Naročnina mesečno P l)iu. tu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din ■ Uredništvo je v Kopitarjevi ol. 6/111 SCOVENEC Telefoni arednlštr«: dnevna alniha 205« — sočna 2996, 2994 Id 205» I shaja nik ia« »lutraj, rim ponedeljka In dneva po praznika ček. računi Ljub-Ijana IL 10.610 ia 10.349 u inseratei Sarajevo itv. 756S, Zagreb itv. 19.011, Praga-Dunaj 24.797 U pr a v n: Kopitar-Java 6. telelou 299? Sveli Metod 885—1935 Dne 6. aprila je preteklo 1050 let, odkar je umrl sv. Metod. Ne moremo reči, du bi se če-ščenje našega velikega upostola pretiravalo. Smeli bi skoraj reči, da se je njegovo češčenje preveč oviralo in zanemarjalo. Zato je prav, da slavimo ne samo njegove tisočletnice in stoletnice. marveč tudi petdesetletnice. Prav tu teden, ko praznujemo spomin sv. klcinenta, ki je v tako tesni zvezi z zgodovino naših upostolov, se med katoliškimi Slovenci in Hrvati začenja slovesna cerkvenu proslava Metodovega jubileju. Metodovo življenje je polno velikih dogodkov, kakor je tudi sv. Metod mož velikih dejanj. V Carigradu, v Moravski, Punoniji in v Rimu je gledal in na sebi doživljal odločilne državne in cerkvene prevrate, svetovno pomembne borbe ki so imele liedogledne posle- I dice za cerkveno in politično obličje Evrope. Te ; svetovne zgodovinske borbe in katastrofe so globoko pretresle njegovo notranje in vnanje življenje ter še po njegovi smrti vznemirjale njegov svetniški spomin. Malo je svetnikov, ki hi bili tako globoko posegli v cerkveno in svetovno zgodovino, u hi bili tako malo po/nuni in priznani, št po smrti tolikokrat osumn jičeni iu oklevetuni Sv. Metod je skupno s svojim bratom in s svojimi učenci vplival nu obličje polovice Evrope, u šele tisoč let po njegovi smrti prihajajo nu dan važni dogodki iz njegovega življenja, n. pr. njegovo trpljenje v nemški ječi, šele po tisoč letih oživljajo s pozabnostjo zaprašene poteze- njegovega I svetniškega obraza. Metoilovu duhovnu podoba je res premalo znana; njegovo delo za slovansko krščansko prosveto premalo priznano. Kar navadili smo sc že, da ga zapostavljamo njegovemu mlajšemu bratu. Temu je veliko kriv sam sv. Metod. Po Cirilovi smrli je s svojimi podatki iz njegovega življenju in delovanja pospeševal svetniško češčenje in priznanje svojega brata, svoje zasluge in svoje delo pa s svetniško ponižnostjo zakrival. Zaradi svoje svete gorečnosti je deloval in umrl daleč od domovine, daleč od sorodnikov in mladostnih prijateljev, ki hi mogli kaj povedati a njegovem vzornem življenju, ko je bil knez slovanske bizantinske pokrajine, o njegovem svetniškem življenju v olimpijskem samostanu in o njegovem modrem vodstvu velikega samostana Polihrona, ko je boj med Fotijem in Ignti-tijem zanašal nemir tudi v sveto samostansko zatišje. V orjaškem apostolskem delu, ko je na svojih ramah nosil vso težo cerkvene uprave nove slovanske nadškoHje, od vseli strani napadane in ogrožene, je hil večkrat oklevetan. liil jo prisiljen k ostremu boju in odločni obrambi, ki znatno zakriva pogled v njegovo svetniško notranje življenje. Še po smrti je hil oklevetan njegovi učenci pa nasilno pregnani in razkropljeni, preden so mogli zbrati in oceniti svetniške poteze svojega velikega učitelja in nadškofa. Njegov staroslovenski življenjepisec jc moral pisati v stiski časov, v naglici, in ni imel časa. da bi v množici tolikih velikih in burnih dogodkov dovolj predstavil Metonov svetniški lik. Zato moramo šele po tisoč lotili zbirati in sestavljati Metodov svetniški življenjepis, ki jc vprav zaradi njegove svetniške ponižnosti in svete gorečnosti (zaradi svete gorečnosti jc delal in umrl v tnko daljni tujini) tako skrit in tolikokrat prezrt. Njegova svetniška ponižnost in apostolska gorečnost je svetila Slovanom že takrat, ko je kot cesarski namestnik v slovanski bizantinski pokrajini zapustil svet in se ponižno skril v samostansko samoto To je moralo nujno vplivati na idealnejše Slovane. Zato je brez dvoma Metodova zasluga, da so se že pred odhodom na Moravsko okoli solunskih bratov zbruli prvi slovanski učenci, jima pomagali ustanavljati slovansko krščansko književnost in ju spremljali na Moravsko in v Panonijo. V ogromna razmerja se je razmahnila njegova neutrudna apostolska gorečnost, ko je po Cirilovi smrti ustanovil panonsko - moravskn nadškofijo in jo osamljen upravljal v največjih težavah in bojih. Staroslovenski življenjepisec ga po pravici primerja s sv. Pavlom, ki je pretrpel neizmerne težave in napore ter vsem postal vse, da bi vse pridobil za Kristusa Sv. Metod ui zastonj omagovul, ko mu je umiral Ciril. Po Cirilovi smrti se začenja njegova tragična osamljenost. 1311 je p-il j tih! jen voditelj in učitelj. Imel je zveste, vdane in nadarjene učence. A bili so mladi in neizkušeni; nobeden se po priznani avktoriteti nili otl daleč ni mogel meriti s svojim učiteljem. Tako se jc moral Metod v tragični osamljenosti boriti proti premočnim nasprotnikom kot niučencc apostolske gorečnosti, mučenec ljubezni tlo netitnrjočih duš. inučenec vdanosti do svete Cerkve Ko jc odhajal h Hazarom jc rekel: »Pripravljen sem za krščansko vero umreti.« Ta junaška apostolska gorečnost se jc razgorela v ogromen plamen, ko je kot osamljen velikan na svoiih ramah nosil vso skril za panonsko - mo-rnvsko nadškofijo in vztrajal, dokler ni omagal pod težo let in nadčloveških naporov. V senčnem okviru izredne Metodove osamljenosti tem jasneje blešče njegovo zasluge za slovansko krščansko prosveto in tem svetleje sijejo redke oh run jene pole/.o njegove svetni-ške uodobe. Ne dovolimo, du bi njegovo svetni- Marsejski proces preložen Nadaljeval se bo gotovo meseca januarja liranltelj obtožencev M. Dcshons Aix en Provence, 21. nov. AA. Danes jo odvetnik Desbons poslal pismo obtoženim Miju Kralju, Rajiču in Pos pi šilu. V tem pismu jim sporoča, da jim svetuje, tla naj zahtevajo za svojega zagovornika pariškega odvetnika Berthona, ki ho julri odpotoval v Aix v Provenci. V zvezi s procesom govore v novinarskih krogih o raznih kombinacijah. Pred vsem trde, da so odvetniki iz Aixa, ki jim predseduje g. Sodineau, proti temu, tla hi Sodineau prevzel zagovorništvo na način, kakor je to storil, to je brez odgoditvo razprav. Dalje trtic, da bodo ti odvetniki to svoje stališče tudi uradno sporočili sodišču iti da je zato g. Sodineau nenavadno razburjen in hi sc utegnil zato umakniti od zagovorništva. Novinarji trde dalje, da bi Berthon, če ga hodo obtoženci sprejeli za zagovornika, zahteval odgodilev procesa, ker potrebuje časa za proučitev aktov. Mnogi novinarji mislijo, da ho proces odgoden, drugi pu spel trde, du bo sodišče skušalo vso storiti, kur jc le mogoče, tla hi se proces nadaljeval in čimprej končal. Današnja razprava se .je začela s tričetrt-urno zamudo. Oh 2.411 je stopil v sodno dvorano odvetnik Sodineau nenavadno razburjen. Takoj za njim so prišli v dvorano sodniki. Odvetnik Sodineau jc zahteval besedo in predsednik sodišča Dclaliroise mu jo je dal. Sodineau je hudo razburjeno izjavil: Ko sem prevzel svojo težko dolžnost, ki mi jo je včeraj poverilo sodišče, sem doživel največje razburjenje svojega poklicnega življenja. Nihče ne more reči, da mi manjka vztrajnosti nli poguma, hal sem se pa za-stran materijalnega časa in sem prosil, da se razprave otlgodc. Vi ste odločili drugače. Sicer sto dovolili, da se razpravo vrše po enkrat ua dan, a tudi to mi ne dajo priložnosti, da Iii plodovito posegel v razpravo, kakor zahteva pravilna obramba. Razen tega sem želel, da bi obtožence zagovarjal odvetnik, ki si ga sami izberejo, da bo obramba psihološka, to je, da ho zagovorništvu možno podati tudi osebnost obtoženih samo. (!lo-iinko sem prepričan, da mi ho tega manjkalo. V imenu vsega odvetniškega stanu vas, gospodje sodniki, rotim, da se proces odgotli do prihodnjega zasedanja. Nato je dobil besedo državni tožilec, ki jo izjavil: Tudi meni je le preveč do pravnega reda, da bi mogel zavzeti stališče proti temu, da gre stvar svojo pravno pot. Takoj nato se jo sodišče umaknilo na kratko posvetovanje. Oh 2.51 jc predsednik senata prečital kratek zapisnik o posvetovanju. Tn zapisnik je obtožencem prečitalu prevajalka gdč. Petrovičeva. Nato jc obloženi Mijo Kralj izjavil: Zahtevamo drugega odvetnika, ki ho v stikih z našim odvetnikom. Prevajalka gdč. Petrovičeva je prevedla to izjavo obtoženega Mijn Kralja sodišču v francoščino. Obtoženi Mijo Kralj je dalje izjavil: Prosimo, da hudi naš zagovornik odvetnik Andre Berthon. Prevajalka gdč. Petrovičeva je prevedla ludi to izjavo obtoženega Mijn Kralja v francoščino. Nato jc obtoženi 1'o.spi.šil z neko odprto brzojavko v roki, mnlin.ic z njo izjavil: Prosim, tla sc določi z.a našega zagovornika g. Andrč Berthon iz Parizu skupaj z mojim odvetnikom, dn mi ho zagovornik. Obtoženi Rajie .ic sprejel to izjavo obtoženega Pospišila s prikiiiiiiujein glave. Prevajalka gdč. Petrovičeva jc prevedla sodniku v francoščino tiuli to obtoženčevo izjavo. Nato sc jc sodišče umaknilo k posvetovanju. Posvetovanje je bilo zelo kratko. Po končanem ixi,svetovanju jc predsednik prečital kratek sklop sodišču Tn sklep se glasi: Razprave se odgotle do bodočega zase danja. Nato jc predsednik sodišča po prevajalki izjavil obtožencem, da sc ho nroees zanesljivo nadaljeval meseca januarja. r vhHBia* «9 (tjmi^tf ■jjgns RS'*1* * I^ski t* HHM MSK^BB r^liff^i JISMII HIIBIlIB^fSSSR Hu.iiHI IliilPIl^ mt^m^tfVffl Pogled na klopi, kjer sedijo porotniki Teroristični proces v Varšavi Morilci Pierackega pred sodniki 12 mladih Ukrajincev na zatožni klopi - Morilec v tujini Varšava, 21. nov. SE. V veliki sodni dvorani varšavskega sodišča, ki je od zloglasnega Bržešče-vega procesa naprej mirovala v prahu in zatišju, sedi sedaj 12 fantov in deklic, obdunih od 24 jxi-licistov in posluša obtožnico v procesu proti ubijalcem notranjega ministra Pierackega. Na obrazih se jim pozna, tla so zapeljani, da so lahko, prelahko orožje v rokah nekih vodij, ki so se pa poskrili, kakor hitro je pravica aretirala njihove zapeljance. Oni živijo na varnem v inozemstvu, njihove žrtve pa sedijo bledih obrazov na zatožni klopi in ne vedo prav za prav, kaj so tako hudega zakrivili. Rekli so jim. da je treba napasti železnice. Storili so to Da je treba vdreti v poštne urade. Ubogali so. Da je treba odstraniti tega in onega. Bili so pokorni Ker so mislili, tla gre za svobodo Ukri.jine. Prva dva med lo dva-najslorico, Bandera in Lebetl, sta malo bolj živa kot ostali. Karpynec se nedolžno smehlja proli občinstvu, kjer sedi in pretaka solze njegov slnri, stari oče. Obtoženka Hnatkivska i-ma obrazek šolskega dekleta s kitami, ki ji padajo na ramena, lil tako vsi po vrsti Obtožnica jim je dokazala, da so sodelovali pri umoru ministra Pierackega. Kajti edini atentator Gregor Macijko je po zločinu pobegnil čez mejo, ker so mu njegovi voditelji tako |iovedali da mora na vsak način pobegniti. Njemu samenu za beg ni bilo dosli. Čisto slučajno namreč je svoie dni, lota 1031, na Ivov-skih ulicah prijel nekega morilca za vrat, ko je hotel pobegnili in ga izročil policij'. Zvedel je, da je bil morilec ukrajinski nacionalist in \ln-ciejko je sklenil da bo s krvjo opral svojo »Ivov-sko sramoto«, Maciejka sedaj ni v obložili dvorani. Zopet nemiri v Egiptu Kairo, 21. novembra, c. Položaj se je danes v Egiptu zopet poslabšal. Nacionalisti so namreč priredili v vsem Egiptu žalni dan zaradi politike Anglije proli Egiptu. Dijaki so imeli več zborovanj in zahtevah, da mora stranka pos'ati v Ženevo posebno delegacijo, ki lx> tam vložila protestno nolo proli liolitiki Anglije v Egiptu. Popoldne so dijaki priredili nemire v predmestjih, kjer so metali kamenje na avtomobile m na tramvaje. Policija je oddala več strelov v zrak. Mnogo dijakov je bilo aretiranih. Vrhovni angleški guverner v Egiptu je danes zamenjal egiptovskega poveljskega Inke v Stiezu. Za |x>veljnika bo imenovan Anglež, ki bo lakoj začel iiospešeiio oboroževali kanal in obrežje. ško t'obod o pokrival prah pozubnosti, ko bolj kakor kdaj potrebujemo ognja njegovega krščanskega junaštva, luči njegovega svetniškega zgleda in pomoči njegove svete priprošnje. Dr. Fr. Grivec. Lebed in cela vrsta mladih Ukrajincev so mn služili, ojiazovali ministra Pierackega in Maciejki nosili informacije. Končno so dne 15 junija 11134 padli streli v varšavski ulici. Pobegnil je po naključju. Rešil ga je tovorni avto, ki je zavoz.il vmes. Mnciejko se je skril v hišo in 10 minut pozneje se je že zopet sprehajal med razburjenim občinstvom, oblečen v drugo obleko. Zaradi njega sedijo na obtožni klopi tisti fantje in dekleta, a tudi zaradi še višjih vodij, ki se skrivajo po inozemstvu in dajejo povelja mladini v Ukrajini. Krvava jiovelja, ki morijo mlada življenja. Obtožnica, ki obsega 120-slrani, podaja izčrpno sliko vse zarote, katere žrtev je |M>slal Pieracki. Iz obtožnice je razvidno, tla je vrhovni vodja ukrajinskih nacionalistov, ki so postali lerorisli, neki Ivonovalev. Nadalje ugotavlja obtožnica, da je Ko-novaleva skupina od takratnega litvanskegn zunanjega ministra Zauniusa sprejemala večje vsote denarja poleg litvanskih potnih listov. Ta zveza med ukrajinskimi teroristi in litvansko vlado je naivečju senzacija dneva v Varšavi. Obtožnica navaja ludi, tla so se smeli ukrajinski teroristi nemoteno gibati [io Češkoslovaškem iu da so imeli skupne »tečaje« s hrvatskimi emigranti na nekem kmetskem posestvu v Italiji(l) Po prečitanju obtožnice se jo začelo spraševanje. Obtoženci so govorili samo ukrajinski in se odklonili govoriti v poljskem jeziku. Za proee« se živo zanima vsa poljska javnost, a tudi zunanja ministrstva raznih držav so poslala svoje opazovalce. 20 novih kardinalov Med njimi praški nadškof in patrijarh Antijohije Vatikansko mesto, 21. nov. SE. Na tajnem konsistoriju je bilo imenovanih 20 novih kardinalov in sicer so dobili kardinalski purpur sledeči cerkveni knezi: Praški nadškof dr. Kaspar, pnjieški nunciji v Madridu Tedeschlnl, v Varšavi Marin a ggi, v Parizu Maglione, na Dunaju Si-hilia, nadškof v Reimsu Suehard v Franciji, nadškof v Buenos Airesu Copeli, nadškof v Toledn Ruma, tajnik kongrcgac.ije »de Propaganda Fide« Salotti, patrijarh Antijohije Tapuni, nadškofje Crcmnnesi, Bauilrillart (rektor katoliškega instituta v Parizu), Cacia Dominioni, Canali, Jorio, Enpuma, Cattania. Madori, papežev prvi komornik Massini, Ma- riani, in lioetto (član Družbe Jezusovo). Imenovanje ho objavljeno svečano na javnem konsistoriju, ki ho sredi meseca dc-cembra. Od 20 novih kardinalov jih je 14 Italijanov, dva Francoza, eden Španjolec, eden Argentinoc, in eden Sirec. Mesto angleškega kardinala šc ni bilo zasedeno. Najbolj važno imenovanje jo brez dvoma imenovanje patrijnrha Antijohije Taptinija za kardinala. Od okumenskega koncila 1. 14.H1 vzhodna cerkev ni bila več zastopana v rimski kardinalski kuriji. Novo imenovanje pomeni, da dobiva vzhodno vprašanje vedno večji pomen in da hoče sv. očo svojo delovanje v tem pravcu šo jiokrcpiti. 5 rdečih maršalov Moskva, 21. novembra. AA. Kakor znano, je vlada sklenila uv°sli stare oficirske šarže tudi v rdeči vojski. Te dni so se izvršila že prva imenovanja po novi šaržni listi. Za maršala Sovjetske Rusije so bili imenovani vojni komisar Voro-š i 1 o v , njegov namestnik Tuhačevski, šef generalnega štaba Jegorov, poveljnik konjenice B u d j e n i in poveljnik vojske na Daljnem vzhodu 13 I ii c h e r. Protižidovski pogromi v Pesti Budimpešta, 21. novembra AA. Madjarski študenti prirejajo že nekaj dni protižidovske demonstracije v Pešti in drugod. Snoči je prišlo do takih demonstracij v Segetlinu. študenti so razbili izložbena okna uprav dveh levičarskih listov, ki sta v židovskih rokah odnosno pod židovskim vplivom. Ko so z nekiin tovornim avtomobilom prevažali izdajo budimpeštanskega večernega lista »Az Esta« po mestu, so študentje tovorni avto ustavili in uničili vso pošiljko. Vihar na Črnem morja Orkan zagnal ladjo v shalovje Sofija, 21. novembra. A A. Zadnje dni ie divjal na Črnem morju silen vihar. Ob bolgarski obali se je pripetilo več nesreč. Ves |x>morski promel so morali prekiniti. V bližini Varne so valovi zagnali turško jadrnico Sasim-Bajir v skalovje in jo oopoluoma razbili. Del posadke se je rešil. Ni kakega sledu pa ni za šeslimi mornarji. Dva par-nika z manjšo tonažo. ki pljujeta proti Burgasu, sta v hudi nevarnosti in neprestano kličeta na pomoč. Vihar pa je tako silen, tla o kaki rešila akciji ne more biti govora. Tudi na satni obali ji vihar napravil že i z roti no veliko škodo. Veter je odnašal s hiš strehe, rušil dimnike, podiral dre vesa, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih tudi več ljudi. Dunajska vremenska napoved. Megleno in pa davine, dež in sneg, padec temperature. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno, lahno deževje, zmerno hladno. Italijansko -abesinska vojna v 9 m » London. 21. nov. b. Tirnes poročajo iz Addis Abebe, da so pričeli Abcsinci ogorčeno četniško bojevanje proti italijanskim čel ura. To čelntško bojevanje se vodi zlasti intenzivno na obeh krilih italijanske armade. Zlasti mnogo uspeha so imeli doslej Abesinci v krajih pred samo Aduo, kjer jim poveljuje najboljši prijatelj in dvorni svetovalne cesarja Hajlc Sel.asja ras Ajelu. Njegovi Četnih ki oddeiki so povzročili Italijanom poleg številnih žrtev tudi ogromno Škodo v vojnem materijah! in pa v živežu, ki ga vsega uničijo, v kolikor ga ne morejo vzeti s seboj ali spraviti na abesinsko stran. Čete rasa Ajelu se sploh poslužujejo takt?ke, da sovražnika ne pustijo niti spati niti jes'i v miru, k»r moralno zelo porazno vpliva na italijanske oddelke, ki postajajo radi negotovosti, s katere strani se bo na nje vsula toča krogel Ajeluevih čet, že dokaj nervozni. Nočna bilk® nnd Mahalo Strašen po^oij, hi so o eno*vrvni o':>slreljevanju Italijanov so se Abesinci vrgli na svojega nasprotnika in začelo se ie nezaslišano klani«, k' je trajalo nekaj ur. Na ofcch slranch jc bilo več sto mrtvih vojakov, ogromno štev«' raven."': v i>a je klicalo na pomoč. Ko se je p iv^ « da iti, so se Abes»nci zopet v j vse* nautici »nu• ' ni': na svoje prvotne položaje, v ceprel odno gorovje. jliausein leži 60 km severno od '»takale. Torei mi Abesinci vpadli Italijanom za hrbet.) Asrv»ra, 2i. nov. b. Potrjuje se, da jc tekom noč* prišlo dr» izredno krvave bitke med italijanskimi in aba£''n?kivti četami pri Ilausienu, «itnii-anska armada zadeva .ua vse večje ovire v notranjosti abesi ^ke«ia ozemlja in četnUka voj.oa, ki jo spretno izkoriščajo A besinci, jim dela vedno večje te/ave. Italijanski konjeniški oddelek je bil v tej bifki popolnoma uničen blizu mesta Hau-sien, medlem ko so se Abesinci, k; so imeli neprimerno mao»V'* izgube, po strahoviti borbi zopet umaknili v bližnje gozdove. italijanski konjeniški oddelek pod poveljstvom kapitana Rinaldin-ja se je utaboril čez noč n -»isok; planoti, njegovo vojaštvo, ki je bilo o H dnevnih naporov izmučeno, se je pripravljalo na . nočni počitek. Ko so Italijani konje povezali in ! ko so že odšli spal v šotore, so začele peti abesinske strojnice, ki so kosile Italijane kakor travo. ! 'znenadenje je bilo velikansko in italijanske čete, i še predno so mogle odgovoriti s strojnicami, so žc zadele na hladno orožje Abesincev, ki so se iz svojih spretnih skrivališč valili proti njim kakor hudournik in irvrfiili masakrirHnje nad nepripravljeno italijansko posadko. Znano je, da je na italijanski strani mnogo žrtev, med njimi tudi sam poveljnik, konjeniški kapitan Kinaldini. Južno tolšče Harar, 21. novembra, b. V bližini vodnjaka Padove je kakih 1000 abesinskih vojakov odbilo napad indijanskih čet, ki so [xkI poveljstvom ge nerala (irazianija. Borba sc je vodila na nekem griču, kjer so imeli Abesinci izredno dobre po- stojanke, lako, da so sc marali Italijani kmaht umakniti. Tudi v tej borbi so imeli Italijani velike izgube. Iz Mogadiša se uradno iioroča, da hudo deževje na somaljskem bojišču onemogoča vsako gi banje italijanskih čet, enako tudi gibanje čel v Ogadenu. V Ogadenu so sc večkrat utrgali oblaki in je zemljišče zelo močvirnato, kar onemogoča vsako napredovanje Italijanov. Abesinska vlada: Ni res . . . Addis Abeba, 21. nov. c. Abesinska vlada | demantira vesti, tln bi bila italijanska lelala južno | od Mukale pobila 5 do 6000 Abesincev. Letala so j pobila samo 30 Abesincev, 60 pa jih je lažje ra-! njenih. ■ ave Belgrad, 21. novembra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal poziv za predložitev taksnih prijav za odmero dopolnilu,) prenosni- takse zu taksno dobo 1936 do 1040. \ smislu določbe 12 pripombe k tur. št. IJ taksni' tarife' se /urne s l. januarjem 1936 nova Inkšiin dobil /u odmero dopolnilno prenosne takse v ra/.dobju od I. januarju 19% do 31. decembru I. 1940. Pod to takso spadajo vsa putiijarhska, nadškofijska. škofijska, kanoiiiška, župnijska inil-t-ja in njim podobna, razni darovi, benelicije. cerkvena in posvetna volilu, skladi, fondi, sumo-'.luiii, posvetne in duhovite občine, zadruge, zavodi. ust-,nove. društva in druga združenja, katerih članom no pripada nikuk del lega imetja. I o velja ludi /m v sil imetju delni kili in drugih gospodarskih (pridobitnih) društ. v in /druženj- katerih tlanom pripailc določen del temeljnega skupnega imetja. Lastniki iu zastopniki lastnikov, uživalci in li-.fi. ki imajo tu imetja. n'i njihovi po zakonu določeni /astopniki. nli pooblaščenci, so dolžni v svrho odmere tc takse predložiti v roku od I. do 13. januarju l'>3ft pri-loini davčni upravi, nn katere področja se nn-liiiju dotično imetje, predpisano taksno prijavo. \ prijavi ji treba ituve-ii vse nepremično imetje, ki se nahaja v miši državi, iu vse pravice. združeno - temi nepremičninami ki se sma-irajo po civilnih /ukotiih za nepremičnine. Icr njihovo vrednost, ludi tujci, katerih imetju se nahajajo v naši državi in so poti v ivena Jej jaksi. si dolžni nu enak način predložiti prijavo po svojem zakonitem zastopniku, lemelj zn odmero te takse je prometna vrednost dotični: nepremičnine dne I. januarja I'l3(i. Imetje je trebu prijaviti ne glede na to. na kakšen pravni način je pridobljeno, in sicer / vsemi uživalnimi pravicami. združenimi /. njim. iie glede tla to. ali je imetje vpisano v javne knjige ali ne Obveznost za plačilo dopolnilne prenosne takse ni ričun pravim osebnoM formalno konstituirana. \ prijavi je treba navesti vsn nepremična iineljn /. vsemi deli. / navedbo površine, s ka-k o vivsi i o iinorube iu kraj, in sicer tako, dn je proiuelua vrednost posebej navedena za vsako z ci s n c r ci z u m n o Z€k i? S * 4 Konferenca Ha fiju-Franci ;n-4 ngliiav Parizu Pariz, 21. novembra, c. Francosko posredovanje v vojni med Italijo in Abesinijo stopa v novo dobo. Tokrat sc jasno vidi, da je Italija tista, ki se je prepričala, da je ndastopil čas. ko naj .diplomacija zamenja vojaško delo na bo.itiem i>oij'i. Dopoldne se jc namreč vrnil v L melon Oranji s svoje poti v Rim. Ze ua poti v London sc jc sestal z 1 ava!'>:n, danes pa jc svečano izjavil zbranim časnikarjem na kolodvoru, da se ko prihodnje In; vrnil v Pariz, kjer se bodo nadaljevala pogajanja. V Parizu so prepričani, da stopajo sedaj po-ra:apja v kr.nčno faro. Prhodnje dni se ho razvila v Parizu prava konferenca med Anglijo. Fran ci io in li-Avjo. Helija bo zastopana po (Jrultiju in Cirandiiu. Francija pa po Lavalu. Anglija pa na tej konferenci še ne ho zastopana z diplomatskimi zastcpniki. ki bi imeli vsa poobastiia. Nocoj pa jc vcmUrlc prišel v Pariz že načelnik abesinskega oddelka v angleškem zunanjem minislrslvu, ki sc je take. scslal s Si. Ijucntinom iz francoskega zunanjega minslrsiva. Oba la dva visoka uradnika sta /c v ženevi izdelala načrt za sporazumno razdelitev Abesinije. Toda takrat jr angleška vlada odklonila, ta načrt sporazuma. Čc pa sedaj prihaja isti uradnik v Pariz ua predvčer konference med Ha liio in Francijo, ic- jasno, da prinaša tokrat obvez nc pogoje angleške vlade. Kak,i bodo la nova pogajanja potekala, sc še ne ve. Najbrž se bodo zavlekla, ker prevladuje prepričanji'. da hoče Italija poprej še z maršalom Ba-doglio doseči vidne uspehe na bojišču. ■olHiena zmeda v in r «■ • r ranem Pariz, 20. novembra. Za spjanie politične razmere v Franciji ni mogoče najti k Ijšcga izraza kakor zmeda na vseh kancih iu krajih. Kaos opazujete v parlamentarni večini, ki je prav za prav le fiktivna, odkar je znano, da njeno levo krilo, lo so radikali, ljubimktljeio s skrajno revolucionarno, levico. Zmeda pa vlada tUdI v vrstah rpezicije. ki je sestavljena iz najbolj pestrih in mnogovrstnih elementov in ki očividno nima drugega programa kakor željo, da > sak Od gg. poslancev p-ri prihodnjih volitvah reši svoj mandat. Zineta iti nejasnost pa vlada tudi t sami vladi, ki sicer oficielno vedno naglasa solid t'i:':st vseh članov, ki p:i v resnici zasledujejo najrazličnejše cilje. >pov tka meseca je v osi-.iev.liit parlamentarnih' debat bila velika ofenziva na finančno komisijo, ki je kakor znano srediife trajnih parlamentarnih intrig. Poslanci niso zadev iljui z mnogimi g«.-r■ darskimi ukrepi, ki naj uravnovesijo proračun. Kljub temu pa je vcr;elno. Ja Ik> Laval prci ali slej vendar dobil večino Imli za proračun. I reba je le, da ne zgubi hladnokrvnosti. Kajti kai po-0 -lancc bega, je strah pred .ljudsko Ironio«. lo jc zveze socialistov in komunistov, ki »unaj podeželju liritirajo navzdol vse .'.J.ir-,ke uki-.|-:. ki iiii vlada smatra, da so polr-.-bni za nravtri vešenj« proračunov. Iz strahu pm lo Uei;n:r trii", ki bega voblne okraje, si mnogi r idr,n i ne upa Jo glasovali za proračun. Na drugi stran sc pa ludi zavedajo, da država brez proračuna ne more obstali iii da če ne bpdo oril uzakonili proračuna, ga bo pač moral nekdo drugi. Velik del parlamenta sloji .-.c vedno v znamenju lega nihanja. Kar sc tiče pirant«ztiih strank, bodi ont-nieno sledeče: Komunisti so pridno ua delu, rla ;/.rabiio skupno fronto- za -voje manev re. Ni govora, da bi hoteli iti v vlači iu prevzeti odgovornost. Ker nimajo izdelanega delovnega gospodarskega t>to grama, so tudi nasprotni misli, da bi v bližnji ali daljni bodočnosti skupna fronta prevzela oblast. Najbolje se jvočutijo pač \ opoziciji, kjer lahko vodijo preti vsem in vsakomur neke vrste gverila vojno. Kar sc liče socialistov, se zrli, da sc v skupni fronti s komunisti ne počutijo najbolje. Njim miglja pred očmi ideal levičarskega kartela, lo je zveze soeia'is'1. z malomeščanslvoin, ki ga predstavljajo radikali. Hiii bi radi lega zcio zadovolj ni. ako bi posrečilo lavala vreč' in sestaviti čisto raJikalno vle-Jo. ka*' ro bi poleni sci iabsti od časa (lo časa po potrebi podpirali, dokler ne bi tudi sami zležli na vlado. Radi tega socialističnega z.ldr/nitja -i I ■'uunisti pa -voje zaveznike v .'Pujski fronti- nekoliko ljubosumni. Kar se tiče ri-dikalov, ki so se vedno najmočnejša stranka, ie očč'i nto, rla levičarskemu kartelu ni's,o Ilir- več' tako od srca Itaki, ineui. ker cr.!':-->, da innjo oJ trkih zvez koristi vedno -krajneiši . le-n -,Miti. tem šlnčait! si'cilli'-ii. ovo bi :a!-'o r vli ( Tv/rii o'vp.st. al\0 bi iiilt; inrgočc. a'i pa vsaj " 'ali v v bdi. kr -.r -n «"'!ai. Poglavitni vzr: k /» ti i i h r. :'!i :PO'ti;' nnr-il-tbtto zatlr/atlje k:>i v lem. ker :t'"i;o. dn ^e b- : -■ še na;l-n'^e Izmaztli iz P(,iv;i«l-re\-pwj prr.vVi. ki ie seJai na < - sil in k; rav 't . niiliO' e fieunasotiske ve l-hie 'eikc naj k-Jj obrtitienjnie. |e "a iml: ra.li':e!<:v •!!•-. / !ja. tle bi padel l avni in tla bi njihov IIcrriol .prišel v zitnsn1-- uilti'slrstvo. Rad! takšne «iin:.nje ie verietiu). tla se utegtie v iuda še nt-ktij ce-a tir-li. če"i'av h. itn,r ia -iri-siijcn.1. tla bo sp":--'ka r-neila seči '' dvauaisli-nah Na;sM>4a vladna - ,t..tka je v tem. da nima uil.....ar, ki bi io v ["'to-ič-mia ali /> p;xl pirat. Ra-likali, ki so .nJK^ibd "i tl:v zvesti, ker na eni strani sicer se le v v!a-F. na drugi strani pa liubtmkujejo s si' .čninii le. iv rji iu lako rn-■ilo vlado, v kateri ..uiii si Je. To ie najšibkeiša stran nai''enabie. unije r.i;».• v i ti,', ki p-idnira ckstrciiiizein teko ua le\ ici kakor ta desnic . Kakor povsod, lita ie nam..... tudi v rrinelj! da na-e /;thie\.'i" \:leiit otlhici'nih in čc trelin tmli re\ollicita 1,'trnik Iikrei av. I O. imetje t lil vrtnlnosii nepremičnine o-skrbela, .la pride do teh denarnih sredstev. ("detle iiii lo smo z uradnega mesta pooblaščeni kategorično izjaviti, da ni nikake namere o leni, nuj hi so rnztlolžilev kmela izvršila s kakšnim povečanjem obtoka bankovcev. Vsi li predlogi izvirajo od .posameznikov, ki nimajo nikake podpore nu pristojnih mestih, nili ne pri vseh bančnikih. Tudi med njimi so uvidevni ljudje, ki --a zavedajo, kam bi pripeljal takšen način razdolžo-vania. Zalo je potrebno, da javnosl in zainteresirani krogi izvedo, dn so lakšni predlogi popolnoma neutemeljeni tn vnaprej obsojeni v neuspeh. vr • Se se vozijo Svolozar Hodžera, predsednik organizacijo borba.šev.. ki imajo že svoje uniforme, .ic imel v nedeljo, 17. t., m. shod v Zoznici, iia katerem je ined drugim tudi 'dejal, tln bi bilo v današnjih razmerah zločin misliti na kako preureditev države. Prometni urad Putnik.- v Novem Sadil I m je te dni vložil tožbo proti kirurgu dr. SI. ("zelen radi dolžnih 17.922 Din. Dr. SI. Uzo.lac, eksponent llodžerine stranke zn Vojvodino, je namreč prve dni meseca septembra naročil pri uovosntlskeni Pntnikii« posebne vlake i z Titnln. Subotice, Seli to,, Sombor,i. Hnč.J;ega llre.stoveu. Knnivnkovu, Novega Sada, He-očiua tlo Ijelgfadn in nazaj; la. sept. so imeli 11,'imi'eč borbaSi; velik shod v Zemiiilu. Tri dni pred .shodom je -Putnik izročil dr. R z člen vozne listke, ki so jih razdelili med pristaše Svetozarjn Jlodžere po Bački. 17. septembra pn mu je poslal končni obračun. Od vsote 1112.752 Din .ie ilr. ITzelae pbie.il 84.8311 Din. ostanek 17.922 Din pa je ostal dolžan, neuporabljene vozne listlie pa je vrnil Put-i niku . Pri razpravi pa je toženi tir. Uzelae prosil, da se pravda odloži, oziroma ustavi, češ, tln bo In dolg; plačal delovni odbor ,lu-gai.sl. narodne stranko v Belgradu. Obzor« pravi ob leni poročilu, da se ljudje živahno izprtišujejo, odkod Ilodžeri toliko 'denarja, ker je znano, tln je velika večina udeležencev shoda dobila vozne listke brezplačno. Mislimo, tln se bo pn že moralo toliko preurediti v državi, da se ljudje tudi pn shodili uniformiranih organizacij in strank ne liodo več tako i zp rase v uli. (Tndi .Jutro, piše o le.j aferi zaradi posebnih vlnkov zn politični shod«. Škoda, dn so posebni vlnki Zn politične shode JNS že vsi plnennt. t. ;j„ rla so davki že izterjani! Take aferiee z vlaki JNS— lo bi bilo nekaj zn -Jutro , ki bi mogoče tudi vedelo povedati. kilo je vpeljal to drago navado, tln se smejo nekateri ljudje na politične shode zastonj voziti.} Protest Sehmhov Ljubljana, 21. nov. Dnues dopoldne so se, zbrali na tehniki ljubljanske univerze slušatelji tehnične fakultete in na velikem zborovanju, kkterega so je udeležilo nad 230 tehnikov iz vseh oddelkov in letnikov, razpravljali o novi uredbi za študij tehnike. Nova uvedba skuša namreč ■/. ostrimi predpisi zn polaganje posnmez-nili izpitov pospešiti tehnični študij in tako izločiti inteligenčno manjvredni naraščaj ter na tn način zaustaviti hiperprodukcijo akademske tehnične inteligenee. Nova uredba namreč določil, tln ne sme slušatelj vpisali nndal.iiicga letnika, dokler ni položil predpi-saneg'n števila izpitov, ki so za nekatere oddelke un tehniki precej številni. Akti ne iz polni Iegn pogoja, tnora slušatelj cel letnik ponavljali slično. kukor v ..gimnaziji dijaki, ki niso napravili iHinnvljfilnih izpitov. Uredba s tem seveda ni udarila .suiiio listih. knleriin je namen jena. luunree innlo-innniili in inteligenčno nesposobnih, ampak Iniii skoraj vso druge slušatelje tehničnih fa-knltef. med katerimi je najmanj 80% nopre-inožnih .-tli celo siromašnih. Koliko je pri nns tehnikov, sicer uradnikov. malih obrtnikov in kmetov, ki z malenkostno podporo od domu in prispevki otl in-trukei.i in sličnilt znsluškov vprav komaj a ic sodelovanje Churchilla v novi vladni kombinaciji Obtoženi Pospišil. Rajič in Kralj med raz pravo. Pred njimi sede njihovi zagovorniki Sola nca slavi Šola na Grabnu, ali uradno državna II. deška narodna šola v Ljubljani, slavi konec tedna lep jubilej, namreč 60-letnico svojega obstoja. Ta šola je ena najbolj popularnih v našem mestu, v njej se je šolalo v,so polno sodaj uglednih ljudi in tudi takih, ki so se častno zapisali v zgodovino slovenskega naroda. Trnovska mladina, nadarjenih glavic in temperamentna, pa se je vedno bolj oklepa z ljubeznijo in z vdanostjo svojim učiteljem. Zgodovina grabenske šole je seveda povezana z vso zgodovino osnovno - šolskega pouka v Trnovem. Začetki osnovnega šolstva v Trnovem pa segajo v 15. stoletje, ko je bila v Križankah šola nemškega viteškega reda, proti koncu 18. stoletja pa se je osnovala trnovska šola, ki je bila nastanjena najprej v zasebni hiši (sedaj Trtnikova hiša v Cerkveni ulici 1), pozneje pa v trnovskem župnišču. V to šolo je zahajala mladina, kolikor jo je spadalo pod trnovski zvon. Leta 1875 je bila sezidana na bivšem stav-bišču lesenih carinskih skladišč na stroške mestne občino sedanja ponosna dvonadstropna zgradba, ki je veljala 75.000 goldinarjev. V poslopje se je naselila sedanja II. mestna deška osnovna šola,, osnovana po zakonu iz leta 1869. Prvi upravitelj šole je bil g. Leopold Belar in sicer od leta 1870 do 1889. od tedaj dalje g. France Raktclj do leta 1902, od leta 1902 do 1908 g. Franc Gaberšek, od leta 1908 do 1925 g. .Tanko Jeglič, od leta 1925 do leta 1934 g. Janko Polak, ,ki je po 37 letnem službovanju nastopil na lastno željo dopust do upokojitve. Sedanji upravitelj šole je g. Josip Ambrožič. V vseh 60 letih jo na šoli poučevalo 170 učiteljev in učiteljic. Posebno znan je bil med njimi opat g. Janez Smrekar, ki je na šoli poučeval verouk od leta 1886 do 1920, to je polnih 34 let. V začetku je imela šola nad 500 učencev, največ pa leta 1909, ko je bil na šoli 801 učenec, sedaj pa jih je povprečno okoli 300. Padec števila učencev je bil zaradi tega, ker sta se otvorili šoli na Viču in na Prulah. V 60-letih obstoja te šole je obiskovalo šolo kakšnih 24.000 do 30.000 učencev. Zgodovinar, ki je napisal zgodovino in kroniko šole, ni bi! nihče drugi,,kakor rajni trnovski župnik g. Ivan Vrhovnik. efm co i Naj navedemo lc nekaj odličnih osebno-! sti, ki so še kot kratkohlačniki prejemali prve stopnje učenosti na grabenski šoli. Teh je dolga vrsta in moramo izpustiti mnogo imen, toda zadostovala bodo navedena: pisatelj Fran Milčinski, sodnik dr. Viktor Ste-ska, skladatelj Matej Hubad, sodnik Anton Mejač, kanonik Josip Vole, prošt Ignacij Nadrah, šolniki Avgust Korbar, Josip Pav-šič, Frane iu Andrej Škttlj, dalje načelnik dr. Rudolf Marn, minister n. r. Janez Pucelj, župnik Anton Mrkun, skladatelj Anton La-jovic, davčni uradnik Jože liekš. pedagog j Pavel Flere, odvetnik dr. Josip Jerič, od-| vetnik Žiga Vodušek, skladatelj msgr. Stanko Premrl, zadružnik Anton Kralj, pevovo-rlja Ferdo Juvanc, meteorolog prof. dr. Albin Belar, dr. Milan Vidmar, univ. prof., odvetnik dr. Bogdan Žužek, arli. Vladimir iu dr. Milan Šubie, univ. prof. Anton Melik, na čelnik dr. Ivan Karlin, pevec Julij Bettelo. prof. dr. Kari Capuder, narodni poslanec Anton Kersnik, zdravnik dr. Alojzij Zalo-kar, sodnik Viktor Bežek. pesnik Anton Fantek, in še mnogi drugi, ki šoli res niso delali sramote, temveč samo čast. Mnogo je danes odličnih meščanov in javnih delavcev, ki se z ljubeznijo spominjajo dobe, ko so hodili na Graben v šolo. Letos je v šolo vpisanih 330 učencev, ki obiskujejo 7 razredov z 12 oddelki. Seveda niso to sami sinovi Trnovčanov, zakaj v okoliš te šole se jc naselila največja revščina v Ljubljani: ubogi barakarji v koloniji v Mestnem logu. Zlasti ta mladina je potrebna vse javne podpore. Šola bo na svečan način proslavila 60-letnico svojega obstoja. Spored proslave V soboto, dne 23. novembra: Ob 15 popoldne šolska akademija v telovadnici: 1. Nagovor. 2. Al. Mavj »Naša pesem«, petje; 3. Al. Potočnik: Matevžev stric pripoveduje, igro-kaz. izvajajo učenci; 4 Pogostitev učencev. - Ob 17 popoldne obhod v godbo -Sloga t>o I ulicah šolskega okoliša. i V nedeljo, dne 24. novembre 1. Ob 9 ! skupna sv. mašn za vse umrle učence tukajšnje šole, Pri maši gove?- 4rpov-.ko odhodu Sa-ljapina iz Sofije, nas je posetila ljubljanska Glasbena Matica, ki je bivala v Bolgariji nad 10 dni ter priredila koncerte v Sofiji, Plovdivu, Stari Zagori, Trnovem, Varni, Šu-menu, Buse in Plevni z velikim uspehom iu na zadovoljstvo vseh. Za zbor Glasbene Matico morem reči, da je triumfalno prepotoval Bolgarsko ter se povsod izkazal kot prvorazredni zbor. Od vseh zborov, kar jih je do sedaj prišlo k nam (nekatori madjarski, pa belgrajska Obilic in Stankovič) nosi zbor Glasbene Matice palmo prvenstva. On je dokazal. da more z lahkoto rešiti vse probleme glasbene umetnosti. Zborovodja M. Polič je s svojim velikim znanjem in umetniškim preudarkom izvel ter raztolmačil staro in novo glasbo v naše največje zadovoljstvo. Vse skladbe, ki so bile na sporedu, so močno ganile poslušalce in odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Manifestiralo se je bolgarsko - jugoslovansko bratstvo na najprisrč-nejši način in bivanje Glasbene Matice je ostavilo na nas vse neizbrisen in trajen vtis. P. T. Belčev. Hladim materam in ženam po večkratni nosečnosti pomaga naravna Franz-losefova grenka voda — največkrat že r malih množinah — k rednemu delovanju črev. Bok. iw miji m>c. pod. In nar. *lr. Shr. 15486, JS. V. 85. pojo učenci s spremljevanjem orkestra — II. Po cerkveni slovesnosti šolska akademija v 1 telovadnici s sledečim sporedom: 1. Pozdrav šolskega upravitelja; 2. Ivo Peruzzi: St.arc- : mu deblu — mladi cvet. Prigodna deklamu- i cija; 3. Ruža Lucija Petelinova: Šoli na Grabnu ob 60-letnici. Deklamacija; 4. Al. Mav: »Naša pesem«, petje: 5. »Trnovska pesem«, petje; (i. Al. Potočnik: Matevžev stric pripoveduje, .igrokaz, izvajajo učenci; 7. Bože pravde. K sobotni popoldanski proslavi pridejo učenci tukajšnje šole. V nedeljo so vabljeni vsi. ki so nekdaj obiskovali šolo na Grabnu in starši. Prosimo vas, dn sc /berete ob pol S pred šolskim poslopjem, odkoder odkorakamo skupno s šolsko mladino pod šolsko zastavo ■/ rodim »Slona« v trnovsko cerkev! Po sv. maši zopet sprevod v telovadnico. — Ljubljana. 21. novembra. Te dni je prišel v Ljubljano topniški liri gadni general, g. Milo je Popadič, ki je bil doslej poveljnik topničarske podčastniške šole v Cupriji. V Ljubljani lin g. general kot izkušen vojak in odličen strokovnjak prevzel poveljstvo topništva dravske divizije. G. general Popadič je že skoraj 30 let v vojaški službi in mu Slovenija ni neznana. Služba in službena pota so ga že večkrat pripeljala v našo kraje, katere je spoznal in vzljubil, čeprav mu je zibelka tekla v srcu Šumadije. Vojno akademijo je obiskoval g. general v istem letniku, kakor hlagopokojni kralj Aleksander. Leta 1907 je bil g. general že vodni oficir. V balkansko vojno pa je vstopil žo kot poveljnik baterije. Videl je najrazličnejša bojišča in si nabral izkušenj, ki jih je s pridom uporabil v svetovni vojni. Ves čas, dokler je trajal svetovni požar, je prebil g. general na bojišču, izvzeniši kratek čas, ko je ranjen prclcžal v bolnišnici. Konec svetovne vojne je našel g. generala zopet na bojišču, s katerega je odnesel nepozabne spomine in več lepih odlikovanj. V letih 1921—1923 je dokončal g. general z lepim uspehom višjo vojno akademijo, nakar .je liil imenovan za poveljnika divizijona in pol ka v Osijeku. kjer je ostal do leta 1930. Na-daljni dve leti je bil g. general poveljnik topniškega polka v Varaždinu, leta 1932 pa je bil imenovan za poveljnika topniškega polka v Mnriboru, kjer jo mod drugim zlasti z zanimanjem zasledoval delo športnih organizacij, katerim je bil s svetom in or-ganizatorsko spretnostjo vedno na razpolago. Leta 1934 je bil meseca februarja imenovan za poveljnika topničarske podčastniške šole v Cupriji. odkoder je prišel sedaj v Ljubljano. — Novega g. poveljnika nn tako odgovornem mestu prisrčno pozdravljamo, tor mu želimo obilo uspehov! Konj ga je udaril do smrti Maribor, 21. nov. Smrtna nesreča se je pripetila pri Sv. Jakobu v Slov. goricah ter zahtevala življenje mladega, komaj 181etnega posest, sina Antona Santla, ki se je šele nedavno vrnil iz kmetijske šole na očetov dom. Anton je pred dvema dnevoma gnal zvečer konje s paše v hlev. Pri tem se mu ie kobila iztrgala ter zdrvela nazaj na pašnik. Fant je stekel za njo ler io skušal ujeti za uzdo Ko pa se ji je približal od strani, se je žival nenadoma obrnila ter udarila z vso silo s kopitom nazaj Nesrečen slučaj jc hotet. da Je udarec zadel Antona v trebuh. Obležal je na mestu nezavesten. Prenesli so ga v hišo, poklicali naglo zdravnika, a je bila vsaka pomoč zaman. Kmalu po usodnem udarcu je mladenič izdihnil. Nesreča je po vzročila v celem okolišu snlošon sočutje s svojci ubogega fanta. Slike z marsejskega procesa Ban dr. Natlačen v Prlekiji Sodno poslopje v Aix-u, kjer se vrši razprava proti atentatorjem Med razpravo v porotni dvorani Ljutomer, 21. nov. Slovenski Ljutomer je imel danes prvič priliko pozdraviti ljudskega bana g. dr. Marka Natlačena ua njegovem službenem potovanju. Po obisku v Slovenski Krajini se jo g. ban ilauos pripeljal čuz veržejski uiost do Ljutomera. Na mostu so ga pozdravili zastopniki mesta Veržeja. Do Veržeja so hiteli naproti g. dr. Farenik iz Ljutomera in župnik msgr. Lovrec. Na glavnem trgu v Ljutomeru je bila zbrana velika množica ljudstva s predstavniki vseh treh uradov in oblasti. Kot prvi je g. bana pozdravil mestni župan g. Kuharic, nato pa g. Snoj, predsednik J Kii za ljutomerski okraj. V imenu domačega prosvetnega društva sta deklici v lepih narodnih nošah poklonili g. banu krasne šopke krizuntem. Zbrana je bila tudi vsa šolska mladina. V imenu duhovščine je izročil pozdrave g. banu dekan g. Jožef Weixl, v imenu gasilcev pa predsednik gasilske župe g. H ras tel. G. ban se je za prisrčne pozdruve prijazno zahvalil in pozval ljudstvo, da v lopi slogi dela za narod iu državo. Nato jc sprejel na okrajnem načelstvu deputaeije urne ništva, duhovčine, občino in društev. Okrajni odbor JRZ je g. banu predložil spomenico glede gospodarskih zadev v tem okru .i o ban so je z veliko pozornostjo zanima i delo v raznih društvih tako, tla so ti, ki imeli priliko izraziti svoje želje, odhajali zadovoljni in z občutkom, da je dr. Natlačen res naš ljudski ban. Po oficijelnem delu banovih obiskov so njegovi prijatelji, zbrani pri gostitelj s k i mizi msgr. Lovreca ob napitnicah izrazili svo jo udanost iu zvestobo narodu, državi in njenim zastopnikom. O. ban odide odtod v Križevce, kjer bo prenočil pri g. dekanu Weixlu. Jutri bo obiskal Gornjo Radgono in Kapelo ter si bo ob tej priliki ogledal hanovinska posestva. Razstava Caucigovih risb V nedeljo ob 11 dopoldne je bila v Narodni galeriji otvoritev podob in risb slovenskega klasicističnega slikarja Kavčiča (Cauciga), ki je slikal večinoma v tujini, ter je bil prijatelj Goethejev, ki ga nekje celo imenuje. Otvoritveni govor ie imel g. konservator dr. Stelč, ki je označil njegovo življenje in karakteriziral njegovo delo, ki je bilo 1 do zdaj Slovencem precej neznano. Upajmo, da bo j g. predavatelj svoio lepo karakteristiko tega na- , šega največjega klasicističnega slikarja priobčil v ' kaki naši reviii. Zaslugo za to razstavo ima pred- 1 vsem predsednik Narodne galeriie g. dr. Windi- ; scher, ki je izbor iz Caucigovih del poveril umetnostnim zgodovinarjem, ga kupil od tujcev, kjer se je do zdaj nahajal, ter ga poklonil Narodni galeriii. Prav tako ie tudi njegova zasluga, da se nahaja v Narodni galeriii iz dunajske galerije izposojena velika podoba Fokion in žena, ki spada med najmonumentalnejše kompozicije tega pozabljenega slovenskega slikarja. V glavni dvorani Narodne galeriie ie razstav- | ljeno v vitrinah okoli 70 Caucigovih del, ki predstavljajo s peresom in tušem ali sipiio izvršene pokrajine iz Italije, Trsta, okolice Dunaja, risbe po antikih, akte, osnutke za historične kompoziciie, ki so izvršene v tuširanj risbi, in opremljene kot samostojne slike. Caucig je označen v vsem svojem interesnem krogu kot klasicist, ki mu ie glavna opora studii antike, umetnik, ki ohr-inja zase v risbah vtiske s potovanj in ki mu je ideal velika kompozicija mitološke, antične, zgodovinske ali verske vsebine. Upamo i-n prepričani smo. da bo razstava obilno obiskana, ker pomeni veliko obogatitev in sen- i zacijo naše Narodne galerije. ICi® O HAG«, ZDRAVO ZRNATO KAVO Z/a-MMšENO KOFEINA PROSTO Novi poveljnik topništva dravske divizije Drobne novice Koledar 1'etek, 22. novembra: Cecilija, devien. niiicouicn: Filemou, mucenoc. Nov i grobovi •j- V ljubijo"! j c umrla gospa Ivunka Urna*. soproga i/.delo\alca kranjskih klobas, po soslnika. lipovcu in mestnega svetniku Pogreb I>o v soboto ob 4 popoldne. \aj v npru počiva' Žalujočim našo iskreno sožuljc1 -f- V Grudni pri l.itiji jo umrl po daljšem bolchanju ""> lelui vpokojeni gozdni logar \Vin dischgriitzovogu veleposcstvu g. Peter Itepovz. V lovskih krogih je bil duleč nu okoli /nuna osebnost, dober, dovtipen družabnik. Pogreb bo danes popoldne na litijsko pokopališče. Naj mu sveti večna luč! žalujočim naše so/ulje' Imenovanje novega odbora Mestne hranilnice v Krškem Dosedanji upravni odbor Mestne hranilnice v Krškem ie kralj, banska uprava razrešila, njegove dolžnosti pa je takoj prevzel novoimenovani ge-renlski svel s predsednikom g. dr. v,ttrgcljem na čelu. Člani sosveta so sami priznani strokovnjaki, kot gg. Vodopivec Franc, Lazarini Henrik, Zemljak Jože, Turna Milan in ZavrSnik Hubert, vsi iz Krškega, ter g. Enest Cener s Tršek gore. — 7. imenovanjem novega upravnega sveta Mestne hranilnice se je izpolnila želja prebivalstva, ki stremi za tem, tla bi poslovanje Hranilnice služilo splošnim koristim prebivalstva. /. imenovanjem novega sveta, zlasti pa v vsem okraju splošno priljubljenega in spoštovanega dr. Murgelja, primarija bolnišnice, kot predsednika, jc podano jamstvo, da bo novi svet začel z delom, ki bo čim bolj koristilo lako ljudstvu kakor tudi državi. Da bi prišla do popolnega izraza ljudska želja, bi bilo ludi potrebno, da su spremenila občinski in cestni odbor, odnosno, da se stara razpustita, na njiju mesto pa postavijo ljudje, ki uživajo v tem kraju spoštovanje in zaupanje fe" I fc? f!i ob 16, 19-15, 21-15 uri Film, kot ga še niste videli Film nedoseg jtve ČHANCiŠŠlE GAAl P E1 Fetix Bretsart. Otto Wallburg. Hani Jarav Sedeži od 4-50-13 Din Predproita Pol h prehladu vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desin-ficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi bonboni fr smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki po 3 - in Din 5.- v lekarnah in drogeriiah. Apoteka Mr L Rnhovec Ljubljana, Kongresni trg 12. Zanimiva sodna obravnava. . mccIo2u. i se je vršila pri okr. sodišču v Kamniku glavna razprava o tožbi, ki io je dvignil zidar Maks Ber buč, sedai v Jaršah, proti župni cerkvi na Homcu Imenovani zidar, begunec s Primorskega, je sta noval 5 let v Društvenem doma na Homcu. S 1. julijem pa mu je bilo stanovanje iz tehtnih razlogom ! sodnijsko odpovedano. Berbilč ie začet iskati vse j povsod zaščite, da bi mogel še ostati v Domu; i a nič ni pomagalo, moral se ie izseliti . - . Sedai p.' loži župno cerkev na Homcu, ki je upraviteljica Društvenega doma. in zahteva, da se mu plača 300 Din kot odškodnino /.a vrtiček, ki ga je ob deloval, in za stopnice, ki jih ie postavil Berbuč ob izhodu i.: stanovanja. Državno pravobranilstvo, ki zastopa in brani župno cerkev, ie zavrnilo vse navedbe tožnikove in ni priznalo tožniku nikake odškodnine. Ograia pri vrlu, trdi drž. pravobranil sivo. in lesene stopnice, ki iih jc napravil Berbuč le sebi v korist, niso toženi stranki niti posestvu v prid in iih tožnik lahko takoj vzame nazaj, če hoče. Okraino sodišče v Kamniku je odločilo, d-i župni cerkvi ne bo treba plačevati nobene odškodnine. pač pa bi moral, kakor je umestno pripomnilo drž. pravobranilstvo, tožnik Berbuč plačati odškodnino župni cerkvi na Homcu iz hvaležnosti, da mu ie g. župnik na Homcu dovolil da sme imeli in obdelovati v svoj užilek vrt poleg stanovanja v Društvenem domu. I'ri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec nn ru v n e » Fra n z-.J osel' grenčice-._ Konznlat češkoslovaške republike v Ljubljani opozaria vse češkoslovaške državljane na področju Dravske banovine na pravilnik za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov (Službeni lisi z dne 16, oktobra 19351 in poziva vse čsl. državljane, stalno ali začasno tukaj zapo slene, naj se ravnajo po lem pravilniku in takoi vse potrebno ukrenejo v svrho zamenjave do konca 1935 dosedanjega dovoljenja k zaposlitvi izkaznice o poklic.' odnosno izooslovanj-:' ist** Po Irebni formttlarji in navodila se dobiio r»ri obrnen; upravnem oblastvu prve stopnje. o uprava »Po božjem svetu«. Ljubljana. Šentpeterska vojašnica. Lfiibltana ■'. Najvccja koncertna prireditev bo tudi letos časnikarski koncert v proslavo narodnega praznika I. decembra na Taboru. Sodelovali bedo orkestralno društvo Glasbene Malice iii orkester državnega konservatorija pod vodstvom skladatelja prof. g. .M L. Skrjanca, primadona ljubljanske opere ga. Zlala Gjungjenčeva, ki jo bo spremljal na klavirju dirigent opere gosp. Niko Šlritof, mladinski pevski /bor -Jadranski stražarji, pod vodstvom učitelja gosp. M. Jovana iz št. Vida nad Ljubljano, mali harmonikarji iz Ljubljane ped vodstvom prof. g. Pavla Rančigaja, operni pevec gosp. Tone Petrov-čič in pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta ravnatelja gosp. M. Poliča. Ze imena so-deluiočih nam jamčijo, da nas bodo naši časnikarji Iclos zopel prijetno presenetili s prireditvijo, kakršnih Ljubljana sicer ue pozna. Zato jc najbolje že zdaj rezervirati večer I. decembra za časnikarski koncert na Taboru ki mu bo sledila prijetna družabna zabava Podpredsednik mestnega poglavarstva g. prof. Evgen Jarc ic z ducat P), novembra stalno r i zel iz pristojnosti predsednika ineslnc občine gradbene /adevc in posle, ki spadajo v Kulturni cddelek razen šolstva. V gradbenih zadevali sprejema stranke vsako sredo in petek na gradbenem uradu, v kulturnih zadevali pa vsak torek in čc nek v Kulturnem oddelku v Gosposki ulici šl. 13, I n.istr. vsake,kriti od II. do 13. ure. Pomen drevišujega prosvetnega večera, ki se vrši poddokriljbm Prosvetne zveze ob 20 v verandi hotela Union, je v tem. da je p;;svečeu enemu največjih ljudi v naši zgodovini, dr. Janezu Evangelistu Kreku. S Krekom sc; šele pričenja za Slovence doba organiziranega narodnega življenja. Oo njega jc bil slovenski narodni preporod omejen prav m prav sauio na literaturo, na ustvarjanje književnega jezik- iu -kromne duhovne skupnosti. Krek ic bil šele listi, ki ic uvide! da morajo biti pri majhnem in ogroženem narodu se panoge nie govega življenja v logični in harmonični zvezi. Ves njegov pomen za čas. ko je živel iu za danes nam Lio na iiocoišujem prosvetnem ,ečertt pokazal in orisal naš najboljši poznavalec Kreka inšpektor Ivan Dolenc, neumorni Krekov učenec in zbiralec niegove duhovne in literarne zapuščine. Predpr"-daia vstopnic Prosvetni zvezi. Miklošičeva 7. Vstopnina: Sedeži: 3. Din s;o;iščn 2. , za dijake 1 Din SUM 8 Jutri ol- M. tiri- Poldrugo uro M i € k v M ? £ k ** 4-SO Dir. - Zadnja imeiniška a z sta v a letošnje czije bo v nedeljo v Jakopičevem paviljonu. Razstavila bosta Luigi Kasimir in njegova žen;- Tanna Moer-nes Kasimir preko 150 tlel. Ptujčan Kasimir ima svetoven sloves kol oblikovalec velemestnih vednt. kolekcija, ki jo bo pokazal, vsebuje motivu kulturnih centrov lovego in starega sveta Stavka lehniko> Slušni«-1" ljubljanske tehnične fakultete so včeraj stopil. \ t r icl r\f*,\ »i protestni št raj k /uradi no\c uredb«. Ivi regulira tfhtiiciii -tudij na nudili univerzah. Dijaki tulijo. da nova uredba /lasti onemogoča revne i šini (lijakom študij. Dijaki pripravljajo primerno resolucijo, ki jo |»os|j<• j , i lloeujočim. /.lasti pa prosvetnemu ministrstvi' v Belgrad. • Film o Abesiniji i sit a danes ob in jutri oh - 15.30. 17.B0 iu 20.00 kino Kodel.jevo. Kot predigra 1'ilin «> 1 jubljainskoin evlinristie 'eni kongresu iti barvana smešnien. Prosvetno društvo ^Ljubljana--mesto sporoča. d.i sc vrši ob 8 '.večer • dvorani palače Vzajemne zavarovalnice redni fantovski sestanek, na Unlerem bo govoril dubovni vodja g. Janko '\ignr-SanaVal o naših smernicah in bodočem delu v ''ruštvu. Vabljeni vsi člani iti oriiatelii društva. Narodni muzej bo za splošen brezplačen posel odprt še prihodnjo nedeljo, dne 24. novembra od 10—12. Ponovna otvoritev zbirk za prost nedeljski poset sc bo spomladi posebej razglasila. - Ogled muzeja pa je tudi v zimskih mesecih omogočen proti vstopnini kakor ludi za šolske in korporativne obiske v smislu veljavnega obisko-valnega reda. 0 Za dogodke v Abesiniji se zanimate? Poselite film o Abesiniji, ki ga igra dane« in jutri kino Kodeljevo! 0 Goljufi izročeni sodišču. V torek smo poročati o velikih goljufijah, ki so jih izvrševali nekateri nepoklicni prekupčevalci knjižic slovenskih * denarnih zavodov. Za temi prekupčevalci, ki so bili prav za prav le podagentje, so stali zagrebški Žid je. nekateri agenti pa so tudi kupčevali na lastno pest. Tako je bil v Ljubljani aretiran nekdo, ki je tudi po časopisju agitiral za prodajo hranilnih knjižic, ter jih takoj, ko je plačal prvi obrok, to je kakih 5 do 10%, prodal naprej ter je imel običajno 50 in še več: odstotkov čistega dobička, za svoje žrtve pa se ni več menil. Tega prekupčevalca ter še nekaj drugih, je policija včeraj izročila sodišču. Obenem je policija zaplenila cel kup hranilnih knjižic, katerih skupna nominala je v primeri s povzročeno škodo lc minimalna tc bodo le redki lastniki tako srečni, da bodo rešili svoje prihranke, škoda, ki so jo brezvestni prekupčevalci povzročili, presega en milijon Gospodarsko uničenih je tudi nekaj dobrih ljudi z dežele, ki so ljudem jamčili, na bodo prejeli točno dogovorjene obroke. IVfonribor □ Smrt uglednega industrijca. Včeraj zjutraj se je po Mariboru nenadoma razširila vest, da je umrl v svoji vili v Košakih industrijalec in posestnik gospod Emcrik Wogerer. Smrt ga je zatekla po kratkem bolehanju v najlepši moški dobi 53 let. S pokojnikom lega v grob markantna osebnost iz mariborskega gospodarskega in družabnega življenja. V letu 1872 ustanovljeno tovarno mesnih izdelkov, ki je znana tudi izven meja naše države, je vodil po smrti svojega brata Hermana od leta 1920. Bil je zelo priljubljen in spoštovan, slovel je kot gospodarstvenik, imel pa je tudi dobro srce za svoje nastavljence in siromake. Dasi Nemec po rodu, se je razumel vedno tudi s Slovenci in ni nikoli kazal kake narodne zagrizenosti. Pdagega pokojnika bodo položili k večnemu počitku jutri v soboto ob 3 popoldne iz kapele mestnega pokopališča. Naj počiva v miru. □ Jenkova proslava. Maribor je proslavil stoletnico rojstva velikega našega skladatelja Davorina Jenka v sredo zvečer s koncertom združenih pevskih zborov Ipavčeve župe v narodnem gledališču. Družabno in umetniško je proslava lepo uspela. Uvodno • besedo je izpregovoril predsednik Ipavčeve župe skladatelj Vasilij Mirk, ki je plastično narisal lik velikega pokojnika ter njegov vpliv na razvoj jugoslovanskega glasbenega življenja. Nato so nastopili moški zbori Lune, pod vodstvom Josipa Laha, Jadrana pod taktirko Ubalda Vrabca, Drave pod pevovodjem Albinom Horvatom ter mešani zbori iz Ruš ood vodstvom Josipa Knupleža, Maribora pod taktirko Janka Gašpari-ča in Glasb. Matice pod dirigentom Marjanom Kozino. Prireditve se je udeležil prevzvišeni knezo-škof dr. Tomažič s stolnim proštom dr. Vraberjem, zastopnik mestnega poveljnika polkovnik Božovič z garnizionarjem podpolk. Nikoličem, oba okrajna glavarja g. Popovič in dr. Šiška, mestni župan dr. Juvan, vodja policije dr. Trstenjak, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec in drugi odlični predstavniki javnega življenja. □ Sestanek štajerskih članov SKAS se vrši v soboto 23. t. m. ob 18 v Zadružni gosp. banki. Vabljeni vsi. !j Za pomožno akcijo že prihajajo prispevki. Osebni pozivi mestnega načelnika, ki jih jc razposlal liad 500 raznim zasebnikom in mariborskim tvrdkam, so imeli uspeh. Potreba je. seveda velika in naj bi se zavedali vsi. ki nameravajo / darovi vsaj nekoliko blažiti silno revščino, da pokojnem trgovcu Antonu Kole neti v Celju je nabavil za zdravniško knjižnico v tukajšnji bolnišnici po 1 veliko novejše delo iz interno medicine In iz kirurgije, kar so zdravniki bolnišnice pozdravili z največjim veseljem. S tem činom je jioložen temelj za moderno zdravniško knjižnico, ki se bo, kakor pričakujemo, še nadalje spopol-njevala. To v največjo korist v prvi vrsti mlademu zdravniškem naraščaju. Vodstvo bolnišnice izreka tem polom v imenu zavoda kuratoriju Ko-lenčeve ustanove najtoplejšo zahvalo. Ha/položeni računski zaključki na mestnem , glavarstvu. Na mestnem poglavarstvu šo na vpogled vpoitev prihajajočim interesentom sledeči računski zaključki: I. računski zaključek mestne občine celjske in njenih |>odjetij za upravno leto 1034 ; 2. računski zaključek o gospodarstvu mestne občine celjske, mestnega ubožnega in meščansko-oskrbovalnega sklada ter mestnih podjetij za >Tri dvanajstine lela 1935 ; 3. računski zaključek bivše občine Celje-okolica /a leti 1934-35 in sicer vključno do 31. avg. 1935 Morebitne ugovore je vlagati pismeno pri mestnem poglavarstvu od 21. do vključno 128. nov t. 1. es Andrejev sojem v Celju. Običajni vsakoletni Andrejev živinski in kramarski sejem bo v Celju dne 30. nov. t. 1. JS Vsak dan večje je število brezposelnih, ki so prijavljeni pri ce'jski ekspozituri Borze dela. Od 10.—-20. nov je poskočilo število brezposelnih od 345 na 377. med katerimi je 51 žensk. Zagorje V ljubljanski bolnišnici jc umrla 27 letna Terezija Molek poročena Kranjc, doma iz Lok pri Zagorju. Zapušča tri nepreskrbljene otroke. V Potočki vasi je umrl rudniški upokojenec Lešnik Pcler, star 85 let. Občinska seja. Na zadnji občinski seji so nastavili novega občinskega cestarja Benegalja Maksa, ki bo tudi cestni nadzornik. Preklic odpustitve. Pri obratu apnenice so skoraj vsi reducirani delavci ostali do nadalnjega v delu. Društvo za varstvo otrok bo v decembru obdarilo okoli 100 olrok z novimi čevlji. Plui Velik požar na Dravskem polja. Preteklo nedeljo okrog jiolnoči sc je nenadoma zasvitalo nebo nad lepo vasjo Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V gospodarskem poslopju, last šuinarskega natl-svetnika inž. Janka llrbasa, je izbruhnil požar, ki se je z naglico razširil na ostala gospodarska po-slo|)ja in stanovanjsko hišo, tako da je skoraj cela domačija, obstoječa iz petih objektov, poslala žrlev požara. Zgoreli so vsi poljski pridelki in gos|>o-darsko orodje, med temi dva stroja, večja količina drv; uničeno je tudi 2000 komadov strešne opeke. Živino so lc s težavo rešili. Zahvliti se je vrlim domačim gasilcem, da se ni ogenj razširil na so-sednju poslopja, ki so bila že v veliki nevarnosti, ftkoda je precenjena na 80.000 Din. medtem ko je domačija zavarovana za 02.000 Din. Kako je nastal jiožar, še ni ugotovljeno. Nezgoda. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 34-letnega viničarja Franca Kandriča iz Prerada, občina Oslnšovci, s težknni opeklinami po celem lelesu, posebno na obrazu, prsih in rokah. Opekline je dobil pri gašenju požara, ki je pred dnevi izbruhnil v Preradu ori Moškanjcib, SkoSia Loka 4110 letnico uršulinskega reda obhaja tukajšnji uršulinski red. Slavnost bo združena s svečano tridnevnieo, pri kateri bodo razni govori. Poleg tega bo v samostanu tudi glo. dališka predstava, ki bo vso slavnost še povečala. Za samostojno okrajno glavarstvo jc bila pri g', banu deputacija JRZ s prošnjo za samostojno okrajno načelstvo. Deputacija, ki jo je vodil g. Frane Debeljak, je bila prisrčno sprejeta. G. bnn je obljubil, da sc bo za stvar temeljito zavzel, tako da bo zadeva do spomladi ugodno rešena. Pravcato povodenj jc povzročila ob zatl-liom deževju Poljanščica, ki je mestoma preplavila cesto, ter tako onemogočila promet. Pravijo, da je po povodnji 1926 leta dosegla, sedaj največjo višino. Ker deževje šo traja, se je bati novih poplav. Čudno postopanje JNS župana Prejeli smo iz Laškega: Občani občin Marija , Gradec in Sv. Krištof so v sporazumu z laškimi občani začeli akcijo za združitev občin Sv. Krištof, Laško in Marija Gradec v eno občino. Pri lem so imeli v mislih, da prihranijo na materijalnih izdatkih in bi bil namesto treh samo en občinski urad. Ko so pričeli po § 6 obč. zakona z nabiranjem teh podpisov oziroma izjav volivcev, je župan mesta Laškega g. dr. Roš sklical občinsko seio z namenom, da občina protestira proli nabiranju podpisov za združitev občin. Na seji se ie temeliito sposodil predsednika okrajne organizacije JRZ ter povedal, da bo izdal nekak proglas na prebivalce mesta Laško. Ta proglas ie res izšel dne 16. t. m. in se glasi: »Svarilo! Laščani! Neprijatelji našega mesta Vas vabijo in nagovarjajo k podpisu iziave, s katero izrekate željo in voljo, da bi se mestna občina Laško združila s kmečkimi občinami Sv. Krištof in Mariia Gradec v eno občino. Mestni občinski odbor ie v svoji seii dne 15. novembra 1935 sklenil posvarili občane, naj se nikar ne dajo zapeljati k takemu podpisu, ker si s lem sami kopljejo grob. S lo izjavo se izrekate, da boste plačevali višje dokladc, da boste gradili občinske in vaške ceste, vodovode, gnoinične iame, kupovali plemensko živino, zidali šole in cerkve, postavljali areste, plačevali tainika in policijo itd., itd. Naše meslo naj poslane kmečka vas, letoviščarji naj sc preženejo, kopališče zapre, ker ne bo moglo živeti zaradi previsokih davkov. Vsak pošten Laščan naj požene čez prag agitatorja za to neumno ideio. Kdor je v zmoti žc podpis-al, naj podpis takoj prekliče. Vsi volivci Laškega nai sc do dne 20. novembra t. 1. zglasiio v občinski pisarni, kjer bodo podpisali protest proli takemu atentatu na mestno občino in na interese nienih občanov, Laško, dne 15. novembra 1935, Županstvo.« Vprašamo javnost, ali ie še kje v Sloveniii mogoče to, kar ie v Laškem? Mar občani teh občin nimaio pravice, da se poslužiio zakona 111 skušaio v okviru zakona izvesti svoje namene? Banska uprava je izdala odlok, da oblasti ne smeic ovirati občanov, lro izraža'0 s podpisi svoto svobodno voljo glede združitev občin Od banske uprave zahtevamo, da pouči mestno občino Laško s primernimi ukrepi, kaj spada pod njen delokrog Naše dfiaštvo KonffrOunclJn n/emlitmJtittj ima dnm-M. v I Krte"' i'.'. I. 111, oh lis.ir, > dvorani Škofijskega dvorca sliod. GosporJa^sffo Slovenski železniški program Ljubljana, 21. nov. Iz Belgrada prihajajo ugodne vesti, da se vlada pripravlja k večji investicijski politiki v državi, zlasti na področju železnic. Tudi iz govora g. ministra dr. Korošca na zborovanju Zadružne zveze je sklepati, da namerava vlada vprašanju reorganizacije naših .železnic posvetiti vso pažnjo. Potrebno pa bi bilo mobilizirati zato kapitalije. ki so sedaj mrtve, to je da se uporabijo naloibe v Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici. Potrebno je sedai notrarje posojilo v zr.iln 3110 milijonov dinarjev, ki bi ga država najela kot kratkoročno pri Državni hipotekami banki in vsega izrabila za obnovo železniških prog. V zvezi s temi pripravljalnimi deli Slovenca* nikakor ne sme zaostati, temveč mora ponovno nastopiti za svoje interese, zlasti, ker ima za to več moratične pravice, kakor katerakoli druga pokrajina v državi. Slovenske železnice so namreč aktivne, donašajo državi lepe dobičke, ljubljanska železniška direkcija ima aktiven proračun, povrh tega pa je železniška mreža v Sloveniji najgostejša. Po najetju novega notranjega investicijskega posojila torej Slovenija ne sme biti odpravljena s kakšnimi 10 do 15 milijoni, temveč upraviJeno zahteva, da se Sloveniji da najmanj četrtino nabavljenih kanitalij. Slovenija ima največji tujski promel, je izpostavljena proti drugim državam ima največjo strateško važnost, poleg lega pa vsa investicijska posojila tudi pošteno amortizira. Ljubljanska in mariborska zveza za tujski promet sta imeli pred dnevi — o čemer smo že poročali — sestanek. Posledica lega Sestanka je bil osnutek resolucije, ki sicer ni še definitiven, iz katerega pa so razvidne najbolj nujne železniške potrebe Slovenije. Za Slovenijo je predvsem nujno potrebna obnova železniške proge Ljubljana—■ Karlovec lako, da bodo mogli vlaki voziti na lej progi vsaj s hitrostjo 60 km, med tem, ko vozijo sedaj s hitrostjo največ. 45 km. Po obnovi proge bi se važ-nja iz Ljubljane do Karlovca skrčila za 1 uro 20 minut, kar bi bilo velikega pomena. Pospešeni vlaki pa bi vozili še hitreje. Poleg potniškega prometa je važno tudi vprašanje tovornega prometa. Proga se mora toliko utrditi, da bodo na njej vozili tudi 15 in 20 tonski vagoni. Nujno potrebna je rekonstrukcija proge od Rajhenburga do Zaprešiča. Do Rajhenburga je že rekonstruirana, od Zagreba do Zaprešiča pa jo je tudi že rekonstruirala zagrebška železniška direkcija. Ostane torej le majhen, toda važen košček proge od Rajhenburga do Zaprešiča. Nujno potrebno je tudi, da se urede vprašanja j nekaterih kolodvorskih poslopij, od katerih mnoga Sloveniji ne delajo časti. Predvsem so potrebna j nova zidana poslopja na obmejnih postajah, tako j v št. llju, Gornji Radgoni, dalje v Murski Soboti, [ na progi Zidani most—Zagreb pa so potrebna zidana postajna poslopja na postajah v Bregu, Blan- | : ci' in Dobovi. Dosedanje postajne barake naj se ! odstranijo. Nujno potrebna je tudi ureditev vpr<*{*'d'» "'»• vega postajnega poslopja v Ljubljani gl, kol. Poleg postajnega poslopja mora Ljubljana dobiti oločne perone, kakor jih imajo že Jesenice, v . Ljubljani pa so seveda potrebni v večjem obsegu. I Ljubljanska mestna občina jc svoj čas že razpisala natečaj za idejne osnutke novega kolodvora ter je tudi podelila nekaj nagrad, nekaj pa jih jc odkupila. Končen načrt za ureditev kolodvora bi moral biti že davno dovršen. To bi bile glavne zahteve Slovenije glede ureditve naših železnic. Zahteve so nujne Ier neodložljive, nagla.šamo pa, da bi se njihova uresni-čitev državi izplačala, ker bi z izboljšanjem prometa narasti! tudi dohodki. Tudi v železniškem oziru mora bili zapostavljanja Slovenije enkrat konec. Pred dnevi je prišlo v državo 6 motornih vagonov. k: so bili napravljeni na Danskem Vse kaže, da Slovenija nc bo dobila niti enega motornega voza, dasi ji je bil obljubljen Slovenija s svojim močn m potniškim prometom res ne reflektira na male molorne vagone, temveč na velike, ki bi se v Sloveniji izplačali na kratkih progah u. pr. na kamniški ali na vrhniški. Vagon, ki sprejme kakih 40 do 50 ljudi, in ki mo ni mogoče dodati priklopnega vagona, pa je za slovenske promelne razmere neuporaben. KADAR POTREBUJETA OHLUIC preglejte tudi naia sukna * natih prodajalnah, ki so dnnes po kvaliteti en^utedr.a najbolj dovršenim inozemskim proizvodom, a v teni mnogo ugodnejša. Cene naSih stotov so od 80 do ibo dna- tv 4.PINDUSTRIJA V0LNKNIH TKAN V VLADA TEMANMIM čJa rac iri Struktura SfaMj delavstva Prid naslovom Struktura radnišivu naših Slavnih gradova« je g. Ilaberlo Branimir priobčil statistično razpravo, v kateri podaje sliko o vrsti zuposlilve. starosti, -polu in o dohodkih ljubljanskega delavstva in nameši enstvu, Njegova ruzpruvu je sestavljena nn podatkih OliZl) ter trgovskega bolniškega ni podpornega društva in bolniške blagajne trgovskega društva »Merkur.; obsega torej le zavarovano delavstvo in nameščenstvo. Ker jo razprava zanimiva 111 daje v p o g I r s I v strukturo dolavslvu in nuine--čcnslva v Ljubljani, navajamo v naslednjem iz nje nekaj podatkov Število zavarovanega delavstvu znaša uu teritoriju Ljubljane 18.910 delavcev in nameščencev. Glavni del predstavlja obrtno delavstvo (32.55%), poleni pride industrijsko delavstvo (17.57%). hišni posli (15.92%), trgovski nameščenci (14.28%). nameščenci svobodnih poklicev (5.38%), uslužbenci gostilniške obrti (4.83%), nameščenci denarnih zavodov (4.51%), prometno delavstvo (2.65%), mestno delavstvo (1.93%), najmanjšo število pa odpade na kinctsko delavstvo (0.39%). (To pa ne pomeni, da je kniotskcgu delavstvu na teritoriju Ljubljane sorazmerno najmanj, ker veljajo ti podatki le za zavarovano delavstvo in kmetsko delavstvo je od zavarovanju izvzeto.) Ženska zaposlitev je v Ljubljani znulnu, od 18.916 zaposlenih (in zavarovanih) odpade 8.707 ua ženske, tako, da pride na 100 moških 83 žensk. Najmočnejše so ženske zaposlene v grupi hišnih poslov, najmanj pu v kmetijstvu iu prometu — Po sturos(i odpude 77.81% uu delavci pod 40 let. 41.22% je starih med 30_40 lel. Veči- na ljubljanskega delavstvu se lorej rekrutiru iz mladih ljudi, številko, ki se nanašajo na zaslužek ljubljanskega delavstva in nnmeščenstva. niso ugodne. V njih se zrcali težko stanje našega gospodarstva, Oil celokupnega delavstva jih ima 37.-'% d pr v ni zaslužek večji kol 24 Din todu le maj del in sicer 20.37% jili ima zuslnžek. ki jc večii koi 48 Din. Ker obsegajo le številko, ki predstavljajo povprečni zaslužek ludi boljše plačano name«čonslvn. so v primeri z pravim stanjem previsoke in je položaj delavstva samega v resnici slabši kol ga kažejo številke. Ženske imajo seveda retativii nižji zaslužek kot moški. Primerjava zaslužka |>i i posuli eznili vrstah zaposlitve kaže. du je imelo zašli žek nud 48 dinarjev dnevno: v industriji 19.4% vsega delavstva in numeščenstvu v obrti I ".19% v trgovini 34.37%. v gostilniški obrti 4,9%, v denarnih zavodih in zavarovalnic ali 71.43%, v prometu 34.6%, v mestni službi 12.3%. med nameščenci svobodnih poklicev 31,86% ined hišnimi posli ne pride niti t"/,,.,, v kmetijstvu pu 9.4%. Kukor so neznatne te številke, pu vendar veliko povejo: naš /iv I jonski standard stnii silno nizko. Zanimiva razprava je ponazorjena glede nekaterih podatkov / nekoliko statističnimi slikami. zaprtju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prinaša vporaba grenke vode prijetno polajšanje, nos. po mili. soi-. |iol. In nar. /Air. S-br. 1018."». '2."i. Gospodarska literatura. — Izšla je 8. številka Ekonomista«. ki prinaša sledeče aktualne članki" Dr. E. Sladrivič' Formiranje /vanju privrednih pravniku ti Nemačkoj: prof dr. O. Iruugeš: Agrarna reforma u s j t vernim kruje-viuiu Jugoslavije; dr V Brujkovič: Križu trgo-vučke mornarice u s\ijr tu; prof. dr. J. Andros-s\ : Medjuiiarodni položaj Abesinije; dr. 1. Ru-Cuoli: Nove uredbe o zušlili zeml jorudniku i novčulii zavodi A uglo-j ugoslov a n s ko d d. zu ruiiniruujc i promet petrolejem i inini bitumenskim proiz-vodiinu u Zugiebu bo imela 20. docrir.br.i svoj občni zbor. Bilanca družbe zu 31. december 1934 je sledeča (v tisočih dinarjev, v oklepajih podatki za I. 1933): »Aktiva: blagajna 7.815." (7.240.4). efekti 5.362.1 (4.933.8) dolžniki 32.702.1 (40.026.1), nepremičnine, premičnine iu blago 243.348,8 (258.617.6), aktivne prehodne postavke 2.238.3 (1.340.1), izguba 3.881.7 I2.555.4t. Pasiva : Delniški kapital III0.000 (100.0001, upniki 207.068.2 (212.773.5), pasivne prehodne postavke 4.167.4 (1.979.21, rezerva za zmanjšanje vrednosti nepremičnin, tovarniške opreme Iu inventarja 8.315.2 (davčna rezerva 162.7). Zadolžitev Nemčije. Institut lin Konjuk-tuiforschung« ceni javno zadolžitev (države, dežel in občin) za konec junija ua 29.8 milijard mark. Po podatkih finančnega ministrstvu pa pa je zadolžitev sredi leta znašala 53.3 milijard mark. kar pomeni, da si' jc tekom nniodiio-so-cialističnega režima zviš.la /a okroglo 7 milijard mark. Zadolžitev bi Inla sc večja, ir ue bt bit del kratkoročnih dolgov odplačan i/, višjih davčnih donosov. Ruzeu lega se je zmanjšala tudi zunanja zadolžitev vsled /manjšanja vrednosti nekaterih valut od 4.5 milijarde v marcu 1933 do marca 1933 z.a i 9 m lijurde. državni dolg pa sc je zmanjšal vsled konverzije v I. 1934 /a okroglo 340 milijonov mark. Po podatkih instituta za konjunkturo jo bila /udolžitov države, dežel in občin 30. junija 1935 sledeča: država 13.Hil miljonov mark dežele 3.527 milijonov mark občine 11.769 milijonov mark menice za preskrbo dela 5.000 milijonov mark skupno 33.257 milijonov mark Horzn Dne 21. novembru. Denar Kazen Berlinu, Curiha iu Prage, ki so ostali neizpriMiienjeni. mi vsi tečaji narasli. Dvig tečajev se je občutneje poznal v privatnem kliringu. Nu ljubljanski borzi se je šiling dvignil na 8.70—8.80, na zagrebški na 8.705■ -8.805 (8.755) ter na belgrajski na 8.0688—8.7688. — Grški boni so ostuli v Zagrebu neizpremeujeni, v Ilelgradu pa so no-tirali 28.60—2SI35. Znatno se ji' dvignil funt, ki je na zagrebški borzi dosegel 253.53—255.02 (254.22), na belgrajski pa 251.80—'253.40. Tudi španska p« zeta je notiralu čvrste je in sicer na. zagrebški borzi 6.20—6.30 (6.24), v Ilelgradu pu 6.13—6.23. — Borza .je bila danes pod vtisom dviganja tečajev deviz. Ljubljana. Amsterdam 2076 2990.60, 13er-I i n 1756.08- -1769 95. Bruselj 740.60—115.67. Curili 1424.22—1431.29, London 215.34- -217.39. New-vork 134928- 4385 60, Pariz 288.75—290.19, Praga 181.19—182.30, Trsi 354.67—357.75. Promet« nu zagrebški borzi 1.198.973 Din. Curili. Belgrad 7.00. Pariz 20.28. London 15.155, Nevvvork 307.875, Bruselj 52.025. Milan 24.90, Madrid 42.025. Amsterdam 208 95. Berlin 123.75, Dunaj 57.20, Stockholm 78.125, Oslo 76.125, Kopotihngeti 67.65. Praga 12.73. Varšava 57.90. Atene 2 90, Carigrad 2.45, Buka-I rešiti 2.50, Helsingfors 6.675, Buenos-Aires ! 0.8375. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojUo 77-79, agrarji 42—43, vojna škoda promptna 353 —355. begluške obveznice 61—63, 8% Blerovo posojilo 79—81. 7% Blerovo posojilo 70—72. 7% posojilo Drž. hip. banko 73—75. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 78—79—80. ugrnrji 43 denar, vojna škoda promptna 352.50—355. 6% dalm. agrari 58.50—60, begluške obveznice 61 (len., 8% Blerovo posojilo 80 den., 7% Blerovo posojilo 70—72, 7% posojilo Drž. lup. banke 74 denar. — Delnice: Prv. agrarna banka 228— 231. Trboveljska 110 blago. Sečeruna Osuek 130 blago. Belgrad, državo papirji: 7% investicijsko posojilo 79.50 bi., agrarji 46.50 b!.. vojna škodu proniptna 353.50—354.50 (353.50—355), den. 353.50 354.50 (354), begluške obvez. 63.50 64, 8% Blerovo posojilo 80.75-81.25, 7"<> Ble rovo posojilo 70.75—71 (71) - Delnice: Narodna banka 60511—6002 (6000), Priv. agrarna banka 229—229.50 (229). Žitni tre Ljublj ana. Koruza, popolnoma suha s kval. gur. franko vag. bč. postu ju, plač. proti d u pl. za 100 kg Din 101 103, koruza franko ban. postu ju Din 99—101. času primer ia suha. franko vag. nntel. postaja Din 86 S7: pšenica bč. 79-80, promptna dolini Din Krilil; lian. 78 I)in 159—161: ovos: nov, zdrav, suh. rešetun franko vyig. slav. postaja plač. proli rlupl. Din 132.50 137.50. Mlev.-ki izdelki: Moka. pšeničnn og ban. postaja oks. ki. prmn. davek. plač. proti dupl. Din 260 270: pšeiiična og bč. postaja Din 260 -270: pšertie-na 2 bč. postaja Din 240- 245, pšeničnn 5. be. postu.in Din 220- 235; otrobi; pšenični, debeli v egal. 50 kg vrečah bruto zn neto, eksl. prmn. davek, franko vagon bč. postaja Din 110 -115. Zaključeno: 3 vag. koruze. Tendenca mirna. — Novi Sad. Danes borza zaprta, Živina Ptujski živinski sejmi. Konjski, goveji sejem, ki se je vršil v torek, 19. i. m. .ie bil srednje znložen, kupčija pa je bila slaba. -Prignali so 64 volov. 298 krav. 7 bikov. 29 juncev, 53 telic, 8 telet, 16 konj, 59 kobil, 7 žreliel in 1 kozo. skupaj 542 glav živine. Od teli so prodali 113 komadov. Povprečne cene za kg žive težo so bile naslednje: voli (lo 3 Din. krave 1.10—2 Din. biki 2 2.25 Din. junci 2-2.25 Din. leliee 2.50 3.75 Din. konji in kobjle so prodajali po kakovosti od 2IIII— 4.500 Din, žrebeta pn od 300—1200 Din komad. Kukor razvidno, so cene goveji živini zopet, nekoliko padle, kar jo pripisovati oleolnosti, du tlu ptujske sejme v zadnjem času prihajajo le domači kupci in mesarji. Sejem zn prešiče v Ptuju. V sredo 20. I. m. je bil dobro znložen. kupčija pa je bila srednja. Prignali so 348 rilcev, prodali pu so 73 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: pršutarji -I -5 Diu, mastno svinje 5- 5.75 Din, pleniene. 4 4.50 Din; prasci stari do 12 tednov so se plačevali od 30 85 Din koniail. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Mentole. Von Ailvent lds Ostem. Predig-ten und Hoinilien. 360 str. voz. 107 Din — Drinck, Aposlehvort an unsere Zeit...! Kneze Kpislelpredigten fiir alle Somi- und 1'Vier-lage des Kirchciijahres. 243 sir. nevez. 54 Din. Duusond, Die Liturgie der Sonu- und Fest-tage iu Prcdigten. Die Advents und Wcih-nnehtszeit. 112 struni, nevezana 26 Din Fink, Semina. Soiinlagspredigteu. Weih-nachts und Ostcrzeit. 324 str. nevez. 84 Din. Gmelch, Seelenhrot. Prcdigten. Anspraehen und Vortriige. \Veihnucht«- und Osterkreis. j 212 str. nevez. 62 Din — ilerkenrath. Lichle ; \Vege zu tlefen Olauben. Doginalisidie Pre-digten. Nevez. 42 Din — llonnef, Die Itot-! schaft des Wor|es Ootles. Prediglen mil' die ! Sonntiigo des Kirchciijahres. I.-ll. zvezek. Nevez. 98 Din Melzgcr. Pfarrseclsorge und Pfarrpredigt. 697 str. Nevezana 115 Din — Itieger, Auf Oottcs Aekerfehl. Sonntngspi-e-rligton. Von Advcnt bis Pfingslcn. 256 .sir, Nevez. 68 Din — Rieger, Iteifende Sauleii. Sonntagsjjrodigten. Von Advcnt bis Pfing-sten. 235 str. 63 Din — Schubert, Dns Kir. chenjahr auf der Kanzel. 148 str. Nevez. 49 Din — Secboth. Volkskanzel. Prediglen fiir die Somi- und Festtage der hciligen Weilinaehtszeit. 150 str. nevez. 63 Din. Sip. Angela Merici in nično de,o Sfioininska knjiga ob šlirisloleluem jubileju tiršulinskega reda. Spisala Al. Klr-iiieutina Kastelec, uršulinka. Strani 142 s štirimi slikami. Založil jugoslovanski ur-šulinski provincialat v Ljubljani. Cena 12 Din. »Kadar praznujejo starši srebrni ali zlati jubilej svo,ega porečnega dne, se zbero otroci okrog njih, da se z njimi radujejo. Takrat morata oče ali mati vedno kaj pripovedovali iz svojega življenja. Nobena povest ac mika otrok ob takih dneh tako, kot povest življenja njih staršev. Letos praznuje red uršulink svoj osmi zlali jubilej, štirisloletnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki bi tudi slovenske uršulinke rade govorile o svoji duhovni maleri, sveti Angeli S temi besedami nas uvaja pisateljica v krasen življenjepis, prvi v slovenskem jeziku, velike božje služabnice sv. Angele. Z izrednim zanimanjem bo vsakdo čilat vse podrobnosti iz življenja svetnice, ki jo jc božja previdnost dvignila na mistične višave, zlasti pa nas mora zanimati njeno delo za ustanovitev uršulinskega reda Saj je prav la red preobrazil z vzgojo mladine v vseh deželah, kjer se jc razširil, družinske življenje. Slavni opat Ouerangcr je dejal o sveli Angeli: -Ti si ohranila krščanske družine, li si pripravljala soproge in ma tere za bodeči vzvišeni poklic.• Po papežu Pavlu III. potrjena ustanova sv. Angele sc je začetkom 17. stoletja razvila iz koti-gregacije v cerkveni red, ki se je naglo širii po Laškem a Francoskem, pozneje tudi |>o drugih evropskih in inozein.-kih državah. Pc navodilu svoje uslaiiovitcliicc so postale uršulinke vzgojiteljice naroda. Zakaj vzgoja ženske mladine jc pač najvažnejša vzgoja: lo je vzgoja bodočih mater matere pa =o duše domov iu družiti. In kakršne so matere, taki so sinovi, kakršni sinovi, laki ino/je; kakršni možje tak narod, domovina. S prihodom v Ljubljano (1702) so postale uršulinke tudi vzgojiteljice našega naroda. Dolgih stos;demdesel lel ni bilo v Ljubljani razen uršulinske nobene druge javne dekliške šole. Od lela 178'2 delujejo tudi v Skniji Loki. V Varaždinu so hčere sv Angele od leta 1703. Novejši ustanovi sta v Mekinjah in v Zagrebu. Lepa jubilejna knjiga nam zlasti zanimivo opisuje uršulinke, ki so dosegle svetniško slavo, ka kor ludi one hčere sv. Angele ki so pospeševale čast božjo s peresom, /lasti nas zanima zgodovina uršulink v Jugoslaviji. Seveda tii bilo mogoče na skromno odmerjenem prostoru naslikali podrobno velikega dela in zaslug uršulink za vzgojo našega naroda. Resnične so besede, s kateriiiv' je označeno njih delo iu ki se glase: V ljubljanskem uršuMnskeni saincstanu se je dolga leta snovalo bogato in požrtvovalno delo za prebuditev iti prosveto mesta Ljubljane in slovenskega ženslva. Uspehi lega dela so st liki mogočna reka razlili po naši domovini. Ce ie danes slovenska žena učiteljica, prosvetna delavka v narodu in če jih je bilo in ie loliko dobro vzgojenih krširnskih mater med nami, gre zahvala za to u i im, ki s, polagale temelje slovenske /enske izobrazbe: našim uršti-linkatn." ffoncerl l.:wf*lrrtnske0n hvnrtet" Prvi nastop Ljubljanskega kvarteta, ki gu v novi zasedbi strsl n vi ji;-. i gg. i'I'e i f e r (I. violina), Stanič (H violina), S u š t e r š i f (viola) in M ii 11 e r (violoncello), ic za naše glasbeno življenje silno pomemben dogodek, ki je lahko mejnik v našem dosedaj lako bornem, a zn glasbeno kulturo vendar bistvenem komornem izživljanju. K a j I i že la prvi um.lop ic prepričal, da so se. v lej umetniški skupini sešli štirje mladi umetniki v prislnetn smislu bosrile, ledaj ljudje, ki jim je resnična glasbeno umetnost bistveni sestavni del življenja in glavni vir utehe hrepenenju po lepoti, resnici i" dobroti; ki tint jc ledaj umetniško iz- življanje snino po sebi lako nujna notranja po- j trebil, da izpadajo vsi slabši postranski motivi in du jo tako lo umetniško delovanje nujno naslonjeno na veliko me o idealizma. To je v današnjem svetu redkost 'loda prav zalo jo podana viira. da se iz take osnove izvije resnična umetniška dobrina, ker sestavlja bistveno hrepenenje onih, ki jo gojijo, že sama r«1 sebi. ker se v njih srečuje s pravo umetniško darovitostjo in ker Iro vzporedno oblikovana navzven prehajala tudi v širše plasti in tako rasla kot najsiibliinejša glasbena vrsta v visokem in plemenitem razvoju. Tako sklepanje se je nehote sprožilo ob koncertu, na katerem je ta četvorica izvedla tri skladbe: Slamitzev Kvartet v Ireh stavkih. Schubertov Kvartet v Ilirih stavkih in Čnjkovskega Kvnrtel v štirih stavkih Te stilno različne umetnine so hotele pokazati sposoonosti kvartetovcev z različnih strani. Prva. ki si Se išče učinkovite izrazne možnosti v okviru take solistične konipozitorne tehnike, ima svoj glavni poudarek na lesni povezanosti posameznih melodičnih linij z ozirom na medsebojno uravnovešenost spričo samostojnosti in v močnem zaletu v dinamiko. Tu je jiri-cetek komornega kvarteta, ki je svoj polni izraz dosegel v klasiki (Haydu). in se razcvet skozi romantiko in zadnjo preteklost ter je zato prav, da je Ljubljanski kvartet zastavil delo v tej smeri, ki je podlaga za vse nadaljnje oblikovanje. V svoji izvedbi je tudi že nakazal razumevanje le smeri, ki ima svojo glavno silo v čini večji jas-nosli in doslednosti gradnje (čustveni zalet je jk>-I isti jen še v ozadje) Ic da te sile še ul dosegel v polni meri » d i bi znnikovnl izredno stopnjo medsebojne ubranosti, ki je za začetek presenetljiva. pa ta ubranost in jasnost vendar še ni popolna (posebno I violina rada prehiteva). Kolpa jo Iu glavna zahleva za učinkovitost Slamilz-eve predklnsične umetnosti, je bil prvi kvartet v izrazu še manj močan, dočim je že Schubertov, ki se v svoji zgodnje-roninnlieni miselnosti vse močneje naslanja 11:1 čustveno razgibanost, zajel v mnogo večii meri; končno po je zlasti prepričal Cnikovskesa kvarlel. ki se kot pozno-romantična umetnina prevesim naslanja na razkošno čuslvo-vanje, (kjer je Čajkovski poseben mojster), in smo v izvedbi tega dela mogli doživeti že dovršene umetniško momente. Zlasti je Iu zajel 11. stavek, kar je zn izvajalce posebno' laskavo, ker se prav v počasnih stavkih preizkusi umetnikova izrazna moč. Tako pokažejo celotni vtisi, da je. la umetniška skupina v resnici polna umetniške napetosti in ilu ima vse predpogoje dozoreli v dovršen komorni unsuiubl, ko se bo z intenzivnim delom in študijem povzpela še v popolno obvladovanje tehničnih in razumsko podčrtanih sestavin. Čustvenih usedlin pa je dovolj, da bodo še zlasti, ko sc v sebi zgoslijo in izčistijo, izpolnjevale umetninam vsebinsko bogastvo. Koncert, ki se je vršil v okviru Glasbene Malice. je hil za nas |irvovrstno umetniško doživelje in je nerazumljivo, da jo hil obisk Killiarmonič.nt dvorane tako slab. Bog pa ne daj, dn hi to ne ugodno vplivalo na nrvi pilot umetniške eetvo riee. Nepopustljiva volja jo, ki vodi in ki bo tudi tu z vedno stopnjevano umetniško vrednostjo zmagala in še bogato razgibala našo umetnost. V. ti Desetletnim smrti Stclana Žeromskcga. — 20. novembra 1923 je umrl eden največjih |xilj-skili pisateljev, zadnji veliki poljski prerok in duhovni voditelj modernega predvojnega po kolen ja — S t c f u n Z e r o m s k i. N jegovo ime je med nami mulo znano, dasi je bil pisatelj za katerega s'n Poljaki upravičeno upali, dn bo prekosil llevmonla /a Nobelovo nagrado, o/ si jo bo z njim delil. Razmere s, se drugače obrnile iu Zeroniski je postal prvi nagrajenci Nove Poljske in prvi predsednik poljske;,' PEN-u. Njegovi največji romani so- 1'rrd pomlad«. Pepel . Veter od morju-. -Zvesti, rekuc, ..Roža... itd. Svoj čus so pripravljali v gledališču Ltcklu mi je prepeličku. Tc dn pa bo izšel v slovenščini niegov roman Zgodbe gren a.. En škof obtožen drugi škof za pričo Kakor smo že večkrat poročali, pred berlinskim sodiščem sedi na zaiožni klopi škof ikofije Meissen, katerega so hitlerjevci obtožili češ, da je v škodo nemški državi izvažal devize. Dne 19. t. m. pa je bil pri tej obravnavi kot izvedenec zaslišan berlinski škof Konrad grof pl. lJreysing, kar je vzbudilo veliko pozornost. Dva škola pred sodiščem — eden kol obtoženec, drugi kot strokovni izvedenec, to je vsekakor dogodek. Obtoženi škof Peter je zopet sedel ua zatožni klopi. Ze itak bolehnega moža, je dolgotrajna ob ravnava duševno in telesno močno zdelala. Njegov berlinski sobrat pa je nastopil v škofovskem ornalu ter s svojim nastopom silno imponiral celo malenkostnim nemško-nacionahstičniin sodnikom Škof Preysing je govoril v jasnih in tehtnih besedah. Ko je državni pravdnik začel spraševati vse križem, ga to spraševanje ni prav nič motilo. S svo jim nastopom jc škof Preysing državnemu pravdni-ku in sodnemu uvoru pokazal, da vse daleč nadkri-ljuje. Odlična osebnost stoji pred majhnimi narod-no-socialističnimi sodniki. Ker je berlinski -kol kot strokovni izvedenec izpovedal pred sodiščem, vse jc bila velika razbremenitev za obloženega škoia. Jasno in razločno je povdaril, da ni škofova stvar, da bi se pečal s podrobnostmi finančne uprave v škofiji. »Služba katoliškega škofa v cerkvenem smislu,« je dejal škof Preysing, »je v prvi vrsti duhovna služba, vsled česar se mora škof poglavitno pečati s svojimi duhovnimi, zlasti pa škofovskimi nalogami. So pa naloge, izmeti katerih so nekatere zelo povezane s Škofovsko službo, druge pa zopet nimajo z njo ozkega stika. Pri tej priliki bi rad povedal. da so zlasti finančna vprašanja, ki so najbolj odmaknjena krogu škofovih dolžnosti. Skof si bo na podlagi cerkvenih načel lahko rekel, da morajo strogo strokovne zadeve reševati poglavitno strokovne in tehnične moči. Isto je na primer s cerkveno umetnostjo. Ce je škof sam strokovnjak v cerkveni umetnosti, bo na tem polju marsikaj lahko sam naredil. Ce pa ni strokovnjak, bo vsekakor ]x>slušail nasvete strokovnjakov. Na vprašanje, kdo pregleduje vso pošto, ki prihaja na škofijo, moram odgovoriti, da je to po raznih krajih različno Splošno pa lahko rečem, da škof docela izvrši svojo dolžnost, če uradna pisma prepušča svojemu generalnemu vikarju, da jih odpira ler da ta potem v posebno važnih zadevah o tem obvešča škofa Premnogo je vprašanj, katera je treba rešiti kar uradno. Zlasti pa takih vprašanj, kjer je treba strokovnega znanja, kakršnega škof ne more imeti, ali pa mu ga vsaj ni potreba imeti. To velja za primer vprašanja cerkvene umetnosti. Prav gotovo je nemogoče, da bi mogel sam škof obdelati vsa vprašanja in jih presojati, kar jih pride na škofijo.« Ta izvajanja berlinskega škofa so povzročila daljšo obravnavo o cerkvenopravnih zadevah med zagovorniki in državnim pravdnikom. Ko se je berlinski škof grof Preysing odstranil iz dvorane, je večji del poslušalcev spoštljivo vstal in škofa demonstrativno prisrčno pozdravi' .! Po zaslišavanju berlinskega škofa je vstal zagovornik obtoženega meissenskega škofa ter pred lagal, naj se kol izvedenci zaslišijo še trije Ho-laiidci, dva bankirja in en revizor knjigovodstva. Državni pravdnik sc je temu predlogu hudo upiral, toda sodišče je sklenilo v tri izvedencc zaslišali Vsi trije so bili zaslišan istega dne in so obtoženega škofa močno razbremenili Nemiri v Egiptu Velike povodnji, ki razsajajo povsod, so inočno prizadele tudi Anglijo. Iz 9 grofij prihajajo o silnih povodnjih. Slika nam kaže popla vljeno mestece Iligh Street v grofiji Kent. Najmodernejši raj sveta poročila S tem naslovom sporoča švicarski list »Btind« (zveza), ki izhaja v Bernu, o stanju v sovjetski Rusiji. To poročilo je tem važnejše, ker ga je napisal raziskovalec Vitorio Larco Herrera iz Lime (v Peruju), ki je bil prej goreč zagovornik holjševLških naukov v svoji domovini. a sc je kasneje, ko je prejjotoval Rusijo, spremenil v najhujšega sovražnika sovjetskega vladanja. Nekemu sotrudniku lista »La Croni-ca«. ki izhaja v Limi, jc dcjul: »Kar dandanes vlada v Rusiji, je nekaj nemogočega, saj to uiti ni socijalizem ali kaj sličnegu. marveč je vse ena sama strahovita tiranija! Do dna sem bil presenečen, kar sem videl v Rusiji. Na primer, uisem v Rusiji dobil nobenegu človeku, ki bi se mogel od srca smejati. Vsi se samo pritožujejo in trpijo. Povsod jc vse nezadovoljno, čeprav to nezudovoljstvo policiju hudo /.utira. Vsa država jc v grozeči napetosti, je ko bomba, ki se bo zdaj zdaj raz-počilu. Tistega dne, ko ho v Rusiji nastalu nova revolucija, bo svet šele zvedel, kaj vse je moralo rusko ljudstvo pretrpeti, s čim so ga moderni rablji mučili. Z ruskim nučinom vladanja ni mogoče ohraniti kakega velikega naroda pri življenju. Blagostanje zmerom pomeni življenje in napredek in kdor uči sovraštvo zoper imetje in blagostanje, seje samo razdraženost, pogin in opustošenje. Niti ena inozemska knjiga, noben tuj časopis ne sme čez ruske meje! Rusija pa na tisoče ia tisoče propagandnih listov razpošilja po vsem svetu. Ostudno je, kakšne laži vsebujejo vsi ti stavki v ruskih brošurah, ki hvalijo uspehe ruske svobode, češ, da je osrečila Rusijo, a ji je v resnici dala eno samo srečo, to je: lakoto! Videl sem, kaj jedo delavci v državnih restavracijah. Zagnusilo se mi je, zakaj to, kur v Rusiji dajejo delavcu, ai niti za pse!« V nekem članku z naslovom: »Zakonodajoa biserua verižica sovjetske Rusije« obravnava isti list »Bund« poglavje o zakonih v Rusiji, zlasti še o delavskh pravicah. List poudarja, da se nobena druga evropska država ne bi upulu izdati takih j>ostuv za delavce, ne da bi s tem izzvala revolucije. Dalje navaja list. da so v Rusiji tuke delavske določbe, ki naj bi zavarovale delavstvo spričo izkoriščanju, že zdavnaj odpravljene. Delavski zakonik sovjetske Rusije določa n. pr. v členu 37, du dninarjev brez njihovega dovoljenja ni premeščati i/, kraja v kraj. Ta člen so pa spremenili že tako, da je zraven pripomba »če delo to zahteva« —, s čimer je uvedeno postavno prisilno delo! Dalje govori drugu določba, du delavec ne sme dobiti nobenega plačila, če je njegov izdelek zaradi njegove krivde za nič; če pa tega ni zakrivil sam, pa sme dobiti le polovico plače! Slednjič navaja isti list, da se v Rusiji poljska kraja kaznuje s smrtjo in da imajo od 7. aprila t. 1. postavo, ki so z njo lahko tudi 12 letni otroci obsojeni na smrt! Velika zračna bitka je bil hudo ranjen v nogo. Letalo propagandnega ministra grofa Ciano pa se je vse prestreljeno pri Makali moralo spustiti na tla ter se razbilo. Vendar po so abesinske zgube po tem zračnem napadu silno velike. S tem so hoteli Italijani abesinski sunek, ki se je pripravljal, če ne preprečiti, vsaj za vleči. Italijansko uradno poročilo št. 49 poroča iz Danakila, da so se v ponedeljek italijanskim četam v Danakilu udali poglavarji in bojevniki sultanata Biru, ki se razteza od Makale do jezera Giulietti ter do francosko-italijanske meje pri Dadato. S tem so poglavarji sultanata Biru obnovili pogodbo, katero so bili z Italijo sklenili že L januarja 1. 1904. Izrazili so željo, da bi s svojimi vojaki se smeli udeleževati bojev proti vladi v Addis Abebi. Iz Addis Abebe pa poročajo, da se je prebivalstvo iz zasedenega ozemlja okrog Makale Italijanom začelo upirati ter so Italijani s silo rekvi-rirali živino in žito. Da bi Italijani prebivalstvo ustrahovali, so nad abesinske vasi poslali bombna letala, katera meečjo nad vasi bombe in s strojnicami obstreljujejo prebivalstvo. dorasla mladiča. Ko se je Coppet približal gnezdu, je ustrelil in zadel. Ko pa je hotel ubitega orla vzeti iz gnezda, je lovca napadla razjarjena samica in ga obdelovala s kljunom in krili. Coppet, ki je stal na čisto ozki polici, se ni mogel braniti teh besnih napadov. Zato je končno skočil v skalno zajedo, da bi od tam mogel zopet streljati. Pri tem pa si je zlomil levo nogo, nakar ga je vnovič napadla samica z obema mladičema, ki so ga strašno obdelavah. Ko so končno ptiči zapustili gnezdo, je Coppet več ur klical na pomoč. Končno so njegove klice zaslišali obmejni stražniki. Nepopisno težko so ranjenega spravili v dolino. Izkazalo se je, da ima Coppet zlomljeno nogo v stegnu, zraven pa še tako hude poškodbe na glavi in na očeh, da bo najbrže oslepel. in delu velikega nemškega polarnega raziskovalca Alfreda Wegenerja »Das grosse Eis«. Drugo zanimivo delo te strankarske produkcije jc folklorni film »Večni gozd« s podnaslovom »Ein film von deutscher Art«. Micky miško, o kateri je bilo na tem mestu govora zadnjič, so v nekaki primitivni obliki odkrili v Egiptu. Tudi tam so slikarji prišli na misel, da bi v otroško zabavo učlovečili majhno miš in ji dodelili vso smošnost, ki siccr .odlikuje lo človeka. Nn to pradavno sled jo v egiptovskih grobiščih prišel ravnatelj egiptovskega muzeja v Ilru-xellesu Jean Cappart. Ob prvi vesti o teh antičnih sledovih modernega filmskega stvora je njegov oče ameriški slikar Walt Tliš-ney izjavil, dn bo takoj odpotoval v Egipt, Najbrž iskat novih pobud za dejanje in no-hanje svojega burkustegu otroka. Italijansko uradno poročilo na kratko poroča, da so italijanska letala z vso silo bambardirala abesinske čete, ki so se zbirale južno od kraja Bu-ja. Časnikarski poročevalci pri italijanskem glavnem stanu pa poročajo iz Asmare 19. t. m. tele podrobnosti o tem silnem boju: Zračni boj med italijanskimi bombnimi letali ter abesinskimi četami med krajema Ambaladži in Antalo, ki se je vršil v ponedeljek, je bil največji zračni boj od početka vojske. Dva tropa italijanskih letal s kakimi 20 letali sta v dolini Buja južno od Makale zagledala močne abesinske oddelke. Da bi jih lažje bombardirali, so se Italijani s svojimi letali spustili čisto nizko. Nastal je hud boj. Abesinci so zasedli višine krog doline in so od zgoraj navzdol besno obstreljevali italijanska letala, ki so letala tik nad dolino. Kakih 7000 Abesincev je v besnem streljanju iz strojnic in topov obstreljevalo italijanska letala. Abesinske krogle so preluknjale vsa italijanska letala. Vsega skupaj so Abesinci zadeli več ko stokrat, vendar pa so se letala še, čeprav težko, umaknila za prvo italijansko črto. Letalski mehanik na nekem letalu Iz Besanoona na Francoskem ob francosko švicarski meji poročajo: Znanega gorskega vodnika Mihaela Coppeta v St. Pierm je te dni zadela strašna nesreča. Coppet, ki je šele 28 let star, je snubil hčerko nekega delovodje v tovarni za ure v Morezu. Dekle se piše Suzana Labier. Da bi deklici napravili veselje, ji je hotel prinesti v dar Jop orlovih peres. Coppet namreč ni le sloveč vodnik, ampak tudi izvrsten lovec na orle. Coppet je poznal gnezdo, kjer je v stenah gore Cretpcla 2000 m visoko gnezdil samoten orel. Ta kraj leži na skoro nepristopni steni tik ob švicarski meji. Dne 14. t. m. je Coppet zgodaj zjutraj vstal in splezal na goro, da bi ustrelil samotnega orla. Copet pa ni vedel, da si je bil medtem orel že zbral družico in da sta bila v gnezdu še dva skoro Filmske zanimivosti Anglo-egiptovske čete z nasajenim bajonetom stražiio ceste v Kairu. Prva slika iz krvavih nemirov v Kairu. Angio-egi ptovsko vojaštvo prvi dan nemirov se pripravlja, da poseže vmes. Pri nemirih je bilo mnogo mrtvili in ranjenih. Znamenita izdelovalnica likerja Chartreuse na Irancoskem je docela podrta. Od 1. 1800 tamkajšnji trapisti izdelujejo sloveče likerje. V hrib so izdolbli globoke kleti, kjer spravljajo svoje izdelke Sedaj se je hrib naenkrat podsui in veiik plaz skalovja je razdri izdeiovainico likerjev ter poškodovai iudi bližnjo trapistovsko cerkvico. Mladinske filmske ure. Zuvedajoč se vzgojnega in propagandnega pomena, ki ga vsebuje zlasti z ozirom na mladino film, je vodstvo nemške nurodno-socialistične stranke uvedlo zu svoje mladinske organizacije »Ilitlerjugend« in I »Btind deutscher Miidel« obvezne tedenske filin-' ske ure, pri katerih so predavatelji seznanjali mlade poslušalce s tehničnimi strumni filma in z njegovo ideološko vrednostjo. Poleg predavanj so predvajali strankarske in nacionalistične filme, dalje prikaze iz poetične zgodovine Nemčije.filme o nemški armadi in mornarici. Tc ure je obiskovulo nnd 200.000 članov Hitlerjevih mladinskih organizacij. Stranka ima pod svojim okriljem posebno ustanovo »Narodno socialistično kulturno občestvo«, ki skrbi za izdelavo strankarsko in nemško usmerjenih filmov. Zadnje delo te vrste je film o življenju Slin 'JUD. Stnui 7. mariborske občinske uprave Maribor, 21, novembra. Nocoj ob 6 je bila v mestni posvetovalnici j i m,t 'eclna seja mestnega sveta pod predsed-->v nn otpana dr. Alojzija Juvana, Prisostvoval ji I udi okrajni načelnik za Maribor levi breg < , Popovič. Uvodoma je župan poročal o orai-uiui /.,i mestne meščanske šole, ki gn je mv.stui s \ c t v/.el no znanje. Obenem je predlagal, i;.' pogodbenim uslužbencem in mestnim de-l.ivcv :) zopet dovoli običajna božičmea. •a prvi ousek je poročal svetnik dr. Miler. biedba o bencinskih črpalkah -'e vrne odseku v duljnji študij Zavrne se pritožba Josipa Gustin- r zoper predpis davščine na nezazidane par-cele, ker ie postala pravomočnn. Odloži se ugovor tvrdke Avgust Erlih radi zazidave bloka med Žitno. Jezdarsko in Betnjavsko' cesto radi daljnjih poizvedb. Zavrne se ugovor Olge Štefanovič zoper predpis vojne pristojbine za večjo uporabo vode. i.a drugi odsek poroča Aljattčič. Vprašanje delavskega azila se vleče žo skoraj celo leto, Odsek je sedaj pregledal pogodbo, Ui je zelo nejasna. Na podlagi te pogodbe naj bi poslopja zgradila sama občina, Borza dela pa naj bi oskrbovala inventar in vzdrževala azil. Odsek je sklenil, naj r,e vpraša pri Borzi dela v Ljubljani, kdo naj opremi zavetišče in kdo ga bo vzdrževal, La. azil je dobila mestna občina 1,050.0110 Din brezobrestnega posojila, ki ga mora vrniti v 25 letih. Za tretji odsek je poročal Stabej. Program za izdelavo regulacije mariborske okolice, o katerem jc Slovenec« svojeiasilo že obširno poročal, je bil razgrnjen na vpogled občinskim svetnikom v gradbenem uradu, Večina občinskih svet,-nikov si ga je tudi ogledala. Program je bil spre- Ltiznički, Itiidoltu Kernu, dr. Ludviku Rrencelu, Arminki Fahlujlner Upokojenim mestnim otroškim vrlnaricani Utiperli Simonič in Štefaniji Miler-eger se odobri enkratna podpora vsaki po 1000 I lin. Tvrdki llorman \Vogeror sc zniža pavšalna uvoz.iUila za mesne izdelke nu 800 Din. Nahav-Ijalni zadrugi se pavžalira uvoznimi na 8iYl Din izvze.mši državne Odkloni pa si' prošnja za povračilo uvoznine za izvoženo blagi Za peti odsek poroča pudžupau Žebot. Juriju Pristoviliku se izda dovoljenje za otvoritev alkoholnega huteta na Aleksandrovi cesti 1, Ma-, r i ji ltubinšak sc dovoli gostilniška obrt v Pristavil šl. t. Za mestna podjetju je poročal predsednik Ulirnvnega sveta župan dr. Juvan. Obračun in amortizacija za hišice v delavski koloniji bosla dovršena v leku troh mesecev. Izmenjajo so kabli za visoko napetost. Francu likslerju se zniža račun za vodovodni priključek. Odobn so prepis hišice v delavski koloniji šl. -10 ua Ferdinanda Keteja in šlev. 41 na Franca Palirja. Najemnine v zasilnih stanovanjskih hišah sc znižajo za 10% s 1. decembrom. Glede stanovanj v Smetanovi ulici se .jc sklepanje odgodilo. Župan obenem pojasni, cia mestna občina študira vprašanje zgraditve novih zasilnih stanovanj. Upokoji se delavci' Kramherger Matija, ki se mu prizna običajna pokojnina. Dva mestna avtobusa se bosta predelala na generatorski plin. .Mestnemu predsedniku se odo-| bri znesek 2COO Din za nakup umetniških slik na ' razstavi »Brazde«. Javna seja se je nato zaključila in se je na-; daljevala tajna. Glavna točka le seje je bila vprašanje znižanja prejemkov mestnih nastavljencev. jet po predlogu gradbenega odbora. Sprejme se I Občinski svel je sočasno sklenil, da uredba tudi pravilnik o napravi in vzdrževanju hodnikov j o znižanju plač. v kelikor zadene mestne nastav- v smislu določb gradbenega zakona. Kralja Petra Irg se uredi na podlagi uradnega predloga in sicer z zgiaclitvijo dveh prometnih otokov in razširitvijo na Smetrov, Za četrti odsek poroča svetnik P u š e n j a k. Proda sc novo zgrajena stanovanjska hišica v Ve-trinjski ulici za oo.oitfl Din Alojziju in Ani Vidmar, lo. pehotnemu polku se odobri prispevek 3000 Din za slavo. Prodajo se stavbne parcele Dragulinu Neokttsiiosfi Vemo, kateri narodnosti pripada Koroška, ka-leri Primorska, ni pn še ugotovljeno, kaj je z I'.elo Krajino — vsaj za Hrvatsko Stražo« še nc! V 2Gti. številki t. I zopet pogreva izumetničeno in za lase privlečeno vprašanje o narodnosti Rele Krajine in hoče vsem Slovencem v brk dokazati, da je to kos hrvatske zemlje, češ da «o župnije Metlika, Črnomelj, Podzemelj, Semič in Stari trg nekoč spadale pod zagrebško škofijo, da je sprav do početka 19. stol. drža o tamošnje mesto (namreč Metliko) zagrebški kapitel, katero so nekoč : držali naši slavni Alajiiči in Frankopanl. da jo , bila Bela Krajina do 12. stol. del hrvatske de- | žele;; po kratkem primerjanju (po dr N. Žttpa- j niču) vasi in nekaj rodbinskih imen razdeli Rolo- I Kranjce v Iri skupim : Hrvate kot glavno in osnov- i Ijence, nima zakonite pt.dlage in da občinski na-stavlj "nci v Mariboru nimajo previsokih pač ter jc vsled lega zoper znižanje. Občinski svet jc svoj sklep utemeljil s podatki in pritožbo, ki jo je mestni župan dr. Juvan poslal na Zvezo avtonomnih irnst Jugoslavije. V slučaju, da nadzorna oblast kljub temu zahteva znižanje plač. je mestni svet sklenil tako prevedbo, ki ne bo občutno zadela na stavljencev. Umblinnc i očno sluibu Imajo lekarne: Vir. Bakiu-eič, Sv. .lukobu uir 1); tur. Kamor, Miivlošieevn eo-slii šil iu inr, (iurlus, .Mosli!, I /Vi>Hl v! jaht i odšel, n podružnico 1: Hoteli?! ie-netta kluba Ljubljano r i inir. - voj rodni siv. t io lok v petek, lino 22. i. in. uli s v trostilui Pri rnoi . 1 Kino Kodeljeen i^rit ilnues nI) LI) in julri ob I Mil, 17.no in 2:1 t' i lin o Abesiniji. Kot predigru 1'ilio o ljubi ionskem evlinri.slio.neiu koioiresu io barvana sme^uicu, Celje DRAMA Začetek ob 20 Pelek. 11. iiovumbrn: Zaprln Sotiola, 2:i. novembru: liratoiuor no Metaei. Kod A. \*edel.iti. .'I. novembru ob r.: Frak uli od Krojadka dn ministra. Izven: Zui-Ž.ulio cono. Ob 20: Kitko :o boliatiš. t/.voo. '/11 i / ; 1111 ■ cono. Ponedeljek. 25. uovciliiirii: Otroci Kod 11. OPERA Začetek ob 20 Potek. 22 novembra ob 13: M"nnn Dijaška nredalavn I m liloboko z.nlžiuiib eenali Mil ' b, i.', Din liti v/dol Izven Sobola, • 2:t. novojybru: l'ri belem konjičku. Iz.ven. liloboko /.icžane eone o.l 21 Din navzdol. Nodel.iti. 24 novembru ob i ,: Mamze.te ,\'itoi"lie. l-zveii. iilolmko znižinie oeno o.l :10 Min niivzilol. - Ob 2ll Madame lleihrtli/ Izven. Globoko '/.nižino' efne ml :lll Din unv/,itol. Ponedeljek, 2,». iio\-onilirii: Ztiprlo. MAHIMC)RSK{) (il.EDAl IšrF Potek, 22 novembra: Zaprlo. Sobitt;i, lil. novem bvn ol> 2n: I'ilior e ktt.atcn lie.l A. Nedelju, 21. novembru oh 1: \ ihor e l:o:arcu, - Ob "H: Majdo. Krstim ','■■. novembru. Prodavul bo - sproinljevatijem šokre v semiški župniji, ki se .pod vplivom cer- • »kloptlčntb »lik Alojzij Dom»«_r D. J. o slovenskem , . /-,v '.. ...j , a . ■ ■ i n[Sljonu v UetiKu i i. IH, pol popoldne bo prodava kve, sodnije (?) m sole od nekdaj stejeio med , nil! 5„,sk„ mlttdiu„. nb s ,m .;„ „. rusj„. „ti pret..- flovence. Isti slučaj je tudi S tailiosnjimi Hrvati, vati« !«wta » veliki dvorani I.Jolske |ioso.iiliiie.e. Pred ki številčno in etnografsko prav za prav tudi i iirudajii vMojuiSc za vii-ko mladino v Slomškovi ti predstavljajo Relokranjce- (po vsem pravopisu ■ "kOT,M '-u »siale v Prosvetnem lajfilsivn, tudi Rele Kranjce). Tako -llrv. Straža- modruje o tem vprašanju, i s katerim se mi, vsaj upamo, nc bomo več dolgo ! pečali, ker ni resno. Kam je Udo spadal v davnih ! -toletjih, to vondar ne odločuje o njegovi narod- | nosli! Zidani most (takrat ;>Steinbriick) je nekdaj spadal pori islo oblast kakor Leoben, iz lega pa I še ne sledi uiti, du je Leoben slovenski, nili da jc i Zidani mosl nemški. Znder spada danes pod Italijo, kakšen dokaz je to za njegovo narodnost? Kaj bi bilo s hrvatsko Dalmacijo, ko bi o njej odločala zgodovinska pripadnost! Zgodovina je zgodovina, zato Slovsnci nn mirovnih konferencah i nismo zahtevali zase Panonije. niti Berlina, tudi listega predmestja ne, ki se imenuje Nova ves . 1 tudi čez Kolpo in Sollo nismo šli. ker smo prav i rešili naslavo. »Kje dež gre? Do Kolpe in Sollo uro dež, tam čez pa --kisa pada«! čeprav so liuli , tam čez še vasi kakor Kupinec, Desinec, Drago- , nožec, proti Lisku pa Kurilovec, Vel. in Mala Oo-rica in Ribnica, čeprav se vas, v kateri bo v kratkem stal spomenik pesniku Lepe naše domovine,-, imenuje Klanjec. Hoteli smo ostali resni ' ljudje in smo se sprijaznili z zgodovino, ki je 1 mejo našega naroda postavila na Kolpo in Sotlo. Kakor smo druge meje branili pred Turki, Nemci j in Italijani, bomo branili tudi to. tudi pred llrv. . Sražo«! Menda vendar ne bo . llrv. Stražac tako j dolgo dregala v lo že zdavnaj rešeno vprašanje, j da bi morali naši znanstveniki, ki imajo na drugih | mejah dovolj dela, njej posebej dokazati, da ie 2X2 = 41 Tudi naj maEkovstva na robeh Slovenije ne istoveti s hrvatstvom, ker je po ideji mednarodno marksistično, od slovenstva je ostalo v njem le klečeplazstvo, lastnost, ki jo vsi slovenski izdajalci nosijo s seboj v vsak tabor, kamorkoli kinknojo; imena vaoi knkor Kupinec, Klanjec |>a ; vztrajno namreč pišejo Kupitlac, Klanjac .... če-jirav dr. Maček dosledno govori Kupinec .. Če se že >Hrv. Straža« lako rada peča z narodoslovjem, naj raje ugotovi, čigava je Bosna, Lika, Srem. io 1 kje bi še bilo potrebno začeti s tečaji za nepis- j mene, kakor ga jc uvedel šolski odbor na ljudski šoli Ivana Filipovima v Zagrebu, čigavo je Zagorje, Posavina. Podravina in Bela Krajina je pn že zdavnaj ugolovIj. no! Za narodno pripadnost \ je merodajna samo zavest, pravi tndi llrv. Straža« (mi bi rekli šc: f kupna kultura). -Urv. Stražo- prosimo, tla v bodoče piije Črnomelj, ic Črnomalj., slovenski marksisti naj pn pišejo še naprej Kujiiiun: . če se s leni bolj |irikupijo! , Mejnikov |>n menda ne bomo proslavljali -- lo je prazno delo zn diplomate, ki ga j>u upoštevajo le rnilnlkll 1 Kolpa in Solin jia naj hoslu nam, posebno nam. ki nas druži skupnis vetovni nazor, meja, kjer si bomo roke podali če smemo mi prili lju kot Slovenci, ker Hrvatje in lako imenovani planinski Hrvatje- se ne bodo nikdar sprijaznili, jiač pa llrvaljo in Slovenci, da bodo šli složno na skupno delo, ki ga je za vse dovolj, zvrhoma dovolj! AH ie tud\ lo propaganda za zimski šport? Programi Roefeo Liubiinno; Petek, T!, noeembra: II SoE-;kn ura: Kako -mo poslušali orvio rudio 1 šoli (g. M. Trular). — 12 Krni ee.rl luivuiskill kimr fiiloš'e). 12.1." \*reniensl:;i n;i|i" ved. poro ilu. ta Nuiniveil ('-osa, obJ:tvti sporeda, otn e stilu. - kl.t.i Kiioirski reproiUielrnni koneerl. - 11 Vremensko poroeiio. bolv.ni te*u.ii is t) koznioliki (ilr. v 1'Vrrueilk). iS.211 M ieliele Flelu poje (plof 1 -■- i.s.lii Pravno nreiluviin.le: ft /nšfllti upnikov (irosi,. ilr ,io>e Vorširl, l!l Nujioved ";i ne. vremen*.!,":l mi poved, noro^iin. objavil sporedu, obvestila. - I'.1"' Nueionulun uro. H lin u ■. ,liifroslu\i,ii (dr. Darko An djelkovie i/ '/njrreinil Koninrui koneerl /uirrel)s: .--'ii kvni-telu (Mirnno\'. tlruf, Arunv i'ubbr.1) Ivoueerl zn-jrrnbSkili inmlriirulislo\. ('ollo solo konee T. Ko?-, ■ i Pii. 22 Nuno v eil i"-:i.. :i, vreme ilu. oli.illv.-i sriorrdn. 'r, '/.n (Rn.KIAi luz-zi. Odse!, /a tujski promet ' ministrstvu tt-M-\ine in industrije namerava letos jioscbito jio-globiti projiagamh /a zimski šport v naši drž,'-vi. V to svrltti je jjripravil več člankov /a objavo \ inozemskem čusoj>isjn. Pozilravljurno ia korak naših oblasti, snj ni nobenega dvomu, da nam prinaša zimski s|>ort nc samo \ jjoglcdu zdravja naše mladine, Icmieč tndi v nirističiicin, torej gosjjodarskem pogledu od leta do letu večje koristi. Doživeli smo pa, v drugače tu ko lepem razvoju zimskega športu, naravnost neverjeten jio-jnv, tla je dal neki jicsestnik ua Dolcujskom. kjer se ic organizirano sinučurstvo komaj začelo razvijati in kjer so tluni \si naravni pogoji. da se Icjio razvije v korist vsega domačega prebivalstva, pred cerkvijo razglasiti, dn smučanje in sankanje po svojem in svojega zeta zemljišču pod kaznijo pre|>oveduic. ln ne samo m. nregruilil je celo spnici-it' iu navlekel nam liosi kancgn drev ja, ilu Iii i.iko iineutogoc il sinu čanje. Inicnn zuenkral uoiemo onioiiiti Inki /gleili vlečejo, čc imnjo kuj liniultiojjii uspeha iu t o ko 11icj.11c1110 priti lju. kjer bo kotlet v segu našemu zimskega sporlu. Da In sr uum smejali, če bi m- smelu nu sa uilniliu,, pozimi rnjnt. po zasneženih jioljunah. je menda jasno. Prepričani smo. tla bodo ua pristojnem mislit znali spravili v sklad jiriztulev m je odseku 'a tujski jirotncl v trgovinskem ministrstvu s takimi Jirinieri ubijanja in uničevanja vsega, kar smo doslej s tako težkim trudom in tolikimi gmotnimi zrtv.inti storili uu jiolju /imsk.'gu športu Baltska ujiravu jiripravlju liaie šir^i anketo, iki kateri se Im to vpiu-unjr letncljilo obravnavalo, jtotein liotlo pu storjeni v Btdgr.i-tlu potrebni koraki, ilu -e bo lahko nu- zimski sjiort nemoteno razv i jul. Smo lik pred svetovno oliinpijado. Bolj kot kdaj jireje je polrebna sezadostua in temeljita priprava naših športnikov, ki bodo nastopali v Berlinu. Za našo lalikoatletiko pa je se prav posebno važno. 5. Primi žogo v desno roko lako kakor kroglo ter jo suni od -obe na isii način kakor kroglo. Isto [»novi z levo roko. ti. Vlezi se na Ila, da sc s trebuhom dotikaš kajti zadnja leta smo dosegli na tem polju že prav , tal, z rokama pa primi žogo ler jo preuesi nad lepe uspehe in ludi med ljudstvom se ie precej raz ! glavo in jo odsitni naprt-j ... ........... j^ir. .,.,, n„ ..r, L-! širila lit panoga telesnih vaj. Pa ne samo one, ki pojdejo na olimpijske igre, temveč za vse lahko-atlele je polrebna gimnastika preko zime, če hočejo lakoj spomladi nadaljevati tam, kjer so jeseni končali. Zato bom podal nekaj najvažnejših vaj. katere naj izvajajo atleti čez zimo Najpreje nekaj gimnastike. I Teci 5 do 10 minut po telovadnici, da se malo ogreieš in razgiblješ. Pri teku pazi, da tečeš lc|io naravno. Korak naj ho dolg, kolena dvigaj visoko, z rokama močno nihaj, v rarnah bodi sproščen, fvesti imej nalahno skupaj. 2. Iz temljne stoje (to je sloje, v kateri sta stopali vzporedni ter za širino dvojnih dlani odda, ljeni druga od druge poskakuj visoko v zrak. Na vsak tretji skok napravi najvišji točki naslednje: a) nogi obdrži skupaj, z rokami pa izroči, b) nogi skrči, c) nogi močno raznoži, č) desno nogo močno preduoži, levo zanoži ter obratno, tl) z nogama mahni v 'evo, istotako z rokama v vzročenju, trii|> močno odkloni v levo in nasprotno, e) pri doskoku na tla prekrižaj nogi tako da jc pri enem doskoku spredaj leva in |>olein zojh-i desna noga, kar ponavljaš najmanj petkrat. :). Vadi iz temeljne sloje globok preilltlon tako, da se z rokama, ki visita dol, dotakneš tal. Gib sc ritmično ponavlja. Strogo jc paziti ua kolena, ki morajo biti docela napeta. Vaja ima namen pre-teguili mišice na zadnji strani nog. Smoter jc dosežen, kadar pridejo šport 11 iki s celo dlanio do tal (seveda ob napetih kolenih). 4. \r. ležne opore za rokama sc odrini v zrak toliko, da moreš plosknili z rokama, preden |i.ideš zofiet v ležno oporo. 5. Iz temeljne stoje s priročenjem pred trupom (mezinca skupaj, dlani naprej); energično suvaj v visoko odročenje. ,i nekoliko nazaj. Vaja ima namen raztegnili veliko prsno mišico, to se pa sme storili le do gotove meje. 5. Iz temeljne sloje poskakuj sonožno. Meti |X>skokom (v zlctii) skrči nogi, da pridela koleni do prsi. 7 Poskakuj: a) na desni nogi, b) ua levi nogi. 8. Razkoračeua sloja, desnica v vzročenju: vatli predklon, da prideš s prsti (lesne roke de prstov leve noge, tt|)ogneš sc |ia predvsem v kolku lako, da ostane desnica s trupom čimbolj v eni črti. Nato se zopet izravnaš in nadaljuješ gib v zaklon, da sc dotakneš s prsti desne roke tal za desno peto. Pri zaklonu pomakneš bok in stegna naprej, kolena upogneš. Pravilna izvedba vaje obstoji v enako tnernem nihanju naprej in nazaj. 0. Vzroči z levico, z desno nogo pa suvaj v visoko prednožje. Isto ponavljaj z nasprotno roko in nogo. 10. Vatli raznoško čez enega športnika. Ta napravi predklon in prilcgnc glavo k prsim. Nato skačejo drug za drugim. Odbiti sc moramo z obema nogama istočasno, takoj nato pit se oprimemo športnika, ki sloji v predklonu In močno raznežimo. 11. Predmet čez hrbet klečečega telovadca. To jc najlažji način pretnela. lik ob hrbtu klečečega telovadca sc piožcneš energično v ročno stojo. Tilnik nasloniš na bočno stran trupa in se prevališ /a danes sem navedel nekaj glavnih vaj. s katerimi naj se bavijo lahkoatleli preko zime Jasno je, da je še polno drugih vaj, s katerimi se s|y>rt-riiki pripravljajo za pomladaii. sezono, vendar so to glavna, katere je treba pri vsaki uri predelati. Iznajdljivi voditelj si bo sc sam poiskal še kake vaje, če se mu bo zdelo potrebno. V eni prihodnjih številk |ia se bomo seznanili šc z nekaterimi drugimi vajami, katere morajo lahkoatleli izvajali, če hočejo ostati v kondiciji. To so predvsem vaje na orodju, skoki, plezala ild. I. K—ci Nogometni brzoturnir SK Slavije v I jubljuui itn igrišču SK Jadralni \ nedeljo ob t" .Najmlajši ljubljanski nogometni klub ~šK Slavija |>ripravlja za nedeljo ljubiteljem no gometa lepo tiresenci en io: brzoturnir s sode bivanjem SK Ilirije. ^K llcnnesa iu 'sk Jadra na. Cekine se bodo odigrale krat po 20 minut v naslednjem vrstut-iji redu: ob 1 "5.00: prvi pur SK llermcs : SK Slavi ja: ob C5.50: drugi pur SK Ilirija SK Jadran: oh I4.4H: tretji par: prcmugtnicn prvih dveh tekem: ob 15,3(1: četreli juir: zmagovalca prvih dveh tekem. Sodelujoči klubi so se obvezali naslojiiti s svojimi |)rvimi garniturami in je vsled tega (pričakovati lejiegu nogometu, kakršnega že tlolgo nismo videli \ zadnjem času smo gledali le ostre borbe /n točke, torej nam bo tn turnir prinesel igro ki bo res lepa za oko in ki navdušuje Da bodo udeleženci -r bolj miimiraiii. bosta prejela zmagovalca tretje in četrte tekme le|).'i darila. Opozarjamo ŽC sedaj Jiristaše liaslojiajočili klubov na ta turnir, ki bo gotovo vsakega gledalca zadovoljil. Športne pririp(fi'fiip S K Reke \ soboto 23. t. m. ob 20 v tclovaduii i šole na Viču smučarsko predavanje s skio|iiiettimi sij. kurni /a odrasle. \ nedeljo 24. t. ni. dopoldne |>o šolski maši broz|)lačno mladinsko jiredavaiije zn šolsko mladino istotam. Obe predavanji bo ime! znani sjiorlni orga nizulor g. Ante Gnidovec. \ nedeljo 24. t. m. ob 10.30 gozdni lek nu strelišču poti Rožnikom. Popoldne ob 14.30 na igrišču Reke nogometna tekma SK Ucku:SK l>i-k iz Domžal. t" isti donos sobolnegu |tredn vuri jn in nogometno teknil' je namenjen \ kori-t božičnii-e zu rev no šolsko mladino nu \ ieu. Pripravo naših plavačev za ol/tnpiiske igre Jugoslovanska plavalna z,vez,a jc na eni svo zadnjih sej nilti, da pošlje liti jilavuluc Vlkiorju | lintioved. ; nor I ple Drugi pro< ranu > Cerkveni vestnih Karmel nn Seln. V nedeljo, dne 24, novembru, nn lirii/.ni.k sv. -iiitie/n od Križa, tio \ kariuelski cerkvi iki s,,jii pri I .illbl Jim i: Ob li :m tiliii sv. i mi š n preil izpo-luvljuilini sv. ltešujlul Telosoiu. Ob s slovesni! sv. iiiiisn. Oti II farna sv. innšn MošiVauov. — Ob Iii pridiKU iu pele tiinaije. 1'eleh. t1 norimhifi: .Hclirruil: 2n 1,'usioi l:! i m 2n.Iiil Pi'eilav-1111 ie o l.ev u Tolstoju iu nieuovit lirnniu "Vin-- letne . 22.211 ttoro 'iliove s'kliull e nn ptošijill. Ihtnnj: 2il Otiere!'; SVnšnln v operi ",i l.oi'lvinir:i in Seslrn iz Prin-e o l MiiUerjii 22 In K uicerl /n -n luivn. ':l.l.'i Plcsiin fflnsbn, lludhnneidn: l!l."n Itelii nljevu iiperu Vorimi . - 22.:tll Cifnilska tzlnsbu. 2:1 Pleš' e \flly»-Trsl: 'li.."ni r.olilimib.vn Iromisi'in Zal lltbl.ienn 111 v i. i 11 1 n . I): ■n-Knrl: 2n..",:l ('nhiiUt vn' n imerelit Pel lionl.ilientov . Pratia: 211.111 lio-pmi neloH.T.el Iitins \Vei-kopf . inl1 i-kn itfril od Kunki ""V, Piiš ", lholisinrn: -"i :'il Varieim* pesmi "ii.i,"i VoVtškll 0*odlei. JI.3M ' ..'t.i-t.-oiieel". 1'ni'Oin: 211 Koncert z.li mlnivn. -.'I ttiinsl. i-Kov/.-i'ov:i -. 'tie rezn-ln 22. tt..iy.iio>v irodultni koneerl. :l'l Pl ,- , n. :■>■,„: "H lu VoVr.it l.oneerl iz Sn.-irliriie.'-nn K Kitirr*hera: "U.4II No.-n ovk estruliin fflaslin lin; b>iro-rro/islora: 2n.tn IM o:i iflnstin Frnni-lnrl Sinllilael Vonnkoro-ljnikn: "li.lll Mozrirto. "ik-ln-. Kohi: 21.tli Pester "civrnin. "I l\*.,........ ui'1'e.-ter. /JemitiIIiiil,1!': m .311 OrkestrniiO > . "l.lil 3fnrrk I viru -zn ple. na noge. Roki imej napeli, hrbtenico ulekni. Z no- 1 tekme o priliki olimpijskih iger vaterpolo r trama moraš opisati čintvečji lok, ob koncu |\a jih : prezentauco in slnTeto 4\2tio m prosto, lako bo skrčiš, da padeš v visok počep. Največja brzina I jugoslovansko plavalna reprezentanca štela mora biti v nogah. ; okrog 13 ljudi. Za štafeto pridejo zaenkrat v 12. Izvcdi velik izpad (predkorak) z levo na- j poštev naši najboljši plnvuči: Luka Ciganovič j. nogi vz|X)redni desna no?a na prstih po- \ (Jugi. I onko C,uz/uri (Jadrun), Drnško \Vilfan (Ilirija). Mini iu Stockcr (Viktorija). Možno je. ila se bo tekom priprn v po ju vil šo kak drug lilavue. ki Iii prišel v |iošicv zu mesto v štafeti uli posamezne tekme. Ravnotako strelni jugoslov. plavalna /veza za tem, tla priprav i jioc diiicc iz štafete za posume/ne jiroge, na katerih so najboljši. Za izbiro vvaterpolo-rcprczcntunce bo |iri-redila jugoslov. plilvulna /vozu poseben |ired-olimjiijski turnir s pozvanimi igralci, n z najboljšimi bo izvedla pod strokovnim vodstvom skit|)en trening v nekem bazenu, ki je najbolj -ličen lako glede votle kakor klime oneiiiu v Rerlinu. ila bi sc nu la način igralci čim bolj privadili hladnejše vode. Jugoslovanska plavalna zveza je osnovala svoj poseben olimpijski fond za pripravo tek movalcev. \ tem fondu je sedaj 12.(1' I Din. kur |ia je seveda mnogo premalo za vse predvideno stroške. — P^trccloonflifi Temno moilei te.ilen dumttki ,/, • nt I. ,'e iiil pozabljen v nonodel iek. illie IS t. m. v plek t r i "nelll viz.il išiške nroti SI Vidu ol) pol s z.ve.Vr. Poštelipgn ini-ditelju vljudno prosim, lili tsti vrne V upravo .Slo v uuea . prej, uvjj^i v£|XZIVUIII " " utoiiu te,,;., oa (jiaiui jjv,- , krčma, v leni položaju trikrat prožno zanihamo ter nato jKiskočitno z desno naprej, z levo pa nazaj ler zopet trikrat zanihamo in zo|>et zamenjamo nogi. Vse lo ponovimo desetkral. H \v. Icžne opore za rokama skočimo v j^oče|i med rokama, nalo zopel odsitnemo z nogama nazaj v ležno oporo zn rokama. Vajo iionovitno najmanj desetkrat. 14 Vlezi se na Ila rta hrbet, preuesi ob močno upocnietieni Irimn -deioijeni nogi preko srlave. du se dotakneš ; njimi (al. nalo ju zopet po- ; časi prenesi lako. tl:: zopet ležiš v prvotni legi. Vajo pr.novi desetkral. Isto vaio izvcdi obratno, lo ie, d,'i se iz prvotne opisane lerrc ua hrbtu rn vzročenictn rok dvijmeš z gomiim delom telesa prav -ločiisi nor in ro(em nadaljuješ gib naprej, da ro-ideš 7 glavo do kolen. Tudi to vajo ponovi desetkrat. 15. Poklekni na obe koleni tnalo narazen stooala steftii ler izvcdi močan zaklon, in sicer tako. tla prideš z sdftvo do 1.1I. Vaje z medicinsko žogo 1. Iz razkor.ičene sloje suvaj medicinsko žogo z obema rokama vodoravno proti svojemu nasprot niku. 2. Zoi/o primi z nogama ob strani ler sc odrini visoko v zrak obenem im vrzi obe nogi v prednosti ler odstini žogo proti svojemu sosport-niktt. 'V /o"o prcnesi zadaj za hrbet ler jo z za-malioni rek v rzi preko glave naprej proti nasproti stoječemu športniku. -I. lz razkoračenc stoje preuesi žogo nad glavo s tem, ila stegneš obe roki v vzročenie nazaj lz tega roložaja vrzi žoiro v zraku naprej proti na-sproii stoječemu športniku. Vsein klubom LNP. Da sc izogne pomotam iu predbacivanjem ler v vednost klubom, sporoča |xnl pisani odbor, da v akcijsk-tn odhoni I NP ni [iik> in tudi ui odbornika, ki bi bil istočasno odbornik sedanje uprave LNP. zatorej ui ta oilbor identičen z LNP. Odslej sc odbor imenuje: Akcijski odbor na teritoriju LNP. Na la način jc obvarovan odbor tired službenimi vplivi I.NP iu je podana ne l>ristranost delovanja. Akcijski oilbor na teritoriju LNP. l./.sr iHlu-lteuni. "-''jn upruvueK.-i ,Hlbol-it bo nes oti 2') v dniuski s,ii)i kavnrne i'motle. Pr-.-točno in poltiošlevilno. 1'laenlni tečaj e rimskem 1,'t/itd i.*'it s /v Hiti' I Dnlle- zvečer ni) S -e priene večerni plnviiltii /ilrllžen - -uui.ši,u ^imuasliko Vubtllio '-e lntere-,"i >■ 1 dn nns pridejo obisi-n' 11n,ius At-s-er v 'zimsko koonllš , S K Ilirije. MAM OGLASI V malih oglasih velja vsaka 0ese'la Din I —, zoni tovanjski ogiasi Din 2 — Najinauiši znesek za mali oglas Diu l!T—. Mali oglasi se pla ujeio lakoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se ra 5una enokoloiiskn 3 mm visoka petitn vrstica p< Din 2-5U. Za pismene odgovore iriede malih oglasov treba priložili znamko Šivilja vajena vseh del, lire šival na dom za 15 Din dnevno. Pred škofijo 11, II. n, Izučcna šivilja išče službo pomočnice. -Marija Sijanec, pri Fara-zin, šivilja, Sv. Marjeta ob Pesnici. (a) msm Učenko sprejmem. Zglasiti se je osebno. Lojzka Farazin, šivilja, Sv. Marjeta ob Pcsnici. (v) Krojašk. pomočnika za konfekcijska dela — iščem. Nastop takoj. — Kranj, Na skali št. 3. (b) Čevljar, pomočnika za šivana dela (goizerje), sprejme za stalno Med-meš, Nevlje, Kamnik, (b) I ESE3I Vložno knjižico Jugoslavenske banke d. d. ca. 70.000 Din, kupim od najugodnejšega ponudnika za gotovino. Berčun, Ljubljana, poštni predal 151. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka Liubljana. Krekov trg 10. Sobe ODDAJO: Soho oddam s 1. decembrom dostojnemu gospodu blizu mestnega parka. Maistrova 1, Maribor. (s) E2S2J! ODDAJO: Dva dijaka sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano v bližini II. drž realne gimnazije Naslov v upr »Slovenca«. 14234 (D) Hubertus nepremoCliiv 250 Din. otroški s kapuco 145 Din. dobite prt Preskeriu, Sv Petra cesta št. t4 (11 Namočeno polenovko vsak petek svežo, nove domače salame in vse druge delikatese — nudi 1 Buzzolini, Lingarjeva ulica, za škofijo. (1) ŽelodCni liker > BALKAN« grenki in sladki Na debelo in drobno MAl.KOM Gosposvetska c^sta št. 13 dvorišče Koli/eja Pisalni stroj »Torpedo« kovček (por-tabel), v najboljšem stanju, naprodaj za vsako ceno. Dvorakova ulica 3/1 desno. (1) Ct avlo •> v O! slan u ruus.ua* >oo prist ni S/nvr/ffcv t,inirnaniinserot P??EMQ<5 D^VA SK Karbo Paketi pn Iv. So.um< Dolenjska cesta Telefon štev 2951 | Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, ki šlika in štopa, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tvšcva 36. fl) N O V 01 NOVO! SLOVENSKI PRAVOPIS Izdalo in založilo ZNANSTVENO DRUŠTVO V LJUBLJANI I»o pravopisnih in pravorefnih nuftelih, ki jih ju odobrila pravopisna komisija Znanstvenega drufitva, izdajo priredila A. BREZNIK in FR. RAMOVŠ VSEBINA: Pravopisna in pravorečna pravila (20 strani). pravopisni slovar, obsegajoč 22.000 besedi (300 strani). Cena mehko vozanl kn,iiiri v celem plntnu Din 80'— N'aklaila pr) Jugoslovanski knjigarni r. z. z o. z. v Ljubljani. NaroČila sprejema Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. „S?©vcnčewa" podružnica liubljana, lur$eva cesia (palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročilu, tičoca se „Sloveitca", in daie tozadevne informacije WBS2r>«-» m mmmmrnmm Volna, svila, bombaž slalno v bogati izberi v vseh vrstah — /.a stroino plelenie in ročna dela no znižanih cenah pri tvrdki | Kari Prelog. Llubliana Židovska ul in Stari trg V globoki žalosti naznaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno dobra in ljubljena žena, mama, sestra, tela in tašča, gospa soprogo izdelovalca kranjskih klobas, trgovca, posestnika in mestnega svetnika v četrtek, dne 21. t. m., previdena s tolažili svele vere, po dolgi, trpljenja polni bolezni, za vedno zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sobolo, dne 23. I. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 13, na pokopališče k Sv. Kri/.m, kjer bo položena k večnemu počitku v rodbnisko grobnico. V Ljubljani, dne 21. novembra 1935. Miroslav Urbas, soprog. Julija por. Kcrn, Miroslava, Irena in Marjan, otroci. Kristina Čaks, sestra. Rudolf Kern, zet — in ostalo sorodstvo. EI.IZA WOGERER NAZNANJA V SVOJEM, KAKOR V IMENU SVOJIH OTROK HERMANA IN LILLY TER SVAKA HUCONA, ZETA IN SNAHE TER VNUKOV IN VSEH OSTALIH SORODNIKOV — VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM TU2NO VEST, DA JE NJEN NADVSE LJUBLJENI SOPROG, GOSPOD INDUSTRIJALEC V ČETRTEK, 21. NOVEMBRA, PO MUČNI BOLEZNI, MIRNO V GOSPODU ZASPAL ZEMELJSKI OSTANKI PRFRANO UMRLEGA SE BODO V SOBOTO, 23. NOVEMBRA OB 15. URI V KAPELI MESTNEGA POKOPALIŠČA NA POBRE2JU SLOVESNO BLAGOSLOVILI IN POTEM ISTOTAM ZAČASNO POLOŽILI K VEČNEMU POČITKU SVETA MASA ZADUŠNICA SE BO DAROVALA V PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA OB POL 9. URI V FRANČIŠKANSKI ŽUPNI CERKVI. — PROSIMO TIHEGA SOŽALJA NA ŽELJO POKOJNIKA SE PROSI, NAJ SE DARUJE MESTO VENCEV UBOGIM KRČEVINA, MARIBOR, WIEN, DNE 21, NOVEMBRA 1935 wm i^ji&lll® Sax Rohmer: Skrivnost dr. Fu- /. rastočim začudenjem sva poslušala, uc du bi vedela, kam nuj to ni ri. »VI le Roj.« je nadaljeval Barton, je odkril, a n tern molčal, grobnico Amcntija - nekega drugega od Ic čudne bratovščine. Videti jc. dn je odprl rakev na licu mesta — Ti duhovni si bili iz kraljevskega rodu iu so pokopani v dolini Bibnii-el-Vlolttk Le Boijcvi uslužbenci so mu radi nekega razloga pobegnili — ko so v deli skrinjo z mumijo — in našli so pa mrtvega, po videzu zadavljenega, poleg skrinje. Vso zadevo je egiptovska vlada potlačila, licmbolrl mi ni mogel povedati, zakaj, toda prosil me je. naj nc odprem rakve Mekare.« Zavladala jc tišina. Resnični podatki o nagli smrti 1'ageu le Roi, ki sem jili tu pot prvič sli-šal, so me neprijetno zadeli, zakaj slišal sem jih iz ust možu s skušnjo in slovesom, kakršnega je imel sir l.ione! Bartou »Kako dolgo je ležala rakev v pristanišču?« je zdajci vprašal Smith »Mislim, da dva dni. Nisem nra/novercn človek Mr. Smith in tudi profesor Meinbold ni. vendar pa zdaj, ko vem dejstva o smrti Pagea le Roi. hvalim v srcu Boga du nisem videl... karkoli je žc prišlo iz rakve.« Navfand Smith je erepo strmel v njegov obraz. »Veseli me sir I ionel da tega niste storili.« ie dejal, zakaj, kurkoli že ma opraviti tisti duhoven Mekuru s to zadevo, - pomočjo Ohranite svoiec&te <^i če želite dolgo uživati dobro zdravje. Pomnite pa, da ohranite zobe zdrave in lepe, če vsak dan vporabljate najpopolnejše sredstvo za ne-go zob, ki nudi najvišje jamstvo v pogledu higiene in katero priporočalo največje medicinske osebnosti. To sredstvo je Glavno zastopstvo z,a Juiroslavijo: ITInko Mayer In ilrnc, Zairreh. Tiiiekove in Tončkove prigode 186. »Žalujoči ostali«. Uorila in slon sta med tem še dolgo, dolgo žalostno stala ob globoki, črni jami, v kateri so njuni zvesti, dobri tovariši izginili kakor v hladnem grobu. Nista in nista se mogla potolažiti nad prebridko izgubo. Slon Jumbo je nemo povešal svoj žalostni rilec nad brezdnom, gorila pa je tulila tako presunljivo in turobno, da bi se človeku paralo srce, če bi jo bil slišal... Potem sta tiho in potrto zapustila kraj žalostnega spomina in imena. Slon Jumbo je bil tako zatopljen v svoje nevesele »misli«, da niti čutil ni, ko sta mu dve majhni, razposajeni opici skočili na hrbet in počenjali tam vsakojake vragolije. Šla sta, pa nista vedela ne kam ne kod ju vodi samotna pot, ki ju je združila v žalosti in nesreči. Joj, joj, joj — dovolj je menda žalosti in grenkih solz za danes, otroci moji! tc rakve je dr. Fu-Manču izvršil svoj prvi mo-rilni poizkus na vas. Izjalovil se mu je. vendar pa upam, da me boste odtod spremili v kak hotel Zukaj drugič se niu ne 1» izjalovil1- DVANAJSIO POGLAVJE Sužnja. Bilo jc v noči, ki jc sledila dvojni tragediji v hiši siru Lionelu. Nuvland Smith in nadzornik Weynioutli sta bila zaposlena z neko tu j inst veno preiskavo v pristanišču, jaz pa sein ostal doma, da nadaljujem svojo nenavadno kroniko. In — zukaj ne bi priznal? — m ij spomin me je plašil Urejal sem si zapiske, nanašajoče se na slučaj sira Lionela. Žal |ia so bili brezupno poni o n jk I j i vi. Tako sem si na primer zabeležil sledeča vprašanja: — I. Ali je kaka resnična primerjava med smrtjo Pagea b Roi. smrtjo Kitajca Kvvecja in Slrozze? 2 Kaj se |< zgodile z mumijo Mekare? "5. Kako je morilec ušel iz zaklenjene sobe? 4. Kak numen je imel gumijast zuinašek? 5. Zakaj se je 1 vvee skril v shrambi? (>. Ali je bila zelena megla Ic privid ■ plod Croxtodove domišljije -- ali ji jc resnično videl? — Dokler tu vprašanja ne bodo zadovoljivo rešena, je nudallevanje nemogoče. Nny-land Smith je odkrito |iriznul dn se nnluija v temi. »Vse kaže, du je ia slučaj bolj primeren za ljudi, ki se pečajo z raziskavo duševnih jm-javov. ko pa za navadnega detekt va,« je dejal vpruv tisto jutro »Sir I.ionel Barton misli zim s ,lu so se pri odpiranju rukve velikega čarodeja nadnaravne sile uveljavile. Za moj del, čc tudi bi isto verjel, sem vendarle mnenja, du je dr Fu-Manču nadziral te sile. Sicer pa razmisli vso stvar sam, pa bova videla, ako prideva .lo skupnega jedra. Ne opiraj se zelo na stvar zelene megle, marveč se drži dognanih dejstev!« Začel sera s tem, da sem pioo izpraznil na pepelnik, nakar sein s pipo v roki čakal. V hiši je bilo vse tilio, zakaj moja gjspodinju in slu-zinčad so bili zunaj. Med ropotom mimo vozeče električne, cestne železnice sem slišni, tako se mi je zdelo, da so se odprla vežna vratu. V sledeči tišini sem poslušal. Niti enega glasit nisem mogel zajeti. Stoj! Urno sein segel v pre-dal mize po revolver in ostal. I'u je b i 1 nek šum. Nekdo ali nekaj je sko/.i temo lezlo po stopnicah! Ker so mi bila pošastna sredstva, uporabljena no Kitajcu, dobro znana. me jc prijelo, da bi skočil k vratom in jih zaklenil l isto šnmljunjc se jc bližalo in sem ga slišal v neposredni bližini zunaj mojih delno odprtih vrni. Nisem več utegnil zapreti jih, zakaj, ker sem poznal grozote, s katerimi je razpolagal Fu-Manču, nisem imel poguma, da bi jih odprl.Sree mi jc divje bilo, oči pa sem imel priklenjene nn progi teme, z vsemi njenimi zlodlievimi silami zdaj, in čakal sem — čakal karkoli ie imelo priti. Nemara je poteklo dvanajst sekund tišine. »Kdo je?« sem zavpil. »Odgovori, ali streljam !« »Ali. ne!« je zazvenel mehak, pretresljivo blagozvoneč glas. »Odložite tisti samokres! Iirž! Govoriti moram z vami.« Vrata so se odprla in vitka postava, zavita v plašč z oglavnico, je vstopila. Roka mi je omahnila, in onemel sem ter strmel v prekrasne temne oči Fu-Mančujeve poslanke — ali če sem njeni izjavi smel verjeti, njegovi sužnji. Ob dveh prilikah je to dekle, čigar zveza z doktorjem mi je bila ena izmed največjih ugank, tvegalo — ne morem reči, kuj. morda nepopisno kazen — du bi me rešila smrti, v obeh slučajih grozne smrti. Zaradi česa je prišle sedaj? Z lahno odprtimi ustnicami je tako stala pred menoj, sc ovijula v plašč in me gledala t velikimi, strastnimi očmi. »Kako —« sem pričel. Nestrpno je zmu.jala glavo. O n ima posnetek ključa od hišnih vrat,« je bil njen presenetljiv odgovor. »Do danes še nisem nikomur izdala kake skrivnosti svojega gospodarja, toda poskrbeti morate za drugo ključavnico.« Stopila jc naprej in mi zaupno položila vitke roke nn rame »Spet si m prišlo, da vas prosim, da me odvedete od njega stran.« jc dejala preprosto. In obrnila je svoje obličje k mojemu. Njene besede so mi v srcu udnrilc ob struno, ki je zazvenela v neznanih zvokih, v glasbi, polni blngozvočja. Ali sem dejal, dn je bila krasna? Ta beseda nc more niti malo podati predstave o njej. Z njeno blesteče belo poltjo, očmi žametne vzhodnjaške temine in rdečimi ustnicami, drhtečimi blizu mojih, je bila najbolj zapeljivo in ljubko bitje, kai som jih kdaj videl. V tistem trenotku mi je srce sočustvovale s slehernim moškim, ki je dni čast in domovino vse — za poljub ženske.