List 27. Gospodarske stvari. Nauki iz letošnje dunajske razstave. Kdor je letošnjo kmetijsko razstavo kakor uno, ki je bila 1857. leta na Dunaji na tanko ogledal, prepričal se je, da ima naše cesarstvo (Avstrija) tako podnebje (klimo) in bogastvo v zemlji, kakoršno se v malokteri drugi deželi v Evropi nahaja; ona ima vse vrste rastlin in planinske limbre (cedra) do pavole v Dalmacii; tli se pridelujejo vsa žitna plemena posebno dobrega jedra (pšenica sem ter tje taka, da vagdn po 90 funtov tehta), lan vzraste po 3 do 4 čevlje visok, konoplja po 6 do 12 čevljev visoka; pesa ima po 6 do 12 odstotkov sladkorja v sebi; tabak s takim perjem, da se lahko z amerikanskim meri; hmelj tak, da ni samo prvdk med vsemi evropejskimi hmelji, ampak da slovi po vseh delih sveta; volna avstrijskih žlahnih ov&c more se meriti z najlepšo saksonskih in francozkih ov&c; tkav-ske ščetice niso slabeje mimo alzaških; deteljno seme slovi v kupčii; vina, če bi se pri reji trt gledalo na žlahneja plemena in na umno ravnanje v hramih, bi lahko Šla v kupčii križem po svetu; ravno tako se nahajajo čislana plemena k6nj, goved, ovac, prešičev itd.; da na kratko rečemo: Avstrija ima vse, kar le podnebje in zemlja morete obroditi, — in vendar se tkav-skih ščetic na milijone, brašča na tisoče centov, vin za kaka 2 milijona vrednosti, prediva (čez 200.000 centov, po odbitku izvožnje), konopelj (čez 40.000 centov), tabakovega perja (čez 50.000 centov) , dišečih semen, kakor na pr. janeža, kimeljna itd. (čez 6000 centov) v naše cesarstvo pripelje! Ali ni to prikazen, ktera avstrijske gospodarje opominja, naj bi vse svoje žile napeli, da bi velika in po svoji zemeljski rodovitnosti bogata država od ptujih dežel nezavisna postala, to je, z druzimi besedami rečeno , da bi oni sami pridelali to, in za skupljeni pridelek denar v svoj žep vtaknili, namesti da roma v p tuje dežele! Po tem vvodu stopimo v prostore, kjer so bile m a š i n e (stroji) in orodja kmetijska razpostavljena. Govorili pa bomo tukaj samo od onih mašin in orodij, ktera za najbolja za našo gospodarsko (praktično) rabo spoznamo. Oralnih dreves ali plugov je bilo silno število v razstavi, med njimi nektera tako zamotane napravljena, da je njih cena od 60 do 75 gold. segala. Cugmajer-je v o (pod štev. 1. v katalogu), Fer-nitzer-jevo (štev. 598.) nepremakljivo Boroševo rudahlo (štev. 829) so za lahko zemljo vse hvale vredna; mnogovrstni plugi iz fabrike Weiss-ove (štev. 514 itd.) in Boros-a v Pragi (štev. 822), Burg-ov (štev. 434), in Hohenheimski plug (atev. 1496 itd.) so za male kmete najpripravniši. Kdor ima lahko zemljo na svojih njivah, temu Še posebno priporočamo Krebs-ov od kovača Lornic-a v Unterwaltersdorf-u (v spodnjem Estrajhu) napravljeni dvojni plug (štev. 13.) Med osipavnimi drevesi (Anhaufelpflug) se nam Burg-ovo (pod štev. 439) zdi najbolje, ker je pravvtrdno napravljeno in najcenejše; veljd 24 gld. — Na Stajarskem se je Fuchs-ov osipavnik (štev. 602) prav dobro skazal, veljd le 14 gold. Med razstavljenimi branami moremo le po večletnih skušnjah potrjene brabantiške in škotske brane priporočati, ker se vedno tega poglavitnega vodila držimo, da dobro kmetijsko orodje mora biti prosto napravljeno, trpežno, pripravno in dober kup. Za velika gospodarstva je hvalevredna brana G. Sigl-ovo na Dunaji (štev. 658), ktera z vlogo vred veljd le 40 do 45 gold., toda le za take kraje, kjer imajo bolj debelo zemljo. Za peščena tla je skor vsaka brana dobra, če ima namesti železnih tudi lesene zobe. O škarifikatorjih raji molčimo, ker od tistega časa, kar je Beatson (1829. leta) pripravne ekštir-patorje iznajdel, nimajo oni nobene vrednosti več, zakaj v sprednji gredelj se dajo črtala, v zadnji pa nagnjeni lemeži vtakniti. Za veča kmetijstva so Borošovi dvojni zobati valjarji koristni. Sejavnih mašin ne delajo več s ščetmi (krtačami); stara Kok-ova naprava, to je, naprava z majhnimi žličicami, ktere zrnje iz semenskega predala v lijak nanašajo, se zopet najbolj rabi. Kok-ova sejavna mašina je bila izprva le za širokometavno setev napravljena, sedanja pa je za povrstno setev osnovana. Tako osnovana sejavna mašina z 9 vrstami stane 300 do 320 gold., z 11 vrstami pa cel6 360 do^ 380 gold.; šta-jarska tako imenovana „universalna sejavnica" z Al-banovo napravo za uredbo semena z 9 vrsticami pa veljd le 150 gold. in se d& tudi za širokometavno setev z Albanovo dilo napraviti. Gospod Kuhne v Stolnem Beligradu je pri Al-banovi sejavni mašini žličini sklad vpeljal, in jih izdeluje po 160 gold. (štev. 1000); tudi na Dunaji jih g. G. Sigi napravlja po 180 gold. Za velike kmetije na ravninah je ta širokometavna sejavnica v izhodnjih deželah našega cesarstva priporočila vredna, akoravno pri tem ostajamo, da mašina, ktera po vrstah seje, je bolja od take, ktera seme čez in čez po širokem meče. Kar mašine za košnjo (kosilnice) zadeva, so le Clavton-ove (štev. 1211) in Hornsby-eve (št. 1470) neko zboljšanje kazale; one pokošeno žito v snopih na stran mečejo. Na naših slovenskih deželah, kjer so posestva maj-hina, zemlja večidel gričasta, plevela veliko, žito dosti- krat poleglo in zmešano, z m asi nami žito kositi ne kaže. (Dal. prih.) ------ 214 ------ List 29. Gospodarske stvari. Nauki iz letošnje dunajske razstave. (Dalje.) Dobro napravljene sen ene preobračalnike izdeluje Clavton na Dunaji po 185 gold. (štev. 1214). Tudi gosp. Boby jih dela v Sufolku na Angležkem in sicer le po 170 gold., toda z voznino in colom vred bi bili dražji kakor dunajski. — Sploh pa je spoznano, da mašine, s kterimi se preobrača seno, so zelo koristne. Med mlatil ni c am i je bilo Henzemanovih, ktere se z roko gonijo, največ v razstavi; mi smo le pri gosp. Zimerman-ovih bratih iz Ustij (Aussee) pod št. 755 razstavljeni, ki veljd 130 gold., neko pre-naredbo v tem zapazili, da namesti malega zobatega kolesca ima vrtelo brez konca (šravf), ki se v eno mer samo maže, ker se ž njim vred vrti posoda, ktera je z mazilom napolnjena. Ta prenaredba se nam pa že zato pripravniša zdi, ker se malo kolesce tako naglo ne oguli in mašina bolj mirno teče. Al treba se nam zdi pri tej priliki opomniti kme-tovavce, da se v napravi ročnih m latilnic, to je, tacih, ktere se z roko gonijo, ne prenaglijo, ker človeška roka je najdražja gonilna moč, in gotovo pride čas, da si bodo soseske Sigl-novo, Clayton-ovo, Hornsby-evo itd. mlatilnico kupile, ktero sopdr goni, in žito manjših posestnikov za majhno plačo v žitu ali denarji omlatile. Pa tudi veliki posestniki si bojo parne mlatilnice napravili in jih v bližnje srenje pošiljali in tu po določeni ceni žito malim kmetom mlatili. Masin za žito čistiti ali klepetcev je bilo v razstavi obilo in jako zboljšanih, pri tem pa tudi sila dragih po 90 do 220 gold.; nekolikoJdoIj proste so po 40 do 60 gold., Hirschboeck na Stajarskem jih izdeluje po 15 gld., priporočamo jih malim kmetom zato, ker so dober kup, pa tudi dobre, po skušnjah potrjene. Večim posestnikom, ki nimajo ralatilnic s čistilnimi mašinami, bi čistilno mašino Kiihn-ovo v Mošonjih (Wie-selburg) št. 1024 in Zimerman-ovo iz Ustij priporočili. Med vsemi poljedelskimi mašinami so se mašine premičnice (lokomobili) in pa stalne parne mašine do zdaj največ zboljšale po popravah in po ceni. Med parnimi premičnicami ste zastran urnega obračanja Clayton-ova in Shutteworth-ova najbolj dopadli, med mlatilnicami in klepetci z lokomobili so gotovo najbolje Sigl-nova, Clayton-ova in Hornsby-eva, velikim posestnikom posebno priporočane. Stalne parne mašine, ki imajo za štiri konje moči, se dobivajo pri Schulze-ju na Dunaji na Bel-vederu (štev. 14) po 800 do 950 gold.; prejšnji čas so za polovico dražje bile ; gotovo se bodo pri večih gospodarstvih vedno bolj širile in množile , ker se d& ž njimi vse opraviti, česar je za gospodarstvo treba. (Dalje prihodnjič.; List 30. Gospodarske stvari. Nauki iz letošnje dunajske razstave. (Dalje.) Med vinskimi prešami nas je mikala samo Dingler-jeva (štev. 460), pa brez potrebe je preveč zamotana. Vinska preša, ktero je petrovagorsko društvo v Topuskem (pod štev. 382) razstavilo, je sicer prav prosto napravljena, pa le premalo praktična je, na Štajarskem so g. Korosi-jeva, Bergman-ova in Hlubek-ova na Ptujem veliko boljše, pa le škoda, da teh preš v razstavi nismo videli. Od senčnih preš, ki so dandanašnji vedno bolj v rabi, smo v razstavi videli le dve sorti (sistemi); to je, Clayton-ovo in pa Boroš-evo; v prvi se senc od spodej gori, pri drugi pa od zgoraj doli preša. Clayton-ova je prosteje, močneje in trdneje napravljena in veljd 180 gold., Boroš-eva stane pa cel6 250 gold. Kar se mlinov za debelo ali trgano (šrotano) moko tiče, jih je bilo dokaj in raznovrstnih v razstavi, toda nobenega nismo tako nizke cene našli, da bi ga mogli našim malim kmetom ob enem za žrnov (mlin, ki se z roko goni) priporočati, zato jim zmiraj le priporočamo Bergman-ov, ki le 25 gold. stane, in s kterim se s pomočjo pripravnega sita tudi moka melje. Eno majheno šrotarico je tudi g. Vidats iz Pešta v razstavo poslal, ktera tudi le 25 gld. stane (št. 1078). Nje zmožnosti pa nismo prilike imeli poskusiti. Kar univerzalni mlin ali mlin za vse gosp. B en tali -a (št. 12442) zadeva, ki le 100 gold. stane, bodo izvedenci gotovo obširno poročilo naznanili, kakor tudi od Šteffens-ovega (štev. 738), ki pride na 520 gold. in od druzega na dve kolesi, ki stane 1000 gold., posebno ker so taki mlini silna potreba za kmetijstvo v goratih krajih. Pri škoporeznicah, ki jih je bilo sila veliko v razstavi, se je videlo, da so vse po enem kopitu narejene, to je, povsod je zakrivljen nož na kolesu. Kaj se je zboljšalo na njih, prepuščamo razsodbi razstavne komisije; sicer pa morajo primerjajoče skušnje še le pokazati, ktera je bolja memo druge. Nam ni treba škoporeznic iz tujih krajev na-ročevati si, ker se dobre in tudi bolji kup domd izdelujejo. Med sadjemečkavnimi mašinami (Obst-quetschmaschinen) nam je bila Bental-ova najbolj všeč, kakoršno Burg na Dunaji po 90 gold. (Favo-ritenstrasse št. 42) izdeluje. Grof Christalnigg-ove mečkavne mašine ni še bilo v razstavi; jako nas je mikalo to mašino videti ker nimamo do zdaj še nobenega pravega mečkavca. Kar se tiče navadnega kmetijskega orodja, kakor lopat, matik, grabelj, vil itd., ga je Anglež Clay-ton iz Dunaja največ v razstavo poslal, in želeti bi bilo, da bi se marsikdo podstopil, enako orodje po razstavljenih angležkih izgledih (muštrih) iz štajarskega Besemerjega jekla izdelovati, ker vkljub izvrstnemu železu še zmerom imamo le malopridne lopate, matike itd. Drenažnega orodja nam ni treba iz tujih krajev dobivati, ker se ga v gosp. Odorfer-jevih fužinah v Bruku na Štajarskem dobrega jedra obilo izdela. Predno svoje opazke zastran razstavljenih mašin končamo, moramo naše gospodarje opomniti še na ga-silnice, sisalke (pumpe) in druge vodne dvigalke gosp. V. Knaust-a na Dunaji, kteri vse te mašine tako izvrstno izdeluje, da se mu ni bati, da bi ga kak ptujec prekosil. Ne bode dolgo trpelo, da bojo kme-tovavci Knaust-ove mašine, ktere vodo vzdigujejo, poleg rek, potokov, bajarjev itd. napravili in tako svoje senožeti z vodo napajali. Največ hrupa med ljudmi je napravila Specker-jeva klobasnica (Wurstmaschine), s ktero se je v eni uri na velike kupe klobas naredilo. Tudi Prick-ova pivohladilnica (Bierkuhl-Apparat) (št. 718) je bila z veliko hvalo sprejeta; po-pred nismo poznali te koristne naprave. Očitno je bilo, da so se kmetijske mašine in orodja v poslednjih letih zelo zboljšale, pa veselo je še posebno to, da se domače mašine vedno bolj z anglež-kimi meriti morejo. Od 179 razstavnikov kmetijskih mašin in orodja zaslužijo med domačimi fabrikanti po naši previdnosti s posebno pohvalo naslednji imenovani biti, namreč gospodje: Sigi, Specker, Knaust, Schulze, Bo-roš, Burg, Weisse, Hubazy, Kiihne, Wini-warter, Kernreuter in Schmid. Od njih neprestane marljivosti se more pričakovati, da bodo kmalu take mašine delali, da Avstrii ne bode treba, vsega le iz ptujih dežel in za draži denar dobivati. Temveč pa se je tega nadjati, ker naj veča posestnika avstrijska: nadvojvoda Albrecht v ogerskem Staremgradu in knez Lichtenstein v Hamrich-u kmetijsko mašinstvo s posebnim veseljem podpirata. (Dal. prih.) List 31, Gospodarske stvari. Nauki iz letošnje dunajske razstave. (Dalje.) W* V drugem razkladu je bilo pridelkov kmetijstva in kmetijske obrtnije prav veliko. Kar se žita in klaje tiče, je bilo malo novega v razstavi. Videli smo neko steklasam (Trespe, bro-mus) podobno travo (Ceratochloa australis), ki jo je bil gospod vitez Baratta v razstavo poslal; ta trava ima prav resasto perje in po dva ali tri čevlje visoka stebla. O vrednosti njeni ne moremo nič gotovega reči, dokler ne bode gosp. Baratta po lastnih skušnjah kaj več o nji povedal. Posebna prikazen nam je bila v razstavi pirnata turšica (spelzartiger Mais), ki jo imenujejo „Zea Mais spelta", čegar zrna rahlo v mekinah tič6. Ta turšica pa ni nobena posebna sorta, ampak le neka razlika, kajti v nekterih krajih se nahaja, kakor na Stajar-skem, kjer mekine v nekterih letih pozgubi, na Hrvaškem jih pa delj časa obdrži. To turšico smo tukaj le najbolj zato v misel vzeli, da ne bodo kmetovavci po kakem semenarji opeharjeni, češ, da kupijo kakošno novo seme. Kar pa navadna žita zadeva, smo videli v razstavi najlepšo pšenico, rž, ječmen in oves iz Edelen-ske grajščine na Ogerskem, ktera je lastnina vojvode Koburg-Gota. Tako lepe rži, kakoršna je bila ta, po barvi zel6 javajski kavi (Java-Kafee) podobna, nismo do zdaj še nikoli videli. Ce tudi podnebje in rodovitna zemlja v Edeleny-i k popolnosti vseh žit na tej grajščini veliko pripomorete, je vendar tudi očitno, da tudi skrbno obdelovanje in gleštanje veliko pomaga. To se je videlo tudi priEdeienski detelji meteljki, ali nemški detelji (lucemi), ktera še cel6 francosko lucerno prekosi. Ogerska dežela, ktera tako izvrstno deteljo lucernko prideluje, bo to za živinsko rejo tako imenitno seme gotovo s posebno pazljivostjo obdelovala, da nam ne bo treba po francoskem semenu segati. ^Najsvetlejšo pšenico je bil gospod Richter iz Slezkega v razstavo poslal; iz te pšenice je najbolj bela in cvetna moka, ki jo kuharice po pravici veliko obrajtajo; za kruh pa ni tako dobra kakor bolj temna in steklena pšenica. Najlepši golič (nackte Gerste) smo v zborni razstavi nadvojvoda Albrechta videli iz Libigiške grajščine na Ceskem. Izvrstna prosa so bila iz Edelenske grajščine (rumeno, vag&n je po 80 funtov tehtal), potem od gosp. Proskovec-a, iz grajščine Libigiške (najlepša siva sorta) in iz cesarskih grajščin (mohar). Mohar zasluži, da bi ga gospodarji veliko več pridelovali kakor dozdaj. Največ plemen turšice je štajarska kmet. družba v razstavo poslala. Najlepši grah je bil iz grajščine Grossau, potem od gosp. Proskovec-a in iz Libigiške grajščine; najlepšo lečo pa sta poslala gosp. Suttner in pa gosp. Proskovec. Najlepši seme rudeče detelje so v razstavo poslali gosp. Hammerschmidt iz Ilc-a na Štajarskem, glavarstvo nemškega križa, gosp. TitRocheliz Gradca in gosp. vitez Suttner. Izvrstno lančno seme smo videli v razstavi nadvojvoda Albrechta; vagan je tehtal 84funtov; najlepše in najčistejše ričkovo seme (Leindotter) je poslala Li-bigiška grajščina; najlepše ogrščino seme je bilo vitez Suttner-j evo in iz grajščine Eresi in Edeleny-e na Ogerskem. Kar se rička tiče, moramo reči, da ta tudi s slabo zemljo zadovoljna in rodovitna enoletna oljnata rastlina zasluži, da bi se je veliko več pridelovalo kakor do zdaj. Ce sta namreč pozimi ogršica in bivec pozebla, in kme-tovavec hoče še isto leto olja imeti, mu nič druzega ne kaže, kakor da dovelj rička poseje. Mnogi kmetovavci so to že skusili. Rastlin za barvo smo prav malo v razstavi videli, ker razun znanstveno vredovane razstave žitnih, pičnih in kupčijskih rastlin štajarskega kmetijskega društva je bilo le nekoliko brošča v razdelku c. kr. vojaške granice in še tega malo v razstavi, pa še od tega se prav ne vž, ali so ga kupci v razstavo poslali ali pa kmetovavci sami. (Dal. prih.) Nauki iz letošnje dunajske razstave. (Dalje.) Stajarske ščetice, ki jih je gosp. Franc Rotsch iz Gradca v razložbo poslal, so bile kakor v drugih razstavah z veliko hvalo ogledovane in z veliko srebrno svetinjo postavljene. — Sčetice Antona grofa Lam-berg-a iz Bistrice pri licu so prejele hvalno pismo. Zdravilnih rastlin je v razstavo malo priro-malo; videli smo le arniko, encijan, cesarski koren (imperatoria svlvestris), izlandiškimah in rabarbaro, ktere je poslala Muravska grajščina na Stajarskem. Posebno rabarbara je bila lepa: njene korenine prav dolge, debele, čvrste in zelo grenke. To kaže, daje tej rastlini gornje Stajarsko prav ugoden kraj. Le škoda, da je nje veliki obdelovavec gosp. Panfilli prezgodaj umrl, in da po njegovi smrti se je obdelovanje te rastline jako zanemarilo. V tistem oddelku razstave, ki je imel napis „Go-rica", smo videli dobro posušenega melisinega in la-vendelnovega perja. Med dišavnimi rastlinami smo videli v razstavi največ tobaka in hmelja. Tobakovo perje je vodstvo cesarskih tobakarnic v razstavo poslalo; le škoda, da niso imenovani gospodarji, kteri so tobakovo perje pridelali in ga po postavi cesarju dali. Tobakovo perje iz Galicije, posebno iz Vinike, je za izdelovanje tobaka za nos tako pripravno, da mu ga ni para po celem svetu; zato pa tudi „Galičan" pri tobakarjih, ki ga posebno radi nosljajo , že od nekdaj slovi. — Med ogerskem perjem je bilo grof Desoffy-evo iz puste Kiraly največe, grofinje Nostitz-eve najdaljše. Med tobakom iz vojaške granice je bilo ono iz romano-banskega polka najlepše. Vojvoda Koburg-Gotaški je razstavil najlepše perje havanaške sorte. — Naj povemo še enkrat, kar smo že večkrat rekli, da bi si država sama sebi in pa vsaki deželi pomagala na bolje, ako bi preklicala cesarsko samoprodajo tobakovo (monopol). Da se v cesarstvu našem prideluje lep tobak, pokazala je razstava; zakaj bi vlada ne dala na prosto vsacemu, da tobak prideluje kakor prideluje vsako drugo stvar, ako je zemlja zato? Gotovo bi si tudi po tem sama naklonila več dohodkov. Razstavljeni hmelj je bil očiten dokaz, dav se je hmeljoreja zadnja leta povzdignila, posebno na Stajarskem; zakaj hmelj, ki ga je Jožef Hammerschmied iz lica poslal, je bil najlepši v vsi razstavi; bil je namreč srednje čršat, gostoluskinast, svetlozelen, lepodišeč in leporašč. Hmelj, hmelj! mislimo, je rastlina, ki naj bi se je kmetovavci, kjer je zemlja zato, poprijeli z največo pridnostjo. Ne bojo se kesali. To je eden tistih sadežev, ki naj bi ga namesti žita tam sadili, kjer žito ne nese dobička, pa je se ve, da svet pripraven za hmelj. Hmeljniki se sedaj tu in tam že množe in se bodo čedalje bolj množili, in revnega kmeta, če se hmeljarstva le s pravim pridom poprime , v boljši stan povzdignili. Pri vpeljavi hmeljeve reje morajo pa kmetovavci, če si hočejo dober košček kruha pridobiti, na to gledati, da ga'v take kraje zasade, ki so v za-tišji pred hudimi vetrovi in na solncu, in kjer je zemlja ilovnata. Kraji, kjer so radi ostri vetrovi, niso za hmelj pripravni; zato naj kmet na to pazi, da ga na dober kraj posadi, mu dobro gnoji, skrbno obdeluje in sadike plevela trebi. Kar se pa presne (letošnje) zelenjave tiče, ki se k vrtnarstvu šteje, smo videli v razstavi prav lep kifelčast krompir iz Schwarzenberg-ovega vrta in obilo druge mnogovrstne zelenjave iz grajščine Edvard Eltz-ovega v Andageru (doljnji Avstrii). Vnovič smo se prepričali, da ima ta krompir veliko in različnih imen, kakor na pr. „pommes de terre de quarant jours" etc. pa je vendar vedno le eno pleme, namreč tako imenovan kifelčar, ki se le na gnojnikih (Mistbeeten) prav lep in debel izreja. — V razredu „Goricaa smo prav lepe presne artičoke in zeleni grah v razstavi videli. — Gorko Primorsko bi tam, kjer je zemlja dobra, moglo veliko veliko storiti za povzdigo kmetijstva, da bi se odvrnila beraška palica, ktera marsikteremu žuga. (Dalje prihodnjič.; ----254 ----