo. Zares velja Cerkljancem Izreči priznanje, da so ohranili prastari o-blčaj, ki predstavlja redko turistično zanimivost. ♦ * * Po večletnih pripravah je končno dobila novogoriška mladina svoj klub. S sodelovanjem občinske skupščine in delovnih ter družbenih organizacij so uredili za klub zgradbo ob Erjavčevi cesti, ki je nekoč služila kot skladišče tovar n! Meblo. V zgradbi je dovolj prostora za vrsto kulturnih in drugih prireditev. Dela, pri katerih so po magala razna podjetja ocenjujejo na 20 milijonov starih dinarjev vrednosti. Treba je reči. da so e-stetsko opravljena in da je tudi oprema kluba privlačna. Novogoriška mladina je doslej potrebovala tako shajališče. V Novi Goric! se sploh ni imela kje zbirati, zato so bile večkrat kritike. češ da pohaja po ulicah ter tudi dela raznovrstne prekrške Treba je vedeti, da živ! v občinskem središču blizu 4000 mladin- V Jainijah odprl moderen gostinski obrat V ponedeljek zvečer so v Jam-ljah odprli prenovijenb" gt^tilrro Soban, ki se uvršča po tej obnovi med najbolj prikupne lokale na Goriškem. Gostilna stoji na začetku Jamelj, če prihajamo v vas s tržaške strani, na zelo ne varnem ovinku in zaradi tega bo prav, da se gostje takoj pred o-vinkom umaknejo v stransko pot s katere je primeren vhod na obširen parkirni prostor pred gostilno samo. Iz majhne gostilne, ki je tu bila že dolgo vrsto let, so bratje in sestre Soban ustvarili prijeten loikai, ki lahko sprejme danes nad Sto gostov. Poleg prostora za ■ bar, so še na razpolago velika dvorana za bankete ali večje družbe. Poleg te je majhna soba za manjše zaključene družbe. Na drugi strani sta še dva majhna prostora, ki sta zelo prikupno urejena. Načrte za notranjo opremo je napravil geometer Colautti. O-premo je preskrbelo podjetje Re naito Piani iz Cervinjana zidarska dela pa je napravilo podjetje Romani iz Tržiča. K otvoritvi je prišlo nekaj predstavnikov oblasti in veliko število prijateljev in gostov. Opazili smo doberdobskega župana Andreja Jarca in več občinskih svetovalcev, deželnega svetovalca Štoko, pokrajinskega odbornika Wal-tritscha, predsednika EPT Del Bena, tržaškega župana Romanija in druge. Kratke nagovore so imeli predsednik EPT Del Ben, župan Iz dosedanjih splošnih proučevanj je razvidno, da ne bi bilo primerno obnovita toplic v kraju, ki je namenjen za industrijsko področje bodisi iz tehnično-zdrav-stvenih razlogov (onesnaženje področja s plinskimi snovmi) bodisi iz' gospodarskih razlogov, ker ‘ bi zaradi morebitnih zemeljskih del ali izkopov ob gradnji tovarn pre-tila nevarnost, da bi se tem- cev in mladink. Potreba po ure-peratura vode znižala zaradi pro- ditvi društvenih prostorov je nicanja drugih voda. Ce pa bi premestili toplice drugam, bi bilo to koristno s higdensko-zdrav-stvenega, turističnega in industrij skega stališča, kajti po možnosti bi lahko pridobivali od takrn voda tudi toplotno energijo z višjo temperaturo. Seveda pa se vse to lahko ures niči le 's primerno raziskavo, ki naj ugotovi temperaturo toplic, kje so njihovi izviri, kako bi lahko usmerjali toplo vodo drugam s pomočjo cevi, ne da bi voda izgubila na toploti. Računajo, da bodo lahko te raziskave končab v času od dveh do štirih mesecev. Med razpravo v deželnem odboru se je najbolj zavzemal za stvar odbornik za zdravstvo De-vetag, ki je že pred dvema letoma poudarjal važnost tržiških to-plic zlasti, za razvoj turizma. tem več kot očitna Klub so odprli v soboto zvečer. Otvoritev kluba so združili s pestrim kulturnim programom. Obsegal je vrsto deklamacij, ki so bile posvečene predvsem počastitvi 120-letnice smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Obenem so ob otvoritvi kluba odprl! tud! razstavo mladih gorlških slikarjev. V Braniku in Komnu se bodo tudi letos spomnili obletnice, ko sta bili požgani vasi zaradi drzne in uspele akcije partizanov, ki so 2 februarja 1944. leta uničili med obema vasema veliko nemško kolono. Organizacije v obeh vaseh, ki v spomin na dogodek praznuje- Jarc, ki je govoril v slovenščini In v italijanščini, deželni svetovalec Štoka, ki je govoril v slo venščini, nakar se je eden izmed bratov Soban vsem prisotnim lepo zahvalil. Prostore je blagoslovil domači župnik štanta. Lastniki so narp dejali, da bodo' takoj pričeli z domačo kuhinjo in upajo, da bodo pritegiuli precej gostov, zlasti Tržačane, ki Wb nedeljah prihajfijo na izlet na Goriško. Naili so ga mrtvega v njegovem stanovanju Prejšnji večer nekaj po 19. uri je policija na prošnjo sosedov odprla vrata stanovanja 58-letnega u-pokojenca Jožefa Cladinija v Ul. Volta 9 v Gorici, ob prisotnosti njegove hčerke Marije por. Jug, ki stanuje na Solkanskem polju. Sosedom se je namreč zdelo sumljivo ker že dva dni niso videli v njegovem stanovanju luči in ga ni bilo na spregled. Policija ga je v resnici našla ležati na tleh mrtvega Poklicali so občinskega zdravnika, ki je ugotovil, da je nastopila smrt dva dni prej zaradi srčne kapi. Ker je mož živel sam, mu nihče ni mogel pomagati in tako je umrl. Trup lo so odpeljali v mrtvašnico mest nega pokopališča, odkoder ga bodo po opravljenih sodnik formalnostih morda danes pokopali. V okviru «Cinef(>ruma Stelia mat-tutina« je bil na sporedu v torek zvečer film »Seduto alla sua de-stra» italijanskega režiserja Zurli-nija. Občinstvo, xot po navadi, je bilo številno in se je po predvajanju udeležilo debate, ki se je razvila na pobudo f' inskega kritika C. Venture. Film so prvič predvajali lani v Cannesu, kjer ni učakal naklonjenosti kritike in niti gledalcev. Tudi v Italiji, kar se t če blagajne, je do danes »Seduto alla sua destra* malodane pritlikava investicija. A če izvzamemo nekatere scene, ki pa so predvsem sad scenografa in ne režiserja, posreduje film marsikatero vredno i.esedo in odločno obsodbo vsakršni krivici, v tem primeru prikriti s političnim oportunizmom kolonialistov v Kongu. Pravzaprav je tematika filma dobesedno posnemanje evangeljskih pridig o ljubezni in o dobroti, ki sta edini učinkovii odgovor nasilju in sovraštvu. In ne samo: sam polkovnik spozna pred Lalubo krivdo v svoji duševni ir politični šibkosti, in to prav v sebi, ki se je imel za junaka civilizacije. Končni posnetki so očiten namen Zurlinija, da prenese v gledalca nekakšno navdušenje za afriški ideal in upanje v pravičnejšo prihodnost. Toda popolnoma zgreši v tem, da zasnuje osvobojenje zatiranih črncev v pasivnem odporu, medtem ko zgodovinske okoliščine nujno zahtevajo za dosego osamosvojitve oboroženo vstajo. Prihodnji film, ogrsko »Armado na konju«, bodo predvajali v dvorani «Modernissima» v četrtek, 20. t.m. in ne v torek 18 . kot je na sporedu. Včeraj ob 14.15 so sprejeli za 20 dni na zdravljenje v goriško bol nišnico 60-letno Frančiško Mrevlje iz Gorice Ul. Cappellaris 32. Zdravniki so ji ugotovili zlom ključnice in druge poškodbe. Zena, ki je po poklicu trgovka, je povedala, da jo je malo prej v Raštelu podrl neki avto, ko je šel mimo nje. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija. S P Z v Gorici priredi v torek, 18. t. m. OTROŠKO MAŠKARADO v klubu «S Gregorčič« na Verdijevem korzu 13. Začetek ob 15.30 Otroci in mamice vabljeni! IliMiHiiiiiiuiiiiiitiiliiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiitfintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim /A DRUŽINSKI DAVEK 1969 Seznam občanov-davkoplačevalcev objavljen na županstvu v Sovodnjah Petean Angelo, 384.850 (10.590); Petean Ivan, 524.000 (15.500); Pe-teami Bruno, 833.050 (28.280); Fe-teani Bruno, 315.000 (8.300); Pe-teani Kazimir, 413.550 (11.580); Pe-teani Franc, 243.000 (6.060); Pete-jan Franc, 151.000 ( 3.720); Peteani Franc, 366.760 ( 9.970); Peteani I-van, 855.000 ( 29.190); Peteani I- van, 175.000 (4.200); Peteani Ivan, 210.800 (5.130); Petejan Jožef, 275.350 ( 7.050); Petejan Jožef, 438.900 (12.420); Peteani Miroslav, 567.800 (17.120); Petejan Ivan, 673.150 (21.370); Petejan Serafin, 234.200 ( 5.800); Pipan Jožef, 633.400 (22.140 ldir); Pisk Bruno, 365.150 (10.930); Pisk Alojz, 291.350 (7 ti- soč 590); Pisk Milan, 255.500 (6.440); Plesnigar Franc, 511.500 (15.060); Pompieri Bruno 162.350 ,3.900); Primožič Eda, 202.050 (4.880 lir); Primožič Stanislav, 450.000 (12.790 lir); Primožič Sabino, 170.100 (4.100 ); Primožič Vid,’378.450 (10.360); Princi Franc, 344.000 ( 9.240); Prinčič Alojz, 513 tisoč £15.090);. Rojec Franc, 1.237.500 ( 48.400) Rossin Olimpo, 268.000 (6.816). Seculin Giovannd 348.000 ( 9.340); Scorpati Carlo, 264.840 ( 6.730); Semolič Ivan, 175.000 ( 4.200); Sfiligoj Jožef, 250.000 ( 6.250 lir); Stanzam Edgardo, 633.300 (19.740 lir). Tercuz Giovanni, 900.000 ( 31.210 lir); Tomasin Giacomo, 379.500 (10.390); Tomažič Franc, 454.060 (6.250 lir); Tomšič Franc, 259.23'J (6.540); Tomšič Ljudmila vd. De vetak, 298.700 (7.710); Tomšič Anton, 295.800 (7.700 lir); Tommasi Ivan, 400.000 (11.080 lir); Tommasi Jožef 760.000 ( 24.940 lir); Tomšič Jožef 200.000 (8.160); Tommasi Roman, 464.000 (13.300); Tomšič A-leksander, 298.500 ( 7.760); Tomšič Anton, 415.000 (12.080); Tomšič Anton, 300.200 ( 7.860); Tomšič Marija, 878.850 ( 30.200); Tomšič Do- minik, 954.400 ( 33.840); Tomšič E-mil, 215.135 ( 5.240 lir); Tommas* Franc, 624.000 (19.630 lir); Tomšič Franc, 1.117.500 ( 42.310 lir); Tomšič Franc, 334.000 (8.910); Tomšič Ivan, 375.000 (10.260 Ur); Tomšič Ivan, 850.000 ( 28.990); Tomšič Jožef 350.000 ( 9.400); Tomšič Jožef, 341.000 (8.150 Ur); Tomšič Viljem, 206.250 (4.890 lit); Tomšič Ljubo mir, 387.500 ( 3.840 Ur). TR2IC Danes ves dan m ponoči je v Tržiču odprta lekarna »Centrale« — Tre della RepubbUca - tel 7234 RONKE Danes je odprta lekarna «Alla Stazione« dr Matitti - Viale Ga nbaidi 3 - tel. 77046. Gorica CORSO. 17—22: «L’ora del lupo«, M. Von Sydow in L. Ulmann; švedski film, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.15—22: «La pecora ne- ra», Vitt. Gassman in L. Gastonl. ItaUjanski barvni film. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Gun-gala, ia pantera nuda«, K. Swan in J. Otangen; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VTTTORIA. 17.00: «Sexy gang«, L. Veras in A. Patin. Francoski film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Fausti- na», V. Gee; film je v barvah. Iršič AZZURRO. 17.30: »Commandos«, L. Van Cleft in J. Kelly. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «La prima volta di Jennifer«, J. Woodward. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «11 piu felice del miUardari«, J. Mc Murray in T. Steele. Barvni film. l\ovu Gorica: «Soča» — Nova Gorica: »Prijatelj-stvo«, indijski film - ob 18. in 20.15. »Svoboda« — Šempeter: «Vsakemu eno rožo«, ameriško-italijansld film — ob 18. in 20.15. Šempas: «Can, can«, ameriški barvni film — ob 20. Deskle: «Vojna in mir II. del«, sovjetski barvni film — ob 17. in 20. Renče: Prosto. Kanal: Prosto. Prvačina: «Persona», švedski film — Ob 20. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 2972. SCT" MLADINSKI TURNIR V VIAREGGIU Po streljanju enajstmetrovk Atalanta in Dnkla v polfinalu Danes bodo odigrali četrtfinalni tekmi Fiorentkia - Benfica in Napoli-CSKA VIAREGGIO, 12. — Sneg, dež in mraz so najbolj označevali 5. dan 21. mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Via-reggiu. Danes so odigrali prvi četrtfinalni tekmi, iz katerih sta sd priborili pot do polfinala Atalanta in Dukla. Ce je bilo napredovanje Dugle pričakovano, pa predstavlja uvrstitev Atalante precejšnje presenečenje. Ta namreč nikakor ni bila med kandidati za uvrstitev v višja kola. Po predvidevanjih bi jo v prvem kolu moral Izločiti že Eintracht, toda fantje iz Bergama so zaigrali res požrtvovalno in so se tako uvrstili v drugo kolo, kjer so zdaj premagali tudi ekipo Milana. Treba pa je povedati, da so Milančani nastopali. brez treh svojih najboljših igralcev, ki so trenutno na skupnih pripravah italijanske m.a-dinske državne reprezentance. Srečanje med Atalanto in Milanom se je sicer končalo pri ne odločenem izidu 1:1. Ekipi sta tako morali izmed sebe izbrati, zmagovalca s pomočjo enajstmetrovk Po prvi seriji šestih strelov je bil zid zapet neodločen 4:4, v drug', seriji pa je Atalanta bila za gol uspešnejša in končni izid je bil 8:7. Tudi v drugi tekmi so se morali po služiti enajstmetrovk, da so dobili ime zfnagovalca. Dukla /' z Prage je namreč igrala proti Ju-ventusu neodločeno 1:1. V tej tek rni bi sicer Juventus zaslužil zmago, saj je' igral precej' bolje od nasprotnikov, ni pa znal svoje premoči izraziti v golih. Tako so pristopili po zaključnem sodnikovem žvižgu k streljanju enajstmetrovk in češkoslovaški strelec Kocourek je b‘.l hladnokrvnejši od Italijanov. V šestih strelih Je zapravil le ene- ga, Turinčani pa dva. Končni 1-zid je bil torej 6:5 za Cehoslo-vake in Juventus je tako zopet izpadel iz tega tekmovanja, izločil pa ga je isti nasprotnik, kot lani v finalu, namreč Dukla. Jvitri bodo odigrali ostali četrtfinalni tekmi in sicer: v Vdareggiu: Fiorentina-Benfica v La Spezii: Napoli - CSKA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Benfica-Ajax 3:1 AMSTERDAM, 12. — V prvem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih nogometnih prvakov je Benfica premagala Ajax Amsterdam s 3:1 (2:0). Težke kazni za Atalanto MILAN, 12. — Disciplinska komisija FIGC je izrekla ta teden težke . kazni nekaterim igralcem in društvom. Najhujša kazen Je doletela Atalanto, kateri so zaradi neredov med tekmo s Fiorentino diskvalificirali igrišče za eno nedeljo, njenemu. igralcu Doltiju pa je pfepotedala nastopati kar 10 tednov, kar je že pravi rekord v tovrstnih; kaznih. Doslej najvišja kazen je znašala devet dni prepovedi nastopanja. - ». Nevtralni sodniki na svetovnem prvenstvu ZUER-ICH, 12. V^' Sodniška 'komisija Mednarodne nogometne zveze je sporočila, da bo na .svetovnem nogometnem ' prvenstvu. leta 1970 sodilo v finalnem kolu največ nevtralnih sodnikov. Od 30 sod- Borovi košarkarji so se v tekmi s Servolano dobro izkazali in so svojemu tradicionalnemu nasprotnku odnesli obe točki. Na sliki Ambrožič v skoku na odbito žogo sredi škedenjske obrambe Pavla Hočevar POT SE VIJE 14 Spomini Širokosrčni duhovnik je bil nam, ki smo se — še z Bogom v srcu — pravkar sproščale prvih predsodkov, ideal zavednega Slovenca. Po njegovem nagovoru, v katerem je poveličeval novega župana, smo šle s sprevodom do Narodnega doma, kjer smo se razšle. 2e prej smo se dogovorile, da pojdemo naravnost domov. Vedele smo, da se izpostavljamo nevarnosti: lahko bi nam šola očitala pohajanje po cestah, morda celo druženje z dijaki. Razumele smo resnost trenutka in šle disciplinirano domov. Drugo jutro pa — gorje! Na stop nican v šoli sta že stala ravnatelj dr. Požar in vzgojiteljica Wessnaverjeva s Slovencem v roki. Ustavila sta nas: «Kaj ste napravile včeraj, kako ste se mogle tako daleč spozabiti, osramotiti šolo!... Poglejte, kaj pišejo o vas! Ali ste kaj pomislile, da vas lahko izključimo!... Bomo še videli!« Wessnerjeva nas nato pokliče v '.pisstrrio: «Pavla^ Pavla, vi ste bili celo med prvimi! Vse načrte ste mi sedaj pokvarili. 2e sem vam skoraj priskrbela štipendijo, z vašo soimenjakinjo gospo Hočevarjevo iz Krškega sva se že dogovarjali. Na Dunaj bi oili šli študirat — zdaj ste vse pokvarili!« Niti slutila nisem, da je imela z menoj take namene. Jaz, na Dunaj, na univerzo!*) Trenutek je bil tako izreden, usoden, •) Za naše prve profesorice Anko Schiffrer.jevo, Albino Ramovševo in Marijo Wirglerjevo' takrat še nismo vedele. nikov, ki bodo vodili srečanja fi^ nalnega kola jih bo namreč kar 13 prišlo iz dežel, katerih reprezentanca se ne bo uvrstila v finalni del tega tekmovanja. Mehika, kot organizator, bo imela na tem prvenstvu tri svoje sodnike. TENIS Zmaga Pietranjjelija na turnirju v Londonu LONDON, 12. — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Londonu so zabeležili med drugimi tudi naslednja izida: Pie-tran-geli (It.) — Elschnbroich (Z. Nem.) 2:0, Zednjk (ČSSR) — Mulligan (It.) 2:0. Zmagovalec tega turnirja bo prejel nagrado 150.000 lir. Laver-Rosewal 2:0 ORLANDO, 12. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Orlandu v Kaliforniji je v finalu moških posameznikov Avstralec Rod Laver premagal svojega rojaka Kena Ro-sevvala z 2:0 (6:4, 6:2). Namiznoteniško srečanje med Borom in CGS iz Trsta je bilo eno izmed odločilnih v letošnjem prvenstvu B lige. Na zgornji sliki obe ekipi po srečanju, na spodnji pa Edi Košuta v bitk) za zeleno mizo. Košuta je temeljno doprinese! k uspehu Borove ekipe v tem dvoboju. ■ Illllllllllllllllllllllllll II lllllllinillllllllllll 1111111111 luilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliulllllllllllllllllliumillllllll m,mimmi,,!,!,,,,,,!!!!,,,!!!,,!,!,,!,! NAMIZNI TENIS MOŠKA B LICA Tudi v povratnem srečanju SZ Bor premagal CGS s 5:4 Borovce čakata zdaj še dva zelo težka zunanja nastopa v Bergamu in Lugu Borovcem je tudi tokrat uspelo, da so premagali tradicionalne tržaške nasprotnike in s to zmago so ohranili prvo mesto v B ligi. Ta zmaga je bila Boru nujno potrebna, kajti to je bilo zadnje notranje srečanje pred izredno zahtevnima dvobojema v Bergamu in Lugu. Zmaga proti CGS pa ni bila lahka in samo izredna zagrizenost ter borbenost Edija Košute sta pripomogli, da ni prišlo do nepričakovanega poraza. Bole je namreč popustil proti Kochu in tudi v drugih srečanjih ni pokazal tiste gotovosti in blesteče igre, ki smo jo vajeni pri tem igralcu. Košuta pa je z inteligentno o-brambno igro popolnoma zmedel svoje nasprotnike in njegov nastop je bil nadvse hvalevreden, čeprav tudi njegova igra ni bila na zaželeni višini. Tomšiču pa se očitno pozna pomanjkanje treninga, kar je morda tudi pri drugih borovcih glavni razlog, da se niso lepše izkazali. Upajmo, da se bodo temeljito pripravili' za ta zadnja srečanja, zakaj res škoda bi bilo, če bi popustili ravno sedaj, ko so se vseskozi tako dobro izkazali na tem moštvenem turnirju. Rezultati: Tomšič - Peterlini 1:2 (14:21, 21:14, 17:21) Bole - Venuti 2:0 (21:14, 21:17) Košuta Edi - Koch 2:1 (21:17, 10:21, 21:18) Bole - Peterlini 2:0 (21:12, 21:15) Tomšič - Koch 0:2 (6:21, 17:21) Košuta E. - Venuti 2:0 (21:18, 21:15) Bole - Koch 0:2 (19:21, 18:21) I bi s tem omogočili nastop tudi Košuta E.-Peterlini 2:0 (21:17, 21:16) I tištim tekmovalcem, ki se , bodo Tomšič Venuti 0:2 (15:21, 20:22) GRBEC KOLESARSTVO 6-dnevna dirka v Milanu Zmaga nemške dvojice MILAN, 12. — Na mednarodni šestdnevni kolesarski dirki v Milanu je zmagala nemška dvojica Kemper - Oldenburg. SMUČANJE V Kranjski gori en dan kasneje PRAGA, 12. — Mednarodni smučarski tekmovanji v Kranjski gori in Visokih Tatrah na češkoslovaškem so prestavili za en dan, da Potovalni urad «AURORA» vabi na smučarske izlete z avtobusom na LOKVE in ČRNI VRH vsako nedeljo z odhodom ob 7.15 iz Trsta in povratkom ob 17.00 z Lokev oziroma Črnega vrha/ Cena - na> osebo 1:000 lir. • Vpisovanje pri, potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cice-rorie 4, tel. 29-243. udeležili tekmovanja v Val Gar deni. Obe tekmovanji se bosta vsekakor začeli v nedeljo. iiiiiiiiiiiiimiHiiiitiiiiiiiiiitihlllnHiliUiiiimimMimtiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiHilliiijjkliliiiitvimiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA PRVENSTVO MOŠKE B LIGE Po porazu Čelan Gasilci TS z eno Poraz Bora v Modeni je bil nezaslužen Čelana je izgubila. To je glavno presenečenje tega kola. Vodja lestvice, ki je neomajno vodil do nedelje, je gladko podlegel Pagninu iz Padove, ki je tako dokazal, da sta njegov položaj na lestvici in njegove možnosti zelo v nasprotju. Pagnin je s svojimi «asi» letos močno razočaral, a se sedaj proti koncu prvenstva krepko maščuje svojim nasprotnikom. Humhal in tovariši bodo skušali zagreniti življenje še marsikateremu moštvu Med moštvi, ki bodo morala polagati «zrelostni izpit v padovski telovadnici bodo tudi tržaški gasilci. Ce jim bo uspelo zmagati potem mislimo, da ne bodo imeli več nasprotnikov za prvo ligo. Čelana bo namreč morala gostovati še v Modeni proti Minelliju in predvsem v Trstu kjer se bo morala spoprijeti z Borom, ki zna prav proti močnejšim ekipam pokazati vse svoje vrline! Bor je v tem kolu gostoval v Modeni. Minelli ga je gladko odpravil, a rezultat ne sme varati. Slovenske fante ni porazil Minelli ampak sodniška «ekipa», ki je s svojimi odločitvami odločila tekmo prav v odločilnih trenutkih. Bor je dobro zaigral in fantje so se močno potrudili a moč piščalke je bila močnejša od igre plave šesterice. Nezaslužen poraz, ki meče senco na sodnike. Letošnji nastop sodnikov je precej slab in na vsaki tekmi smo lahko opazili njih pomanjkljivo obvladanje pravilnika. Gasilci so v tem kolu gladko odpravili postavo gasilcev iz Mantove. Tržačani so sedaj skupno s Celino na prvem mestu lestvice in spet se jim poraja upanje na prvo ligo. Sobotno srečanje je bilo za «rdeče» le močnejši trening. CRDA je doživela že trinajsti zaporedni poraz. Ekipa ladjedelnic igra v nadaljevanju tega turnirja le za čast in njeni nastopi so iz kola v kolo negativnejši za njen položaj na lestvici. Igra Tržačanov pa postaja bolj sproščena in CIAM je okusil v soboto moč te «nena- petosti« in se je moral v dveh setih krepko potruditi strl odpor domačinov. Izidi: ‘Pagnin — Čelana 3:1 ‘Ravalico — Scaiola 3:0 CIAM — ‘CRDA 3:0 ‘Mazzoni — Godioz 3:2 ‘Minelli — Bor 3:0 LESTVICA 14 12 2 14 12 14 10 13 9 prvih da je Gasilci TS Čelana Minelli Pagnin CIAM Mazzoni Bor Scaiola CRDA Godioz Prihodnje Čelana — Scaiola -CIAM — CRDA — Godioz — 14 14 14 14 14 15 kolo: Mazzoni - Pagnin Ravalico Minelli Bor 2 4 4 7 7 7 7 6 8 27 5 9 23 1 13 11 1 14 16 14 24 18 24 22 20 20 18 26 14 28 14 32 12 32 10 41 2 42 2 f. v. PRVENSTVO MLADINCEV Bor-Kras 2:0 Kras-Breg 2:0 (b. i.) V nadaljevanju odbojkarskega prvenstva za mladince je sifioči v Trstu Bor premagal Kras * ' (15:2, 15:12). Ekipi sta nastop)11 naslednjih postavah: , BOR: Veljak, Starc, Furlan. & pelj, Marc, Spetič, Može, P®r , ger, Franko. Petelin, Požar. KRAS: Milič B. in L., Gust' Kobal, škerk, Budin. Tekma se je odvijala ob v* premoči borovcev, zlasti v pr u*e' setu. Tržaška ekipa je dobro Ijavijala sodobne sistemske vftdjL te (s tolkačem na sredi), v PL je gibala dinamično ter^, kazala res dopadljivo odboji drugem nizu je trener Jurki® 'jj kipo nekoliko spremenil, ^ras Izkoristil to dejstvo, zaigral utff| neje kot v prvem setu ter * 12 točk. To mu pa seveda ni dostovalo za zmago. V drugi tekmj sinočnjega sP°s(. da bi se morali pomeriti me Brr boj ekipi Krasa in Brega: A, žani pa se niso predstavili n* ’ ^ šču in so tako tekmo izgubili igre z 2:0. Športno društvo Pole 1 , Opčin prireja od nedelje lje smučarski tečaj v trn*? vrhu nad Idrijo. Odhod »V; tobusa izpred openskega ki , t ob 7.45. Vpisovanje iz prijaznosti’, trgovini Škabar. Drevi v Kulturnem domu film o olimpijskih igrah V veljki dvorani Kulturnega doma v Trstu bo drevi zelo zanimiv filmski večer. Znani amaterski filmski snemalec Aljoša Žerjal, ki je ustvaril že vršto odličnih amaterskih kratkometražnih filmov (in prejel zanje tudi mnoga priznanja in nagrade) se bo tokrat predstavil našemu občinstvu s filmom o lanskih olimpijskih igrah v Mehiki. Aljoša Žerjal si je namreč to največjo športno manifestacijo osebno ogledal ter posnel o njej vrsto filmskih po- snetkov, ki jih bo predvajal drevi v Kulturnem domu. Drevi si bodo lahko gledalci ogledali osem krajših filmov, ki bodo skupno tvorili zaokroženo celoto. Žerjal bo prikazal v svojih posnetkih, kratek uvod, otvoritev olimpijskih iger, atletiko, Bosco, košarko in dviganje uteži, pokrajino Jukatan, telovadbo in odbojko, za zaključek pa še nekaj mehiške folklore. Začetek predvajanja bo ob 21. uri. Na odbojkarskem prvenstvu za mladinke se je doslej najbolje odrezala ekipa Bora. V njenih vrstah pa opravlja nalogo prvega utopa« reprezentantka Sonja Pernarčič, ki jo vidimo na sliki kako tolče med tekmo s Partizanom iz Poreča. Na zgornji sliki je celotna di-nska ekipa ŠZ Bor. jm- vw'.1 S Mladinsko prvenstvo za u1*3 a izginil je spričo zanosnega občutka : manifestirale smo za napredno misel, slovenska dijakinja se' je osamosvojila — tudi to je vredno žrtve! Premišljevala sem: Saj pojdemo na kmete širit prosveto. in. napredek — ali ne hodijo tudi ruske študentke na deželo in širijo revolucionarne misli! Tisti trenutek sem začutila resnično prebujenost. Morda bi se bila temu prebujenju primešala kakšna grenka kaplja, če bi bila prej vedela za ta načrt in bi se bila vživela vanj. Tako pa sem z lahkoto preživela izjalovljeno namero in sem vedno bolj uživala ob tolažilni misli,‘ da se bom res z vso dušo posvetila delu za otroke in napredek žene. Kakšnih žrtev je zmožna ruska revolucionarna mladina! Študent in študentka, ki ju je duševno zbližal revolucionarni idealizem, se poročita, in to samo formalno, zato, da bi kot mož in žena lahko šla na kmete in tam prosvetljevala ljudstvo ter mu zbujala smisel za socialni napredek in nujnost revolucije. Ne druži ju ne zaljubljenost ne zakonske dolžnosti, zakon jima je le pretveza za premagovanje predsodkov. Včasih se iz tega razmerja šele pozneje razvije ljubezen in osebna navezanost, toda, kakor beremo v ruski revolucionarni literaturi, ti idealisti na splošno duše v sebi ljubezenska čustva in njih ideje ostanejo vzvišene, nesebične... Tako smo tudi me hotele posnemati svoje vzornice vsaj v odrekanju — njihovi cilji so nam> bili'še'predaleč! In kaj je pisal Slovenec 24. 5. 1907' v posebni izdaji? Dobesedno navedeni odstavki pričajo, ’ kako je nazadnjaška javnost sprejela slovensko dijakinjo ob' njenem prvem nastopu v javnosti: «... da so vozovi prešičjih hlapcev*) v vrstah maršiijale. hripavo se deroče — takozvane gospodične, med katerimi smo z grozo opazili c. kr. učiteljišče in višjo dekliško šolo. Kako so se ta dekleta obnašala — fej! Vpila so s prešičjimi •) Psovka se nanaša na naprednjaka Predoviča, znanega- ljubljanskega trgovca z živino. . -i' hlapci, mahala, z robci proti moškim, s katerimi so očividno že preveč znana, se kretala kakor prave zrele ptice, ki se pripravljajo za naj višji inštitut, ki ga je za njihovo kariero ustvaril njihov kandidat, ki se mu vpije — živio! To je bilo edino, kar mas- je zazeblo t v srce. Taka ženska mladina, ki peš caplja za vozovi, v katerih se pijani gugajo strežniki svinj, to naj je zastopnica narodnega ženstva? To naj bodo enkrat učiteljice! Vsaka poštena občina se bo branila tako učiteljico sprejeti in starši bodo z ogorčenjem protestirali, če jim pošljejo take zrele ptice, da bi "vzgajale” njihovo mladino. To . je bilo ostudno. Kandidatinje za... Nekatera imena so nam že znana... fej!« In še na drugem mestu v isti številki: «... Za temi ženska mladina — imenovali bi jih goske — v prvi vrsti seveda višja dekliška šola, za temi pa — ženska pripravnica! Potem pa nadebudni dijaki srednjih šol... Mi apeliramo na šolska vodstva, naj milo postopajo proti ubogim zavedenim žrtvam, toda deželni šolski svet naj korenito obračuna s podrejenimi faktorji, ki se ne zavedajo onih dolžnosti, ki jih nalaga pedagogika!« In še, drugi dan: S.L.S. *) ne mara tako vzgojenih učiteljev za naše pošteno verno. ljudstvo ■ in vedela bp tudi preprečiti, da ne bo naše učiteljišče pošiljalo takih učiteljic med ljudstvo. Mika nas, da bi v «Slovencu» v kratkem priobčili imena vseh znanih dijakov in dijakinj, jjj so se udeležile politične demonstracije, in zahtevali, da se proti tem postopa tako kot zahtevajo disciplinarni predpisi«. Prijetni časi, ko sem stanovala pri bratrancu, so prekmalu minili. Ko je dobil službeno mesto na kočevski gimnaziji, sem se morala spet zateči k dijaškim gospodinjam. Najteže sem se ločila od njegove knjižnice. Bila je skromna, pa ven- *) Slovenska ljudska stranka. ke se bo nadaljevalo danes kolom, ko bosta v telovadnic* «- donai na sporedu tekmi FA Zarja in FARI — Sokol. sre se bosta začeli ob 20.30. , a\ dar sem na tisti polici vedno našla kaj zanimivega. težko sem vsak mesec pričakovala novo številko Omlad glasila narodnoradikalne akademske organizacije SloveniJe Dunaju. Pazljivo sem jo prebirala in se čutila močno V krajšana. Kako lepo je biti fant — študent! Kar hoče« študira; če nima dovolj podpore od doma, se v sili tudi sam preživlja s poučevanjem bogatih sinov. Poleg ^ verze imajo fantje še svoja akademska društva. Študent 13 ^ proučuje življenje, lahko presoja, predlaga, odklanja- ( dekleta imamo samo dvoje: učenje in delo v gospodinj t Kaj bomo lahko, ko doštudiramo? Učiteljice, poštarleej se poročimo, bo z našim poklicem konec. V Omladif*1 , berem, kam vse vodi pot naše študente: na Dunaj, v Gra,jl(c v Prago. Tam spoznavajo daljni svet, literaturo, Pol ajjl umetnost; o počitnicah hodijo po narodno mešanih 1{flL ustanavljajo knjižnice, razpravljajo o posojilnicah in na,jji nem gospodarstvu, o kulturni zaostalosti, o načrtih za prihodnost... še to sem brala v Omladini, da se v Lju^ J ,, in v Gorici tudi srednješolci gibljejo in da bo v v Mestnem domu shod narodnoradikalnih srednješolcev. ^ jim! Pa če bi se ojunačile tudi me! Manjšinsko 3*Pra ^ mora tudi nas zanimati, zanimati nas mora spldh vse’k«ifl zanima fante. O tem sem se začela pogovarjati s sošolk na višji dekliški šoli, pa tudi z gojenkami na učiteljišču je kmalu dobili stike. Kaj bq naše prvo delo? Samoizobraževa ^ spoznavanje narodnoobrambnega vprašanja, zbiranje' knj*^; obmejne knjižnice, skrb za čistost slovenskega jezika, janje nemškutarjenja, zanimanje za Ciril - Metodovo dr,°tiKi za slovansko zavest, za napredne smeri v slovenski P° ’ $1' za napredek kmečke in meščanske žene... Pa smo se °jUILj|ti in šle na napovedani dijaški sestanek. Prvič na shodu! K i smo občudovale mlade govornike! Saj imamo take Pr0 pil tudi me na šoli, tudi nas bole iste rane! In kako s°.. 1 organizirani že po vseh mestih, kjer žive slovenski dijal? Novem mestu, Gorici, Trstu, Celju, Mariboru! (Nadaljevanje sle^ . tisk* UREDNIŠTVO: TRST - Ut MONTECCHl 6, tl., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV.. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 vnaprej, četrtletna 2,250 (ir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8 100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega J. "lif Trst 11-5374 - Za SFRJ. ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4U beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Societš PubUcith Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst