Ste v. 327 TRST, sobota 26. novembra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA um rt Mdtljftb I a praznik Hi afe 6., *k f>»n«*«IJkfli ai 9. tjtrtrft). itet. m prodajajo po S nv6. (6 atofc.) ▼ mnogih ?«b*karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, ?«etoini, Sežani, Nabreiini, St. Luciji, Tolmina, Ajdor-Knsl, Dornbergu itd. Zastarala iter. po 5 dt6. (10 stot.). **LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokostf 1 «>iM«. GENE: Trgovinski in obrtni oglnai po S st. mm, ssartnice, zbkv&le, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa SO st. mat Za ogla:'« ▼ tekatn lista do 5 vrst 20 K, vsaka zadajo a vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-MSAnj pa 49 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprava .Edinosti". — Plačaj« ee izključno le upravi „Edinosti". ■ j . j- Piatljivc In tiiožljivo a Trstu. 11 = Glasilo polititnaga druitv« „Zdinost* z« Primorsko. V tiintt* je ata*/ sa celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na na- rečb« bres doposlaaa naročnin«, se uprava ne ozira. Sarvtalaa aa a«S«lJ»k« lz«aaj« „ES1HOSTI" stan« t a* ••1« l9f JSrea »-1S, aa pol JCroa 8 «0. Tri dopisi aaj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranka- vana pisma aa es »prejemaj« Ia rakoptai « as vraftaja Maro6nino, oglas« in reklamacija j« poiiljati na upravo Usta. UREDNIŠTVO: uttoa Glergia Galattt IS (Naraint daa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij iista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" Tpisaaa zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, nlica i - ■ . — Giorgio Galatti atev. 18. == Faltno-hranllnieiiJ ratun St 84V652. TELEFON It. 11-57. Politično društvo „EDINOST" v Trstu sklicuje naslednje javne sliodk* 1) DANES 26. t m. ob 8. uri zvečer v gostilno gosp. Frana Birsa v ulici G. Gatteri št. 10; 2) JUTRI 27. t m. ob 10. predpo-ludne v gostilno „Pri starem Matevžu" v Kolonji ; 3) JUTRI 27. t m. ob 3. in pol uri pop. v „Konsumno društvo" v Ro-colu s sledečim dnevnim redom: „Ljudsko štetje". Podpisani priredi danes soboto tečni za ljudsko Štetje v družbini šoli pri sv. Jakobu v ulici Giuliani. Začetek ob 8. uri zvečer. Na obilno udeležbo vabi ODBOR Pol. društ. „Edinost". BRZOJflUNE UE5TI. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 25. Poslanska zbornica je danes nadaljevala debato o civilnem fMavdnem redu in je rešila paragrafe 620 do 644. Prihodnja seja jutri. V Meksiku je mir. MEKSIKO 25. — Poslanik Združenih držav je izjavil, da je po njegovem mnenju p* vsej meksikanski republiki vzpostavljen red. Zato ni povoda za kako bojazen. Angtežka spodnja zbornica. LONDON 25. Spodnja zbornica, ki je dovršila svoja dela, je imela danes formalno sejo ia se je odgodila do 28. t. m., katerega dne bo zaključena sedanja sejna perioda. Zbornica bo kmalu razpuščena. LONDON 25. Spodnja zbornica je po kratki debati vsprejela finančni zakon. Uporni mornarji v Braziliji so se podvrgli. PARIZ 25. — Agence Havas poroča: Uporniki so se podvrgli, ker je zbornica glasovala za pomiloščenje in dovolila, da se odpravi telesna kazen in da se pomnoži moštvo. Red je zopet vzpostavljen. Aviatika. FILADELFIJA 25. — Aviatik Drexel je včeraj poletel v zrak z Bleriotovim mono-planom. Dosegel je višino 10.000 čevljev. Sneg v Galiciji. LVOV 25. Ker neprenehoma sneži, je železniški promet na mnogih progah ustavljen. Železniški vlaki iz Stanislava dospe-vajo v Lvov z večurno zamudo. Po lvovskih ulicah ležijo kupi snega. Turčija. CARIGRAD 24. Nekdanji veliki vezir hiflmi paša je imenovan valijem v Smirni. CARIGRAD 24. — Turška vlada je iz veterinarskih razlogov prepovedala uvoz ži-viae iz Bolgarske v Turško. BEROLIN 25. „ Lokal-Anzeiger" poroča iz Carigrada, da napove Turčija Grški vojno PODLISTEK. v slučaju, ako bi Grška na katerikoli način odobrila izzivalno vedenje Krečanov. LONDON 25. „Times" javlja iz Carigrada : Porta je naložila svojim poslanikom pri zaščitnih vlastih, naj protestirajo proti prisegi zvestobe Grški od strani krečanske narodne skupščine. Kolera. BUDIMPEŠTA 25. V Apatinu je vče-' raj umrl na koleri 42-letni Henrik Fischer. Ker je pokojnika iz časa njegove bolezni obiskalo mnogo sorodnikov in znancev, se je bati, da izbruhne bolezen na novo. RIM 25. V zadnjih 24 urah sta v pokrajini Caltanisetta obolele dve osebi, ena je umrla, v pokrajini Palermo je obolela ena oseba, v pokrajini Caserta dve osebi in v rimski pokrajini dve osebi, dve sta pa umrli. Brno 25. — Danes predpoludne je bil otvorjen 16. kongres avstrijskih zdravniških zbornic. Tržaško zdravniško zbornico zastopa dr. Castiglioni. Po pozdravnih nagovorih je kongres prešel na dnevni red. Berolin 25. Magistrat je dovolil 53*8 mil. mark za gradnjo podzemske železnice v Berolinu. Bruselj 25. Glasom buletina, izdanega ob 9. uri zjutraj, je kraljica spala nekoliko ur po noči. Bolezen se razvija povoljno. Pontedera (pokrajina Pisa) 24. Danes je umrl v Montecastellu pri Pontederi kardinal Aleksander Sanminiatelli-Zabarella. Državni zbor. Draginjska debata v zbornici poslancev DUNAJ 25. V današnji seji državnega zbora je poslanska zbornica nadaljevala debato o draginji. Govoril je trgovinski minister Weisskirchner, ki je rekel, da je postala splošna draginja in posebno draginja živil že grozeča. Smatra zato, kakor samoobsebi umljivo dolžnost vlade, da pri zopetnem sestanku zbornice označi svoje stališče v tem vprašanju. Minister je na to polemiziral proti izvajanjem posl. Glčckta in izjavil, da je že pred mesecem dni rekel, da je Rumunija depekorirana (ima malo živine) in da bo glede prešičev v najkrajšem času, glede goveje živine pa še-le v treh do štirih letih mogoče začeti uresničiti v trgovinski pogodbi določene kontigente. Kakor hitro bo rešena srbska trgovinska pogodba, bodo vrata odprta in začne uvoz, ki bo gotovo pripomogel, da se zmanjša pomanjkanje mesa in draginje. Minister je dalje povedal, kaj misli vlada napraviti v olajšanje vladajoče draginje ter je ugotovil, da kljubu carinske prostosti se vendar prodaja na Angležkem argentinsko meso dražje, nego v Avstriji. Govornik je končal z izjavo, da zastopa vlada stališče, da treba za stalno odstranitev pomanjkanja mesa pred vsem dvigniti domačo produkcijo živine. Zato smatra uvoz argentinskega mesa le za odredbo v sili. Konečno je minister priporočil zbornici, naj čim preje reši srbsko trgovinsko pogodbo. Trgovinski min. dr. Weisskirchner je potem pojasnil cilj in namen centrale za uvažanje živine, ustanovljene dne 1. julija t. 1. — Govorili so še posl. dr. SchOpfer, dr. Liebermann in Erb. Nato je bila razprava prek*njena. Na to je pričela razprava posl. dr. Pacherja glede ureditve stanovskih razmer poštnih oficijalov. Pacher bo svoj predlog utemeljil jutri. Prihodnja seja jutri. Hrepenenje. Ljubavna zgodba. V spalnici je gorela luč kakor navadno. iduno je napolnjeval mukapoln nemir, nekako pričakovanje... „Resnica... !" Ponovila je parkrat to besedo, napol-tiho pred-se, jezno in zaničevalno. Resnica je bila zanjo bolest, ki jo je občutila; resnica je bilo njeno notranje raz-barkano življenje, toda on, njen »mož", je šel mimo, mimo te resnice!... On je iskal resnice v mrtvem, že davno roinolem, v zastarelih otrpnjenih oblikah... lduna ga je pričakovala... Hotela se mu je vreči okoli vratu, ga pritisniti na-se in DUNAJ 25. Tekom včerajšnjega govora je minister Weisskirchner rekel, da onih 800 ton argentinskega mesa, ki so dovoljene, da se jih uvozi vsak mesec do aprila, niso namenjene le za Dunaj, ampak tudi za mesta, kakor Brno, Gradec, Celovec, Ljubljana in dr., ki dobe vsako po 10.000 kg, Trst, ki dobi 15.000 kg., Praga, ki dobi 25.000 kg. itd. DUNAJ 25. Na današnji seji draginj-skega odseka je bil s 24 proti 17 glasovi vsprejet načelni predlog za uvažanje argentinskega mesa. Predlog za neomejeno uvažanje prekomorskega mesa je bil odklonjen s 26 proti 16 glasom. Vsprejeti so bili predlogi, da se dovoli uvažanje argentinskega mesa do 31. decembra 1911, da se odpravi carina na meso, da se preskrbi tudi manja mesta s prekomorskim mesom, da se dvigne živinska produkcija, da se napravi hladilne vozove itd. Odsek za reformo poslovnika. DUNAj 25. V odseku za ref. poslovnika je poročevalec dr. Steinwender svoj predlog, da bi se za eno leto podaljšalo veljavnost poslovnega reda, spremenil v toliko, da bi se eventuvelno črtalo določbe glede pravice predsednika, da sme izključiti kakega poslanca. — Posl. Choc, Levvicki, Wolf so se izjavili proti predlogu poročevalca, posl. Adler, Pernerstorfer. Conci za predlog. — Posl. Weidenhofer se je z ozirom na spremenjene razmere, izlasti radi okolnosti, da se takrat reforma vrši v popolnoma zakoniti obliki, izjavil za podaljšanje veljavnosti provizoričnega poslovnega reda za eno teto. i — Na predlog poročevalca dr. Steinwen-derja je bila razprava odgodjena do srede, da bodo imele stranke priliko, da zavzamejo k temu vprašanju svoje stališče. Demonstracije pred državno zbornico DUNAJ 25. Po sklepu seje državnega zbora se je pred posl. zbornico zbralo okolu j 1000 oseb, med temi mnogo žensk. De-' monstranti so nosili table, na katerih so protestirali proti draginji. Prišel je močan oddelek redarjev, tako da ni prišlo do izgredov. Trajanje zasedanja. j DUNAJ 25. Govori se, da bo trajalo ; zasedanje zbornice do poletja. Okolu Velike noči bo zasedanje za kratek čas prekinjeno, da bodo mogli zborovati deželni zbori. Delegacijsko zasedanje meseca januarja ne zaustavi delovanja državnega zbora. -r— Grof Lev Tolstoj. Oporoka. Ruski listi javljajo, da znaša premoženje Tolstega z zemljišči vred 10 milijonov rubljev. V svoji oporoki je zapustil Tolstoj vse svoje premoženje v sv-ho krščanske ljubezni do bližnjega, posebno za lajšanje bede v ruskih velikih mestih. Družini prepušča le omejen užitek. Bržkone nastane radi oporoke še prepir o premoženju pokojnika. PETROGRAD 24. Tolstoj je zapustil oporoko, v kateri je svoja posestva v sama-riski in penski guberniji, svojo hišo v Moskvi itd. zapustil svojicem. Kako je določil z Jasno Poljano ni znano. Njegova dela po letu 1880 je testamentarno napravil za splošno last. Literarna zapuščina. Literarna zapuščina Tolstega je izredno bogata. V isti se nahaja tri zvezke obsegajoč roman, opisujoč dobo carja Nikolaja I.; ena petdejanska drama, potem novela „Po ga v poljubu vprašati še enkrat: „Kaj je resnica ?"... Minila je cela ura. lduna je sedela v postelji in zrla vročimi očmi proti vratom... Potem so se jej prikradle bridke solze na oči in jej zdrkale doli po licu... Vrgla se je vznak in zakopala svojo vročo glavo v blazine... Bilo je že dolgo po polunoči, ko je vstopil Delten v sobo. „Ti še ne spiš?" je vprašal začudeno. „Tako hudo te boli glava?" Položil jej je svojo mrzlo, suhotno roko na čelo. „Pusti me l" je dejala osorno. Silno jo je razburil njegov veseli, zadovoljni obraz. Zaprla je oči, samo da ga ne bi videla. Obrnjena v stran, ne da bi mu dejala lahko noč, je zaspala... Ko se je prebudila, je pozvonila služkinji. „Gospod je odšel že navsezgodaj," je odgovorila služkinja na Idunino vprašanje. lduna ni hotela napraviti nobene opazke. Čutila se je vso ubito po sinočnjem večeru in skoro dobro se jej je zdelo, da je lahko sama; nekako lažje jej je bilo pri srcu, da se more udati svojim mislim. Napravila se je hitro in skrbno, kakor je to delala vedno iz nekake estetične potrebe in šla parkrat skozi stanovanje. Deltenova soba je izgledala gola in neprijazna. Prepovedal si je bil vsakoršno-koli kičenje, ki da ga samo moti na delu. Na pisalni mizi je ležalo le nekaj knjig, naloženih ena na drugo, v sredini pa je ležala neka arheoložka brošura. lduna jo je odprla in videla sama zverižena pismena znamenja; nekatera so bila podčrtana z modrim svinčnikom. Potem je zvezek zopet zaprla. Ozrla se je na stenski koledar — res, tudi včerajšnji datum je bil že odtrgan... Postavila se je pred okno. To večno sivo nebo! Zdtlo se jej je, da ljudi, ki hodijo po cesti, pritiska k tlom, tako nevoljno in počasi so mahadrali mimo okna... Tik pred obedom je prišel Delten s celim zavitkom knjig pod pazduho. Pri obedu je vprašal lduno, kaj da je počela med tem? „Nič? Niti čitala nisi? In tudi na sprehod nisi ita ?" plesu" in konečno obširni dnevnik, ki ga je vodil v zadnjih 10 letih. Ta dnevnik je baje posredno provzročil beg Tolstega iz |asne Poljane. Ko je pred kakima dvema mesecema prišel k Tolstemu njegov prijatelj ia zaupnik Čerihov, je izročil temu dnevnik, da ga po smrti izda in obrne dobiček v dobrodelne namene. „Ti veleposestniki imajo dosti !* — S tem je namreč mislil na svojo rodbino. Ko je grofica Sofija, njegova žena, doznala to, je bito z mirom v hiši pri kraju, tako, da je Tolstoj pobegnil k svoji hčeri Tatjani, da bi dobil miru. A tudi ta da je bila nahujskana proti njemu. Tolstoj se je potem vrnil v Jasno Poljano in Cerihov je poslal dnevnik ženi Tolstega. Na to je Tolstoj pobegnil od doma. * * PFTROGRAD 25* Rodbina Tolstega je poslala voditelju kadetov Miljukovu brzojavko, naj ne stavi v dumi predloga, da bS država prevzela stroške za pogreb Tolstega. Tržaški Slo jencl in spodnja okolica. Trst 24. XI. Tržaško mesto se širi. Tam, kjer so pred leti ležala posestva naših okoličanov, stoje danes visoke hiše, razprostirajo se dolge ulice. Saj je znano, da so imeli pred 50 — 60 leti tam, kjer sta sedaj Chiozza in Acquedotto, sv.-ivanski in openski posestniki svoje njive. A mesto se je polagoma razširilo in okoličanski kmet se je morai umakniti tja pod hribe, v oni del tržaškega teritorija, katerega danes imenujemo spodnjo okolico. Tržaški Slovenci smo že mnogo zgubili na teritoriju. Naravni proces je zahteval to, — proces, i ki se vrši Je dandanes, morda bolj polagoma, a nevzdržno. Posledica temu je, da se naš živelj umika, da stopa na njegovo mesto prebivalstvo, ki je po veliki večini italijanske narodnosti. Da ta proces naši narodni stvari ne more koristiti, je umljivo, a preprečiti se ne da. Tržaški Slovenci smo tekom zadnjih trideset let napravili v narodnem oziru naravnost čudeže. Ne bomo tu naštevali, kaj smo vse dosegli. Tedaj, ko smo se začeli še-le vzbujati, niso niti največji optimisti upali, da v razmeroma kratkem času dosežemo to, kar imamo danes. Naša organi-| zacija, politična, kulturna in gospodarska, ni še sicer tako popolna, kakor si sami Želimo, vendar smo si s tem, kar imamo ia kar smo dosegli, znali vzbuditi pri prijateljih in sovražnikih spoštovanje, na katero smo lahko ponosni. Zlasti v mestu ima naš živelj zaznamovati tolik napredek, da je začelo že naše Italijane hudo skrbeti, kaj bo iz tega. Pa tudi v naši okolici se je po dolgem in trudapolnnm delu zvršil popolen preobrat, ki nam zagotovlja, da se nam naše ljudstvo ne izneveri več. Mislimo seveda v prvi vrsti gornjo okolico, s spodnjo okolico stoje stvari drugače; in Žal, ne na našo korist. Proces, ki se že od zdavna vrši na tržaškem ozemlju, ta proces grozi, da zadene tudi našo spodnjo okolico enaka usoda, kakor so jo doživela posestva in njive naših okoličanov, ki so enkrat segala tja do tržaškega kaštela. Pod spodnjo okolico razumemo v prvi vrsti naša predmestja: Birkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Rocol in Skedenj. Govoriti hočemo danes o Sv. Ivanu in Rojanu, ki se nam zdita najbolj ogroženi točki, ker sta mestu najbližji. Sv. Ivan navadno imenujemo „nepremagljivo narodno trdnjavo", ob katero zaman butajo sovražni valovi. — Pri Sv. Ivanu je bil nekdaj res centrum Stresel je z glavo nejevoljno. „To mora biti drugače, lduna I" Hotel je povedati več, ker pa je videl, da Iduni ni prav in da postaja razburjena, je prenehal. „Sčasoma se že spametujemo zopet, ni res ?" „Da... ali ne preveč!" Prišla je od zadaj in mu o vila roki okoli vratu in pritisnila svoje lice na njegovo glavo. „Ali greš malo z menoj?" „Gotovo, rad." Položil jej je roko okoli pasu in šla sta v njegovo zagrnjeno, mračno sobo... „Črno kavo ti hočem kar tu servirati... ti je prav ?" Ni mu pustila* niti toliko časa, da bi odgovoril, hitro je pozvonila služkinji in jej ukazala prinesti samovar, ob enem pa je užgala luč. „Tako je bolj prijetno, ali ne, Julij ?" On je svarilno požugal s prstom : „Narejena prijetnost, lduna... Jeli pa to tudi pravilno ?" (Pride še.) Stran II »EDINOST« it. 327. V Trnu, 2$ novembra 1910 nalega političnega življenja. Tam je tudi tekla zibelka našemu listu; sploh je bil Sv. Ivan in je še eden najzavednejših krajev okolice. Kar se tiče narodnosti, bivajo pri Sv. Ivanu Slovenci v kompaktnem številu, da-si izkazuje lažnjiva statistika iz I. 1900 50% Slovencev in ravno toliko Italijanov. Sv. Ivan ima danes na zunaj skoraj izključno slovensko lice, vendar si ne smemo zatisniti oči pred dejstvom, da je postala tnf Itracija tujega elementa v poslednjih letih že precej intenzivna in to vsled raznih tovarn, ki privabljajo tuje delavce, nadalje vsled velike norišnice, katere uslužbenci so, ako «e vsi, vsaj po večini italijanske narodnosti. Nadalje ne smemo pozabiti na to, pa se mesto čimdalje bolj Širi proti srcu Sv. Ivana, da se že ob široki cesti, ki vodi k cerkvi, vzdigujejo visoke mestne hiše, da ima mnogo tržaških Italijanov svoje v^e posestva pri Sv. Ivanu, kar nam škoduje zlasti na volitvah. In res, na zadnjih občinskih volitvah smo si le s težavo in malo večino priborili I. razred tega volilnega okraja. Vse to daja misliti. Bog ne daj, da bi komu kaj očitali. Sv.-ivanski narodnjaki so vsikdar storili svojo dolžnost, a zaustaviti naravnega procesa ni možno tudi pri najboljši volji. Tudi število naših otrok na svetoivanski šoli ni tako ugodno v primeri s številom italijanskih otrok. Kaj pa Rojan? Rojan je v zadnjem desetletju postal pravo tržaško predmestje, Id se že popolnoma naslanja na mesto. Seveda mislimo na spodnji Rojan, okolu cerkve. In tu se je v par letih zgodila velika sprememba. Rojanska cerkev je danes od vseh strani obdana od visokih mestnih hiš, ki segajo tik pod hrib. Ker pa leži večina Rojana na hribu, ni nevarnost tako velika, ka&or za Sv. Ivan, ki leži skoraj ves v dolini. Nočemo trditi, da grozi neposredna nevarnost, da izgubimo sv. Ivan in Rojan že v kratkem času. Ne. Hoteli smo le opozoriti na proces širjenja mesta, ki se polagoma žariva v našo kompaktnost, vsled česar zadobivata omenjena dva kraja z vsakim dnem bolj narodno mešano lice. Gotovo je, da se naš živelj ne umakne in kar tako potujči. Narodna zavest je tako živa. da ta dva kraja ne padeta še tako kmalu tujcu v žrelo. A vsled velikega pritoka tujin-skega elementa, vsled zidanja hiš in nakupovanja posestev je pač možno, da postaneta enkrat tudi Rojan in sv. Ivan del mesta, v katerem bo število Slovencev sicer močno zastopano, a v katerem ne bomo več absolutni gospodarji. Na to moramo biti pripravljeni, Če tudi mine morda Še p»r desetletij, da se to zgodi. Ali pa naj morda adi tega obupavamo? Nikakor ne. Temu procesu se moramo zoperstaviti z vsemi svojimi močmi. Spopolniti moramo svojo narodno — politično, kulturno in posebno gospodarsko organizacijo. Le gospodarsko krepek narod se more vzdržati! — Gledati moramo na to, da ne izgubimo niti ene svoje duše. V boj moramo iti za vsakega posamičnika po geslu : vsi za enega, edeti za vse, Ć>hi v Budčjovicah se imajo zahvaliti samo temu geslu, ako preide to mesto polagoma v njihove roke. Reši nas v prvi vrsti podrobno, demokratično delo. V evidenci bomo morali imeti vsako našo dušo in zlasti sedaj, o priliki ljudskega štetja, bo treba natančno ugotoviti koliko nas je (mislimo vedno na sv. Ivan in Rojan), kake so naše moči in kaj bi se dalo še storiti. Pokazati moramo, da imamo še nekaj odporne moči v sebi; a to nam ne bo možno, ako se bomo strankarsko cepili. Ravno sv. Ivan najmanje potrebuje tega. Kakor rečeno torej: mi se moramo temu procesu ustavljati, dokler pač gre, morda ga z vstrajnim delom sploh zaustavimo. In če se tudi v doglednem ali nedoslednem času zgodi, česar se bojimo, če tudi izgubimo premoč v Rojanu in sv. Ivanu : kake posledice bo imelo to za splošni položaj in bodočnost tržaških Slovencev ? Aii sta naša zmaga ali padec odvisna od zmage ali padca spodnje okolice ? Nikakor ne! Pomisliti moramo, da se pritok slovenskega elementa v mestu vrši vsaj z enako, ako ne z večo vehemenco, kakor pritok italijanskega življa v okolico. Pomisliti moramo, da vsled tega pritiska vse mesto zadobiva z vsakim dnem bolj mednaroden značaj. In če se nekega dne pri-kiopita Rojan in vsaj del sv. Ivana k mestu, dobi mesto Še bolj mednarodno lice, kar nam bo samo koristilo. Vzemimo n. pr. 2. državnozborski mestni volilni okraj, kjer navadno kandidira dr. Gregorin. Prepričani smo, da se nam v tem okraju v doglednem času posreči prodreti s slovenskim kandidatom. Ves razvoj se vrši tako, da bo tržaško Slovenstvo črpilo svojo politično moč v prvi vrsti iz mesta, a ta moč bo vedno večja, čim večji je slovenski pritok iz zaledja. Slovansko zaledje je torej tisto, ki skrbi in bo skrbelo za to, da bomo Številno vedno bolj napredovali, če tudi izgubimo nekaj na terenu. Od tega zaledja je odvisna bodočnost tržaškega Slovenstva. Če bi tudi izgubili v spodnji okolici ta ali oni mandat, ne bo za nas pomenjalo še ni kake narodne nesreče; seveda to le v slučaju, da bo naš pritisk v mesto močnejši, nego italijanski v okolico. Zato bodi naša naloga : Okrepljanje slovenskega .elementa ▼ tržaškem mestu in Še tesnejša i organizacija našega življa v spodnji okolici. Zato pa treba dela in zopet deta. Zlasti naši mlajši inteligentni generaciji priporočamo. da pridno študira problem, ki nujno zahteva rešitve: problem spodnje okolice. Hrvatsko-slovenskf poslanci v dež zbora Istrsk* m. so se zbrali minolega torka v Puli v klubsko sejo. V glavnem so razpravljali o političnem položaju, navstalem vsled znanih dogodkov v prošlem zasedanju deželnega zbora istrskega. Razun tega so sklenili obelodaniti v javnosti tok razprav in pogajanj v kompromisnem odboru. Miotstri in dra^nja. Trgovinski minister Weisskirchner je včeraj govoril v državnem zboru. Govoril je jako lepo, tako lepo, kakor to sploh znajo ministri. Povedal je med drugim, da Rumunija nima danes nikake živine za izvažati in da bomo morali čakati Še najmanje tri do štiri leta, predno dobimo v Avstrijo prvo govejo meso iz Rumunije. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je dobila Rumunija dovoljenje za uvoz 20.000 goved od onega kontigenta, ki je bil leta 1908 dovoljen Srbiji. Srbija je leta 1908 rešila pogodbo ustavnim potom, česar Avstro-Ogrska ni storila. Po krivdi Avstrije, na način, ki je pač edini na svetu, ker je država na naj-sramotneji način požrla dano besedo, ni prišlo do oživotvorjenja omenjene pogodbe in človek bi mislil, da bo Avstrija v novi pogodbi dala Srbiji vsaj iste ugodnosti kakor v stari. Vendar temu ni tako. Mesto 35.000, bo imela Srbija uvažati v našo monarhijo le 15000 zaklanih goved na leto; zato je dobila Rumunija dovoljenie za uvoz 20 000 goved, na katere bomo pa morali po izjavi samega ministra še čakati tri do štiri letal Kaj sledi iz tega? Da bomo na teh 20.000 goved, ki bi morale priti v državo že lanjsko leto, še čakali bog ve kako dolgo ! In potem bo minister pripovedoval, da hoče vlada storiti vse v olajšanje draginje I In potem ono argentinsko meso? Za Trst je dovoljeno do aprila meseca vsak mesec uvoziti 15000 kg mesa. To bi bilo 500 kg na dan. Vzemimo da se porabi vTrstu dnevno samo 25.000 kg mesa, kaj se bo poznalo teh 500 kg? — Ali bo to kaj upli-valo na cene ? Gotovo ne! Vse to ni drugo kakor pesek v oči in farbanje ljudstva ! I --—. Nemška socijalna demokracija in češki narod. Danes hočemo citirati sodbo sodnika, kateremu menda tudi naši socijalni demo-kratje ne bodo hoteli odrekati avtoritete. Glavno glasilo češke socijalne demokracije „Pravo Lidu" je, ki v neki polemiki z dunajskim socijalno - demokratičnem glasilom „Arbeiter Zeitung- o pravkar umrlem polj-kem socijalnem demokratu [Limanovskem piše v glavnem tako-le : DoČim se nemško socijalno-demokra-tično glasilo brezpogojno simpatično izraža o nazorih Limanovskega izlasti glede „velike zvezde njegovega življenja", vspostav-Ijenja Poljske, pa se rečeno glasilo vede povsem drugače, kadar gre za kako opravičeno češko narodno zahtevo. Pri češkem narodu se zahteva le po eni češki šoli za stotine čeških del. otrok na Dunaju smatra že za „šovinizem". Češki delavci morejo videti zopet, kako dunajsko vodstvo (socijalne demokracije) hlini skrb radi nacionalizma češke socijalne demokracije, da bi s tem pokrivalo taktiko svojega lastnega oportunizma — kako je torej ta dunajska politika socijalne demokracije v zadnjih letih ] nizko padla na nedomestljivo škodo delav- j skega gibanja v Avstriji. Stališče „Arbeiter Zeitunge* nasproti Limanovskemu v zvezi z njenim stališčem nasproti udeležbi poljskih sodrugov na grundwaldski slavnosti,' priča o neiskrenosti in nedoslednosti dunajskega vodstva, o čemer naj bi razmišljali tudi med nemškimi sodrugi, ki se v zadnjem času začenjajo zavedati, da bojazen pred j kritično diskusijo ne davaja do dobrega. Mnenje, da ne bo potrebno respektirati češke (socijalno demokratične) stranke ter: se sporazumeti žnjo, ako se posreči osamiti jo od vseh narodnih strank v Avstriji — to mnenje bi moglo nemške sodruge zavesti na poti, glede katerih ni prav gotovo, da bi jim prinesla trajnega dobička". K tem tehtnim in premišljenim izvajanjem glasila češke socijalne demokracije dodaja praška „Union": „da vsa politika nemške socijalne demokracije gre za tem, da bi češke socijalne demokrate ne le narodno osamila od druzih slovanskih narodov, marveč, da bi jih osamila politično od svojega lastnega naroda ter da bi na ta način češke socijalne demokrate v skupnem državnozborskem klubu po jednotni proti-češki večini nevtralizirala. Mi priporočamo zato 24-torici čeških členov kluba socijalno-demokratičnih državnih poslancev, naj dobro razmišljajo o teh izvajanjih v „Pravo Lidu". • • • _____ Ne le hude, ampak tudi povsem opravičene so zatožbe, ki jih je napisalo glavno glasilo Češke socijalne demokracije na račun glavnega (nemškega) vodstva na Dunaju. Pravo je pogodila tudi praška „Union", ko opozarja na resnični namen dunajskega vodstva, ki gre za tem, da napravi Češko socijalno demokracijo povsem obnemoglo. S tem, da bi jo v skupnem državno zborskem klubu na Dunaju jednostavno ma-jorizizali v vseh vprašanjih, torej tudi v narodno kulturnih, bi se češko socijalna demokracija omrazila pri vsem narodu in ostala bi brez vsake zaslombe, izročena na milost in nemilost nemškemu vodstvu, ki pa smatra svoj nemški n^cijonalizem prav lepo združljivim se svojim strankarskim programom. To treba uvaževati, ako hočemo prav umeti boj češke socijalne demokracije za čim večo neodvisnost od Dunaja. A vsakdo bi mislil, da vsaj naša „jugoslovanska" bo umevala težki položaj in da bo podpirala češke sodruge v boju, ki ga jim usiljujejo dejanske razmere. In to bi morala naša „jugoslovanska" iz dvojnega razloga: v prvič radi sorodstva krvi s Češkimi sodrugi, vdrugič pa tudi radi — sebe, v obrambo svoje veljave. Saj jej dejstva, položaj, v katerem se nahaja v našem narodu, govori jasno in različno, da je ravno v dosedanjem njihovem ostentativnem odločanju od narodne skupnosti glavni vzrok, da niso nekoliko let sem nič napredovali in marsikje celo nazadovali. Vendar drže ob vsaki priliki vodstvu na Dunaju stremen, ob katerem se vspe-nja na visokega konja — absolutizma nasproti Češki socijalni demokraciji. Težke obtožbe, ki jih je napisalo glasilo Češke socijalne demokracije proti vodstvu na Dunaju, zadevljajo zato z vso vehemenco tudi našo „jugoslovansko4*. Dnevne novice. Ali je zbornični predsednik Pattai res vsegamogočen ? — Pred prvo sejo državnega zbora se je podala k predsedniku Pattai-u deputacija poslancev, ki rapre-zentirajo ogromno večino poslanske zbornice, in ga naprosila, naj bi se pri otvoritvi drž. zbora spomnil Tolstega. A Pattai je odgovoril, da tega z ozirom na mnenje, ki vlada o Tolstem v krščansko-socialni stranki, ne more storiti. Seveda je ta izjava napravila na poslance zelo mučen utis. Posl. Pattai ni hotel storiti niti tega, kar so storili drugi parlamenti in to iz same prevelike obzirnosti do svojih ožjih somišjenikov, katerih pa je v drž. zboru samo ena petina. Vprašati moramo: Ali so Pattaja izvolili za predsednika samo krščanski so-cialci. Ali ni on predsednik cele zbornice, po željah katere bi se moral ravnati ? Izgovor, da je v našem parlamentu navada, spominjati se poleg umrlih poslancev samo vladarjev nam prijaznih držav je jalov. Predsednik Pattai se je enostavno ustrašil Bielo-hlavvka in njegove družbe. To je bil edini vzrok njegovega molčanja. 2eleznica iz Istre v Dalmacijo. Načrt železnice preko istrskih otokov s pomočjo prevozov med Trstom, Istro in Dalmacije se menda bliža uresničenja. Že se je osnovala družba pod imenom „istrsko-dal-matinska železniško-parovozna-parobrodar-ska družba", ki ima urediti dotična pristanišča. Členi družbe so tvrdke Schikau v Elbingu, Waj«s in Westermann u. C.ie v Gradcu, poslanec dr. Červar v Voloskem in dr. T. Krenn in dr. W. Graf na Dunaju. Finansiranje je zagotovljeno. Občina Split Masaryku. Na sobotni seji medstrankarskega odbora v Splitu so sklenili odposlati prof. Masaryku posebno adreso-zahvalnico na njegovem zavzemanju za našo narodno stvar. Adreso podpišejo predstavitelji mestne občine, na kar bo pozvano vse meščannstvo, da podpiše. Spremembe v srbskem mlnisterstvu? Iz Belegagrada poročajo, da pride sedanji srbski min. zunanjih stvari Milanovič kakor poslanik v Pariz. Njegov naslednik postane Nikolič, ki prevzame tudi ministersko predsedstvo, ker bo Pašič imenovan predsednikom državnega sveta. Revolucijonarno gibanje v Meksiki. Od meksikanskega konzula v Trstu smo dobili sledeče poročilo: Podpisani konzul Meksike je prejel danes zvečer od svojega odposlanstva na Dunaju brzojavko, v kateri je rečeno, da so vse vesti, ki so jih časopisi dosedaj objavili o nemirih v republiki Meksike izmišljene in pretirane. Uradna vest, ki jo je dobilo danes odposlanstvo in poslalo pišočemu konzulatu, pravi, da je bil red spostavljen v vsej republiki, izvzemši države Guerrero, kjer je došlo do malih lokalnih nemirov. Trst, 24. nov. ob 9. zvečer. Jose Smerdou. * * Od druge strani pa javljajo: Položaj v Meksiki nikakor ni tako tolažilen, kakor se to predstavlja v oficijoznih brzojavkah. Boji nadaljujejo. Preko petdeset mest in vasi je že v plamenu. Revolucionarni voditelj Ma-dero je zbral okoli sebe 400 oseb, s katerimi operira v okolici glavnega mesta. Pognal je baje tudi Še 2000 mož vladnih čet v beg. Izdal je proklamacijo, v kateri se imenuje predsednikom. Kolonizacija Koreje z Japonci. Iz Tokija poročajo: Japonska vlada je sklenila, da v severni Koreji, ki meji z ruskim ozemljem, naseli Japonce. Japonska vlada je vkrenita korake, da se pregovori Korejce iz severne Koreje, naj bi se izselili iz svoje domovine v Mandžurijo in v ozemlje Amurja. S tem bi se napravil prostor japonskim kolonistom. Nezadovoljstvo v Portugalski. Iz Pariza javljajo: Semkaj prihajajo iz Portugalske vesti samo privatnim potom, kajti vlada zaplenjuje na meji vse brzojavke. Te vesti poročajo, da se v Portugalski čim dalje bol; širi nezadovoljstvo in sicer v vojski, posebno pa med častniki. Nezadovoljstvo se pojavlja radi neposredno podeljevanih odU kovanj. Mnogi častniki se Čutijo razpostavljene. ___ Domače vesti. Tečaj za ljud&ko štetje, kateri se mi-noli teden ni mogel izvršiti v polnem redtf^ se obnovi za Sv. Jakob in bližnjo Sv. Marijo Magdaleno danes v Ciril-Metodovi družbini šoli v ul. Gmliani. Odbor Polit, društva je določil podpisanega za predavanje v tem tečaju. Z ozirom na važnost predmeta, in tudi radi tega, da ne bo treba ponavljati tečaja za isti kraj večkrat, mej tem ko je treba prirediti take-tečaje še na drugih krajih, prosi podpisani, najtopleje, da pride na tečaj kolikor mogoče onih, ki se želijo poučiti o ljudskem štetju, da bodo znali pomagati sebi in drugim pri tem važnem činu. Dr. Josip Wil)an. Stariši, ki se zanimajo za novoustanav-Ijajoči se vrtec v sredini mesta, so uljudno vabljeni na sestanek-, ki se bo vršil v nedeljo dopoludne ob 10. uri in pol v CM. šoli, Acquedotto 22, III. nastr. Italijanska prepotenca. Posl. Pittacco je imel žalostni pogum, da je te dni stavH v državnem zboru interpelacijo v stvari „slavizacije" na naših sodnijah. Zahteval je, da se ima točno izvrževati tozadevne zakonske predpise in takoj odpraviti vse tozadevne pomanjkljivosti. Sporazumljeni smo! Tudi mi se pridružujemo zahtevi g. Pitacco, da se na naših sodnijah odpravi pomanjkljivosti in pripomore zakonu do veljave. G. Pitacco je smatral tudi za potrebno, da je interpeliral ministra notranjih stvari radi imenovanja znanih 6 inženirjev. G. Pitacco je toli drzen, da zahteva, da mora vsak državni uradnik v področju tržaškega na-mestništva znati italijanski. Mi smo res radovedni, čemu potrebuje italijanščino kak c kr. uradnik na Krasu, na Tolminskem, v Brdih in še v mnogih dolgih krajih Goriške in Istre ? Res je pa, da je za vsakega državnega funkcijonarja v Primorju neobhodno potrebno popolno poznanje slovenskega, oziroma hrvatskega jezika. In dokler tega ne dosežemo, tudi ne odnehamo f V Primorju imamo 9 izključno slovanskih in samo / izključno italijanski sodni okraj. — Torej ? Sicer se naši Italijani vedno kregajo z najenostavnejšimi matematičnimi pravili, a to bodo vendar tudi oni razumevali I Kaj ? x Kdo je občan ? Upravno sodišče je, razsojajoč o analognem slučaju odločilo, da je krošnjar, ki mu je predpisan v občini obrtni davek, občinski družnik. Občinski družnik je tudi oseba, ki ji pristoja užitek na nepremičnini, ležeči v občini. — Ako je tujec podedoval zemljišče po svojem zakonskem sinu, ki je bil posredno podedoval to zemljišče po svojem (z materine strani) starem očetu-občanu, postaje ta tujec občan. — Osebe, ki nimajo v občini domovinske pravice, a imajo v okolišu občine hišo ali zemljišče, ali plačujejo davek od obrti ali pridobitnega podjetja, ki ga samostojno izvršujejo v občini, ali v občini stanujejo in plačujejo od drugačnih dohodkov davek, so občani, tudi če niso avstrijski državljani. Občanstvo, ki je vezano na pridobitev nepremičnin v občinskem okolišu, ugaša s prodajo teh nepremičnin. Ako je občinski družnik v zastanku z davki, mu s tem ni odvzeto občanstvo. Ako utemeljuje občanstvo le domovinska pravica, preneha občanstvo z izgubo domovinske pravice. Iz poštne službe. Postnima asistentoma sta imenovana praktikanta Maks C r e-s n a r za Pulo in Oskar S t a c h za Trst. C. kr. vojna mornarica. Vojna ladija „Taurus" je dne 23. t. m. priplula v Carigrad. Na ladji vse zdravo. Razpisan je štipendij vstanove škofa Jurja Dobrile letnih 200 K za sinove slovanskih starišev, ki so rojeni v tržaško-ko-perski škofiji ki obiskujejo kako državno gimnazijo avstro-ogrske monarhije. Prošnje je uložiti do 1. decembra 1910 pri škofijskem ordinarijatu v Trstu. Razpis štipendija. Tržaško vojaško veteransko društvo Cesar Fran Josip I. razglaša : Vsled odredbe c. kr. namestništva se razpisuje s tem natečaj za Štipendij iz ustanove stotnika Viljema viteza plem. Ršcke v znesku 130 K. 60 stot. za šolsko leto 1910/11. Pravico do tega Štipendija imajo sinovi ali sirote udov »Tržaškega vojaškega veteranskega društva", ki obiskujejo viijo obrtno Šolo na c. kr. državni obrtni Šoli v Trstu ter so lepega vedenja in dokažejo dober šolski napredek. Prosilci za štipendij naj vlože svoje prošnje do 10/12. t. I. pri V Trrta, 26 novembra 19lO. „EDINOST" ftt. 327. Stran III predsedništvu vojaškega veteranskega društva v Trstu (ulica Gelsi 12 I) ter opremijo iste s sledečimi listinami (dokumenti): 1) krstni in rojstni list; 2) spričevala, iz katerih so razvidni vspehi v 1. in II. tečaju iolskkega leta dovršenih študij; 3) potrdilo izdano od ravnateljstva c. kr drž. obrt. šole v Trst«, iz katerega je razvidno, da je pro-tilec bil tudi v letu 1909/10 vpisan kakor reden učenec na imenovanem zavodu. O ljudskem štetju se je letos že mnogo pisalo in govorilo. Bojim se pa, da bo bo vse to le malo uplivalo na one, ki so najbolj potrebni pouka, ki se pa ne smenijo za vse predpriprave. Te ljudi se da pridobiti le z vstrajnim delovanjem naših zavednih delavskih mas, katerih dolžnost je da z vso unemo poučujejo nevedne. Ker bodo po magistratnih sekcijah Šikinirali naše ljudstvo in mu usiljevali nove popisne pole v podpis, ker bodo hoteli razni „komisarji" določati občevalni jezik našemu ljudstvu in je bodo nagovarjali in mu morda tudi gro-žHi z globami, bo dobro, da se to naše tfudstvo dobro pripravi na vse to! Da pa laglje doznamo, koliko naših prevalijo — bi ftflo dobro, ako bi na naših uradih na posebne popisne pole zapisovali vse one, ki so se vpisali za Slovane. Politično društvo naj bi izdalo poziv vsem našincem, da bi, predno vrnejo popisane pole hišnim upraviteljem, prinesli iste v naše urade, kjer bi se vzelo število naših duš na znanje. Res je, da bi to delo zahtevalo truda, ali dobro bi bilo, ker bi mi prišli Še enkrat do znanja o naših dušah. Odbor pol. društva „Edinost" naj bi razpravljal o tem. Pripomba uredništva. Odbor je že razpravljal in ukrepal o vsem tem. Nekdo. Nedeljski predstavi. V nedeljo popo-hidne ob 3 uri :n pol vidimo še enkrat krasno čarobno igro „Z a p r a v I j i v e c" z vojaško godbo in petjem. Sodelujeta vo-»ška godba in pevski zbor šentjakobske Čitalnice. Igra je primerna tudi za mladino in otroke in z } rod*joln ct. je tudi d« bro pres rMjna z VH»k«»«r»tnim1 biifcotl MStbno i» taj. J nm razna flaa »tna in llkrrj- t buteljkah n flae desertne bombone. Sprejema Daročilu xa vrakovrutne (rte, krnka'e itd. kakor tudi v^e predmete za speči. Ima tudi najna* jio moko Is a»jb»ljfl)b mlinov po ..|»jii|f|i ceni liittplaua DifcticitA ca duu — hipcroti (lin k H fllDtb ■ Tlfl ee rajnemu občinstvu z rdličn sp Štovanjem VI Ml U antlU • II jI peter Jeraj Zaloga pohištva Ulica Vincenzo BeUini 13 vogal ulice S.ta Caterina TRSI Glasovita krojačnica ___ Bogata izbera blaga tu- in inozemskih (angleških) tvrdk Anton G-rosser TRST, CORS i 21. II. n Sirite EDINOST TRVDKA Adolf: Kostorls sklsdiSče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFOB i ta v. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obtoke obleke in površnike za moSke, perilo itd. Najdogovortiejše cene. POZOR! SkladiSče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju Josip Semulič TRST, ulica deli' Istituto St 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in 8LADČIČARN0 v kateri se dobi cel dau svež kruh in raznovrstne slaičice. Moka is I. mlin' v ter ma alo Likeri, vino in pivo v h te ki. Postrežb« tudi 11» dom. pozor Soveaci! Podpisani naznanja slavneran občinstva, da je prevzel od gosp. VATOVEC-a dobro- znano gostilno „Pri Detelji" Zrst, nI $elvcdere št. 7, Zrst. Točijo se izborna vipavska, istrska, dalma-j tinska vina, Opolo in furlanska vina. Ob vtak»m času te dobijo gorka kakor tidl mrzla jedila. Za eventaelni „KLUB4 posebna sobica. A GBICi J FAKlN, lastnik. ftilt|t t«- 1» laoitm. vik, iptriu. ia rasprodaja aa debelo ia drabn« Jakob Perhauc, Trst Vit dtllt Acqua 6, nasproti Caffi Central« Velik izbor fraacoakega šampanjca, penećik da-aartaik italijanskih ia avatro-errakih vin. Bordaau ftarraadar, reaskik vin, lio^alTa in Ohianfci Ram. konjak, razna tfaaja ter posebni priatni tropinovae slivova« in brinjevac. Iadelki I. vrate, dodli ia Matičnih kraj a v. Vttaka aaročba se takoj icvriL Ras patina se p« povzetja — Oenilri na zahteva Ia (ruka. — Razprodaja od pol litra naprej. UMETNI ZOBJE Plombiranje so bo v izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncciij. zobni tekalk Dr. J. Čer mak zobozdravnik • TRST - rvlto deli« f!»a»rtn* it 1 1 TT vi Tfitf kinematograf „^dria" Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: I. noto 30 tU., otroci ii rojan 20 rii. n. moto 20 ni., otroci ia r ftfi 10 r. eucic MEHANIČNA DELALNICA Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTAN INDU. SIRUALNA DELA V KOVINAH IN KtLARSKA BAKRENA DELA VSE NAROČBE SE IZVRŠNO Z NAJVEČJO — SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO. _ PRORAČUNI IN NAĆRTL n n TELEFON ŠTEV. 22 53- Priporočamo našim KOUNSKO CIKORIJO! - - posoodinjam -- - - iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - Stran IV „EDINOST" št. 327. V Trstu, 26. novembra 1MO kola" dne 6. decembra. Zato so pevci nujno vabljeni, da se udeležijo vaje danes ob 8. in pol zvečer. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gg. pevce, in pevke da prične jutri predstava točno ob 3. uri in pol in ne ob 4. kakor je bilo napovedano. Prosimo, naj pridejo vsi točao. Vesti a GoriSk^, x V sv. Križu na Vipavskem se je vršil minolo nedeljo shod, ki sta ga sklicala držav. posl. A. Stre ke I j in g. Andrej Gabršček iz Gorice. Shod se je vršil v Ferjančičevi dvorani in je bil izredno dobro obiskan ; dvorana je bila polna in ljudstvo je stalo okoli hiše. Drž. posl. Štrekelj je govoril o letošnji slabi letini, ki jo špecijtlno občina sv. Križ bridko občuti, kajti tam je strahovita toča in peronospora pobrala skoro ves pridelek. G. Gabršček je obrazložil sedanji položaj v deželnem zboru pred njegovim zaključenjem. Povdarjal je, da bi bilo govora v zboru o bedi v deželi, ko bi ne bil zaključen. V živih barvah je očrtal vsega zaničevanja vredno postopanje klerikalno-tiberalne večine in našteval velikansko škodo, ki jo trpi ljudstvo zaradi neznosnih razmer ia radi nedelavnosti deželnega zastopa goriškega. Zborovala" so obema izrekli neomejeno zaupanje ter so obljubili, da v slučaju razpusta dež. zbora pojdejo na novih volitvah navdušeno v boj — proti Gregorčičevi stranki, ker hočejo, da pride enkrat do poštenega delovanja v dež. zboru. Po dolgotrajni debati je bila sklenjena resolucija proti uvozu tuje živine in proti novemu vinskemu davku. Shod je završil g. Medvedščeks pozivom, naj deželni in državni poslanci delajo na to, da se s pomočjo vlade in dežele ublaži letošnja beda, ki je posehno kuda v sv. križki občini. Požar v Prvačini. V Prvačini je požar uničil žago g. Villata. Zgorelo je tudi mnogo lesa. Škode je 30.000 K, ki je pokrita z zavarovalnino. x Hagenbekov zverinjak se je nastanil v Gorici mimogrede na potu v Rim. Stoji na starem pokopališču. Posebni vlaki so došli v torek zvečer. Šotorov je toliko ia zveri so tako številne, kakor jih Še nismo videli v Gorici. Nudi se redka prilika za vsakogar, ker ta zverinjak je eden najslavnejših na svetu. Ostane v Gorici deset dni. Vesti iz Istro. Javen shod v Šmarjah poleg Kopra se bo vršil v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih „Gospodarskega društva". - Dnevni red: 1) Naš dežel, in drž. zbor. 2) Ljudsko štetje. 3) Gospodarska organizacija. Poročali bodo poslanci Man d i ć, Pangerc in Valentič. Zadnje brzojavne vesli. Češki enotni državnozborskl klub. DUNAJ 25. Včeraj osnovani državno-aborski klub vseh čeških strank državne zbornice je danes izvolil predsedstvo. — Na prvi volitvi predsednika je do-bH mladočeh dr. Fiedler 52 glasov, 20 dr. Kramaf. Fiedler je volitev odklonil. Na drugi volitvi je zopet dobil dr. Fiedler 52 glasov in je zopet odklonil. Še le na tretji volitvi, potem ko je mladočeško strankino vodstvo vsprejelo izvolitev Fiedlerja, je Fiedler tudi vsprejel izvolitev. — Podpredsedniki so bili izvoljeni: agrarec Uzdržal, katoliški nacijonalec Hruban in češki radikalec Klofač. M Mali oglasi M Harmnniiim T* konc*rt proda. N«gio»: rmi iiiuinum ineer. odd. Edinc»ti. ^ brivnic« v škednju štev. 465. 1999 2002 Josip Stolfa TMkkoTrstna mizarska d- ia. Ta gostilna, katera je popolnoma nanu\o urejena in katnra ee nahaja t st ven-k h rokah se odpre ravno na prcjin em mestu v ulici San Lav.'aro St. 22. Točila se bodo naj izb »rn-jfta vio« vsake vrste Kuhinja bo vrdnn preskrbljena z gorki mi in mrzlimi jed li. Zrsveo tegu bodo vedno na razpolago -Kolino", krvavfce i A — Za obilen obisk se toplo priporoča slav. slnvtnskemu občin-btfu udana LASTNICA JULIJA TINTE8. 7ftmIiiČPA na Prodaj v Rojanu pri £.tillllJIM;0 „ad cerkvijo v ma- lih parcelah in po nizki ceni. (Denar za zidanje se tudi vdobi. Več se izve pri upravi „Edinosti". 1842 Pristni, dober brinjevec " Ix>vru Šibeiriko v Ši'ki pri Ljubljani. 1681 Iščem mesto kot sobarica ali kuharica pri mali obitelji. Govoriti npm-SH in nI.»vena^L NaiW: Via R sruiti 14, Trst C1P89 flrlHa Qfl pr>zna soba z razgle lom na južni vlUUd oD kolodvor z dema okna m a in s pro-Btim uhodom. Povprašali: Scala Bel vedere Štev. 4, vrata £4. 1992 M9 7n9ni2m da 86111 pdpri gostTno v ulici, H4£VI6no Serije rsaker» Stilazamolbe, f.> nshe In < trofcc ain« rlfr. itd. - Izvršuje »uprava Cene zmerne. Postrežba točna jUhaui Dr. Viktor Trst, ulico Son Gloucnnl 1, i. natis. od 9. do I. in od 3. do 8. ANTON ZAViDLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu) Pripor da svojo PEEAEiO in BL&ČdlČAB VO ViCkrat na dau svtć sruh ta i aAftce £ .Mtga moka vsake vrgt is pr»ih mlinov. Likerji lo vino r kleuicah. Postrežb« aa dom. — Priporoča tudi st j Jo staro in dobrozn&no pekarno v ulici Mđrco Polio št. 6 (voq»| Concordia) kateru vt«U gospo ar s«, ta. miaao in cuetoče, zčrauo m ueselo rtemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta v kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umivanju 9 slabim milom. — Pri porabi Schiohf © ovega i Q se uarufe roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. Ui ■ Pristni' dolenjski Cviček Mino 0 ČEŠKI GOSTILNI u ulici Bel'jedere m i m IZŠLA JE BSE8EI brošura IVANA A. IVE JOSIP I. Ob slavnostnem doživetju svojega slavnega LXXX, rojstnega dne. Predaja se t slovan iojinjrni Ja. Surecjcs. CENA : L;udaka izdaja 50 stotink i2tis. Posebna izdaja 80 : tot. iztis. ^'ko^n^ F. VIDAH, Trst via S. Lazzaro 22 MT Prcjemlje naročbe, poprave in Ciitenje vsakovrstnih koZahovln. Shronjaje kožolioulne z Jamstvom zoper kakorino si bodi Škodo KOPO FCCEEEKO PODJETJE mi Corso št. 49 doscl: Plflzzn Goldoni) Ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov ia sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic peri, porcelana itd. Vsake velikosti In raznih vrst nagrobnih svetilnic iVL - Cene ugodne. Priporoča se slavnemu oKinstvu posebno u SV prihodnje praznike vernili duš. -nm