CHURCHILL Y WASHINGTONU SINOČI MALO PO 8. UEI JE IZ BELE HlSE PRIŠLO POROČILO, DA JE TEKOM DNEVA DOSPEL V WASHINGTON ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSE DNIK WINSTON CHURCHILL NA VOJNO POSVE TOVANJE S PREDSEDNIKOM ROOSEVELTOM. Sporočeno je bilo, da bo Churchill takoj pričel konference s predsednikom, da pa ta teden ni treba pričakovati iz Bele hise nikakih obvestil o poteku konferenc. Churchill ie pripeljal s seb§j več visokih angleških častnikov, kar kaie, da bodo s predsednikom razpravljali tudi o tem, da se odpre v Evropi druga fronta. Kako je prišel Churchill v Ameriko, ni bilo naznanjeno. Japonski diplomati odhajajo Državni department v Washingtonu je naznanil, da so se s švedskim pamikom Gripsholm včeraj iz New Yorka odpeljali japonski diplomatski zastopniki, ki bodo zamen jeni za Amerikance, ki so bili internirani na Dalj. Iztoku. Churchill je prvi« pričel v Washin&ton v deeecribru lanskega leta ter se je šele okoli s rode januarja vrnil v Landau. Komaj teden pred njim je bil v Washingtonu ruski vna-j*ji komisar Vjačeslav M. Mo-lotov, ki je kot je Ibilo uradno naznanjeno —.s (predsednik om Rooseve lt oni prišel do popolne, ga *j>oraizuiiia "o nujni potrefoi, da je postavljena druga fronta v Evropi leta 1942.'» Z vso gotovostjo je bilo mogoče pričakovati, da bodo Roosevelt - M olot ovoni konf ereueaiu & Jedi le Roosevelt-Chiurohiltove konference. V Washingt on u je bilo sicer že popoldne znano, da Churchill prihaja, toda šele 15 minut prej, predno je bila ta vest objavljena, je predsednikov " * ' rasuMcais >e poročevalce v Belo hišo ter jam. je v svojem n-radu jta rekov al naslednje poročilo : 4 4 M r. Winston CImroh ill, angleški ministrski predsednik, je zo|K't v 25drtiženiih držaivah Ministrski predsednik se bo posvetoval, dokler bo tukaj, s predsednikom. " Z ministrskim pre*tsedm 'kom so prišli tudi general sir Alais Brooke, general sir H a s t ings Is may, general G. M. Ste-wart, sir Oh a s. "Wilson (Churchillov zdravnik), C. V. R Thomson, tajnik in »pribočnik in Mr. John Martin, privatn tajnik ministrskega predsed nilka. "Ta teden ni pričakovat nadaljnih izjav predsednika ii ministrskega predsednika." Nek časnikar je Earlv j« vprašal, ako bodo na konferen Oripshokn bo vozil v lx>u-| renco Marques v portugalski Vahodni Afriki, kjer, too izvršena izmenjana pou nadzorovani (portugalske nevt raane vlade. S tparniktrin GrLpshohu se med jlnigimi Japonci peljeta tudi jajponski poslanik v W a-sbinsrtonu Kičisatburo Nomnra in tako imenovana "mirovni poslanik" S aH »uro Kutimi. — Vsega skupaj je na jmrniku 109"» Japoncev. Na pdtu bo parnik pristal tnrdi v Rio de Janeiro v Braziliji t«r 1h> vzel nh krov se 403 druge .huponee. Japonci >o bili od easa, ko je JajtKWxka napadla Pearl Har-l>or in se je pričela ainerrško-japon^ka vojna, internirani v se pripravljajo na novo ofenzivo proti 1 Leningradu in oh času, ko je zalaganje Kitajske z orožjem postalo kritično in doh-iytt iwkp j za žoy «ao "po znaku. Jasno je tedaj, da Obmrehill v tako resnem časti ne bi prišel s tako visokimi častniki v Washington, ako ne bi imel namena s predsednikom doseči sporazum o kaki zelo važni za-: de vi, ki se v prvi vrsti tiče voj-I ne. RUSKA FRONTA Poročilo z iiv»ke fronte pravi, da Rusi iz zavzete črte odbijajo nemške napade pred Se bastopolom in da so prebivalč ♦Sehastopola po radio naznanili svetu, da se food o borili dc zadnje kaplje krvi, predno »e bodo i]>odaIi. Poročilo ruskega vrhovnega poveljstva, izdano o polnoči samo na kratko pravi, da so bi K nemški napadi na Krimu od biti in da fronta ni bila -ikor< nikjer pre me njena. White S ii lil »h ur Sprit*gcst W. \ Va., kamor so prišli vni ja- / poi«ski diplomati in konzularni ^ zastopniki iz raanih krajev v ZdruaeJiih držav, Kanade in tatinske Amerike. ■Ko bo (J-ripdioku okoli 20. n avgusta zopet vrnil v New l ? York, bo pripeljal okoli 151X) r Ani err kance v iz .Japonske. ( Amerikarwi se iz Daljnega * IzJt4»ka vozijo na dveh paniikih A sama Mam rn Con te »le Verde v IvoiTreiico Marque* v portugalski Vahodni Afriki. Vre- j jeno je bilo tako, da pridejo v Vzhodno Afriko približno ob } istem času, kot pride Grij»s-holm. _____ j ZVESTOBA NEMŠKIH ŽEN Z oziram na domačo moralo ] je potf-ala. zvestoba, žen nem- i ^kih vojakov sedaj največji i problem, ki dela ''krepostne-, mu" pro|>agandnetmi ministru s _dr. Goeabe!>u največje pregla- 5 vit«. 1 Na. Goesbbelsovo jjovelje je I pričelo časopbje veliko kam-j i pa njo. ki lioee nemškim ženam' > dopovcnJati, da je njihova dol-J « žnost, da ostanejo osveste svo-j ■ jim možem, dokler .so na fronti.' , V tem oziru je |K>seibno zna-' < 0 i len čla nek, ki je itašel v tistvj "Drcsdener Xeuet-te Xachrw'h-j teTL** bi ki pravi, da so mnogi| vojaki v velikih skiibeh, kako s'e njiiiove žene obnašajo domaj t^ii, ki t-e (bori za nemško .kulturo, običaje m izod»radbo,"'. ^ pravi članek "mora biti pre j , I>nčan o zvestobi svoje žene(, enrgače nima nikakes^a povod, ki po načelnika ge^tape Heinrieha l Htmmlerja, feklmaršala Her-manna Goeringa in druge na-t cije za zločine, ki so jib izvršili k na riedit**lovar3kem. ■ i NerrriBŽ-še vetlno maščujejo J snu rt. Reinhai-da Heydrk"ha. V I torek je bilo zojpeft iisinrčenili 26 rehov in sieer 12 v Praigi, v i Brnu pa 14, Iz Jugoslavije Ln njegovo vojsko. Pot, po kateri so Nemci poslali omenjene pošiljke, se izogiba krajev, ki so pod nadzorstvom četni-ko\-. Ameriška komitašinja izpuščena Raatli M Ltohelt, sestra pokoj-rK»ira zračnega generala Win, Mitohella, p n a tu>ka, ki je bila zaprisežena kot članica jugoslovanskih komrtašev, je prišla v Iv!zt)ono iz nekega nem- Sign YOUR WAR BOND PLEDGE WHEN THE MINUTE MAN CALLS AT YOUR HOME JUNE 14 " 24 Nemški vojni ujetniki o vojni •^kega ujetniškega taibora. M i-s Mit/*hell je prišla v Lizlbono sknpno s 184 drugimi Amerikanci, ki so bili zame-njeui za Nemce v Združenlli državah. Mis- Mitchell je bila zaprisežena kot komitašinja v aprilu leta 1^41 in sanno nekaj dni prej, predno je nemška armada pričela korakati v Jugoslavijo. Po padc.u Jugoslavije o Mrss Mitcbellovi ni bilo slišati do decembra lane&ega leta, ko je prissla vest, da se nahaja v nekem nemškem ujetniškean taboru. Ko je pretopila v vr-j^te komitažev, Je ^prejela tudi majhno stekJenleo »tropa, kajti komitaši se zakolnejo, da jili s-o\-ražnik ne bo živih vjel. • Italijanski teror v Sloveniji T»ndon, 17. junija, (JEC)— Italjanske oblasti v zasedenem delu Slovenije so oibsodile na smrt in ustrelile Franca Gram-ea. Ustreljen je (bil, ker je na javnem prostoru zakričal ' 'Živela Jugoslavija Živela Slovenija"! Domžalski šolarji V Domžalah je učitelj po 1 končauenn pouku dejal šolarjem, da laliko zapojejo kakšno pe-eni. Zaipeli »o—jugoslovansko himno Vodiški župnik Peter Jane •Med slovenskimi duhovniki, ki so jih Xemei pregnali v tujino in internirali, je bil tudi vodiški župnik Peter Jane. Po najnovejših vesteh pa se mu je pozneje posrečilo priti v Ljubljano. ZASLEDOVANJE HEYDRICHOVIH MORILCEV f'dhoslova&ki krogi v Londonu pravijo, da so češki ministri, njim na če lil predsednik Krnil Hacha, ipričeli osebno i-skati morilce nemškega rablja Reimhardta Hevdriieha. Likanje so pričeli Hacha, min&trt&i pre«isednik Jaroslav Krejči ki nančni minister polkovnik Emanuel Moravae, nu predveičer poteka ultimatoma nemških oblasti, ki č,o zalitevji-li, ni*51, ako se bo še dalje upiral Nemčiji. Hacha je s svojimi ministri celo potoval po raznrh krajih Češke in so nagovarjali prebivalce, da jkii -pomajgajo najt morilce. Po mnogih krajih so bili r klicani propagandni shodi in prebivalstvo je bik) poOTano, da se vdeTeži shodo\T v velikem številu. Shodi so bili sicer dobro otbi^ani, toda navzoči so molče poslušali. Minister Moravae je na shodu v Planu rekel, da je Hitler razne socjalistične nauke adru-žil v "pravi socializem** ter je pozval Cethe, da korakajo z Nemčijo proti An^ii^L*' Hemci zapirajo Pol>*ka vlada v izfc^naatstvii v Londonu je naiznanila, da je prejela poročilo, da so včeraj gestapovci v Varšavi vprizo-rili veliko preiskavo hiš in da so zaprla 1000 oseb. Pred nekaj tedni so Nemci v Varšavi polovili okoli 5000 Poljakov in so jih po-slaK na prisilno delo v Nemčijo. Isto poročilo tudi pra,000 lir. Napad na Ploesti Liberator ibomibniki na štiri motorje so se dvignili s svojega letališča v Kgiptu in najmanj 700 milj od svojega cilja in iso leteli naetek zjutraj. Nad kra jem so krožili, da vse je »danilo in so videli cilj pod seboj Ln »o naglo opustili bomibe, kjer Ibi mogle napraviti "najboljše delo." Po bombardiranju so bom-btilki odleteli čez Črno morje proti zarvezniScemn ozemlju, toda štirje so morali pristati v Turčiji. Bomlbniki so leteli v višini nad 20,000 čevljev in enemu letalcu, ki je izgubil rokavice, so ozebli prsti. Ameriški he'talci so z bombniki prileteli v Kgipt šele pred dvema tednoma. Letalci treh boaihbnikov so internirani v taiborieču v Cif-(t liku blizu Ankare in kmalu se jim ibodo pridmfeili letalci četrtega bomibnika, ki je pristal v Arifijeji. Boanlbardlranje Ploesti j a je bilo tako za Nemee kot za Bn-nnufnoe nqpričakovano, kaki o-bramiba je bila zelo sV? a, kajti kraj so smatrali v a varen pred bouibardiranjem, __j. CITATELJI! Prosimo, poglejte nm TT A T^X A V B f \ V A A številke poleg mudora sa dan, ko § 1 ■ /% ^^ v I^U /% L^ ■ 111/% Vaia naročnina poteče. V teh časih I V ^T ■ J I ■ II I splošnega povišanja cen, potrebu- I V-^ 1 4 4 I K / X ^ JL XJL W VA JLr JU JL. je list Vaše sodelovanje. Skušajte I imeti naročnino vnaprej plačano. j| Ust slovenskih delavcev Y AmerikL —■hHm^mI Bi—tmti i> gtc—i O— lUtter ^pltmkrr ŽStk lfli *t Ihi P-t Offl— ti Ntm \»rk. H. motor Aet C*wm at H*rtk Ud, IBI.__ Xo. 121 — ^tev. 121 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JUNE 19, 1942 — PETEK, 19. JCNLTA, 1942_VOLUME L. — LETNIKI> ■ ca h razpravljali o druj^i fron-1 ti in preoIiH»nm opra- Ko je bilo 12. junija naznanjeno, da je bil rn*ki vnanji komisar Molotov v Washington i L, ni bilo določno povedano, ua >e 'bo druara fronta odprla že letos. Zatem so iz Londona prihajala poro<"ila, iz katerih je bilo mogoče sklepati, da je težko pričakovati, da ibi mogla biti odprta fronta v šesttiii nie- se4-ih. Ako pa bosta predsednik in Churchill sedaj kaj »otoA-t^a sklenila glede druge fronte, je moaroče samo uarifoati. Nekateri diplomati pa so opaizili, da je W a'-hi ngi on niuoj?o bolj na-Hfnfi i rotiti, Tm P® London. Ko je bilo prejšnjo soboto naznanjeno, da je zo{3et mnogo ameriškega vojaštva pritslo na ' Irsko, tedaj si je vsakdo mi-' >lil, da IkxIo Anierikanei v kratkem prijeli drugo fronto. Mnogo novinoev bo zorpet poklicanih pod zabave v juniju iui juliju in mnogo več, kot. do- - »edaj v kateremkoli mesecu. Po sporazumu, po katerem je bil postavljen skupni gene-"f ralni štaib^ki svet, imata zadnjo 'jbeeedo o strategiji predsednik ^ Roosevelt in Ohurdhill. Zato je j I mogoče pričakovati, da,ibo>ta na sedanjem posvetovanju prišla do končnega sporazuma, o drugi front L i j Značikio je, da je prišel i Churchill v Wa-sliington v času, ko so s eAngleži pričeli u-el mikati v Liibijl, ko Neiwi z vse - silo olblegajo Sebastopol in kc CETNIKI VJELI — NEMCE in te Jugoslovanska vlaoji zoj>et oživeli j.( po gorvklli krajih Bosne, Her- i'cg(j^'iiie in Crnegore in da je ^ četnišJia armada generala Dra- . že Mihajloviea- vjela ].">00 osi-šklh vodikov ter zajela celo artilerijsko baterijo. IM Ko so osi^ške čete pričele no- M v-o ofenzivo proti četnikom, la »te imeli olbe stranki velike iz- gc Utaljani sami ^o prizna- šl li, da so imeli 7o mrtvih iai 783 šft r:wijenih v l>ojili v zadnjem te-! djjiu maja. Ndk zastopnik jugo- L •slova-nske vlade pravi, da je A vsled vednih iVtniSkih naspakih, nt hrv atskih čet. j Ir Delovanje četnikov se je iz p Sirije i»reselilo v Bosno. d NACIJSKI TEROR M V BEOGRADU d Lomlou, 16. jami j a (JBC).+— ^ Fz poročila United Press o te- ^ rorju v ouMsedeui Evr«pi povze- ^ MUfnio: _ "V zadnjih dnt>4i je bilo u- strel jenih v Poljski 23 oseb; ^ sswiio v Beogradn je l)ilo ustreljeni li 80 o>eb; v Atenah je bi-lo 3'i nvoz ustreljenih in obešenih; pozneje so v Varšavi u- strelili še 5 železničarjev zara- I" di organizirane s>tl>otaže pre- «1 vozov za Rusijo; v Jugoslavi- si ji je bilo ustreljenih vet- deset t-j osHb zaradi nabiranja, prosto- ji voljrev za uporniško vojsko." v • v ODLOMEK PISMA IZ LJUBLJANE 1 . . . Prav tiste dni, ko sem bil v Ljnfbljani, se je vsabplo-sno govorilo, da so Nemci ne- J I kje na Štajerskem dva avto- ' i busa, polna slovenskili otrok, polili z nafto in zažgali. Dalje, da po mnogih krajih v<-efjlja-jo otrokom bacile sifilisa in -drugih spolnih ljolezni, ti di- v jakom Ln akademikom, pa da ' imolkulirajo bacil tuberkuloze. | PraA* stare ljudi pa, ki so jim " iz kiikoršnesrakol i razloga na * poti, morda zgolj iz ekonom- I iškega vidika, ne i-asel.tniejo,1 I ampak jLh odvaižajo v neko bol- ; nišnifo, iiz katere nihče več ne ] i pride ven. Kvečjemu lepega y : dne dobijo sorodniki kupček pepela. Efnaka usoda pregani.pi . . Ibolne ali fizično ]>oinanjklji- ^ __p„r Bolgarijo o k mir 200 vlakov, -, vsak p° vagoivov, polnih i l nemške vojnke, orožja, Teital in 1 - isestavnih delov za p Dejstvo, da so Nemci poslali T vlake po dolgreau o\'iniku eez 1 Sofijo na mesto naravnost, do-7 kaomje nemški •straih pred gene- ! ralom Dražom Miha jFovičeoi Nek ameriški časnikar je obiskal tabor nemških vojnih*: ujetnikov v Rusiji in o tem piše naslednje: V ujetutško talborisee smo j ' prišli nekaj ur zatem, ko je bilo o ru4ko-ameriškem sporazumu o otvoritvi druge fronte sporočeno 500 neonakiin vojakom, ki «0 ibili v jet i v tna ju v ibojih ]>ri Harkovu in so bili pred kratkim prepeljani v oddaljeno, z' gozdovi obrobljeno vas. \'si ti utrjeni bojevniki 'J94., 71. Ln 11 o. nemiike divizije j po srvoji vnainjosti kaaejo, daj bo zvesto \idani Hitlerju. V Ukrajino «0 prišli proli koncu aprila, ko so'bili dodobra , nai|)itani z mislijo, da so oavo-J jitelji livroq>e. Pri VH«n tem pa jim je videti, da jih mieel na drugo fronto vznemirja. Samo, kadar jim kdo omeni ti ti ve bet-edi, se jim obraai ■zresnijo. Pokažejo nemir, ki jkn ga ne more ioibrisati niti njilhovo štpartan-sko dbnašauje. Prvič ti ujetniki spoananrajo, kako bi ogrožala druga fronta • neiinška upanja. Drugič ipa ti j inlaili fantje, ki so prišli šele tz( vojašnic, kjer se .zmage lahko, dobivajo, mislijo, da Ameri,-j kanci in Angleži 11 i*«o dovolj 1 močni in tudi ne dovolj drzni,' da bi odprli drugo fronto že leto«. Tretjič pa, ako že pride i droga fronta letos, to jih ledn jič zelo skribi. - Toda naj nekateri ujetniki ^aani povedo, kaj mislijo: j Poročnik Gottfried Beyer, J 25 let atari artilerijski častnik 1 divizije: "Ako bodo Amerikanci in Angleži odprli drusgo fronto, tedaj bo -izelo, zelo težko za Nemčijo. Toda mislim, da letos ne morejo odjpreti druge fronte." I Poročnik Osikar Reiger : I ** Di-uga fronta na zapadu bi 1 bila težavna^ za na«. Kot pilot vem, kako težavno je prevažati vojaštvo. Za Angleže bo zelo težavno delo odpreti drugo' fronto," I Hen rich Elste, star 33 let in po poklicu kmet, ki,je že v ujetništvu od julija lanskega leta, je reke!: " 1Tjetniki sedaj niso več tako gotovi zmage, kot so bili. Mladi, izpod *J5 let pa še vedno verjamejo r pravljico o zmagi. Toda starejši, ki so trdo delali, da so mogli 'živeti in vedo, kako trdo je življenje, ne verjamejo v€*e, da je zmaga mogoča. ; Vsi ujetniki, ki s*em ji"b slišal, so prepričani, da bo Nemčija razpaidla, mogoče eelo zelo kmalu, ako se odpre druga fronta." Charles S aval a, star 127 let in dom« iz Poznanja je na vipra»anje, ako je še prepričan, da bo Nemčija zmagala, odgovoril: *'Ako bo vojna dolgo trajala—ne!" v Polagoma prihajajo poročila o tem, kako so ameriški bombniki v petek, 12. junija bombardirali petrolejske naprave v Ploesti na Rumunskem, kjer so povzročili velikanske požare in napravili tako škodo, da jo bodo morali Nemci mesece popravljati. Kot znano, so štirje bombniki po bombardiranju bali prisiljeni pristati v Turčiji. -GLAS NARODA" — Ni« Iirt FRIDAY, JUNE 19, 1942 TtEANOTUEN 1M 1» Domača fronta '-1 i ' A ?Ti m *' \ J,- L NAŠIM DOPISNIKOM , _ ------ -! ■ r iPredno zmagamo v tej vojni ibomo vsi na en ali druig na£in na borilni črti. Nekateri izmed nate bodo- na fronti, kjer se kitke zares vidijo, dnogi -bodo na oni fronti, kjer so naše tovarne in zopet cLrtugi bodo na enako vafcm fronti na nasiii far-uvalii. Bo dela za vsakogar in vwakdo bo na dj^lvL . - Beseda 4t vsakdo" rkljttčv^je milijona inossemoev, tujeJfodae 'dpfetvjjftne* erooe in diu^e manjšinske skepine. Minogo tir sočim iamed tet ljudi tvorijo že del velikih vojsk, ki držijo našo železnice v dbratu, ki obratujejo naše livarne in indn-atrijafllna podjetja, ki pridelujejo natše žito in naš bomfljaž in ki -sokajo drevo za .gradnje nabili hiš Njihov delež v boiibi za demokracijo je velikanski in odgovorili so lojalno na po-zrv demokracije v nje o i uri nujne potrebe. . Kakor splošni pogoj Združenih držav za zmago narašča, tako amo našli potrebno mobilizirati naše ljudske sile, ravno talko kakor sine mobilizirali na&e vire narodnega bogastva — nafte kovine in materiale. MohiHzacija naš tli ljudskih sil pomenja, da vsakdo mora iiue-ti svoj delež v našem vojnem naporu in War Manpower Com misffiiotfi je po vdan iia, da izjem no bo. da delodajalci ki ne marajo zaposlovati delavcev radi piVdsodkov (plemena, vere, barve ali narodnostnega izvira, dejanski sabotirajo naš vojni napor * Predsednikov odbor proti ■zapostavljanju ob zaposlovanju, je mnogo yt-oril, da se stori konec bedastemu in kratkovidnemu predsodku proti manj (šinskini skupinam -in mnogih vojnih podjetjih Ta odbor je •ponovno opoooril na dejsfcvo, da inaaeirtci smejo biti zaposleni v vsaki vnsti vojne produkcije. V vojnem delu, ki vključuje vojaške tajnosti, amejo biti zaposleni, ako njih delodajalci vnaprej dobijo dovoljenje od vojaške oziroma mornariške uprave. Vojna in mornariška dtAest je dala taka dovoljenja v več kot 90 lučajev, za katero se je zaprosilo. . ITekoan -prihodnjih dveh let morajo Združene države nabrati vojsiko 20,000,000 moških in žensk in poljedelsko vojsko 12,000,000 dodatno k vojaki pod orožjem. Potrojiti motamo število delavcev v naših ladjedelnicah, Zaposliti štiri-krat tolik delavjcev, kot jih imaamo danes, v naših tovarnah letal in pomnožiti petkrat štovilo deilavcev v naših, tovar-naih municij. lAiko hoeenao "doseči postavljene cilje za prodxiikcijo orožja, y ■■ ■ ■■■ -.....■ Kdorkoli bere naše slovenske liste, vsakdo navadno najprej ckipre stran, kjer so dopisi iz naših naselbin, kajti liaž narodni čut je že tak, da vedno radi slišimo in izvemo, kaj naši ljudje 'delajo po naši prostrani novi domovini Ameriki. Iz dopisov in poročil pogosto izvemo za kakega prijatelja, ali znanca, s katerim se že nismo videli bogve koliko let. In tedaj se vedno razveselimo ter se spomnimo iiiarsikaterili IdJogodkov iz davnih let. Ker smo tako zelo raztreseni po veliki Ameriki, nas taki dopisi takorekoč še vedno vežejo in se čutimo, kadar beremo kaik dopis, da smo si popolnoma blizu, kakor bi se pogovarjali mdd is>eboj. In kadar kdo poroča, da so v njegovi najselbini napravili to in ono, da so priredili kako zabavo v ta ali oni narcflni ali dobrodelni namen, tedaj si čitatelji takoj mislijo: Zakaj pa pri nas ne bi kaj takega napravili? In gredo na delo ter po zgledu drugih tudi prirddijo kaj sli-čnega. Tako se po letopisih medsebojno spodbujamo k kulturnemu delu in to nais vedno bodri, da ne zaspimo na narodnem polju. Dopisi »o nam nekako ogldLlalo, v katerem vidimo, kaj delajo drugi in jih v tem, kar nam je všeč, posnema Tako živimo dalje v narodnem duhu in v tesni zvezi mefcl seboj, kot velika družina, ki je razkropljena po širni deželi, pa pri vsem tem še vddino prijateljsko Oibčuje med sr»boj. — Marsikatera naselbina bi že narodno popolnoma zaspala, ako ne bi bilo v listih dopisov. Ljudje bi samo o-pravljali svoja vsakdanja dela, po tdiehi bi se nekoliko razgovarjali, vsak bi zlezel pod svojo streho in pozaibil na svoje ljudi, ki žive v sosedni ali pa v kaki otidailjeni državi. Zato lahko rečemo, da so nas samo dopisi v naših listih obdržali pri življenju. Dopisi so tddaj neobhodno potrebni za naše življenje v tujem svetu, ki nam je postal nov dom. Iz tega sledi, da moramo podrezati naše rojake, da bi pisali kaj več Idopisov. Sporočite, kaj in kako delate, bodisi v zasebnem življenju, bodisi na društvenem ali kulturnem polju. In fanner ji: ali veste, da bo nekatere či-tatelje zelo zanimalo, ako popišete, kako vam raste žito, kako kosite, žanjete iaj deloma pravilno pisanih dopisov prejme urednik! — Prav malo! Sedaj pa še nekaj navodil našim dopisnikom, toda ta navoila jih ne smejo užaliti. Pišite stvarno, to je, v kratkih besedah povejte, kaj nam in našim citateljeni hočete »poročiti. Krajevne spore in medsebojna nasprotstva omjatite doma, kajti širše javnosti to ne zanima. Pišite, kar mislite, da bo zanimalo vsakega, ki bo bral. In še nekaj: pišite kar morete razločno in ne preveč |t$rabno. Med vrstami pustite dovolj prostora, da je mogoče kaj popraviti. Predno dopis, oddaste na pošto, ga še enkrat preberite in ga popravite in mogoče dopolnite. S tem boste uredniku prihranili mnogo dela. Posebno bi opozorili, da nekateri med posameznimi črkami ne .'delajo nikake razlike in je njihov "a" ravno tak kot "o." In tako je tudi pri drugih med seboj sličnih črkah. Na ta način pa se potem napravijo napake, kar je zlasti pogosto pri krstnih inieaiih, priimkih in lastnih imenih. . Pričakujemo za prihodnji teden — in pri tem tudi vabimo naše Kanadčane — mnogo dobrih, in zanimivih dopisov. - - letal in ladij, moramo mobilizirati vsakogar. . Urad Industrijaine Konzer-vacije zaoenja kairtpanjo za nabiranje, milijonov kositrnih ponvic (tin cans) na leto iz velemestnih domov. Urad ceaii, da s& mjore pridobiti deset tisoč to«, kositrn in 999 tisoč ton jakta- i% teh po^d,,M amo jiljktuuiing plant, kjer se kofciter odstrani na kemičen načtn. . Ako. va£~a družina Ima povprečni obseg — »tiri člane — odmetate brtžkone 36 kan na mesec. To je zadosti kositra, kolikor ga je treba za dve briz-galnici plamena in za zalaganje treh cevi miitrajlez. Ako živite v nlestiu, ki je tako veliko kar Minneapolis, in vsakdo ohrani svoje kane, set nabere zadosti kositra v enem letu za potrebe ene razarače, 320 tež-kiih bomfbnikov in-500 srednjih tankov. Tu so drrugi primeri, kaj kositer pamenja v borbi za *vo-bodo. Ena sama kana vsebuje ve« koeiter. ki je potreben za izdelavo ipara daljnogledov. TH Kane vsebujejo ves kositer I. j ! 7? Kajnovej^L ix^aja splo-ino znane slovenske koračnice * SOLDIERS ON PARADE MLADI VOJAKI PIANO HARMONIKO Jerry W, Koprivšek Cena 40 centov * • • Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., N. Y. C. RAZSTAVA SLAVNE KIPARICE. . V sredo popoldne.24. junija od 4. do 7. zvečer princjde American Friend* of Yugoslavia sestanek v prostorih Co-ordinating Council of French Relief Socieiiefc, 451 Madison Ave. New York City. Oh tej priliki bo t'ud'i slavna ameriška kipa-ri-ca MaIvina Hoffman razsta vila svoja kiparska dela pod imenom "Men of the World." Mitšs Hoffiuian ni niuio svetovno zaiana kipaaica, temveč tudi ■ velika prijateljica, Jugoslovanov ter predsednica new-yoriefliesgii cane, hčerka bivšega ameriškega ]>o»>lanika v Jmgoslarviji, Artihnr B. Lane-a kazala filmske slike Jugoslavije v barvah. Serviraava bodo tudi okrej>-čila. VMlcsnina se plača pri vratih. ZBOROVANJE ZA RUSKI RELIEF. ' ; Kot je bilo že nekolilkokrat poročano, bo v pondeljjdk 22. junija Ob obletnici nemškega vpada v Rusijo, veliko zborovanje v Madison Sq. Garden v Xav Yorku ter bo višek tako zvanega Rust^an War Relief Week, ki sta ga razglasila governor ^ehman in župan F. H. La (jruardia. ; • Xa zboix>vanju ki se prične ob 8. zv.dčer, bo. več odličnih govornikov, nred njimi župan La Guardia, prot etftaritski škof "William T. Manmhig,, rabi St. S. Wise, ter zastopniki ntskega poslaništva v Washingtonu. Ob priliki ruskega tedna bo več shodov na raznih krajih v New Yorku, prav nekaj posebnega pa bo Russian Carnival ai d Fair na 200 Madison Ave. od 24 do 27. junija. . ADVERTISE in "GLAS NA ROPA" BNDVWJ DELAVCEV , Kot pravi poročil^, riz. Guri-ha v Švici, je rasvi^o. iz. ga, ko vlada vedno bolj si^Ž '^e-ne in de&leta v tovarne, da v Nemčiji še vedno pruuan^cuja delavcev. , . To poročilo dodaja, da je sedaj pri raznih delili v* Nem-zaposlenih 9-,5^000 žen^a ii^ deklet in še ^h primanjknge več titeoč- £arto,, ^loxVjoj dpbiiti ženske iz domov ki jiili (poslati na dek>-v raznja fndustpjje. tt Vpel jjjjoa postaya, dp, ima vkbda tpravluo pcfldics^i na d^o, kr je za dnžaivo potrebno, vsakega Nemca in vsako Nemko. Do sedaj je bilo to delo Obvezno za 6 meseoenr. Sedaj pa hočejo olbdržati delavce pri del« za nedorečen čas. Delavci za svoje-delo dobivajo zelo . nizke place, ki komaj zadostujejo za življenje, »večinoma p^ ni. toliko. Pri vsem tern pa, da potrebuje Nemčija mnogo vojakov in mnogo delavcev, so člani nacij&lke stranke, ki jih je 4,500,000, oproiSčeni vojaž&e službe in prisilnega dela. VESTF KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA u. S. o. V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA URA" so vkljuicae sledeče slovenske pesmi: t. Pod okni ca — moSkl zbor z bari- ton s&nioepevom 2. Pozdrav — moški zbor 5. Lahko no« — močki zbor 4. Otoški zvon — mefiani zbor 6. Pomladnska _ me&uil zbor, z baritxxi »amospevom t. Ura 1. — za solo speve, mo&ki In mešjLni zbor . 7. Lira II. — za mešani »bor • >. Altantzkl odmevi — za moSki iu ženski zbor. z bariton samospevom • 9. Kantata iz paalma 126 — moftkt zbor 10. SoOI — za aamoapevci mefiani zbor in apremljevanjem gtasovira 11. Psalm 29 — za samospeve, me-6ani zbor in spremlievanje gJaaovira ali orgel * . 'f CENA SAMO 50 centov KOMAD To so koncertne pesmi zrn moške In meSane zbore, katere Je oglas- " hi] tn t samozaložbi izdal MA- ffl I TEJ L. HOL3IAB, orfanlst in pevovodja pri ar. Vidu, Cieve-land. Ohio. M33. Naročite to zbirko., pri: KNJIGARNI SLOVKN1C PLBL. . ' -- COMPANY v;.:--216 W. IStfa St. Now lark (ki je potreben v ročni granati, i'450 kan. ki jih povprečna dni-Ižina vporabTja na leto, bt od-'dajalo zadosti kositra za pla+i-Tajye posod za 37 vojaških pltn ^kfh ma;Mk. 36 naselbin, izbranih za nabiralno kamjpanjo eo: Hartford j New Britain. Conn., Provi-'donet,, B. I. Boston, Springfield |Hah-x>ke, Lorwell in Lawrence. p|ass.t severni New Jer&ey, in New York, Rochester, Buffalo, Albany, Schenectady, .in Troy. N. Y., Philadelphia, Pittsburgh Scranton, WiFkeB Barre, Pa. Bžfltkuore, Md.. Washington, D. C. Yomngstown, Cleveland, Cofumfbus in Cieinnati, O., Detroit, Mioh., Louisrille, Ky.. Indianapolifi, Ind., Cliicago, III. MiH-aiikee, Wis^ Minneapolis. Minn., St. Louis Mo., Denver, Colo., Atlanta, Ga.. Biiming-ham. Ala^ New Orleans, La., San. Francisco, CrI.. Seattle. Wash., in Portland. Oregon. Kajnpanja je že pričela v Connecticut, New Yorku, in Pennsylvania. "" -- - . ■ - i- Italijansko poročilo o izgubah na Balkanu Rim, 9. junija (Radtio)—Xa B.iJikanu je v mesecu maju pa-ol« 475 italjaiis-kih vojakov, 786 je bilo ranjenili in 78 jih je izginilo brez sledu. V Libiji jiii ie padlo 109, ranjeno 117, Izginilo 1S6, v Rusiji jih je padlo 79 in bilo ranjenih 215. Anglija naj pomaga Poljakom V poslanski zbornici je sto-itnik Allan Graham pozval angleško vlado, da naj pomaga poljskim vojakom,, ki-so bili po sili poklicani v »esni^to anna-do, da morejo dezertira,li. Graham je rekel, oa- je v nemSki armadi 100,000 Poljakov iz Gorenje Šfcezije in 70,000 Lz Foraorža. Četniki potolki Italijane pri petrovcu Boston, junija ( v bitki pri Petiwv*u uničili oddelek italijansko vojsske. Poročilo prihaja po moskovskem radiu. C. C. C. P.- Tako se piše v ruskih črkah (cirilici) uradno ime Ruske u- njje- V naših črkah (latinici) je to S. S. S. R. in se v ruskem jeziku gTati: Sojuz (zveza ali tmija) sovjets^cih socijalističe-skHi respiiblik. Mesto besede ropufbliika rabijo Rusi pravil h o latins&o besedo res publika (res ptiblica: javna V\XNGS BONDS Id STRIPS Peter •• j' g Svojevrsten občutek to težavo verjeli, dočim 6o pritrdil v^aky ki um manjka raka aJi i«sga. „ , - A - . "r,. ,#peracdji i^na bolnuk; iaag čijjfca mi^. jo iasvr&i st^«. kovnjajk, se konec okraice naglo zaceli, in ne čuta noben tli bolečin. • Odrezani del rok« ali nog® .ali pa zakopljejo, bolnik pa čuiti tisti dei 5e tedne in te-une. Tako natančno kn icaražito ga čuti, kot.da eva vsepovsod, .edino primemo groad je za cvatavr, bo pa raste ua majlmem otoku v skrajnem jugovzliodneiii koncu Erie jezera. V vsaki clyvelandski A*iuar«. ni, v vsakem saJoaiu pr-odajajo catawbo... Tudi nekateri privatni domovi so doibro založeni ž n jo. Vprašati je pa treba, koliko je pristne. Komaj začne na otoku t i*ta cvesAi, pokupijo špekulanti vee pridelek, jeseni pa pičel pridelek d^tago razprodajo maloštevilnim kupcem. ^rave catawbe je potemtakem le malo naiprodaj. Sodeč po okuaru poslanega u-zorea, laliko trdim, da je prija>-telj Kramer založen ž njo. : S tem vinom je približno tako kot je bito s iprosebaTjem in cvičkom v Sloveniji. V vsaki boljši slovenski go-stfilni so točili cviček ki pro-sekar, dasiranmo raste pravi prosekar izkljuRjno le na ScaK Santj, stisnem brdu za Trstom, prav| cviček pa v dkoiici Gad j« peči na Dolenjskem. Vsa druga pijača, ki jo pod tem imenom, prodajajo, je le me^Ia senca pristnega pridel-ka. - ^ ka. S ■BggBSgw— ! 1- — --- "GLAS NARODA" : _-; an pal Mi «110. "Clu Naroda" lakaja tmU daa iaraeaUU toboC, aadal] ta praaaikor. *flLAI NARODA." til WEST ltth STRUT, NEW YORK, R. X. Valaphaaat CHelam I—IMS CHARLES PIETZ, Ji;..Manager oi . . • _ United Food Store m SE RAVNAMO PO ODREDBAH O. r. AM ^OOD PRICE . CONTROL ROARDU 66 81 FORSST AVENUE RIDGEWOOD, U I TELEPHONE HEgCTwan 3-8i>rf? SPECIALS FQft WEEK O^ JUNE 22, 1942 SWEETHEART SOAP ............. COMB. PACK...: ...4 RfeG. BARS 23c ' OXYDOL or DUZ .............................LARGE PK........ .....83c LUX or UFEBOUY SOAP ............................... REG. BAR................7« : STANDARD Brand CUT STRING [ RARTLETT PSARS K QuaUty BEANS 3 — No. 8 cans 85e No. 2*/* can ............85c ' K Quality Diced CARROTS I TOMATOES SOLID PACK No. Z- can......I.........ttel No. 8 cans — Z for 29c ' LION EVAPORATED MILK TALL CANS 3 for 86c VAN CAMPS PORK AND BEAN'S No. 2 cans................... .3 for 80« RITTEBS CANNED SPAGHETTI No. ? can ..... .................... .Wc a - - .* a » HOME MADE ROAST BEEF & ROAST PORK DOMAČE SOLATE NA SLOVENSKI NAČIN VSAK DAN SVEŽA ledeno mrzlo prvo in soda i ZELENJAVA - -- - zmirom na razpos^o-.-.: SPECLVL: GALLONS MAZOLA OIL (Wkile tber faut) ' S mnm Recipes §f Ali ]> I fed Nations * |i|i ImM ('v angleškem jeziku) ^ PHI RECEPTI VSEH NARODOV tt i ^NjfKii Stane samo 00 i in - % 4ii << i ^ i ij i i i^°Knjiga je trdo vezana in ima 821 l, Recepti so napisani v angleškem jeziku* nonekod pa sov ^ k tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi (* i Ta knjiga je nekaj; posebnega sa one, ki se zanimajo zai #4 kuhanj« in m hočejo v njem čimbolj izvfibati inf ,',> Izpopolniti. - A KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHINGCO 216 West 18th Street New York, N, Y KRI NI VODA I—ODPRITE SRCA! Daj brat, daj; pomagaj sestra! CELJSKI GROFJE Nadaljevanje Če ni v ta nad »vse plemeniti namen povoijne-ga odziva prostovoljno pa naj se dobi vsota enega milijona dolarjev z naložitvijo obveznega narodnega davka, rv podporo našemu lastnemu narodu, ki kivavi in gine v nepapisixim trpi jen ju. To pa ne po lastni krivdi, nego po $a-u«csjevenskega naroda Andrej Spolar. -* Icljm Narod, vitezov SNff\J in društva Indijanci ABZ. Rum un ski general ubit Nemški radio poroča, da je bil pri poletu nad Krimom v četrtek libit rumunski general Dutmitzn Vaealu. Ena miljarda na teden za vojno Harold D. Sitih, ravnatelj pi*oračurafeega urada, pravi, da ameriške mamici jske tovarne tako naglo obratujejo, da so &e dvignili vojni izdatki na teden na eno miljardo dolarjev. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri narocbi ae poalužite naslednjega kupona Pošiljam Money Ofder za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PA3SAG£l"za Moje iime --— St., ulica ali Box St. Mesto in držav« — Naročite lahkotHo*1|njigo prit ¥L N J I GARNI v« ^©las Narod 21« WEST lSt^i STREET NEW YgRK "O L A S NAKODT-NM T«l FRIDAY, JUNE 19, 1942 VBTANOVURN UM t - — —~---- £ * .-- " Kratka Dnevna Zgodba Za grofa Friderika II. in Ulrica IL (144H) je do*eigla poli- ' tika Oeljamov 'največji razmah. Ulrik H. je bil sin grofa Friderika iz njegovemu zakona z i Elizabeto Frankopanko. Nje-gova žeua je-bila od 1. 1433 Katarina, hčerka srbskega despo- \ ta Djurdja Brankovima, o kateri piše anonioimi avtor "Celj— ' ske kronike": "Grof Ulrik je imel za zakonsko ženo hčer ve-lemožnuga gospoda in kneza ' Hjurdja, despota srbskega Ta iu bila na&e ampak grške vere, je t,udi živela po svoji veri in • imela svoj*1 yere duhovnike in kaplane^ l^e redkokdaj se je udeležila nj^e službe božje" Odkar .^o p< -tali Celjani državni knezi, so bili njihovi odnosi do Halisburžanov v notranji Avstriji še posebno napeti. 1 Po letu 1436 .je prišlo do dolgo-trajnega vojskovanja , v kate- ■ rem je zlasti trpela slovenska ze milja. Poveljnik Celjanov' reški plemič Jan Vitcvec;-je s svoj:irfc, «tt je t$rof TUrik zapletel v prepire radi nasledstva na Ogrskem, stopil ie na stran Albreohtove vdove Elizabete in njenega, po očetovi smrti rojftaega ^ina Ladislava. ter tega leta 1440 okronal za kralja ogrskega. Med j varuhi mOtadega Ladislava je bil tudi vojvodo Friderik, ki je leta 1440 postal »nemSki cesar. Btara nariprot^tva radi državnega knež lvstva. &o spori o- ki^sr varustva *n nasledstva LiadlsTavovega le še oovečal". Vojskovanje med celjsko in Friderikovo stranko .Je trajalo dalje na slovenskih tVeh. wtrani Celjanov je bil sein pa^ tja Friderikov br^t Aibr-eoibt, , na strani cesarja Friderika pa j: hrvatski, Frankopani- ki so bili;s od umora Elizabete najsrditej-p «i nasprotniki Celjskih grobov. > iDo poiuirjeiija med haibsbur-n Škima bratoma in Celjani je ."i prišlo šele leta 1448. Frideriki! prizna in ponovno poviša Ceh ji jane v državne l^ne^ ter skler j. ne a ujin»i vzajemno t^edno po- j 1 gedbo. Friderik je zaanki'at, podlegel, priznali je uiopal! •celjske grofe kot sebi enake, dosegel pa za bodoči razvoj ve- j" lovažpo dedno pogodbo. Po ureditvi zadeve z držav- , niulknezevwtvopx, je dobil grof Ulrik ovobodnejše roke za vme-suvanje v -cigrske in avstrijske v notranje prilike. N^a 0(grskem . je postal Ulrik nasprotnik Iva-' na Hunjadija, zlasti odkar je bil ta državni upravitelj Ogr- , ^ke. Hunjadi je ket n^piot-i nik Uhrkovega tasta, srbfck^- ' ga despota r^juixija Brankovi- ' v a. nastopil po smrti Tvrtka II. proti ee>j-kiaii zabtevain v Bos-1, ni in skuiša) omajati . ppložaj ' celjskili grofov na Hrvatskem in v Slavoniji. Hoji med -celjsko in Vunjadijevsko stranko do katerih je kmalu prišlo, s9 ^e v glavnem vrnili aia Hrvat-skem in. Štajenskeoi, končali so ♦•e pa ped., vtisom poraza, k i bp ' ga Turki prizadejali ogrski ■ vojski 1. 1448 na Koeovem po-j lju. s pogvdho sklenjeno leta 1451 v SmedCJ e^ii. Na podlagi te je Ivan H/unjadi obljubil, da bo ocenil svojega sina Mati-; ja, * UbSfovo hčerko JSHzabe-to. V smeder^vski pogodbi je izrečr.o povedano, da mora tudi oo možitvi ontati Elizabeta v "urnški veri" ter da morajo r njeni okolkfi stalno žVe-ti duhovniki in spremstvo njene vere. TV> ženitven med • Ulrikovo l^Čerko Elizabeto in Hunjadiie-Vim sinom tratijo, sklenjeno 1. 1451 t Smedereni, ni priSlo. Na me^to nle je 1. 1455 srrof Ulrik sestavil nov natčrt: Elizabeta na i vzame za moža Hunjadi-jevegka starejšega sina Lasi a. X«mu pa ni bilo kar nič do zveee k Celjani, nasprotno, ko je po smrtL Ivmia Hmijadija 1. 1456 postavil kralj Ladislav grofa "Ullrika za. kraljevega na-meirtnitfa na O^skem, je to pri mladem ltunj«xliju in njegovih pristaših iazvalo silno nev^ljo in «ovra^tyo proti celjskeaiuu jcrpfu. Tako je prav ta dolgo- , željna čast prinesla Ulriku in n3wo>yi rodbini konec. Z velike VTŠine je Kta^uoglavil sebe in svoj rwd v propast in wnlrt. V zaičetku novmihra 1456 ee je ajbrala ki^ščnnska vojska pod. vodstvom kraJja J^fti«rlaya in grofa Ulrika v Beogradu, z namenom, da Vi udarila proti Tu likom. Poveljnik Beograd^ je bil takrat Hunjadijev starejši ?Ln L>aslo, Ulrikov strasten nasprotnik. Ta je daj po-; klicati grofa Ulrika in ga pri-| šedšega ofl>«ul s težkimi dčrt-ki. Celjski grof se ^e-branil z besedo, ko so ga številni na-^protniki dejansk9 napadli, se je- branil tudi z orožjeoi. Dol-, go je kljuboval in se boril kot j lev, a ranjen v nogo je lccmčuo | •padel, nakar so ga napadalci j ubili in mu odsekali glavo. Kk>* jokan je popili vse rar»« m se vrrrl domov Tij- di drugi križarji so se vrnili in tojni pohod v Turčijo ;e b>l •nrfkin?en. Xa oovatkn ie bilo še mnogo križarjev od Madžarov umorjenih. Mii'tvo truplo so pripeljali v Celje in so ga sra&too pokopali v minorftski oerkvi. Mnogoštevilno ljudistvo je takrat glasno jokalo nad .nesrečno gro-fovo smrtjo. . • Nkso. bil« osebne vrline, za radi katerih je lja*d^yo žalovalo po celjskih grofih, temveč za to, ker ga je prekinjala bridka zavelst, da je izutmrl plemič rod. ki se je dtvignil do velike moči ter slave in mu je bila dana velika čast v ski abgodovini, čeprav m janorv v njihovi politiki gnalo nikakšna naapoloženje, marveč zgolj želja po ustvaritvi čim i vecjlastnega, roijhaf .^i: jf ! bilo prav tako lastno politiki L jHJail^fui^žanov:, I>ukisenlbufža-i nov in mtnogih drugih dinastije-I »nih rodfbin tedanje dobe. Š^i rinajsto ali petnajsto stoletje ne pozna Se nacionalnega giha -nja in?o narodnpsti kot je da-nes še ne moremo govoriti [ Bilo je komaj nekaj zavesti c pripadoioisti k državi. Na Ap ^leskem, Franwskem in %>an-skem. je bilo nacionalno cut stvovanje v tem smislu za te * danjo dobo ie močno razvito pa tudi na GeSram, Poljsken: Hn Ogrskem se budil takrat ne k^vrete dw^avni naeionabfem Ceijtfri gro?je so bili nemSceg« rodu a rodbinske zveze, ki s< vn^to gojili jugoisiovan-j ^ciaui veBkažl, nam dajo mi i slit^, da so nameravali postat h dkiartij% t jugo^o^anskih d^ [ žel ah bivše monarhije. Ni s< "jim posrečilo kakor ee ni po TWO-WAY Ta kliče človek, ki je v v >vojeirt navdušenju plezal po 1 risokj gori proti vrhu, a nena- u JLo^na. spodrsne in se zvrne v p dabOeo.no. kz katere ni bilo ne d •veiloi>e, ne . izhoda- Tam v ne^ j. cn^nwki daljavi in visoko \ 'abo je -zaglvdal svetlo aveado.j K njej je v svojem obuipu vzdi- j j tfcTal. naj ga re«i iz strašne d globočine zev^jočega prepada, s ITako bi mi vidi ifcoda, po- ^ možnega gibanja za staro do- . aiovino med ameriškimi 6Ho-eenita in v»a čast gre direktor- 1 ju pixliicitebe. Ivjuui N. Baglju sa vztrajno djelo in drugim, ki * so se in se še trudijo, da. bi do- ^ segli čim lepši u=»pah ta pie- ^ □aieniti namen. Toda njihtvi napori in navedtmi klici osta- } jajo, kakor se zdi, žal nesliš- ^ ai v pu»čavi in glas buta ob vi- ( soke .skalnate stene nemega ^ gorov\ia. Zv««da na nebu «e samo "blešči, a po v oljnega od- | n>eva pa ni. . j r Kakor je lahko posneti iz j vseh dosedanjih poročil se je v tdku enega leta nabralo ckoli .. 20 tisoč dolarjev. Da je ta vso- < ta sila majhna in neznatna, te- j ga pač menda ni treba na dol- l go in široko dokazovati. In če < bi bila tudi pot rojen a — kar 6 je |k> dosedanji ]>oti «koro ne- 1 verjetno *— «i še vedno ne po- < menila efesti. To more videti j v«akdo. Tudi tisto, če bi vsak , tSan vsaike pmlpoine oi-gani- i zacije prostovoljno plačal po i en dolpr, kakor je priporočal brat Oainkar v ovojem govoru na čikaški prireditvi, ki se j«' ^ vršila *24. maja. bi še vedno ne: predstavljalo jxniV-^i, ki hi kaj zalegla, ko se bodo raagnani'; "roWki s sestradanimi otroci \ vrača] i na požgaiie domove, kjer ne bo ne potrelmih ]x>slo-pij. ne poljj?k€5ra orodja, ne ži- ; •T—r----' ' ^ ' - ^MHttmiWIttHltHitttiltHl -4 » y SB j Note | P I A*N O -HARMONIKO * 11 KLAVIR j BREBZ1C.S OF 8PSKO TIME OJ HLOSSOM (Ctetnl žag) S S&OVEKiiKI FANTJE vag BOŽI paouAi-A S SLOVENIAN OAJ^CB S VA.NDA POLKA_g vo ji^EHtr • . 25 IOLO * _S OHIOVALUBT 1 TOTU POfcKA S TAM NA VRTNI OREDI S MARIBOB WALTZ_ = SPA VAJ MILKA MOJA S ORPHAN WALTZ_ = DEfFCLft KA VRTtT • ~ " K OJ. ^MARICKA. raoUAj ap ŽTDANA MARTTLA. (polfcaV S VEttfXI RRATOt (m»«ogfca> g' »ABdlCA = i MLADI KAPKTANB j= ftO PTICICA TA MALA == Z VBDHtf HKM >'RgAJ_S POJDI 2 1RKM "■•j:--' " 'g; DOT. » FLANINB_ = GRE1IO VA ŠTAJERSKO == $TAJEBtŽ _ — HAPPY POLKA ČE Jf A TUJEM g. 35 qentov komad • 3 ga jI. % MOJA DEHL& J& 6B MLADA -g • r , ^ M] i i Naročit* pri S» 21« Wm* 19 th S L. Nav Varfc 5 iHllimiMUnMUllHHHHMMIimillllMI Hi Im m Itn 1H nmttlHim III BtlH I Hm nlnJ —Pfe .L- i * . : l jsrečilo tudi č^škeanm PremyKhL •Čeprav so bili Celjani po ro-. da i* ;č»arstvovaBan Nemci, je . paurt te rodVšae vendar te-i ž«& udarec eloveiiekoArva-«ke dežele, nas^le anešnjave ■ pot njqgorvi jaairti in razna rod-i binska sorvraštva tedangofe di- ■ nalstij soi izvrstno izrabljali > ^Pnriki. ki so vechw bolj sitfti v ■fsredtojo Evropo. ne, ne na stotine drugih reci. m e bo treba oh po»vratiku iznova (* ibaviti,, razdejane domove po- [f raviti ali pa na novo »dzi4atL a ,se družine zopet ustanovijo o ojtustočenih in okradenrh 11 iSiika je celo v povi'Sno&ti Ln 1 omanjkljivosti, v kateri jo po, 1 aja ameriško in navie sloven- 1 ko časopisje, kolikor ee to da 1 ploh narediti ob danih, ra^ame- 1 ah, že »trajna. In kakšna bo poteim, ko bo vse pojasn,je-o in natanko razloženo! Brat Cain kar je v svojem <, ovorn na omenjeni čikaški pri editvi tudi poudarjal, da via-a med nagimi rojaki po Aime- I Eki nekaikšno nezaupanje do g omožnega odbora, med tem ko b na dnugi strani zaupa intim ložonj na milijone članskejga enarja. Xak, brat Cainkar, - 0 ni tak«. Zaupanje je po-olno. bi jkh članstvo ne ^ rpelo na odgovornih mestni. c lato je v-jak dvom o zaupanju V opolnoma izključen. Ampak roa uašiii rojakov v tej deželi 0 o. od kummi in njih duša je pa ^ Tetina, ker v t Usti avoji greš- u u-ti ne vili ix>k i. naj se da rež- ^ }ivo iztegne in podari toliko, e ju l>i bili rešeni trpljenja lastni ^ tarFŠkf- bratje in sestre, da bi ^ lili cbvarovani slovenski otro- 1 in s tomi slovenski narod po- 1! rube in smrti, ki jim preti, če te bo naše pomoči v zadostni s utri. l>a. trdo je jdklo, a še 1 iVe ie naše srce.. T • • ® Po mojem mnenju je na v tak j lačin treba poiskati pot. ki naj t h iia» vsaj deloana dovedla do ^ i^pcba, pot, ki naj bi bila pra-ična in enaka za vse, pot, ki 4 M v v-eh ozjiih . popolnoma , jpiavičena, pot, ki naj bo aane- f :išk:m Slovencem v mogočen ^ x>nos. Naš slovenski živelj v i :ej deželi naj ci sam naloži pra- t ričen in primeren narodni da- j rek že iz same zavesti, da je ^ ako srečen ker jd z odhodom v j ;o mogočno in svobodno ame-- 5ko deželo utekel žalostni u-»odi. ki je tako strahovito za- ; lela njegove rojake v stari do-j, ifcvini. V tej deipokraoiji. Lu , *e tudi tolče v, vojni proj.1 istim , Lolovajvrn, razbojnikom in bar- , barom, si lahko oft> splošnem raapiahu vojiK^a delovanja ee- iaj zjvsluži toliko, da more ks-lahka pc^iešati tak skromen . narodni davek. Zato priporočam in predlagam pomožnemu odboru, ki je sestavljen iz zastopnikov vseh Qiih-iii pod}x>rnih organizacij, naj vzame na svoji prvi seji v pretres sledeči načrt: Odbor naj se nensadoma zavzame za nabiranje enega milijona dolarjev n^šian rojakom onkraj morja v pouaoč To ini-cijatrvo naj da vsemu članstvu v»>eh na>ššh podpornih organizacij na apiošao glasovanje, če to drugače ne gre. Če pa imajo posamezni glavni odbori to moč, naj se da njim v odločitev, ker je takšna pot krajša in cenejša. v ■ 'Za doseglo tega cilja naj pomožni odbor najprej ugotovi število vat jga članstva pri posa nirančh organizacijah. Na podlagi natančne ugotovitve tega. koliko jih je zavarovanih pri dveh ali več podpornih organizacijah, naj preračuna, koliko bi mfcxrai vsak posamezni elan Splačati, da bi se dosegla omenjena vsota in določi, pri kateri feratsfci. ustanovi naj tisti član, ki je pri več podpornih organizacijah zavarovan, plača -določeni anesek. Pri tem naj bodo izvrcfci ali oproščeni plačevanja edinole vojaki v aktivni shiž bi in .pa nedoletni do 18. leta, ki io ie v mladinskih oddelkih. Btrugi« naj se določi znesek, ki bi ga moral vsak. poeamesiu član platčati mesečno z asseet-nxmtom, dokler a« ne doseže do ločena m uv&ota v tefcu ene^ Ha^evanje na j bi bilo obvezno, kakor je obvezno- plačevanje izrednega assestmenta. = VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg Dillon Jfe rairtdntf do kdaj Imate pUi«aoo MroCnlno. Prrm tterUka pom«-d i mesec, druga In1 tretja pa lato. Da naaa prlkra-ulte oopotreboexa IJeolb. Zaatopo-k bo Vate Izroeu potrdilo aa plaCano naroinlb« — o—--1 -. - --v 1 1 — Cleveland, Anton Bobe k. Cky, bo Utafer. Jacob Keanlk. Job- «iapMa Ulrard, Aaton Nagode Lorain. Loula Balant, John Knmia ToQbpornih i«stanovali najmanj 90 1 tdst. ameriških Slovencev, za Svoj narodni odbor, za svojo L narodno vlado, ter mu dati moč ' m poverjeništvo. da stori vae. kar se le da storiti za dosego popolnega uspeha v našem pomožnem delu. •Ot M NMODA-w Now T«t* FRIDAY, JUNE 19, 1942 T8TANOVUIN 1SOT TRUE RODOVI ZAPISNIK Dogodki iz nekdanjih dni. Spisal: ENGELBERT GANGL 32 zborovanje slovenskej sekcije Jugoslovanskega Pomožnega Odbora, ki se je vršilo v nedeljo 7. junija 1942 v Slov. Nar. domu v Cleveland, O. i pr - (ženemo iz ,glave nse ozro nazaj in da mu pošlje z roko pozdrav A Lenka ni ozrla. Naglo je hitela vakor da ji liiudi od njega. Ve« dan je bil Jože molčeč. Jez i se je ua očeta, ki je kriv, da je povedala Lenka rc-šnico. Bolje bi bilo, ako bi je nikoli ne zvedel. •"In kakšno bo življenje zdaj?" se je izpraševal . JPri veSerji >ta .-edela ihv in sin sama. ■"Sinoči Me rekli T>»nki." je začel Jože "da ne mara biti pri nas. R.}kli ste. da je pregosporfka, a mi da sm,o ji predmet teki." <-A to je bilo tteto," «e je domislil oče. . "In potem, ste hoteli še nekaj povedati. Vprašali fcte, kaj bi bilo pot-enr, ko bi se našli popolnoma znani ljudje. Kaj ►»te hoteli reči s tem?" "Teiga ne vem natanko, kaj sem mislil sinoči." reče oče, "a če sem mislil tako, kakor mislim zdaj. sem gotovo mislil na. ornega iz Kranja, esaj veš ..." "Na tistega, kakor sem vam pravil, ki je hote* zagnati kozarec!" vpraša naglo Joae. "Da, tako nekako sem mislil. No, pa to so bile samo vinske nfieli. Pa kaj hoče danes we to? Kje je Kranj — kje smo mii!" Toda Jože se je spomnil, kolikokrat so prej njegove misli prepotovale to lepo daljo! Kako so poletele tjakaj naglo preko gora in voda — in nobena daljami ne bila dovolj ve£iikaT «Ia bi je ne mogl* prepotovati misli! Ali potujejo zdaj Leukine misli tako? Ali se odvračajo-od njega, kakor se je danes ^enka sama obrnila in od*la. ne da bi ga pozdravila s prijaznim pogledom ? * * * Ravno ko so dokončali Zavanicafeovi delo v vinogradu, so .se pričele dvigati tttžke, »ive megle. Spenjale ao se kvišku, in pod nebom so plava1]i tenmi oblaki. Solnce se je skri-Jo, vso zemljo je pokril neprijazen mrak. Ko so se vračali ZaviiTiščak, Jože in trgači domov, je deževalo, da so prišli v Zavinkovce vsi premočeni. Stari se j blatno zemljo. . Tedaj je tudi Lenki za hij izginila otožno&t z lica. Na eti^žaj je odprla okna. da je mogla tsolnona luč v mračne prostore. In volnena luč je usipala vanje, da je odbegnil mrak iz vseli kotov in da je bilo jasno in solnično. kamor se je obrnila mlada gospodinja. . Najrajše pa se je cairala tja, kjer j?e je! sin j ost neba dotika vrhov Gorjancev. dalje ro ji hotele dri. da zopet enkrat zazro ljulbe gorenjske velikane, ki jiih zdaj gotovo že krije sneg, iskreč se v krast a Vri i lepoti. * "Kani ti (potu jejo misli. Lenkah" jo je vprašal mož. Tn tedaj se je Lenka zopet užalostila. Niti -svobodnega jr . gleda ji ne privošči mož. Prosila je solntce. naj se skrije, naj spusti zopet meglo na svet, da ji zagrnet pogled v daljo! Tn usmiljeno solnce se je skrilo, in vrhovi Gorjancev so se dvignili nad megleno morje, ki se je pretakalo tako niako nad zenifljo, da bi človek z roko lahko posflgel vamje Zaslonjena jf b'la pot pogledom. Tskali so nekoga v bBž ni — a ni bilo nikogar, ki bi se 2ra razveselili. Begali nemirno po hiši — a nikjer m bilo ničesaT, kar bi iih razjasnilo. "Kje so "tvoje misli, Lenflca?" jo je vprašal mož. Ka je oče vstal, je bil must in čaneren. Godrnjaje je stopical po hipi. mrmra je je i*kal kota pri peor. j Jjenka se ga je ogiibala. Ako je bil v sobi, je bila Lenka ikje zunaj, ako je stopil Htari ia sobe, se je skrila Lenfca vanjo. Starega je začelo jeziti. ker je videl, da 'beži Lenka pred njiim. Sitnaril je n wnmral sam vase, da je bilo tudi domačim preveč. Jos Hum je~iunenja, da naj bo politična akcija sama jza sebe in da se izvoli tozadevni odbor . Unednik Debevc stavi predlog, je podpiran in .sprejet, da se delo pomožne akcije odobri, ker je sklicala to zborovanje. Kristan pravi, da naj bi se ta odbor imenoval Slovenski odbor za politično akcijo. iStavljen, podipiran in sprejet je predlog, da se izvoli ožji odbor, ki bi imel sedem članov, ki -živijo v OleveUandn ali okolici. a dva člana, ki živita Izven Clevelanda. Glavnii urad tega ožjega odibora hI bil v Oleve-landu. Urednica Albina Novak pravi, da ibo ta odbor imel veliko nalogo :n dosti dela. Izvoli naj r-e ljudi, ki so pripravljeni delati. Dobi naj se tudi sredstva, da fbo mogel odbor delovati. Noffuinirani v ožji odbor so sledeči: James Debevc, Janko N. Rogelj, Još-ko Penko, Albina Novak, Anton Sabec. dr. Jas. W. Mali v, Etibiai Kristan, Anton Gixlina, Praoik M. Sui tz, Ivan Jontez, Marian Ui4)ančič, Va-tro Grill John Gomi'k. Ru-de Trd?t in Ivan Mlolek. . CN"ontinaci.io so sprejeli, ter so bili izvoljeni sledeči: James Debevc, JoŠko Penko, Anton Sabec, dr. J. \V. Mally, Josephine Zakrajšek, Etbin Kriwtan, Frank M. Siutz, Ivan Molek in Vatro Grill. Ta.koj po seji se ta odT>or sestane in organiziia. da izvoli potrebne uradnike. P reds ed a -/dborovanja vpraša, kako Vk> sedaj s financo, da je sedaj to na dnevnem redu. lLoiILs Aklamič prava, da naj bi za prvo pcinoe kar mi na-vzoči nekaj- prispevali v ta aklaid- A'atro Grill >ugestira, da t-e apelira na naše jx>dporne bratske organizacije, ki naj ol>dav čijo svoje člane. . Josepihine Zakrajšek stavi v -fe'm smislu pred tog ki je podpiran in sprejet. Janlko N. Rogelj stavi predlog, da se vpraša ŠNPJ in SSZ ki sedaj upravljata sklad Ju-gois Iranskega repuibličauske ga zdiniženja. ako bi hoteli izročiti ta denar politični akciji JPO »*lov. sekcija Obenem a-pelira tudi na ministra Snoja, da naj najde sredstva in pota. s katerimi bi bilo moigooe nuditi denarno pomioč temu odboru. lAHbina Novak ^e ne strinja da bi vprašali za sklad Jugo slov. republikanskega združenja, Pitnlsedmk Cainkar pojasni, kako je prišlo do toga, da preje omtenjeni organizaciji upravljata ta sklad, v katerem je daneis še okoli deset tisoč dolarjev gotovine. Urednik Debevc se strinja s /predlogami Pravi, če se to agodi, poten! bo saj mir med nami, da ne bomo več govorili o tem denarju. Jos. Zalar se ne strinja z Al-fbino Novak. am(pak odipira predi oig, da se vpraša za denar. Predlog preide na glasovanije ter je s (pretežno večino glasov sprejet. Domis Aldaanič jprečita v angleščini brzojavko, k; se glasi: Hon. Co rdeli Hull. Secretary of State, Wasflihugton, D. C. (Personal.) Tre nndensigned Ajmericans f>f Slovenian origin or descent, gatihered in a confeience in CTleveland, Ohio today, representing virtually all Slovenian Americans are deeply perturb-e over tihe delay in changing the Eneanly Alien status ol epemy aliens -who are subject nf Fascitet Italy but are SIo venianiR by nationality and in evitably anti,-Fascist. W< {Nadaljevanj«,) urgently and respectfully request favorable detcision of this matter \tfbieh we understand is in tihe hands of your Qepartt-tnent and the Depaiitment of Justice. We understand the latter Department favons such dec i« on and we beg your personal interest in the problem ats far as your Department is conloerned. Delay is affecting the morale of thousands of people inrolveil. Jutško l'enftco ae zahvaijuje pisatelju Adamiču za sestav-djeno hraojavko, katero se posije državnemu tajniku Ccrrdell Hlull-u v Waslnngtonu ter v tem smislu stavi tudi predlog, ki je podpiran in sprejet. (Pisatelj Louis Adamič stavi predlog, da se povabi na sodelovanje vse člai>e naiših ped-pom h organizacij, kakor tudi ministra Snoja, dr. Boris Fur-lana in dr. fjdka, da vsi sodelujejo a naani. Predlog podpiran in sprejet, * Bir. C'ok ponovno pozdravlja vse ter p:osi, da bi se dalo tudi njemu priliko, da bi imel referat pred tt*m odborom. . Minister Snoj se zahvali za »složno in plemenito delovanje in delo, katerega siivo za vršili ua tem zborovanju. Izrazi veselo zadovoljstvo vsem, ki so zborovali. Iriravi, da bo današnja seja mejnik novega dela za ve v oboj en je Slovencev, odnosno Jugoslavije. Zahvali te v imenu Slovenije in Jugoslavije ter da naj tako ostane tudi v bodoče. . iDr. Boris Furlan pravi, da ee strinja z vt-emi zaključki, katere smo danes ^prejeli na tem zborovanju. NadaJje nagi aba, da je sedaj potreba sisstematič »ne kan^panje, b katero borno zahtevali za vse enako, pa naj 'bodo delavci v tej ali oni državi. Saj v Aaueriki »bomo to lahko zahtevali, ker smo v de-midkrafcški državi, ki se bori za svdbodo v»ega sveta. Za hvali se, da je bil povabljen na to zborovanje . Urednik Anton J. Terbovec pravi, da je vedno delal in pi-s-al v tem, smislu, kot »nio danes zboiovali ter bo ieto storil tudi v bodočnosti. Urednik Louis Room an obljublja, da bo »tori-l svojo narodno dolžnost, ter po možnosti zagovarjaj današnje sklepe. (Urednica Albina Novak pravi, da nima kaj posebnega, da bi povedala, toda obljubi njeno pomoč za izpeljavo našega dela. (Urednik Molek se Izrazi, da \edno govori potoni Pros^eto ter bo tudi v bodoče tako na-datjeval b svojim delom. John Gornik izreka zadovoljstvo ziborovanju ter da ho po svojih možnostih podpiral to gianje. . Joselpliine Zakrajšek zastavlja stoodstotno podporo. Rude Tiošt obljublja svojo pom»oč ter je pripravljen podpirati to delo ter stopiti tudi na pot v naše naselbine, da se abudi nas narod po Ameriki. Prav rad bi videl, če bi mogefl enkrat vzeti s seboj glavnega predsednika KSKJ v Washing ton,, da bi tam pred Belo hišo zaigral na njegove harmonike "KJje je moj mili dom" in "God Bless America." On čudovito lepo igra.. Vatro Grill opominja vse, da 21. junija je Slovanski dan v Ameriki in da naj v CHevelandn se pokažemo z vso svojo mečjo. Vabi vse na sodelovanje. Ikarja, da naj pove zaključne (besede temfu zborovanju. V svojem nagovoru je opozarjal navzoče, da se otresimo tistega strahu, ki nas zadržuje v Almeriki, da ne nastopalik> javno ter zahrtevaaiM) »voje pravice. Saj mi smo ameriški dr-fžavljani in imamo isto paavi-XJO. Omenja, da ima naša pomožna akcija sedaj samo dvajset tisoč dolarjev, kar je tako mala vsota, da skoro ne pome lii nič. Pravi, ini bomo raib li t>o vojni milijone za naše ljudi, ki so danes oropani vsega. Nadini kmetom v domovini bo treba kupiti kravico, katero «o jim sedaj vzeli. Omenja nadalje, da se inteligentni krogi v Ameriki zelo zanimajo za njegovo knjigo 4 'Two-Way Passage", da bi uporabili njegove ideje za rekonstrukcijo Evrope. V tenrsmislu bi morali tudi naiši Slovenci v Ameriki nekaj storiti. Ponovno naglasa, da si niti predstavlja-t: ne moremo, kaj vse bodo rabili naši ljudje onkraj morja. In kdo jim bo v stanu dati. kot samo Amerika in mi ameriški Slovenci. Zato bodite priprav- ljeni na ta koneto vojne, in pripravljajte se sedaj, ko je še čas. Jos. Zalar pravi, ker je bil ta Shod sklican na nedeljo, naiši sloventski duhovniki niso imeli prilike, da bi sodelovali pri tem delu. Zato apelira na sdborni-co, da naj jih naš širiš1 i odbor povabi na sodelovanje. Sugesti ja sprejeta. . (Rredsedm'ik zborovanja V. Cainkar se zahvali vsem zboro-valceni in jih opozarja, da vsi delamo za združeno Slovenijo. Zaključek zborovanja ob 230 popoldne. . Jajtko N. Rogelj, zapisnikar. INVESTIRAJTE V AMERIKO Grke streljajo Grška vlada v izgnanstvu v Londonu je sporočila, da so nemški, italjanskii in bolgarski vojaki nedavno postrelili več sto Grkov, ker so izvršili več sabotažnih del in napadali vojake. Posebno mnogo Grkov je bilo v strel jenih 5. junija, ko so nemške olbla'-rti rtaznanrle, da KUPUJTE ' UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS je zaprbi'h 300 grških talcev. Zaradi napada na italjanske vojake so ibili proti koncu maja vstreljeni štirje Grki, štirje pa. ker so hoteli pobegniti čez mejo. Slovenske Knjige LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . . . (F inžffar) USTKI POUČNI SPISI Spisal Knvtr Bicftk«. (144 strani.) _ Cena 70c MARKO SENJANIN — 8LO\"EN8KI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BRE2 ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO Filozofska tgodb« (Alojz Jiraaek) N« različnih petih (Fraae Frisch) Verne dni« v vleafa (Prosper MI rime) Po 75c zvezek BeHegor (Artnr Bernede) Po strani klobuk (Damlr Feigel) Po $1 zvezek Veridicns (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe Čebelice Maj« (Waldemar Bonsels) Pingvinski otok (Anatole Franco) Po $1.50 zvezek Zlotln in bazen (F. M. Dostojevaklj) Jartko iN". Rogelj apelira na ^•se navBoee, da naj mu pomagajo kot direktorhi ipiiWicitete m pomožno akcijo,, da se bo kaj več denarja nabralo za na-šf» reveže v domovini. iPiisateflj T^oni« Akiasmnič se odzove narpovabilo precllsedni-Va zborovanja Vincent Cain- KNJIGARNA ■===- Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City