ir^^ft ^^^, ^^^^ тшг т^ t ТИГ"^ ^TSS гжагзк ^^^ Ш ш ш Ш M Ш /mi Ш 24о Din шш ша шш ш ж ш f ^в Ш H ^ s^iSM za inozemstvo ^^ S^F flH^ ^^ _.^Л ^ ^^^ vrstica po 10 Din Din шШШШШР ШвШ^^ ШШШШШШШ^Ш ^f ШШШШШШШ^ О Рп većierr. D nedeljska Izdaja celoletno v Jugo- м j slavili 120 Din, za ^^ Ц Inozemstvo 140 D idensko prilogo »Ilustrirani Sloven« ^^ O Pn vccierr. □ naročilu popust _ _ Izide ob 4 zlulraJ ^ W razen pondellha in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllarlevl ulici il. 6/III | ЧокоџШ se ne vračalo, nelranblrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon šl. 2050. upravnlšlva šl. 232S 1 | Političen list szi a slovenski narod Uprava le v Kopllarlevl ul.št.O Cehovn: račun: l.Jubl/ana štev. №.650 ln 10.34Š xa Inserate, Saralcvo Si. 756 J, Zagreb šl. 39.011, Praga In Dunai šl. 24.797 Nov predlos za podaljšanje stanovanjske zaščite Za naše bratel Dan na dan berete, kako zatirajo naše obmejne brate, kako izganjajo slovenske duhovnike, kako vsiljujejo našim otrokom tuj jezik, tujo kulturo, ne dovoljujejo, da bi se izobraževali naši ljudje v lastnih društvih, zaplenjujejo proti vsaki pravici naše gospodarske ustanove. Manifestirajmo vsi, ves narod kot en mož, da sočuvstvujemo s svojimi brati, da obsojamo krute krivice. Po vseh naših društvih se spomnite o Veliki noči naših bratov, pri vseh društvenih prireditvah naj narod čuje besedo o krivicah, ki nas vse bolijo, združimo se vsi Slovenci v en skupen krik po pravici za našo kri. Naj bi ne bilo društva v naši Sloveniji, kjer bi ne bilo v teh dneh vsaj kratko predavanje o tem predmetu, ki je za nas Slovence življenjskega pomena. Nabirajte povsod darove v narodno obrambne namene in od vsake društvene prireditve odstopite vsaj malenkosten dar Slovenski Straži. Prazno kričanje Samostojni demokrati v družbi z radičevci nadaljujejo časopisno kampanjo proti sedanji vladi po starem demagoškem načinu. Kar so oni, ko so bili na oblasti, resnično zagrešili v škodo države, to zdaj očitajo drugim. Tožijo nad »zavoženim gospodarstvom«, dočim so bili oni, ki niso poznali skoro nobenega rednega proračuna in niso nikoli izdali nobenega računskega zaključila o državnem gospodarstvu — napadajo koruptno in strankarsko upravo«, pa so bili oni prvi, ki so tako upravo uvedli — vpijejo nad s zapostavljanjem prečanskih krajev?, ki so jih vprav samostojnodeniokrat-ski režimi najhujše izinozgavali z neznosnimi in krivično razpredeljenimi davki. Če nepristransko motrimo delo sedanje vlade, pa vidimo, da se je pošteno prizadevala popraviti neenakosti, krivice in napake prejšnjih režimov, kar se zrcali tudi iz pravkar sprejetega državnega proračuna za 1. 1928-29. Dasi je SLS vstopila v vlado, ko je bil proračun v glavnih obrisih že gotov in se ni dal brez škode za svoje ravnovesje tako zelo temeljito predrugačiti, da bi ustrezal vsem našim zahtevam in potrebam — se je vendar doseglo vsaj toliko, da so zadovoljeni najnujnejši pogoji našega gospodarskega življenja in ua-" predka, dočim je vprav Slovenija pod Pribi-čevič-Žerjavovimi režimi in Radičem radi sistematičnega zanemarjanja progresivni nazadovala in bila ob vsakem proračunu obrnaže-na. Pa tudi splošne državne koristi so se takrat na ljubo samostojnodemokratskin) strankarskim interesom kruto oškodovale in zapostavljale. Zdaj je, ne da bi trpele državne fi-nance, po prizadevanju naše stranke eksistenčni minimum za dohodnino povišan za polovico, tako da bo velik del kmetskega in obrtniškega stanu dohodnine sploh oproščen, ustali pa b"do plačevali za polovico menj, ker so se vse doklade na dohodnino ukinile. Davek na ročno delo je znatno znižan, nove hi'o so odslej po vsej državi oproščene tudi vseh državnih in občinskih doklad, vojaška taksa je za en i četrtino znižana, istotako je znatno zmanjšana taksa na vozove. Ukinil se je paragraf, ki je ogrožal naše fakultete in se je obstoj slovenske univerze, kateri so samostoinodemo-kratski in radičevski režimi stregli po življenju, zasigural. Upravno sodišče v Celju ostane, srednješolski profesorji dobe izplačane n. d- preprečilo se je znižanje uradniških plač in so je zasiguralo izplačevanje orožniških pokojnin. Poskrbelo se je za nujno potrebne kredite oblastnim samoupravam in omogočilo delovanje okrajnih cestnih odborov, okrajnih za-stopov in agrarne operacije bodo mogle pod oblastno upravo zopet delati. Ni vse še tako, kakor bi želeli, toda napravljen je velik koiak k boljšemu, pozna se resno in pošteno prizadevanje za ozdravitev našega gospodarskega položaja in je ustvarjena solidna podlaga za napredek ter okrepitev našega kredita in ugleda. Strankarska zagrizenost, onemogla jeza bivših političnih veličin, ki ne morejo preboleli svojega padca, ter želja škodovali vladi, na kateri niso udeleženi, tega seveda noče pri-poznati in skuša prebivalstvo naščuvati, utrditev in pomirjenje naših javnih razmer preprečiti ter zopet omogočili oni divji strankarski melež, korupcijo ter brezobzirno izrabljanje javne oblasti v osebne iu strankarske namene, ki je označevalo režime, na katerih so bili ude-ležeui samostojni demokrati ter od nevednosti hrvatske kmetske mase živeča in redeča se Iladičeva stranka. Tema izprijenima stranka- r Belgrad, 3. aprila. (Tel. »Slov.«) Minister za socialno politiko Čeda Radovič je izdelal svoj načrt zakoua o podaljšanju veljavnosti nekaterih odredb dosedanje stanovanjske zaščite nekaterih najemnikov. Ta načrt je predložil posebnemu odboru ministrov, ki ga bo skupno z dr. Gosarjevim predlogom vzel v obravnavo. Tako sta sedaj dva zakonska predloga. Vlada ni sklepala o tem, kateri se naj sprejme, oziroma katere odredbe drugega zakonskega predloga se sprejmejo v načrt, ki ga bo vlada predložila skupščini. Ra-dovičev predlog se glasi: Člen 1. Prisilno izseljevanje najemnikov, zaščitenih s stanovanjskimi zakoni od 15. maja 192G, 23. oktobra 1926 in 29. oktobra 1927, se odloži do 1. maja 1929, v kolikor se s tem zakonom ne uredi drugače. Člen 2. S 1. majem 1928 preneha vsako dodeljevanje stanovanj. Vsako stanovanje, ki ga je izpraznil najemnik sam, ostane gospu-darju na prosto razpolago. Člen 3. Zaščite ne uživajo več 1. najemniki, ki plačajo nad 1000 Din mesečne najemnine, razen ako stanuje v enem stanovanju dvoje ali več družin, 2. najemniki, ki 'ma-jo stanovanje z več kakor tremi sobami, ne vštevši kuhinjo in druge prostore, ki pa spadajo pod točko 1. tega Člena. Vsi najemniki se morajo izseliti 1. maja 1928, če se za nadalje niso dogovorili z gospodarjem o višini najemnine. Gospodar lahko s stanovanji, ki se bodo na ta način izpraznila, prosto razpolaga. Člen 4. Za ostala stanovanja, ki spadajo pod omejitve, če ne nastopi slučaj čl. 5 tega zakoua, bodo sedanji najemniki dolžni plačevati od 1. maja 1928 trinajstkrat višjo najemnino od temeljne cene, ki se je plačevala ali ki bi se plačevala v mesecu juliju 1914, če se niso drugače z gospodarjem pogodili. Člen 5. Stanovanja, ki ne odgovarjajo splošnim gradbenim in najvažnejšim higienskim pogojem, bodo ostala pod omejihpmi tudi po 1. maju 1928, dokler se ne spravijo v odgovarjajoče stanje. Za takšna stanovanja se bo od 1. maja 1928 plačevala najemnina v tisti višini, ki jo je najemnik plačeval v aprilu 19:?8, in sicer do takrat, dokler se stinovanje ne spravi v odgovarjajoče stanje. Če se stanovanje preuredi v odgovarjajoče stanje, bo- r Belgrad, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Na velikonočni ponedeljek se bo vršila v Zagrebu konferenca gospodarskih krogov, katere se bo udeležilo šest ministrov, notranji minister dr. Korošec, trgovinski minister dr. S p a h o, kmetijski minister S tanko v ič, finančni minister dr. Bogdan M a r k o v i č, gozdarsko-rudarski minister M i o v i č. Na to konferenco so pozvani tudi zastopniki slovenskih gospodarskih institucij. Gospodarski krogi se bodo pozvali, da na tej konferenci predložijo svoje želje in poglede, ki jih imajo na sedanji finančni položaj in na bodočo gospodarsko politiko vlade, ki bo temeljila na najetem posojilu. S te konference v Zagrebu se bo finančni minister preko Pariza odpeljal v London, da tam perfekluira posojilo. r Belgrad, 3. apr. (Tel. Slov.«) Vlada je na današnji seji nadaljevala z razpravo o finančnih vprašanjih, ki so v zvezi z inozemskim posojilom. Ministrski svet je na podlagi strokovnih poročil ugotovil zahteve naše države glede predvojnih in medvojnih dolgov v Franciji. Kakor smo že včeraj poročali, zastopa naša država stališče, da je treba te dolgove plačati v papirnatih frankih, ne pa, kakor zahtevajo upniki, v zlatih. Ker najbrž ne bo prišlo do sporazuma, pride ta zahteva pred mednarodno razsodišče v Haagu. Poleg tega se je vlada na svoji seji bavila z raznimi aktualnimi vprašanji ter resornimi zadevami. Po seji ma je čisto vseeno, če pri tem Irpi država na ugledu, kreditu in dobrem imenu, ki je potreben, da se okrepi naš položaj v Svetu, kateri zelo gleda na to, da bi v Jugoslaviji enkrat zavladal red in mir. To je seveda nemogoče, če se bodo vlade menjale trikrat na leto, če bo opozicija izzivala krizo za krizo, če radi tega nobena vlada ne bo prišla do resnega dela in bo vse javno življenje v Jugoslaviji obstojalo izključno v neprenehajoči, nebrzdani goli bor- do ti najemniki od 1. prihodnjega meseca, pa nadalje 'o 1. maja 1929 plačevali najemnino po členu 4. Člen 6. Do 1. maja 1929 se prep veduje pretvarjanje stanovanjskih prostorov v zgradbah, zgrajenih pred 1. julijem 1914, ki spadajo pod stanovanjsko zaščito, v poslovue prostore, izvzer ši posebne izredne slučaje, za-kar bo dajala odobritve občinska oblast, ki se bo ozir.da na to, ali obstoja v mestu stanovanjska kriza ali ne. Osebe, ki bi to storile brez odobritve, bodo morale spraviti stanovanje v prvotno stanje, poleg tega se bodo kaznovr'e z denarno globo 3000 do 10/4)0 Din. Ce se stanovanje v določenem roku ne bo preuredilo v prvotno stanje, bo oblast to storila na stroške gospodarja in ga povrh kaznovala s 15.000 Din. Ta rok določuje občinska oblast. Člen 7. Nihče ne more imeti istočasno v istem mestu dveh stanovanj. V kolikor spada eno teh stanovanj pod odredbe tega zakona, se bo postopalo z njim kot s praznim stanovanjem. Člen 8. Občinske oblasti so dolžne komisijsko ugotoviti: a) na zahtevo najemnikov, ali odgovarja stanovanje splošnim gradbenim in najvažnejšim higienskim predpisom, b) na zahtevo gospodarja, ali je stanovanje postavljeno v odgovarjajoče stanje ali ne. Člen 9. Gospodarje, ki bi zahtevali za stanovanje večjo najemnino od tiste, ki se določa v čl. 4 in 5 tega zakona, bodo kaznovale občinske oblasti z 10.000 Din, razen, če se najemniki niso drugače pogodili. Člen 10. O vseli sporih po tem zakonu, ne glede na vrednost, bodo razpravljale občinske oblasti. Proti odločbam teh oblasti se stranke lahko pritožijo v roku osem dni kot na poslednjo instanco, na pristojno okrožno sodišče. V vseh sporih po tem zakonu plača vsaka stranka svoje stroške. Vse kazni, ki se izrečejo po tem zakonu, gredo v korist občinskih blagajn. Člen 11. Minister za socialno politiko se pooblašča, da lahko izda potrebne naredbe za izvršitev tega zakona. Ko stopijo odredbe tega zakona v veljavo, prenehajo vse odredbe stanovanjskih zakonov, ki so v nasprotju s predpisi tega zakona. je bil vladni predsednik v avdienci. Ravnotako tudi vojni minister. Četvorka v vsem edina r Belgrad, 3. apr. (Tel. Slov. ) Voditelji koaliranih strank tako zvana četvorka je imela včeraj in danes posvetovanja. Na današnji seji so se ta tedenska posvetovanja zaključila. Ugotovilo se je, da imajo voditelji v vseh važnih vprašanjih tako principielno, kakor v podrobnosti ista naziranja in da je notranji položaj sedanje koalicije popolnoma zdrav in čvrst. Tem sestankom četvorke so prisostvovali Velja Vukičevič. dr. Anton Korošec, Ljuba Davidovič in dr. Mehined S p a h o. Tudi policijski organi odgovarjajo za svoja dejanja. r Belgrad, 3. apr. (Te). »Slov.«) Te dni se je vršila pred jagodinskim sodiščem razprava proti bivšemu okrajnemu glavarju Kazimiro-viču, orožniškemu podporočniku Vukovaru Ba-biču in orožniškemu kaplarju Vukoviču, ki so bili obtoženi, da so Stainenka Joviča mučili v zaporu tako, da je na posledicah umrl. Razsodba se bo izrekla naknadno. Bosanci hočejo, fakulteto č Sarajevo, 3. apr. (Tel. Slov.«) Včeraj je bila na poziv sarajevske sekcije združenja in- bi za portfelje, množice pa se do kraja zdemo-raliziralo po najlažnjivejši in najnesranmejši demagogiji. Ker narodi le države nočejo povratka takih režimov, ker zunanji položaj lerja od nas stabilnosti, mirnega notranjega razvoja in trdne linije, ker ljudstvo zahteva pozitivnega dela na vseh poljih za občo blaginjo, bo kričanje koalicije propalih politikov ostalo brez odmeva. ženjerjev in arhitektov anketa o prenosu su-marske in rudarske fakultete v Sarajevo. Udeležili so se ankete inženjersko združenje, trg. zbornica in mestna občina. Pokrenilo se je vprašanje, da bi bilo treba ukiniti šumarski fakulteti v Zagrebu in Belgradu in rudarsko fakulteto v Ljubljaui ter ustanoviti šumarsko fakulteto v Sarajevu. V tem zmislu je bila sestavljena obširna resolucija in poslana ministrom ter vsem poslancem iz Bosne in Hercegovine. Mednarodna železniška konferenca r Belgrad, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Koncem meseca aprila se bo vršila v Carigradu železniška konferenca delegatov vseh tistih držav, skozi katere vozi SOE. Na tej konferenci se bo razpravljalo o mnogih vprašanjih, ki se nanašajo na te države. 16. aprila so bo vršila v Benetkah konferenca zastopnikov železniških ministrstev Itlaije, Avstrije, Jugoslavije in pa Madjarske, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju bivše južne železnice. Na tej konferenci bosta zastopala našo državo pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic Leonid Fra-nič in načelnik ravnateljstva dr. Bončina. Za poglobitev male antante v Praga, З.арг. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaška, jugoslovanska in romunska interparla-mentarna skupina je včeraj ustanovila inter-parlamentarno zedinjenje male antante za vzdržavanje in poglobitev političnih, gospodarskih in kulturnih odnošajev. Skupni statul so podpisali trije predsedniki dr. Uhlir, dr. Mi hajlovič in dr. Juvara. r Belgrad, 3. apr. (Tel. Slov.«) Odbor tiskovne male antante je imel danes sejo pod predsedstvom g. Švihovskega, predsednika osrednjega odbora tiskovne male antante. G, Švihovski je kot predsednik osrednjega odbora poročal o delu centrale in o važnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu in ki lx>do predmet razprav prihodnje konference tiskovne male antante, ki se bo vršila istočasno s konferenco zunanjih ministrov v Bukareštu. Storili so se važni sklepi. 'Radič po stari navadi demantira v Praga, 3. apr. (Tel. »Slov. :.) Štefan Ra« dič že popravlja svoj intervju, ki ga je objavil »Pragai Magyar Hirlap«. Pravi, da niti direktno niti indirektuo ni nastopil za izpremembo trianonske pogodbe ler da je govoril samo o popravi mej pod pogojem, če bi bil na eni strani Iu kompetenten mednarodni forum, ua drugi straui pa plebiscit za popravo mej. Nešič odpoklican v Belgrad r Belgrad, 3. apr. (Tel. »Slov. ) »Pravdam poroča iz Sofije: Danes je na poziv odpotoval v Belgrad jugoslovanski poslanik g. Ljuba Nešič. Odhod g. Ljube Nešiča v Belgrad se spravlja v zvezo z zatvoritvijo meje po albanski vladi. G. Nešič prispe v Belgrad jutri. V Ohridu ni tifusa r Belgrad, 3. apr. (Tel. »Slov. ) Ob zatvo-ritvi naše meje po Albaniji je ministrstvo za narodno zdravje izdalo sledeči uradni komunike: Zdravstveno ministrstvo odločno demantira, da bi bila v ohridskem okraju izbruhnila epidemija tifusa. V Ohridu se je pojavil samo en sumljiv slučaj pegastega legarja. Serološki zavod pa je ugotovil, da to ni bil slučaj pegastega tifusa. V celi južni Srbiji se že najmanj štiri leta ni pojavil tifus. Kadar so se pojavili posamezni slučaji, so so v takih slučajih storili potrebni koraki. Po odredbah pariške mednarodne sanitetne konvencije so v takem položaju prepovedane prometne omejitve. r Rim, 3. apr. (Tel. :Slov. ) V diplomatskih krogih v palači Chigi se posveča velika pozornost zatvoritvi albanske meje nasproti Jugoslaviji. Italijansko časopisje, ki prinaša te vesti, jim ne pridaja nobenih komentarjev. Občino rubijo f Skoplje, 3. apr. (Tel. Slov.«) Na zahtevo okrožnega urada za zavarovanje delavcev jo sodišče dovolilo rubež premičnega imetja skopljauske občine, ker občina ni plačala prispevkov za zavarovanje mestnih delavcev, da?! je pri izplačilu mezd pridržala tozadevne za konite odstotke. —o— č ^ Dubrovnik, 3. apr. (Tel. -Slov.«) Danea je priplula v Dubrovnik ameriška križarka »Detroit«. Na krovu se nahaja podadmiral Burrage. Križarka ostane v Dubrovniku nekoliko dni, nato pa bo obiskala še ostala naša pristanišča. Zbor zastopnikov našega gospo darstva v Zagrebu t B. S. A. MOTOCIKLI najnovejših modelov 1928, SO NAJBOLJŠI. svetovnoznane tvrdke Schmal Armls Ltd. Blrmingham Zahtevajte cenike in ponudbe! — Rezervni deli vedno v zalogi! Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast-. AUTOHOBILES - MOTOCIKLES, Maribor, Trg Svobode St. t Za ljubljansko oblast: PAVEL ŠTELE, L|ubljana, Poljanska cesta 3. Tel. 2942 Pros/e s/i/ž&e Pomočnika fca skupno delo potrebuje farna pekarna ▼ Kranja, ogoji po dogovoru. — P. in A. Alešovec, Kranj. ZASTOPNIKI (ce) pozor! Če obiskujete privat. odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih cenenih novosti (vsakdo je takoj kupec) v resnici i lahkoto do 200 Din zaslutiti dnevno. Potrebna kavcija 2 do 300 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične novosti: Val. Kovač, Ljubljana, Beethovnova ul. 4. Sprejme se v župnišče stareiši ali mlajši MOŠKI, ki ima veselje pri živini in gospodarstvu. Imel bi stalno mesto, ako je posten in vesten. Naslov v upravi lista pod št. 2842. Sfanova/z/a Meblovana soba se odda. Poseben vhod, elektrika. Mišičeva cesta 23/П, levo. Nasproti vojašnice Kralja Petra. Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718 2—3 opremljene sobe in kuhinjo oddam. Naslov v upravi lista pod št. 2867. Išče se stanovanje soba in kuhinja ali 2 sobi s kuhinjo za 1. maj ali junij v stari hiši. Pet let trpi kot podnajemnica. Ponudbe upravi Slovenca pod »Starejša gospa«. Sladkorne zaboje kupim vsako število po 4 Din za komad franko moje skladišče. - FRAN POGAČNIK — Ljubljana, Dunajska cesta 36. Vsakovrstno ZlatO kopale po najvišjih ccnah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. KUPIM hrastove hlode, hrastove frize in hrastove deske 27 mm, sposobne za izdelovanje frizen. - Ponudbe s ceno in množino na Ivan Šiška, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. Kupim večje tovarniško poslopje z vodno močjo ali ob vodi. Ponudbe z navedbo cene in kraja pod »Tovarna« na upravo lista. Ugodna prilika za nakup različnega mobilja med tem tudi 2 omarici za steklenice za gostilničarje. Naslov na podružnico Maribor. 10.000 do 12.000 kg konjske mrve ima naprodaj: Graščina Turjak. 2717 Priznano najboljša vina se točijo v Ljubljani v »Grajski kleti« (prej pri Fridribn), Mestni trg 13. Vedno topla in mrzla jedila. Za obilen obisk sc priporoča Prva južnošta-jerska vinarska zadruga v Celju. Prodam klavir za 7000 Din. Naslov v upravi lista pod št. 2866. Vino čez ulico črno 11 Din, belo 12 Din, odjem 10 litrov 10% popusta. - Vinska klet, Sv. Petra cesta št. 43. //asa obrt C lili p za legitimacije OIIKC izvršuje najhitreje fotograf HUGON H1BŠER, Ljubljana, Valvasorjev trg. 2583 A® Ф „o so obrnili in pazljivo razbili- In človeku se je milo storilo ob pogledu na tisoče belih, sočnih koreninic, katere so se prikazovale pri prekopavanju plodne zemlje. — (Iz francoščine: I G.) Poincare za Brianda Ko je leta 1924 zmagal v Franciji levičarski blok, se je mogel le malo časa veseliti svoje zmage. Razrušene državne finance so klical« po centralni osebnosti, katero so Fran- i oozi našli v klasičnem predstavitelju franco- j skega nacionalizma in težke industrije — sedanjem ministrskem predsedniku Poincareju, 1 ki je razen skrajne levice in desnice pritegnil skoro vso francosko politiko v svoj koncept. Takrat se je zdelo, da je začela bledeti Bri-andova zunanjepolitična zvezda in dejansko je prišlo, zlasti ob priliki ženevskih zasedanj in običajnih sestankov Briand-Stresemann do načelnega nasprotja med obema predstavnikoma francoskega javnega mišljenja. Poincare se je izkazal kot tipičen razlagavec francoskega pravnega čuta: Pogodba je podpisana, torej se mora izpolniti. Nemčija je Versailles podpisala, torej naj ga izpolni. Skoro v slehernem govoru g. predsednika isti refraln. Reparacije so že itak določene; zasedba tujega ozemlja je časovno točno odmerjena; stare politične pogodbe so še vedno v veljavi. Čemu torej rušiti' obstoječe stanje in prepričevati svet o novi, nujni, za Francijo koristni politični pregrupaciji? Iz teh dni datira znana ka-rakterizacija obeh mož: Poincare ve vse, a ne razume ničesar, Briand ne ve ničesar, a razume vse... Čas je doprinesel dokaze, da politika, tako nmanja kot notranja, čudovito hitro fluktuira in tipa za končnimi, vsaj za nekaj časa stalnimi oblikami. Nasprotje med obema latinskima sestrama se je poostrilo na nož in tudi naj-spretnejši francoski diplomat de Beaumarchais ni mogel odstraniti napetosti. Na jugu se je oglasil španski diktator de Rivera, na kontinentu pa je šla svoja pota, počasi a vztrajno, angleška diplomacija, da si pribori izgubljene postojanke. Baš v tem trenutku se je izkazal ženialni taktik Briand in odgrnil francoskemu očesu eno težkih, a najučinkovitejših možnosti trancosko-nemškega sporazuma, tudi če naj bi se morale mirovne pogodbe v kakem oziru modificirati. Ali je bila in je podana možnost, da bodo šli za njim francoski nacionalisti s Poincarejem na čelu? V tem oziru je važna volivna borba in govori odgovornih ministrov. Volivna borba se vrši v znamenju notranje in zunanje politike, in to tako v Franciji kot Nemčiji. Skoraj simbolično je ta dva momenta ponazoril Poincare z obema otvoritvenima govoroma, zlasti s poslednjim v Carcassonu, kjer je dejal, da so Francozi dovolj pretrpeli, da sovražijo vojno; kjer je podčrtal Briandovo locamsko poli-itiko in končno poudaril: Glede nove ureditve reparacijskega vprašanja morem reči, da bo-tmo pod pogojem, da so naša varnost in naše pravice na reparacije zajamčene, sprejeli vsako ureditev, ki nam in našim zaveznikom ter Nemčiji omogoča biti kolikor mogoče hitro na jasnem glede dolgov. In pa: Potreba evropske mirovne politike in gospodarske solidarnosti. Poincare se je torej izi-ecno priznal k Briandovi zunanje politični tezi; ui obujal več spominov na porursko okupacijo; ni izključil možnosti nove ureditve reparacij, če ni v tem oziru že sploh dosežen sporazum med Francijo in Ameriko. Poincare tudi ni izključil možnosti izvedbe thoiryskih razgovorov za izpraznitev Porenja ter je dal vedeti, da se bo v reparacijskih razgovorih moralo ozirati na Nemčijo. Z drugimi besedami: Iz nekdanjega nasprotnika je dobil Briand v Poincareju močnega zaveznika. »Nikdar se ne bomo pustili izolirati; odločeni pa smo, da bomo delali na zbližanje duhov, da pride tudi do zbližan j a src.« Se nekaj moramo podčrtati. Poincare je ostro zagovarjal misel popolne mirovne politike in gospodarske solidarnosti v Evropi. Brez dvoma namiga vanje na Italijo, o kateri je dejal njen diktator, da je druge države ne brigajo, še manj pa dejstvo, kakšni so ta nt volivni rezultati. Govor o izolaciji Francije nas v tem potrjuje. — Čakati je, kaj bo volivna parola zunanje politike onstran Rena. Vsekako je zelo značilno, da skoro še ni bilo Poincarejevega govora, ki bi vzbujal tako pomirjevalno razpoloženje kot slednji. Ni dvoma, da bodo v istem tonu vodile borbo razen nacionalistov tudi nemške stranke in je misel kontinentalnega bloka z zmago zmerne politike neposredno po volitvah že blizu uresničenja. Hou načrt reparacij t Parit, 3. apr. (Tel. »Slov.) Kakor ve poročati pariški dopisnik >Newyork Times« iz dobro poučenega vira, je baje načrt za revizijo Dawesovega predloga že bolje napredoval, kakor se misli. Baje je že gotov načrt strokovnjakov s sledečo vsebino: Nemški reparacijski dolg, ki znaša po londonskem načrtu iz 1921 vsoto 132 milijard zlatih mark, se zmanjša na 32 milijard in kritje z nemškimi boni. Od te vsote naj se 16 milijard mobilizira v obliki 11 milijard železniških obligacij in 5 milijard industrijskih obligacij, ki se obrestujejo po 5 odstotkov in amortizirajo po 1 odstotek. Z ostalimi 16 milijardami pa ostane obremenjen nemški budžet. To pomeni v primeri z dosedanjimi anuitetami plačilno olajšavo za 40 odstotkov. Mobilizacija železniških in industrijskih obligacij naj služi za likvidacijo medza-vezniških dolgov, ostala polovica pa za plačilo vojnih dolgov. Sedanja vrednost medzavezni-ških dolgov v Združenih državah znaša okoli 4 milijarde dolarjev. Združene države bi dovolile popust 1 milijarde dolarjev samo tedaj, oe bi se dolgovi plačali prej kakor v dogovorjenih 62 letih, ostale 3 milijarde dolarjev pa bi se dale pri emisijskem kurzu železniških in industrijskih obligacij po 80 odstotkov in z obrestovanjem po 5 odstotkov. v Parii, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Po poizvedovanju na najbolj poučenem mestu se ugotavlja, da je vest :>Ne\vyork Tiines« o reviziji Dawesovega načrta napram resničnim dej* stvom preuranjena. Res je samo, da se sličen načrt nekaj časa resno diskutira v mednarodnih finančnih krogih ter da temelji na spomenici, ki je pred nekaterimi tedni krožila med ameriško visoko financo. kellog bo odstopil? v Pariz, 3. apr. (Tel. :>Šlov.«) >Newyork Herald« beleži dosedaj nepotrjeno vest, da državni tajnik Kellog zapusti državni departe-inent in da ga bo zamenjal poslanik v Mehiki Morrow. v Newyork, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Državni tajnik Kellog je imel včeraj daljši razgovor s francoskim poslanikom Clauselom o Briandovi noti ter sta se dogovorila, da se pogajanja zaenkrat nadaljujejo ustno. Če se bodo med tem mogli razpršiti ameriški pomisleki proti francoskim pridržkom, se bo predložil načrt pogodbe, drugače pa se bo projekt opustil. Volna med Anglijjo in Egiptom? London, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Ker je angleški komisar za Egipt poslal v London razburljiva poročila, se je sestal ministrski svet k izredni seji, da bi pretresel egiptovsko noto, ugotovil smernice in dal komisarju v Egiptu potrebna navodila, posebno za slučaj demonstracij proti tujcem. Vlada ni dala o seji ni-kakega pojasnila: govori se pa, da zaenkrat do vojaških operacij še ne pride. Angleška oblastva bodo čakala, kaj bo storil Nahas paša: Ali bo priznal sedanje pravno stanje, ali pa ponovil znane egiptovske zahteve. Angleška vlada računa z možnostjo pasivne rezistence in nastopov proti tujcem, kar bi izzvalo resen konflikt. Angleška vlada osporja popolno neodvisnost Egipta in vztraja na stališču, da je samostojnost, v kolikor je priznana v deklaraciji iz leta 1922, enostransko darilo s strani angleške vlade in da se torej morajo spoštovati v deklaraciji določeni pogoji. V zbornici se je poudarila resnost položaja in podčrtala nujnost pripravljenosti za slučaj, če zadnja angleška nota ne bo privedla do nikakega po-mirjenja. Turški minister pri Mussolimlu v Milan, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Turški zunanji minister Tevfik Ruždi beg je danes dospel v Milan. Danes je imel prvi razgovor z Mussolinijem, ki je bil glasom uradnih poročil samo prijateljski pomenek o političnih vprašanjih in odnošajih obeh držav. Po razgovoru je bil prirejen obed, h kateremu sta bila povabljena tudi turški poslanik v Rimu in državni podtajnik Grandi. Dosedaj se smejo objaviti samo uradna poročila o razgovoru, radi česar še niso izšli nobeni komentarji. v Atene, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Grško-tur-ška pogajanja se po zadnjih vesteh razvijajo dobro. Zunanji minister Mihalokopulos je včeraj izjavil grškim novinarjem v Ženevi, da -e za Balkan začenja nova era. Grško-bofgarska konvencije sprejeta v Sofija, 3. apr. (Tel. Slov.«) Po tridnevni debati je sobranje sprejelo konvencijo, ki sta jo sklenila bolgarski finančni minister Molov in grški finančni minister Kafandaris o izplačilu likvidiranih bolgarskih posestev na Grškem in likvidiranih grških posestev na Bolgarskem. V debati so večinoma govorili poslanci opozicije, v prvi vrsti Macedonci, ki so vsi bili proti konvenciji, ker se emigracija Bolgarov iz Tracije ni vršila prostovoljno, kakor je bilo to dogovorjeno na podlagi konvencije iz 1. 1919. Macedonski govorniki so očitali likvidacijskim organom, da so bili pri cenitvi nepravični. Grajali so tudi predvideni 30 letni rok za izplačilo. Končno sta govorila še finančni minister Molov in zunanji minister Burov, ki sta govorila proti vlačenju političnih momentov v debato. 301etni rok je priporočala ženevska finančna komisija na podlagi točnih študijev finančnega položaja obeh držav. Konvencija iz 1. 1919 je ravno tako krivična kakor mirovne pogodbe, vendar pa se ne da nič izpremeniti. Nova konvencija je sestavljena v smislu bolgarske zunanje politike priključitve k Društvu narodov. Če bi se konvencija ne ratificirala, bi bilo to udarec v obraz Društvu narodov. Konvencija služi za utrditev mini na Balkanu. Za ratifikacijo so glasovale samo vladne stranke. Ne razpihu te kulturnega bo a! v Milan, 3. apr. (Tel. »Slov.«) V kolikor fašistovski listi prinašajo komentarje o konfliktu med Vatikanom in vlado, skušajo kislemu vinu prilivati vode in zagotavljajo, da državo, četudi monopolizira vzgojo mladine, vodijo velike ideje katoliške vere. »Osserva-tore Romano« piše v daljšem članku, da so pomen papeževega govora tolmačili napačno. Papež se briga samo za versko vzgojo katoliške mladine. Ugotavlja, da sklepi, ki so bili sprejeti na kongresu katoliškega centruma, ne^norejo veljati kot naziranje sv. stolice, še manj pa, da je bil kongres po njem pooblaščen. Da prepreči vsako mešanje kočljivih verskih in političnih vprašanj, je papež imel zadnji govor. Organ italijanske katoliške zveze »Unita cattolica« nujno svari fašizem, naj ne razpiha kulturnega boja. List razločuje dve struji v fašizmu: vedno jačjo levičarsko strujo ekstremistov, ki zahtevajo poostritev boja z Vatikanom, in zmerno strujo, ki je napram Vatikanu še nekako zmerna. List je mnenja, da bi taktika nespravljivih pomenila usodno politično napako, ker bi razvnela za cerkev in za državo nevarni kulturni boj. S prekooceanskim poletom ne bo nič. Nemški letalec Kohl tudi danes ni mogel startati na letališču v Baldonelu za polet preko oceana ter je start odgodil za dva do tri dni. * Islam ne sme biti državna vera. V Angorl so mnogoštevilni poslanci podpisali predlog, da naj se ukine člen ustave, s katerim se islam proglaša za državno vero. 27 milijonov za DUhrerjevo sliko v Praga, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Samostan Strahov pri Pragi ima znamenito Diihrerjevo sliko, katero hoče kupiti nemški narodni muzej v Berlinu odnosno njegov ravnatelj tajni svetnik dr. Bohde. Cena znaša 27 milijonov čeških kron. Ker je samostan vsled agrarne reforme v gospodarskih stiskah, je zelo verjetno, da bo prišlo do kupčije. Seveda imata še besedo državni urad za spomenike in pro- ; svetno ministrstvo. Diihrer je podobo naslikal ; 1506 v Benetkah. Slika predstavlja Madono, ! pred katero klečijo papež, nemški cesar in več nemških dostojanstvenikov. * 2000 hiš razdejanih. Po uradnih poročilih znaša število smrtnih žrtev potresa v Smirni 37 oseb, težko ranjenih pa okoli 150. Razdejanih je 2000 hiš, brez strehe pa je 12.000 ljudi. Danes ponoči je bil nov protestni su- i nek, ki je porušil zopet nekatera poslopja, » Velikonočna številka bo Izšla v povečani, doslej ie ne doseženi nakladi. Naročite oglase čimprej, ker izide že v soboto zjutraj Hujskanje zoper oblastni odbor Z raznih strani nam prihajajo poročila, kako brezvestni ljudje izkoriščajo oblastne davščine v svoje umazane sebične in politične namene. Dasi znaša oblastna doklada k trošarini na vino samo 35 para na liter, so mnogi gostilničarji, sklicevaje se na to oblastno davščino, podražili vino kar za 2 Din pri litru; tako profitira gostilničar na račun oblastne doklade pri vsakem litru kar 1.65 Din. Ako se gost pritožuje radi podražitve vina, seveda liberalni gostilničar ne opusti prilike, da ne bi na debelo zabavljal in hujskal proti oblastnemu odboru. Oblastna doklada k trošarini na žgane pijače znaša pri žganju 15, pri špiritu 17 Din od hektoliterske alkoholne stopnje. Pri 40% žganju bi smel točilec žganja oziroma špirita zvišati ceno za 6 Din oziroma 6.80 Din pri litru; ninogokje pa so cene dvignili kar za 12 ali celo 16 Din pri litru. Brezvestni liberalni gostilničarji pa pri tem še hujskajo ljudi zoper oblastni odbor, ko gre večji del povišane cene v njihov lastni žep. Oblastna davščina na potrošnjo premoga znaša pri rjavem premogu, in sicer pri ko-sovcu 10 Din od tone, to je 1 paro od kilograma, čujemo pa, da so z ozirom na oblastno davščino nekateri prodajalci premoga dvignili ceno kar za 2 Din pri 50 kg; ker znaša pri 50 kg oblastna davščina samo 50 par, se okoristi ta prodajalec krivično kar za 1.50 Din. Opozarjamo svoje čitatelje na ta pojasnila s pripombo, da je zakon o navijanju cen še vedno v veljavi in da je tako navijanje cen pri življenjskih potrebščinah, med katere je šteti tudi premog, še vedno kaznjivo. Z raznih strani se nam poroča, da celo kramarji po sejmih zahtevajo višje cene za svoje blago in da utemeljujejo povišanje cen s tem, češ da je blago dražje radi davkov, ki jih je oblastni odbor vpeljal. Opozarjamo javnost na to, da ni vpeljana nikaka oblastna davščina na katerokoli blago, ki se prodaja po sejmih in da naj se ljudje vsled tega od brezvestnih špekulantov ne pustijo begati in motiti; takemu brezvestnemu hujskaču je treba povedati resnico v obraz in ga pred ljudmi razkrinkati kakor zasluži. Najbolj žalostno pa je, da hujskajo zopei oblastni odbor tu in tam celo gotovi finančni organi. Tako se je dogodilo nedavno, da je neki vodja finančne kontrole stranki, ki je prijavila žganjekuho. napovedal najprej prejšnji davek, nato pa še vljudno dodal: »Plačati pa morate sedaj toliko več, za to pa se zahvalite vašim oblastnim poslancem!« Ni pa to osamljen slučaj. Ker je treba takitn političnim zagrizencem zapreti usta, pozivljemo vsakogar, ki bi kaj takega zaznal, da to javi na pristojno mesto, to je oblastnemu odboru, ki bo gotovo poskrbel, da se takim uradnim hujskačem kaj kmalu ohladi prevroča glava. Vsem pa, ki hujskajo zoper oblastne davščine, povejte, da se ceste ne morejo graditi zastonj in ali naj bi oblastni odbor obdavčil mesto žganja rajše moko, kruh, meso itd. Sunarič v avdienci r Belgrad, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Znani prvak in vodja Hrvatov Ivo S u n a r i č je bil sprejet od Nj. Vel. kralja v avdieneo. Kakor smo zvedeli, se je v avdienci govorilo največ o gospodarskih problemih Bosne in Hercegovine. Vendar se pripisuje tej avdienci tudi političen značaj. Drobfie novice iz sveta 7,200.000 brezposelnih. Kakor poroča »Chicago Tribune , znaša število brezposelnih v Ameriki po cenitvi ameriških strokovnih zvez 18% od 40 milijonov delavcev, tore 7,200.000. * Vatikansko posojilo podpisano. Danes razgrnjeno posojilo 1 iu pol milijona za Vatikan za zgradbo novega poslopja za kongregacijo de propaganda fide na Janikulu v Rimu je bilo v par urah popolnoma podpisano. V Italiji divja vihar. Vsled velikega viharja na sicilski obali je več ladij v nevarnosti. Pri Palermu sla najbrže dve ribiški barki z 11 možmi utonili. Tudi v severni Italiji, posebno ob Gardskem jezeru je vihar povzročil velika opustošenja. * Iz Romunije, čuje se, da bo vlada prepovedala narodno-zaranistični kongres v Albi Juliji, ker se boji, da ne bi tam izklicali samostojne narodne skupščine. Narodni zaranisti izjavljajo, da jim o kaki prepovedi še ni nič znanega, da pa so odločefti, da bodo imeli svoj kongres tudi kljub vladni prepovedi. * Pogajanju med Prago in Budimpešto, Po velikonočnih praznikih se bodo med Češkoslovaško in Madžarsko začeli razgovori o defini-tivni ureditvi starih kronskih obveznosti Pred vsem bodo razpravljali o možnosti privatne poravnave med obema državnima denarnima zavodoma. Obenem se bodo med za stopniki notranjega in pravosodnega ministrstva začela pogajania o medsebojni pogodbi a* pravno DomotV Dbish pri umobolnih na Studencu Visok dan je bil že, ko sva ee zglasila pri prijazni usmiljenki ob vhodu v umobolnico na Studencu in ji sporočila željo, da bi si rada zavod ogledala in po možnosti rada govorila z gospodom primarrijem dr. Divjakom. »Tega bosta pa iežkfl dobila, ravno obiskuje bolnike. Morda ga utegnete srečati, ko pride iz sprejedmnega oddelka za ženske.« Ree se napotiva preko širokega vrta, vsega posutega s trobenticami, k označeni stavbi. V bajerju na desni strani drevoreda se igra veter z valčki, tako da mojega spremljevalca že mika. ujeti prizor na ploščo, na levi dehte sveže готапе bolniške njive. V visokem drevoredu srečujeva prve bolnike. Tiho se plazijo po stezah in še raje poleg ter na« motre « svojimi brezizraznimi očmi. Bližje si upa le stara mamica in naju zaupno povpraša, бе sva res brata dunajskega škofa. Ne nisva, res ne, jo zagotoviva, ali ženska še vedno sili v naju, če sva morda dolgo hodila peš iz Celja? Ze je ženska pozabila, kaj naju je vprašala, sunkoma se okrene in pravi, da ima še veliko pot pred seboj in odide. Pred kuhinjo, sredi vsega posestva umobolnice, pripravljajo usmiljenke hrano za bolnike. Pri njih poizveva za primarija dr. Divjaka. Čakava četrt ure in gospod primarij stopi iz bližnjega poslopja, oblečen v zdravniško haljo; z njim pride iz bolnice še drugi zdravnik dr. Zvokelj. Gospodu primariju poveva, da bi si rada ogledala umobolnico. Gospod primarij takoj privoli in gospod dr. Zvokelj je sam toliko prijazen, da nam razkazuje posamezne oddelke. Med bolniki. — Ženske. Vstopimo v veliko rumeno poslopje; •Seneki sprejemni oddelek, ali kratko, v žensko besnico. Dolg hodnik se nam odpre nasproti. Na eni strani je vrsta vrat: kabine za akutno bolne. Po tri. štiri bolnice leže v njih, dasi je v vsaki prostor le za eno. Le najbolj bolne so v osamljenih celicah. Dr. Zvokelj nas povede v kopalnico. Tri ženske čepe v kadeh r. gorko vodo in zavite v rjuhe. Ena je živahna ln se otročje radostno veseli fotografskega aparata. »Fotografirajte me k zahteva. Ostali dve sta negibni tn strmita v strop. Prva ženska se spomni na petje tn zakroži: »Ko boš pa na rajžo Sel, pridi mi povedat.« Njeno petje zmoti krik drurre bol- Bolnik iczi gol v izolirani celici v kupu slame. Na steni so njegove risbe, napravljene s golim nohtom. niče, ki se uaenkrat zbudi iz otrpelosti in se divje zakrohoče ter se vzpne iz kadi. Komaj jo strežnica pomiri. Prijazni doktor nama pove, da morajo ostati nekatere bolnice po šest ur v kadi, to jih pomiri in vpliva nanje bla-žilno. Skozi line opazujemo življenje v celicah. Večinoma lože bolnice ali čepe v kotih, negibne in sključene, le dve, tri se smejejo z odurnim v mozek segajočim smehom. V oddelku za mirne bolnice je vtis nekoliko prijaznejši. Vsi hodniki, vse sobe, vsi prostori so polni bolnih žensk. Nekatere pletejo, ena celo kleklja, nekatere tekajo iz sobe v sobo. Ob zidovih čepe nekatere na tleh, druge zopet leže, brez vsakega vidnega znakn življenja v sebi. Drobna deklica grozi, da bo »že povedala« — kaj bo povedala, je težko uganiti. )ruga blaznica krepko udari zdravnika, ki nepričakovani udarec z angelsko mirnostjo pretrpi. Hočemo fotografirati skupino Eensk. V hipu se vse razkrope in zdravnik nam resno odsvetuje, da bi jih poskušali zo- pet privabiti pred lečo, ker je to nemogoče. Isto se ponovi pred poslopjem. Na vprašanje, čemu se ženske toliko boje fotografskega aparata, nam pojasni: »Te ženske so na potu k okrevanju in vse upajo, da kmalu zapuste to hišo groze. Razumeli boste, da se puste zelo nerade fotografirati, kajti toliko pri pameti so že, da vedo, kake neprijetnosti jim more povzročiti taka njihova slika, objavljena v Časopisu.« . Moški umobolniki. V moškem sprejemnem oddelku ali v besnici nas zdravnik opozori na nekatere bolnike v izoliranih celicah. Mlad fant, popolnoma gol, leži zakopan v kupu slame. Vsako drugo ležišče je zanj neuporabno. Vse stene so okrašene s čudnimi, zveriženimi ornamenti, slikami obrazov, rib in konjev. Moža so že vsega preiskali, da bi našli pri njem kak ko-Sček stekla ali železa, s katerim naj bi narisal svoje čirečare na steno. Morali so se zadovoljiti. da je mož slikal le z nohtom v omet na stt>"i. koSno pojedino, pa že prosjači za malo ričeta in polovičko cigarete. Suhljato ženšče, kakih 60 let ji je že, z ogorčenim glasom zahteva, naj jo takoj izpuste. Čaka jo ženin in se mora brž poročiti. Prepričana je, da Jo zadržujejo v zavodu hudobni ljudje, ki ji ne privoščijo moža. Fotografa prosi, naj napravi nekaj slik, da jih bo dobro plačala, kajti ima baje zelo veliko doto. Mnogo je bolnikov, nad kateremi se človek zgrozi. Nanje ne vpliva ne svetloba ne prijazna beseda. Za nič se ne zmenijo. V celici »o zaprti štirje bolniki. Dva se tepeta, tretji se nesmiselno smehlja, četrti pa se maže z lastnim blatom, ki ga nosi v usta. Nešteto je sličnih slučajev, in ako zaide kdaj kak tujec v ta dom blaznežev, odnese s seboj vtise naj-bolestnejše groze, o kateri pa nimajo bolniki hvalahogu sami niti pojma. Pri primariju dr. Divjaku. — Zgodovina zavoda. Gosp. primarij dr. Divjak je mož globoke resnosti. Na njegovem obrazu se tekom dol- dran:Slovnn. — Nedeljske rezervne prvenstvene tekme so končale z rezultati Jadran rez. : Slavijn rez. 4:1, Hermes rez. : Slovan rez. 6:0. Ilirija:Austi-ia (Celovec) 1:1. Ilirija je igrala v nedeljo v Celovcu s tamkajšnjim prvakom S. K. »Austriar. Pokazala je polju lepo kombinacijsko igro, proti kateri so domačini igrali precej podrejeno vlogo, toda vsied neodločne igre for\vardu ni mogla izraziti svoje velike premoči tudi v rezultatu. Nastop Ilirije je privabil za celovške razmere mnogo publike Tekmo sin posetlla tudi'jugoslovanski konzul in podkonzul v Celovcu. — Rezerva Ilirije je igrala doma prijateljsko tekmo s Svobodo; izid se glasi 3:2 za Ilirijo. V Mariboru se napovedana prvenstvena tekma Rnr>id:Maribor vendarle ni vršila, ker Je Rnpid vztrajal na tem, da po incidentih dne 19. m. m.. pri katerih so sodelovali tudi nekateri igralci Maribora, za enkrat ne more vnovič postaviti »vo- !ega moštva proti Mariboru. — Pač pa sta igrala 'tuj in Svoboda odločilno tekmo zn tretje mesto v mariborski prvenstveni labeli. Zmagal je dosti nepričakovano Ptuj z 2:1. — Prvenstveno tekmovanje v mariborskem podzveznem okrožju bi bilo % tem zaključeno. Ako se šteje tekma Mariborčanki s 3:0 v dobro Maribora, je končno stnnje tabele sledeče: Od leve preti desni: Moški mirui oddelek, moški sprejemni oddelek, kuhinjske poslopje, ieueki sprejemni oddelek, iensld mirni oddelek. V sosedni celici so slični ornamenti in enaki še v nekaterih celicah. Zdravnik nas opozori na nekaj paralitikov in pripoveduje o lepih uspehih, ki so jih pri njih dosegli г vcepljenjem malarije. S to novo metodo je postala tudi paraliza, prej absolutno neozdravljiva bolezen, ozdravljiva. Paralitikom vcepijo malarične kali. Čez tri tedne nastopi pri tijih malarija. Bolnike puste pri miru do dvanajstega malaričnega napada, nadaljnje napade pa preprečijo. Po Štirih, petih mesecih se pokažejo uspehi in paralitiki prifno okrevati. V večini slučajev, če ni paraliza že v akutnem Stadiju, bolnik okreva in se more čez čas vrniti k svojcem in tudi k svojemu poklicu. Zdravnik nas še opozori na uglednega Ljubljančana, ki so ga pred letom dni sprejeli bolnega za paralizo o umobolnico in ki je sedaj že skoro okreval ter bo čez kratek čas odpuščen iz umobolnice. :} V umobolnici se nahaja tudi nekaj mi-krokefalov, ljudi z nenormalno majhno glavo ter hidrokefalov — ljudi z vodetiično glavo. Ti so med starejšimi ljudmi zelo redki, ker navadno vsi untro v zgodnji mladosti. Večina bolnikov pa trpi za duševnimi boleznimi, katere je treba ločiti od živčnih. Duševno bolan človek se v telesnem ustroju navadno ne razlikuje od normalnih ljudi. Običajni duševni bolniki trpe največ za raznimi fiksnimi idejami, kakor, da jih kdo preganja, zasleduje in da jih hoče kdo umoriti. Drugi se zopet opajajo v raznih namišljenih razkošjih in bogastvih. Star možakar nam zagotavlja, da je sin Franca Jožefa, avstrijskega cesarja in brat ruskega carja Aleksandra. Domišlja si, da je milijonar in vendar kljub temu prosi za kozarec vode. Pred pol ure je imel baje še raz- намамас« Maribor Rapid 8 0 0 2 24:6 12 Ptuj 8 2 15 14:40 5 Železničar 8 2 0 8 16:26 4 Svoboda R 1 1 6 7:27 8 (Številke pomenijo po vrsti: število odigranih, dobljenih, neodločenih, zgubljenih tekem, razmerje golov, točke.) V /ацгг1ш so se nadaljevale prvenstvene tekme s sledečimi rezultati: firndjanski:Železničnr 2:0, Concordia:Viktorija 2:0, Croatia:Derby 8:1. ♦ » * SK Ilirija, nogometna snkcija — Trening I. moštva se vrši v tekočem tednu še v sredo in četrtek ob 17. uri. II. skupina ima trening v sredo in petek ob 16. uri. — Trening se vrši ob vsakem vremenu, igralci I. moštva kakor ludi skupine II. so pozivajo k točni In polnoštevllni udeležbi. — 0 Veliki noči igrata oba dni I. moštvo In rezerva. — Načelnik. SVAQ40* Podpisana knjigarna izjavlja, da g. Ciril Vidmar, stanujoč Ljubljana, Pred škofijo 19, ni upravičen sprejemati plačila, odnosno naročita za na«, ker ni v nlkakcm službenem razmerju z nami. Zvezna knjigarna, Ljubliana, Marijin trg 8. gega razgovora ni pojavil niti najmanjši smehljaj. Končal je dnevno preiskovanje bolnikov in nas poprej ni mogel sprejeti. Sedaj ee je vrnil v svojo pisarno, kajti g. primarij opravlja poleg naporne zdravniške službe tudi pisarniško vodstvo umobolnice. Pripoveduje nam o umobolnici, katero pozna do zadnjih detajlov. Prvotno do leta 1878. so bili umobolni nameščeni v stari cukrarni na Poljanskem nasipu, kjer je bilo zanje določenih nekaj sob. Kasneje eo umobolne oddajali v hiralnico sv. Jožefa, nekaj pa jih je bilo v opazovalnem oddelku v nekdanji bolnici na Dunajski cesti nasproti današnje kavarne »Evropn«. Leta 1880. je bilo kupljeno današnje posestvo na Studencu pri Vevčah od grofov Auerspergov, od katerih je eden, ki je bil tedaj deželni glavar, uredil tam leta 1686. zverinjak. Na posestvu so se nahajali jeleni, srne in celo divji prašiči. Današnji zid, ki oklepa posestvo krog in krog, je bil zgrajen že tedaj. Še dandanes ne pravi noben domačin iz Studenca in okolice umobolnici drugače, kakor »Tiergarten«. Zadnji privatni posestnik posestva je bil ljubljanski meščan Krisper, oče še živečega odvetnika dr. Kri-sperja. Poslopje, v katerem se nahaja sedaj upraviteljstvo umobolnice, so sezidali že Auerspergl, katerim je služilo kot letni dvorec. Leta 1880. je bila v poslopju nameščena umobolnica. Prvotno je bilo v njej prostora le za 86 bolnikov. Pozneje se je prizidalo še za 66 bolnikov prostora. Tn ta obseg ima bolnica še danes, dasi se mora v njej stisniti sedaj nad 400 bolnikov! Prvi hišni zdravnik umobolnice je bil dr. Pavel Pranič, dočim jo bil dr. Karel Rleiwess. pod či^nr komnetenco je spadal tudi opazovalni oddelkek v ljubljanski bolnici in umobolnice hiralnice sv. Jožefa, primarij bolnice. Dr. Pranič je leta 18M. umrl. nakar je postal primarij umobolnice dr, Divjak, ki od tedaj dalje na do danes nepretrgoma deluje v umoholnfci z brezprimer-nim samozafajevanjem in z redko vztrajnostjo. V umobolnici mu sedai pomaga kot edini dodelieni zdravnik še dr. Zvokelj. Pred vojno Je hiln umobolnica na Studencu določam le za bolnike iz Kraniske. Po prevratu pn je morala snrejeti vase bolnike iz vse Slovenije Tedaj je namreč umobolnica Iz Feldhofa ori Gradcu oddala v ljublian«ko umobolnico 280 bolnikov iz slovenskega S ta jer ja. Tedaj so morali kot nekak zasilen izhod iz te zadrege spremeniti nekdanjo prisilno delavnico v pomožno umobolnico. Zavod na Studencu je imel v svoji oskrbi že 458 bolnikov, dnsi Jjrm prostora. kakor rečeno, le za 150. Danes jih ima še vedno nekaj nad 400. Ni sledu ogorčenja v besedah dr Divjaka, ko izjavlja hladno in s pridušt nim glasom: »Smo pred katastrofo. Pred nami je alternativa: Ali naj zavod zapremo, ali pa moramo hitro ukreniti kaj drugega, kajti v naši bolnici se na prostoru, ki bi v normalnih razmerah zadostoval samo za enega bol- Umobolna pri klekljanju. nika, stiskajo trije in celo štirje. Vse sobe м zasedene. V bolniške sobe smo spremenil! velike hodnike, in morda ste opazili tesen '* prostor v moškem mirnem oddelku, ki nima niti okna ne. Če zapremo tam vrata, nimajo štirje bolniki v njem ne svetlobe in ne zraka, Nujno potrebno bi bilo, da se za mariborsko oblast osnuje posebna umobolnica, kajti pomisliti moramo, kake težave imamo s prevozom bolnikov iz Štajerske, posebno pa Se iz Prekmurja. Ako pa bi se osnovala moderna umobolnica za vso Slovenije*, ki bi imela prostora za 1200 bolnikov, bi bil za to potieben kapital 80 do 120 milijonov Din. To pa je seveda za enkrat nemogoče. V Slovenji imamo sedaj skupno interniranih približno 960 bolnikov, in sicer največ tu 110 Studencu, dalje v nekdanji prisilni delavnici, v hiralnici sv. Jožefa, na opazovalnem oddelku ljubljanske bolnice in okoli 30 tudi » Mengšu.« Kakšna stiska vlada na Studencu, se razvidi tudi iz tega, da je celo za tako nujn« stvari, kakor so kadi za kopeli in celo ze umivalnike premalo prostora! V zimskem času so bolniki stalno v poslopju, ker primanjkuje obleke, obutve in perila, da bi jih spustili na zrak. Ob količkaj toplejšem vremenu se pa gibljejo po vrtu in mirnejši obdelujejo posestvo. Hrana v umobolnici je razmeroma dobra in bolniki ne trpe stradanja. Posestvo, ki meri '14 oralov, pn je /.a veliko število bolnikov mnogo premajhno. Vtroki duševnih bolernl. Največ bolnikov je bolnih radt dedne obremenjenosti po starših, oziroma prednikih Akutno bolna ženska šest ur v kopelji. Mnogo slučajev duševnih bolezni so povzročile spolne bolezni in alkohol sam na sebi. Dalje razne druge bolezni, posebno mnogo influenca in tifus, dalje telesna oslabljen ja, kakor n. pr. pri porodnicah in doječih materah, skrbi za obstanek, duševni napori, sira-danje itd. Svetovna vojna se v umobolnici radi tega še danes občutno pozna po svojih posledicah. Največ bolnikov je doma ii vino. rodnih krajev, odkoder je tudi največ krimi nalnih zločincev. Mnogo človeškega trpljenja je skritega za sivimi zidovi umobolnice. G. primarij nam pokaže lesen klinec, kos toporišSa pri metli. To toporišče je pred leti neki bolnik izdrl ii metle, si ga z ostrim koncem nastnsri! na sence in se zaletel v zid. Leseni klinec je pri tem predrl dobre tri centimetre v možgane-Umobolnež je seveda takoj umrl. Kako razbremeniti umobolnico? Ko se poslovimo od g. primarija, nam pravi: >če boste pisali kaj o umobolnici, prosim vas, napišite še to: Če hi ne bilo pri nas j alkohola in prilike za pijančevanje, hi m morda tudi iz to zadrege, v kateri se na^a umobolnica nahaja, dal najti knk ne prcdrnij Izhod. Mislim namreč, da bi se mirnejši bolniki mogli oddajati v privatno oskrbo, kakor to prakticirajo severni in zapadni narodi. «li pri nas si tega ne upamo, kajti v naših nlko. holiiiranih krajih hi vsi holniki, ki hi jih izpustili iz umobolnice, takoj prišli šc oh tisto zdravje, ki so si ga pri nas pridobili. Čimbolj postaja zato akutna potreba, da stopita oba oblastna odbora Slovenije v dogovor, da se dogovorita glede ustr.novilve novo bolnice v mariborski oblasti, ki nuj bi uašo umobolnico razbremenila.« Za zjokati se je Ce postane mož, katerega muči glavobol, malodušen. Temu se lahko izogne, kajti nam prinesejo pri teh kakor pri drugih bolečinah brzo pomoč. - Pristne samo v originalnem zavoju ,,-HBiaiakJCktiuA". Cfiiblfana NOČNA SLUŽBA LEKARN Dnevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Goeposvetski cesti. 0 Funkcionarji Lige narodov pridejo iz Zagreba v Ljubljano danes zvečer. Slavnostna pozdravna seja Društva za pospeševanje ciljev Lige narodov je radi tega preložena na četrtek. 0 Spor radi »Narodnega doma« pred sodiščem. Pred letom dni je vzbujal v slovenski javnosti mnogo prahu spor med društvom »Na-rodni dom in »Ljubljanskim Sokolom«, ker je zadnje društvo napačno interpretiralo pravila prvega društva in je na podlagi svoje interpretacije trdilo, da pripade društveno poslopje — »Narodni dom« v Ljubljani — v last »Ljubljanskega Sokolac. Društvo »Narodni dom« pa je hotelo izročiti palačo »Narodni galeriji« in novo se snujoči »Akademiji znanosti in umetnosti«. Zadeva je s tem dobila splošen karakter in je segala v važen kulturen problem, radi tega je umevno, da je stališče »Ljubljanskega Sokola« naletelo na velik odpor in na mnoge ogorčene proteste. Enega teh je napisal tudi publicist g. Vinko K oš a k v reviji »Mladina«. Svoj protest je podkrepil tudi z nekaterimi izrazi, kakor >bedasta nesramnosti in »megalomanski izbruhi gotovih ljudi«. Radi teh izrazov se jo čutilo društvo »Ljubljanski Sokol« užaljeno in je g. Košaka tožilo. Razprava se je vršila včeraj, v torek popoldne pred ljubljanskim tiskovnim senatom. Razpravi je predsedoval višji sodni svetnik Mladič. G. Košak se je branil, da je posegel v važen slovenski kulturni problem in da je hotel s svojim člankom le pripomoči »Narodni galeriji« in »Akademiji znanosti in umetnosti« v njuni opravičeni borbi za »Narodni dom«'. Da je bilo stališče »Ljubljanskega Sokola« tedaj napačno, je v dokaz navedel nekatere priče, kakor ministra n. r. g. Ivana Hribarja, univ. prof. dr. Prijatelja, univ. prof. dr. Izidorja Cankarja in druge. Sodišče je do-liazilni materijal zavrnilo. Vinko Košak je bil obsojen na teden dni zapora in sicer le radi razžaljenja (uvrede), ne pa radi obrekovanja (klevete). Razlogi razsodbe navajajo med drugim tudi, da g. Vinko Košak ni v svojem član- Cfubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Sreda, 4. aprila: I. N. R. I. Izven. Četrtek, 6. aprila: I. N. R. I. Izven. Petek, 6. aprila ob 16. uri: I. N. R. I. Izven. Sobota, 7. aprila: Zaprto. Vel. nedelja ob 15. uri: I. N. R. L Znižane cene. Ob 20. uri zv.: CYRANO DE BERGERAC. Ljudska predstava, znižane cene. Izven. Ponedeljek, 9. aprila ob 15. url: I. N. R. I. Znižane cene. — Ob 20. uri zv.: NEDELJSKI ODDIH. Ljudska predstava, znižane cene. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Sreda. 4. aprila: FIDELIO. Red C. Četrtek, 5. aprila: Zaprto. Petek, 6. aprila: Zaprto. Soboto, 7. aprila: Zaprto. Nedelja, & aprila: CARMEN (Jostuje g. Marij Šimenc. Izven. Ponedeljek, 9. aprila ob 15. uri pop.: FIDELIO. Ljudska predstava, znižane cene. — Ob 20. uri zvečer: LADY X. Ljudska predstava, znižane cene. Torek, 10. aprila: Zaprto. Mariborsko gledališče Sreda. 4. aprila: Zaprto. Četrtek, 5. aprila ob 15. uri PASTJON. Kuponi. — Ob 20. uri: STABAT MATER. Prvikrat. Petek, 6. nprila ob 15. un: P ASI JON. Kuponi. — Ob 20. uri STABAT MATER. Glasba Koncert mladinskega pevskega zbora »Die Wlener»&B*erknaben« v Ijubliani. Kakor žc jav- ku navedel nobene neresnične činjenice, temveč da je prestopil meje dopustne kritike. 0 Čudna dvojica na kolodvoru. Policijski detektiv, ki je v ponedeljek zjutraj pregledoval čakalnico na glavnem kolodvoru, je naletel tam na dvojico mladih ljudi, fanta in dekle, precej sumljivega vedenja. Napovedal jima je aretacijo. Na policiji so ugotovili, da je fantu ime Leopold Zakrajšek, cla je 21 let star in doma iz Loke pri Zagorju ob Savi, dekletu pa Kutarina Zupančič, rojena 1. 1906. v Zagorju. Zakrajšek je na policiji izpovedal: »Midva s Katarino se že dalj časa poznava in bi se rada poročila, vendar pa o tem nočejo ničesar vedeti ne moji in ne njeni starši, češ, da sva premlada in tudi nič nimava. Oba sva delavca. Zato sva sklenila, prostovoljno si vzeti življenje. Včeraj, v nedeljo sva pobegnila iz Zagorja in se napotila peš proti Ljubljani, kjer sva hotela skočiti v Savo. Spotoma sem izgubil še 150 Din — ves moj denar. Ker pa ne poznava Ljubljaue, sva zašla na glavni kolodvor.« Na policiji so obema napravili dolgo pridigo in ju poučili, da je življenje lepo in da se v njuni mladosti res ne izplača baviti se s samomorilnimi mislimi. Obenem pa so pozvali iz Zagorja staršo, da pridejo po begunca. Čas je, da si preskrbite potrebna oblačila za praz-nikc iz najccncjše zaloge pri tvrdki DRAGO SCHWAB. LJUBLJANA 0 Specijalna trgovina dunajskih bluz, krasne kasha-obleke, Kristofič-Bučar. © Mlade borovce, ciprese, smrekce, lepo-tično grmičje in drugo priporoča Ant. Bajec, vrtnar Pod Trančo št. 2. Telef. 3222. CveliKarni Anton Bajec Ljubljana Vrtnarija: Tržaška c.34. Telefon inter.32-22 © Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1. januarja 192« do 31. marca 1928 iskalo dela 1859 moških in 435 žensk, skupaj 2294 brezposelnih. Prostih mesl je bilo 616 za meške in 140 za ženske, skupaj 768. Posredovanj se je izvršilo 350 moških in 11 i ženskih, skupaj 461. Odpotovalo je 307 moških in 26 žensk, skupaj 333 brezposelnih; odpadlo pa je 423 moških in 114 žensk, skupaj 537 brezposelnih. — Delo išče: 2 manipulanta, za lesno stroko, 1 gozdni čuvaj, 1 ekonom, 2 vrtnarja, 1 rudarski uradnik, 1 rudarski paznik, 6 rudarjev. 3 kamnoseki, 2 pečarja, 2 kiparja, 1 izdelovatelj cemetne opeke, 20 kovačev, 31 stabvnih ključavničarjev, 4 livarji, 5 železosirugarjev, 17 kleparjev, instalaterjev, 6 zlatarjev, 1 urar, 2 strojno tehn. uradnika, a5 strojnih ključavničarjev. 13 elektromonterjev, 86 mizarjev, 8 kolarjev, 3 sodar-ji, 1 stolar, 11 Žagarjev,. 2 strojarja, 7 sedlarjev, jermenarjev, 1 tkalec, 1 predilec, 2 tapetnika, 18 krojačev, 32 čevljarjev, 5 slamnikarjev, 1 klobučar, 6 knjigovezov, 3 mlinarji, 23 pekov, 1 slaščičar, 2 medičarja. svečarja, 6 mesarjev, 1 natakarji, 2 inženerja kemije, 1 laborant, 2 zidarska polir.ia, 42 zidarjev, 24 soboslikarjev, pleskarjev, 80 tesarjev. 2 dimnikarja, 1 fotograf, 20 strojnikov, kurjačev. šoferjev. 32 tovarniških delavcev, 8 pisarniških slug, 7 knjigovodij, 2 fakturista, 2 korespondenta, 2 kontorista, 1 absolvent trgov, akademije, 1 trgov, potnik. 2 Irgov. skladiščnika", 23 trgov, pomočnikov, 1 geomeler, 34zaseb. uradnikov, 4 pisar, praklikanti, 1 gledališki igralec, 1 desinfektor, l bolniški strežnik, t mornar, 32 hlapcev, 120 dninarjev, 5 vajencev; ženske: 18 pisar, moči, 1 vzgoijteljica, 1 otroška varuhinja, 2 konloristinji, 14 Irgov. sotrudnic, 5 pletilk, 12 šivilij, 1 šivilja perila, 2 krznarici, 2 ino-distinji, 1 šteparica, 1 šivilja slamnikov, 0 natakaric, 1 hotel, sobarica, 2 žebljarici, 16 tovar. delavk, 25 dniuaric, 56 kuharic, služkinj, postrežnic, (i vajenk. — Delo je na razpolago moškim: 2 vrtnarjem, 1 Žagarju, 2 mizarjem, 2 krojačem, 7 čevljarjem. 1 mlinarju, 2 zidarjem, 2 hlapcem; ien-skarn: H tkalkam, 2 likaricam, 2 štrikaricaui, 1 služkinji, 4 delavkam, H kmečkim deklam, 1 trgov, vnjenki. Volnene obleke, bluze, moško in damsko perilo in nogavice priporoča po najnižjih conah Igu. Žaiiii, Ljubljana, Sv. Petra c. Mtarfljor □ Oglase mariborskih tvrdk sprejema mariborska podružnica za velikonočno številko »Slovenca« do vključno četrtka zvečer. V petek dopoldne moremo sprejemati samo še osmrtnice in res nujne male oglase. M ----- ------------- KINA VINO г železom, najučinkovitejše sredstvo proti slabokrvnosti. - Dobiva se v vsaki lekarni. □ Avtomobili v Mariboru. Po statistiki od 31 marca t. 1. ima mesto Maribor 133 osebnih in 53 tovornih avtomobilov. Motornih koles pa ima 90. □ Potovanje okoli sveta. V Brnu se je novembra lanskega leta podal na potovanje okoli sveta Nečas Rudo, ki je lOOodstotni vojni invalid. Imenovani ima namreč na obeh nogah proteze. Po dolgi vaji se je izuril tako, da sedaj precej lahko in prožno hodi. V naše mesto je dospel včeraj. Ljudje se v gručah zbirajo okoli njega in njegovega vozička, katerega mu peljeta dva psa- □ Staro mestno pokopališče zaprto. Poko-pavanje na starem mestnem pokopališču se je že davno opustilo. Občina in mestni župni urad sta že tudi pred leti razglasila, cla se naj odstranijo nagrobni spomeniki in izpraznijo grobnice. Vsi razglasi na občinstvo so bil doslej zaman in radi tega je pokopališče od nedelje naprej zaprto. Ta kerak je zadnji opomin, da naj se grobnice izpraznijo in prepeljejo krste na Po-brežje! □ Smrtna kosa. V Mariboru je umrla Stola Ana, vdova po poštnem nadoficijalu v starosti 65 let. Pogreb bo danes ob četrt na 4. — Jetiki je podlegel komaj 18 letni čevljarski pomočnik Hugo Malek, ki bo pokopan danes ob petih popoldne. Prignano ljboljša oblačila pri nalnlžjlh cenah nuc renomlrana tvrdka J. MAČEK Mublfana. Aleksandrova cesta St. 12 CeJfe & Zanimiva sodna odločba. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem je imelo dne 19. dec. 1926 svoj letni občni zbor. Po določilih društvenega zakona bi bilo moralo društvo na občnem zboru izvoljeni društveeii odbor tokom treh dni prijaviti srezkemu poglavarju v Celju. Tega pa društvo ni storilo in na prijavo srezkega poglavarstva je državni pravdnik društvo obtožil radi prestopka po § 12 društvenega zakona. Okrajno sodišče je tožbi ugodilo. Na povsem drugo stališče se je pa postavil vzklicni senat okrožnega sodišča, ki je vse obtožence oprostil iz razloga, ker po mišljenju senata društveni zakon z dne 15. novembra 1867 ni več v veljavi in so na mesto tega zakona stopile določbe naredbe ministrske®! sveta z dne 20. majnika 1919, ki so še sedaj v veljavi. Omenjena naredba pa ne predpisuje, da bi se morali člani društvenega odbora tekom treh dni prijavljati politični oblasti .Zamimivo pravno razlago tega stališča bomo ob priliki objavili. in slične reumatično-neuralgične bolesti le-čile! — Izlečenje v 3 dneh ?.ajamfeno. Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTl Trieste. VI. Fabio Filzi 23.' =111=111 ljeno, pridejo v četrtek 12. t. m. v Ljubljano »Die Wienersangerknaben : in prirede tu še isti večer v veliki dvorani hotela Union koncert, na katerem izvajajo poleg IIaydnove komične enodejanske opere »Lekarnar« celo vrsto đvo-, Iri- in štiriglasnih zborov s spremljevanjem klavirja Ta zbor uživa danes svetovni sloves ter je poleg znanega Si-stinekega zbora najboljši deški zbor cele Evrope. Mladi pevci so pod svojim umetniškim vodslvom koncertirali v celi Evropi in to z največjimi uspehi. Te uspehe jim je priznala svetovna kritika, iu za Ljubljano pomeni njihov koncert v resnici užitek prav posebue vrste. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. Cene od 4<) Din navzdol. Cerkveni vestnlk Katoliški misijoni. Štev. 7. Ob 70.obletnici jo napisal A. Anžič besedo v spomin slovečemu afriškemu misijonarju dr. Ignaciju Knoblcharju. Sledi članek o rajnem p. Veselku Kovaču, znanem kitajskem misijonarju in proprefektu misijonske pokrajine Jungčoufu. Urednik končava v tej številki svoj izredno zanimiv potopis po Južni Srbiji in bližnji Grčiji. V tej številki bi opozorili zlasti na odlomek o Zeitonliku, ki skriva za svojim obsežnim zidovjeni toliko zakopanih načrtov in neuresničenih nad. Razgled po misijonskem svetu je pester in dovolj izčrpen. — Nadaljuje se (na platnicah) zanimiva ilustrirana povest o afriškem popotniku stricu Jaki. Katoliške misijone toplo priporočamo! Mc. PevslZza szvesza XII. Pevski (ečaj Pevske zveze« se vrši v dneh 10. in 11. aprila v Novem mestu. Za cerkvene in društvene pevovodje in vse prijatelje napredki ljudske pevske izobrazbe. Po tečaju se ustanovi tudi pevsko okrožje in se izvoli okrožno predsedstvo. Tečaj se začne v torek, 10. aprila ob 9 dopo. in se konča v sredo ob 12. opoldne. Vsa oredavunia so vrše v dvorani Rokodelskega doma. Vse prijave vodi in prijave sprejema g. strok, učitelj Ludovik Puš na Grmu. Vsi, ki se mislijo tečaja udeležiti, naj se čimprej prijavijo. Vsi pevski tečaji so bili doslej prav dobro obiskani, gotovo se bo tudi novomeška okolica najbolje odzvalo. Posebej opozarjamo še belokranjske pevovodje! Na belo nedeljo 15. aprila priredi P. Z. po-učnii pevski popoldan v Zagorju ob Savi za društveni pevski zbor. Predavanje bodo pojasnjevale tudi skioptične slike, ki jih je I*. Z. nalašč zato priredila. »Pevec« št. 3—4, bo v teh dneh dotiskan in se Se pred prazniki dopošlje naročnikom. Tistim, ki naročnine za leto 1927 vkljnb ponovnemu opominu še niso poravnali, se list ne bo več dostavil. Prireditve in društvene ves/l Ljubljana. Ropi&J Rogaška Slatina Jubilej. G. nadžupnik in konzistorijalni svet« nik Franc Korošec bo obhajal 1. maja 30-Ietnic.o, odkar župnikuje pri sv Križu na Slatini Fara se pripravlja, da ta dogodek slovesno praznuje. Olepšanje zdravilišča pod novim gospodarjem, mariborskim oblastnim odborom, vidno napreduje. Dokaz, da se za Rogaško Slatino resno zanima, je, da stalno zaposluje v zdravilišču svojega inženjerja-arhitekta, pod čegar vodstvom se izvršujejo odslej vsa popravila in adaptacije. Krasno in umetniško se prenavlja kapela sv. Ane iu zdraviliška kavarna. V Tržaškem domu se preureja prvo nadstropje za nove čitalniške prostore, v katerih se namesti radio in telefonska Staniča, ki bo na razpolago gostom. Staro poslopje trafike pri Tržaškem domu se je podrlo in na istem mestu postavil zelo ličen paviljon, v katerem se jo pridobil poleg trafike še prostor za moderni brivski salon. Lično so prenovili tudi restavracijo v hotelu »Pošta«. Predpriprave za spomenik r vojni padlim so gotove in se bo takoj po Veliki noči pričelo a delom. Spomenik bo stal pred kaplanijo. Načrte je napravil arhitekt g. Hugon Schell iz Ljubljane, ki gradi v zdravilišču poletno gledališče in kino. Sestava spomenika z javnim vodovodom in parkom je posebnost in bo v velik okras okolišu nad-župue cerkve. Slovesno odkritje in blagoslovlje-nje spomenika se izvrši koncem avgusia Nesreče. Raz šupo je padel v Cerovcu posestnikov sin Franc škrabel p. d. Beličev in si zlomil tilnik, Živel je le še tri ure. — V bolnico so odpeljali že v drugič sina gostilničarja g. Če-bularja v Sečovem, katerega so v domači gostilni pred časom fantje precej obdelali z noži. Udri« se mu je iz ran ponovno kri. Storilci so zaprti. Zagorje. Kaj pa tale stavba v tako lepi legi nad \Yoinbergerjevim mlinom, pa brez dimnikov — tako vpraša vsak obiskovalec Zagorja, ko zagleda novo okrajno bolnico za nalezljive bolhe, katera bo v par tednih popolnoma dograjena. Urejena bo na najmodernejši način, imela bo električne peči, zato nima dimnikov. Stoji res tudi na zelo ugodnem kraju, tako da bosla stavba in razgled z njenih oken nudila precej nadomestila ki muke izoliranih nalezljivo bolnih stanovalcev. — V bližnji bodočnosti so v Zagorju na vidiku Se te-le večje graditve: zgraditev širokega tira zu rudniško železnico od kolodvora do separacije ln z njo v zvezi popolna preureditev separacije; regulacija Kotredežce od Greglove žage na Selu do izliva v Medijo; zidava novega šolskega poslopja; zgraditev osemdružinske stanovanjske hiše z delavsko kuhinjo; preložitev ceste od NVeinbergerju do Bežana tik k Mediji, da se odpravijo sedanji nerodni klanci in ovinki ter tlakovanje ceste od kolodvora do Toplic; povečanje Zadružnega doma z dozidavo nove moderne dvorano in orlovske telovadnice. Poleg teh večjih zgradb, se bo izvršilo gotovo tudi nekaj manjših privatnih, lako da se bo Zagorje v bodočih petih letih še bolj spremenilo kakor v preteklih. Kolovrat. V nedeljo smo z lepo prireditvijo zaključili gospodinjski tečaj, ki se je vršil v žup-nišču in se ga je vztrajno udeleževalo 17 deklet pod vodstvom gdč. Sušnikove. Razstava je bila posebno lepa. Bodrilno je govorila dekletom tudi gospa Poldka Dolenčeva iz Ljubljane. Vače pri Litiji. Preteklo nedeljo po sv. maši se je vršil na Vačah javen shod, ki je potekel popolnoma mirno. Poročal je g. poslanec II. Lebinger o vseh aktualnih vprašanjih in zadevah v politiki. Zborovalcev je bilo okoli 100. Ta dan je bila tudi javna dražba za posipanje cest od Hotiča čez Vače do Medije. Posutega bo do 800 tn3 gramoza. M FMMMOTO" najsijajnejše čistilno in polirno sredstvo za POHIŠTVO Selška podružnica Slov. plan. društva ima svoj občni zbor dne 9. aprila ob pol 0 popoldne pri g. P. Tavčarju v Selcih. Slovensko planinsko društvo naznanja, da jo na Krvavcu izboren sneg za smuko; Dom na Krvavcu je dobro oskrbovan. — Tudi na Veliki Pla-ninii je izvrsten sneg za smučanje. NOGOMET. V Ljubljani se je odigralo preteklo nedeljo V. kolo pomladanskih prvenstvenih tekem. Hor-ines je mogel proti Slovanu doseči samo neodločen izid 1:1. Slovan jo tehnični in kombinatom i plus Herinesa popolnoma izenačil s hitrejšo, trSo in predvsem požrtvovalnejšo igro. Na obeli straneh je ostala neizrabljena po ena enajetka . Jadran jo s trudom dosegel proti Slaviji svojo prvo letošnjo zmago. Rezultat 1:0 vendar še ni defini-tiven, ker je zaključil sodnik igro približno 20 minul pred regularnim časom; sodnik ju namreč izključil nekega igralca Slavile, ki pa ni hotel zapustiti igriščii, na kar sodnik ni mogel postopati drugače kot da je predčasno zaključil igro. Nediscipliniran igralčev čin zasluži vso grajo. — Pr-vensivena tabela kaže sedaj sledeče stanje: Ilirija 18 točk, Primorje 14, Hermes, Slovan in Jadran po 5, Slavija 1; prekinjena tekma Jadran; Slavija v teh številkah ni računana. — O velikonočnih praznikih se prvenstveno tekmovanje prekine. 15. aprila pa igrajo llijriiiuPrimorje ter Ja- AUTO-baterije za vse vrste vozil izdeluje tovarna VARTA MALI OGLASI Vsaka drobna vrdlca t*SO OJn ali vsaka besede 50 par. Nalmaniil oglas 3 ali S EIn. Oglasi nac! devet vrstic se računalo više. Za odgovor znamko Na vprufianla brez znamke ne odgovar|smol Mlad trgov, pomočnik mešane stroke z dobrimi spričevali, želi premeniti službo. - Ponudbe upravi pod »Zanesljiv« št. 2793. Rednciran zvaničnik finančne kontrole, prosi mesta skladiščnika ali lovskega čuvaja. Naslov v upravi lista pod 2892. Prodajalka pridna, poštena, izvežba-na v mešani stroki, s trgovsko šolo, želi mesta takoj pod »Zanesljiva«. Itontoristinja t 6 letno prakso v stavbni pisarni, želi primerne zaposlitve. — Ponudbe na upravo lista pod vestna. URADNIK, vsestransko verziran, zlasti v davčnih zadevah, sprejme delo v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Spreten« na upravo št. 2915, 2—3 opremljene sobe in kuhinjo oddam. Naslov v upravi lista pod št. 2867. Star, dobro vpeljan LOKAL za špecerijsko trgovino na prometnem kraju v Ljubljani, zaeno s stanovanjem, se takoj ugodno odda. Pogoj: prevzem dobro asortirane zaloge, kratkoročno plačilo. Kupnina ca. 25.000 Din. Ponudbe pod »Redka priložnost — eksistenca sigurna« št. 2893._ HIŠO z nekaj zemljišča vzamem takoj v najem. Ponudbe pod »Več let« na upravo »Slovenca«. Sprejmem vaienca Dobi takojšnjo plačo. — Gustav Puc, stavbno, galanterijsko in avtomobilno kleparstvo. Tržaška c. 9. Išče se zanesljiva, zaupna knjigovodkinja ki se aiore s spričevali kot izvežbana izkazati, nemške in slovenske stenografije vešča, ter ima veselje do trgovine z mešanim blagom, za večje podjetje na deželi. Naslov pove uprava pod 2891. Zastopnike *£'"ргоУајо drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije le »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor! Gosposka ulica 25. Kupim večje tovarniško poslopje z vodno močjo ali ob vodi. Ponudbe z navedbo cene in kraja pod »Tovarna« na upravo lista. PLAŠČ že nošen, se kupi za 15 letno deklico-siroto. Ponudbe upravi pod »Sirota«. Ulntio bukove la in niUUC hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. U upu je vsako množino tvornica AR KO, Zagreb Vlaška ulica 116. Jćdo/cupz? Vino čez ulico črno 11 Din, belo 12 Din, odjem 10 litrov 10% popusta. - Vinska klet, Sv. Petra cesta št. 43. AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin - zdrob po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprei PAVEL SEDEJ, umptni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. 1526 Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 10.000 do 12.000 kg konjske mrve ima naprodaj: Graščina Turjak. __ 2717 Harmonij dobro ohranjen, 5 oktav, poceni prodam. Križevni-ška ulica 3, priti., od 2 popoldne naprej. 2 stojali za cvetlice ip 2 stolca poceni naprodaj. Maribor, Smetanova ulica 46/11, vrata 10. //asa obrt Drva bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Volna - bombaž za strojno pleteni« in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Klobuke slamnike, čepice, perilo, dežne plašče in dežnike, Telo>adne potrebščine in • irugo modno fobgo kupite najceneje pri Amerikancu Ljubljana, Stari trsjlO \>v Krojači in šivilje kroje (šnite) za dame in gospode razpošilja Kna-felj Alojzij, strok, učitelj, Ljubljana, Križevniška ul. Motvoz tovarni. Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. asr Šunka cena Din 27.50 za kilogram, se dobi pri g. K. Štrukelj, Vodmat it. 14, Glavna cesta (Zaloška). Velikonočna odprodaja klobukov ravnokar došlo čez 12.500 komadov, moških, dam-skih in otroških klobukov, katere bom prodajala po ponovno globoko znižanih cenah (pod lastno ceno) — samo kratek čas do 7. aprila 1928 do 9 zvečer. Ne zamudite ugodne prilike, katera se Vam nudi sedaj I Ivanka Šmalc, Ljubliana, Marijin trg št. 1. Najlepša drva Cebin, UJolfova ul. 1/2 Zapnie oddaja vedno po nizki ceni parna žaga V. SCAGNETTI t Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Svarilo! Nisem plačnik za dolgove na ime moje družine, katere napravi sin Franc. Avgust Burger. za strope izdelujem z najmo-dernimi stroji in iz najboljšega materi-jala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška ulica 22. Telefon 2513- Velikonočni kruh sprejema v pečenje pekar. Čebokli Maribor, Glavni trg št. 9. Istotam se sprejemajo cenjena naročila za fini masleni kruh, potice itd. po najnižjih cenah. Jauna dražba novih čevljeo se nadaljuje v Kolodvorski ulici štev. 28 jutri in naslednje dni do končne razprodaje zaloge Jutri pridejo na vrsto najboljši čevlji Prečifaite cene ,Doko' čevljev Damski špangerji 130 Din Sivi ali drap 160 Din moški čevlji od 160 Din naprej. - Najboljši ročni izdelek. »D O K O« Prešernova ulica 9, dvorišče Ivan Čarman Portland cement Priporočamo naš prvovrstni naravni la portland cement svetovne znamke „SALONA" (Tour) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah; iz skladišča oddajakio tudi manjše količine. SPLIT d. d. za cement portland v LJUBLJANI. Skladišče: Masarykova cesta 23 (poleg Ranzingerja). Najboljše nabavite nogavice, moške in ienske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Jos. Pelelincu Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Oglas Premestitev 40 čuvajnic na progi Vinkovd-Brod Direkcija drž. žel. v Subotici na temelju rešitve gospoda prometnega ministra od 2. marca 1928 v aktu generalne direkcije državnih železnic G. D. št. 10.158/28 in v smislu členov 86.—98. zakona o državnem računovodstvu razpisuje na dan 18. aprila 1928 prvo ofertalno licitacijo s skrajšanim rokom za izvršitev zemeljskih, zidarskih, tesarskih, kleparskih in mizarskih del za premestitev 40 čuvajnic na progi Vinkovci—Brod. Kavcijo 5% ponujene vsote za naše, oziroma 10% za tuje državljane je treba položiti pri blagajni Direkcije državnih železnic v Subotici ali pri blagajni Generalne direkcije državnih železnic ali pri blagajnah ostalih Oblastnih direkcij državnih žcleznic v gotovini, predvideni po členu 88. zakona o Državnem računovodstvu najdalje do 10. ure dopoldne na dan licitacije« in licitanti so dolžni pokazati reverz o položeni kavciji na dan licitacije odrejeni komisiji za vodstvo licitacije. Predpisano taksirane ponudbe v zapečatenem ovoju i oznako zunaj: »Ponudba za izvršitev zemeljskih, zidarskih, tesarskih, kleparskih in mizarskih del pri premestitvi 40 kosov čuvajnic na progi Vinkovci—Brod od ponudnika N. N.« je treba predati najkasneje do 11. ure Gradbenemu oddelku direkcije (Trg Vojvoda Putnika št. 9, II. nadstr., vrata 9). Pravico do licitacije imajo samo one osebe in tehnična podvzetja, katera doprinesejo komisiji dokaze o svojih sposobnostih in dokaze o tem, da so svoj obrat prijavili za davek in da so plačali ves davek s pripadajočimi dokladami za vsa zapadla zakonita dela kakor tudi za vse odobrene obroke po posebnih rešenjih. Zastopniki ponudnikov se pripuste k licitaciji, ako imajo pismeno polnomočje, da jih morejo na tej licitaciji zastopati. Načrti, obrazec ponudbe, proračuni stroškov, splošni in tehnični pogoji se morejo ogledati in za ceno 50 Din nabaviti vsak dan v času uradnih ur v Gradbenem oddelku direkcije. Naknadne ali brzojavne ponudbe se ne sprejemajo. Iz Direkcije državnih železnic v Subotici, št. 15.177/1928. Zahvala Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube naše nad vse ljubljene soproge, mamice, sestre, tete itd., gospe Tilke Cverlin roi. Fink Za poklonjene vence se vsem najprisrčneie zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se še zahvaljujemo č. g. župniku in g. profesorju dr. Strnišeku za globoko ganljiva nagrobna govora. Št. Peter, marca 1928. RODBINI CVERLIN - FINK. Sir H. Rider Haggard: 101 Kleopatra, egiptovska krallca »Sedaj pa naj se vrnem k svoji povesti. Harmakisa se nisem upala umoriti, da ne bi še bolj razdra-žil* njegove močne stranke, ki bi se dvignila in me vrgJa s prestola. Sedaj pa glejte, kaj se je godilo. Dasi me je ta Harmakis moral umoriti, me je skrivaj ljubil in jaz sem to nekoliko uganila. Poskušala sem bila nekoliko, da ga pritegnem zavoljo njegove lepote in duha k sebi, in Kleopatra se ni nikdar zaman potegovala za ljubezen. Ko,je torej prišel z bodalom v svojem oblačilu, da bi me umoril, sem s svojimi čari zoprvala njegovi volji, in ali mi je treba povedati vam, kako sem zmagala? Oj, nikdar ne pozabim pogleda v očeh tega padlega kneza, onega verolom-nega duhovna, tega faraona, ki sem mu vzela krono, ko se je omamljen od opojne pijače pogreznil v sramotno spanje, iz katerega se ni več mogel zbuditi s častjo! Pozneje se je res zgodilo, da sem ga nekoliko rada imela, ljubila ga pa nisem, dokler se naposled nisem naveličala njega in njegovega otožnega učenega duha; njegova grešna duša mu namreč ni dala, da bi bil vesel. On pa je mene ljubil in se me oklepal kakor pijanec svojega kozarca, ki ga palme v pogubo. Ker je mislil, da ga vzamem za moža, mi je izdal skrivnost zaklada, ki je bil skrit v piramidi — takrat sem namreč bila v silni stiski za denar — in skupaj sva kljubovala grozotam grobnice in prinesla zaklad, ki sva ga vzela prav iz faraonovih prsi. Glejte, la smaragd je bil ludi v tistem zakladu!« In pokazala je velik smaragd v obliki svetega hrošča^ ki ga je bila vzela iz srca božanskega Menkaure. Zavoljo tistega, kar je bilo napisano v grobnici in zavoljo tiste strašne stvari, ki sva jo videla v grobnici — oj, zakaj me še sedaj muči spomin na tisto? — in pa tudi iz politike, ker bi si bila jako rada pridobila naklonjenost Egipčanov, sem imela res namen poročiti tega Harmakisa in ga javno vsemu svetu proglasiti kot svojega moža — resnica, in ž njegovo pomočjo obvarovati Egipt pred Rimljani. Takrat je bil namreč dospel Delij, da me pozove k Antoniju in po dobrem premišljanju sem sklenila, da ga z ostrimi besedami pošljem nazaj. Ali baš ono jutro, ko sem se oblačila za dvor, je prišla tista-le Karmion; razodela sem ji svojo namero, da bi videla, kako bo nanjo vplivalo.Seda j pa glej, Olimp, kakšno moč ima ljubosumnost, tista majhna zagvozda, ki- ima vseeno moč, da razčesne drevo kraljestva, tisti tajni meč, ki lahko reže kraljem usodo! Ona ni mogla prenašati — utaji, Karmion, ako moreš, zakaj sedaj mi je jasno vse! — tla bi človek, katerega je ljubila, postal moj mož — mož mene, katero je on ljubil! Zavoljo tega mi je odgovarjala z večjo spretnostjo in duhovitostjo, kakor mi je mogoče povedati, in mi dokazovala, da ne smem na noben način tega storiti, ampak odpotovati k Antoniju. Za to najlepša hvala tebi, Karmion, sedaj pač lahko rečem, ko je vsega konec. Njene besede so me res prevzele zoper Harmakisa in podala sem se k Antoniju. In vsled ljubosumnosti one zale Karmion in ljubezni človeka, s katero sem se igrala kakor z liro se je bilo vse to zgodilo. Zavoljo tega je Antonij propadel in umrl in zavoljo tega moram tudi jaz nocoj umreti! Oj, Karmion! Karmion! Za mnoge reči bos morala dajati odgovor, zakaj ti si izpremenila zgodovino sveta! A vendar ne želim niti v tem tre- nutku, da bi bilo drugače!« Umolknila je za nekaj časa in si zakrila obraz z rokami; in ko sem se ozrl, sem videl na licih dvornice Karmion debele solze. »Kaj pa je s tem Harmakisom?« sem vprašal, »kje pa je sedaj, kraljica?« »Kje je? V Amentiju, kajpada — kjer se morebiti pomirja z Izido. V Tarzu sem videla Antonija in ga vzljubila, in od tistega trenutka mi je bil Egipčan zoprn in sem prisegla, da ga končam; kajti zavržen ljubimec mora biti mrtev. Ker je bil ljubosumen, mi je rekel nekaj besedi prav slabega pomena, in to celo pri tisti gostiji z biseri; zavoljo tega sem ga hotela še tisto noč dati umoriti, preden pa .se je dejanje izvršilo, je izginil.« »Kam pa je odšel?« »Tega pa ne vem. Bren, ki je bil poveljnik moje telesne straže in se je lani odpeljal na sever v svojo domovino, je prisegal, da ga je videl, kal^o je vzplaval proti nebu. Ampak v tem pogledu nisem verjela Bre-nu, ker se mi dozdeva, da je rad imel tistega Harmakisa. Resnica pa je, da je utonil na morju blizu Cipra; morebiti nam more Karmion povedati, kako je bilo. »Jaz ti ne morem ničesar povedati, kraljica; Harmakis se je izgubil.« »In prav je, da se je, Karmion, zakaj bil je človek, s katerim ni bilo, da bi se igral —vendar sem ga poboljšala, jaz trdim! No, bil mi je orodje za moje namefle, vendar ga nisem ljubila in še celo sedaj imam strah pred njim. Bilo mi je namreč, da sem v najhujšem boju pri Akciju slišala njegov glas, ki me je pozival, da naj bežim. Hvala bogovom, da se je izgubil, kakor praviš, in ga ni mogoče najti.« 8 ™ o c B a S 5 РГ p H P" Г » • s- 0 05 C r- P f K C- S- r b g > N* P k _ * m ? 5 c- en 25 rn • _, O > 1 £ «f » g ~ t o '-= era 5. D " - m m m < £. ĆT 8 3. , o S- & 3 - c 5. ® E' tГ« S CL < a л » crr »if et im - o 5 g D Cf) CD D š-2' 1 B T) i 5 g K -S o 5 S F S ?T < o — (t c: P N. tU !K м E. D£. * g p D B 3 (0 M r C K s 3 tjS * (0 •џ- Jf gospodarstvo Poroeševanje tujskega prometa Reklama in propaganda vobče, posebno pa reklama za hotelska podjetja, letovišča, kopališča, zdravilišča itd. je postala v čnsu današnje poostrene konkurence tudi na tujsko-prometnem polju stvar, ki zahteva temeljitega proučevanja in izkušenosti. Reklama, kakor plakati, slike, vinjete in etikete, diagrami itd., je brezpogojno potrebna. Ta reklama pa je zvezana z ogromnimi stroški, ki iz-nosijo znaten odstotek režijskih izdatkov podjetja. Zato je treba zelo dobro premisliti, kako naj se jo placira. Uvidevnemu podjetniku bi bilo odveč poudarjati še posebej, da ta tujsko-prometna razstava nudi zelo številnim obiskovalcem velesejma dobro orijentacijo in izbiro letoš-njega in nadaljno-letnega letovišča oz. oddiha. Terjnin letošnjega velesejma je kot nalašč za to. Vsako posamezno letovišče itd. dobi poseben oddelek, kjer bo lahko razstavilo svoj tujsko-propagandni materijal. Če bodo vsi naši obrati, ki so odvisni od tujskega prometa, zuali upoštevati ozir. izrabiti to ugodno priliko ter razstavili na tej razstavi svoje prospekte, fotografije, slike, modele in druge tujsko-propagandne spise, smo uverjeni, da se bo s to prireditvijo znatno dvignil tujski promet pri nas. Za stvar vlada živahno zanimanje in bi znalo, ker je prostor za to razstavo omejen, kmalu zmanjkati prostora. Kadi tega naj se interesenti čimpreje prijavijo uradu velesejma v Ljubljani. Vinaria, d. d. vinogradnikov v Ptuju se iz-premeni v zadrugo. Dne 29. t. m ob 14 se vrši v Ptuju občni zbor »Vbiarle«, d. d. vinogradnikov, kjer je na dnevnem redu tudi sklepanje o izpre-membi d. d. v reg. zadr. z o. z. K temu pripominjamo, da so se že lani Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani izpremenile iz d d. v zadrugo, ker je ta družabna oblika pač najprikladnejša za taka podjetja. Občni zbori: Kred. društvo Mestne hranilnice v Mariboru 17. aprila ob pol 18; Elektra, d. d. v Ljubljani 18. aprila ob 1(- \ Ljublj. kred. banki (bilanca 1927; volitev nadzorstva); Portland-ce-mentna tovarna, d. d. na Dovjem 18. aprila v Ljubljani (Jadr. podun. banke) ob 10 (bilanca 1927; valorizacija; volitev uprave in nadzorstva). Nova banka v Srbiji. Kakor vse kaže, ne bo še kmalu nehala doba visokih obresti zlasti v Srbiji. Še se najdejo podjetni ljudje, ki ustanavljajo miniaturne banke. V Petrovcu (blizu Požarevca) se snuje »Mlavska trgovačka banka« s kapitalom 1 milijona Din. Nova banka v Vojvodini. V baškem Novem gradištu se je osnovala nova banka (d. d.) s kapitalom 1 milj. Din. Koncentracija v naši obalni plovbi. Kakor poročajo iz Splita, jo te dni Jadranska plovidba prevzela vse parnike in naprave Kaštelanske plovidbe d. d., Split. (Družba je bila ustanovljena 1911 in ima brodovja 210 br ton). Nadalje bo »Dubrova-cka paroplovidba Ragusea« prevzela parobrodno družbo Hume, d. d. na Korčuli (ust. 1915, tonaža 123 br. reg. ton (in ji bo odstopila Jadr. linije v okolici Dubrovnika. Finančni polom v Sahcu. V Šabcu je prišlo v konkurz 11 izvoznih tvrdk. Propadla je namreč velika tvrdka in upniki so iskali kritje pri žirantih in to je potegnilo za seboj 10 tvrdk, katerih status ni tako slab, samo nelikvidne so. Število avtomobilov v naši državi. Po ameriški statistiki imamo v Jugoslaviji 8900 osebnih voz, 1580 tovornih in 3100 motociklov. Dobave. Dne 5. t. m. se bo vršila pri komandi Dravske div. obl. v Ljubljani ofert. licitacija glede dobave masa za čas ml dneva pogodbe do 30. sept. t. 1. Pogoji so v pisarni Intendanture Dravske div. obl. v Ljubljani ua vpogled. H ar s: a 3. aprila 1928. DENAR. Današnji devizni promet je bil živahen. Znat-neje je nazadovala deviza Trst, ki je bila zaključena po 300.25, 300.15 in 300 pri neizpremenjenem curiškem kurzu: 27.42. Tudi sla popustili devizi London in Praga, druge devize pa so bile napram včeraj neizpremenjene. Privatno blago je bilo edino v devizi Trst. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 3. aprila 1928. povpraš. pon. srednji sr. 2. IV Amsterdam _ 2290 — _ — Berlin 1358.- 1361.— 1359.50 1359.50 Budimpešta — 993-30 — Curih 1093-50 1096-50 1095*— 1095*— Dunaj 798.55 801.55 800.05 800.05 London 277.08 277-88 277.48 277-49 Newyork 56.73 56-93 56.83 — Pariz — 223-80 — — Praga 168Ч9 168-89 168-49 168.50 Trst 299.17 301.17 300.17 300-32 Zagreb. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1358 —1361, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.55— 801.55, London 277.08 -277.88, Ncwyork 56.73— 56.93, Pariz 222.80—224.80, Praga 168.09—168.89, Trst 299.25—301.25. Curih. Belgrad 9.13, Berlin Ш.15, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.29, Dunaj 73.05, London ИШ75, Newvork 519.05, Pariz 20.43125, Praga 15.38, Trst 27.42, Sofija 8.75, Varšava 58.25. Madrid 87.30. Belgrad. Berlin 1868—1361, Budimpešta 991.8 —994.8, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.55— 801.55, London 277.08—277.88, Newyork 56.73— 56.93, Pariz 222.80-224.80, Praga 168.09-168.89, Trst 299.20—301.20, Solun 79.213—79.513. Trst. Belgrad 33.30—33.32, Curih 363.50— 365.50, Dunaj 263.50—269.50, London 92.39—92.42, Newyork 18.90-18.91, Pariz 74.45—74.55. Dunaj. Devize: Belgrad 12.50375, Kodanj 190.60, London 34.6975, Milan 37.555, Newyork 710.65, Pariz 27.986, Varšava 79.725. — Valute: dol"'ii 710.30, francoski frnnk 28.02, lira 37.80, dinar 12.445, češkoslovaška krona 21.06. Praga. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.375, Pariz 132.75, London 164. 75, Nowyork 33.745. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključena Ljublj. kred. po 135. Današnja tendenca za vojno škodo v Zogrebu je bila bolj nazadujoča: promptuo je ostala neizpremenjena. 7% invest. posojilo se je danes učvrstilo. Ljubljana. 7% invest. posoj. 87 den., agrari 57.50 den., Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Praštediona 802.50 den., Kred. zavod 157— 175, Vevče 185 den., Kranj. ind. 290 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 87.50—88, agrari 57.50—58.50, vojna odškodnina 437—438.50, april 489.25-440, dec. 465—470, Hipo 58.50, Jugo 89— 90, Praštediona 800, Ljublj. kreditna 185, Šečerana 540, Drava 560, Slavonija 12-13, Trbovlje 495, Vevče 140. Belgrad. Narodna banka 6910, vojna odškodnina 435—435.50, uit. april 488.50—436.50, uit. maj 422.50, Izvozna banka 1270, Prometna banka 2120, 7% invest. posoj. 87—87.50, agrari 54. Dunaj. Podon.-snvska-jadran. 81, Jugo 11, Al-pine 41.35, Grelnitz 2.50, Trbovlje 60.94, Kranjska industr. 36, Gutmann 28, Slavex 14.60, Slavonija 1.55. BLAGO. Ljubljana. Les: trami merkantilni od 3, 3—4, 5 od 4—9 fko vag. nairenibm, postaja v Srbiji 3 vag. po 440; zaklj. 3 vag. Tendenca živahna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica 78-79 kg, 2% baška 890-292.50, slav. 885-387.50, koruza času prim. suha kval. gar., za marec 295—297.50, april 300—802.50, maj 305-807.50, činkvantin 305 —307.50, ajda dom. zdrava rešetana suha 295, ovss baški zdrav rešetan 800, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana plač. po prejemu 530—535; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč. 342.50—947.50, ban. 337.50—342.50, potiska 345—350, srem. 342.50— 347.50; ječmen 290—296; oves:.bč., ban., slav. 250 —257.50; koruza: bč. stara 257.50—262.50. april 260 —265, maj 262.50—268, bela 262.50-267.50, ban. 255—260, srem. 255-260, apr. 260-265, maj 262.50 —268.50; moka: Og in gg 475-490, št. 2 455—470, št. 5 440-450, št. 6 380—390, št. 7 317—325, št. 8 222.50—232.50; otrobi: 210—216. — Promet: a vag. pšenice, 5 vag. koruze, 2 vag. moke, 4 vag. ovsa. Budimpešta (terminska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica: maj 32.54, 32 64, zaklj. 32.64—32.66, okt. 30.16, 30.20, zaklj. 30.18—30.22; rž: maj 30.90, zaklj. 30.90-30.92, okt. 25.52, 25.56, zaklj. 25.56— 25.58; koruza maj 27.26, 27.30, zaklj. 27.28—27.38, julij 27.90, zaklj. 27.88—27.92. Prostovoljna javna dražba kožuhovine se bo vršila dne 6. aprila t. 1. ob 9 dopoldne v skladišču Balkan, Dunajska c. 33. Kupci se vabijo. Sveta življenje in vrvenie JŽaJufoa m srce Belgrajsko pismo Gostovanje ljubljanske opere. V četrtek 29. marca se je ljubljanska opera prvič v celoti predstavila Belgrajčanom. In ni prišla praznih rok. Uspehi v Zagrebu in Subotici so že vnaprej pripravili občinstvo za gorak sprejem. Hiša je bila skoraj popolnoma razprodana, posebno galerije. Poleg Slovencev so predstavo v precejšnjem številu obiskali tudi Rusi (radi avtorja). Dali so Ljubljančani Sergeja Prokofjeva impresionistično delo: Zaljubljen v tri oranže, ki ga morem imenovati dogodek za Belgrad. Zato, ker Belgrad živi le v starejšem, klasičnem programu, gostje pa so nastopili z modernistično, povojno stvarjo. (Pri tej priliki naj omenim, da je glavni dirigent belgrajske opere g. Lovro Matačič posegel po mlajših in da pravkar pripravlja v akademskem pevskem zboru: Obiliču Francoza Arthurja Hone-gerja (roj. 1892) simfonijskega: Kralja Davida (iz leta 1921.), ki se bo izvajal v gledališču početkom aprila.) Po Carla Gozzija pripovedki prirejeni fan-tastično-groteskni libreto: Treh oranž je že sam na sebi precej nejasen; Srbom pa je bilo radi znanja slovenščine še bolj povečano nerazumevanje. Zato na mnogih mestih ni bila zapažena komičnost parodije. Tudi lokalno-domačnostni slovenski izrazi niso prišli do željenega efekta. Iz istega vzroka ni bilo spočetka tako živega aplavza, ampak se je publika šele proti koncu vživela v samo snov in burne,je ploskala. Najbolj so ugajali: gdč. Ribičeva, ge. PoliČeva in Thieri, Betetto, Banovec in Levar. Kregarjeva in Vavpotičeva scenerija se je posrečila. Sploh je bila tehnična stran predstave izvrstna. Le oni lopa-tnrji nekam čudno vplivajo, zato ker se ves čas drže na odru in opravljajo deloma tudi posredniško službo (spominjajo na zbor v starih grških dramah), dasi ponekod (v puščavi) nimajo zveze z dejanjem. Morda so samo zato, da dajo nekak okvir, ker bi drugače oder nekam prazen izgledal. Uspeh potrjujejo: poklonjena venca, obilica cvetja ,izredno obširne in laskave kritike po dnevnikih. Vzdržuje se mnenje, da je ljubljanska opera najbolj disciplinirana od vseh naših in da ji gre v vseh ozirih prvenstvo. Samo škoda, da Ljubljančani niso mogii dalje časa ostati med Srbi, da bi dali še eno ali drugo stvar iz klasikov. * Vodilna srbska književna revija: Srbski književni glasnik prinaša v sedmi št. za 1. april med drugim Veljka Petroviča novelo: Mica, studijo M. Bogdanoviča: Naša gradjanska lirika u 18. veku, članek Isidore Sekulič o Paulu Val črv ju in J. Spektorskega studijo: Bekonovo mesto u istoriji filozofije. * Trelja številka: Misli obsega: Konec B. Jev-tičevega dramskega prikaza: Carske kohorte, noveli K. Djordjeviča (čiča Mane) in P. S. Romanova (Neposlono pismo). Zanimivejše študije: Abelar i Helojza (dr. B. Petronijevič), Narodna biblioteka u Beogradu (M. Podoljski). Da li smo imali i da li danas imamo parlamentarizam (dr. F. Nikič), Nova nastojanja u drami (M. Savkovič), Pozorišni labo- ratorium, Berlin (Ž. Vukadinovič). * Najnovejše stvari: Dušan S. Nikolajevič: Anti Faust (Susret, Artur, Šopenhauer s obzirom na Geleov »Faust«, čitajuči »Fausta«, Hristos sa dva razbojnika, zaključak; 10 Din, cir., knjigama Ace Popoviča), prevod: Clement Vantel: Naš popa kod bogataša (drama iz vojnega življenja, ki se je tri cela leta obdržala stalno na programu), Dragu-tin Kostič: Umesto ludila (pesmi, ki niso uspele), Ž. Jevtič: Samosvesti (prva pesniška zbirka, Kru-ševac), Monah Tihon: Bez krvi (pesmi, 64 str., Cvijanovič, 10 Din), dr. Oskar Tatralja: Veleizdaj-nik (knjiga spominov, Split.) Tone P. Belgrad, dne 1. aprila 1928. Cerkveni koneert »Ljubljane« na Vrhniki V nedeljo 1. t. m. je slov. glasb, društvo »Ljubljana« pod vodstvom prof. dr. A. Dolinarja in s sodelovanjem kons. k. Kupla priredilo cerkven koncert. Na programu je bilo 12 zborskih skladb, od teh le ena domača (K. Adamičeva Himna sv. C. i. M.) oslale pa so bile ruske cerkvene pesmi skladateljev A. Arhangelskega, Zavadskega, Bort-njanskega, Lyvovskega, Ivanova, Čajkovskega, Čfcs-nova, Grečnninova. Vse to so bili mešani zbori razen enega moškega. »Ljubljana«, ki je. žal, zadnja leta tako hitro menjavala pevce in pevovodje, je nastopila sedaj v novi reorganizirani formi pod dr. Dolinarjem, in želeti bi bilo, da bi se takšna obdržala skupaj in ostala vsaj na tem nivoju, ki je precej visok. Lepo je bilo. da se je lotila ruskega ceriВ1еппа1е« v Benetkah troje del, ki so bila sprejeta. Če pomislimo, da je bilo na razsjavo poslanih 1800 del, sprejetih pa samo 150, vidimo, da pomeni sprejem Kraljeviii del v razstavo odličen uspeh slovenske modeme umetnosti v tujini. Najnovejše delo don Frana Buliča. Znani arheolog don Frane Bulič je izvoljen za prvega častnega člana Hrv. knjiž. društva v Zagrebu. Častno diplomo zanj je zelo okusno izvršil prof. V. Kirin. V zahvalo Društvu in kot svoj dar širokim slojem hrvatskega naroda bo odlični učenjak predal Jeronimskemu društvu svoje najnovejše delo, katerega je izdelal skupno s prof. Lovrom Katl-Cem. Don Frane Bulič gre v tem delu » po sledovih hrvatskih kraljev«, zelo nazorno in zanimivo prikazujoč spomenike iz najslavnejših dob hrvatske preteklosti. Danilo Gorinšek: Pisan cvet. Pesmi za mladino, Celje 1928. Tisk: Brata Rode in Martinčič, Celje. — Mladi celjski književnik je izdal v teku enega leta sedaj še drugi zbornik svojih mladinskih pesmi. Absolutna umetniška vrednost pesmic v »Pisanem svetu« je različna, lahko pa rečem, da se Gorinšeku spričo sorodnih publikacij zadnjega časa ni treba sramovati svojih drobnih knjižic, tako ne »Maja«, ki ga je založil in razpečal lani, kakor ne pričujoče zbirke, ki je deloma še čvrstejšn, bolj pristna in v splošnem zrelejša. S pesmijo za otroke je velik križ, eden jo zavrača, če nima »vzgojnega jedra«, a drugi jo preklinja baš rudi tega. Oba pa jo »uživata«, z umom in srcem odraslega, joj kako odraslega človeka. — Gorinšek se ve približati otrokovi duši, in ga zna spet nevsiljivo dvigati do sebe Prijetna drobnjav zbirke vsebuje marsikak biser-ček in »Pesem o rožici« na strani 27 pa »Otrok poje« na str. U sta Kulminacija te knjige. Kdor kupuje otrokom knjižice, naj naroči »Pisan svek in mu bodo mali veseli tega velikonočnega piruha. Pri tem bo storil tudi še dobro delo, kajti slovenski pesniki ne izdajajo svojih del v samozaložbi zgolj iz ambicije. »Pisani svet« se naroči pri avtorju v Celju, Kersnikova ulica št. 5 in stane 10 Din .Ovojna risba je delo aknd. slikarja M. Mo-dica. — A. žužek. Velikn sovjetska enciklopedija. Ruski sovjeti eo začel po primeru francoskih eneiklopedistov izdajati »Veliko sovjetsko enciklopedijo«, ki bo obravnavala vsa področja življenja pod komunističnim vidikom. Do danes je Izšlo 8 zvezkov; vsega-skupaj je prenčunanih 30 zvezkov, vsak po 360 strani. Dozdaj so obdelane samo še prve tri črke ruskega alfabeta (A, B, V). Delo se je začelo leta 1926. pod vodstvom profesorja Schmidta. Dozdaj je 90.000 subskribentov. Pisana je enciklopedija zelo popularno in seveda popolnoma z ateističnega in materialistične«« stališča. Ob rižu v smrt V tokijski reviji »Jitsugyono Nippon« je koncem minolega leta izšel članek Japonca Mat-sumura, v katerem pisec opozarja na pogubne posledice neprimerne prehrane vzhodnih narodov ob samem riž«. Propadanje azijskih plemen — pravi Matsu-mura — je v velikem delu pripisati riževi hrani. Indija, ki je nekoč slovela po svoji kulturi, jc propadla samo zaradi riževe hrane. Hindujsko pleme je zgled propadle civlizacije. Pomanjkanje za možgane potrebnih vitaminov v hrani je vzrok temu dejstvu. Kitajska je bila nekoč predhodnica kulture, toda danes ni več na prvem mestu. Ali ni to posledica riževe hrane? Ravno tako je padlo s svoje višine javansko ljudstvo. Milijone bušlov riža pridela vsako leto, a to mu še ne zadostuje marveč uvaža še znatne množine riža. Vzhodni in južnomorski narodi, ki se hranijo z rižem, se ne morejo kosati s civilizacijo Evropejcev in Američanov. To so zapadni narodi že ugotovili in zato se orientalcev ne boje več. Barvo človeške polti so dolgo smatrali za uspeh podnebnih razmer. Belci postanejo pod afriškim solncem črni, če pa se vrnejo v Evropo ali Ameriko, dobi njihova polt zopet prvotno belo barvo. Če pa Evropejci ali Američani žive dalje časa na Japonskem, postane njihova koža rumenkasta. Podnebne razmere na Japonskem se od evropskih in ameriških ne razlikujejo posebno. Nobenega dvoma ni, da je barva polti v zvezi s prehrano. Evropejci in Američani po svojem telesnem ustroju daleč nadkriljujejo orientalce in južno morske otočane; kako daleč jih prekašajo možgansko, kažejo njihove iznajdbe in njihove spo sobnosti na znanstvenem polju. Naši - lastni predniki so bili nekoč krepkega telesa in duha. Toda kakor v Indiji in na Kitajskem je z uvedbo budizma vživanje mesa prenehalo. Vsled pomanjkanja vitaminov sta propadla telo in duh. Vzrok, da danes Japonci po duhu nadkriljujejo Kitajce in Indijce, je v tem, da je Japonska na vseh straneh obdana od morja in da imajo Japonci priliko, da love in jedo ribe in razne školjke. Celo živali trpe vsled napačne prehrane. Pred več rodovi so prinesli z Otoka Princa Edvarda na japonski otok Karafuto večje število srebrnih lisic. Danes je njihovo potomstvo popolnoma degenerirano. Tudi domače živali: ovce, krave, konji, prešiči, ki smo jih dobili iz inozemstva, so vsi degenerirani. Za vsemi temi pojavi je en sam vzrok: na^, pačna prehrana. Prepričevalen dokaz za oslabitev telesne odpornosti proti boleznim je neki afriški rod, ki se je hranil skoraj izključno z bananami. Ves rod so uničile spolne bolezni, ki so jih zanesli Angleži. Združene države Severne Amerike so sijajen zgled, kako je treba skrbeti za telesno krepko in duševno zdravo potomstvo. Ne poznam razen Amerike nobene druge države, ki bi svojo narodno politiko gradila na zlatem pravilu: Predvsem zdravje! Junaški občinski svet Redko se zgodi, da bi se kdo dal raje zapreti, nego da bi plačal globo, ee le kako zmore tisti denar. Nikdar se pa pač še ni zgodilo, da bi se dal zapreti ves občinski svet, zato da bi občini prihranil izdatek za globo. Izjemo dela le mestece Bremen v državi Ohio. Bremenski občinski svet je na svojem ozemlju izvršil razne melioracije, pri tem pa oškodoval zemljišče neke Sare Turner. Sara je kot energična žena vložila tožbo in magistra! je bil obsojen na 6200 dolarjev odškodnine. Toda mestece je revno in potrebuje svoj denar za šole in podobno. Mestni očetje so se dali, namesto da bi plačali odškodnino, solidarno obsoditi na 30 dni zapora. Bremenski občani so sedaj izredno ponosni na svoj junaški občinski svet, ki je prekosil v skrbi za javni blagor celo rimski senat. Previden oče Nedavno se je poročila gdč- Carolina Rit-tenberg, hči pok. bogatega založnika ameriških ilustrianih mladinskih spisov. Po očetovi želji so odprli oporoko šele po poroki. Tu se je pokazalo, da je zapustil Rittenberg svoji hčeri doto v višini 300.000 dolarjev. Toda oporoka,je določala, da mora hči dobivati doto v sledečih obrokih. Takoj po poroki 10.000 dolarjev, ko bo stara 25 let 5000 dolarjev, ko bo stara 30 let 10.00C dolarjev, čez nadaljnih 5 let 15.000 dolarjev ostanek pa po 40. letu njene starosti. Če bi Ka-rolina prej umrla, naj pripade ves preostajajoči denar njenim otrokom, če bi pa teh ne bilo pa —■ zoološkemu vrtu v Newyorku. Svojo odredbo utemeljuje Rittenberg naslednje: Po njegovih izkušnjah se novoporočenim ženskam ne sme dati v roke veliko denarja, ker vse zmečejo za obleko in podobne ničevosti, da bi svojemu možu do-padle. V par letih je potem zakon utrjen in mož skuša ustreči željam svoje žene- V tej dobi — ženska je stara približno 25 let — žena ne potrebuje denarja. Čisto drugačen postane položaj čez nadaljnjih pet let. Zena potrebuje sedaj lastnih sredstev, da dopade možu. Čim bolj teko leta, tembolj se moški oklepajo mnmona. Položaj se poostri, čim prekorači žena 40. !eto starosti. Ameriški iuristi oporoko zelo hvalijo kot iz-redno modro.