ŠTEVILKA 11, LETNIK 8 4.6.1998 CENA 250 SIT 4 m ■ ^4 ( ' »K 1 1 ^ \ l ; l V NA OBISKU PRI SREBRNEM UROŠU STOKLASU T. ; ?" '' ■■ ' ' f JI W!uiu4 J '• . ■ Naj boksar ftL,' Kohvm/sj-do (moiorist« 1 h «|e /57/ stran 10 -> ,, . ' M l KOU! Moi *I£ POl? i| m fef m,- WKmr jrjf. . IB IRENA GRAFENAUER fAi * -V^ . . . #/V^ f -f .fn j ^ t.AA* ,y MALI OGLASI OSVESTILA KRIŽANKA SAVINJSKA 36 TRBOVLJE 0601/27-664 NOVO! 5%a MAZDA 626 KARAVAN V JUNIJU NAJCENEJŠI IN Z NAJVEČ OPREME V SVOJEM RAZREDU ŽE od 3.09J. 805 SIT DALJE mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 MODELI 323 ŽE OD 1.875.062 SIT DALJE Z DODATNO El. blokado motorja VELIKO ZNIŽANJE CEN TUDI OSTALIH MODELOV 626 ŽE od 2.999.999 SIT DALJE KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK J r. rt F. J G POMEMBNEJŠE 1ELEF0NSKE SIEVILKE: POLICIJSKE P0S1AJE ZAGOIIJE:B1-002 UJE: 21-102 : 41-002 OADEČE: 81-002 EI1IJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0600/61-03-48 0603/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 ZO TRBOVLJE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 ZD LITIJA: 061/881-855 UVODNIK V preteklih štirinajstih dneh je bilo širom po Zasavju toliko dogodkov, da smo jih komaj dohajali. Vsi hitijo, kot, da bo dnevov zmanjkalo. Je pa res, da gre pomlad, tista, ki vse prebuja in oživlja, h kraju. Morda je to vzrok dejavnostim na vseh področjih. Od različnih športno rekreacijskih, pa do kulturnih na vseh nivojih. Hrastnik je počastila država, ko je iz vsemogočnega centra preselila podelitev nagrad za prevajalske dosežke' v bližino Sovretovega rojstnega kraja. Ja, kot bi se zdelo, da ji to ni prav pomembno, birokrati pač ne vedo, kaka poezija je brati Sovretove prevode iz klasične grščine. Pa' smo k sreči mi periferni buteljni zagrabili to priložnost in ne bomo je dali več drugam - vsaj upam tako! Trboveljčani so se letos lepo potrudili in pripravili lepe prireditve v pozornost svoji občini, kar smo že poročali, v tej številki pa prav tako. Na oko, z dobro približavo, bi lahko sodil, da se Zagorjani niso opirali ne na "talar in ne na frak”, temveč i* prireditelji skušajo Srečanje flavtistov spraviti pod svojo K kapo, pa če tudi privatno, važno, da občina kaj zraven da. Zato pač morajo tudi novinarji vstopnino plačevati... Litijanom pa se vidi, da so v družbeni sferi, vsled hudo črne realnosti, čisto resignirali. Edino na športnorekreacijskem polju jim še oblast pušča proste roke, misleč, saj ne morejo kake hude škode narediti... Kje so časi pomladi pred pomladjo, ko se je v Litiji vedelo, kaj je avantgarda, Moja stara mama, naj v miru počiva, je vedno rekla, da za vsako rit palica raste! Pa je že vedela, saj je skoraj sto let živela. Kar se žilavosti tiče, še kar vaš urednik, Mojmir Maček NASLOVNICA: Vlado POREDOŠ OBLIKOVAL: Jure Tori Nekaj iz vsebine 'V MI PMI0J1USKE ri8b SHEDIJA SOLA ZAGORJE SPEIOOPRIA IMA SOME NAGRADE »73 NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 18 JUNIJA ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar. Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. TIFUS IN KOZE PRED 125 LETI V TRBOVLJAH ALI ZAKAJ SO BINKOŠTNI PONEDEUEK SLAVILI RUDARJI V letih 1872 in 1873 je v Trbovljah razsajala takrat neozdravljiva bolezen tifus, ob katerem so se pojavlljale tudi črne koze. Epidemija je v tistih letih pobrala v Trbovljah nad sto ljudi v starosti od 20 do 30 let. Dnevno jih je takrat umrlo za tema dvema boleznima deset in še več. Nekatere družine so povsem izumrle. Mizarji so le z veliko muko sproti izdelovali krste za umrle občane. Delavci, v glavnem so to bili rudarji, so bili v velikem strahu, kdaj bo bolezen pobrala zdaj tega, zdaj onega iz njihovih vrst družinskih članov. Vsa takratna zdravniška veda skupaj z zdravili in pomočjo ni mogla pomagati proti koleri, kakor so epidemijo takrat imenovali. Zavoljo velikega števila obolelih in primerov smrti, kar se je vleklo domala tri leta, je pri takratnem rudniku Trbovlje začelo primanjkovati delovnih moči tj. rudarjev in drugih delavcev. Rudnik je takrat vodil direktor Eichelter. Delo je takrat lahko dobil vsakdo, vendar so se ljudje dela pri rudniku izogibali zaradi bolezni. Iz vrst zaposlenih je namreč veliko število rudarjev zapustilo delo in domove skupno z družinami in se zatekli na kmete oz. domove, od koder so prišli. Na vsak način so si želeli zavarovati življenje. Rudarji in drugi delavci ter njihove družine pa so se v tej hudi življenski stiski obračali tudi na Boga z molitvami, procesijami, romanji, ipd. Zastopniki delavcev so sporazumno z rudniškim vodstvom leta 1873 sklenili, da bodo šli s prošnjami za zdravje in pomoč k maši na Sv planino nad Trbovljami. To so prvikrat izvedli na binkoštni ponedeljek leta 1873 in letos poteka 125 let od tega njihovega začetka zatekanja rudarjev s prošnjami za božjo pomoč, pa tudi obljubami. Pripravili so pravo rudarsko mašo. Z romanji na binkoštni ponedeljek na Sv.planino, sedanji Partizanski vrh, so rudarji nadaljevali tudi nadaljna leta, le da so rudarsko mašo pripravili izmenoma enkrat na Sv.planini, drugič pa v Retju. Teh svojevrstnih rudarskih pobožnosti so se udeleževali vsi, od direktorja do rudarja. Po končanih rudarskih mašah je vodstvo rudnika poskrbelo tudi za veseli del. Slavja je ponavadi odprl rudniški direktor ali ravnatelj, kot so včasih dejali. Govor je potekal o delu, nujnosti vzajemnega sodelovanja in pomoči, boljših pogojih dela in bivanja, ipd. Ob tem so poskrbeli tudi za prigrizek in vino so nosili kar v škafih. Ob teh priložnostih je rudnik obdaril številne otroke iz rudarskih družin, predvsem revnejših, z obleko in obutvijo. Naj omenimo še to, da so rudarji za sodelovanja na takšnih in podobnih manifestativnih priložnostih dobili prvič tudi rudarske uniforme. Tudi rudarska godba, ki so jo ustanovili leta 1873 pri rudniku Trbovlje, je dobila takrat nove godbene instrumente, ki jih je nabavila takratna Bratovska skladnica rudarjev pri rudniku Trbovlje. V kasnejših letih je ta godba vedno sodelovala tudi pri rudarskih mašah na Sv.planini oz. v Retju, na vsakoletni binkoštni ponedeljek. Z leti pa so romanja na Sv.planino oz. v Retje na binkoštni ponedeljek opustili. U. REDNI LETNI GLAVNI ZBOR ZWS Veterani vojne za Slovenijo so se v nedeljo 17. maja v Kulturnem domu Španskih borcev zbrali na rednem letnem zboru te veteranske organizacije. Veterane so s svojo prisotnostjo počastili tudi nekateri vidni politiki in akterji slovenske osamosvojitvene vojne ter druge veteranske organizacije. V imenu Državnega zbora je spregovoril predsednik dr. Janez Podobnik, ki je poudaril, da je v tistih majskih dneh in tudi kasneje slovenski narod prvič deloval enotno skupaj. Veteranom so spregovorili še predsednik veteranov Srečko Lisjak, nekdanji notranji in obrambni minister Igor Bavčar in Janez Janša ter predstavnik ZB NOV in drugi. Zakaj je glavni zbor prav na ta dan? Na ta dan pred 8. leti leta 1990, ko so v slovenski skupščini volili novo vlado, so pripadniki JLA začeli odvažati orožje TO iz občinskih skladišč v neznano oz. v kasarne. Ker tudi v nekaterih občinah v začetku prevzemanja orožjaTO s strani JLA še niso imeli konstituirane nove oblasti, so orožje ponekod predali. Tudi zaradi LAMPICO PRIŽIGAMO KOMUNALNEMU REDARJU IN KOMUNALI, SAJ SO PRANGER IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE POČISTILI! Letos mineva deveto leto, ko so delavci takratnega Železniškega gospodarstva Ljubljana v spremstvu sedanjega župana Mirka Kaplje (župan je bil tudi že pred devetimi) pripeljali na litijsko železniško postajo parno lokomotivo, ki naj bi bila kot okras postaje in ne kup starega, rjavega železa, kot je lo danes. Madžarska lokomotiva z oznako JŽ 50-060 je bila izdelana leta 1912. Do leta 1970je vozila v okolici Bjelovara in nato prestavljena kot premikalka v Rudnik rjavega premoga v Zagorje ter 1987 odstopljena Železniškemu muzeju v Ljubljani in obnovljena v železniških delavnicah. % Izpostavljena vsem vremenskim razmeram, je parna ^ lokomotiva danes (čeprav so bile obljube s strani takratnega in sedanjega litijskega župana popolnoma drugačne) samo še sramota. Lilijani se znajo pohvaliti z lepotami gradu Bogenšperk in GEOSS-om, pozabljajo pa na sramoto, ki jo vidi na tisoče in tisoče potnikov, ko se vozijo skozi železniško postajo Litija. Le kaj si mislijo? Ali se bo v občinskem proračunu za letošnje leto našlo toliko sredstev, da se litijska sramota na železniški postaji spremeni nazaj v spomenik pa ve samo župan, predlagatelj proračuna, ki v občini Litija do danes še ni sprejet? Predlagamo, če te postavke ni predvidene, se vzame tam, kjer je največ. Milijon več ali manj se pri veliki številki tako in tako nič ne pozna in ga dajte Komunali, kije sokrivec za nastalo sramoto na železniški postaji! Tekst in foto: Marjan Šušteršič, :rnn3Vi;3:?p, 4. ROŽNIKA 1998 Viceguverner prof.dr. Stojan Plesničar izroča listino predsedniku LC Litija Iztoku Šubara takratnega vodje TO generala Ivana Hočevarja, ki je kljub temu, da je bil podrejen predsedstvu Slovenije, občinskim štabom TO ukazal naj predajo orožje vojski JLA. Hočevar namreč ni upošteval ukazov slovenskih oblasti, ki so zahtevale zaustavitev predaje orožja TO vojski, temveč zvezne (jugoslovanske). Kljub vsem pritiskom je kar 12 občinskih štabov TO (tudi Trbovlje, Litija) obdržalo večino orožja, kar je bilo za nadaljni potek osamosvojitve Slovenije še kako pomembno. Iz spontanega odpora proti nezakoniti kraji orožjaTO, je zrasla ena najbolj organiziranih akcij na ozemlju Slovenije v novejši dobi. To je bila akcija "Manevarske strukture narodne zaščite” (MSNZ). Rezultat te akcije je bila 20.000- glava oborožena formacija, ki je bila le slabe tri mesece po delni razorožitvi slovenske TO ob naslonitvi na specialno in posebne enote takrat še milice zavarovati Slovenijo pred kakršnimkoli oboroženim presenečenjem s strani JLA. Igor Goste JAVNA TRIBUNA ZLSD Občinski odbor ZLSD Litija je 25.maja organiziral javno tribuno o denacionalizaciji in posledicah lastninjenja, ki jo je vodil Janez Krnc. Ker je bil gost tribune državni poslanec Miran Potrč, je prisotnim lahko postregel s podatki, ki so v obeh postopkih sedaj na voljo in o stališčih ZLSD. Pri denacionalizaciji je opozoril, da ZLSD s konceptom zakona o denacionalizaciji ni bila zadovoljna, zlasti v delu, ki govori o vračanju v naravi. Zaradi nepremišljenosti zakona pa je prišlo tudi do težav pri nosilcih stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih in najemnih pravic v denacionaliziranih hišah. ZLSD zahteva, da naj vlada ob zaključku lastninjenja v celoti predstavi, kaj se je v procesu dejansko dogajalo, tudi nezakonito lastninjenje, o katerem se malo govori, o pojavu certifikatov na sivem trgu, oblikah vrednotenja premoženja in premoženju, ki ga je bilo v podjetjih mogoče dobiti po popustu. ZLSD od vlade terja odgovor do lO.junija. Joža Ocepek ZASEDAL ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 26.maja se je lotil predloga razdelitve sredstev za šport v občini Litija. Za sofinanciranje športnih programov je občinski svet že sprejel pravilnik, po katerem bodo sredstva razdeljena društvom in izvajalcem programov. Za vse prispele vloge je potrebnih 139 milijonov SIT. V letošnjem osnutku proračuna pa je za šport namenjenih 17 milijonov SIT. Odbor je obravnaval tudi predšolsko vzgojo v občini Litija in sicer; odlok o ustanovitvi VVZ Litija, pravilnik o sprejemu otrok in pravilnik o sistematizaciji delovnih mest VVZ Litija. Pregledal je tudi informacijo o vpisu novincev v VVZ. Letošnji vpis je izredno velik, saj je na novo v vpisanih kar 170 otrok, vrtec pajih lahko sprejme 98. Kar 72 otrok tako ne bo imelo rešenega varstva, zato je odbor predlagal, da občina staršem pomaga na način, da s pomočjo posebne oblike, to je vzgojno-varstvenih družin, in bi tako pomagale rešiti nastalo situacijo. Joža Ocepek LI0NS KLUB PODELIL PRVO DONACIJO V dvorani KC na Stavbah v Litiji se je 8.maja predstavil Lions klub Litija. Ustanovljen je bil kot 25 klub v Sloveniji, boter pa Lions klub Trbovlje. Na prireditvi, ki jo je spremljal bogat kulturni spored, ki so ga pripravili Pihalni orkester Litija, dramska igralka Jerca Mrzel in Folklorna skupina Javorje, je bilo v mednarodno lionistično gibanje sprejetih 21 novih članov litijskega kluba. Klub seje hkrati tudi pobratil z Lions klubom iz Hasebroucka v Franciji in sprejel rojaka Milka Potiska iz Francije za svojega častnega člana. Program seje nadaljeval na gradu Bogenšperk, kjer so goste pozdravili člani Gledališke skupine Valvazor z Jesenic in ansambel Kontrabant. Organizirana je bila tudi prodaja otroških slik gradu Bogenšperk, ki sojih narisali učenci Enote s prilagojenim programom. Lions klub Litija je izročil prvo donacijo v vrednosti 500.000,00 SIT Osnovni šoli Litija - Enoti s prilagojenim programom za opremo sobe za sprostitev za otroke s posebnimi potrebami. Joža Ocepek OBRTNIKI V ITALIJI Obrtniki zagorske obrtne zbornice so se od 22. do 24. maja potepali po Italiji. Z avtobusom so se odpeljali do Piše na ogled botaničnega vrta. Pot so nadaljevali do otoka Elba, kjer so videli Napoleonovo rezidenco , rudnik poldragih kamnov, kmečki turizem, kjer so degustirali otoška vina. Tretji dan so si ogledali Firenze in se vrnili v poznih nočnih urah. A.Z. PREDSTAVITEV PAROV V petek, 22.maja zvečer je bila razglasitev parov, ki se bodo poročili na 11.Slovenski ohceti v Kandršah in sicer 27.junija. Vrstni red parov so določili bralci revije Hopla s kuponi, ki so jih izpolnjevali. Zmagovalni par s številko 4 je prejel 907 glasov. Od desetih parov, kolikor se jih je prijavilo za tekmovanje, so se trije odpovedali sodelovanju, tako, da se bodo poročili vsi prijavljeni. To so prvi štirje, ki so prejeli največ glasov in zasavski par in ti se bodo poročili v Kandršah. Pari, ki so zasedli peto, šesto in sedmo mesto, pa bodo usodni DA izrekli na Semiški ohceti 18.julija v Semiču. V gostišču Vidrgar Žibert so poskrbeli za dobro pijačo in jedačo, za ples je poskrbel ansam- bel Ajda, presenečenje večera pa je bil moški pevski zbor iz Nizozemske, ki je te dni gostoval v Sloveniji in je tudi zapel nekaj pesmi v slovenščini. A.Z. SNS DEMANTIRA ZLSD Slovenska nacionalna stranka Trbovlje je na tiskovni konferenci predstavila svoje dosežke v minulih letih, razkrila svoje načrte in obenem tudi demantirala Združeno listo, ki naj bi, po njihovem mnenju, v časopisju oz.glasilu stranke navedla nekaj neresničnih podatkov. Stranka je imela 4 sedeže v občinskem svetu, toda zaradi neupoštevanja strankarskega mnenja na seji sveta so dva člana suspendirali. Kljub temu sta dva svetnika delala za štiri, saj so v svetu vložili kar 25% vseh pobud. Na konferenci so dejali, da sicer nimajo nič proti dosedanjemu županu Janezu Malovrhu, toda mnenja so, da bi moral župan več časa nameniti občini Trbovlje, ki je prav gotovo občina, ki zahteva od župana ne samo 8 ur na dan, pač pa 16 ur. Razkrili so tudi svoje načrte ob bližajočih se lokalnih volitvah. Na teh volitvah bodo kandidirali predvsem mladi (stranka ima tudi svoj mladinski odsek z 20 člani), a izobraženi člani stranke, imajo pa tudi svojega kandidata za župana Trbovelj, imena pa nam niso hoteli izdati. Njihovi cilji na volitvah so; vsaj 4 mesta v občinskem svetu, po volitvah (če bodo uspešne) spremeniti sistematizacijo županovega urada, boljša povezanost z Ljubljano in večja storilnost. V stranki so tudi mnenja, da ima Ljubljanska banka - Banka Zasavje monopol v Trbovljah, kar pa ni dobro, zato so si prizadevali, da bi v Trbovlje pripeljali vsaj še eno konkurenčno banko. Očitno pa to ni všeč nekaterim posameznikom v občinskem svetu, kar je tudi razumljivo, saj ima banka v lasti občinske obveznice. Dotaknili so se tudi TET 3 in ob tem dejali, da bi LDS lahko že zdavnaj speljala zakon o izgradnji, a so praktično sami zavrnili sebe, ko so "Kopačevo mnenje" vrnili v prvo branje. Odločno pa obsodili potezo Združene liste, katera si je v svojem glasilu prilastila pobude SNS. Kot so še dejali, je to skrajno nemoralno dejanje ter zelo nizka in grda poteza od ZLSD. Več kot očitneje, da seje predvolilni boj v Trbovljah s tem že začel. Peter Motnikar 90 LET PRESOLSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V TRBOVLJAH Kakovosten vrtec so sanje ne le marsikaterih staršev, ki želijo, da bi njihov otrok čas, ko so v službi, varno ter koristno in poučno preživel, temveč se za to zavzemajo tudi šolske organizacije in nazadnje še otroci sami - s svojo vedoželjnostjo in ustvarjalnostjo. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok dajeta številne rezultate, kako otrokov razvoj v tem obdobju ni zanemarljiv. Trboveljski vrtec, ki letos beleži devetdesetletnico delovanja, je vseskozi iskal rešitve, ki bi bolj prisluhnile otrokovim pravicam ter ponujal zmeraj večjo raven kvalitetne predšolske vzgoje. K uresničevanju vzgojnih metod in uveljavitvi številnih dejavnosti v vrtcu so pripomogli tudi otroci, ki v socializacijskem procesu tešijo kreativnost in originalnost početja. Od leta 1908, ko je trboveljski vrtec ustanovilo Trboveljsko premogokopno društvo za varstvo otrok iz najrevnejših družin, seje v letih doslej iz prvotno socialne ustanove prelevil v sodoben zavod predšolske vzgoje in izobraževanja. S tem se je razbohotilo tudi družinsko življenje, dvignila nataliteta, saj so se starši lahko posvečali karieri, službi in podobnemu. "V vsakem obdobju se jev Trbovljah prisluhnilo otrokom," je povedala Marinka Bučar, ravnateljica Vrtca Trbovlje, "še pred desetimi leti je bilo v vrtec vključenih kar 63-odstotkov predšolskih otrok, zdaj je teh nekaj manj. Posamičnih dejavnosti pa se vseskozi lahko udeležijo tudi otroci, ki niso aktivno vključeni v vrtec. Doslej se je delo vzgojiteljic spreminjalo in prilagajalo zahtevam sodobnega časa. Varstvena funkcija je bila sicer v ospredju, vendar je vzgoja vse bolj dobivala veljavo in s tem tudi izkustveno učenje." Predšolski otroci so v vrtcu seznanjeni z likovno, gledališko, plesno, glasbeno in telesno kulturo. Prav tako v Vrtcu Trbovlje že sedem let deluje cicibanski zbor in deset let Ženski pevski zbor Korona. Lutkovna skupina Lučka pa je požela že ničkoliko nagrad, za kar gre zahvala tudi njihovemu tridesetletnemu delovanju. Šest vrteških enot: Barbara, Marjetica, Pikapolonica, Mojca, Ciciban in Metuljček pa je ob 90-letnici pripravilo cel spekter prireditev, začenši z razstavo otroških likovnih izdelkov, razstavo lutk, 22. maja so enovito nastopili v trboveljskem parku z gibalno-športnimi, zabavnimi in ekološko obarvanimi aktivnostmi. 26. majaje potekala prireditev revije Ciciban, 29. maja pa osrednja prireditev, ki so jo naslovili Ciciban, dober dan v trboveljskem delavskem domu, kjer je potekala tudi seja na temo: Otrokove potrebe - otrokove pravice, 12. junija pa bodo, kot vsako leto, nastopili cicimaturantje oziroma malošolci. Mag. Teja Valenčič, državna sekretarka z ministrstva za šolstvo, ki je ob priliki trboveljskemu vrtcu dodelilo denarno spodbudo v višini 150.000,00 SIT za nakup igrač, pa je izrazila navdušenje nad vrteško kreativnostjo. Poudarila je, da tudi sicer stremijo za stalno izboljševanje standardov v vrtcih in zagotavljanje srečnega otroštva. Med nalogami pa v trboveljskem vrtcu še posebej zagotavljajo otrokom doživljanje kakovosti trenutka in se v sodelovanju z družino zavzemajo za humanizacijo odnosov. S kopico dejavnosti v vrtcu dajejo pomembnost tudi okoljski vzgoji, motivirajo družinsko vzdušje in zaznavajo otrokove potrebe in pravice. Čestitkam za vztrajno in dolgoletno delovanje Vrtca Trbovlje se je pridružil tudi predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek. Trboveljski župan, Janez Malovrh, pa je z veseljem povedal, daje vrtec vpet v trboveljski vsakdan, ki ga otroci prečudovito popestirjo. Jubilej, ki ga le desetletje loči od stoletnice delovanja, je priložnostno spregovoril o predšolski vzgoji na način, ki se prilega otrokovemu počutju, stremi k raznolikim dejavnostim in posreduje sodobne vzgojne metode. Tekst: Petra Radovič Foto: Anton Podbevšek NAMENSKO VARČEVANJE RAZREDNIH SKUPNOSTI ZA KONČNI IZLET Banka Zasavje d.d. Trbovlje je v okviru oktobrskih aktivnosti razpisala tudi namensko varčevanje razrednih skupnosti za končni izlet s sloganom - Na končni izlet tudi s pomočjo Banke Zasavje. Najboljšemu razredu srednjih šol je obljubila še dodatno nagrado 100.000 tolarjev, najboljši razredni skupnosti med osnovnošolci pa 50.000 SIT. Izmed vseh sodelujočih pa naj bi izžrebali še dva razreda, ki naj bi se ob zaključku leta poveselila ob picah in coca coli. Ker obljuba dela dolg, je bil maj že skrajni čas, da so v Banki Zasavje dano obljubo tudi izpolnili. Na razpisano tekmovanje se je v oktobru odzvalo 29 razrednih skupnosti in sicer 8 iz srednjih in 21 iz osnovnih šol. Privarčevali so kar 6.300.000 SIT. Predstavnike sodelujočih razredov je banka prejšnji teden povabila v večnamenski prostor Osnovne šole Trbovlje, kjer so razglasili najboljše. izžrebali ostala dva razreda in ob sladkih dobrotah še malo poklepetali. In kateri razred seje pri zbiranju sredstev najbolj izkazal? Prvo mesto med srednješolci so si priborili dijaki 3.c. Gimnazije Trbovlje, ki so privarčevali 754.391 tolarjev. Na maturantski izlet se bodo odpravili v Grčijo. Prvo mesto med osnovnošolci pa je osvojil 4.b. razred Osnovne šole Ivan Skvarča iz Zagorja, ki so zbrali 313.840 tolarjev. Predstavnica Banke Zasavje, Majda Peterlin, je obema čestitala in jim izročila zlate čeke Banke Zasavje z vpisanimi zneski 100.000 in 50.000 tolarjev. Učenci in dijaki ostalih 27 razredov, ki so tudi pridno zbirali sredstva, pa so nestrpno čakali še na žrebanje. Četrtošolec Nejc je prinesel srečo S.d.razredu Osnovne šole Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika in 2.a. razredu Gimnazije Trbovlje. Prepričani smo, da bo za oba razreda tudi skupen obisk pizzerije in prijetna urica druženja dogodek, ki se ga bodo radi spominjali. Z obojestranskim zagotovilom, da se bodo naslednje leto zopet srečali v najmanj takem številu kot letos, so se predstavniki banke in učenci zadovoljno razšli. OPEL MAHKOVIC PREDSTAVIL NOVO ASTRO II ELEKTRIČNI SERVIS ELEKTROTOM V KISOVCU Samoslojni podjetnik Tomaž Drakslerje v Kisovcu (Naselje na šahlu 7) odprl servis in servisno zbirno mesto ElektroTom. Popravijo vam električno ročno orodje znamk Iskra ERO, Black & Decker, Devvalt, Bosch, Stavr ter male gospodinjske aparate Gorenje. Bosch, Siemens, Rowenta, Elma, Tefal. Sola,... Prav tako vam nudijo posredniško prodajo aparatov in tudi ročnega orodja Heyco. Poleg tega je bistvena novost tudi ta, da na področju Zasavja artikle prevzamejo^ popravijo in dostavijo na dom. Sicer pa imajo odprto od 8 do 16h ob sobotah od 8 do 12h, lahko pa jih tudi pokličete po telefonu 71-321. Peter Motnikar Avtohiša Opel Mahkovic iz Spodnjega loga pri Litiji je 22,maja tudi uradno začela s prodajo nove opel astre II. Astra se po zunanjosti dodobra razlikuje od prejšnjega modela, zato bo vsekakor tudi ta model prodajna uspešnica. Zaenkrat je astra II na voljo v 13 modelih, seveda v 3 in 5 vratnih različicah (GL, CLUB, ŠPORT, FREE, CDX). Ob tem je treba omeniti, da je na voljo tudi karavan (GL, CLUB, CDX in FREE). Tudi motorne različice so zelo zanimive, saj je na izbiro kar 8 motornih izvedb. To so; 1.2i 16V (48 kW/65 KM), 1.4i 16V (66 kW/9Q KM), L6i (55 kW/75 KM), L6i 16V (74 kW/100 KM). 1.8i 16V (85 kW/115 KM), 2.0i 16V (100 kW/136 KM), 1.7DTL (50 kW/68 KM) ter 2.0 Dl 16Y (60 kW/82 KM). Sicer pa se cene gibajo zelo različno, odvisno od modela in opreme. Najcenejši je model GL, ki ga lahko dobite že za 2.194.718 SIT. Ob tem pa ni odveč našteti nekaj osnovne opreme na tem modelu in sicer; zračna blazina za voznika in sovoznika, plinski blažilniki spredaj in zadaj, servo volan, PRS sistem odpustitve pedal v primeru trka, elektronska začšita proti kraji, radio CAR 300, šest zvočnikov, platišča 6Jxl5 z gumami 195/60 R15 ter centralno zaklepanje Z daljinskim upravljalcem. Tekst: Peter Motnikar Foto: BRav. ZBOR DELNIČARIEV ETI Elektroclement Izlake je 30.5. organiziral zbor vseh delavcev in delničarjev zaposlenih v ETI-ju. Generalni direktor Jože Smrkolj je predstavil glavne smeri razvoja, delniške družbe, nekaj najpomembnejših dosežkov in predloge sklepov skupščine tc družbe.' Predstavili so prenovo inovacijske dejavnosti, podelili so priznanja posameznikom z najboljšimi delovnimi rezultati in priznanja delavcem z najdalšim delovnim stažem v ETI-ju. Druženeje so zaključili z družabnim večerom in glasbo. DARJA KANDUTI IN BORZNA DOGAJANJA Visoka rast tečajev delnic, kije v začetku maja trajala le nekaj dni, seje ob slabi podpori prometa sprevrgla v, kaže, dolgotrajnejše rahlo padanje tečajev. Tečaji so se najprej obrnili navzdol pri delnicah farmacevtske industrije. To je imelo za posledico ustavljanje rasti in padanje tečajev drugih prometnih delnic. Najbolj se padec pozna pri delnicah Krke, ne zaradi višine padca, temveč zaradi tako močnega zanimanja za delnico in izjemno visokega prometa. Njihova vrednost je zdrsnila na 31.000 SIT. Tečaj druge farmacevtske delnice - Lek pa se je obdržal na 48.000 SIT. V tabeli je pri omenjeni delnici zapisana 3.14% rast. To ne pomeni, daje delnica, ob padanju tečajev drugih delnic konec meseca porastla. To pomeni, daje bil porast na začetku meseca, ko seje z njo trgovalo po že 51.000 SIT, tako močan. Pravo presenečenje že postajajo delnice SKB banke. Lansko poletje se je z njimi trgovalo po 2.700 SIT za delnico, danes zanje odštejemo le 1.900 SIT. Lansko poletje je kazalo, da bo še dobičkonosna delnica, ker je vključena na tuje borze, kjer je vrednotenje, po naši miselnosti, realnejše in ker je SKB banka kvalitetna banka. Cena je letos nižja za 30% in če se bo tak trend nadaljeval, se bo njihova vrednost še znižala. Zaradi tega previdnost pri kratkoročnih nakupih ni odveč, gledano dolgoročno pa se kaj dosti zmotiti ne moremo. Podobno je z delnico Petrola. Kakovost delnic je nesporna, a že nekaj mesecev ne more premagati vrednosti 22.500 SIT. Trenutno je vredna 21.000 SIT. Pri tej višini seje v preteklosti tečaj že večkrat obrnil navzgor, sedaj pa moramo upoštevati, da je na trgu splošni negativni trend, zato se lahko zgodi, da bo tečaj delnic Petrola drsel še naprej. Na OTC trgu je bilo do 27, v mesecu (ko delamo analizo) zabeleženih malo padcev, pri delnicah znanih podjetij so cene še silile navzgor. Dejansko pa za njihovo rast ni bilo prave podpore prometa. Vrednost je padla samo delnicam Cetis za 3.6%. Precej pa je porastla cena delnic Fructala, za skoraj 5%, delnic Zlatorog Maribora (4%) in delnic Tosame, za okoli 2%. Kaj bo z njunima tečajema v prihodnosti, je težko napovedati. Z omenjenima delnicama se namreč trguje le nekajkrat mesečno. Prav gotovo je, da rast ne bo vzdržala, če bodo padale cene močnejših delnic. O izjemnem porastu tečaja govorimo pri delnicah Loke in Dadasa. Prvim je vrednost skočila za 16%, drugim pa kar za tretjino vrednosti. Vrednosti sta porastli na nezdravem prometu - nakupov in prodaj niso opravili investitorji zaradi pozitivnih sprememb v podjetjih, temveč so posle sklenile borznoposredniške hiše. Zato je povsem nesmiselno njuna porasta primerjati z zdravimi porasti drugih delnic in razmišljati o nakupu. Pri drugih delnicah v maju do večjih sprememb ni prišlo, bojim pa se. da bo prišlo, ko bodo dividende že izplačane. DELNICE Mesečni zaslužek Število dni Kotacija A v 100.000 SIT trgovanja Lek A 3,14 18 Krka -1,75 18 Kolinska -1.2 18 Radenska 0 18 Droga Portorož -1.2 18 Istrabenz -7,24 18 J Sindikati opozarjajo na socialno stisko Predstavniki območnih odborov sinkidkatov gospodraskih dejavnosti in območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Zasavja, so na tiskovni koferenci, 26. maja, v Trbovljah spregovorili o aktualnih problemih, vezanih na dolgoročno socialno varnost delavcev. V ospredje so postavili zaostrene razmere in posledice zaradi drastičnega zaostajanja deviznega tečaja za rastjo inflacije, kar še zlasti obremenjuje gospodarstvo, posebej izvoznike. Izpostavili pa so tudi pomebnost vprašanja izgradnje TET 3 in opozorili na težke socialne probleme ob njeni neizgradnji ter pomankanju alternativnih razvojnih programov, saj bi se v tem primeru brezposlenost v Zasavju, iz sedanjih 23 odstotkov, povečala na okrog 50 odstotkov. Predsednik OO ZSSZ Ciril Urek je v uvodu poudaril zlasti tri sklope, ki lahko radikalno porušijo dolgoročno socialno varnost delavcev. Sindikati namreč ugotavljajo, da pri sedem odstotnem realnem povečanju državnega proračuna ne bo šlo za spodbujanje gospodarstva izvoznikov ali zmanjšanje brezposelnosti, temveč za zadovoljevanje potreb koalicijskih lobijev ter zadovoljevanje potreb negospodarstva. Opozarjajo na neugodno tečajno politiko in nove dajatve, ki še dodatno bremenijo tista podjetja, ki so ohranila in našla svoje mesto na tujih tržiščih. Z vprašanjem dolgoročne socialne varnosti je povezan tudi "inflacijski šok" zaradi davka na dodano vrednost, ki bo nastal ob predvidenem deset odstotnem povišanju cen. V območni organizaciji ZSSZ tudi podpirajo sindikat RTH in TET, ki se zavzemata za izgradnjo TET 3. Opozarajajo na posledice s težkimi socialnimi razmerami, ki bi ob neizgradnji tega objekta doletele zlasti zaposlene v RTH in TET ter druge, ki so posredno vezani na to dejavnost. Ciril Urek je poudaril, da je stopnja brezposelnosti v Zasvaju že tako med najvišjimi v slovenskem prostoru in bo v primeru neustreznih ukrepanj dosegla neslutene razsežnosti. V imenu ZSSS Zasavja je pozval sindikate Slovenije, naj v zaščito delavcev nastopijo skupno in s pritiskom na oblastnike preprečijo nadaljnje razslojevanje na tiste, ki ustvarjajo in tiste, ki nimajo nikoli dovolj. Sindikati predlagajo vladi, da takoj sprejme ukrepe za znižanje inflacije, ukrepe pri subvencioniranju obrestnih mer iz zamudnih obresti ter zniža plačilo bruto prispevkov in jih nameni za oživljanje gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Vladi tudi predlagajo, da z Banko Slovenije prednostno obravnava tečajno politiko in tako zajezi "propadanje na obroke" zdravega gospodarstva. Predstavnik sindikata Steklarne Hrastnik, Soniboj Knežak je povedal, da se kljub obljubam vlade o sprejetju ukrepov, ki bodo omogočili normalno poslovanje izvoznikov, gospodarska situacija kvečjemu zaostruje, ne pa izboljšuje. V Steklarni izvozijo okrog devetdeset odstotkov proizvodnje na zahtevna svetovna tržišča. Vendar ugotavljajo, da izgubljajo domači trg zaradi gospodarske politike, ki se trenutno vodi v Sloveniji. Predvsem opozarjajo na visoko inflacijo in dejansko rast stroškov, tako na poslovnem področju kot v zasebnem življenju. Knežak je opozoril na devalvacijo, ki sledi inflaciji in zaradi česar izvozna podjetja izgubljajo dobiček. V Steklarni so zaradi tečajnih razlik izgubili dva milijona DEM prihodka, ki bi ga vložili v posodobitev ali ohranitev delovnih mest. Poudaril je še druge vladne ukrepe, kot je npr. ekološki davek, davek na dodano vrednost, ki močno obremenjujejo podjetja. Dejal je, da v kolikor bodo stvari tekle v tej smeri, bodo morali v naslednjih letih razmišljati o zapiranju posameznih delov proizvodnje. Brane Medija je povedal, da imajo v ETI zaposlenih 1.500 ljudi. So zelo inovativna družba. V letošnjem letu so produktivnost dvignili za 16 odstotkov. Vendar ugotavlajo, da so na račun tečajne razlike, v lanskem in letošnjem letu, izgubili za 307 milijonov tolarjev. Zato se je zavzel, da tudi sindikati poskušajo vplivati, da bi prišlo do spremb na tem področju. Predstavnik sindikata Lisce Franc Štros je dejal, da tudi Lisca vsako leto posluje z dobičkom in je ena uspešnejših podjetji. V glavnem so tudi oni vezani na zahodna tržišča, čisti prihodki od izvoza znašajo čez 67 odstotkov. Vendar pa so plače delavcev izredno nizke. Delati morajo namreč z zahodno kvaliteto in hkrati konkurirati tajvanskim, hongkongškim in drugim podjetjem iz držav s t.i. poceni delovno silo. Jože Kačič je povedal, da je TKI Hrastnik podjetje, kije močno zadolženo zaradi investicije v nov obrat elektrolize. Vendar meni, da bi ob normalnih pogojih poslovanja, ki bi jih diktirala vlada, zadevo prebrodili brez večjih težav. Ob takšnih nenormalnih pogojih pa je to vprašanje. Poudaril je zlasti previsoke stopnje obresti za kredite, ki jih pobirajo banke, in se na ta račun bohotijo. TKI je poleg tega velik energetski porabnik, ceno le-te pa določa vlada in ko v podjetju že nekako najdejo notranje rezerve in se normalizirajo, vlada z novim povišanjem cen vso zadevo ponovno poruši. Tudi neugodna tečajna politika in druge razmere so botrovale, da so v TKI iz leta v leto začeli že kar kvartalno zmanjševati odstotek zaposlenih. Tako je bilo leta 1992 v podjetju 448 zaposlenih, danes jih je samo 292. Alojz Krajnc iz sindikata RTH je povedal, da njim največjo problematiko trenutno predstavlja odločitev o izgradnji ali neizgradnji TET 3. Če namreč ta nadomestni objekt ne bi bil zgrajen, bi v Zasavju izgubili še 2.300 delovnih mest, ki so direktno vezana na proizvodnjo premoga in energije ter 900 delovnih mest v podjetjih, ki so posredno vezana na poslovanje RTH. Z alternativnimi programi prezaposlovanja in iskanja novih delovnih mest, pa imajo zelo slabe izkušnje. Predstavnik sindikata STT Strojegradnje, Leopold Očko je dejal, da je STT eno tistih podjetij, ki je v Zasavju izgubilo največ delovnih mest.Včasihjebilo tu zaposlenih 1.500 do 1.600 ljudi, danes jih je le okrog 200. Tudi njih pestijo podobni problemi kot ostala podjetja, saj pretežno delajo za tuje partnerje. Lastnega programa imajo zelo malo. Očko poudraja, da če TET 3 ne bo zgrajena, bo tudi za njihovo podjetje to velik šok. STT je namreč vedno bila velik proizvajalec jamske opreme. Srečujejo se tudi z zastarano proizvodno opremo, saj je približno devetdeset odstotkov osnovnih sredstev v kovinsko predelovalni industriji iztrošenih. Denarja za vlaganje v novo opremo pa ni. Marjan Pušnik iz Sijaja Hrastnik je povedal, da se tudi njihovo podjetje srečuje z izgubami zaradi neugodne tečajne politike, saj več kot izvozijo, več izgub imajo. Tako je predlagal, da vlada čimprej poskrbi za zmanjšanje porabe v negospodrastvu, na vseh nivojih. S tem bi se znižala tudi obremenitev gospodarskih dejavnosti, kije danes najvišja v Evropi. Mia Južina DRŽAVNO TEKMOVANJE V TRBOVLJAH OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj je v aprilu izvedla državno tekmovanje osmošolcev iz znanja angleškega jezika. Na osnovi rezultatov predhodnih tekmovanj se gaje udeležilo 18 učencev iz zasavskih osnovnih šol. Vesna Drnovšek iz Litije in Polona Martinčič iz Trbovelj sta osvojili 3. in 6.mesto med vsemi tekmovalci v Sloveniji in si prislužili zlato priznanje. Samo Novak, Barbara Tori, Tina Zupančič, Žiga Sotler, Urška Medved in Miha Koritnik so osvojili srebrna priznanja. Čestitamo jim za osvojene rezultate in seveda pohvalimo za ves vložen trud v učenje. Zahvala gre tudi njihovim učiteljicam in staršem za vzpodbudo. Prepričani smo, da jim bo pridobljeno znanje v osnovni šoli koristilo pri nadaljnem šolanju. Mojca Lazar-Doberlel 4. ROŽNIKA 1998 ---nmr^ r -r Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. USTREŽUIVOST PA TAKA! Kraj in čas dogajanja: avtobus KUM 11, ki v četrtek, 14.maja 1998 vozi na relaciji Trbovlje -Hrastnik, s tem, da ima tudi dopolnilno tablo -Zel.postaja, kar pomeni, da avtobus vozi tudi na Železniško postajo v Trbovljah. Ura je 10 minut čez štiri, popoldan. Gorje, če si v kraju kot so Trbovlje in moraš za prevoz koristiti mestni promet. Vedno se kaj zaplete. Pred časom (o tem sem pisala v Zasavcu) seje zapletalo pri nakupu mesečne vozovnice, drugič spet, ko je šofer, kije na relaciji Komunala - Žel.postaja, za postanek na bencinski črpalki izbral nadvse ugoden trenutek, ko je bil avtobus nabito poln, do odhoda vlaka pa je manjkalo le še deset minut. Na mojo pripombo, da bi bilo morebiti že prejšnji dan zvečer pogledati, koliko goriva je še v rezervoarju, ali morebiti izbrati postanek nazaj grede, ko se ljudem ne mudi na vlak, ali pa morda izrabiti za napolnitev goriva kakšno vožnjo, ko na avtobusu ni tako hudo veliko ljudi, kar najbrž sploh ne bi bil problem, saj opažam, da so avtobusi v določenih urah povsem prazni, šofer ni imel komentarja. In spet je "prijazni" šofer tega ljubega dne poskrbel za "dogodivščino". Težko pričakovani avtobus. V eni roki potovalko, v drugi vrečko, zunaj pa pasja vročina. Zgodi se tudi, da moraš na avtobus in da se ti povrhu tega še mudi na vlak! Ko prispemo do odcepa z glavne ceste na železniško postajo, se odvije tale dialog: Šofer: "Ali gre kdo na postajo?" Jaz: "Ja, midve s hčerko greva (ostali potniki so tiho)." Šofer: "Potem boste ša šli kar tule dol po stopnicah." Jaz: "Ali je to nekaj novega?" Šofer: "Za to se pa kar onim doli, ki tako parkirajo, zahvalite." In odpre vrata, midve pa potovalke, nahrbtnike in ostalo prtljago v roke, pa pot pod noge. Ker pa na srečo vlak ni bil točen, sem imela čas opazovati, kako vozijo raznovrstni tovornjaki po parkirišču oziroma na isti relaciji, po kateri bi peljal naš vrli šofer. Tam skozi so peljali v desetih minutah; tovornjak-cisterna s cementom, tovornjak prikoličar in še nekaj drugih sem naštela in glej ga zlomka, vsi so bili večji kot avtobus, pa so se vsi pripeljali gor in dol. Nobeden ni dal tovornjaka na rame in ga nesel. IN POTEM NA VLAKU RAZMIŠLJAM: Le zakaj v Zasavcu ne izbiramo tudi najbolj mrkega šoferja, kije vedno jezen načel svet. Na ta račun sem v službi, ko sem o tem pripovedovala, slišala od kolegov, ki se vozijo tudi s tem avtobusom, še kar nekaj pikrih o šoferju, ki vozi kot obseden, ki nikoli ne pozdravi, oziroma odzdravi, ki je vedno mrk in tako naprej? Pa tudi o opazki, ki mi jo je sreviral sodelavec; Ja zakaj pa se ne pelješ s taksijem, ki te bo pripeljal do cilja, za povrhu pa je cenejši, saj stane 150,00 SIT, avtobusni prevoz pa 180,00 SIT. Mogoče zato - ker te pelje z avtobusom NAJ ŠOFER! Ivi Saje, Trbovlje SPOŠTOVANI G.V0ZEU! Zadnji odstavek Vašega prispevka je napisan enostransko, milo rečeno neresnično. Ker želim, da so bralci Zasavca, predvsem pa krajani naše krajevne skupnosti pravilno in resnično obveščeni, mi dovolite predstaviti še drugo stran zgodbe. Ne bi se mogel strinjati z Vami, da je v naši krajevni skupnosti edina kultura petje. Strinjam pa se, da je Loški glas edina aktivna kulturna skupina, ki neprekinjeno deluje že častitljivih 71 let in s svojimi nastopi doma in v tujini promovira ne le Loke - Kisovec temveč tudi našo celotno Zagorsko dolino. Vsled tega je bilo to Vaše že 20.srečanje z zamejskim zborom F.Venturini za vse prvovrstni kulturni dogodek, ki bi zaslužil več in predvsem širšo pozornost naše doline. Da se to ni zgodilo, je morda tudi Vaša napaka, žal pretirana skromnost ni vedno v ponos. V svojem scenariju ali kotVi pravite protokolu ste žal pozabili povabiti nekatere, ki bi vsekakor sodili na Vaše srečanje, med temi je tudi neupravičeno kritizirano vodstvo KS Kisovec-Loke. Vabila nisem prejel niti jaz kot predsednik sveta KS, niti ga ni sprejel tajnik osebno. Torej je to resnično edini vzrok, da nismo mogli zagotoviti predstavnika KS na Vaši prireditvi. V naši krajevni skupnosti, g.Vozelj, deluje 10 društev (športnih, kulturnih, gasilskih, itd.) in z večino teh dobro sodelujemo, poznamo njihovo delo, probleme in jim po svojih močeh pomagamo. Verjemite, doslej še ni bilo primera, da se na njihova vabila ne bi odzvali, o tem se lahko prepričate sami. Upam, da bomo z Vami ob medsebojnem spoštovanju in razumevanjem v bodoče bolj in tesneje sodelovali. Ker se vsak na svojem področju trudimo za kvalitetnejše in kulturno bogatejše življenje naših sokrajanov, je naša odgovornost še toliko večja. Spoštovani g.Vozelj, pričakujem, da boste moje pisanje sprejeli dobronamerno, v luči osvetlitve dogodka z druge strani. Zavedati se pač morate, ne le kot dolgoletni kulturni delavec, pač pa tudi, kot sodelavec časopisa, da ima javno izrečena beseda svojo težo pa tudi posledice, da opravičila niti ne omenjam. Predsednik sveta KS Kisovec-Loke, Marjan Kovač zžpi FMšme FMtišme FMsme fmšterc Fmšmc TV CENTER Z AMBICIOZNIMI PROJEKTI Regionalna televizija TV Center Trbovlje je na tiskovni konferenci predstavila nekaj ambicioznih projektov, s katerimi želijo predvsem popestriti življenje v Zasavju. Tako bodo 19.junija v Medijskih toplicah na Izlakah pripravili zaključno oddajo Čukec in Rozi, ki jo sicer vodi Ida Kralj. Istoimenska oddaja se je vrtela že dalj časa na vseh lokalnih televizijah po Sloveniji, na zaključku pa bodo razglasili najboljše in podelili nagrade. Najboljši razred bo odšel na izlet v Gardaland. Omenjena televizija seje pri svojih gledalcih uveljavila tudi s svojo oddajo o narodnozabavni glasbi z naslovom Pesem domača, katere "duša in kri" je Franjo Bizjak. Doslej so na televiziji zavrteli že okoli 1000 tovrstnih videospotov, kar je svojevrsten dosežek. V okviru lOO.oddaje bo S.junija ob 20.uri javno snemanje oddaje v Delavskem domu v Zagorje, svoj nastop pa so že potrdili Alpski kvintet, Cita Galič, Henček, Folklorna skupina Trbovlje in ostali. Zadnji projekt prav tako ni nič manj zahteven. Skupaj z Videotonom Geržina bodo pripravili izbor Miss Zasavja za Miss Slovenije. Izbor bo potekal 4.julija v Trbovljah, natančen kraj (verjetno pa bo to gledališka dvorana DD) še ni znan. Na izbor bodo povabili tudi nekatere bivše mišice in znane goste iz vse Slovenije. Vsa dekleta bodo predstavljena v polurnih oddajah na TV Centru. Na izbor se lahko prijavijo vsa dekleta, ki so bila l.aprila stara 17 let, najvišja starost pa je 24 let. Ob tem seveda ne smejo biti poročena in imeti otrok. Vsekakor ambiciozni projekti televizije, ki pa bodo nedvomno popestrili vsakdan v Zasavju. Peter Molnikar ŽE DVANAJSTIČ NA BOGENŠPERKU Mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna pri Litiji je pod vodstvom dolgoletne zborovodkinje Marjance Vidic pripravil že 12.tradicionalni pomladni koncert na gradu Bogenšperk, seveda z gosti. Tokrat sta sodelovala Mešani pevski zbor Peter Jereb iz Cerkna, ki ga vodi Vanja Lampič in Tamburaški orkester domače folklorne skupine javorje z dirigentom Jankom Slimškom. Slabo vreme jim je preprečilo, da bi prepevali na grajskem dvorišču, zato so se morali preseliti v poročno dvorano. Šmarčani bodo pevkam in pevcem s Cerkljanskega vrnili obisk v začetku junija. Boris Žužek 4. ROŽNIKA 1998 LE ČLOVEKA SODI NAJ (NE) OBČINAR! Koliko modrih kuvert je potrebno za ruševino? - Zasavje se nas otepa, a nas potrebuje! - Naj bo fašist ali komunist, do motorista vsak je ist! To so le nekateri od transparentov, ki so krasili okolico občinske stavbe v Trbovljah, ko so motoristi kluba Satan's Brothers pripravili miren protest v znak nestrinjanja z odločitvijo, da se morajo izseliti iz Potjorka. Po dobrih 45-ih minutah izražanja protesta je delegacijo treh članov motoristov sprejel župan Trbovelj, Janez Malovrh, in del tega pogovora tudi objavljamo. Janez Malovrh: "Fantje, takole. Jaz imam s sabo dva strokovnjaka s področja okolja in onadva vam bosta razložila, zakaj ne morete dobiti omenjene parcele." Predstavnica občine: "Ne zdi se mi fer, da ste naredili tak pomp glede vse zadeve in da vaš protest temelji tudi na tem, da ste okolico "spucali". To ni res. Počistili smo jo mi v okviru spomladanskega čiščenja." Smiljan Grčar - Pilko: "To ni res. Ne postavljajte nas na laž. Mi smo bili tisti, ki smo prostor očistili in postavili sode, res pa je, da je vaš kamion odpadke odpeljal. Bistvo ni v tem, bistvo je v tem, da nimate posluha za nas. Kaj, a motoristi smrdimo? Radi bi imeli center, kjer bi se zbirali vsi motoristi in na nek način bi tudi mi skrbeli za promocijo Trbovelj v svetu." Malovrh: "Zadeva je sledeča. Dejstvo je, da gre za zelo komplicirano zadevo. Mislim, da ste bili dokaj fer obravnavani in da bi izpadli kot neresni, če bi vas sedaj vlekli za nos in vas šele čez dva meseca obvestili, da morate izprazniti stavbo." Pilko: "Ko ste nas prvič sprejeli, ste nam dejali, da nam boste poskušali pomagati. Ampak vi ste že takrat vedeli, da s tem ne bo nič in ste nas odpravili." Malovrh: "Še enkrat vam povem. Problem je v denacionalizacijskem postopku, ki se izvaja za tisto zemljišče in sploh ni jasno, kdo je lastnik." Predstavnik občine: "Na tistem področju, kjer bi vi želeli imeti svoje prostore, ima občina namen zgraditi določen objekta in občina že išče investitorja. Potekajo intenzivni pogovori z nekaterimi podjetniki in v Smiljan Grčar - Pilko razlaga dejstva občanom Trbovelj interesu občine je, da se tisto ozemlje čez približno leto dni proda. Zato vam tistega zemljišča enostavno ne moremo odstopiti." Pilko: "Tista "štala" je malce odmaknjena. Mi bi se s potencialnim kupcem dogovorili o tem, da bi mu plačevali najemnino. In še nekaj me zelo moti. Kolikor pomnim, je bila "štala" zapuščena že več kot petnajst let in sedaj, ko smo se motoristi zagnali v ta objekt, pa so se našli neki načrti. To ni slučajnost, to je namerna "zajebancija". Ne zdi se nam fer, da ste pač počakali, da smo prostor očistili in nam potem poslali odločbo. Mi smo očistili zato, ker nam je okolje zelo važno. Le kako bi se počutil nek Nemec, ki bi se peljal proti Trbovljam, videl napis "Dobrodošli", malce višje pa pravo smetišče?" Malovrh: "Mi smo se pogovarjali in iz tega je nastal zapisnik. Tega sem jaz dal ustreznim službam v obravnavo in vi ste v določenem času prejeli odgovor." Pilko: "Torej kapital prevlada nad željami navadnih ljudi, kajne?" Malovrh: "Na žalost smo v času, ko denar prevlada. Občina je brez denarja in jasno je, da je v interesu občine, da tisto zemljišče proda. Če pa mislite, da sem vas prinesel okoli, napišite, da naj zahtevo obravnava občinski svet." Pilko: "Če bi vi to hoteli, bi mi tiste prostore dobili. Ampak vi želite zemljišče čimprej prodati, za navadne ljudi vas pa nič ne briga." Malovrh: "Ne zastopim, zakaj ste se spravili ravno v Trbovlje. Da me ne boste narobe razumeli. Jaz vas ne preganjam, toda zakaj ravno Trbovlje?" Pilko: "Ja, hudiča, saj se nas vse Zasavje otepa. Povejte mi, kako bi se vi počutili, če bi se zbirali npr. pred otroškim vrtcem? Da bi svoje "bombnike" parkirali, pili in sc pogovarjali. Kako bi reagirali?" Malovrh: "To je stvar tega, kako bi se obnašali. Če bi bilo obnašanje zmerno, vam ne bi storili nič, drugače bi vas pa policija "pospravila", tako kot vsakega občana, ki kali javni red in mir." In tako naprej.... Dejstvo ostaja, da se zasavske občine (in ne samo trboveljska) očitno motoristov otepajo. Do kdaj še? Lep primer predvolilnih obljub in pokvarjenosti (bodisi politikov ali Občinarjev), kako okoli prinašajo svoje državljane in občane. Trboveljski župan se je elegantno (tako kot zagorski - da ne bomo pljuvali samo v trboveljsko skledo) znebil motoristov in le ugibamo lahko, kakšno obliko protesta si bodo izbrali v prihodnje. Dejstvo pa je, da je v tej dolini zasavski (posebej pa trboveljski in zagorski, ki mimogrede čedalje hitreje drvi k vrhu Slovenije in Evrope) nekaj gnilega. In če zaključimo z mislijo zagorskega župana Matjaža Švagana, ki tako ponosno razlaga: "Zagorje ne bo prvo v Zasavju, ampak prvo v Sloveniji!" Mogoče res, toda motoristi bodo ob tem prvem mestu pahnjeni ali izven občine ali pa jih tu sploh ne bo nič videti. Po čigavi krivdi, pa presodite sami. Na občinskem jamboru je zaplapolala zastava motoristov Tekst in foto: Peter Motnikar 4. ROŽNIKA 1998 PODELITEV OBČINSKIH NAGRAD Ob praznovanju občinskega praznika občine Trbovlje je bila 1 .junija osrednja proslava v DD Trbovlje. Župan Janez Malovrh je pozdravil vse zbrane, vključno z obema županoma sosednjih občin, Matjaža Švagana in Leopolda Grošlja. Kratko je orisal zgodovinsko ozadje 1.junija. "Ne glede na težke čase, boj za obstoj, vdanost v usodo, pa mesto napreduje, raste, lepše je in prijaznejše in v njem brezvoljnost in brezciljnost nimata prostora," je poudaril trboveljski župan Malovrh. Za lepši danes sta zagotovo mnogo prispevala letošnji novoimenovani častni občan Trbovelj in letošnji prvojunijski nagrajenec, Stojan Batič in SGP Zasavje d.d. Trbovlje. Treba je poudariti, daje denarni del nagrade, ki bi pripadlo podjetju SGP, le-ta podaril Društvu prijateljev mladine za letovanje otrok na Debelem rtiču. Stojanu Batiču, akademskemu kiparju, so naziv podelili za večletno nadpovprečno delo v stroki in na drugih področjih za minula avtorska dela, ki so prispevala k afirmaciji Trbovelj v Sloveniji in v tujini, predvsem na področju kulture in promocije Trbovelj in Zasavja nasploh. Stojan Batič je bil rojen 2.junija 1925 v Trbovljah. Ob smrti očeta Ivana je bil star 6 let, tako, daje družino preživljala samo mati. Leta 1940je končal srednjo šolo. Potem seje zaposlil v Rudniku in skrbel za bolno mater. V začetku leta 1944je odšel v partizane, v Kozjanski odred. Takrat je ustvaril več malih plastik in risb, a se je vse izgubilo. Leta '45 se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, smer kiparstvo in izpopolnjevanje v Parizu leta 1957. Prvo razstavo je imel leta 1951 v Mali galeriji v Ljubljani. Še vedno je ustvarjalen, zadnja večja razstava je bila lani v razstavišču ZZZS v Ljubljani. Je imetnik Prvojunijske nagrade in nagrade Tončke Čeč, leta 1960 pa je prejel tudi Prešernovo nagrado. Vrsto del je daroval svojemu mestu, med njimi je tudi znamenito Knapovsko sonce. Vse to in še več so glavni razlogi, zakaj si je Stojan Batič zaslužil naziv "častni občan" Trbovelj. Letošnjo "Prvojunijsko nagrado" je komisija podelila Splošnemu gradbenemu podjetju Zasavje d.d. Trbovlje in sicer za večletno nadpovprečno uspešno delo. SGP Zasavje d.d. Trbovlje je lansko leto praznovalo 50-letnico poslovanja in je tesno povezana z razvojem mesta Trbovelj. Podjetje je v tem obdobju kljub velikim spremembam v gradbeništvu vseskozi ohranilo nosilno vlogo in odločilno prispevalo k spremembi celovite podobe naše občine. Gradbeniki so praktično zgradili vse industrijske in stanovanjske objekte, zdravstvene domove, bolnico, osnovne in srednje šole,... Velik je bil delež SGP-ja v poslovni skupnosti Rudis, saj so s svojim kvalitetnim delom sodelovali pri mnoštvu kompleksnih objektov doma in v tujini. Z večletnim osvajanjem zahtevnih investicijskih del v tujini, predvsem v Nemčiji, so odločilno prispevali k dodatnemu zaposlovanju občanov Trbovelj. Podjetje je v letu 1997 dobilo novo lastniško strukturo, v kateri imajo zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni 55,25% njegove vrednosti, 44,75% pa je v lasti skladov. 50 let uspešnega dela in kakovost zgrajenih objektov so zaposlenim v SGP Zasavju v ponos in garancija za naprej. In zaradi vseh teh dejstev je SGP Zasavje zaslužilo letošnjo "Prvojunijsko nagrado". Prireditev je popestril Trio bratov Lorenz, večer pa seje zaključil s klepetom ob prigrizku. Marta Hrušovar in Peter Motnikar 11.P0DR0ČNA REVIJA DPZ IN MPZ V turobnem petkovem poznem popoldnevu, ko se je svinčeno sivo nebo že skoraj dotaknilo strehe trboveljskega Delavskega doma, so iz mladih grl zazveneli jasni, čisti glasovi. Zlili so se v pesmi, s katerimi so se na 11 .področni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Zasavje dne 22.5. predstavili mladi in prizadevni pevci iz Litije, Zagorja, Radeč in Trbovelj. Sodelovalo je 8 zborov. Občinstvo v dvorani je zagotovo najtopleje sprejelo najmlajše nastopajoče, to je otroški pevski zborček Vrtec Trbovlje, ki poje že šesto šolsko leto, vodi pa ga Karmen Lindič in otroški pevski zbor Cicido Glasbene šole Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan, ki je začel svojo pot leta 1988 kot cicibanski zbor, zdaj pa je že tri leta otroški zbor. Presenečen nad povabilom na 11 .revijo OPZ in MPZ pravijo, da je bil OPZ Osnovne šole Štangarske Poljane iz Litije, pod vodstvom Alenke Kralj. S svojim nastopom so mladi pevci dokazali, da so si to povabilo gotovo zaslužili. Posebne pozornosti poslušalcev so bili deležni pevci otroškega pevskega zbora OŠ dr.Slavko Gruma Zagorje. To je šola s prilagojenim programom. Njihov zborček je sicer majhen, vendar so njihovi glasovi zveneli prijetno in ubrano pod vodstvom Mojce Kovačič" Otroški glasovi so izzveneli z nastopom OPZ OŠ Trbovlje, podružnice Alojz Hohkraut, ki ga vodi Ksenija Cizej. Zatem so dvorano napolnili jasni in blago zveneči ubrani glasovi pevcev mladinskih pevskih zborov. MPZ OŠ Marjana Remca Radeče in zborovodkinja Teja Balog so si aplavz, ki so ga bili deležni, prav gotovo zaslužili. Vsekakor pa gre vse priznanje MPZ Juventus Glasbene šole Zagorje in zborovodju Franciju Stebanu za njihovo petje, kar potrjuje tudi dejstvo, da so dobitniki mnogih priznanj. Posebno mesto v tem programu pa pripada MPZ Vesna Zagorje z zborovodjem Rihardom Majcnom. Zbor je prvi nosilec Gallusove plakete v Sloveniji. V letu 1998 mu je pripadlo mesto med najboljšimi dekliškimi zbori v Sloveniji’ in srebrna plaketa. Tudi z nastopi v tujini se vračajo s priznanji. S svojim kvalitetnim in dobro naučenim petjem nadaljujejo 125.letno tradicijo petja v Zagorju in v Sloveniji. Želja vseh nastopajočih in "uživajočih" je, da se srečajo na 125.področni reviji že naslednje leto. Marta Hrušovar REVIJA MAZORETNIH SKUPIN V okviru praznovanja občinskega praznika občine Trbovje, seje v nedeljo, 31. maja, na štadionu ŠD Rudar Trbovlje, odvijala 4. revija tnažoretnih skupin iz Slovenije. Organizator - ZKO Trbovlje je ob pomoči Sklada RS za ljubiteljske in kulturne dejavnosti, speljal skorajda tradicionalno prireditev. Devet mažoretnih skupin je sodelovalo: iz Pirana, Radeč, Lovrenca na Pohorju, Jesenic, Lenarta, Ljubečne, Radvanja - Maribor, Logatca in Trbovlje, ki so z umetnijami navdušile občinstvo. Na reviji so sodelovale skupine mlajših in starejših mažoretk, tako po starosti, kakor po časovnem delovanju skupin. Prva uradno ustanovljena skupina je nastala leta 1972 - iz Logatca, kije še zmeraj najštevilnejša. Nastop mažoretk je prijetno zaokrožil Radovan Skubic, ki je podžupanu trboveljske občine, Pavletu Hacinu, izročil čestitke za praznik, ki jih je na svojem teku po Sloveniji prejel od županov občin, skozi katere je tekel. Po podelitvi priznanj mentoricam nastopajočih, so 4. revijo mažoretnih skupin zaključile s skupnim nastopom mažoretk Trbovelj, Jesenic in Logatca. S kan-kanom so dokazale, da so vešče še česa poleg vrtenja palic in korakanja. Pri tem gre priznanje tudi Rudarski godbi Hrastnik, ki je spremljala korakanje mažoretk in pa čestitke za nedavno zlato ob nastopu v drugi težavnostni skupini. Marta Hrušovar Sintetično snobsfvo Zakoračili smo v mesece, ko bodo zaznavilejši telesni vonji. Ne glede na to, koliko topline bo kdo delež.en od bližnjega, bodo, prizadevanjem navkljub, sončni žarki neusmiljeno razdišavljali parfume, deodorante in kar je še takega, kar pristoji vsakodnevni urejenosti. Če si bodo nekateri dajali opravka s kakršnimkoli "smradom", bodo toliko bolj posnemali take, ki podobnim zadevam namenjajo več pozornosti. Kajti medtem ko večina razmišlja o poletnem oddibu, se večidel najde tudi več časa za razvedrilo. Družbenega smradu še nikoli nihče ni omenjal, čeprav je res, da so določene družbe ljudem bolj povšeči oziroma lahko bi rekli tudi: da jim bolj "dišijo". Horizont raznih družabnosti je najbrž pestrejši glede na človekovo odprtost, interese, simpatije. Najbrž pa so si družabni krogi podobni po obnašanju, ravnanju, oblačenju ljudi. Poznano je še, da se mnogi posebej trudijo, da bi s poznavanjem modnih kulturno-umetniških in drugih dejavnosti vzbujali veljavo. Navadno pa se kulturni snobi shajajo na drugih prireditvah kot poslovni snobi in podobno. A četudi je o snobizmu kdaj več in drugič manj govora, pa vsekakor razburka družbeno dogajanje, katerega praviloma le redko tretirajo snobsko. Ali krajše rečeno; kakor pač komu kaj koliko pomeni. Tekst in foto: Petra Radovič Meri Vintar, .... prodajalka iz Hrastnika: ' "Za izraz snobizem še nisem slišala. 1 Ljudje se med 11 i J seboj s MpH podobnimi l! 1 izrazi ne ogovarjajo." Natalija Lendero, dijakinja iz Hrastnika: "Kdo je snob? Tisti, ki je neprijazen, vzvišen, domišljav. Snobi se ponavadi bahajo z denarjem. Ampak ker mi pri ljudeh denar ni najvažnejši, mi snobi niso všeč. Saj snobe tudi raje zafrkavajo." Matic Stražišar, dijak iz Trbovelj: "Snob je tisti, ki se druži le z ljudmi, ki posedujejo veliko denarja in prezira take z manj denarja. Tudi v Zasavju je dosti snobov, ki se vedno moderno oblačijo in se ponašajo z najdražjimi avtomobili." Mateja Kovač, dijakinja iz Trbovelj: "V manjših mestih je več snobov, ki kar tekmujejo kdo bo imel več denarja. Sicer pa mi snobizem ni všeč." Tone Papež, monter iz Zagorja: "Denar večinoma pokvari ljudi. V manjših krajih je več snobizma kot v večjih mestih. Toda bolj všeč mi je skromnost, preprostost." • 'iinirn * .. I Boris Bervar, : dijak s Trojan: ! It "Politiki delujejo H snobovsko. Recimo dr. w Janez Drnovšek, lk f. . \[ * ker ima veliko vj denarja. Denar ponavadi razslojuje ljudi in če so ljudje vseeno prijateljski, mi je snobovstvo tudi všeč." Elvira Seferovič, dijakinja iz Litije: "Snobovski oziroma domišljav je človek, ki ima veliko denarja. Ampak opažam, da so ljudje z veliko denarja tudi preprosti. Nekaterim pa denar pomeni vse v življenju in omalovažujejo skromnejše ljudi." Tomaž Barbek 0.1 iava.io si[|||'ki:i;a nm ix i:ui;rno V prihodn jih dneh pričakujemo občani občine Litija nov proračun. Za leto 1998. Ki ga župan že kar nekaj časa pripravlja. In je, proračun seveda, ž.e sedaj predmet številnih razglabljanj, ugibanj, prepirov. In ker je tole leto volilno, politiki združno napadajo župana: "Kje pa je proračun?! Saj ja ne moremo normalno delati!?" Upravičenim kritikam navkljub pa naša pravna država predvideva tudi za tovrstne dogodke rešitev. Skupina občinskih svetnikov lahko kar sama pripravi predlog proračuna. A očitno to ni v interesu nikogar. Saj je vendar volilno leto. V katerem bi se pa lahko obnašali pametno. Končno. Človeku bi se kar milo storilo,če bi naše politike po 4 letnem mandatu, ki bi ga morali pri volilcih potrjevati vsako leto, na koncu še srečala Magia Sophia. In bi le ta bila lepo darilo oziroma popotnica za nadaljno življensko pot. A ker pač ni dobro delati si preveč iluzij, nazaj k proračunu. In proračunskemu usklajevanju, da bo dobil zadostno podporo v občinskem parlamentu za sprejem. In ker je na voljo kar nekaj denarja, nekaj čez miliardo tolarjev, se splača za ta znesek tudi boriti. Kar velik del občinskega proračuna se napaja s pomočjo države. Ki s svojimi merili vsaki občini pošlje takšno ali drugačno vsoto denarja za to ali ono postavko, za šport, socialno varstvo, kulturo,... In bi morale občine ta denar tudi namensko porabiti. Ali pa tudi ne? Če je občini ime - Litija. Ki, očitno, seže tudi čez državo. In namensko pridobljena sredstva povsem namensko prelije nekam drugam. Za zavarovanje plemenskih bikov, morda. Da se jim kaj ne zgodi, kajti naša nataliteta je že tako ali tako vsake obsodbe vredna, in če bi se še našim plemenskim bikom kaj naredilo in ne bi bili zavarovani... In tako prelitega oz. preusmerjenega denarja je kar nekaj. Samo za kulturo od leta 1995 do vključujočega letošnjega proračuna za okoli 63 milionov tolarjev. Ki so jih oz. jih še bodo preusmerili. In si izmišljali vedno nove postavke za zaščito takšne in drugačne govedi. Ki pač ne rabi kulture. Morda pa so naši izvoljeni predstavniki pametnejši, kot si mi mislimo. In so pojem kultura raziskali do samega izvora. Kajti beseda izhaja iz latinščine, kjer je pomenila pravzaprav "obdelovati zemljo". In so novodobni pojem nekako oplemenitili s starim pojmovanjem besede in ubili kar dve muhi na en mah. Z združitvijo posameznih postavk. In pravzaprav racionalizirali poslovanje naše občine?! Le kdo bi si mislil!? V tem, ne boju, pač pa mesarskem kovanju posameznih občinskih postavk, sodelujejo za blagor ljudstva takšni in drugačni posamezniki. Ki pa v obdobju I leta doživljajo kar čudežne ozdravitve oz. spreobrnitve. Ker so še lansko leto vlagali dopolnila oz.amandmaje k predlaganemu proračunu, s katerim so delu naše kulturne ponudbe, matični knjižnici, vzeli za nakup novih knjig milion tolarjev. Da pa bi bila farsa še večja, je bil slavnostni govornik ob odprtju prenovljene knjižnice prav človek, ki je ta milion tej isti knjižnici "požrl". A vendarle, ker je letošnje leto volilno, se bo poslej odločno z.avz.el, da odnos občine do kulture ne bo več mačehovski. Kot je v svojem pismu odpisal Zvezi kulturnih društev. In navede! še kar nekaj vljudnostnih fraz. In kako naj, gospodu državnemu poslancu tudi, za božjo voljo, verjamem? Sicer pa, razprava o proračunu je pred vrati. Na delo, gospoda! Pa še tole. Vsem potencialnim porabnikom občinskega proračuna svetujem obisk lekarne. Domače ali tiste čisto navadne, ni pomembno. Le da imajo persen. V dovolj velikih količinah. Ki ga boste potrebovali, pieden boste dobili denar. Če ga sploh boste. Kljub upravičenosti. Kajti, kakor se že poluradno šušlja.... Branka Jan 0.1 IM .IM? Katera je vaša najljubša televizijska nanizanka oziroma nadaljevanka? Esmeralda. Beverly Mills, Princ z Bel Aira ? Se vam zdi, da bi lahko v naštetih serijah našli kakšno skupno točko? Na j vam pomagam - vse tri (no, ne le te, tudi mnoge druge nanizanke in filmi se ukvarjajo s tem, vendar sem se trenutno spomnila ravno teh) v bistvu govorijo o razslojevanju v družbi. Govorijo o dveh svetovih, ki sta bolj ali manj (ne)združljiva. Nekatere nanizanke prikazujejo razumevajoč bogati sloj, ki je pripravljen pomagati tistim s socialnega dna, ljudi, ki do revnejših nimajo praktično nobenih zadržkov (vsaj nekateri posamezniki ne), nekatere pa kažejo različne težnje po nezdružljivosti teh dveh svetov. Vendar nanizanke prikazujejo predvsem ameriško družbo. Kaj pa pri nas? Ste že kdaj pomislili, če kaj takšnega velja tudi za našo slovensko oziroma zasavsko družbo? Kaj v bistvu sploh pomeni razslojevanje? Razlike v plačah so tudi pri nas že od nekdaj. Že od nekdaj so si nekateri lahko privoščili več kot drugi. Ena izmed značilnosti "višjega " sloja naj bi bila selitev iz mesta, mir svoje razkošne hiše na obrobju mesta, izoblikovanje neke svoje kulture - obiski gledališč, galerij, ukvarjanje z. dražjimi športi, nedruženje s tistimi nižje na socialni lestvici, drugačen način razmišljanja. Se vam z.di, da je to pri nas prisotno? Več kot očitno je, da je tudi pri nas vse več ljudi, ki živijo v nezavidljivih okoliščinah, ki resnično ne vedo, kako bodo dočakali konec meseca, ki niti svojim otrokom ne morejo nuditi kaj novega. Verjetno se sploh ne zavedamo, koliko ljudi je odvisnih od raznih socialnih pomoči, pomoči Karitas, Rdečega križa. Po drugi strani Pa je tudi po naših okoliških hribih vse več počitniških hišic, ki bi jih bolje označili, če bi jih poimenovali kar vile. Res je sicer, da igrišča za kakšen golf v Zasavju še nimamo (vsaj po mojih podatkih ne), vendar pa je tudi že tenis šport, ki si ga ne more privoščiti čisto vsak. Gledališke predstave in razne druge kulturne prireditve pa so tako ali tako bolj slabo obiskane. Kakšni pa so čisto človeški odnosi med zasavsko elito in neelito? Na žalost znajo malo starejši otroci pogosto že zelo dobro pokazati, da obstaja neka meja med tistimi, ki imajo vsega dovolj, in tistimi, ki so ž.e kdaj slišali za besedo odreči se. Tudi v naših šolah se dogaja, da so tisti, ki niso oblečeni čisto po zadnjih trendih, ki nimajo denarja za zapravljanje po trgovinah, nekoliko izključeni. Saj ne rečem, da je to neko splošno pravilo, vendar pa se tudi to že dogaja. Sicer mislim, daje v naši družbi na sploh še prisoten nek čut za skrb za tiste, ki so iz različnih razlogov v slašbem finančnem stanju, vendar pa so opazna tudi nasprotna razmišljanja. Zdi se mi, da je za slovensko družbo na splošno značilno, da na vseh področjih zelo dosledno sledi zahodnemu trendu, to pa bi nas lahko hitro pripeljalo tudi v izgubo občutka z.a karitativno delo, v vse večjo samozadostnost in občutek odvečnosti tistih, ki niso tako uspešni kot mi. Upam, da vsi čutite, tja to ne bi bilo prav. Irena Grafenauer Veličina glasbene eksotike Odkar se je leta 1987 posvetila solistični karieri, je sloves uspešne flavtistke utrdila tudi kot profesorica na Visoki šoli za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Salzburgu. Sicer je vse njeno življenje prežeto z glasbo, je tudi trikratna zmagovalka na mednarodnih tekmovanjih, dobitnica nagrade Prešernovega sklada in številnih drugih, izbrana je bila tudi za soloflavtistko simfoničnega orkestra Bavarskega radia, izdala več zgoščenk in umetniško delovanje utrjevala kot vrhunska glasbenica. Umetniško veličino podaja bolj s pozornostjo kot s presenečenji, pritrjuje humanim odnosom in, kljub napornemu delavniku, uspe ohranjati energičnost in dinamičnost. Temperamentna kot je, se, bolj kot urejanju, posveča športu. In kot je še dejala, ko je nastopila na celovečernem koncertu v okviru 2. srečanja flavtistov Slovenije v Zagorju, so ji zelo všeč filmske, gledališke, kulturne predstave. Povsem enostavno pa si dosti časa vzame tudi za zajtrkovanje. Poleg vsega pa se ji zdi pomembno tudi prepoznavanje in sledenje lastnim željam. Foto: Porto Radovič Ste prvič v Zagorju? Ja, prvič koncertiram v Zagorju. Kaj pravite o 2. srečanju flavtistov? Nisem ravno zagret pristaš raznih flavtističnih druženj, saj so včasih pretirana. V Zagorju je srečanje v manjšem stilu, vendar nežno, ganljivo, ljubko. Kljub temu, da ni preveč masivno, se še vseeno lahko ljudi čuti. Všeč mi je, da so se zelo mladi udeležili tega srečanja in sproščeno sprejemajo znanje, ki jim bo koristilo v prihodnje in se ne naprezajo s presojanjem ter delajo v skladu z emocijami. Kajti čustva so pomembna, važno je, kaj čutijo. Se vam zdi flavta popularen inštrument? Na vsak način. Verjetno ima vsakdo svoja merila, zakaj mu je kakšen inštrument ljubši. Zase lahko rečem, da me je prevzel flavtin specifični žalostni zvok. Bolj slikovito bi to, recimo, ponazorila s solzo in flavta je bila zame več kot veselje, popolnoma meje navdušila. Ste mnenja, da je izbira inštrumenta naključna? Osebno sem svobodno izbrala inštrument, nekateri ga tudi drugače izberejo, bodisi glede na predloge ali jih kdo navduši, skratka, več načinov je, kako priti do flavte. Zmeraj pa upam, da prevaga tudi tista nujna človeška potreba, ki nekako pomeni, da je človek poklican za igranje flavte, čeprav ni samo to. Ampak to je redkost, da nekdo svoj poklic izvaja zavoljo razdajanja, nekakšnega poslanstva. Kaj, po vašem mnenju, naredi dobrega flavtista? Sploh ne gledam na flavtista kot na flavtista, ampak zmeraj gledam na glasbenika, ki igra flavto. Izžarevanje glasbenika pa je stvar, ki je človeku dana, podarjena v zibelko, to nekdo ima, kakšen drug pa nima. In to se ne pridobi umetno. Želja po razdajanju in ne po uveljavljanju, pa je v človeku, to je tisto, kar izžareva in se čuti med publiko. To je sla po glasbi. Tudi vaš talent se je precej časa kalil. Na vsak način sem imela težko pot, ampak Slovencev je malo, kjer je večja družina, so se ljudje bolj pripravljeni družiti, soočati, tudi skregati in ker znajo biti stvari komplicirane, jih je zmeraj treba stružiti, ampak s tem lahko človek pride dlje, kakor tisti, ki je zmeraj nekako "v vato zavit" in je ob najmanjši stvari lahko nevoščljiv, zavisten. Ampak to je opravičljivo, tako sem tudi sama odpustila, če mi jo je kdo zagodel. Mislim pa, daje v Sloveniji veliko talentiranih ljudi, saj smo Slovenci muzikalen narod. Je pa tako, da včasih en drugemu delamo težave. Tako je pač: majhen narod na majhnem prostoru in zmeraj se bojiš, da boš koga povozil. Kaj menite o občutkih? Občutek je prva stvar, ki jo začuti novorojenček, a se z vzgojo porazgubi. In občutke vsakdo različno usmerja, izraža. Z zavestjo in srčnostjo pa je tako, daje idealno, kadar gresta z roko v roki. Ampak umetnost je zmeraj najti pravo mero, pravo sredino, to le redko 'porata'. Vam je odzivnost publike na koncertih pomembna? Sploh ne. Ampak žalostna sem, kadar publike ne "prebudim", kar se mi je na nekem koncertu že zgodilo. Bolj kot odzivnost, mi je važna pozornost, da se razumemo in si lahko dajemo. Raje kot to, da se publika odziva s ploskanjem, imam, če poslušajo in pozorno spremljajo koncert in se skupno počutimo kot v nekem sanjskem, glasbenem svetu, ki smo ga vsi željni. In ne, da se med koncertom pogovarjamo o denarju. Kaj pravite o interpretaciji skladb? Interpretacije se človek zmeraj nanovo loteva, tudi sama vedno iščem nove izraze, se učim. Zmeraj pri določeni skladbi najprvo skušam razumeti komponista in prebrati, kaj je o njem napisano, nato se poglobim v njegova občutja, ■potem pa skušam biti zvesta tudi svojim občutkom, s katerimi kot rezultat vsega oblikujem izvedbo skladbe. Z vso svojo zmožnostjo, najnežnejšimi čustvi ter odprtostjo do glasbe se predam kompoziciji. In ker je vsak dan različen, tudi vsak dan različno živim, občutim in v tem smislu tudi zmeraj iščem nove glasbene izraze. Ste se kdaj ozirali na mnenje glasbenih kritikov? Ja, vedno. Imam prijatelje, ki jim zaupam in mi vedno povedo svoje Folo: Tomo Brezovar mnenje in zmeraj imam občutek, da je vse res. Vedno sem se namreč od glasbenih kritikov kaj naučila, si širila obzorje. In ljudje vedo, da sem srečna, če mi povedo kritiko, ki jo premislim in se učim naprej. Koliko koncertov letno odigrate? Včasih sem ogromno igrala, zdaj malce manj. Včasih je bilo letno tudi okoli stodvajset, potem osemdeset, zdaj letno odigram okoli šestdeset koncertov. Radi potujete? Zelo, cigan sem po srcu. Vas izčrpajo koncerti in kako si oddahnete? Na vsak način me koncerti zelo izčrpajo, vendar se dosti ukvarjam s športom, sploh veliko plavam in se sprehajam. Izdali ste več zgoščenk, veliko igrate Bacha, Mozarta... Nikakor ne igram zgolj Bacha in Mozarta. Ampak do Mozarta gojim neko specialno razumevanje, ki ga do Bacha še nimam. Vendarle imam rada vso glasbo, tudi moderno, poslušam jazz, tudi romantična glasba mi je všeč in jo veliko preigram. Vsakdo naj posluša, kar ima rad. Če človek v glasbi nekaj najde, kar potrebuje, kar mu je všeč, ni nobenih meja. In recimo če imate nekoga radi: mar boste iskali knjigo, kjer piše, kako bi moralo biti. Vse sanjarije, čutenje, vse je dovoljeno. Če človek lahko nekaj občuti, bo rad živel. So, po vašem mnenju, predsodki odveč? Sigurno. Vendar je zame tako, da včasih rabim popoln mir. In vsakdo mora najti, kaj je zanj dobro. Ampak vendarle je verjetno vsak glasbenik obremenjen s tem, da bi komponiral? Res je. Na momente sem poskušala tudi komponirati. In koliko je vaš vsakdan povezan z glasbo? Razen časa počitnic ali ko grem na sprehod, je moj vsakdanjik zelo prepleten z glasbo. Ampak tudi sprostiti se znam. Rada tudi pojem ati kaj poslušam. In zame je glasba tudi, ko poslušam ptice ali otroke, ko jokajo in se smejejo. Ali kadar se ljudje hihitajo, je kot morje glas- be. Živost v glasovih je zame glasba. Veliko vadite? Relativno vseskozi zelo malo vadim, vsaj napram preostalim gasbenikom. Ampak kadar vadim s flavto, to počnem intenzivno, ljubeče, požrtvovalno, predvsem pa predano in z veliko potrpljenja. V življenju je treba biti potrpežljiv, čeprav sem do sebe najmanj potrpežljiva. Kakšno mnenje imate o položaju glasbe, glasbenikov v Sloveniji? V življenju nerada primerjam. Toda ko se gre za ljubezen, za glasbo, za občutke, za to, da raziskujemo, kaj so napisali komponisti, ki so pisali iz neke emocije, glasbeniki pa se smemo s tem ukvarjati, se mi zdi pravilno, da se temu skupno posvečamo. In izkušnja iz miinchenskega orkestra je krasna, saj smo se znali osredotočati na rešitve in smo potem dobro igrali. Važno v vsakem orkestru je spoštovanje drug drugega. Ko v končni fazi lahko brez besed poslušamo en drugega in igramo. Spoštujete glasbo? Zelo. Menim pa, da glasbo vsakdo po svoje spoštuje, vendar nekateri tega ne izražajo. Staršem sem zelo hvaležna, da so mi omogočili postati glasbenica. Morda je kdo nesrečen, ker se ni imel možnosti ukvarjati z glasbo in za take imam vedno razumevanje. Postati glasbenik je lahko tudi privilegij. So priprave na koncert dolgotrajne, imate tremo? Dolga leta je treba, da se človek privadi koncertiranju, vendar imam še zmeraj tremo. Pravijo, da trema spada k nastopom. V življenju se vse dopolnjuje, tako kot dan in noč, Japonci pa temu rečejo jin in jang. Kakšni ljudje vas zanimajo? Preprosto rečeno, so mi všeč ljudje, ki niso vsiljivi, znajo na različne načine izražati spoštovanje terne izsiljujejo dogodkov, srečanj, če zanje še ni pravi čas. Ali veliko časa posvetite zunanjemu videzu? Vedno najdem tudi čas zase, lahko je to urejenost, šport, tudi umetnost me inspirira, včasih pa mi ogromno pomeni, če iz flavte povsem počasi izvabljam tone. In mir, ki me prežme z glasbo, je neverjeten, to me osrečuje. Kaj je za vas ljubezen? Ljubezen je največ. Ljubezen vsakdo drugače občuti, a je gonilna sila vsega. Važno je, da so že otroci dovolj ljubljeni. Sicer pa je zame ljubezen, da sem lahko takšna, kot sem in da tudi partnerja sprejmem takšnega, kot je. Ljubezen je, če se partnerja lahko v popolnosti razumeta, dopolnjujeta, sočustvujeta, kontaktirata z besedo ali s pogledom, skupno delita ljubezen tudi do drugih, skupno premagujeta težke trenutke ter gojita zaupanje. Radi berete? Odvisno, včasih zelo, včasih pa malo manj. Spomnim se, da mi je bila v otroštvu najljubša knjiga Pika Nogavička. Pred kratkim sem brala o budizmu. Ampak preberem si tudi horoskop. Kaj pa pedagoško delo, kaj vam je najpomembnejše pri poučevanju flavte? Vsakdo terja svojstven pristop, vsakega skušam povsem individualno razumeti oziroma bolj kot je študent odprt, boljše sodelujeva. Študentom želim poleg znanja o flavti podati še, kako prek flavte spoznavati, kaj je to glasba. In še, da flavta ni trobenta, kjer je treba zmeraj kaj pritiskati. Imate veliko prijateljev? Ljudi imam zelo rada, ampak pravih prijateljev je pa sigurno malo. Zaupljiva sem pa itak preveč do vseh. Kaj pa spoštujete pri medčloveških stikih? Iskrenost. Napake pa imamo možnost tudi izboljševati. Zgodilo se je, da je kakšno prijateljstvo prenehalo, a se je pozneje zopet začelo, za takšne stvari sem odprta. Pri tem ni pravil, po katerih bi se lahko ravnali, dobro je le, če se medsebojno toleriramo. Ste imeli kdaj domotožje? Izredno domotožje sem imela, v nekem obdobju se mi je zaradi tega zdelo, da mi gre vse narobe, ampak potem se mi je v tisti nesreči zgodila največja sreča. Slovensko besedo rabim tako kot strelo ali kot zrak, če povem bolj po domače. Kaj vas osrečuje in kaj žalosti? Iskrenost me osrečuje. Žalosti' me pa, kadar ljudje vidijo le slavo, denar. Ne zanimam se pretirano za ljudi, ampak če mi povedo, da glasbo gledajo le skozi denar, potem mi ni vseeno in jim povem svoje. No, naj še povem, da mi je odprtost ljudi zelo važna, da človek pove, kaj mu je všeč in kaj ga moti; to me navduši. Petra Radovič TRGOVINA e____n.o.o. ---------- Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, Sin 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina AS DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal ______tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 SPORI CBR 1100 XX Super Blackbird VIR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR 125R TOURING ST 1100 A Pan European ST 1100 Pan European CHOOPER VF 750 C Magna VF 750 C2 Snadovv VF 750 C Shadovv VF 600 C Shadovv ENDURO XRV 750 V Africa Twin NX 650 RV Dominator XL 600 V Translap XR 600 R CLASSIC CB 750 F2V Seven-fifty SCOOTER SFX 50 cen& brez RD. MFC 1.605.050 SIT 1.926.060 SIT 1.393.550 SIT 1.672.260 SIT 1.471.852 SIT 1.766.222 SIT 1.545.548 SIT 1.854.658 SIT 1.252.550 SIT 1.503.060 SIT 704.248 SIT 845.098 SIT 2.325.748 SIT 2.790.898 SIT 1.793.050 SIT 2.151.660 SIT 1.236.852 SIT 1.484.222 SIT 1.095.946 SIT 1.315.135 SIT 1.072.446 SIT 1.286.935 SIT 939.248 SIT 1.127.098 SIT 1.252.550 SIT 1.503.060 SIT 900.050 SIT 1.080.060 SIT 986.248 SIT 1.183.498 SIT 798.248 SIT 957.898 SIT 1.135.050 SIT 1.362.060 SIT 281.248 SIT 337.498 SIT V MFC je vračunan 20% prometni davek. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: info( vnesle vrednosti kar za 15 let. (SEVEDA, SAJ NIKOLI NE VEŠ, ČE NE BO RAVNO NAŠA KS TUDI KANIDAT ZA OBČINO... HORUK, POBERI KAR SE DA!) "LJUDI TE ŠKLAD" JE POKAZAL VSO LJUBEZEN, KO V NOBEN MEDIJ NI OBJAVIL, DA BODO V SOBOTNEM ŽURU TUDI VSTOPNINO POBIRALI... ( kot živalski vrt: več jih je bilo lunaj, kot notri - horuk!) Na "fuzbal" tekmi v nedeljo so najuspešneje igrali "pleharji" pihalnega orkestra SVEA. ( NA KONCU SO POZABILI ŠE EN "TOTN MRŠ" ZAŠPILAT - HORUK) TUDI DRUGO LETO BODO ZASAVSKI DERBIJI I (v tretji ligi bodo Zagorjani z Litjani igrali - horuk) Srečanje flavtistov v Zagorju je bilo pestro in na svetovnem nivoju. ( LE NAVADE SO ŠE BALKANSKE: NOVINARJEM SO VSTOPNINO ZARAČUNAVALI - HORUKI) SATAN’S BROTHERS! VASE KRANJSKE TOVARIŠE SO BLAGOSLOVILI PREJŠNJO NEDELJO. ( pojdite se še vi, morda boste le dobili prostore - horuk!) Duše naših poštenih politikov so velike - njihova bolečina pa še večja! ( PETINDVAJSET MILIJONOV TOLARJEV /25.000.000,00 SIT/ - HORUK!) FOTOREPORTER JE NA REVIJI MAŽORETNIH IN BOBNARSKIH SKUPIN V TRBOVLJAH PLES KAN-KAN SLIKAL IZ ŽABJE PERSPEKTIVE... (zaradi boljšega razgleda - horuk) ISKRICE NA ZADNJI STRANI DVOMI (0 POŠTENOSTI) OSTAJAJO (prvič) Če je bil vladni predsednik in vladajoča koalicija prepričan, da je s tajnim izraelskim (aktom) sporazumom vse O.K., zakaj so bili poslanci vladajoče koalicije tako zainteresirani, da se ta zgodba ne bi raspletla na Ustavnem sodišču? DVOMI (0 POŠTENOSTI) OSTAJAJO (drugič) Virmanska afera v katero je zabredla SLS pred leti je nekatere politike postavila na laž. Gospodarski minister Metod Dragonja nekoč generalni direktor Leka je sprva (pred dvemi- tremi meseci) zatrdil, da podjetje, ki gaje vodil ni financiralo volilno kampanijo SLS, pred kratkim pa je priznal, da so za volilno promocijo nekdanje poslanke SLS M.K. Lukač nakazali kar nekaj tisoč mark. Nekdanja poslanka in sedaj delavska direktorica v Leku je to najnovejšo novico, ki jo postavlja na laž (bolj medlo) zanikala. Vladni podpredsednik Marjan Podobnik pa še kar trdi, da je bilo takrat vse O. K. in za duševne težave, ki mu jih baje povzroča ta virmanska, po njegovem neresnična afera, toži tiste, ki so to afero odkrili (MLADINA). DVOMI (0 POŠTENOSTI) OSTAJAJO (tretjič) Računsko sodišče je ugotovilo, da so najhuje kršile zakon o volilnih kampanijah stranke, ki so kandidirale dr Janeza Podobnika (SLS) ter dr. Jožeta Bernika (SKD + SDS). DESET LET JBTZ V nedeljo je minilo deset let od takrat, ko so aretirali Janšo in Borštnerja ter kasneje še Tasiča in Zavrla. Proces proti četverici ostaja v spominu mnogih svobodomiselnih Slovencev kot začetek slovenske pomladi (boj za človekove pravice, osamosvojitev in demokratizacija Slovenije). Drugim, ki so aretacije in proces načrtovali pač neprijeten spomin. ANKETE KAŽEJO, DA JE DOBRO BITI VODILNA STRANKA V PARLAMENTU, POZICIJSKA ALI OPOZICIJSKA. LDS, KI VODI POZICIJO IN SDS, KI JE NA ČELU OPOZICIJE STA ŽE NEKAJ ČASA NA VRHU PRILJUBLJENOSTI PRI VOLILNEM TELESU (viri: DELO, DNEVNIK, MAG). NOGOMETNA Saj že vrabčki čivkajo, da Kisovčani niso najbolj zagrizeni navijači zagorskih nogometašev (pa čeprav v Zagorju igra veliko Kisovčanov) in obratno. Zadnje tekme je in bo drugače. Izpad NK Zagorja iz druge lige, lahko pripelje do tega, da se NK Svobodi "zaprejo" vrata za napredovanje v višjo ligo. Torej pozabite zamere iz preteklosti in pomagajte drug drugim. Iskrice zbral in dodal Igor Goste l^ v Študent naj ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja |^= zavarovalnica triglav, d.d. ... in bank a novo podobo na ogled postavi... Celje - skladišče D-Per 6/1998 5000005694,11 a COBISS 0 £ Z " $ banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke °^®% : .J NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Ime in priimek Datum rojstva a<\(0s NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Pridobil sem novega naročnika Ime in priimek ............... Datum rojstva ................ kraj poštna št. kraj poštna št. ulica telefon ulica telefon datum podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: □ II '5/ /©trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) datum....... Moj naslov: podpis.....................