jftev. Z56.
Velja po poŠti;
m celo leto naprej K 26-^ pol leta w
V Ljubljani, v petek, dne 6. nouembra 1908.
p
vm četrt leta sa en mesec
13-~ 6-50 2-20
V upravništvu:
sa celo l«to naprej K 22.40 m pol leta „ „ 11.20 a« ?etrt leta „ „ 5,60 mj «n mesec „ „ 1.90
&-41 poSIlJ, na dom 20 h na mesec.
Psaamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta S 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
; (Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tez
> -- dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se
Bl» vračajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Itev, 74,
•en list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
J*" Današnja številka obsega 4 strani.
Mednarodni položaj.
Veliko vpitja za nit.
(Po najnovejših vesteh.)
Kmalu bo dva meseca, da v Belgradu delajo vojsko in ni ga bilo dne, da ne bi v duhu srbskih žurnalistov par divizij prekoračilo Drino. Izkazalo se pa je, da je to vpitje imelo le namen Avstrijo oplašiti, jo zapeljati do nepremišljenih korakov, velevlasti pa na ta način opozoriti, kako velika krivica se je Srbiji z aneksijo zgodila. Danes je položaj ta-le:
Srbska skupščina se je načeloma izrekla za mir, dokler ne reši konferenca vseh spornih vprašanj.
Da pa Srbija vzlic temu, da je vlada skupščini sporočila, da so vse srbske misije v inozemstvo uspele, sama nič ne veruje v uspehe teh misij, dokazujejo poročila, ki nam jih je poslal iz Belgrada naš dopisnik. Srbi mo^rnizujejo svojo arm?-do, da bi spomladi udarili, kajti pozimi na Balkanu ne vodijo radi vojska . . .
Seveda se dotedaj lahko veliko iz-premeni. Bojkot proti Avstriji je vlada ustavila, ravnotako listi ne smejo več napadati cesarja Franca Jožefa. V finančnem oziru se boje v Belgradu velikega kraha, ker je vsa trgovina zastala.
Naš dopisnik nam danes tudi poroča, da se namerava dr. Milovanovič, ki je zdaj bil že v Berolinu, Londonu in Parizu, pa se ravnokar odpravlja v Rim, podati tudi na Dunaj, da se pomeni z merodai-nimi avstrijskimi krogi. Iz tega je razvidno, da so Milovanoviču svetovali, naj se obrne na Dunaj, ako hoče imeti uspeha. Če bi v Belgradu bili vsi tako pametni, kakor dr. Milovanovič, bi brezdvoma tudi prišlo do pametnega sporazuma. Seveda, če' bodo zahtevali, da se aneksija razveljavi ali pa celo del Bosne odstopi, potem nai se le pridno vadijo, kako se strelja iz Schneiderjevih topov.
O carju se izvejo najrazličnejše stvari. Italijanski »Corriere della Sera«, jako dobro poučen list, pa tudi drugi angleški in francoski, trdijo, da je car kraljeviču Juriju svetoval, naj se spor z Avstrijo na vsak način reši mirno, tudi predsedniku dume, Homjakovu, je dejal, da se Rusija zaradi Srbije ne bo v vojsko zapletla, v Belgradu pa pravijo, kakor nam poroča naš dopisnik, da je car Srbiji pač priporočal mir, ji pa tudi svetoval, naj se oboro-žuje.
Pri carju nekaj smrdi. Neka neodkri-tost, ki spominja na Tatare, se vidi tudi pri Izvolskem. Vprašanje je le, komu se laže, ali vsem ali enemu.
Avstrija se dobro počuti pri tem. Zdaj je zopet izbruhnil hud spor med Nemčijo in Francijo zaradi Maroka, pa Avstrija in Italija delata za spravo. To je jako pametno in naši diplomaciji le koristi. Prijateljstvo Francije je zdaj za nas velike vred- i nosti. Da bi se v Evropi zdaj kar na dveh krajih vnel požar, tega velesile pod nobenim pogojem ne bodo dopustile.
Poročila o balkanskem položaju so sledeča:
Komunike skupščine. (Belgrad, 5. novembra.) Skupščina je izdala komunike, v katerem povdarja: 1. da je položaj za Srbijo poln težkoč, 2. da je zato vlada storila vse v obrambo domovine, 3. da bo Srbija v očigled temu, da je evropsko javno mnenje Srbiji ugodno in velevlasti pravično o njenih zahtevah sodijo, čakala konference, ne da bi motila mir.
Vojne priprave Srbije. (Od našega bclgradskega dopisnika 3. t. m.) 2. t. m. je dobila srbska vlada iz Dunaja zaupno poročilo. da se jc v vojnem svetu v Budimpešti sklenilo Belgrad nenadoma napasti in zavzeti ter kralja Petra z ministri vred
vjetl (?). Siina nervoznost se je nato polastila vlade. Dva polka pehote, 1 polk ar-tiljerije in 1 polk konjenice so naglo odkorakali iz Belgrada proti Savi in Donavi, artiljerija pa je zavzela vse pozicije okoli Belgrada. Ljudstvo je hitelo v vojno ministrstvo in zahtevalo orožja, ki pa ga ni dalo, ker sovražnika — ni bilo. VII. in VIII. pehotni polk je celo noč ostal v bojni pripravnosti. Nihče ni spal. (Nam se zdi, da je nekdo s tem srbsko vlado pošteno potegnil. Op. ured.)
Ker je Avstrija zadnje dni znatno oja-čila svoje garnizije na srbski meji in utrjuje takozvani Bežaniški vis nasproti Belgradu, je tudi srbska vlada odredila, da je vsa vojska okoli Belgrada v vojni pripravi. artiljerija pa je zavzela vse pozicije, zlasti pri »Ciganliji«, odkoder je naj-ložje priti do Belgrada, dočim konjenica straži okoli Save in Donave. XI. in XVII. polk sta dobila povelje, da takoj kreneta iz Kragujevca v Belgrad. Na celi meji je postavljen močan kordon.
V	5 tednih bo 335.000 srbskih vojakov (vračunane so seveda vse kategorije) imelo lepe nove uniforme po japonskem kroju, naročene ekspresno iz Francoske. Uniforma je za vse vrste vojakov enaka in zelenkaste barve. V tem času bo prišlo še 80.000 novih pušk za 9,000.000 strelov (strojne puške?), kupljenih v Rusiji, kjer je tudi naročenih 4000 konj; došli bodo tudi še vsi ostali novi topovi, tako da bo srbska armada popolnoma pripravljena za vojsko in tako moderno opremljena, da bo veselje. V Solunu se nahaja 44 vagonov srbskih topov in municije, ki bo v 2—3 dneh v Srbiji.
V	Kragujevcu, kjer zdaj nekaj tisoč delavcev noč in dan izdeljuje šrapnele in granate ter strelivo za puške, se je dogodila eksplozija, ki bi bila lahko pognala celo mesto v zrak, da se ni ogenj hitro lokaliziral. 40 delavcev je ranjenih, 6—7 precej težko. Odneslo je streho od dotične delavnice, druge škode ni.
Trgovska kriza. (Od našega belgrad-skega dopisnika 3. t. m.) Vse je razburjeno; trgovina in obrt sta se popolnoma ustavili. Da ne bi prišlo do kraha, predlagajo listi, naj vlada takoj razglasi moratorij. t. j. ustavo plačanja, kar pa gre težko, ker je naravnost nasprotno zakonu. Manjka denarja, nastopila ie popolna de-ruta. Ravnateljstvo tobačnega monopola je preselilo svoje zaloge v Kragujevac, ravnotako vse glavne državne blagajne.
Knez Nikola prerokuje, da bosta Srbija in Črna gora v vojski osamljeni! (Od našega belgradskega dopisnika 3. t. m.) Knez Nikola črnogorski je na brzojavni pozdrav srbskega naučnega ministra povodom predstave njegove »Balkanske carice« v Belgradu odgovoril med drugim: »Osamljene nas čaka borba, toda ni je smrti brez sodbe, ni svobode brez žrtev!« Slabo prorokuje Nikola Srbiji.
Na Rusijo zdaj največ upajo Srbi. Naš dopisnik nam o tem poroča:
B e I g r a d, 3. t. m. Iz najzanesljivejšega vira izvem, da je car Srbiji pač priporočil, naj mirno čaka konference, priporočil ji pa tudi, naj se ohprožuje in je sam mnogo pripomogel k obdroženju. Kar se dr. Milovanoviča tiče, ni izključeno, da bi ne šel iz Rima na Dunaj, da tam konfe-rira z avstrijskimi državniki.
Konferenca se bo vendarle sklicala, kakor sodijo listi. Vendar pred januarjem mesecem ne bo nič s konferenco, ker pogajanja med velevlastmi gotovo ne bodo šla gladko. Najbrž se bo konferenca sešla kje v Italiji, da se s tem počasti kraljestvo, ki v sedanjem sporu postopa tako korektno iu pomirljivo.
Judovski časnikarski šmok (znani judovski »Daily Telegraph«) se nadalje za-letuje v Avstrijo in ji napoveduje vojno z Rusijo. Na Dunaju se temu judovskemu bevskanju le smejejo.
Miadoturški režim v Carigradu postopa vedno bolj odločno. Veliki vezir je odstavil poveljnika sultanove garde Šef-ket-pašo in na njega mesto imenoval pro-nonsiranega mladoturka Dževat-pašo, sultan se pa temu upira. Sodi se, da bodo mladoturki sultana uklonili. — Velevlasti so Turčijo pozvale, da ustavi vse vojaške priprave, ker je Bolgarija svoje rezerviste že odpustila. — Glasilo Mladoturkov »Šu-raj-Ummet« goreče dela za sporazum z Avstrijo.
Grozodejstva v Armeniji. Armenci se zopet hudo pritožujejo, kajti pri volitvah v parlament, ki se zdaj vrše, jih tudi v mestih zelo zapostavljajo, na deželi pa jih Kurdi koljejo, da je groza. Meseca oktobra so Kurdi in turški vojaki 326 armenskih vasi požgali, 2000 mož in dečkov masakri-rali in nebroj žena poropali. V Bulaniku strada 20.000 Armencev. V Carigradu pri-digujejo kurdski fanatiki poboj Armencev. Slednji zahtevajo od velevlasti garancij, da se bo turška ustava res izvedla, ker mladoturkom ne zaupajo.
Most črez Savo pri Zemunu je polovica srbska last. Neki srbski častnik je 4. t. m. ustavil hrvaškega stražnika, ki most pregleduje po predpisih, češ, da ga bo ustrelil. S častnikom je bilo nekaj moštva. Ko so drugi dan stvar preiskali, so našli na mostu žico, vsled česar se sklepa, da so se srbski vojaki vadili, kako bi v slučaju vojske most razstrelili. — Srbija je pri Kruppu v Essenu naročila več topov, ki se imajo naglo izdelati. — Donavski monitorji so dospeli v Zeniun in se vadijo v streljanju. Stvar je prebivalstvo zelo razburila.
Nevaren:konf(Ikt med Nemčijo In Francijo.
Še tega je treba bilo, bi se lahko reklo. Precej časa je že temu, da so v Casa-blanci dezertirali vojaki takozvane »Legije tujcev«, po rodu Nemci. Zbežali so v neko ladjico, z njimi pa je bil zastopnik nemškega konzulata. Pogajanja, kako to stvar poravnati, so se dolgo pletla, čudno pa je, da je zdaj kar naenkrat izbruhnil konflikt.
Pogodili so se namreč, da naj cela zadeva pride pred liaaško razsodišče. Nemčija pa zahteva, da se mora francoski general d' Amade osebno pri nemškem konzulu v Casablanci zaradi postopanja vojakov opravičiti, Francija pa to odločno odklanja. Položaj je tak, da »Echo de Pariš« in »Matin« grozita s spjošno evropsko vojsko, nemški oficiozni listi pa izjavljajo, da bo Nemčija, ako Francija ne odneha, izvajala iz tega zadnje konsekvence.
Te homatije so v enem oziru čisto dobre, ker morajo velesile dovesti do spoznanja, da treba izvestnim hujskačem pri-striči peroti, če naj se prepreči v Evropi katastrofa. Hujskači so angleški listi, ki uprav brezstidno motijo dobro razmerje med velesilami.
NOVA KRŠČANSKO-SOCIALNA ZMAGA.
Včeraj so krščanski socialci pri volitvah za mestno skupino za nižjeavstrijski deželni zbor in za kmečke občine dosegli zopet veličastno zmago.
Od 15 mestnih skupin jih jc takoj 10 osvojila, dočim so liberalccm ostala zvesta samo 3 mesta, v dveh pa sta zmagala kompromisna kandidata, ki so ju podpirali krščanski socialci. Doslej so krščanski socialci od 13 mestnih mandatov imeli samo štiri.
V kmečki kuriji je zmagalo vseh 41 krščanskih socialcev, tako da imajo slednji s splošno kurijo vred 93 poslancev, torej naddvetretjinsko večino.
BARON BIENERTH NOVI MINISTRSKI PREDSEDNIK ?
Splošno se sodi, da dosedanje koalicijske stranke barona Becka ne bodo podpirale in da je zato pričakovati njegove demisije. Uradniško ministrstvo je izključeno. Za naslednika Becku imenujejo barona Bienertha. Krščanski socialci baje zahtevajo začas zase le dva portfelja trgovinskega za dr. Weiskirchnerja in'delavskega za princa Liechtensteina. Gessmann postane deželni maršal, Ebenhoch pa predsednik zbornice. Ta kabinet bi bil le prehoden in bi potem vlado prevzel dr Weiskirchner.
NEMŠKI BLOK.
Nemci nameravajo osnovati »Nacionalno zvezo vseh nemških svobodomiselnih strank«, ki bi štela 78 poslancev.
SOCIALNI DEMOKRATJE PROTI OB-STRUKCIJI.
Socialno - demokraško vodstvo je sklenilo z vsemi silami in sredstvi v parlamentu preprečiti obstrukcijo, bodisi od nemške, bodisi od češke strani, da bo predloga o zavarovanju prišla takoj ua vrsto.
DEMONSTRACIJE NA ČEŠKEM.
Zveza čeških državnih poslancev je odposlala na iustičnega ministra brzojavni protest, češ. da so obsodbe praških sodišč proti češkim demonstrantom preostre.
izpred sodBča.
Razžaljeni vojaki 27. pešpolka.
Ljubljansko okrajno sodišče se je pečalo tudi včeraj pop. z razžaljenimi »Belgijci«. Znano je, da je bilo po ljubljanskih dogodkih razžaljenih več Belgijcev na ulici. Polkovno poveljstvo je ovadilo sodišču vse, ki so žalili Belgijce. Obtožbo sta zastopala polkovni zastopnik g. stotnik Schobinger in funkcionar državnega pravdnika g. dr. Zupane. Tole pribijemo: zastopnik, ki je imel dolžnost, da zastopa razžaljeno vojaško stanovsko čast in ji pridobi zadoščenje, gospod stotnik je svojo dolžnost dobro vršil. Od vojakov prič je hotel imeti popolnoma jasno sliko in jih je tudi sam izpraševal »drastično«, kakor je rekel. Dober nauk je pa dal zastopništvu državnega pravdništva. V vseh slučajih, ki smo jih dozdaj glede na demonstracije doživeli pred ljubljanskima sodiščema, smo vedno iz ust zastopnikov državnega pravdništva čuli zahtevo po »strogosti«. Zastopnik vojaške oblasti je pač zahteval pravico, a obenem je v slučaju gospe Mi-klavčičeve predlagal »Milde«. Posnema naj gospoda stotnika tudi državno pravd-ništvo. Grajamo, da je stavil svoje predloge funkcionar državnega pravdništva g. dr. Zupane nemško. Zagovornik dr. Švi-gelj je te> grajal, dr. Šavnik ne. Prosimo slovenske odvetnike, naj ne trpe pri razpravah s slovenskimi obtoženci nemšku-tarije.
Popoldne je sodil »razžaljivce« Belgijcev sodni tajnik g. Bulovec.
Delavec južne železnice Pavel Princ je plunil 22. septembra na hodnik pred belgijsko vojašnico. Prijel ga je neki narednik in ga odvel v stražnico, ki ga je, kakor izpove stotnik Veitli, in flagranti prijel narednik. Princ izjavi, da je bil vinjen. Razprava se odgodi, da se zasliši še priča narednik in vojak na straži, pred katerim bi bil plunil Princ.
Obsodi se v globo 20 K. oziroma 48-urni zapor Antonija Legat. Zalila je četo-vodjo Flucha v Lattermannovem drevoredu. Funkcionar državnega pravdništva je govoril samo nemško, zagovornik dr. Šavnik tega ni grajal.
Oproščen je bil Franc ŠviReli, trgovec, tovarnar in posestnik v Borovnici, brat dr. Šviglja, ki ga zastopa. Obtožen

je, da je pred »Slonom« plunil na hodnik pred desetnika Mittererja, ki ga je prijel za prsi, ali pa »an der Gurgel«, kakor je izpovedal pri raportu pred svojim stotnikom navzoči četovodja Mitterer. Priče vojaki pravijo, da je Švigelj le plunil in po plunku »pomenljivo« pogledal. Dr. Švigelj je konstatiral to-le: »Ne rad konstatiram, da stavi zastopnik državnega pravdnika predloge nemško. Sodnik: »Saj se slovensko zapišejo.«
Engliš Ludovik je bil obsojen v pet dni zapora. Dne 1. oktobra je pri Štajerskem Franclju udaril desetnika Kohlerja in mu izbil čepico. Obtoženec vse priznava. Bil sem pijan. Od prič ne zahteva zaprisege. Stotniku pripoveduje nemško, da je bil pijan. Stotnik se mu smeja.
Pritožbe proti zaplembi »Slovenskega Naroda«.
Senatu predseduje višji deželnosodni svetnik Polec, votanta sta višji dež. sodni svetnik Andolšek in svetnik Vedernjak. Pritožbo zastopa dr. Hribar, drž. pravdništvo pa drž. pravdnik Trenz. Predsednik prečita sklep, po katerem je bilo sklenjeno, da se zaplenita št. 240 in 241 »Slovenskega Naroda«, nato da prečitati zapisnikarju zaplenjen članek. »Seznam starišev, ki pošiljajo otroke v šulferanjsko šolo«, je tako imuniziran, ker prečitan v javni seji senata ljubljanskega deželnega sodišča. Državni pravdnik Trenz predlaga, naj se konfiskacija potrdi. Odgovorni urednik »Slovenskega Naroda« R. Pusto-lemšek izvaja, da je konfiskacija neutemeljena. Tudi zastopnik pritožbe dr. Hribar predlaga, naj se listova zaplemba razveljavi. Po daljšem posvetovanju naJznani senatov predsednik Polec, da se konfiskacija potrdi. V svoji utemeljitvi navaja med drugim, da se mora živeti z narodnim nasprotnikom vsaj neutralno. Nato otvori predsednik Polec javno sejo o ugovoru proti zaplembi št. 235 »Slov. Naroda«. Čudno se nam zdi, da so odloki o zaplembi slovenskega lista nemški. Prečita se na to zaplenjeni članek. Državni pravdnik zahteva, naj se zaplemba potrdi. Dr. Hribar se čudi, da se zavzema drž. pravdništvo za posamezne osebe. Trenz na to v daljšem govoru izvaja, da hoče obrazložiti svoje stališče glede na konfiskacije. Konfisciral bom, dokler ne nastanejo redne razmere. Izgredi so bili obžalovanja vredni, hudobni in zločestni. Zasegal bom tako dolgo, da nastane mir. Ker se mi je od vseh strani očitalo, da me je omamil konfiskacijski furor, izjavim, da bom konfisciral, da nastanejo redne razmere. Pu-stoslemšek: »Kako boste pa zadušili nemire. ko bomo imeli svobodni tisk?« Polec: »Zdaj ga še nimamo.« Trenz: »Saj meni bi bilo ljubo.« Po posvetovanju naznani predsednik, da se konfiskacija potrdi. in naglaša. da je vsak boj kot nenio-raličen, sovraštvo, ki rodi reakcijo. To vidim zdaj tudi v Ljubljani. Četrta razprava se tiče zaplembe št. 236 »Slov. Naroda« glede na članek o kranjski hranilnici. Dr. Hribar: Zaplemba je utemeljena po »Laib. Zeitung« po § 300 in 303. Andolšek: Pomota! Dr. Hribar: Se mi je tudi zdelo čudno, da je »Kranjska hranilnica« priznana verska družba. Smeh. Predsednik posvari občinstvo, zapisnikar pa prečita zaplenjeni članek. Trenz: Naj se potrdi konfiskacija. Nadsvetnik Polec naznani sklep, da se zaplemba potrdi.
Slovensko siedalitte.
Ij Bobrov kožuh, duhovito Hauptman-novo komedijo, ki seveda ne prenese profesorske kritike, so včeraj na našem odru vprizorili le srednjedobro, ker nekateri duha tega dela niso doumeli. Ne gre nam v glavo, zakaj je zadnje dejanje tako medlo izzvenelo, kakor da bi bili vsi že naveličani krasti, državo na pomoč klicati in zakone uveljavljati — troje gibal, ki to komedijo ženejo do zadnjega dejanja. Seveda je težko, in zahteva vsaj velike rutine, položiti smisel, razpletek in moralo celega igrokaza v en sam stavek Wehr-hanov, ki naj pokaže brezmejno puhlost junkerskega uradnika iz vzhodnega Pola-bja, kar pa je gosp. Danilo zamenjal z giu-postjo zadolženega barona, ki je vendarle za nekaj not nižja kot državna modrost omejenega birokrata. Skratka — g. Danilo ni pogodil fine ironije, ki spremlja Wehrhahnovo vsodo in je gotove momente markiral tako nekako s kolom. Kar je on zagrešil, to je izravnavala gospa D r a g u t i n o v i č e v a, brez katere bi bil »Bobrov kožuh« na našem odru brez-dvomno doživel le klavern večer. To je bila VVolfovka, katere bi celo pisatelj bil vesel. Do zadnjega ni omagala — takrat, ko je svojega moža pregovarjala, je pač pokazala, koliko je v njej za take vloge tvorivne moči. Tudi g. T o p 1 a k je bil na svojem mestu, g. M o 1 e k pa se nam ni zdel pravi Kriiger. Bilo je nekaj nesigur-nega v njegovem nastopu, kar nismo mo-
gli spraviti z njegovo vlogo v sklad, dr. Fleischer je bil tudi premalo krepek. Mo-tes je bil prav dober, posebno to je ugajalo, da ni pretiraval, kar je spričo njegove lumparske vloge precej težavno. Drugi niso imeli takih vlog, da bi se bili mogli bogvekaj izkazati.
Dnevne novice.
+ Nemški uradni list na Kranjskem.
Piše nam čitatelj: »Laibacher Zeitung« jiosi štev. 127. letnika. Številke govore, je stari pregovor, in ravno številka 127. je za nas Slovence zelo poučna. Tlačanimo že 127 dolgih let, četudi smo ogromna večina v deželi in je tudi nam zajamčena ravnopravnost v javnem življenju. Težko smo Slovenci prenašali mnoga leta prezl-ranje tega uradnega lista in pa dejstvo, da je ravno ta list večkrat nepravo tolmačil višjim krogom naše domače dogodke, vsled česar smo večkrat prišli v nemilost na odločilnih mestih. Čas je torej, da zahtevamoza Kranjsko slovenski uradni list. Res je, da je pod predsednikom baronom Winklerjem izhajala slovenska priloga »Ljubljanski list«, a bilo je to le začasno in ta priloga ni imela uradnega značaja, zato se je pa tudi po kratkem času opustila. Iz tega se da pač sklepati, da so že pred dvajsetimi leti centralni krogi upoštevali slovenski jezik tudi kot jezik uradnega lista. Naj merodajni krogi resno razmišljajo o tem.
+ Poziv Slovencem na Kranjskem in Primorskem. »Mir« 'priobčuje: Slovence, ki kupujejo v Celovcu, prosimo, da se v slučaju potrebe obračajo na naše uredništvo za nasvet, kdo izmed celovških trgovcev je [vreden slovenskega denarja. Nemci napovedujejo Slovencem bojkot, odgovorili jim bomo krepko in korenito dokazali, da so oni od nas, in ne mi od njih odvisni. Bratje na Kranjskem in Primorskem, pozor!
+ Goriški nadškof je odpotoval v svojih škofijskih poslih v Rim.
+ Umrl je č. g. monsignor Jurij War-to, župnik v Brezovici.
r Obtožnica proti dr. Peganu. Poročali smo, da se je dru. Peganu vročila obtožnica zaradi rabuke. To je dalo povod, da se razmotriva, bo li mogel dr. Pegan kandidirati v deželni zbor ali ne. Da pride stvar na jasno, poročamo, da dr. Peganu niti obtožnica niti eventualna obsodba zaradi rabuke ne more biti ovira pri kandidaturi, ker je za pregrešek rabuke, katerega je dr. Pegan tožen, kazen nižja, kakor za žaljenje časti po § 493. kaz. zak. Sicer je pa ovira pri kandidaturi Ie kako hudodelstvo ali pa prestopek zaradi lakomnosti, nikakor pa ne kak pregrešek, zlasti ne pregrešek rabuke. Končno bodi še pripomnjeno, da je skoraj izključeno, da bi dr. Pegan mogel biti obsojen.
k Zoper slovenščino je začel hujskati tudi občinski odbor v Porečah ob jezeru. Posnema torej »lepe« vzglede koroškega deželnega zbora! Z vso silo in na vsej črti hočejo vzeti slovenščini pravice na Koroškem. To se je pokazalo tudi v šolski debati deželnega zbora. Več o vseh teh drznih nemških nakanah še sporočimo.
+ Glede dobave krmil Iz državne podpore nam javlja »Gospodarska zveza«,
da je pričela s prvo razdelitvijo sena, pri kateri se sme vsled vladnega ukaza ozirati edinole na prosilce, kateri so se do 20. avgusta t. 1. pri županstvu za podporo oglasili. Vsi drugi prosilci, torej tudi oni, kateri prosijo, do novega od vlade določenega roka, to je do desetega tega meseca, pridejo pri drugi razdelitvi, katera se bo meseca decembra t. 1. ali januarja prih. leta vršila, na vrsto, seveda v kolikor bodo zadostovala sredstva. Glede prošenj za druga krmila, kakor otrobe, prešanje itd. sklepala bo prihodnja konferenca pri vladi, katera se bo v kratkem vršila. Gospodarska zveza nujno prosi vse intere-sirane organizacije in poedine prosilce, da vzamejo to na znanje.
-i Avstro-italijanska liga. Na Dunaju se je ustanovil odbor, ki si je stavil nalogo, da ustanovi avstro-italijansko ligo, ki bo .skrbela za zboljšanje razmer med Avstro-Ogrsko in Italijo. Na prvem shodu tega društva se bo razpravljalo o italijanskem vseučiliškem vprašanju.
—	Telovadni odsek »Katoliške delavske družbe v Idriji« priredi v nedeljo dne 8. novembra 1908 veselico v prostorih pi-varne »Pri črnem orlu«. Spored: 1. Pozdravni govor. 2. Anton Medved: »Za pravdo in srce. Tragedija vpetih dejanjih. 3. Srečolov. Med posameznimi točkami igra društveni orkester. Blagajna se odpre ob pol sedmi uri. Začetek točno ob sedmi uri zvečer.
—	V Radomljah priredi tamošnje s. k. izobraževalno društvo prihodnjo nedeljo ob pol 4. uri igro »Dve materi«. Prijatelji vljudno vabljeni.
—	Stavka zdravnikov v splošni bolnici v Trstu je končana.
—	Pohlep po zlatu in demonu je spravil tudi Mirnopečane, sicer mirne občane, iz ravnotežja. Začeli so prodajati svoja posestva, kakor da je tu že popoldne sodnega dneva. V par mesecih so prodali že dvoje dobrih posestev. Povečal pa je svoje, že itak veliko posestvo, g. Josip Ko-šak, posestnik in gostilničar v Mirnipeči in brat g. Košaka, deželnega poslanca. G. Josip Košak je namreč kupil od g. Majdi-ča, živinozdravnika v Logatcu, nekdanje vinograde g. Rusa v Hmelčcu s pohištvom vred. Ta najmodernejše urejeni in obdelani vinograd naj bo vzgled vsem, ki se ne boje stroškov za napravo novih vinogradov, kajti ves trud se v kratkem bogato obrestuje, kar dokazujejo ravno imenovani vinogradi, v katerih izvira obilo izborne kapljice.
—	Roditeljski sestanek v Zatičinl.
Dne 15. novembra, t. j. v nedeljo, bo ob 3. uri popoldne v zatiški šoli »roditeljski sestanek«. 1. Nagovor nadučitelja. 2. Preč. g. P. Lovrencij, župnik in katehet bo predaval »o sporazumljivi vzgoji med domom in šolo«. 3. Poročilo g. c. kr. okraj, šolskega nadzornika Ljudovita Stiasny »Naš cesar« s 50 skioptiškimi slikami in predavanjem. K sestanku najuljudneje vabi šolsko vodstvo vse roditelje in gg. tovariše, kakor tudi prijatelje šole. Vodstvo šole.
—	Za IV. porotno zasedanje v Novem Mestu, ki se prične dne 30. novembra t. I., so poklicani sledeči člani sodnega dvora: Predsednik dr. Jakob Kavčič, namestnika c. kr. viš. dež. sod. svetnika Ivan Škerlj in Anton Leveč, sodnika Emil Rizzoli in dr. Edvard Volčič, namestnika c. kr. dež. sod. svetnika VVeikhard Gaudini in Blaž Do-linšek, zapisnikarji avskultantje dr. Rup-reht Celestina, Anton Kajfež, dr. Beno Sabothy, Milan Kalan in Vladimir Golia. — Glavni porotniki bodo: Ferdinand Ster-benec, posestnik v Konjskem Hribu, Franc Drobnič, posestnik in pek v Ribnici, Janez Zamida, posestnik v Malem Riglju, Martin Ambrožič, posestnik v Zr-javhii, Anton Krese, posestnik in trgovec v Šalkivasi, Alojzij Vehovec, posestnik v Žužemberku, Janko Puhek, posestnik in trgovec v Črnomlju. Franc Prijatelj, posestnik in trgovec v Tržišču, Franc Smo-lič posestnik v Knežji vasi, Andrej Spilek, posestnik v Prilipi, Janez Kramar, posestnik in usnjar v Zabrdju, Janez Ziherl, posestnik v Spodnji Brezovici, Jakob Kam-bič, posestnik v Crešnjevcu, Anton Dejak, posestnik v Dolenji vasi, Anton Šolar, posestnik v Mirni, Ivan Prijatelj, posestnik in župan v Št. Janžu, Franc Rueh, posestnik in klepar v Kostanjevici, Franc Mau-ser, posestnik v Dol. Topli Rebri, Alojzij Marušič, posestnik in gostilničar v Spod. Radulji, Franc Baje, posestnik in trgovec na Malem Korenu, Nace Miklič, posestnik v Lukovktt, Jožef Bučar, posestnik v Št. Jerneju, Karol Govanec, posestnik in trgovec v Metliki, Janez Simončič, posestnik v Podrebri, Franc Pečjak, trgovec na Hribu. Leopold Vajs, posestnik in usnjar v Metliki, Franc Picek, posestnik in trgovec v Ribnici, Ivan Mežnaršič, posestnik in gostilničar v Metliki, Jožef Pire, posestnik v Vel. Trnu, Jakob Konda, posestnik v Gradniku, Janez Novak, posestnik in pek v Ribnici, Janez Krašovec, posestnik v Gor. Lokvici, Adolf Pečjak, posestnik in gostilničar v Toplicah, Anton Vidmar gostilničar v Mirni, Alojzij Kirar, posestnik na Slemenu, Jožef Fink, posestnik v Šalki vasi; nadomestni porotniki: Jožef Zibert, posestnik in ključavničar v Žabji vasi, Janez Burgar, posestnik v Šmihelu, Vinko Umek, posestnik in mizar v Novem mestu, Anton Šali, posestnik in gostilničar v Novem mestu, Jožef Vovk, posestnik in gostilničar v Kandiji, Jožef Bergman, posestnik in lekarnar v Novem mestu, Alojzij Vindišer, posestnik in trgovec v Novem mestu, Anton Osolnik, posestnik v Muhaberu, Ivan Pintar, posestnik in slikar v Novem mestu.
—	Kratki medeni tedni. Dne 1. t. m.
so našli v potoku Grozni blizu Podgore pri Gorici 24 let starega Miho Zeleznika iz Sevnice na Štajerskem, delavca v podgorski papirnici, s prestreljenim srcem. Pred tednom se je poročil. Zaprli so njegovega tovariša Frana Kocpeka, ki bi bii tudi rad vzel v zakon dekle, ki je postala Zeleznikova žena, ker je baje nekoč pred poroko grozil, da če ne bo njegova, je ne bo imel niti Zeleznik. Kocpek, tako poročajo italijanski listi, je bil že enkrat osumljen uboja, a so ga zbok pomanjkanja dokazov izpustili.
—	Uradniško društvo s sedežem na Dunaju je v svoji seji dne 3. t. m. razdelilo učne prispevke za tekoče šolsko leto. Prošenj je bilo 825 iz vseh delov države. Oziralo se je v prvi vrsti na Vdove in sirote, potem na člane, ki imajo nizke plače in velike družine. Razdelilo se je 42.800
kron 491 prosilcem; dovolilo se je še devet podpor v skupnem znesku 540 kron.
—	Samoumor uradnice. 5. t. m. vrgla se je v Zagrebu iz okna drugega nadstropja bančna uradnica Giza Jozefovič ter v nekaj hipih na poškodbah umrla. Vzrok samoumora ni znan.
—	Zapeljivec lastne hčere. Prošlo soboto sta privlekla dva psa pred neko hišo v Staričih pri Poreču ostanke otroškega trupla. Sodna komisija je dognala, da so bili kosi pred par dnevi redno porojene deklice. 18 let stara Marija Pol, ki
.se je imela te dni poročiti — oklicana je že bila — se je zadnji čas nekako čudno obnašala. Po kratkem zaslišanju so jo ta-mo'šnji orožniki vzeli s seboj v Poreč. Oče Jožef Pol se je ponudil, da hčer pelje v mesto, kar se mu je dovolilo, seveda ob spremstvu orožnikov. Pred preiskovalnim sodnikom pa je Marija Pol priznala, da je zares odložila novorojeno dete v gozdu, a da je njen zapeljivec -lastni oče. Mož je sicer tajil, toda nesrečna hči je navajala take podrobnosti, da so Jožefa Pola pridržali v zaporu. Ženin, ki je ostrmel, ko je slišal, kaj se je zgodilo, ni o vsem ničesar slutil.
—	Umrl je v Litiji gospod Josip Germ, c. kr. davčni sluga.
—	Novo občinsko blaznico so otvo-rili v Trstu.
—	Osemdesetletnico svojega rojstva je praznoval 2. t. m. grof Jan Harrach.
Štajerske noulce.
š Kaj sme in kaj ne sme v Mariboru segati v občinsko ozračje? Kdo se ne bi
še spominjal, kako so mariborski mestni očetje prepovedali slovenske napisne table, češ, da molijo v občinsko ozračje, katerega gospodarji so nemški gospodje v mariborski mestni hiši. Slovenskih napisov ne srne biti, niti molekularno debelih. Pač pa smejo Nemci imeti strehe in strešne »okraske«, ki izbijajo pasantom oči, — kajti, to je manj nevarno. Te dni je, tako poroča »Marburger Zeitung«, zadel odvetnik dr. Glaser ob tako streho nekega mesarja na Tegetthoffovi cesti ter si izbil oko. Prepeljali so ga v graško bolnišnico, a oko je izgubljeno. Magistrat, hic Rho-dus, hic salta!	_
š Obrambeni zaklad za Nemce na
Spodnjem Štajerskem in Kranjskem zbirajo Gradčani. V to svrho priredi buršov-stvo zbiranje darov od hiše do. hiše, dne 9. t. m. bo v isto svrho slavnostna predstava »Viljema Telia« v mestnem gledališču graškem, 10. t. m. pa narodna slavnost v »Industriehalle«, kjer bodo sodelovala pevska in telovadna društva ter bodo govorili zastopniki »Siidmarke«, občine in dijaštva. — Slovenci, vsi na krov, da se bodo Nemci res imeli za kaj braniti!
š Slovenščina na nemških šolah juž. Štajerske. Južnoštajersko nemško učiteljsko društvo je z 19 proti 13 glasovom odklonilo predlog, da bi se na južnoštajerskih nemških ljudskih šolah uvelo pouk v slovenščini. »Marb. Ztg.« ta sklep radostno pozdravlja s vsklikom: Hvala Bogu! Gra-ška »Tagespost« pa je drugega mnenja. Pravi, da bi bilo le koristno, če bi nemška mladina imela priložnost učiti se sioven-skegajezika, in opozarja na primere, ki jih daje Češka, kjer trpe Nemci mnogo škode, ker ne znajo češki. »Tagesp.« tudi izdaja, zakaj so učitelji proti poučevanju slovenščine. Pravi, da je vzrok bržkone ta, ker večinoma niso zmožni slovenščine. Ja, trde so nemške glave! Kdo pa ima zdaj prav, ali »Marburgerica« ali »Tagespost«?
š Nemška sodrga v Mariboru uživa velike predpravice. Nad 300 nemških fa-kinov je pobijalo okna, pred sodiščem pa skoraj ni najti nobenega. V nemški kazini rogovilijo vsako soboto in nedeljo, kakor bi bili ob pamet; ko gredo ob eni, treh ali petih domov, pa razgrajajo, da v tamo-šnjih hišah nikdo ne more spati, razbijajo po oknih, polivajo stene s črnilom, razbijajo stene, da odpade omet in se vidi satna opeka, a Maribor nima policaja, ki bi za te reči vedel, ni Oblasti, ki bi skrbela za ponočni mir in bi si upala prijeti rogo-vileže.
š Radi obrekovanja poslanca dr. Ben-koviča — kaznovani! Te dni sta bila v Brežicah kaznovana brivec Pajdasch ter neki Stersche, trgovski pomočnik pri Mattheisu, radi Obrekovanja poslanca dr. Benkoviča. Neki fotografski pomočnik iz Celja je bil tudi tožen, pa jo je pravočasno popihal, da bi se izognil občutne kazni! Lažnjivi kljifkec iz Ptuja! Pridi sem, da te postavimo pred sodnika; ne skrivaj se za svoje prijatelje!
š Imenovanja. Davčni kontrolor Jožef Masten je imenovan davčnim oskrbnikom v Slov. Bistrici. V Slov. Bistrico je prestavljen notar dr. J. Winkler.
š Trgovina Mattheis v Brežicah je na prodaj. Da, da: našemu kmetu se odpirajo oči; zato pa je treba pravočasno dobiček iz njegovih žuljev spraviti.
š Imenovan je za župnika v Skalah v Šaleški dolini č. g. Janez Rotner, župnik v Pamečah.
š Umrl je v torek v Slov. Bistrici Fr. Matuš, nemškega mišljenja, v 38 letu.
š Kje je slovenski steklar? V Ljutomeru se išče naroden steklar, ki ima za svojo trgovino pripravljene ugodne prostore.
š Mariborski Slovenci, zahajajmo edino k narodnemu brivcu Ulčarju v Koroški ulici vštric Cirilove tiskarne!
š Nova lekarna v Mariboru. V kratkem se otvori nova lekarna Alojzija Si-raka. Nahajala se bo v Tegetthoffovi ulici severno od Klodvorske ulice.
š Umrla je v Mariboru soproga vla-kovodje gospa Karolina Baumgartner, stara 34 let.
š Še eno nemško dekliško meščansko šolo je zahteval v štajerskem deželnem zboru poslanec Wastian.
š Mestni očetje v Brežicah so baje sklenili, delovati na to, da se vsi slovenski uradniki prestavijo iz Brežic. Ti gospodje, ki žive od žuljev slovenskega kmeta, imajo pač veliko domišljavost. »Kacen-jammer« ne bo izostal.
Liublinnske noolce.
lj Abotna govorica. Po Ljubljani se širi govorica, da dež. predsednik Schwarz odide, da grof Chorinski noče prevzeti deželnega predsedstva ter da bo Sclnvarzov naslednik dvorni svetnik P 1 o j, katerega baje protežira Hribar. Govorica je tako abotna, da nam ni treba še posebej kaj pisati o njej. Zabeležili smo jo le, da se vidi, s kakimi fantazijami se nekateri ljudje pečajo.
— 25-letnico, kar je vstopil v »Katoliško Tiskarno« in 351etnico, kar je tiskar, praznuje te dni meteur g. Ivan Komar. G. Komar se je izučil kot stavec 1. 1877 v tiskarni Klein in Kovač v Ljubljani. L. 1878. je bil udeležen pri okupaciji Bosne in Hercegovine. Koncem oktobra I. 1883. pa je vstopil v »Katoliško Tiskarno«, kjer je še sedaj. Vrlemu možu , ki je skozinskoz poštenjak, priden in vesten sotrudnik »Katoliške Tiskarne«, naše najiskrenejše čestitke k srebrnemu jubileju.
Ij Nemške ulične napise naj bi mestna občina prelepila, dokler ne dobi samoslo-venskih napisov. Upamo, da se to takoj zgodi!
Ij Kdor bi se želel učiti poljščine naj
se oglasi pri tajniku krščansko socialne zveze, ali pa pride jutri — soboto — zvečer v hotel »Union« k pogovoru.
Ij Odličen gost. V Ljubljano je prišel o. Wiecki D. J. in si ogledal katoliško tiskarno, Zadružno zvezo in druge naše organizacije. Danes se je odpeljal dalje.
Ij V splošni kuriji v Ljubljani je 7754 volivcev.
lj Pevska skušnja »Ljubljane« je danes točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Gg. pevci naj blagovolijo priti polnoštevilno in točno.
lj Pobožne želje »Marburgerice«. »M. Ztg.« piše, da je bilo te dni Obsojeno »nekaj ljubljanskih glavnih zločincev« ter dostavlja dobesedno: »Z ozirom na okolnost, da je pustošenje nemške lastnine po celem mestu trajalo skoraj teden dni in so se ga udeležili tisoči hudodelcev, se sme pač pričakovati, da je to le prva serija oseb obtoženih po § 85 k. z. — Plemenita želja!
lj Iz gledališke pisarne. Jutri, v soboto, se igra prvič izvrstni igrokaz v štirih dejanjih »Maškerada«. spisal Ludovik Ful-da. Ta literarnozanimivi igrokaz je obenem huda satira na štreberstvo v elitnih krogih, zlasti med uradništvom v Beroli-nu. V vlogi učiteljice Marte debituje no-voangaževana sentimentalna ljubimka, gdč. Josipa Winterova iz Prage. — V torek, dne 10. t. m. se poje opera »Samson in Dalila«.
lj Dr. Kokalj — hudodelec. Včeraj popoludne se je zaslišalo pred ljubljanskim deželnim sodiščem kot obdolženca dr. Kokalja. Ker dotlej, dokler preiskava ni končana, o tem ne smerno v časnikih pisati, omenjamo za sedaj samo še to. da se nahaja dr. Kokalj še na svobodi.
lj V zaporih deželnega sodišča se nahajajo danes še Jošt Bajželj, Milan Ma-kar, Ignacij Mravlje, Fran Parkelj, Jakob Turzan in Štefan Kamenšek. Druge obsojence so izpustili do pravomočnosti razsodbe ali nepogojno ali pa proti položitvi varščine.
lj Grobelnikovo trgovino je kupil g. F. Souvan.
Ij Lekarnar Mardetschlaeger je prodal svojo trgovino nekemu Cehu in se preseli na Dunaj.
Ij Z vojaško stražo so danes prepeljali godala, vojaške godbe iz kazine v vojašnico. Cemu, čemu?
Ij Cesarjev jubilej in razglas mestnega magistrata. Mestni magistrat razglaša: Občinski svet deželnega stolnega mesta
Ljubljane je v svoji javni seji dne 19. maj-nika 1908 sklenil proslaviti 2. december t. I. kot dan vladarske 60letnice Nj. veličanstva cesarja Franca Jožefa I., v občini po naslednjem sporedu: 1. Splošno izobešanje zastav; 2. Ob 7. zjutraj naznani 21 strelov z Grada, da je napočil jubilejski dan; 3. Ob isti uri je budnica »Društvene godbe« po mestu; 4. Opoludne sproži se zopet 21 topnih strelov z Grada; ob istem času ima občinski svet slavnostno sejo; 5. Zvečer (začetek ob 7. uri) splošna razsvetljava in mirozov »Društvene godbe«. To se daje ljubljanskemu prebivalstvu na znanje. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. novembra 1908. Župan Ivan Hribar.
lj Nesreča. Včeraj je na postaji Grosuplje skočila neka ženska iz železniškega voza, še predno se je vlak vstavil in se tako poškodovala, da so nezavestno prepeljali v deželno bolnišnico.
Ij Kakšne odškodnine morajo, plačati obsojenci? Windischer, Potnik, Štaut in Koren so dolžni poravnati vso škodo pri kazini v znesku 3883 K. Kaj ti štirje so pobili vse? — Kamenšek je dolžan plačati škodo pri realki v znesku 114 K, Bajželj 100 K pri Bambergu in razni drugi majhne zneske od 2 do 50 K.
lj H koncertu »Glasbene Matice«. Kakor na obče narodnem, tako je tudi na slovenskem glasbenem polju letos zabeležiti nepričakovano velik napredek. Ustanovitev samostojnega, na vrhuncu umetniških zahtev stoječega orkestra »Slovenske Filharmonije« govori jasno o tem napredku. Koristi te ustanovitve se vidijo že povsod. Slovenska opera in opereta sta se z novim orkestrom dvignili do višine, ki nam je bila do sedaj le v idejalnih željah; zabavni tedenski koncerti so postali pravi umetniški užitki, ki privabljajo toliko občinstva, da prostora nedostaje vsem posetnikom. Ali vrhunec orkestrovih vrlin se bo še-le pokazal v simfoničnih prireditvah. Teh smo Slovenci dosedaj jako malo mogli uprizoriti, baš ker nismo imeli lastnega orkestra. Sedaj je to možno in »Glasbena Matica«, ki je pri ustanovitvi novega orkestra z vso požrtvovalnostjo sodelovala in ki to veliko narodno pridobitev z vso vnemo podpira, hoče to možnost v polni meri uporabljati za glasbeno izobrazbo Slovencev. Tekom letošnje koncertne sezone namerava namreč »Glasbena Matica« prirediti več simfoničnih koncertov v navišjem pomenu besede. Začetek teh simfoničnih koncertov pa se bo izvršil na velikem koncertu »Glasbene Matice« v nedeljo, 8. novembra, v dvorani hotela »Union«, ko bo orkester poleg dveh točk z zborom (poleg Dvorakovega 149. psalma in njegovega »Te Deum-a«) tudi samostojno nastopil v veliki Sclnibertovi simfoniji v h-molu. Kdor se torej po pravici veseli označenega velikega napredka na slovenskem glasbenem polju, tisti pač ne bo zamudil krasne prilike, osebno prisostvovati pri znamenitem dogodku, ko bo »Slovenska Filharmonija« prvič dokazala upravičenost vzvišenega svojega imena, ko bo takorekoč prejela »ognjeni krst« simfoničnega orkestra. — Na koncertu bode nastopil seveda tudi pevski zbor »Glasbene Matice« z vso svojo impozantnostjo in z vsemi svojimi vrlinami. Osemnajst let že deluje ta pevski zbor na kulturnoglasbe-nem polju slovenskem s čudovito požrtvovalnostjo, o kateri nimajo pojma tisti, ki ne gledajo za kulise. Plačila za veliki' trud pevski zbor ne pričakuje nobenega, ali vsekako pa zasluži vsaj priznanja z mnogobrojnim obiskom. Narodna zavest Slovencev, ki se je baš v zadnjih časih tako lepo razvila, naj se izkaže tudi pri tej priliki! — Pri koncertu nastopi tudi slavni naš rojak g. Julij Betetto, ki je po kratkih študijah na dunajskem konservatoriju že postal pravi član c. kr. dvorne opere na Dunaju in kateremu dunajski listi brezpogojno priznavajo vse sposobnosti slavnega opernega pevca. — Koncert se vrši v prid dobrodelne akcije »Za otroka« na Kranjskem, ki ima blag in človekoljuben namen, lajšati otroško bedo, kruto se javljajočo v premnogih žalostnih slučajih tudi pri nas, in pogube reševati marsikatero eksistenco, da postane vendar še dober in delaven član človeške družbe. — Vstopnice pri gospej Češarkovi in na večer koncerta pri blagajni.
lj Skupil jo je. Ko se je vračal včeraj poročnik Miiller z garnizijskega večera, ki se je vršil to pot prvikrat v kazini, srečali so se na Miklošičevi cesti pred hotelom »Unionom« gospoda trgovski pomočnik Bučar in iurist Est s poročnikom Mii!-lerjem in enim civilistom. Poročnik je popolnoma brez povoda zasolil Bučarju velikansko zaušnico, da je Bučar padel okrvavljen na tla. Ker je hotel častnik z golo sabljo, vzlic temu da se je akademik Est legitimiral z vizitnico, še dalje pre-tepavati in je z golo sabljo v roki vpil: »Wollen Sie, dass ich Sie todtstechc«, in je vpil »Lausbuben«, prijele so močne roke
Bučarjeve Mullerja. Bučar je Mullerja strahovito pretepel, tako, da je Miiller-jeve klofute stotero polačal. Tako jo je skupil Miiller kljub svoji brušeni sablji. Moral je s svojo sabljenko brušenko čepeti na tleh, ko mu je Bučar usta s prsti natezaval. Opisali smo goli fakt, za katerega imamo priče na razpolago. Upamo, da merodajni vojaški krogi Mullerju korenito pojasnijo stališče. Zadeva pride seve pred sodišče.
lj Izpred okrajnega sodišča. Danes je bil pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojen tukajšnji tovarnar g. Adolt" Haupt-mann, ker je, kakor je rekla priča nad-poročnik Velkavrh, rekel obč. svetniku g. Turku in g. Antonu Bončarju, »da se obnašata kot barabe«. G. Hauptmann je vložil priziv.
Ij Zaradi demonstracij obsojeni g. Staut ni bil obsojen v trdo ležišče; njegova kazen je poostrena samo s postom.
Ij Neprijeten nočni gost. Ko je predvčerajšnjim začula neka gostilničarka v Trnovem na vrtu neko šumenje, je šla pogledat kaj je. V tem trenutku jo pa zgrabi moška roka za vrat, jo vrže ob tla, potem pa hoče potegniti dalje v vrt, slednjič je pa skočil čez vrtno ograjo in zbežal. Gostilničarka je bila pri tem lahko telesno poškodvana, gosta so pa izsledili v osebi nekega domačega rogovileža, ki ne odide zasluženi kazni.
lj Šipe so bile napoti danes ponoči nekemu 191etnemu mladeniču pri remizi električne cestne železnice, kjer je tri razbil potem pa zbežal v drvarnico bližnje hiše. Trije uslužbenci so takoj skočili za njim, ga prijeli in izročili policiji. Povoda za razbijanje šip, fant noče povedati.
lj Sestanek priredi »Ljubljanska podružnica društva poštnih uradnikov« v soboto dne 7. novembra t. 1. ob pol osmi uri zvečer v salonu hotela »Ilirija«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Službeno napredovanje (poroča gospod asistent Urbančič). 3. Službena pragmatika (poroča gospod oficial Rotili).
lj Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko priredi sestanek v soboto, dne 7. novembra t. 1., v restavraciji »Seidl« v Kolodvorskih ulicah. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli!
lj Sinček vsled zastrupljenja umrl.
Mravljinčni cvet je pil tri in polletni sinček pokojnega mestnega fizikata g. dr. Koprive. Steklenico s tekočino je našel v smeteh. Oddali so ga bili v deželno bolnišnico, kjer je umrl.
Ij V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali 30-letnega posestnikovega sina Antona Eržulja iz Zdenske vasi, katerega je še 7. vinotoka brez povoda na cesti napadel nek vojak in mu z bodalom desno nogo močno razparal. Vojaški komisijski ogled se je na licu mesta že vršil.
lj Na tla je podrl predvčerajšnjim neki jezdec ženo železniškega čuvaja Ivano Furlanovo, katera se je pri padcu na glavi znatno poškodovala.
telefonska in brzojavna poročile.
CELOKUPNO BECKOVO MINISTRSTVO DEMISIJONIRA. — NOVO MINISTRSTVO.
Dunaj, 6. nov. Beck se je prepričal, da ne more napraviti miru, zato je sklenil sklicati ministrski svet, kateremu naznani svojo namero, da demisijonira. Kakor se čuje, Beck jutri poda svojo demisijo! Brez dvoma bo Beckov naslednik sedanji notranji minister Bienerth, ki sestavi novi kabinet. Novi kabinet bo strogo parlamentaren. Krščanski socialci, katerim je Beck jako blizu, se bodo zadovoljili z dvema mandatoma. Krščanski socialci zahtevajo, da je železniški minister njihov pristaš in istotako delavski minister. Kot kandidatje se imenujejo dr. Weiskirchner, princ Lich-tenstein in eventuelno Steiner. Čehi dobe češkega ministra-rojaka (dr. Hruban) in še dva druga portfelja'.poljedelsko ministrstvo (Prašek) in trgovinsko ministrstvo (Fiedler), nemški prostomisleci dobe naučilo ministrstvo (dr. Chiari) in poljedelsko ministrstvo (dr. Schreiner). Iustični minister postane član gosposke zbornice dr. Lamasch. Poljaki dobe finančnega ministra (dr. Korytowski) in poljskega ministra-rojaka (dr. Abrahamowicz). Bienerth ohrani notranje ministrstvo. Novi kabinet se sestavi prihodnji teden.
DR. KRAMAR NEVARNO BOLAN.
Dunaj, 6. nov. Dr. KramaFu se je bolezen tako shujšala, da mora na nasvet zdravnikov za dalje časa v Egipt.
VOLITVE V ISTRI.
Koper, 6. novembra. Pri včerajšnjih volitvah v kmečkih občinah so zmagali vsi kandidatje, političnega društva za Hrvate in Slovence v Pazinu, torej tudi v drugem okraju prof. Matko Mandič in nadučitelj Josip Valentič. V tem okraju je bila še cela vrsta drugih kandidatov: Šiškovič iz Črnikala, Rudolf Pečarič iz Pobegov,
učitelja Jereb in Maslo. Nekaj glasov je dobil tudi profesor Kostjal. Krščansko so-cijalna stranka se oficielno ni udeleležila volitev. V Krašici sta dobila skupna protikandidata Šiškovič in italijanski župan v Pomjanu Bartolich vsak po 42 glasov. Na-daljne podrobnosti še niso znane.
Trst, 6. nov. V kmečki skupini, 1. volivni okraj, so zmagali kandidatje italijanskega političnega društva in sicer Davan-zo marki Polesini in Salata. Dobili so od 1338 oddanih nad 1254 glasov.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA NIŽJE - AVSTRIJSKEM.
Dunaj, 6. novembra. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah na Nižje - Avstrijskem je bilo izvoljenih 40 krščanskih socialcev, 4 nemški svobodomiselci, in i kompromisni kandidat. Vršila se bo ena ožja volitev.
KRALJ JURIJ POTUJE.
Dunaj, 6. nov. Kralj Jurij grški bo na Dunaju šest dni, nakar se bo podal v Rim. Njegova potovanja imajo brezdvomno po-litiški pomen.
HRVAŠKE PROSTOVOLJSKE ČETE
PROTI SRBOM.
Zagreb, 6. nov. Tu hočejo ustanoviti hrvaško prostovoljsko legijo proti Srbom, da ne bi udrli v Bosno. Slično se godi v Bosni.
RAZMERJE MED FRANCIJO IN NEMČIJO IZBOLJŠANO.
Pariz, 6. nov. Minister Pichon se je pogovarjal z nemškim poslanikom knef-zom Radolinom. Upati je, da se spor zaradi Casablance v kratkem čisto poravna.
DOBROVOLJCI ZA SRBIJO.
Belgrad, 6. nov. Iz Italije se je oglasilo mnogo starih in mladih Garibaldincev za prostovoljce za Srbijo.
VUKOTIČ NE MARA AVSTRIJSKIH REDOV.
Belgrad, 6. nov. Črnogorski brigadir Vukotič je Avstriji vrnil vse redove, ker so ga bili v Zagrebu zaprli.
MANIFESTACIJE V BELGRADU.
Belgrad, 6. nov. Včeraj so se tu vršile velike manifestacije kralju Petru in carju Nikolaju. Vse mesto je v zastavah in svečano pričakuje princa Jurja.
JUDI ZA SRBIJO.
Belgrad, 6. nov. »Veliki Orient« Židov v Srbiji je sklenil vsem judovskim korporacijam na celem svetu in judovskim listom dati nalog, da se zavzamejo za srb ske zahteve.
SRBSKA ARTILJERIJA PRIPRAVLJENA.
Belgrad, 6. novembra. Srbska arti-Ijerija ja zasedla vse višave okrog Bel-grada, ki dominirajo nad vsemi sosednimi pozicijami avstroogrskimi.
POTRESI NA SEVERNEM ČEŠKEM.
Praga, 6. nov. Danes so se na Severnem Češkem ponavljali potresni sunki. Bili so močnejši kot kedaj prej.
MATER IN SEBE UMORIL.
New York, 6. nov. Mater in sebe je usmrtil tu brozni posredovalec Nelson Veit, ker je mati grajala njegovo ženitev.
UPOR V TIBETU.
Pekin, 6. novembra. Cesarske čete so premagale tibetanske upornike.
liujia prošnja.
Pri včerajšnji razpravi bil sem med drugim tudi radi tega obsojen, da sem 1(). septembra t. 1. baje aranžiral napad na kolodvorsko restavracijo.
Ker jaz nisem bil v nobeni zvezi z navedenim dejanjem, kar je vsem storilcem gotovo znano, prosim tem potom storilce, da se vsaj eden iz med vas javi pri mojem zagovorniku gospodu dr. Bož. Vo-dušku odvetniku tu, ker vendar ne morete zahtevati, da bi jaz radi vaših grehov trpel.
Računam na možatost in posteifie storilcev! Kdor je kaj zakrivil mora imeti pogum to priznati in se ne bati kazni, posebno v slučaju, ako bi jo imel kdo drugi trpeti namesto njega
Ob enem prosim cenjeno občinstvo, da blagovoli, vsak kdor kaj ve o tej zadevi, naznaniti to mojemu zagovorniku.
Ljubljana, dne 5. oktobra 1908.
Štefan Kamenšek.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 6. novembra.
Pšenica za april . .	. ■	. 12 50
Pšenica za oktober 1. 1909.	, , ,	10 90
Rž za april 1. 1909 ...		1032
Oves za april . . .		8-50
Koruza za maj 1. 1909. . • ,	. ..	744
Efekti v: neizpr.
ČUDEŽ!	samo 4 K!	ČUDEŽ!
Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, paletotov in pelerin za dame in
——— deklice po K 4-—. ■ m™«^——
Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, srea. zračni tlak 736'0 mm.
o	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 arab . v mm
5	9. zveč.	7363	3-1	sr. vzh.	oblačno	
	7. zjutr.	358	22	sl. vzhod	*	00
	2. pop	346	5'7	sl. svzh	del. obl.	
	Srednja včera		šnja temp. 2 5°, norm. 61°.			
2902 1-1
Julka Albert naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
Anton Albert
gostilničar pri „zlatem levu" v Kanalu
danes zjutraj ob 4. uri po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakra- !'
1 menti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri, dne 6. nov. ob 4. uri popoldne.
Predragega rajnika se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Kanalu na Goriškem.
Kanal, f. novembra 1908.
Julka Albert, soproga. — Terezija Albert, sestra. — Josip Albert, brat. — Fani Albert, svakinja. — Tonček, Hedviga, Zlat-
ka, otroci.
15 letni, krepki mladenič želi vstopiti kot
h kakemu ključarju v Ljubljani.
Pojasnila daje Jakob Žebrč, šolski vodja v Starem trgu pri Ložu.	2878 3—2
Zlite iretinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
TZajbolJ. kosm. ZOb O iistil. sredstvo
Izdelovat«!)
v*
cel)^
Jfr	#	* S
^^-""Llubilin*, Bpltal.-Stritar. ol t
Razprodaja
na veleposestvu Bežigrad pri Celju.
Dne 9. novembra t. I. ob devetih dopoldne se bo iz proste roke vršila razprodaja krav, telic, konj in prašičev. Ker se bo svojčas tudi zemljiško posestvo Bežigrad prodalo, se lahko že ob tej priliki zglasijo kupci. Razprodaja bo na licu mesta v Bežigradu.	2879 3-3
Urel
Milko KropeS
Gramofoni I
urar, Ljubljana, Jurčičev trg Stev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje.
rMHmnCfinn 'n nainovejše slovenske plo-lirnmoione Šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 7
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Prvotna slika M, ture Božie ia
Sv. Gori pri Gorici,
katero je podaril Oglejski patrijarh Marko Grimani svetišču leta 1544., slikana na cedrovino,	2885 3—2
Je naprodaj
v Gorici pri trgovcu s starinami
Ivan Gyra
ulica Contavalle št. 7.
V
= 5iuiljei =
se sprejme takoj. — Stara pravda št. 3 (za novo gimnazijo).	2903 1—1
Lepa
DELAVNICA
pripravna za kakega obrtnika, in hlev se oddasta v najem v Prulah. Poizve se pri g. Ai. Vodniku, kamnoseku v Ljubljani.	2664 5
.«or,

Prvo slovenska modna : trgovina za gospode:
Mbert fhušek


Ljubljano, Mestni trs št. 19
se naitopleje priporoča
2710
646
umski MOST
sladek, _pristni _beli_in rudeč ^ fl,),,^^ -
domači pridelek tvrdke in na Rimski cesti št. 5.
Zaradi prevelike produkcije se ceneje proda
okrog 1000 tc. najboljših rjuh
150|200 cm velikih, šest kosov 14 kron 30 h.
Če blago ne ugaja vrnemo denar. Vzorci barhenta, cefirja in vsega bombažastega in platnenega blaga zastonj samo v tkalnici
BR. KREJCAR, Dobruška št. 9117, Češko.
Izvršene obleke z • neveste.
IV 21 jrtlffc ■ nepravim naslovom tkalnica platnenega blaga i. t. d, delajo sedaj ■■	a trgovci reklame in sredstva za manjveljavne bombažaste ostanke i. t. d.
kot platno imenovano in zato navidezno ceneje razprodati. Kupuje naj se samo od znanih, zanesljivih tvrdk, po prejšnjem preglednem vzorcu.
Mesečnasoba
se takoj odda. Stara pravda št. 3 za novo 2904 l—l	gimnazijo.
Gospodična
ki je absolvirala trgovski tečaj, vešča slovenske in nemške stenografije in strojepisja želi primerne službe. Ponudbe na uprav. »Slovenca" pod ,spretna*. 2889 3—2
C. kr.
priv.
240 12—12
občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 323 milijonov kron.
Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenje:
i
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca okt. 1908	od 1. jan. 1908
1562 K 13,825 897'48 1313 K 10,781.891-83 K 1,226322.-.	16 422 K 128,555 594 96 14033 K 109.888 736 36 K 8 III 415 20
fl JS 'N V L
•H
e e a
a s
T3
O
tO
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blage, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obilnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domiča tvrdka
Telefon št. 262.
2526 12-11
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
N
rr
o
o
(D 3 (D
M
1
Denarni promet 1.1907 tez 64 milijonar kron.
2379
Lastna glavnica K 354.64515.
Stanje vlog 30.jon.1908 čez 14 milijonar kron.
Najboljša in najslgurnejša prilika za štedenje.
Sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstr., od novembra 1908 na^.ej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnic
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
01 2 0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje Tlog 36. jnnija 1908: K 14,225.902 59. — Denarni promet t letn 1907: K 64,812.603 -92.
Hranilne knjižice te sprejemajo kot gotov denar, ne da bi te njlb obrettovanje ka) prekinilo. ===== Za nalaganje po pošti so poštno hrranllne položnice na razpolago. =====
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Dr. Ivan SuSlerili,	Joalp Slika, stolni kuonlk
predsednik.	Odborniki:	podpredsednik.
Anion Belec, poseslnlk, pod|etnlk In trg. v Št. Vidu n L|ubljano. — Fran Povie, rod|«, gražCak, det odbornik, dri in del. poslanec Itd — Anion Kobl, posestnik In trgovec Breg p B. — Karol Kanachegg, veleposestnik v Ljubljani. MHtl|a Kolar, stolni dekan v Llubljanl. — Ivan Kregar, svetnik trg In obrt. zborn. v L|ubllani. — Frančliek Lcskovlc. hiinl posestnih In blagajnik ljudske posojilnice — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar In posestnik v Ljubljani. — Gregor fillbar, župnik na Rudniku.



Podružnica
-	v Spljetu -
-	Delniška glavnica -
K 2,000.000.
Ljubljanska kreditna banka V Ljubljani Stritarjeve nlice 2 Podružnica
priporoča promese na og. premijske srečke (cele a K 12*—, polovice a K 7»—, žrebanje 16. novembra, glasni dobitek 300.000 K, promese na og. bipotečne srečke a K 4'—, žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.090 K, — promese na 3% zeinaljske srečke a K 5'-, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 K,
sprejema vlojjc na knjižice in na tekoči !: račun ter je obrestuje po čistih
I/ OI
/2 IO
- v Celovcu -
Kezervnl tond K 200.000.
BBBI