GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 519
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 15. JANUARJA 1965
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Naval na zlato popustil
Spopad med Francijo in Ameriko na finančnem področju - Nov udarec funtu šterlingu
Politična napetost med Fran-ciio in Združenimi ameriškimi državami je prišla pretekli teden do izraza tudi v spopadu na gospodarskem, oziroma finančnem področju. V francoskih rezervah se je razmeroma v kratkem času nabralo okoli 1 milijarda dolarjev in Francozi so najprej po vijugastih kanalih napovedovali, da bodo za te dolarje kupili zlato, češ da ne vedo kaj bi sicer z njimi.
Že sama napoved, da bodo Francozi na veliko pričeli kupovati zlato je povzročila pravi «run» na zlato na pariški in še posebno na londonski borzi. Ta val je seveda imel za posledico podražitev zlata in hkrati nazadovanja tečaja dolarja pa tudi funta šterlinga. Amerika vzdržuje že vrsto let tečaj 35 dolarjev za unčo zlata in vztraja pri tem tečaju kljub raznim pritiskom na dolar in kljub zahtevi naj bi ceno zlata, izraženo v dolarjih, dvignila ter tako praktično razvrednotila dolar. Po tej ceni Amerika tudi prodaja zlato tujim emisijskim bankam.
Na londonski borzi pa se je cena zlata sredi preteklega tedna dvignila čez 35,13 dolarja za unčo, na drugi strani pa je hkrati ošibel tudi funt šterling, ki je padel na 2,73 15/16 dolarja, kar pomeni, da je bil na še nižji ravni kakor novembra 1964. Nasprotno so bile čvrste nekatere tuje valute, kakor za-hodnonemška marka in švicarski frank. Za obrambo funta šterlinga je morala poseči vmes Angleška banka, ki je kupovala funte šterlinge po tečaju 2,79 dolarja za funt.
Kaj se je pravzaprav plelo v ozadju
Iz ameriških virov navajamo nekaj pojasnil o tem razpletu zakulisnega boja med Francijo in Združenimi ameriškimi državami na finančnem poprišču. Američani obtožujejo francosko finančno politiko, da je ona sprožila na j novejši plaz na evropskem tržišču z zlatom. Naval na zlato in prodaja dolarjev je spravila Američane v takšen položaj, da so napovedali, da bodo — ako treba — s posebnim zakonom odpravili obvezo, da mora imeti dolarski denarni obtok 25-odstotno kritje v zlatu. To nameravajo storiti, da bo ameriško finančno ministrstvo, oziroma sistem ameriških rezervnih bank imel na voljo dovolj zlata, ako bodo zahteve iz tujine po njem še bolj narasle.
Kakor rečeno, je prišlo do navala na zlato, ker so se Francozi odločili, da bodo od Američanov zahtevali, da določeno količino dolarjev sprejmejo v zameno za ameriško zlato. V ameriških vladnih krogih so izjavili, da jim sama zahteva Francije, da ji Amerika odstopi za 150 milijonov dolarjev zlata, ne dela posebnih preglavic, vendar bi se bila vsa transakcija dala izvršiti po vsem na tiho, kakor se je to zgodilo že večkrat poprej, ne da bi bili z napovedovanjem takšne transakcije vznemirili borze. Francozi so prvotno dali razumeti a-meriškemu finančnemu ministrstvu, da bodo po vsej verjetnosti zahtevali za okoli 300 milijonov dolarjev zlata. Nato so Američani dali razumeti Francozom, naj rajši s temi dolarji, ki jih imajo na voljo, poravnajo predčasno svoj dolg v Združenih ameriških državah v znesku 650 milijonov dolarjev, ako že ne vedo, kaj bi sicer počeli s temi dolarji. To je še ostanek dolga, ki ga ima Francija v A-meriki po drugi svetovni vojni.
FRANK NAJ BI POSTAL
SVETOVNA VALUTA
V začetku so predstavniki francoske vlade bili sporazumni za takšno transakcijo — tako poročajo iz Washingtona — toda pozneje so se premislili ter odločili za nakup zlata. Američani so prepričani, da je francoska vlada, in to na odločitev samega predsednika de Gaulla, namenoma objavila svoj sklep, da kupi v Ameriki za večjo količino dolarjev zlata, in sicer zato, da bi potisnila dolar navzdol in dvignila francoski frank. Ta naj bi postal prava svetovna valuta v konkurenci z dolarjem. Po prvotni objavi naj bi Francija kupila v Ameriki za 200 do 300 milijonov dolarjev zlata, vendar je pozneje Banque de France sporočila, da namerava kupiti samo za 150 milijonov dolarjev zlata. Američani domnevajo, da so Francozi o-mejili prodajo zlata zato, da bi dolarje, ki jih imajo v rezervi vrgli na trg ob dingi politični priložnosti.
ZAKAJ NAJ BI AMERIČANI
ZNIŽALI ZLATO KRITJE
SVOJE VALUTE?
Republikanec Henry Reuss je predložil parlamentu zakonski osnutek, s katerim se odpravlja obveza, da mora biti dolarski denarni obtok 25-odstotno krit z zlatimi rezervami. Tako bi vlada lahko razpolagala z
večjimi količinami zlata, da bi z njimi lahko zadovoljila zahteve iz tujine po zlatu. Ameriške zlate rezerve znašajo danes 15,5 milijarde dolarjev. Reuss je mnenja, da bi bilo najbolje takoj odkupiti vse francoske dolarske rezerve (okoli milijardo dolarjev). S tem bi Francozom onemogočili, da bi pozneje delali sitnosti ameriški finančni politiki in v danem trenutku zopet vrgli na trg svoje dolarje.
NA TONE ZLATA
PRODANEGA
Samo v petek so na pariški borzi prodali za 1,5 tone zlata, to je za polovico več kakor prejšnji dan. Cena zlata se je
dvignila od 5.585 frankov (1170 dolarjev) na 5.340 frankov (1.128 dolarjev) za kg. Tečaj funta šterlinga na londonski borzi je znašal tisti dan 2,78 31/32 dolarja.
POMIRITEV NA BORZAH
Na borze je pomirjevalno vplivala' odločna izjava ameriške vlade, da bo ohranila sedanji tečaj dolarja nasproti zlatu. Že proti koncu zadnjega tedna so se duhovi na pariški in londonski borzi pomirili. V Parizu je k temu prispevala tudi sama Bangue de France, kar so z zadovoljstvom vzeli na znanje tudi v Washingtonu. Cena zlata je zopet nazadovala,
Turisti zahajajo v cenejše dežele
Nemška zvezna banka omenja v svojem zadnjem mesečnem poročilu tudi razvoj turističnega prometa, oziroma gibanje turistične bilance za leto 1964. Ta izkazuje 2 milijardi mark primanjkljaja za Zahodno Nemčijo. Primanjkljaj je približno enak tistemu iz leta 1963. Primanjkljaj nastaja zato, ker so nemški turisti potrošili v tujini več kakor tuji • turisti na ozemlju Zahodne Nemčije. Izdatki nemških turistov v tujini so se do srede leta 1962 nenehoma dvigali, nakar so se ustalili; nasprotno, potrošijo tuji turisti v Zahodni Nemčiji zdaj več denarja.
V	prvih treh tromesečjih leta 1964 so se po računih Zvezne banke izdatki nemških turistov v tujini povišali, znašali so nekaj več kakor 4 milijarde mark. to je 280 milijonov DM ali 7,4 odsto več. Kakor rečeno, so se sicer nekoliko povišali v primeri s prejšnjim letom, vendar ni dviganje več tako visoko kakor leta 1962. Zvezna banka je prepričana, da je nemški naval v tujino nekoliko popustil. Pri tem so igrale vremenske razmere, pa tudi druge okolnosti, ki jih ni mogoče oceniti, precejšnjo vlogo. Na turiste je vplivala tudi okolnost, da so se potovanja v tujino podražila. Tako so se življenjski stroški v času 1961-64 v Italiji dvignili za 21 odsto, na Nizozemskem in v Franciji za 14 odsto, v Zahodni Nemčiji pa samo za 9 odsto. Značilno je, da so nemški turisti lansko leto znatno manj potrošili v Italiji, kar pomeni, da jih je tja odšlo manj; nasprotno so pridobile dežele z nižjimi življenjskimi stroški.
AVSTRIJA NA PRVEM
MESTU
Lansko poletje so Nemci zahajali predvsem v Avstrijo; izdatki zahodnih Nemcev v Avstriji so namreč dosegli 25 odsto, v Italiji 16 odsto, na Nizozemskem 11 odsto, v Švici 11 odsto. Sledijo po izdatkih za-hodnonemških turistov Francija, Španija in ZDA.
V	Avstriji so zahodni Nemci v poletni sezoni 1964 (Sommer-halbjahr) potrošili 830 milijonov DM, to je 70 milijonov več kakor v istem razdobju leta 1963. Izdatki nemških turistov v Španiji so se povečali za 44 milijonov DM ter se v Grčiji podvojili in dosegli 71 mil. DM. V Jugoslaviji so Nemci potrošili 80 odsto več kakor prejšnje leto, in sicer čez 70 milijonov DM. Izdatki v Švici so dosegli 360 milijonov, to je samo nekaj več kakor prejšnje leto. Izdatki zahodnih Nemcev v Italiji so znašali 535 mil. DM, to je skoraj 170 milijonov DM manj kakor prejšnje leto.
MED TUJCI
PRVI AMERIČANI
V	prvih devetih mesecih lanskega leta so tuji turisti potro-
šili v Zahodni Nemčiji 2,11 milijarde DM (prejšnje leto 1,84). Na prvem mestu so bili Američani z izdatki 520 milijonov DM, to je 60 milj. več. Nemci so imeli večje dohodke tudi od turistov iz Francije, Nizozemske, Avstrije, skandinavskih držav in Velike Britanije.
Gibanje brezposelnosti na «skupnem delovnem trgu»
V času od oktobra 1962 do oktobra 1963 sta znašali povprečna razpoložljivost z delovnimi mesti in nezaposlenost v deželah članicah Evropskega skupnega tržišča:
Belgija	16.426	67.670
Zah. Nemčija 527.932	282.236
Francija	60.577	153.279
Italija	—	1,219.768
Luksemburg 1.082	215
Nizozemska 119.798	40.328
Gornjo razpredelnico je nedavno priobčil londonski list ^Financial Times* Eist posebno poudarja neskladnost, kj jo je opaziti med določenimi podatki o razpoložljivosti delovnih mest in nezaposlenosti v okviru Evropske gospodarske skupnosti, čeprav je v letošnjem maju ministrski svet Evropske skupnosti postavil osnovo za ustanovitev tako imenovanega «skupnega trga za delo» v Evropi, je to vendarle težko uresničiti. V bistvu naj bi imeli delavci vseh šestih dežel Evropske skupnosti enake možnosti, da se zaposlijo na kateremkoli delu; razen tega naj bi skrčili tako imenovano prilagoditveno dobo od štirih na dve leti. Izseljencem naj bi bila dana pravica, da popeljejo s seboj v tujino tudi družino in da so lahko izvoljeni v tuji deželi na sindikalna službena mesta. Pri dosedanjih poskuš-njah za uresničitev teh vsekakor koristnih pobud so imeli predvsem težave pri usklajevanju velikega povpraševanja po delovni sili v severnih deželah evropske celine z obilno razpoložljivostjo brezposelnih na italijanskem jugu. Ugotovili so namreč, da je ta uskladitev skoro nemogoča. Dejstvo je. da so se pričeli v zadnjih letih izseljevati italijanski južnjaki tudi v dežele, ki niso včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti. Tako se ie na primer število italijanskih priseljencev v Grčijo, Španijo in Severno Afriko povečalo med 1962. in 1964. letom kar za 17,8 odsto.
FRANCOSKO ŽITO ZA SOVJETSKO ZVEZO
Francoska vlada je dovolila domačim operaterjem, da prodajo 250.000 ton žita Sovjetski zvezi. Prvo pošiljko (60.000 t.) bodo odpremili februarja. Francoska vlada zdaj proučuje še eno prošnjo za izvoz 500.000 t. žita v ZSSR.
rr<ž

Sukamo je vrata Organizacije združenih norodov (OZN) sicer krepko zaloputnil, vendar uradno še ni izstopil. Še te dni je japonskemu listu «Mainichichi Shimbun» izjavil, da spoštuje in celo «ljubi» OZN. Ne more pa ji odpustiti, da je sprejela v Varnostni svet Malezijo, ki pravzaprav ni država. Sukamo tudi ni zadovoljen z delom glavnega tajnika U Tanta v severnem Borneu (južni je pod upravo Indonezije). Dodal je še, da nima Kitajska nikakšnega opravka pri izstopu Indonezije iz OZN. Kitajska obveščevalna agencija «Nova Kitajska» sicer na-glaša da bo 650 milijonov Kitajcev vselej na strani 104 milijonov Indonezijcev. Sovjetski poslanik v Džakarti je rotil, tako poročajo, predsednika Sukarna in zunaniega ministra, naj se Indonezija nikar ne prenagli. Američani so doslej podelili Indoneziji za kakih 905 milijonov dolarjev pomoči, za letos je bilo pripravljenih novih 10 milijonov, čeprav se je parlament uprl nadaljnji pomoči Indoneziji. Indonezija bi bila takšne pomoči še vedno potrebna, saj so njtne gospodarske razmere zelo neugodne. Indonezijska vlada je razpustila marksistično stranko «Murba% — komunistična stranka ima okoli 3 milijone pristašev — ker je kritizirala politiko Sukarna. Ta se še ni odločil za frontalni napad proti Maleziji, pač pa pošilja tja posamezne napadalne skupine, katerim pa se izkrcanje vedno ne posreči. Frontalen boj bi bil namreč močno tvegan, ker bi Indonezijci naleteli v Maleziji tudi na angleško vojsko (okoli 50.000 mož), angleške vojne ladje in letala.
Strah pred ameriškimi naložbami v Evropi
Rako so si razdelili delež pri naftovodu
Za naftovodi, ki se grade tudi v južnem delu Evrope in tudi po naših krajih, se prerivajo velikanske petrolejske družbe in je zato prav, da zvedo naši ljudje prav vse, kar se dogaja okoli gradenj naftovodov, o tem, kako veliki so posamezni deleži pri tem. da jih kje ne bodo prelisičili, ko se bo šlo za to, da bo treba odšteti odškodnino za uporabljeno zemljišče. Zato objavljamo poročilo londonskega «Economista», čeprav vsebuje nekatere podrobnosti, ki smo jih priobčili že iz drugih virov.
«Ecoyomist» (26. decembra 1964) sporoča, da je ENI dosegel sporazum z raznimi mednarodnimi petrolejskimi družbami glede uporabljanja naftovoda GENOVA - INGOLSTADT. Esso, Shell in BP so se sporazumeli o 20-letni najemninski pogodbi tega naftovoda, po katerem bodo letno pretočili 4 milijone kubičnih ton surove nafte. Letna najemnina ni znana, toda ta se bo ravnala po najemninah, ki bodo veljale za naftovod TAL (Trst-Ingolstadt).
Rešitev v zadevi Genova-Ingol-stadt je odprla pot sporazumu med petrolejskimi družbami v tem, kako si bodo delile svoj delež v naftovodu TAL (Trans Alps Line). Esso, Shell in BP (British Petroleum) bodo dobile vsaka po 16.66%; ENI in Mobil Oil po 10%. Drugih 28% bo porazdeljenih med družbami Continental, Marathon, Deutsche Erdoel, Gelsenberg, Scholven in Winterschall Ostanek 2% so ponudili francoski družbi «Com-pagnie des Petroles», ki pa je, kot poročajo, odbila tako majhno kvoto.
Naftovod Genova - Ingolstadt še ni prebrodil vseh težav ob Bodenskem jezeru pri Konstan-zi. Mesto Lindau se še upira načrtu, ker se še boji, da bo naftovod onesnažil jezersko vodo. Poročajo, da je bavarska vlada pritisnila na Lindau, naj popusti.
Na drugem odseku ENI še ni poravnal svojih razprtij z avstrijsko vlado glede naftovoda TRST-INGOLSTADT. Delegacija
upravnih svetnikov OMV, avstrijske državne petrolejske družbe, in Mobil-Austria je, kakor poročajo, pred kratkim šla v Rim in predložila nov predlog ENI-ju. Predlog predvideva ustanovitev ene same družbe za gradnjo in vzdrževanje naftovoda, po katerem bi ENI sodeloval pri vsej dolžini naftovoda. ENI je prej zahteval večinsko nadzorstvo v družbi, ki bi gradila in vzdrževala del naftovoda, ki bo tekel po italijanskih tleh.
Komu bodo odkupili zemljo
V preteklih dneh je začel poslovati v našem mestu novoustanovljeni deželni odbor za naftovod Trst - Bavarska. V odboru, ki ima zgolj posvetovalni značaj, so predstavniki in strokovnjaki z več področij tržaškega in goriškega gospodarskega življenja. V prvi vrsti se morajo člani odbora izreči o tem, kje naj bi postavili izhodišče naftovoda. Po vsej verjetnosti bo v industrijskem pristanišču v ž a vi j ah.
Naftovod bodo speljali ponekod čez rodovitna zemljišča naših kmetovalcev. Zaradi tega so se nekatere organizacije že pritožile. Ravnatelj družbe SIOT, ki bo gradila naftovod, je dal naslednje zagotovilo: Razlastili (pravzaprav odkupili!) bodo samo tista zemljišča, kjer bodo postavili rezervoarje, to se pra-
V svojih gospodarskih glasilih beležijo Američani, kako postajajo poslovni ljudje na svetovnih trgih hladni nasproti Američanom in kako bo ta M-'l vplival usodno na ameriške poslovne ljudi v ZDA in drugod. Od česa izvira to hladno razpoloženje? Po svetu zlasti v Zahodni Evropi povzročajo hude skrbi velike investicije ameriške industrije. To ravnanje a-meriške industrije utegne zagotoviti ameriškemu kapitalu pravo nadvlado nad celotnim gospodarstvom v zahodnih evropskih državah.
Samo v 1. 1964 so ameriški poslovni ljudje investirali za 3,4 milijarde doiarjev več. Ker so letošnje ameriške investicije večje od prejšnjih let, so seveda protesti in krilatice o dolarskem imperializmu še ostrejše.
Nacionalistični krogi v BRAZILIJI so nedavno skušali preprečiti ostvarenje načrta Han-na, ki je predvideval 25 milijonov dolarjev za izgradnjo pristanišča za železne rude, ki ga je brazilska vlada že hotela o-dobriti. V AVSTRALIJI investirajo Američani 4 milijone dolarjev tedensko ter je zato vlada pod pritiskom domačih gospodarskih krogov, ki zahtevajo, da mora biti udeležen del domačega kapitala v vseh tujih investicijah.
Ko so se zbrali v PARIZU na posvetovanje veliki francoski industrijski krogi, so morali poslušati nič kaj prijetna poročila strokovnjakov, da bo Francija prešla popolnoma pod gospodarsko odvisnost od ameriških industrijskih družb, če se bo investiranje ameriškega kapitala nadaljevalo v dosedanjem obsegu; do sedaj so namreč ameriške investicije dosegle 1,2 milijarde dolarjev.
Seveda ni še nobena velika evropska država zaprla vrat a-meriškim investitorjem, vendar se v državah, kjer imajo opravka z velikimi tujimi investicijami, kar se da hladno in zadržano vedejo nasproti ameriškim odposlancem. Evropski industrij ci se zavedajo, da imajo A-meričani na voljo zelo obsežne trgovinske in tehnične analize, ter še izredno sposobnost za obdelavo tržišč.
V ZAHODNO NEMČIJO so vložili ameriški poslovni krogi 2 milijardi dolarjev. Ameriški General Motors - Opel je nevaren tekmec Volksivagnu. Nemški industrijalci že pritiskajo na vlado, naj bi nekaj ukrenila proti temu investiranju z onstran morja.
Narobe pa ITALIJA pospešuje ameriške investicije na nerazvi-
tem Jugu.
Celo v tistih državah, ki odpirajo rade vrata ameriškim investicijam, raste kritika, da i-majo tiste industrijske družbe, v katerih so soudeleženi ameriški poslovni krogi, silno ra-krojevalno moč, ker preplačuj e-jo vse, dajejo vrtoglavo visoke najemnine, sprejemajo v službo ali pa odpuščajo uslužbence kar na hitro.
FRANCIJA PREDNJAČI V BOJU PROTI AMERIŠKEMU KAPITALU
Od vseh držav je najbolj sli-, sati francoski protest. Ni pa o-stalo samo pri protestiranju, ampak so francoski poslanci izglasovali v parlamentu celo vrsto protiukrepov: V peti francoski gospodarski plan so predlagali nekaj določb, ki naj bi zavrle tuje investiranje, češ da je to problem št. 1 francoskega gospodarstva. Spremenili so davčne zakone o spojitvah, o tako imenovanem integriranju sorodnih podjetij, da bi bila večja podjetja kos ameriškim ponudbam. Tujci smejo kupovati industrijske papirje samo na francoskih borzah, da bi se tako izognili presenečenjem, kakor se je to dogodilo v primeru Chrysler-Simca.
Vendarle pa francoski gospodarstveniki priznavajo, da na nekaterih svetovnih področjih človeške dejavnosti prevladujejo velike ameriške korporacije, tako v pripravljanju hranil za tržišča, v sintetičnem kavčuku, v kmetijski mehanizaciji, v elektronskih računskih strojih itn. Francozi bi radi prodajali letala Caravelle Kitajski, ki pa imajo ameriške elektronske naprave. Kako naj to izpeljejo, ko pa se temu protivi ameriški Battle act-zakon o dobavah vojnega značaja. Veliki ameriški tednik «Time» nekako olajšano ugotavlja, da niso vse države tako odločne v svojem proti investicijskem stališču ameriških kapitalov, kakor je Francija.
MEDNARODNA FINANČNA DRUŽBA — NOV RAVNATELJ ZA INVESTICIJE V AFRIKI, AZIJI IN NA SREDNJEM VZHODU
Predsedništvo Mednarodne banke za razvoj je imenovalo novega ravnatelja za investicije v Afriki, Aziji in na Srednjem vzhodu pri Mednarodni finančni druži (IJF.C.), in sicer v osebi Nemca Ladislava von Hoff-mamna. Von Hoffmann je bil leta 1954 član upravnega odbora družbe Wasag Chemie A. G. v Essenu v Zahodni Nemčiji, pozneje je predstavljal to družbo na Srednjem vzhodu.
AMERIŠKA INDUSTRIJA NAPREDUJE
Ameriški Federal Reserve Bo-ard javlja, da se je ameriška industrijska proizvodnja v minulem novembru znatno povzpela. Pri tem je avtomobilska proizvodnja tako napredovala, da je že nadoknadila zgubo iz prejšnjih mesecev. Indeks industrijske proizvodnje je novembra poskočil na rekordno višino 134,9, dočim se je ustavil oktobra pri 131,7 in sept. pri 134. Izračunavanje indeksa se oslanja na osnovo 1957-59 = 100.
iafSbll
Koncentracija evropskih avtomobilskih tovarn
Zavarovati se hočejo pred konkurenco ameriških tovarn
Dolino, dočim bodo za škodo na zemljiščih, čez katera bo speljan naftovod, plačali enkratno odškodnino. Ta zemljišča ostanejo tudi po izgradnji naftovoda last dosedanjih lastnikov, vendar se bodo morali ti obvezati, da ne bodo nad naftovodom gradili stavb in sadili dreves s preglobokimi koreninami, prav tako pa ne bodo smeli na do-tičnih mestih uporabljati traktorjev in drugih težjih vozil, s katerimi bi utegnili poškodovati naftovod.
MUENCHEN, decembra — Danes je v Evropi (brez prištevanja vzhodno-evropskih držav) okrog 60 tovarn, ki se bavijo z izdelovanjem avtomobilov. Mnoge izmed teh so poznane vsakomur, kot n. pr. Volksiva-gen, Opel Ford, BMW, NSU in Daimler-Benz, ki so v Zapadni Nemčiji. Fiat, Alfa Romeo in Lancia v Italiji, Renault, Ci-
v
vi na področju med Domjom in troen, Peugeot in Simca v Fran-
ciji, British Motors, Legland in Rootes v Veliki Britaniji in končno Volvo in Laab na Švedskem. Našteli smo le nekaj imen. Te avtomobilske tovarne so izdelale v letu 1963 7,9 milijonov vozil. Ta proizvodnja nenehoma narašča in, to za približno 1,1 milijona vozil letno, kar predstavlja 16,7 odst,
V zvezi z nenehnim naraščanjem proizvodnje je tudi opaziti pri avtomobilskih industrijah tdžnjo za medsebojnim sodelovanjem in celo do spojitev. V Zapadni Nemčiji je bila
Letošnji sejem konfekcije, modnih tkanin, trikotaže, usnja, usnjarsko-predelovalne industrije in raznih modnih artiklov, oziroma na kratko Moda 1965 v Ljubljani, je deseti po vrsti, torej jubilejni. Kar je še bolj pomembno za območje, ki je pod proizvodno-trgovskim vplivom Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, je pa še dejstvo, da je bil pred 10 leti 1. 1955 tudi sklenjen videmski sporazum, ki je razširil meje notranjega trgovskega izmenjavanja blaga in odprl vrata zunanje trgovske konkurence na obmejni pas.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstavlja v prvih dneh novega leta, od 16. do 24. januarja 1965, kar 134 razstav-ljalcev ali celih 37 več kot lani. To pomeni, da gre razvojna pot ne samo ljubljanskega sejma Mode, ampak tudi jugoslovanske konfekcijske, tekstilne, usnjarske in obutvene industrije skupno z usnjeno galanterijo strmo navzgor. Razstavljalcev je namreč 64 iz Slovenije, 25 iz Srbije, 24 iz Hrvatske, 7 iz Bosne in ostali iz črne gore in Makedonije.
Kot zmerom pri vseh sejemskih prireditvah Gospodarskega razstavišča v Ljubljani pomeni vsak sejem neke vrste kontrolno postajo, na kateri vsako industrijsko podjetje ugotovi, kje
Jutri sejem «MODA 1965»
Konfekcija se v Jugoslaviji naglo razvija
mu je mesto v tej neskončni dolgi tekmi, ki teče zmerom naprej. Viden izraz o kakovosti blaga, o okusu, uporabnosti in drugih točno neopredeljivih lastnosti modnih artiklov je predhodno ocenjevanje, ki ga izvaja vsakokrat posebna strokovna ustanova «Center za sodobno oblačenje in opremo v Ljubljani)). Razdelili so 105 zlatih, 127 srebrnih in 62 bronastih kolajn. Ocenjenih je bilo 46 izdelkov iz metražnih tkanin, 43 konfekcijskih izdelkov, 23 trikotažnih in 18 usnjenih izdelkov in usnjene galanterije, skupaj torej 130 izdelkov.
Te številke za navadnega bralca listov in navadnega potrošnika ne povedo dosti, ker jih nima s čim primerjati. Slovenci, ki čedalje bolj pogosto potujejo preko meja v sosedne države, in glovenci, ki žive v zamejstvu izrazijo v kratkih, konkretnih stavkih ugotovitve teh številk. Posebno v Sloveniji, pa tudi v drugih jugoslovanskih republikah se ljudje iz leta v leto
čedalje bolj okusno oblačijo. V Sloveniji sploh prevladuje pri moških okusna in zelo solidna trpežna konfekcija za moške obleke v primeri z italijansko, ženska konfekcija precej zaostaja za moško. Sicer pa velja nekaj podobnega tudi za italijansko žensko konfekcijo v primeri z moško. Še zmerom je šibka, otroška konfekcija.
Moške srajce so se povzpele na evropsko raven in jih zelo dosti izvažajo v Zahodno Nemčijo in druge Severne evropske države. Zanimivo je dejstvo, da Zahodna Nemčija odkupuje velike količine izdelkov oblačilne industrije, in sicer mimo srajc še tretjino proizvodnje največjih tovarn obutve in precej tiskanih bombažnih izdelkov.
Čedalje bolj se uveljavlja v oblačilni industriji uporaba sintetičnih vlaken in bombažnih tkanin izdelanih po novem postopku, da jih po pranju ni treba likati.
Okoli 40 industrijskih podjetij izdeluje konfekcijska oblači-
la. Nekatera so v trgovskih stikih z znanimi vodilnimi italijanskimi konfekcijskimi velepodjetji.
Sejem Mode koristi tudi zato, ker se takrat še bolj kot vsak dan sproži kritika kupcev, a tudi podjetja sama prihajajo v svojo obrambo z razlaganjem težav, ki jih imajo v svojem proizvodnem stremljenju. Prva in najbolj občutljiva točka podjetij oblačilne industrije, kakor so povedali na tiskovni konferenci Mode 1965 in kar je že tako slišati in brati v razpravah zvezne in republiških skupščin ter v dnevnem tisku, je vprašanje razpolaganja z devizami iz izvoznih izkupičkov, kar naj bi bolj realno za proizvajalce postavil novi jugoslovanski bančni zakon.
Jugoslovanska trgovska podjetja nadalje tožijo, da ni v dosedanjih trgovinah dovolj prostora za konfekcijo, kar pa je tudi delno problem v sosednih državah. — Kupci po svoji
strani se pritožujejo npr. pri obutvi, da sedanji industrijski čevlji niso toliko trpežni kot nekdanji, da ni mogoče dobiti v dovolj ni količini ženskih modelov, ki so bili nagrajeni na modnih revijah, ki dvakrat na dan v popoldanskih urah prikazujejo naj novejše ustvaritve jugoslovanskih ustvarjalcev mode.
Splošno vzeto se jugoslovanska podjetja držijo v velikih linijah modelov evropskih modnih središč. Lansko leto je bil nekoliko večji poudarek na standarunosti in uporabnosti, manj na modni domiselnosti. Zanimivo je bilo pri letošnjem ocenjevanju, da je dobil dve zlati kolajni model podjetja «Almira» iz Radovljice. Največ kolajn pa ima letos podjetje »Modna oblačila« v Ljubljani: 7 zlatih, 1 srebrno in 3 bronaste kolajne. Tovarna usnjene galanterije «Toko» je dobila letos dve zlati in dve srebrni kolajni za svoje torbice, kovčke in drugo galanterijo.
Ne glede na kritike ljudi ali pa prav gotovo zaradi tega bo letošnji sejem mode «Moda 1965» pomenil nov korak naprej, ker bo odkril pomanjkljivosti, katere bodo vsi hoteli, da jih kolikor mogoče odpravijo.
— ar —
prav pred kratkim objavljena vest o sodelovanju med. tovarnami Daimler Benz in Volksiva-gen. Te dve avtomobilski industriji, ki sta največji v Zapadni Nemčiji, bosta v bodoče tudi delali pri razvoju tovarn Auto Uniona, ki baje naj bi že pripadal Daimler-Benzu. Med Daimler-Benzom in Volkswag-nom ni bilo nikoli večje konkurence ter je zato predvidevati, da se bo to sodelovanje predvsem osredotočilo na izvoz in na zmanjšanje proizvodnjih stroškov.
Razen v Zapadni Nemčiji je tako sodelovanje že v teku v Franciji med koncernoma Peugeot in Citroen.
Francosko - italijansko sodelovanje že obstaja med Alfa Romeo in Renaultom. Zakaj ta tež nja po sodelovanju? Predvsem zato, ker je za avtomobile, ki so proizvedeni v enem samem ciklusu, cena proizvodnih stro škov znatno nižja. Važno vlogo pa igra tudi vprašanje garaž in servisnih služb.
Kakšno pa je ameriško tržišče. Predvsem prednjačijo General Motors, Ford in Chrysler. General Motors je za polovico manjša od Fordovih tovarn in obenem petkrat večja od Chry sler-jevih. General Motors ima približno 600.000 zaposlenih ljudi in letni žiro 9000 milijard lir.
Evropska avtomobilska industrija je v primerjavi z ameri-riško seveda neznatna, če pri mer jamo letni žiro evropskega industrijskega koncema, kakoi je Volkswagen, predstavljata v primerjavi z General Motors le deseti del, glede števila zapo slenih ljudi pa šesti del.
V zadnjem času so tri največ je ameriške družbe povečale svoje napore za povečanje svojega deleža na evropskem trži šču. V Zapadni Nemčiji je to opaziti pri tovarnah Opel in Ford, medtem ko si je Chrysler zagotovila delež pri tovarni Simca v Franciji in Rootes v Veliki Britaniji. Sedaj preostaja evropskim tovarnam odločitev katera pot bi bila najboljša za utrditev konkurence proti ame riškim tovarnam. Posebno v okviru evropskega skupnega tržišča je težnja v avtomobilski industriji, da bi prišlo da mednarodnih povezav in do počasne spojitve.
M. BAN
mfionJB
Ali smo res
zapisani smrti?
Kakšna družinska tragedija prav ob Novem letu! Pet otrok vam zogleni v leseni gorski koči, kamor ste jih pripeljali iz velemesta, da bi se naužili čistega zraku, nasankali po belem svežem snegu in nagledali s snegom obloženih smrek in jelk v živi naravi, medtem ko ste odšli za kratek čas v družbo s prijatelji v gostilno. Dovolj je bilo morda, da je poleno padlo iz peči, da se je koča vnela ter je v njej našlo strašno smrt vseh pet otrok (9-letna Miranda. 6-letna Rina, 5-letni David, 4-letni Dominik in 3-letni Matej). Ni bilo količkaj pomembnega lista v Italiji, da ne bi priobčil slike otrok pred tragedijo in slike skrušenih staršev, ki morajo imeti nadčloveško voljo in srce, da so prenesli strahoviti uda) ec.
Že sam prizor s čolnom na jezeru, v katerem je sedelo pet otrok po vrsti od najmlajšega do najstarejšega — predvsem ta slika je krožila po listih — je moral pričarati pred oči odraslega morda že povsem pozabljeno življenjsko pomlad in vliti upanje v bodočnost tudi najhujšemu pesimistu, ki ga je življenje razočaralo.
Zgodilo se je to v kraju Ma-cugnaga pod goro Monte Rosa blizu švicarske meje. Oče Anglež dr. Clement Green je fizik in je bil dodeljen jedrskemu laboratoriju v Ispri, ki pripada italijanski državni jedrski komisiji, in žena Rozamari-ja mu je sledila z otroki. Po katastrofi jima je ostalo edino upanje, da bosta imela a h ko še otroke, saj sta razmeroma še mlada, njemu je 30 let, njej pa 32.
Tiste 46-letne preproste Francozinje iz Avrila, ki je pri 23. otroku izkrvavela in smo io nedavno omenili na tem mestu, se gotovo še spominjate.
In drugi Anglež, sloviti filmski igralec Charlie Chaplin se pri 70: letu ne plaši družine s sedmimi otroki.
Kaj pa mi, ki smo včasih s pomilovanjem gledali na francoski narod, češ da izumira in ki si še danes kaj radi dovolimo kakšno opazko na račun demoraliziranega zapadnega sveta? Pri nas moramo tiskati brošure: «Več otrok»! V tako velikih skokih smo šli nazaj. Naši starši so imeli še po 6, 7, 8 in tudi več otrok, v naših novih družinah pa je skoraj zavladala grobna tišina; kvečjemu se po njih še cmeri kakšen do skrajnosti razvajen otročiček, za katerega se mati trese noč in dan in mu kliče zdravnika ob vsakem hladnem vetriču/
Če povprašate mlade matere in očete, zakaj tako, boste slišali znane odgovore: Danes ni več tako kot po starem... Razmere so drugačne._ Kdo se bo mučil z njimi, treba na delo... Rajši gremo malo «na špaš»... Kje je denar za več otrok... Sami izgovori, ki prav malo držijo, ne drži navadno niti izgovor, da je premalo denarja.
V resnici ni več v nas življenjske sile. ne instinktivnega življenjskega zagona, ne vere v bodočnost, za vsakim vogalom vidimo strahove. Poslali smo pravi pravcati banatski Švabi, ki so se v predvojni v Jugoslaviji kar valjali v bogastvu in masti, a otrok ni; o več imeli.
Na tem mestu se ne moremo poglobiti v to vprašanje in razglabljati podrobneje o vzrokih tega pojava in o odpomoč-kih. Gotovo je. da smo močno izkrvaveli v boju za svobodo, pa tudi povojno izseljevanje v Avstralijo in drugam je storilo svoje. Ne pretiravamo, ako zapišemo, da sta v marsikaterem izmed nas tudi razočaranje po tolikšnih žrtvah in diskriminacijska politika ubila vero v bodočnost.
Vsekakor se bo treba tega vprašanja resno lotiti. Ne smemo ostati pri časopisnih pozivih in hvalevrednih brošurah! Politične, socialne in prosvetne organizacije naj temu vprašanju posvetijo primerno pozornost ter se posvetujejo, kaj se v tem pogledu praktičnega da storiti — recimo na socialnem področju: n. pr. z večjim zanimanjem za zapuščene in revne družine in podpiranjem njihovih članov. Seveda nam je predvsem potrebna moralna regeneracija, ki jo bo pač najtežje izvesti.
— Ib —
•	POSVETOVANJA ZA PREOBRAZBO ITALIJANSKE VLADE. Ko je bil izvoljen socialni demokrat dr. G. Saragat za predsednika republike, je ostalo nezasedeno ministrstvo za zunanje zadeve. Zdaj ne gre samo za to, kdo bo prišel na to mesto, temveč bo po vsej verjetnosti prišlo do sprememb tudi v nekaterih drugih resorjih. Ne kaže, da bo izvolitev novega predsednika izzvala pravo vladno krizo, ker tudi socialistični tisk naglaša, da bi ne imela smisla pogosta menjava vlade; saj bi takšne spremembe ovirale pozitivno delo. Pri volitvi novega predsednika so se pokazale v krščansko demokratski stranski močne razpoke, ki naj bi jih ugladilo bližnje zasedanje vsedržavnega sveta Krščanske demokracije. Po, sestanku vodečih socialistov, ki ga je sklical glavni tajnik Martino, je socialistična agencija Kro-mos naglasila željo socialistov, ki so s krščanskimi demokrati v vladni koaliciji, naj bi vodstvo Krščanske demokracije bolj upoštevalo tudi Fanfanije-vo strujo in sindikaliste, ki so iskreni pristaši sodelovanja med socialisti in katoličani. Vsekakor naj bi Krščanska demokracija kot celota odgovarjala za delo krščanskih demokratov v vladi.
•	VELIKA NESREČA V JUGO-SLOVANSKEM RUDNIKU. V premogovniku «Jarando» v Uš-ču pri Kraljevu je bilo zasutih globoko v rovu 14 rudarjev. Vsi poskusi, da bi rešili so bili zaman, ker so se v rovu razširili plini. Doslej so izvlekli iz rova 11 mrtvih rudarjev. Družinam ponesrečencem je izrazil sožalje predsednik Tito, izrazi sožalja so prispeli tudi iz Italije, tako iz mesta Govoranno, pa tudi od raznih sindikalnih zvez.
6 PRED NENADNIM OBISKOM ERHARDA NA FRANCOSKEM. Skupno francosko-zahod-nonemško sporočilo ,ie napovedalo nenadni sestanek med generalom de Gaullom in zahod-nonemškim kanclerjem prof. Erhardom v gradu Rambouillet Državnika se bosta sestala 19 januarja. Najprej se bosta sestala samo de Gaulle in Erhard šele pozneje bodo razgovorom prisostvovali Francoza Pompi-aou in Couve de Murville ter nemški zunanji minister Sehro-der. V tem gradu so se francoski in nemški državniki že večkrat sestali. Gre za poskus ponovnega zbližanja med Francijo in Zahodno Nemčijo, ki svojo zunanjo politiko oslanja pod kanclerjem Erhardom bolj na Ameriko in Anglijo kakor na Francijo. Morda hoče-de Gaulle izkoristiti zadnje razočaranje Nemcev nad ameriško politiko Vse kaže, da se Američani niso vdali nemškemu pritisku, da bi postavili čimprej na dnevni red vprašanje združitve obeh Nemčij. Res je tudi, da se de Gaulle prav nič ne navdušuje za večstransko atomsko silo, \ kateri naj bi bila tudi Zahodna Nemčija. Kancler Erhard je v svojem nedavnem govoru v športni palači v zahodnem Berlinu dejal, da bo v Rambouil-letu tudi on postavljal de Gau! lu zahteve ter ne bo samo od govarjal na de Gaullove predloge.
» KAM VSE BO POTOVAT. ^PEBSEDNIK JOHNSON. Ameriški listi poročajo, da bi bil predsednik Johnson pripravljen odpraviti se na pot v Moskvo ko bi prejel od tam povabilo: vendar je v svojem novoletnem govoru sam povabil sovjetske državnike, naj pridejo v Ameriko, da bodo lahko na mestu iz prve roke proučili ameriške raz mere. Johnson je omenil, da bo v tem letu obiskal Evropo in Južno Ameriko. Pričakujejo, da se bo ustavil v Veliki Britaniji. Franciji in Zahodni Nemčiji in verjetno tudi v Italiji. Johnson hoče okrepiti vezi med državami Atlantske zveze. V ameriškem predsedništvu nočejo dati nikakšnega pojasnila o morebitnih razgovorih med Washing-tonom in Moskvo o Johnsonovem obisku, pač pa pravijo, da je vsa zadeva v rokah Kremlja. •
•	MADŽARSKI ZUNANJI MINISTER V PARIZU. Zunanji minister Madžarske Janos Peter je bil od francoske vlade povabljen v Pariz. Tam se je sestal z zunanjim ministrom Couve de Murvillom. Kulturni stiki med obema državama so že močno napredovali; meseca decembra je bil podpisan v Budimpešti tudi poseben sporazum o kulturnem sodelovanju, ki velja do konca leta 1966 ter zadeva tudi izmenjavo študentov, štipendije itd. Važnejše je vprašanje gospodarskega sodelovanja na podlagi trgovinskega sporazuma od junija 1963, ki velja do konca decembra 1965. Sporazum predvideva letno izmenjavo 160 milijonov frankov v obeh smereh, lani je Francija izvozila na Madžarsko za 198 milijonov frankov, medtem ko je uvoz iz Madžarske dosegel samo 54 milijonov frankov. Madžarski nakupi žita so primanjkljaj še povečali. V prvem polletju 1964 so zaradi naraščajočega primanjkljaja morali skrčiti izvoz francoskega žita na Madžarsko. Po 50 letih se je prvič zgodilo, da je francoska vlada povabila zunanjega ministra Madžarske v Pariz.
•	JUŽNOTIROLSKI POSLA-NEC IZROČEN SODIŠČU. Parlamentarni odbor je pooblastil italijanske sodne oblasti, da postavijo pred sodišče južnotirol-skega poslanca Hansa Dietla, pristaša Južnotdrolske ljudske stranke. Dieti je sam v svojem
MEDNARODNA TRGOVINA
Podvojitev cene živega srebra
V	dobrem letu se je cena živega srebra na londonski borzi kar podvojila; dvignila se je od 77 na 150 funtov šterlingov za jeklenko (76 funtov). Danes je prav malo znamenj, ki bi napovedovala ponovno upadanje cene. Letošnja proizvodnja španskih in italijanskih rudnikov je že skoraj razprodana. Mnogo živega srebra gre zdaj za plastično industrijo; veliko je povpraševanje zlasti iz vzhodnih držav. Prav tako uporabljajo v zadnjem času živo srebro zlasti za izdelovanje strupov za pobijanje mrčesa na poljih. Vsekakor proizvodnja živega srebra ne dohiteva več stvarnih potreb. Včasih je bila Sovjetska zveza velik dobavitelj živega srebra, toda že dve leti ni dobavila na angleški trg nikakšne količine. Na drugi strani so pošiljke iz Kitajske zelo pičle.
Pred prazniki je ameriška »General Services Administra-tion» napovedala, da bo vzela iz strateških zalog 14.000 jeklenk ter jih postavila na trg, vendar ni niti ta sklep potisnil cene navzdol.
Mednarodne prireditve v Padovi 1965
Na seji upravnega sveta mednarodnega velesejma v Padoyi je predsednik odv. Merlin pre-dočil navzočim gospodarstvenikom in časnikarjem značilnosti 43. padovanskega velesejma, ki bo od 31. maja do 13. junija, čeprav bodo na velesejmu zastopani skoro vi sektorji javnega gospodarjenja, vlada že zdaj zanimanje zlasti za razstavo gradbeništva, mehanske industrije, kmetijstva in stanovanjske opreme. Med novostmi prihodnjega velesejma bodo razstave cblačil, tekstila, živilskih potrebščin, vin in likerjev, prefa-briciranja v težki industriji in ladjedelstvu ter opreme za javne lokale. V okviru sejma bo več kongresov in študijskih zasedanj.
Po poletnem velesejmu bo oktobra razstava notranjega prevozništva in skladiščenja pod geslom TRAMAG 65. Med razstavo bodo študijski seminarji o tekstilni, kemični, zdravilski, papirni, kovinski in mehanski industriji, kakor tudi o tvorni-ški dejavnosti, gradbenem materialu, zložljivih stavbah, livarnah in ladjedelstvu.
V	okviru padovanskega velesejma bo kasneje razstava javnih uslug ped geslom «Sodobno mesto>\ Zajemala, bo vsakovrsten material in stroje za posamezne javne poslovalnice in drugo, kakor na primer za ana-grafske in volilne urade, vodovode, za oskrbovanje javne čistoče, pralnice, obrate za likanje, za mestno razsvetljavo, pli-novede, za zavode za strokovno usposabljanje itd.
Sejemska sezona se bo zaključila kot običajno s specializirano razstavo prvovrstne perutnine pod geslom MAV 65, ki bo letos že četrtič, in sicer od 4. do 8. decembra 1965. Razen posebne razstave srestev za uspešno perutninarstvo in trgovanje s perutnino, bodo trije dnevi posvečeni študijskim zasedanjem. Istočasno pa bo 7. sejem plemenskega goveda, pegatk in puranov združen z natečajem :n 3. natečaj praktičnega presojanja vrednost; goveda za rejo :n zakol, katerega se bodo udeležili predvsem študentje, živinorejci, živinski nadzorniki in posredovalci.
4. IPACK-IMA V MILANU
Predsednik sejma IPACK-IMA senator dr. Sagin je imel te dni na sedežu milanskega sejmišča tiskovno konferenco, na kateri je v osnovnih potezah orisal značilnosti četrtega sejma embalaže, industrijskega prevozništva in strojev za živilsko indu-
govoru, ki ga je imel pred italijanskim parlamentom zahteval, naj parlament odobri sodni postopek proti njemu. Dietla je obtožil avstrijski profesor glasbe Guenther Andergassen, ki so ga aprila lanskega leta aretirali v Benetkah. Ta je izjavil, da se je v Bocnu in Innsbrucku večkrat sestal z Diet-lom, ki naj bi ga bil spodbudil, da izvežba sposobne ljudi v uporabi orožja in razstreliva za atentate na Južnem Tirolskem. Dieti naj bi bil tudi dal navodila Andergassenu, kakšna naj bo propaganda Južnotirol-skesa osvobodilnega gibanja (BAS — Befreiungsaktion Sud-tirol) in kako naj bi bili sestavljeni letaki. Južni Tirolci zahtevajo pravico do samoodločbe ali zakonodajno avtonomijo, ali internacionalizacijo Gornjega Poadižja, ali pa priključitev Južnega Tirola k Avstriji. Rimski parlament je odbil zahtevo državnega tožilstva da bi Dietla aretirali.
6 TURČIJA NOČE V VEČSTRANSKO JEDRSKO SILO. Turška vlada je uradno sporočila ameriški vladi, da bo odklonila povabilo, naj se Turčija pridruži večstranski atomski sili. S tem stališčem Turčije je seveda zadovoljna Sovjetska zveza. To je potrdil tudi N. V Podgomi, ki je nedavno vodil sovjetsko delegacijo na potovanju po Turčiji. Podgomi je tudi dodal, da so v Turčiji delegacijo sprejeli ljubeznivo in gostoljubno. Vse kaže, da so se odnosi med Turčijo in Sovjetsko zvezo zboljšali.
stri j o pod geslom IPACK-IMA. Prihodnji sejem bo še tembolj mednarodnega značaja, ker bodo na njem sodelovale tudi Združene ameriške države s kolektivno razstavo, ki jo priredi United Trade Center iz Milana. V okvim sejma bodo številna strokovna in tehnična zasedanja, med temi bo eno prirejeno v sklopu Evropske gospodarske skupnosti.
Ameriška gostinska oprema v Milanu
V	takoimenovanem Ameriškem gospodarskem centm v Milanu bo od 23. do 30. januarja razstava najsodobnejše opreme za gostinske obrate (bare, restavracije, hotele, draga prenočišča in javne lokale ter vsakovrstne zavode ter ljudske, kakor tudi druge menze v podjetjih in tovarnah). Podobna razstava bo od 13. do 20. t.m. v Frankfurtu (Nemčija). Na razstavi bodo na vpogled vsakovrstne električne naprave, od hladilnikov in bojlerjev do strojev za pomivanje kuhinjske posode, za premešavanje in lupljenje jestvin, za pobiranje in odvažanje smeti, nadalje stroji za predelovanje, konserviranje in razdeljevanje živil in drago.
Leta 1963 so razpečali na italijanskem trgu za okrog 7 milijard lir opreme za gostinske o-brate, računajo pa, da se bo v prihodnjih letih prodaja tega blaga v Italiji še znatno povečala. Zaradi čedalje večjih zah-tec sodobnega turizma, kakor tudi zaradi rastočih stroškov za vzdrževanje delovne sile je treba v hotelih in ostalih gostinskih obratih zamenjati zastarele naprave z novimi. V vsej Italiji je 13 248 hotelov, v katerih se ustavi vsako leto okrog 23 milijonov turistov in poslovnih ljudi. Razen tega so postala mesta že pretesna za graditev tovarn in podjetij, zdaj jih gradijo pretežno v okolici mest, niti ne več v predmestjih. To narekuje ustanovitev številnih menz za delovne kadre. V Italiji je še 172.000 barov in restavracij, pa tudi številni drugi gostinski obrati so raztreseni ob avtocestah in letališčih. Lastnike vseh teh javnih lokalov, kakor tudi podjetnike bo prav gotovo živo zanimala razstava v Milanu in prireditelji predvidevajo obilne kupčije.
Razmah obmejne trgovine v letu 1964
V	naše poročilo o razmahu obmejne trgovine v letu 1964, ki smo ga objavili v zadnji številki Gošpddarstva, se je vrinila neljuba tiskarska pomota, ki so jo verjetno popravili že sami bralci. Promet v letu 1964 se ni povečal samo za 2 milijona 350.000 lir, temveč za 2 milijardi 350 milijonov lir.
TRGOVINSKI SPORAZUM
S ČSSR IN TRST
Znano je, da je rimska vlada zagotovila že v prejšnjih trgovinskih sporazumih določeno količino češkoslovaškega prometa za Trst s tem, da je pristala na češkoslovaško zahtevo, da ta plačuje pristaniške usluge z izvozom blaga. Tako se je češkoslovaški tranzit čez Trst v zadnjih letih (od leta 1960) nenadoma dvignil. Lani je bilo tako zagotovljenega Trstu okoli 400.000 ton češkoslovaškega prometa. V najnovejšem italijansko-češko-slovaškem sporazumu, ki velja za leto 1965, so plafon dvignili na 500.000 ton. Dejansko so bile prejšnja leta dogovorjene količine prekoračene. O vseh podrobnostih se bodo še sporazumeli na posebnem sestanku med predstavniki tržaških Javnih skladišč in Cechofrachta, do katerega pride v kratkem.
V	prvih 11 mesecih lanskega leta je češkoslovaški tranzit čez Trst dosegel 356.863 ton (dovoz iz ČSSR 89.994, odvoz iz Trsta 266.869 ton).
UVOZ BENCINA
V	AVSTRIJO
Avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovino in industrijsko obnovo je povečalo kontingent za uvoz bencina oproščenega carinskega davka od 200 na 225 tisoč ton. Kontingent so določili lansko leto. Letos bodo uvozili menda nadaljnjih 200.000 ton bencina na osnovi carinske o-prostitve.
NOV SPORAZUM MED FRANCIJO IN VZHODNO NEMČIJO
Med Francijo in Vzhodno Nemčijo je bil podpisan trgovinski sporazum, ki predvideva 80-odstotno povišanje izmenjave med obema državama. Vzhodnonemška obveščevalna agencija ADN poroča, da bo Vzhodna Nemčija nabavila v Franciji celotne industrijske opreme, medtem ko bo izvažala v Francijo tekstilne stroje in optične naprave. Nemci bodo kupovali v Franciji tudi kmetijske pridelke in razno potrošno blago. Leta 1963 je trgovinska izmenjava med obema državama dosegla 15,6 milijona mark (26,4 milijona dolarjev).
SPROŠČEN UVOZ
ČISTOKRVNEGA GOVEDA
ZA PASMO
Z namenom, da dvigne domačo živinorejo, je italijansko kmetijsko ministrstvo s 1. januarjem tega leta sprostilo uvoz goveda. Odpravilo je namreč količinske in druge omejitve pri uvozu čistokrvnega goveda za pasmo. Uvozniki morai^ ':’r.j razpolagati ■'■v.i.o s potrdilom e izvoru uvožene živine.
Tudi ČSSR bo imela besedo na trgu z diamanti
Kakor znano, se 80 odstotkov svetovne trgovine z diamanti vrši pod nadzorstvom londonske skupine De Beers. Fred dobrima dvema letoma se je vrinila v svetovno trgovino z diamanti organizacija Marine Diamond Corporation, ki pridobiva te dragocene kamne na morskem dnu ob zahodnoafriških obalah. Tam je v času od januarja do konca avgusta lanskega leta pridobila 192.055 karatov surovih diamantov. Proti londonski skupini De Bsers pa se dvigajo v zadnjem času tudi številne družbe na . evropski celini. Tako so se Belgijci in Nizozemci že odcepili od nje in imajo lastno svobodno tržišče. Slediti jim nameravajo še Venezuela, Izrael, Sierra Leone, Srednjeafriška re publika in Južna Afrika. S trga v Antverpenu (Nizozemska) dobavljajo Združenim a-moi 'um državam nad polovico n ihev i uvoza brušenih diamantov. A ic-verpenu sledi v tem pogledu Izrael. Združene ameriške države veljajo za najvažnejšega potrošnika diamantov. Lansko leto so jih Američani uvozili za okrog 150 milijonov dolarjev. Izredno povpraševanje na ameriškem trgu je privedlo do zvišanja cen, tako je lansko leto stal karat že 800 dolarjev proti 740 dolarjem konec decembra 1965. Podražitev diamantov pa je povzročil tudi povečanje povpraševanja na nemškem trgu, kjer se zanimajo v prvi vrsti za diamante skupine De Beers iz Londona.
V zadnjem času se je razširila. vest, da nameravajo tudi Sovjeti neposredno poseči v svetovno trgovino z diamanti. Sovjetska zveza je bila v preteklosti že povezana z londonsko skupino De Beers, zdaj pa se hoče glede trgovanja z diamanti povsem osamosvojiti .Sovjeti hočejo na ta način bojkotirati Južno Afriko in pa seveda pridobiti čim več dragocenih valut iz tujine.
Ne zastrupljajte se z zdravili
Dunajska zdravniška zbornica je napovedala boj nekritičnemu in pretiranemu uživanju zdravil, kateremu še vdajajo vedno bolj zlasti meščani. Uživanje najrazličnejših pilul in tablet, dražil-nih ali pomirjevalnih, se širi s strahovito naglico na škodo človeškega zdravja. Ljudje se niti ne zavedajo, da se posledice takšnega lahkomiselnega za-uživanja zdravil čutijo tudi v občevanju v družini in z znanci. Tako napada ljudi, ki pretirano uživajo takšna zdravilna sredstva pogosto divja jeza in napadalnost. Škodljivo je tudi pretirano' ul. vanje kofeina (kave), nikotina’ (kajenje) in alkoholnih pijač. Dunajski zdravniki so sklenili, da bodo izkoristili. vsako priložnost, da bi z irišadp in s tiskom opozarjali ljudi na vse te nevarnosti.
Ziiraviia podeljujejo na deklo!
Vseučiliški profesor Gino Ber-gami je v svojem odgovoru na uradno poizvedovanje komisije proti monopolom opozoril na nevarno razvado, ki se je razpasla med srednjimi in malimi proizvajalci zdravil v Italiji. Ti namreč zaslužijo mnogo denarja s tem, da prično takoj sami izdelovati vsako količkaj pomembno novo zdravilsko specialiteto, ki jo izdelajo velike tuje tovarne po dolgem raziskovanju, združenim z velikimi stroški. Za reklamo in propagando za takšna zdravila, izdelaha z vso naglico, potrošijo italijanski posnemale! velikanske vsote. V letu 1963 je bilo razposlanih italijanskim zdravnikom nad 150 milijonov propagandnih brošur in prospektov in čez 120 milijonov vzorcev zdravil. Potujoči agenti takšnih tovarn so opravili nič manj kakor 18 milijonov obiskov pri zdravnikih. Propagandni stroški so dosegli
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je od->lula 10. t.m. z Reke proti Pio-:am. Ladja «Bohinj» pluje pro-i zahodnoafriškim pristani-čem, 21. t.m. bo pristala v A-ndjanu. «Dubrovnik» se je 14. .m. zasidrala v Splitu, od ko-ler nadaljuje plovbo proti Reki. Pohorje« pluje proti Monroviji n Takoradiju. «Zelengora» je :. t.m. odplula iz Takoradija >roti Genovi, od tod pa bo obr-lila na Jadran. «Bovec» je 11. ,m.! zapustila Santos namen j e-la proti Marseillu in Jadranu. Ljubljana« je odpotovala 9. .m. iz Buenos Airesa proti Rio le Janeiru.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE idhodi iz Trsta
’roga Jadransko morje — Severna Amerika:	«Novi Vino-
dolski« 21. februarja;
’roga Jadransko morje — Ciper in Izrael:	«Labin» konec ja-
nuarja;
’roga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Korana« 18. jan., «Treči maj« konec jan. ali v začetku februarja;
*roga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Kostre-na» 25. januarja;
’roga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Triglav« 20. jan. '‘rihodi v Trst
»Trepča« (zaliv ZDA) 18. jan., Cma gora« (Sev. Amerika) 23. an., »Ljubljana« (Južna America.) 2. februarja.
Obveščamo operaterje, da so tori navedeni urniki trgovin-kih ladij podvrženi morebitnim premembam v zadnjem trenut-:u brez vsakršnega obvestila. »FINCANTIERI« GRADI IN PRODAJA LADJE V soboto bodo splavili v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Trstu motorno ladjo za prevoz razsutih tovorov (žita ali rad) z nosilnostjo 23.725 ton. Dolga je 190, široka 23 in visoka 14 metrov, a pogreznjeni del bo znašal 9,35 metra. Novi »bulkcarrier« razpolaga s skladišči ža 22.100 ton žita ali rud. Ladja je opremljena b Dieselo-vim motorjem, ki lahko razvija 11.500 konjskih sil, oziroma hitrost 17,25 vozla na uro. V doglednem času bodo v isti ladjedelnici splavili še tri popolnoma enake ladje. Ladje je naročila državna dražba Fincantieri, ki je hotela na ta način, tako poročajo, zagotoviti delavcem delo in zaslužek. Fincantieri bo ladje prodala najboljšemu ponudniku.
ZADNJIH DESET LET V GRDA. Od prehoda tržaškega ozemlja pod italijansko upravo leta 1954 pa do danes so v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Trstu zgradili 39 petrolejskih ladij (vštevši »Carlo Garneli« z nad 90.000 t. nosilnosti) za skupnih 1,278.387 BRT; dalje 12 potniških ladij (med temi 5 preko-mornikov) za 202.089 t., 282 pogonskih motorjev in turbin za 1,133.525 konjskih sil, tesarska dela za 41.000 t. in 500 »cruiser-jev«.
ZVIŠANJE PREVOZNIN NA PACIFIKU
Japan Atlantic - Gulf Freight Conference in Trans - Pacific Conference, ki poslujeta na Pacifiku, sta sklenili s 15. aprilom letos zvišati prevoznine za1 povprečno 4 odsto. Podražitev pre voznin bo prizadela kar 66 vrst blaga, najbolj pa avtomobile in tekstila; za prevoz teh se bodo namreč stroški povečali kar za
10 cd~Lv.
PRVA LADJA ZA SOVJETSKO ZVEZO. Preteklo nedeljo
so v puljski ladjedelnici »Ulja-nik» izročili sovjetski plovni družbi Sudoimport iz Moskve motorno ladjo Pula (12.000 BRT). To je prva od 25 ladij, ki jih je Sovjetska zveza naročila v jugoslovanskih ladjedelnicah. Letos bodo v Pulju zgradili za Sovjete še tri popolnoma enake ladje (naročenih je bilo 10). Razen tega bodo zgradili še ladjo za piransko Splošno plovbo, dve ladji za reško Jadrnimi j o in eno za družbo Port Sudan, izdelali bodo tudi 14 ladijskih motorjev za skupnih 151.000 k.sii (lansko leto so jih zgradili 9 za 91.000 k.sii).
NOV TRAJEKT NA PROGI
BARI-KOTOR-DUBROVNIK
Italijansko ministrstvo za trgovinsko mornarico je sklenilo nadomestiti motorno ladjo «E-gadi«, ki pluje na turistični progi Bari-Kotor-Dubrovnik, z novo in sodobnejšo-ladjo-trajektom, ki jo bodo pričeli graditi menda že v kratkem. Ladja bo sprejela na krov lahko 800 potnikov, 100 zasebnih avtomobilov, po vrhu še nekaj avtobusov.
STAVKA V SVETOVNEM
PRISTANIŠČU
V Antvverpnu, ki je za Rotterdamom in Hamburgom tretje največje pristanišče na evropski celini, je te dni izbruhnila velika stavka pristaniških delavcev. V tem pristanišču je zaposlenih nič manj kakor 11 tisoč delavcev. Zaradi stavke so se v pristanišču nagrmadile velikanske količine blaga, ki prihaja iz Belgije, Nizozemske, Zahodne Nemčije, Francije in Švice. Vlada je zagrozila z »izrednimi ukrepi«, vendar se stavkajoči te grožnje niso ustrašili, ker so z njimi potegnile tudi druge kategorije delavcev. Nato je minister za delo A. Servais izjavil, da teh ukrepov vlada ne bo izvedla. Za vlado je bila stavka toliko bolj neprijetna, ker je sestavljena s sodelovanjem socialistov in krščanskih socialistov ter katoliških demokratov. Zaradi stavke so bili močno prizadeti špediterji pa tudi plovne družbe, ker morajo plačevati za ladje drage pristojbine. Že poprej se je razširila navada, da so plovne družbe dajale nekako pod roko pristaniškim delavcem posebne nagrade, da bi hitreje izvršili delo ter s tem skrajšali postanek ladij. Pravijo, da so takšne nagrade dosegle tudi po več sto tisoč dolarjev na leto.
URAMA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
kar 50 milijard v enem letu. Ko je ameriška tovarna zdravil »La Roche« po dolgem proučevanju dala v prodajo pomirjevalno sredstvo »Liberium«, je pričelo takoj nato to zdravilo izdelovati več italijanskih majhnih tovarn, ki ne prodajajo svojega izdelka, ki ni izviren, prav nič ceneje, kakor je ameriški.
Vse to dopuščajo italijanski zakoni. Da bi zavarovale svoje koristi, so tuje tovarne pričele ustanavljati v Italiji lastna podjetja. Pogosto prevzemajo tudi šibkejša italijanska podjetja. Ako se bo ta razvoj nadaljeval, bodo počasi izginile domače italijanske tovarne in Italija se bo v tem pogledu vrnila v leto 1914, je dejal prof, Bergami.
ČSSR GRADI JEDRSKO ELEKTRARNO V mestu Buhunice na Češkoslovaškem gradijo veliko električno centralo na jedrski pogon. Po mnenju strokovnjakov bo centrala dograjena 1968. leta. Računajo, da bo letos Češkoslovaška proizvedla okrog 36 milijard kilovatur električne e-nergije, a leta 1970 že 52 milijard kWh.
Transadria
S. P. A.
IMPORT - E X P O R T
TRST - Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksole - furnirje
poliestere - dekorativne plastične profile. laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
TRANS-TRIESTE
Soc. a r. I.
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
VELEBLAGOVNICA
coin
TRST - KORZO ITALIJA
10% popusta na označeno ceno
Za časa belega sejma vam nudimo vse naj-novejše za udobno bivanje. To je sejem novih idej/ velika izbira hišnega perila za mizo, posteljo, kuhinjo, kopalnico in osebnega perila. Med tisoči razlogov, ki vas vabijo, da si ogledate to veliko razstavo, je tudi ta, da l8 vam dajemo 10-odstotni popust
0
1	na cene, ki so že tako znižane
BANCA Di CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G L A V N I G A LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov,: BANKREO
10. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov ,.$1111111 1 C usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov ^iflUgJfl
od 16. do 24. januarja 1965 vsak dan od 10. do 19. ure na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v LJUBLJANI
POTROŠNIKI, TRGOVCI!
O Predno se odločite za nakup blaga za sezono 1965, obiščite modni sejem v Ljubljani rVlODNA REVIJA: popoldanska ob 16.30 (konfekcijski izdelkij, večerna ob 20. uri (modeli iz metrskega blaga)
Razveseljiv obisk
Načrti za cesto do Gorice
«Tomos» bo gradil
V uredništva prihajajo sodelavci, znanci, urednikov in prijatelji lista, pač po raznih o-pravkih, nekateri tudi da bi izmenjali svoje misli o dogodkih na domači zemlji in drugod po svetu. Čeprav so uredniki navadno močno zaposleni, se takšnih obiskov veselijo, ker je že njihovo delo takšno, da morajo biti v stiku z resničnim življenjem.
Čeprav smo torej tudi v našem uredništvu takih obiskov že vajeni, nas malokateri tako razveseli, kakor vsakoletni obisk upokojenega proseškega župnika Josipa Križmana; saj nam ta prinese kljub svoji visoki starosti (24. februarja mu bo 84 let) s svojim nasmeškom, ki izdaja prav prirojen optimizem, in s svojo vedro besedo novo spodbudo za nadaljevanje skupnega dela za naše ljudstvo. Župnik Križman pripada stari generaciji primorskih duhovnikov, ki niso ločili naših ljudi v razne tabore — mi tukaj, vi tam — temveč so povezano živeli z vsem ljudstvom. Nedavno je župnik Križman daroval biserno mašo (postal je duhovnik pred 60 leti); zlasti dolgo je služboval pri Sv. Vincenciju v Trstu, nato na Proseku.
V načrtu za gospodarski razvoj dežele Furlanija-Julijska krajina, ki je bil sestavljen v okviru vsedržavnega načrtovanja, je med drugim tudi graditev treh avtocest.
Avtocesto od Trsta do Benetk, za katero bodo potrošili menda okrog 6 milijard lir, so že pričeli graditi. Gospodarstveniki se potegujejo tudi za zgraditev vozlišča v Mestrah, ki ni bilo prvotno predvideno. Avtoceste od VIDMA DO TRBIŽA, ki bi bila povezana z avtocesto TRST-TURIN, še niso pričeli graditi, vsekakor pa bo predstavljala zelo važno prometno vez med našo deželo in sploh severovzhodnim predelom Italije na eni in srednjeevropskim zaledjem na drugi strani. Z avtocesto Videm - Trbiž bi dobile Benetke, ki so pač še vedno nevaren tekmec tržaškega pristanišča, neposredno zvezo z avstrijskim in obdonavskim cestnim omrežjem čez najnižji alpski prelaz.
Cesta PALMANOVA - VIDEM, ki bo priključena na avtocesto Trst - Benetke bo menda dograjena že v doglednem času. Leta 1965 so predvideli, da bodo znašali stroški za izgraditev avtoceste do Trbiža 20 do 26 mi-
NA POLITIČNEM OBZORJU
Kri ni voda
Vse kaže, da gre nabrežinska zadeva, ki je vseslovenska in je čudi našim ljudem te dni pobrala precej živcev, proti koncu, v slovenskih in italijanskih listih smo brali, da se je lista Slovenske skupnosti, recimo krajše, Slovenska skupnost načelno že dogovorila s krščansko demokratsko stranko za sodelovanje pri upravi devinsko - na-brežinske občine. Potreben je menda samo še dogovor o nekaterih podrobnostih, ki naj bi jih določili na sestanku v ponedeljek. Krščanska demokracija si je tako zagotovila večino v občinskem svetu (s sodelovanjem treh pristašev Slovenske skupnosti in dveh socialistov).
Rekli smo, da gre za vseslovensko zadevo, torej ne samo za upravo devinsko-nabrežihske občine. Gre za prvo večjo slovensko občino na meji slovenskega in italijanskega naroda, za katero se je po vojni razvnel srdit boj med Slovenci in Italijani. Srdit samo z ene strani, ker so Slovenci, odkar je prenehal osvobodilni boj, odložili orožje ter je italijanski živelj debil v svoje roke ves u-pravni državni aparat. Tega je tudi temeljito uporabljal in ga uporablja še danes, saj je npr. s konišarskimi pcjloki zlomil; odpor 'Slovenskega" občinskega sveta proti graditvi stanovanjskih blokov in naselij, v katere selijo doseljence iz Istre, da bi Slovence v občini potisnili v manjšino. (Ko bodo vsa ta naselja povsem dograjena — in predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti je nedavno na licu mesta ugotovil, da vse lepo teče — bodo Italijani po številu prebivalstva močnejši kakor domačini) .
Lahko rečemo, da je dejansko kolonizacija devinsko-nabrežin-ske občine dovršena. Kljub temu bi Slovenci (pristaši Slovenske skupnosti in komunistične stranke s sodelovanjem socialistov) lahko še ohranili upravo občine vsaj še štiri leta (do prihodnjih občinskih volitev). Pristaši Slovenske skupnosti so se očitno naveličali sodelovanja s slovenskimi komunisti in šli v sporazum s Krščansko demokracijo, ki se je dvignila z glasovi priseljenih Italijanov.
Na tem mestu je premalo prostora, da bi se lahko spuščali v krajevne podrobnosti vse zadeve — sicer niso niti važne — pač pa bi radi ostali pri bistvu stvari. Že prva poročila v italijanskih listih govorijo o «stru-, menti politicb (političnih dogovorih) , ki jih morajo stranke še odobriti. To pomeni, da je sporazum širši ter gre čez me-)e devinsko-nabrežinske občine.
Takoj po zadnjih deželnih in občinskih volitvah smo iz vprav deklaracijske objave programa Slovenske skupnosti zaradi vprašanja sodelovanja z drugimi strankami v Nabrežini — s komunisti alf s Krščansko demokracijo — morali dobiti vtis, da gre Slovenski skupnosti za splošen politični program, za Pčgoje za politično sodelovanje na vsem področju Tržaškega o-zemlja in v vseh ustanovah; med temi pogoj; so vprašanje uresničenja londonskega dogovora, priznanje dvojezičnosti, Prekinitev naseljevanja italijanskega življa itd.
Povsem tem naj bi sodelovanje med pristaši Slovenske skupnosti s Krščansko demokracijo v Nabrežini pomenilo prelom sodelovanja z drugimi strankami, v katerih so organizirani Slovenci, zlasti s komunisti, ki imajo poleg predstavnikov v drugih ustanovah tudi slovensko predstavnico v rimskem parlamentu. Prav v tem prelomu je bistvo nabrežinskega sporazuma in hkrati tudi naj večja nevarnost za splošne koristi našega ljudstva. Doslej so tudi pristaši Slovenske katoliške skupnosti, ki je tudi sestavni del Slovenske skupnosti, naglašali, da so od Primera do primera pripravljeni sodelovati tudi z drugimi političnimi organizacijami, v katerih so Slovenci, torej tudi s komunistično, ko pojde za splošne koristi slovenstva; zdaj očitno te njihove pripravljenosti ni Več.
Velika skepsa nas navdaja ob vprašanju, kaj so pristaši Slovenske skupnosti dosegli v zameno, če se ozremo malo nazaj,
na naš današnji položaj in pomislimo, da je Slovenska skupnost sklenila sporazum s stranko, ki je odgovorna za vso dosedanjo politiko nasproti naši narodnostni skupini še iz časov Zavezniške vojaške uprave, ki je odgovorna tudi za sistematično naseljevanje drugega življa po naših vaseh. Ne moremo si misliti, da bi bilo tej stranki sodelovanje s Slovensko skupnostjo tako dragoceno, da bi se odpovedala tej svoji politiki; kvečjemu bo padla kakšna drobtina povsem krajevnega značaja. Ko je kolonizacija našega narodnostnega ozemlja z istrskim življem dejansko že zaključena, si ne moremo misliti, kaj naj Krščansko demokracija res pomembnega še dč, Slovencem kot nagrado za pomoč pri razbijanju «rdečega» (reci slovenskega) obroča okoli Trsta, da bi lahko ohranili svojo narodnostno bit v morju drugega naroda. Ne pozabimo, da niti mnogo močnejši pritiski — tudi mednarodnega značaja — kakor ga lahko izvaja Slovenska skupnost, niso utegnili spremeniti političnega kurza Krščanske demokracije na našem ozemlju.
Sodeč po nekaterih najno-vej.ših potezah Slovenske skupnosti dobivamo vtis, da ona ore. cenjuie svoje moči in da pozablja,, da, je,., število «fluktuacij;„ skih» 'glasov pristašev, ki so za nadaljevanje sodelovanja z levičarsko usmerjenimi, skupinam-, precejšnje. Sicer je tudi «vox popuIi» za ohranitev tega sodelovanja, ki so ga doslej narekovale in ga še narekujejo stvarne potrebe in koristi našega ljudstva. Navsezadnje: Kri ni veda!
PREDSEDNIK RINALDINI O DELOVANJU DEŽELNEGA SVETA. Predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini je ob začetku delovanja deželnega sveta v novem letu naslovil na prebivalstvo dežele Furlanija - Julijska krajina posebno poslanico, m sicer preko radijske postaje, ki je uvedla posebno oddajo «Danes v deželi«. Predsednik Rinaldini želi vsemu prebivalstvu dežele srečno novo leto, ki naj bo leto miru in pro-speha. Z novo sejo deželnega sveta se začne temeljito delo za rešitev resnih vprašanj, ki so pravzaprav zgodovinskega po-rpena. Čas teče prenaglo in prinaša nove probleme, ki jih je pri vsej dobri volji težko reševati z zakoni, pravilniki in z navadnimi upravnimi ukrepi. Storjen je bil že marsikateri korak naprej; predel onstran Tagliamenta (Destra-Tagliamen-to) se je pravno že konstituiral. Ustvarili smo že podlago za de-1°. Ne obljubljamo čudežev, ne takojšnjih rešitev vseh vprašanj. ki so pred nami. «Lahko pa trdim, je nadaljeval dr. Rinaldini, da tolmačim soglasno mnenje vsega deželnega sveta — čeprav ga sestavljajo člani najrazličnejših ideologij — da nobenemu ne manjka dobre volje, ki izhaja iz ljubezni za te kraje — da bi namreč po svojih močeh deloval za blaginjo prebivalstva.«
O južnih Tirolcih imajo naši slovenski ljudje v Italiji posebno predstavo: Lahko njim, južnim Tirolcem, v boju za pravice in samoupravo Južnega Tirola (Gornjega Poadižja)! Imajo v rokah razne ključne pozicije v gostinstvu, turizmu nasploh in tudi v trgovini. Nadalje imajo v rokah vso zemljo, ki je posebno ob Adiži en sam vrt sodobnih sadovnjakov in vinogradov. Takšna je podoba, ki si jo o južnih Tirolcih in njihovi prečudežni deželi predstavljamo.
Slišati pa je treba tudi drugo plat zvona, ki ga bijejo južni Tirolci v svojih glasilih: Točno pred petindvajsetimi leti se je 31. decembra 1939, tako pišejo te dni njihovi in avstrijski listi, zaključila za južne Tirolce izbira med dvema zlima: ostati pod fašistično Italijo v svoji domovini ali pa optirati za lastno etnično državo, ki je bila zanje v strahotno škodo — tretji nacistični rajh. Nemška narodna manjšina je z opcijo za nemški rajh izgubila 70.000 ljudi, ako napravimo zdaj obračun o tem, koliko jih je zunaj ostalo in koliko se jih je kljub vsem opcijam ali neop-cijam vrnilo v Južni Tirol.
lijard lir, zdaj pa računajo, da bodo za kakih 50 odsto višji.
Končno je predvidena, še zgraditev avtoceste VILLESSE -GORICA, ki bo na eni strani prešla na avtocesto Trst - Benetke, a na drugi strani bo z jugoslovanskim podaljškom od goriške meje do Ljubljane vezala našo deželo, zlasti pa Goriško z osrednjimi avtocestami vzhodne in srednje Evrope. Italijanski del te avtoceste, torej odsek Villese - Gorica, bo gradilo državno podjetje ANAS, dočim bo družba Autovie Venete zgradila vozlišče na stičišču z avtocesto Trst - Benetke. Stroške za gradnjo avtoceste bodo pokrili z denarjem iz državne blagajne. V smislu zakona od 24. julija 1961 št. 729 prispeva namreč država za izpopolnitev cestnega omrežja 100 milijard lir za dobo 11 let. Stroški za avtocesto VILLESSE - GORICA naj bi po predvidevanjih znašali 2 milijardi lir, toda pd vsej verjetnosti se bodo povzpeli na 4 milijarde in morda celo več.
Te dni je bila po zaslugi deželnega odbornika za javna dela dr. Masutta dana nova pobuda za graditev te ceste, in sicer na posvetovanju v Trstu, katerega se je udeležil tudi glavni ravnatelj ANAS prof. Rinaldi. Sklenili so namreč, da bodo zdaj pričeli izdelovati podroben načrt za graditev te ceste. Tako ni ostalo brez uspeha prizadevanje go-riških gospodarskih krogov, da bi končno le prišlo do odločitve v tem vprašanju. Sami tržaški gospodarski krogi se posebno ne navdušujejo za graditev sodobne cestne zveze med Furlanijo (čez Vipavsko dolino) do Ljubljane, ker se boje da bi se promet med Slovenijo in Gornjo Italijo v precejšnji meri usmeril mimo Trsta.
tudi «Go-karte»
Pred nedavnim je bilo v Umagu tekmovanje s tako imenovanimi go-karti (tekmovalno stezo za go-karte imamo tudi v Trstu, in sicer v bližini trbiške avto ceste pri Proseku). Na njem so sodelovali člani avto-moto klubov iz Izole, Kopra, Umaga, Pazina, Poreča, Buzeta in med drugim tudi iz Zagreba. Tekmovanje je bilo z go-karti kategorije 50 kub.cm. Izkazalo se je, da so tovrstni go-karti domače izdelave prepočasni zaradi pretežkega ogrodja, člani avto-moto društev so predlagali, naj bi jih tovarna Tomos izpopolnila in nato izdelovala serijsko. Kaže, da bo Tomos sprejela ta predlog. V takem primeru bi lahko odslej jugoslovanski tekmovalci uspešneje nastopali na mednarodnih tekmovanjih, a Tomos bi jih prav donosno prodal tudi v tujini.
Ena izmed družin v tržaški okolici
Na Proseku je te dni umrla 95-letna Felioita Gorjup, vdova , po Alojziju, ki j e umrl še mlad j ter ji je pustil osmero otrok. To so bili trije fantiči in pet deklic. Izmed treh sinov je živ edino Alojz, ki je ostal na veleposestvu ter mu je danes mkoli 77 let. Drugi sin Ivan je padel v prvi svetovni vojni, tjretjega inž. Sergeja so odvedli nacisti med drugo svetovno vojno in ni se več vrnil iz ječe. San Alojz ima tri otroke, in si-c$r dr. Sergeja, ki je zdravnik pri Organizaciji združenih narodov, in dve hčerki, ki sta. študirali v Firencah, ter se tam tudi seznanili s svojima soprogoma.
Kdaj bo končano šolsko poslopje?
Iz dijaških krogov smo prejeli naslednji dopis, ki ga radi objavljamo:
Koliko dragocenega časa je že preteklo, odkar so pri Sv. Ivanu položili temeljni kamen za novo šolsko poslopje, v katero naj bi se vselile vse slovenske višje srednje šole na Tržaškem. Graditev je bila nujna predvsem zaradi bednih prostorov, s katerimi sta se morala zadovoljiti slovenski znanstveni in klasični licej. Oba zavoda sta poslovala v navadnem stanovanjskem poslopju. Vprašanje je postajalo iz dneva v dan bolj pereče, a vsako zavlačevanje in nasprotovanje za uresničitev postavljenih načrtov bi rodilo pri dijakih, profesorjih in st&ršjj^Jnid odpor.
Pristojne oblasti so zagotovile, da bode poskrbele za čim prejšnjo dograditev poslopja. Tako bi se lahko tudi slovenski dijaki ponašali z novim in moderno opremljenim poslopjem Toda zdaj iz tega, zdaj iz one ga razloga se je graditev z ne verjetno lahkoto zavlačevala, čeprav so določeni krogi mirili duhove, češ da se dela vršijo vestno in s polno paro.
Po tolikem govorjenju so oblasti slovesno obljubile, da bo poslopje dokončano do začetka letošnjega šolskega leta (1964-65). Dijaki so bili prepričani, da se bodo ob začetku pouka kar preselili v novo zgradbo. Zato jih je toliko bolj presenetila vest, da poslopje ne bo pravočasno dovršeno in da bodo omenjeni šolski zavodi začeli s poukom na svojih prejšnjih sedežih. Kar se učiteljišča in trgovske akademije tiče, jim novica ni belila glav, saj so njihovi prostori udobni in novi, da si boljšega res ne moremo predstavljati. Zadeva je postala resnejša za znanstveni in klasični licej: poleg raznih negativnih činiteljev se je letos na starem poslopju pridružil še tresk in ropot delavcev, ki obnavljajo zgradbo. Vsakomur je postalo jasno, da je položaj nevzdržen in da je ambient nehigienski zaradi velikega prahu; pojavil pa se je tudi problem kurjave.
Po mesecu dni sta se oba liceja preselila k Sv. Ivanu, ne v novo poslopje, temveč v goste trgovske akademije in učiteljišča. Logično, da so jima prostori na razpolago le v popoldanskih urah. S tem se pa problem ni rešil: prostorov ne u-tegnejo tako hitro prezračiti; tisti, ki bodo delali zrelostni iz-
pit. tarnajo in tožijo, ker imajo malo časa za temeljito učenje; končno niso na razpolago kabineti za kemične poskuse. Dijaki so izrazili svoje skrajno nezadovoljstvo s tem, da so se za en dan vzdržali pouka. Vzporedno s tem so oblasti slovesno zagotovile, da se bosta lahko znanstveni in klasični licej vselila v novo poslopje z začetkom drugega tromesečja, trgovska a-kademija in učiteljišče pa nekdaj v marcu.
Dijaki srčno želijo, da bi ne tudi tokrat ostalo le pri obljubi, temveč da bi se napoved uresničila in s tem bi bilo vendarle zadoščeno slovenskim dijakom.
Na koncu naj omenim še podrobnost, ki utegne koga zanimati: istočasno z našim so začeli graditi tudi novo šolsko poslopje za neki italijanski zavod v Trstu, a ta se je lahko že zdavnaj vselil v dograjeno poslopje.
b. s.
PRIJAVA DOHODKOV
VANONI
Nekateri listi so priobčili vest, da bo odslej zadostovalo prijaviti dohodke v smislu Vano-nijevega zakona za preteklo leto kar z navadnim pismom. Finančne oblasti sporočajo v tej zvezi, da bo treba prijaviti dohodke tudi letos na posebnih obrazcih ter ni torej omenjena vest točna. Obrazci bodo pravočasno v prodaji, oziroma jih bodo davčni zavezanci prejeli na dom, kakor prejšnja leta.
ZA NOVO LETALIŠČE PRI PROSEKU. Vodstvo tržaškega Aero-kluba je predložilo pristojnemu ministrstvu v Rimu načrt za izgradnjo majhnega turističnega letališča v bližini vojaškega letališča pri Proseku. Sedaj ima Aeroklub svoja letala (8 motornih in 2 jadralni) na go-riškem letališču. Vzletiščna steza novega letališča bi bila dolga 200 metrov.
NOV PODKVESTOR. Na tržaškem policijskem ravnateljstvu (kvesturi) je nastopil službo podkvestorja dr. Francesco U-bertis. Dosedanji podkvestor dr. Reggio je prevzel mesto podkvestor j a-inšpektorj a.
Slovenska knjižna velikana ob Novem letu
Zdaj ob Novem letu že ima precej nad sto tisoč slovenskih domov svojo knjižno zbirko z letnim koledarjem za leto 1965. Med knjižnimi družbami vodi seveda po številčnosti svojih članov Mohorjeva družba, ki se deli po zadnjih vojnah v tri veje: v najmočnejšo celjsko Mohorjevo družbo, ki ima svoje družbenike predvsem v republiki Sloveniji, v goriško Mohorjevo družbo, ki ima raztresene svoje člane po Tržaškem, Goriškem, nekaj malega v Beneški Sloveniji, in končno v celovško Mohorjevo družbo, ki oskrbuje z Mohorjevimi knjigami Slovence po Koroškem. Čeprav se je socialna struktura vsega slovenskega naroda v zadnjih dvajsetih letih še hitreje spremenila kot v vseh prejšnjih desetletjih zadnjega stoletja, pa se število Mohorjevih članov po vseh slovenskih pokrajinah še zmerom drži okoli 80 tisoč. V Sloveniji znaša letos število Mohorjevih družbenikov okoli 72.000-73.000, a po nekaj tisoč članov imata po navadi vsako leto še obe manjši Mohorjevi družbi, goriška Mohorjeva družba v Italiji in celovška na Koroškem v Avstriji.
Prešernova družba je predvsem tudi zato pomembna, ker gre precejšnje število njenih knjig kot zaključna knjižna zbirka s Koroškim koledarjem na Koroško, z Jadranskim koledarjem na Tržaško in Goriško, ter ima glavnino svojih članov po Sloveniji. Skratka, Prešernova družba skuša svoje knjige razširjati po vsem slovenskem narodnostno strnjeno naseljenem ozemlju. Prešernova družba je koristna tudi zato, ker izdaja ne samo knjige, ampak dobijo njeni člani na voljo tudi ponatise umetniških slik znamenitih slovenskih slikarjev, ki naj bi vzgajale estetski okus v najširših ljudskih krogih in mimo sodobnega pohištva vpeljale v slovenska stanovanja tudi slovenske slikarske motive. Prešernova družba od vseh ljudskih knjižnih založb najbolj občuti spremembe, ki se razvijajo na slovenskem podeželju, po slovenskih vaseh. Mlajši rod odhaja iz vasi v industrijska središča v Sloveniji, na Slovenskem Koroškem in po Tržaškem in Goriškem, ali pa stanuje sicer še doma, toda odhaja vsak dan na delo v industrijske obrate. Zato Prešernova družba nenehno poskuša, kako bi zadela knjižni okus novega Slovenca, ki ga je vsrkala vase industrijska dejavnost po slovenski deželi. Najvidnejša oblika tega iskanja je letošnja oblika in ' vsebina Prešernovega koledarja, j ki je žepnega formata, a po I vsebini praktični družinski sve-
KONFERENCA O TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU. V dneh 30. in 31. januarja bo v dvorani tržaškega občinskega sveta zanimivo predavanje o tržaškem gospodarstvu. Glavno poročilo bo podal profesor finančnih ved na turinski univerzi F. Forte.
ODPRT NOV ZDRAVSTVENI ZAVOD. V nedeljo so v ulici Pieta odprli Tržaški center za diagnozo in zdravljenje rakastih obolenj. Slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti.
IVA ŠE SOŽALJE
Umrli so: v Trstu 95-letna Fe-licita Gorjup roj. Gerlanc, 80-letna Marija Lisjak por. Maver, 76-letni Matej Angel žgur, 75-letni Martin Tretjak, 79-letna Antonija Švab por. Milkovič, 89-letna Alojzija Bizjak vd. Pahor, 87-letna Tereza Žagar vd. Posega, 2 dni star Aleksij Berce, 61-letni Marij Pertot, 64-letni Just Ličen, 62-letni Nazarij-La-zar Riosa (iz Krogelj), Franc 69-letni Frančeškin, 82-Ietni Ivan Škerjanc in 77-1 etna Marija Bu-zečan por. Sovron; v Gorici pa 76-letna Marija Kebe vd. Ferjančič in 72-letna Alojzija Božič.
Na Tirolsko se ne priseljujejo več
Južni Tirolci so to krepko puščanje krvi v povojnih letih nadomestili z veliko življenjsko silo, z ljubeznijo in požrtvova-njem za veliko število otrok.
JUŽNI TIROLCI V NEMČIJI
Zdaj jih gloda druga skrb. Imajo mnogo izseljencev, ker jih sama zemlja ob Adiži in v visokogorskih stranskih dolinah ne more rediti. Okoli 10.000 kmečkih nemških fantov iz Južnega Tirola dela v Nemčiji, Avstriji in Švici. Tudi pri njih se pojavljajo socialni problemi, ki jih je treba rešiti. Pač pa so zadovoljni, da se je ustavilo naseljevanje Italijanov v Južnem Tirolu. Kdo bi pa od revnih Italijanov iskal dela v Južnem Tirolu, ko pa je bila poglavitna konjunktura v Lombardiji in Piemontu ter še daleč ne v Južnem Tirolu.
PRISELJEVANJE ITALIJANOV SE JE USTAVILO Ti momenti: velike družine in pa zaustavljeno naseljevanje I-
talijanov v Južnem Tirolu so zboljšali sorazmerje med posameznimi narodnostmi v tej deželi. Leta 1961 so Nemci dosegli 62,2% vsega prebivalstva; pri-mladinskih letnikih pod 20 let pa imajo Nemci v Južnem Tirolu 73,5% celotne mladine v Južnem Tirolu, Ladinoi 4,4%, a Italijani imajo zdaj samo 21,1% vse mladine pod 20. leti v Južnem Tirolu. Prihodnost je torej kar zagotovljena nemški narodni manjšini.
Pač pa kaže splošno za vse tri narodnosti v Južnem Tirolu bolj slabo na gospodarskem področju. Južni Tirol, ki je zavzemal po povprečnem dohodku na glavo leta 1958 kar odlično 18. mesto, je zdrknil do leta 1960 na še razmeroma dobro 26. mesto in obtičal leta 1963 na slabem 32. mestu. Tako se je znašel nekoč, vsaj po svojem slovesu, bogati Južni Tirol med nerazvitimi, pasivnimi pokrajinami. Na glavo pride povprečno v Južnem Tirolu 399.492 lir dohodkov na leto, kar je za 100
tisoč pod severno italijanskim povprečjem, ki znaša 499.598 lir in celo nekoliko pod srednje-italijanskim povprečjem, ki znaša 408.52 lir. Južni Tirol je zašel celo v južno-italijansko povprečje, ki znaša 398.404 lire. Prav imajo južni Tirolci, da se je maščevala pri tem italijanska investicijska politika, ki je za vsako ceno postavljala nedonosno državno in pol državno industrijo v nemške kraje.
REŠITEV
V DEŽELNI AVTONOMIJI
Državni kapitalizem so torej vpregli v nacionalistične ojnice in nekaj časa je ta nacionalistični konj vlekel, nato pa čedalje bolj zlagoma vleče in pogosto počiva. Rešitev bi bila zdaj v deželni avtonomiji, ako bo ta dežela znala delati. Če se to kmalu ne napravi, bo iz Južnega Tirola postala izvozna dežela — kakor iz južne Italije — za mlade delovne sile. Na tej točki, kot kaže, vztrajajo tudi
tovalec s kuhinjskimi recepti, nasveti glede hišnih aparatov, avtomobilov in drugih pripomočkov v sodobnem življenju.
Za zamejske Slovence je nujno potrebno, da se drže svoje stoletne hvalevredne navade, da dobi sleherna slovenska družina ob Novem letu svoj koledar s priloženimi knjigami, ki so ali prijetno razvedrilo ali pa praktični nasveti v življenju. Treba je priznati, da si velike slovenske družbe prizadevajo z vso silo doseči ta cilj. Cena teh knjig je tako nizka, da si lahko vsaka naša družina nabavi ne samo knjige ene družbe, pač pa obeh glavnih. Pri Mohorjevi precej odtehta koledar s svojimi tradicionalnimi imeni svetnikov in praznikov, na katere je slovenski človek stoletja vezan in po katerih se ravna od dajanja imen otrokom pa do opravljanja svojih opravil posebno pri vrtnem in poljskem delu. Pri Prešernovi družbi pa so zelo koristne praktično izbrane knjige o vrtnarstvu, zdravstvu, letos o lepotah Slovenije, skratka knjige trajne veljave, ki jih v družinah pogosto rabimo.
Pri zamejskih Slovencih pa morajo biti knjige obeh velikih založb tudi zato na polici, ker so po navadi prav one dokaz: ta družina je še slovenska in rabi eno knjigo za svoje praznike drugo za svojo vsakodnevno potrebo. Pri Mohorjevih knjigah je poverjenik skoro predvsem slovenski duhovnik, pri knjigah Prešernove družbe pa človek, ki mu je po poklicni službi ali pa po požrtvovalni lastni volji slovenska knjiga pri slovenskem sočloveku dragocena vez, ki veže Slovence na narodnostno skupnost.
— ar —
Predavanje o Napoleonovi Iliriji
V torek je v Slovenskem klubu predaval dr. Karel šiškovič o nastanku in upravni organizaciji Ilirskih provinc pa tudi o socialnih razmerah, v katerih je živelo njihovo prebivalstvo. Slušatelji so z zanimanjem sledili predavanju, čeprav je bilo v zgodovinsko-diplomatskem prvem delu precej težko in pravzaprav znanstveno. Predavatelj je namreč orisal s strokovnostjo zgodovinarja — sam je v uvodu naglasil, da bo predavanje takšno — ne samo zgo-dovinskc-politični razplet, ki je dovedel do ustanovitve Napoleonovih Ilirskih provinc, temveč tudi vzroke, iz katerih so bile ustanovljene. Kratko je o-pisal tudi Napoleonovo politiko nasproti Trstu, ki je zlasti trpel zaradi angleške blokade. Orisal je tudi organizacijo državne uprave Ilirskih provinc. Predavatelj se ni omejil na slovenske predele Ilirije, temveč je zajel tudi hrvatske dežele. Bolj dostopen je bil občinstvu drugi del predavanja, ki se je nanašal na socialne razmere in na življenje v Ilirskih provincah sploh. Kljub vsem tegobam (visokim davkom, novačenju itd.) je francoska uprava prinesla v Ilirijo novega duha in nove ideje, ki so v veliki meri pripomogle k narodnostnemu prebujenju prebivalstva pa tudi k njegovemu kulturnemu napredku.
NOV UREDNIŠKI ODBOR ((SODOBNOSTI«
Znana slovenska revija ((Sodobnost« je dobila nov uredniški odbor, ki ga sestavljajo Matej Bor, Lojze Krakar, Mitja Mejak, dr. Dušan Savnik, Vlado Vodopivec, Boja Štih in Ciril Zlobec; glavni urednik je Mitja Mejak. Uredniški odbor namerava pritegniti k sodelovanju najširši krog književnikov, znanstvenikov, publicistov in drugih kulturnih delavcev, ki bi lahko s svojim ustvarjalnim deležem prispevali k podobi sodobne, vsebinsko žive, za slovensko književnost znanstveno misel in celotni kulturni razvoj resnično pomembne revije. Napoved uredniškega odbora pravi dalje, da bo revija skušala objavljati najboljše stvari slovenskih književnikov ne glede na njihovo estetsko usmeritev; ob doslednem upoštevanju kakovosti kot najvišjega merila pri izboru tekstov naj bi ((Sodobnost« omo-
gočila sistematični pregled nad naj višjimi dosežki slovenskega leposlovja. ((Sodobnost« namerava prinašati različne sodbe ter podpirati svobodno razpravo in polemiko znotraj same revije. Odbor namerava pritegniti sodelavce tudi iz drugih jugoslovanskih republik in iz tujine. Prva številka pod novim uredništvom izide v februarju.
LETOŠNJI FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE RAZŠIRJEN
Na VI. festivalu jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi, ki bo od 26. do 31. julija letos v Primorju, bo nastopila poleg profesionalnih ansamblov Kolo, Lado in Taneč tudi folklorna skupina Turističnega društva Piran - Portorož. Na festivalu bo kot gost nastopil tudi folklorni ansambel iz Grčije.
NOVOLETNI SPREJEM SLOVENSKIH DUHOVNIKOV
Predsednik komisije SR Slovenije za verska vprašanja Boris Kocijančič je v sredo v klubu poslancev v Ljubljani priredil novoletni sprejem za slovenske duhovnike riinokatoliške in evangelske verske skupnosti. Sprejema se je udeležilo nad 80 duhovnikov, med njimi ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik, mariborski škof dr. M. Držečnik, apostolski administrator Slovenskega primorja dr. J. Jenko ter še drugi slovenski duhovniki, kakor dekan teološke fakultete S. Canjkar s profesorji fakultete ter predstavniki Ciril-metodijskega društva.
Predsednik komisije je povabljencem priredil tudi kosilo. V svojem novoletnem voščilu je predsednik Kocijančič dejal, da je novoletni sprejem na komisiji postal že tradicija, prav tako pa tudi dokaz dobrih odnosov med organi oblasti in verskimi skupnostmi v Sloveniji-. V zvezi z vatikanskim koncilom je predsednik omenil prizadevanje za ohranitev miru, mednarodnega sporazumevanja, svobodo in druga vprašanja. V preteklem letu je bil pomemben dogodek sklenitev pogodbe o socialnem zavarovanju, po kateri imajo vsi slovenski duhovniki možnost vživati vse ugodnosti tega zavarovanja. Ta pogodba je uspeh prizadevanja Ciril-metodijskega društva. Odnosi z evangelsko in ostalimi verskimi skupnostmi so povsem urejeni. V imenu rimo-katoliških duhovnikov se je za sprejem in besede predsednika verske komisije zahvalil ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Predstave v Kulturnem domu
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
Primož Kozak: DIALOGI
Igor Torkar: ŠTUDENTSKA SOBA
Saša Vuga: BERNARDEK
Priredba in odrska postavitev: Jože Babič
V	petek, 15. jan. 1965 ob 20.30
(abonma red C in D).
V	soboto. 16. jan. 1965 ob 20.30.
V	nedeljo, 17. jan. 1965 cb 16.00
(abonma I. popoldanski).
V	sredo, 20. jan. 1965 ob 20.30.
V	četrtek, 21. jan. 1965 ob 20.30.
V	nedeljo, 31. jan. 1965 ob 16.00 (abonma II. popoldanski).
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.

ODPRAVA VIZUMOV MED JUGOSLAVIJO IN CSSR. Prejšnji teden sta si v Beogradu izmenjala odobritvene listine jugoslovansko - češkoslovaškega sporazuma glede odprave vizumov za potovanja med SFRJ in CSSR načelnik uprave v državnem sekretariatu za zunanje zadeve M. Venišnik in češkoslovaški veleposlanik v Beogradu A. Kroužil. Sporazum o odpravi vizumov so podpisali oktobra lani, veljati pa bo pričel 1. februarja letos.
V CSSR NOVE OLAJŠAVE ZA TURISTE. Z namenom da pospeši dotok zahodnih turistov na češkoslovaško je praška vlada uvedla za turiste, ki obiščejo to deželo s turističnimi vizumi določene olajšave pri valutni menjavi. V bistvu je znižala od 4 na 3 dolarje minimalno vsoto denarja, ki jo morajo prizadeti vsak dan izmenjati. Nova določba praške vlade je začela veljati že 1. januarja letos.
Tujcem menjajo banke denar po turističnem tečaju 7 kron za 1 dolar s primom 125 odsto; lansko leto je bila obvezna menjava 4 dolarjev za osebo na dan; ta denar so turisti lahko menjali po tečaju 14 kron za dolar s primom 300 odsto.
Obiščite
CASINO
VILLA ROSAL1A
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□ ROULETTE Q BACCARA
Hotel «SL0N
LJUBLJANA, Titova 10	j* jj .
HOTEL V STROGEM
CENTRU MESTA ________________	______	______
--...HŽUfefižiill
Internacionalna restavracija	; ___
Nočni bar z, mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori ln slaščičarna.
— Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
Avstrijci pri svojih pogovorih z italijanskimi državnimi zastopniki, ko govore o etnični, narodnostni nujni obstojnosti. Avstrijci zahtevajo, da mora nemška manjšina dobiti tisto zako-
nodajno moč, da bo lahko stavila na voljo članom svoje skup-
nosti vse vire gospodarskega u-dejstvovanja, da se obdržijo.
Pri ostvarenju takega stanja pa igra prav tako pomembno vlogo ne samo zakonski predpogoj deželne samouprave, ampak tudi začetna finančna pomoč za investiranje. To pomoč bi lahko nudila Avstrija, so mnenja tisti, ki jim je dejansko do tega, da dežela zleze iz svojega nezavidnega položaja med pasivnimi pokrajinami Italije. Ako se kdo temu čudi, odgovarjajo južni Tirolci: Zakaj pa ne?
R 1 M
Slovenski
ROTIL BLED
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBE K D A N 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
KI JEK A Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo oboga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote Jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnib pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
IOBILI	MADALOSSO
TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebkmra, telef. 35-710	
	Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički - posteljice
permaflez	Razstave: Ul. Valdirivo, 29	Ul. F. Filzi 7
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami je mimo. Pri kupčijah s pšenico se ponudba krije s povpraševanjem, medtem ko prevladuje povpraševanje za koruzo in riž. Zanimanje za govejo klavno živino se je po manjšem presledku nekoliko zboljšalo in tudi cene so se o-krepile. Slabše so kupčije z živino za rejo. Cene prašičem so samo nominalne, kajti na več italijanskih trgih se kupčije razvijajo brez prašičev in to zaradi epidemije, ki razsaja v večini italijanskih hlevov. Končno ja začelo povpraševanje po maslu nekoliko upadati in upati je. da se bodo tudi cene začele nižati; kajti v zadnjem času so se izredno dvignile zaradi velikega povpraševanja. Zelenjavni trg je zaradi mile zime dobro založen in tudi cene niso pretirano visoke. Na vinskem trgu je povpraševanje še vedno slabo, kar vpliva na neugoden potek kupčij.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Banane 250 do 254, jabolka vrste delicious 70-180, hruške 45-60, vrste Kaiser 100-150, rdeče pomaranče 90 do 150, mandarine 140-180, limone 50-70; suh česen (netto 80 do 150, pesa 50-80, korenje krajevnega pridelka 70-90, od dru-
V preteklem tednu je na mednarodnih trgih s surovinami poskočila cena bakru, dnu in cinku, živemu srebru, bombažu, volni, kavčuku in pšenici, do-čim je popustila svincu, kakavu. kavi, sladkorju in koruzi. Cena aluminiju, antimonu, litemu železu in juti se ni bistveno spremenila.
KOVINE
Cena bakru je na londonski kovinski borzi rahlo napredovala, ker je bil ameriškemu Kongresu predložen zakonski osnutek, po katerem naj bi postavili začasno na trg tudi baker iz strateških zalog, in sicer 100 tisoč kratkih ton. V Združenih ameriških državah so lansko leto proizvedli 1,240.000 ton bakra, kar pomeni 3 odsto več kakor v prejšnjem letu. V Veliki Britaniji je dosegla poraba te kovine od januarja do konca novembra lani 700.897 ton ali 11 odsto več kot leto poprej ob istem času. Tečaj svincu je v Londonu popustil. V ameriških rudnikih so pridobili v minulem letu 282.000 ton svinca, kar znači 11 odsto več kakor 1963. leta. Tečaj cinku se je na londonskem trgu nekoliko dvignil. V Združenih državah so lani proizvedli 568.030 ton te kovine ali 7 odsto več kot v prejšnjem letu. Tečaj činu je tako v Londonu kakor v Sin-gapuru rahlo poskočil in se končno utrdil. Makajska proizvodnja se je malo spremenila, od januarja do konca oktobra lanskega leta je namreč navrgla 55.039 ton proti 55.084 tonam v istem času leto poprej Lani se je malajski izvoz cina skrčil za 15.880 ton, znašal je samo 69
VALUTE V	MILANU	
	5.1.65	12.1.65
Amer. dolar	623,50	623,50
Kanad. dolar	567,-	576,—
Nem. marka	156,75	156,75
Francoski fr.	127,25	127,25
Švicarski fr.	144,45	144,45
Avstrijski šil.	24,14	24,16
Avstral. funt	1379,50	1379,50
Egipt, funt	775,—	775,—
Funt št. pap.	1738,—	1738,—
Funt št. zlat	6250,—	6250,—
Napoleon	5800,—	5850,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100) —	Trst	
drobni 63-65	debeli	63-65
BANKOVCI V CTJRIHU
12. januarja 1965
ZDA (1 dolar)	4,29
Anglija (1 funt št.)	11.90
Francija (100 n. fr.)	87.00
Italija (100 lir)	0,6870
Avstrija (100 šil.)	16,55
ČSSR (100 kr.)	9,50
Nemčija (100 DM)	107.50
Belgija (100 b. fr.)	8,60
Švedska (100 kr.)	82,75
Nizozemska (100 gold.)	119,00
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)	1,80
Egipt (1 eg funt)	5,40
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	9.4750
god 85-120, cvetača 25-50, zelje 35-50, čebula 84-108, olupljene čebulice (netto) 140-168, dišeča zelišča (netto 220-350, karčofi 25-50 (lir kos), cikorija 50-90, solata 50-100, rdeč radič 140 do 250, zelen radič 130-180, peteršilj 100-200, paradižniki 200 do 300, zelena 40-110, špinača 90-170 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 7300-7550, dobra merkan-tile 7000-7150, fina domača pšenica 9500-9900, merkantile 8850 do 9000, Manitoba 9400-9500, fina domača koruza 6400-6700, navadna 4800-4850, uvožena koruza 4800-4950, Plata 5150-5200; ne-oluščen riž Arborio 7000-7800, Vialone 8700-9000, Camaroli 8600 do 8900, Vercelli 6900-7700, R.B. 7400-8100, Rizzotto 7300-7500; o-luščen riž Arborio 15.000-15.100, Vialone 18.200-18.900, Carnaroli 18.100-18.900, Vercelli 15.600 do 15.900, R.B. 14.800-15.500, Rizzotto 14.600-14.900; uvožen ječmen 4600-4700, domač oves 4750 do 6000, uvožen 4750-4800, domača rž 6100-6300, uvožena 4500-4700; pšenična moka tipa «00» 10.000 do 11.400, krušna moka tipa «0» 9600-9700, tipa «1» 9100-9300, koruzna moka 62006300 lir za stot.
OLJE
MILAN. Oljčno olje extra 790 do 810 lir za kg, fino oljčno
tisoč 992 ton; tako malo cina niso Malajci izvozili že od 1959. leta. Mednarodni svet za cin o-cenjuje lansko svetovno proizvodnjo na okrog 146.000 ton, dočim je dosegla v letu 1963 le 141.000 ton; lansko leto se je namreč znatne povečala svetovna poraba (za 6.500 t.), ki se je povzpela na 167.500 ton. V času od januarja do konca novembra lani so prodali Američani 24.638 ton cina iz strateških zalog. Razen tega je tudi italijanska vlada postavila na svetovni trg 1.000 ton cina iz državne zaloge.
KAVČUK
Cena kavčuku se je sicer rahlo dvignila, vendar lahko rečemo, da se je v bistvu ohranila na ravni prejšnjega tedna, to velja za vse mednarodne trge. General Services Administration je razpečala v tromesečju okto-ber-december 1964 na ameriškem trgu 28.751 ton presežkov. Od oktobra 1959 do konca lanskega leta so prodali iz ameriških strateških zalog že 367.537 ton kavčuka.
BOMBAŽ
Tečaj bombažu je na newyor-škem trgu narasel.. Na ameriškem kmetijskem ministrstvu računajo, da bo dosegel svetovni izvoz bombaža v tej sezoni okrog 17,6 milijona bal, kar bi pomenilo 200.000 bal manj kot v sezoni 1963-64, ko so zabeležili rekorden izvoz.
ŽIVILA
Cena kakavu še nadalje popušča v New Yorku. Ameriški strokovnjaki za kmetijstvo predvidevajo, da bo znašal prihodnji pridelek kakava na svetu okoli 1 milijon 300.000 ton; pridelek naj bi bil za 3 odsto višji od rekordnega pridelka v prejšnji sezoni. Samo v afriških deželah naj bi pridelali tri četrtine svetovnega pridelka. Tudi cena kavi še vedno nazaduje. Letošnji pridelek v Mehiki bo menda nanesel blizu 174.000 ton ali 42.000 ton več kakor v prejšnji sezoni.
ŽITARICE
Tečaj pšenici je v Chicagu napredoval. Argentina je po dvajsetih letih spet odprla izvoz pšenice na Japonsko. Tjakaj je odposlala 2.400 ton pšenice najnovejšega pridelka za 58 dolarjev pri toni. Japonski izvedenci bodo skrbno pregledali pošiljko in če jih bo zadovoljila, bodo naročil v Argentini prav gotovo še nadaljnje količine pšenice. Edino oviro predstavljajo zdaj pri argentinskem izvozu žita na Japonskoi previsoke prevoznine. Zadnjič' so Japonci nabavili argentinsko žito v sezoni 1954-55, in sicer 300.000 ton, vendar so menda zaradi slabe kakovosti pošiljk kasneje uvoz Južne Amerike opustili.
olje 690-710, retificirano 600615, olje iz zemeljskih lešnikov 455 do 470, semensko olje 380-390 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 660-720, Barbera 13 stop. 830680, Oltrepo pavese 10-11 stop. 660-720, mantovansko rdeče 9-10 stop. 610-660, Valpo-licella Bardolino 9-11 stop. 690 do 760, belo Soave 9-11 stop. 660-740, Raboso 10 stop. 515625, Merlot 10-12 stop. 605-705, Reg-giano 10-11 stop. 660-690, belo vino iz Romagne 10 stop. 550 do 560, rdeče 10 stop. 550-560, toskanski Chianti 12-13 stop. 420-470 (lir za steklenico), navadna toskanska vina 10-11 stop. 610-660, Aretino belo 10 stop. 590-610, belo vino iz Mark 9-10 stop. 590-620, rdeče 9-10 stop. 600-620, Sansevero belo 10-11 stop. 615-635, belo vino s Sardinije 12 stop. 565-585, rdeče 13-15 stop. 615-645 lir za stop./stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveja klavna živina: voli I. 360-400, II. 280-300, krave I. 330-360, II. 210-250, junci I. 420-460, II. 360-380, biki I. 410-460, II. 350-400, teleta 50-70 kg težka 600-650, 70-90 kg 650 do 670, čez 90 kg težka 690-730; goveja živina za rejo: neodstav-ljena teleta 50-70 kg težka 750 do 850, 70-100 kg 700-750, krave mlekarice 180.000-280.000 lir glava, navadne krave 150-180.000. lir glava; prašiči: neodstavlje-ni prašiči 350, suhi prašiči 25-40 kg težki 330, 40-60 kg 320, 60-80 kg 320, debeli prašiči 125-145 ko- težki 360, 145-160 kg 360, 160 do 180 kg 357, čez 180 kg 355 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci 250-260 lir za kg, zaklani piščanci 330 do 390, žive kokoši 360-500, zaklane kokoši 650-700, žive domače kokoši 720-730, žive uvožene kokoši 400-450, zmrznjene uvožene kokoši 450-500, zaklane pegatke 1000-1300, zaklani golobi 1500-1700, uvožene zmrznjene pure 600-700, purani 550-650, žive gosi 600-610, zaklane gosi 650-750, uvožene race 380-400, domače race 600, domači zaklani zajci 800-860, uvoženi zajci 660-750 lir za kg. Divjačina: fazani 1300 lir za kg, uvoženi divji zajci 400-500, jerebice 650-660, prepelice 150-160, srnjaki 900 lir za kg. Sveža domača jajca 22-25, uvožena jajca 21-22 lir za jajce.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 1020 do 1030 lir za kg, uvoženo maslo 990-1010, lombardsko maslo 980 do 990, domače maslo 990-1000, emilijsko 970-980; sir grana pro-izv. 1962 1230-1260, proizv. 1963 1120-1180, proizv. 1964 950-1000, grana svež (od 1 do 30 dni) 800 do 830, uležan (od 30-60 dni) 850-890, sbrinz svež 710-740, uležan 790-820, Emmenthal svež 760 do 780, uležan 860-890, švicarski Emmenthal 980-1020, avstrijski 900-920, francoski 880-910, pro-volone svež 700-710, uležan 720 do 790, italico svež 610-650, uležan 750-760, crescenza svež 510 do 520, uležan 610-630, gorgonzola svež 580-590, uležan 830-880, taleggio svež 530-680, uležan 700 do 740 lir za kg.
MED IN VOSEK
CASALE MONF. Prvovrstni med 500-530 lir za kg, čebeljm vosek 750-800 lir za kg.
p- Sadje in zelenjava m U na tržaškem trgu
SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU
Zaradi mile zime je tržaški trg zelo dobro založen s sadjem in zelenjavo. Nekaj povrtnine prihaja tudi s tržaške okolice, kar je prava redkost za ta letni čas. Tudi cene zelenjavi so le: tos izredno nizke v primerjavi z lanskim letom, ko je npr. 1 kg radiča stal 1200 lir. Navajamo prevladujoče cene blaga za kg prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 65 (120), karčofi 65 (80), kapus 65 (120), cvetača 80 (140), zelje 30 (80), cikorija 85 (160), čebula 70 (140), solata 150 (300), krompir 55	(80), paradižniki 160
(300), rdeč radič 200 (400), zelen radič 120 - 220, zelena 130 (200), špinača 150 (240) ; pomaranče (70 (120), limone 80 (160), mandarine 110 (220), jabolka 65 (120), hruške 100 (180) lir ga kg.
Svetovna proizvodnja sintetičnega gumija raste
V oktobru lanskega leta so na vsem svetu proizvedli 245.000 ton sintetičnega gumija proti 235.000 t. v septembru in 205.000 t. v oktobru prejšnjega leta; v vseh desetih mesecih je nanesla svetovna proizvodnja 2,307.500 ton proti 2,002.500 t. v istem času leto poprej. Poraba sintetičnega gumija na svetu je dosegla oktobra 242.500 t. proti 235.000 t. v septembru in 225.000 t. v oktobru 1963; od januarja do konca oktobra pa so na vsem svetu porabili 2,190.000 ton sintetičnega gumija proti 1 milijonu 942.500 t. v prvih desetih mesecih prejšnjega leta. Konec lanskega oktobra je bilo v svetovnih zalogah 490.000 ton sint. gumija ali prav toliko kakor ob koncu septembra, dočim so znašale zaloge konec oktobra 1963
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO		28.12.64	6.1.65	12.1.65
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) . .		150 V«	150 ‘A	149 Va
Koruza (stot. dol. za 56 funtov . .		125 3A	125 5A	126 Va
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . .		47,—	47,—	44,—
Cin (stot. dol. za funt) . . .		158,—	161,75	175,—
Svinec (stot. dol. za funt) . .		16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) . .		15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) .		24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . .		79,—	79,-	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) .		44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt)		63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico) . .		500,—	495,—	495,—
Bombaž (stot. dol. za funt) .		31,45	31 92	31.92
Volna (stot. dol. za funt) .		168,—	1682	168,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za	funt) .	45,—	44,—	45 3A
Kakao (stot. dol. za funt) . .		2181	21,01	20,53
Sladkor (stot. dol. za funt) .		2 47	2,49	2,57
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono)		371 ‘/z	375,—	375,-
Cin (funt šter. za d. tono) .		1?05,—	1275,—	1290,—
Cink (funt šter. za d. tono) .		114,—	115,—	118-50
Svinec (funt šter. za d. tono)		120,—	121,—	125,—
Kavčuk (penijev za funt) . .		21 7..	213/s	21 3A
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		4036,—	6700,-	6700,—
i samo 440.000 ton.
r(Stnm KMEČKE ZVEZE
Kmetijski tečaji naj bodo v slovenskem jeziku
Naši kmetje se pritožujejo, ker na Tržaškem ne prirejajo več strokovnih tečajev o kmetijstvu v slovenščini. Nekdaj jih je sicer prirejala naša Kmečka zveza, toda sedaj si zaradi pomanjkanja denarnih sredstev tega ne more več dovoliti. Pomanjkanje takih tečajev se čuti prav sedaj, ko je že zima in imajo naši kmetovalci največ časa, katerega bi prav lepo izkoristili s posečanjem takšnih tečajev v večernih urah.
Pri tržaški trgovinski zbornici posluje poseben konzorcij za tehnično izobrazbo (Consorzio provinciale per 1’istruzione tec-nica), v katerem so predstavniki pravzaprav vsega javnega življenja v Trstu, kakor trgovcev, industrij cev, brodarjev, šolskega skrbništva, obrtnikov, socialnega skrbstva in pokrajinskega kmetijskega nadzomištva Konzorcij prireja redne večerne tečaje o najrazličnejših strokah, a nobenega v slovenščini. Kmečka zveza se zdaj poteguje za to, da bi konzorcij prirejal tudi posebne kmetijske tečaje v slovenskem jeziku za naše kmete. Konzorcij je zagotovil, da bo predloge Kmečke zveze skrbno proučil. Toda treba je pribiti, da čas hiti in da bodo morali kmetje prav kmalu zopet na delo.
Semenski krompir kmetovalcem
Goriško kmetijsko naazorni-štvo je najavilo, da bodo prejeli letos kmetje in spolovinarji denarni prispevek v višini 1 milijona lir za nabavo domačega (i-talijanskega) semenskega krompirja. Vsakemu neposrednemu obdelovalcu bodo podelili po dva stota, a spolovinarjem po en stot semen. Prispevek za vsak stot bo znašal 1000 lir. Prizadeti morajo predložiti prošnjo za prejem prispevka na sedežu kmetijskega nadzorništva ali njegovih sekcij najkasneje do 25. februarja.
Slaba zdravniška oskrba v italijanski živinoreji
Predstavnik italijanskega združenja živinorejcev je na posebni tiskovni konferenci pred nedavnim naglasil, da so denarna sredstva, ki jih je država določila iz lastne blagajne za zboljšanje zdravniške oskrbe v domači živinoreji povsem nezadostna. Za prihodnjih 10 let znašajo namreč komaj 40 milijard lir, dočim so na primer v Švici porabili za ozdravitev nekaj več kot 1,100.000 glav goveda od živinske jetike kar 70 milijard lir iz državne blagajne. V Angliji podeli vlada vsako leto 20. v Franciji pa okrog 15 milijard lir za pobijanje jetike.
Švica potrebuje 6.000 kmečkih delavcev
V lanskem letu so v švicarskem kmetijstvu zaposlili 5.600 kmečkih delavcev iz tujine, in sicer 3.800 Špancev, 1.500 Jugoslovanov, 200 Tunizijcev in 100 Portugalcev. Švicarski kmetijski strokovnjaki naglašajo, da je rodil najem delavcev iz tujine dobre sadove. Kot kažejo gornji podatki, je največ kmečkih delavcev dobavila Španija, za njo pa Jugoslavija, le malo jih je prišlo iz Tunizije in Portugalske. Letos bo švicarsko kmetijstvo potrebovalo vsega 5.500 do 6.000 kmečkih delavcev iz tujine.
Lani so po vsem svetu pridelali veliko orehov
Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva so lansko leto pridelali na svetu 174.000 ton orehov, kar pomeni 2 odsto več kot 1963. leta in 8 odsto več kot je znašal povprečni letni pridelek v zadnjih letih (pri tem niso ameriški strokovnjaki upoštevali pridelka v vzhodnoevropskih deželah in LR Kitajski). Pridelek orehov se je lani povečal v Franciji, Indiji, Turčiji in Združenih ameriških državah (tu -e narasel za okrog 1.100 t.); medtem ko je v Italiji celoten pridelek nazadoval, je bilo pri nas, na Krasu, veliko orehov.
Kmet in vrtnar sredi januarja
NA TRAVNIKIH: Nadaljujemo z brananjem in gnojenjem travnikov. Sedaj uporabljamo za gnojenje težje raztopno Tomaževo žlindro, pozneje bomo uporabili še kalijeva gnojila in dušik. Ta gnojila so laže topljiva, zato jih trosimo tik pred pričetkom rasti ali med njo. Dušika ne smemo dajati v prevelikih količinah. Gnojenje travnikov mora biti vsestransko, če gnojimo samo s Tomaževo žlindro, bomo po večletnem bujnem razvoju detelje ugotovili pleše na travnikih. Le popolno gnojenje je porok za trajni pridelek.
NA NJIVI: čim se zemlja odcedi, moramo preorati še ne-preorane površine. Dobro bo, če že sedaj zadelamo hlevski gnoj, čim se namreč temperatura v tleh dvigne, se bo začelo razkrajanje gnoja po mikroorganizmih in rastočim rastlinam se bodo odpirale zaloge hrane.
V VINOGRADU: Okopavanje, obrezovanje in druga opravila prekinemo samo ob slabem in hladnem vremenu. Tudi v vinograd ne smemo stopiti, dokler se zemlja ne osuši.
SADNO DREVJE: Nadaljujemo z zimskim škropljenjem sadnega drevja. Ne smemo škropiti v prehladnih in vetrovnih dneh.
NA VRTU: Nadaljujemo s pripravo zemlje za pomladanske setve. Sadimo česen in čebul-ček. V toplih gredah mora vladati enakomerna temperatura, zalivanje moramo omejiti na nujno potrebno. Zračimo tople grede, v kolikor je to mogoče. Če se v toplih gredah zadržuje vlaga, je nevarno, da začno mlade rastline gniti.
Vreme in letina m v kmečkih pregovorih
Januar (15.): Sv. Anton opat ne pusti orat, ne kopat.
Januar (22.) Če na dan sv. Vincenca sonce sije se jeseni dobro vince pije.
Živo srebro čedalje bolj dragocena kovina
Za kaj vse ga uporabljajo - Po proizvodnji prednjačila Italija in Španija
Že leto dni spremljajo na svetovnih borzah s surovinami trdno vzpenjanje tečaja živemu srebru. Svetovno časopisje komentira ta pojav najrazličneje. Vsekakor se industrijska poraba čedalje veča, a po drugi strani igra živo srebro važno vlogo tudi pri oboroževanju.
Živo srebro (Hydrargyrum — okrajšava Hg) je srebrnobela pri navadni temperaturi tekoča (ledišče ima pri 39 stop. C pod mcio, vrelišče pa pri 357 top. C nad ničlo), zel j težka (njena specifična teža znaša 13,60) in strupena leskeča se kovina. U-porablja se tako v čistem stanju kakor v spojinah, V čistem stanju je redka, v kameninah pa je razkropljena v obliki majhnih kapljic, večinoma kot rdeči cinober (žvepleno živo srebro ali sulfid ž. srebra), iz cinobra pridobivajo ž. srebro s praženjem in usedanjem hlapov v velikih zgorevalnih napravah (kondenzatorjih). V promet ga postavljajo v posebnih jeklenkah.
živo srebro topi druge kovine, izvzemši železo, nikeV in platino, to se pravi, da tvori z njimi tako imenovane amalgame. Uporabljajo ga za pridobivanje zlata in srebra z izločevanjem t°h kovin iz kamenin, najbolj pa za polnilo pri znanstven' aparatih (termometer, barometer, zračne črpalke idr.), za amalgame pri zobnih plombah, kot zdravilo (sivo mazilo iz lanolina, olja. zemeljskega o-reha, svinjske masti, koštruno-vega loja, rdeče mazilo iz okisa —vega srebra in vazelina, beli preciphnt iz živosrebrnega klorida, amonijaka in vode, kot zunanie mazilo z mastjo ali vazelinom zoper uši) in pri izdelavi razstreliva.
KJE PRIDOBIVAJO
ŽIVO SREBRO
Živo srebro pridobivajo predvsem v Italiji (Monte Amiata), in v Španiji (Almaden), v manjši meri pa še v Mehiki, Združenih ameriških državah (Kalifornija), Sovjetski zvezi (Kavkaz), na Kitajskem, pa tudi v Jugoslaviji (v Idriji).
že v letih 1954-57 se je tečaj živemu srebru povzpel zelo visoko, nakar je pričel nenadno popuščati. Pred kakimi osemnajstimi meseci se je spet začel dvigati in zdaj je že prešel od 300 na 500 dolarjev za jeklenko (76 funtov). Skok cene je seveda pospešil proizvodnjo in u-stvaril ugodno konjunkturo tudi za Italijo. Ako računamo povprečno proizvodnjo živega sre bra na vsem svetu v zadnjih treh petletjih ugotovimo, da je najvažnejša proizvajalka te dragocene kovine Italija z 2.000 tonami na leto (od januarja do konca septembra lani so v Italiji proizvedli 1.408 ton ž sre
bra proti 1.355 tonam v istem času prejšnjega leta), sledijo ji po vrsti Španija s 1.500 t., Združene ameriške države s 300 do 400 t., Mehika s 350 t. in Kitajska s 250 tonami letno.
Zakaj uporabljamo živo srebro? živo srebro uporabljamo pretežno v dveh industrijskih sektorjih: v čistem stanju kot polnilo pri znanstvenih napravah, s kemičnimi primesmi pa pri izdelovanju razstreliva (za detektorje); zlasti je ž. srebro važno za pripravljanje razstreliva. Navzlic silnemu napredku v razvoju kemične industrije je namreč pokalno živo srebro še vedno najboljša in naj cenejša eksplozivna snov (pokalno živo srebro pridobivajo iz čistega ž. srebra s pomočjo solitrove kisline in alkohola.
ODLOČILEN JE
AMERŠKI TRG
Zaradi tega nabavljajo Združene ameriške države že od nekdaj velike količine te kovine za potenciranje svoje vojaške sile in polnijo strategične zaloge. Povpraševanje na ameriškem trgu je bilo veliko zlasti med vojno. ZDA so tedaj kupovale živo srebro predvsem v Španiji in Mehiki, kakor tudi od domačih proizvajalcev v Kaliforniji. Toda medtem ko so se že tedaj v Kaliforniji, Mehiki in drugod proizvajalci borili s silnimi težavami, je šlo Špancem in Italijanom poslovanje z ž. srebrom lepo od rok. Oni razpolagajo namreč z bogatimi in geografsko zgoščenimi ležišči cinobra, zato so tedaj, kakor tudi sedaj, izvažali živo srebro po razmeroma ugodnih cenah. V ZDA in Mehiki pa imajo nešteto majhnih, ne pa bogatih ležišč, ki se jih ne splača izkoriščati, razen če ni povpraševanje na domačem trgu izredno veliko.
ATOMSKI REAKTORJI
IN KOREJSKA VOJNA
V bistvu ni bilo na svetovnem trgu z živim srebrom o-membe vrednih sprememb v gibanju tečajev vse do 1954. leta. Tedaj so začeli uporabljati živo srebro kot sredstvo za zaviranje in nadzorovanje jedrskih reakcij. Strateške zaloge so se pričele naglo polniti, pa tudi industrijski obrati so potrebovali mnogo kovine za izdelavo atomskih reaktorjev. Tečaj se je začel vrtoglavo dvigati in povpraševanje je doseglo višek za časa korejske vojne. Zaradi prenaglega skoka cen so v Italiji uvedli izredni davek na proizvodnjo, da bi omejili čisti dobiček v proizvajalnih podjetjih. Po prenehanju vojne na Koreji pa je ponehala tudi uporaba ž. srebra v atomske namene. V atomskih plav-
žih so to dragoceno kovino nadomestili s cenejšimi organskimi snovmi. Združene ameriške države so z ublažitvijo mednarodne napetosti (tedaj se je na svetovnem političnem pozorišču pojavil Hruščev) opustile masovno polnitev strateških zalog. Po ublažitvi mednarodne napetosti je Amerika pričela prodajati ž. srebo iz strateških zalog; v atomski industriji so | uporabo ž. srebra nadomestili z drugimi snovmi.
TRG OBVLADAJO
ITALIJANI IN ŠPANCI
Vse to je potisnilo ceno ž. srebra na svetovnem trgu navzdol. šibkejši proizvajalci, kot na primer Mehikanci in Kalifornijci, so nenadoma izginili z mednarodnega konkurenčnega prizorišča, a na drugi strani so se toliko bolj uveljavili Italijani in Španci. Ker je cena na mednarodnem trgu popustila, so izvoz skrčili in delali rajši za zalogo. Medtem se je cena polagoma bolj utrdila. Potrošniki so se namreč zavedali, da bi morali kovino predrago plačati, če bi se predolgo obotavljali z nakupom; zato so iz previdnosti pričeli naglo polniti svoja skladišča. Tedaj je postalo jasno, da nočejo italijanski in španski proizvajalci razvneti medsebojne konkurence — teoretično je šlo za nekak tih sporazum — in da bi ponovno izkoriščanje mehiških in ameriških zapuščenih rudnikov zahtevalo velike vsote denarja za obnovite rudnikov in drugih u-treznih obratov, čistilnic itd.
Tečaj živega srebra se lahko nenadoma ustali na ravni 500 dolarjev za jeklenko in nato spet prične nenehno popuščati, dokler ne bi iz rudnikov v ZDA in Mehiki ter drugod po svetu postavili na trg dopolnilnih količin kovine. Najbolj verjetno pa je, da se hočejo evropski proizvajalci izogniti pretiranemu vzpenjanju cen; kajti le z ohranitvijo teh v določenih mejah lahko sklepajo dolgoročne pogodbe, ki jim zagotavljajo popolno zaposlitev delovnih kadrov in visoko izkoriščanje .proizvodne zmogljivosti. Sicer računajo strokovnjaki, da se ,sedanji tečaj v bližnji bodočnosti ne bo znižal.
GOSPOD ARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir • Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 ■ Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari irg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
AVT0PREV0ZN1SK0
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCUACUIO. 3 TeL 2(1-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo — Postrežba hitra. — Cene ugodne
7tdeAtuhOfta IČOfieA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet lz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
X/
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN - JUŽNA AMERIKA,
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Zupančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 In 035 23,
Telefoni:	73-470 do 73-477 In na naše agente po vsem svetu.

/S&.
t t J t t
U G O I— I N I A
Gestisce i servtzi mercl e passeggeri sulle linee:
ADRIATICU — NORIJ EUKOPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giomi ADRIATICU - NORD AMERICA (North ut Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU — Stil) AMERICA
partenze ogni 20 giorni
ADRIATICU - I.EVANTE
partenze ogni 't giorni
ADRIATICU - IRAN - IRAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - IN Dl A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO ORIENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 55 modeme e rapide na vi, 562 cucette e 351.313 B.R.T.
La kJUGOLINIJA« accetta U crasporto di merci anche ln porti fuori delle linee regolar
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —	JUGO LINIJ A; - RIJEKA ---------
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 I el. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
adriaimpex
TRST - Via della Geppa, 9 Tele!. 38.770, 29-135
IMPORT - ESPORT industrijskih proizvo
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo
IMPEXPORT
UVUZ - l/VUZ • ZAH 1 UPS 1 VA
TRST, UL. Cicerone 8 letet. 38-136 - 37725
Oddelek z.h koloidnim) hitijo UL del Bosno 2(1 lel 50010 leleui- ImiiPHport - I nest e
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu