Leto II., štev. 91 P«*tfttna pavftallrana V Ljubljani, torek dne 19. aprila 192« Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 180 K mesečno 15 m za zased, ozemlje. 300 a z* inozemstvo .. 520 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) • 1 ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko^ Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št 6, Telefon it 36. Račun kr. pošt ček. uradi štev. 11.842. Beograd, 18. aprila. Nenadni prihod italijanske delegacije »a trgovinska pogajanja je vzbudil v demokratskih krogih veliko nejevolja Italija še ni izpraznila ozemlja, ki nam pripada po rapallslri pogodbi, zlasti ne lake Bsrcša, pa že zahteva ekonomskih koncesij. Povrh vznemirjajo faši-stovski nemiri v jugoslovanskem primorju vet narod. Včeraj je bila v demokratskem klubu e teh stvareh daljša debata. Klub je sklenil, da v njegovem imenu poda poslanec Pač!č vprašanje na ministrskega predsednika radi dogodkov v Trsta in neizpraznltve luke Baroš ter radi telo-vajskega napada na bivšega predsednika demokratskega kluba Iva Griso-gona, ki je izzval veliko ogorčenje. Radi slednjega slučaja bo interpeliral š« posebe poslanec Marinkovid. Z ozirom na dogodke v Primorju In na položaj v Avstriji bo klub ta teden imel posebno debato o zunanji situaciji in izbral stalni odbor za unanjepolitičce zadeve. V sredo je vlada dobila obvestilo, ffia prihaja v Beograd italijanska delegacija za trgovinska pogajanja in komaj je bil telegram dostavljen, so la-gospodje že potrkali na vrata, rrišli so s celo kopo lepih predlogov — lepih seveda za Italijo in najrajše Hi bili czadevo* spravili tekom 24 ur pod streho. Privilegije za laško plov-j-tvo na Jadranu, koncesije za italijanska podjetja v Jugoslaviji, zaščito za .laške ribiče v naših vodah, svobodno .:-kspIoatacijo naših prirodnih bogastev, angažiranje naših prometnih sredstev za italijanske ekonomske zveze — kdo ve, kako daleč sega ape- Gradba slovenskih železnic VLADA ODOBRILA KREDIT ZA ŽELEZNICE: KOČEVJE-OGULIN, ROGATEC-KRAPINA, PREKMURJE-MARIBOR. BEOGRAD. 18. aprila. (Izv.) IS. aprila. Včeraj ie bila seia ministrskega sveta, ki ie razpravljal med dru-eirn tudi o totrebl Dosoiila 300 milijonov dinarjev, ki se je najelo kot Drvi Gbrok velikeea železniškeea oosoiila. Minister dr. Kukovec ie zahteval, da se ori tel Dr#ki izvrši obveza, dana Slovencem o priliki sklepanja raoallske ooeodbe in da se izuooolni železniško omrežie. da se nadomesti cosoo-darska izguba, katero trpi Slovenija vsled razmesarienla na zaoa-du. Nato ie bil odobren kredit za izsradbo Droge Kočevie-Brod. Ro-eatec-Kraoina in železniška zveza s Prekmuriem. Končno se ie bavil ministrski svet z donolnitviio pokrajinskih vlad v SaraievH in Solita. Sprememba v ministrstvu DEFINITIVNA DRASKOVIČEVA DEMISIJA. PRIBIČEVIC KANDIDAT ZA NOTRANJE, DAVIDOVIČ ZA PROSVETNO MINISTRSTVO. Beograd, 18. aprila. (Izv.) Včeraj popldne je zboroval plenom demokratskega kluba. Minister notranjih stvari Draškovič je izjavil, da iz zdravstvenih razlogov in z ozirom na to, da je potekel skrajni rok, ki si ga je bil izgovoril, podaja ostavko kot minisetr za notranje stvari. Klub je potem soglasno izrekel Draškoviču zaupnico ter sklenil, da demisije ne vzame na znanje. Nato je minister Draškovič, sklicuje se na nevarno bo- lezen, ponovil svojo izjavo. Klub je še dvakrat ponovil svoj prvi sklep. Ko je minister Draškovič še potem vztrajal in odklonil ponujeni mu enomesečni dopust, je klub soglasno sklenil kandidaturo Svetozarja Pribi-čeviča za miristra notranjih del in Ljube Davidoviča za ministra prosve-te. Klub je nadalje zahteval, da pride v vlado še pred glasovanjem o ustavi še en Hrvat. tit rimske gospode? Prihiteli so ž njim v Beograd na flai-in, ki v najtreznejših in najmirnej *Ib naših političnih krogih vzbuja javijo zgražanje. Največja parlamentarna skupina nagega parlamenta. Demokratski klub, odkrito izjavlja svojo nejevoljo, da zahtevajo Italijani od Kgs^ pogajanja, katerih pričetek je moralično in politično odvisen od izpolnitve obvez, ki so jih svojeeasno prevzeli, pa se jim sramotno odtegujejo. Kmalu bo pol leta, odkar je bil podpisan rapallski dogovor. S straho vitimi žrtvami smo v Rapallu plačali svoje definitivne zapadne granice, od' kupili svobodo koščeka naše zemlje. Italija je hitela, da slavi v aneksijskih proslavah svoj triumf nad nagimi za Kaznjenimi brati, toda do danes še ni i/.prasnila nam pripadajočega ozemlja Do dane« po njeni krivdi 2e niso fik tirane naše granice! Do danes igra rimska diplomacija nevredno igro na prani komisijam, da zavlačuje njihovo delo. Pri tem se no sramuje niti zanjo poniževalnih sredstev. Pred kratkim so Italijani preprečili seje razmejitvene komisije v Trstu z zahtevo, sogonu. Spopadi med fašisti n avtonomisti na Reki Bakar, 18. aprila. (Izv.) Včeraj predpoldns je mel v gledališču Feni-ce blok nacijonalistov drugi volilni shod. Na zborovanje je prihitelo precej ljudi kljub temu, da se je raznesla vest, da bodo reški avtonomisti preprečili zborovanje z bombami. Na shodu so govorili dr. Antony, kapitan Barucci in en zastopnik ljudske (klerikalne) stranke. Kot zadnji govornik _e nastopil odvetnik Bellasich, ki je končal svoj ""vor s slavospevom na Italfjo. Ko so se zborovalci razšli, je Drišlo v ulici Vittorio Emanuelle do spopada med fašisti in Zanellovimi pristaši avtonomne Reke. Avtonoma-ši so delili letfcke s tekstom proti nacijonalistični «Vedetti d' Italia*, vsled česar so jih fašisti napadli. Policija ie demonstrante kmalu ločila. Poocldan ob dveh pa je prišlo do ponovnih konfliktov, v katerih so se fašisti posluževali bomb in revolverjev. Ranjenih je bilo več oseb, med njimi fudi dr. Blažič. substitut dr. Zanelle. Napadli so ga s palicami. Ko je to videl neki njegov sorodnik, je ustrelil proti napadalcu iz samokresa, nakar so ga karabinijerji aretirali. Zasedba naših otokov Split, 18. aprila. Italijani so končno pristali na to, da se izvrši evakuacija Krka iu Raba dne 22. in 23. t. m. Danes popoldne odide naša delegacija za razmejitev na Krk, da se določijo modaliteto izročitve z italijansko delegacijo. Split 18. aprila. Danes odide od tuka; naša vojska na Hvar, Vis, Mljet in Kor-čulo. Hnoči se je vojska vkrcala na par-nike ter io je spremljala godba in miiogo-brojno občinstvo ki jc manifestiralo. Parni k i so vsi okrašeni z zastavami. Grki btokiraio Dardanele Atene, 18. aprila. Blokada Dardanel po Kelenskem brodovju se izvaja v zmislu mednarodnih določil. Grki 'majo šp vedno v svoji posesti Bnisse in Afium-Kara-hissar, o katerih so turška poročila javljala, da so jih zavzeli Turki. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 18. aprila. (Izv.) Včeraj dopoldne sc je vršila seja jugoslovanske delcgacijc za trgovinska pogajanja z Itaiijo. Prva seja ima biti v sredo ali četrtek. Mesto delegata g. Kostrcnčiča, ki vsled zaposlenosti ni sprejel mesta, jc ministrski svet poslal v delegacijo načelnika ministrstva trgovine g. dr. Todoroviča. Šefa ekspertnih komisij bosta načelnik Stcmkovič in dr.Vrbanič iz Zagreba. Blovi nemški predlog) Pariz, 18. aprila. «Matin» poroča, da bodo nemški predlogi obsegali nastopne (očke: 1.) Ustanovitev nemško-francoske industrijske zveze, ki bi bila tako sostav-Ijena, da bi bil dobiček omejen do skrajne mere; 2.) Kajetje mednarodnega posojila na podlagi pripomoči Amerike in sprejetja ameriških zahtev; 3.) Ustanovitev mednarodnega nadzorovalnega odseka, v katerem bi imeli sedež in glas zastopniki ententnih strokovnih organizacij, kakor tudi nenterih in nevtralnih delavskih zvez. Delavska trozveza na Angleškem razbita London, 18. aprila. (Izv.) «Daily Herald* piše zelo obširno o položaju premogarske stavke in posebno poudarja dejstvo, da se prometno delavstvo ni pridružilo stavkujočim rudarjem. To znači, da je trojna zveza premogarjev, železničarjev in prometnih delavcev razbita. Razbili so jo ekstremistični elementi, ki so šli s svojimi zahtevami predaleč. London, 18. aprila. (Izv.) Vse Ioh-donsko časopisje se ha vi z novim položajem, ki je nastal vsled preklica stavke železničarjev in prometnih de-Iavccv in naglasa, da jc glavna nevarnost premogarske krize že premagana. JAMSTVO PROTI POVRATKU BURŽANOV. HABS. RIMSKA KONFERENCA, Rim, 18. aprila. (Izv.) Včeraj sc je sestala v palači Cighi komisija za juridične zadeve nasledstvenih držav. Pretresala so sc nekatera vprašanja, tičoča se razdelitve arhivov splošne uprave bivše monarhije. Vprašanji bo definitivno rešeno na eni od prihodnjih sej. TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA NA OPCINAH. Trst, 18. aprila. (Izv.) Včeraj se je pripetila blizu Opčin avtomobilska nesreča. S kamionom so se pripeljali iz Trsta na Opčine trije voja.:i. Ko se je kamion približal Opčinam. se jc po neprevidnosti šoferja zaletel v neko hišo ter ostal na mestu močno poškodovan. Vojaki in osebe, ki so se vozile s kamionom, so težko ranjene na rokah in obrazu. Odpeljali Ijenih 389 komunistov, med nami Ljenii so iih v bolnico. I"1 44 nestrankarier. Praga, 18. aprila. (Izv.) «čas* poroči iz Beograda: Med posameznimi državami male antante se je dosegel sporazum glede jamstev proti morebitnemu povratnemu poskusu Habsburžanov. Interesiran« države bodo v tem vprašanju podvztl« korake tudi v Parizu in Londonu. KARL BO SMEL OSTATI V ŠViCL Pariz, 18. aprila. (Izv.) «Matin» javlja iz Ženeve, da jc zvezni urad za zunanje zadeve uvedel preiskavo o ekskurziji Karla Habsburškega na Madžarsko iu d» je ugotovil, da ui mogoče preprečiti, da se ne bi poslužil azilnega prava v SvicL Zaradi tega se bo Karlu morda le dovolilo, da se definitivno naseli v Švici. VOLITVE V MOSKOVSKI SOVJET. Moskva, 18. aprila. Pri volitvah v mos kovski sovjet je bilo prve dva dni izvo Naše narodno in cdinsivo drŽflVltO 1 nabavi deset novih brizgaln, ker ProSli teden je imel v konstituanti velik in značajen govor g. Ljuba Davidovih. Ker nam ni bilo mogoče prinesti govora v celoti med brzojavka mi, ga podajamo čitateljem na tem mestu izpopolnjenega: »Naš narod iz vseh krajev, vseh ver, imen in časov se je dolgo boril, toda ni podlegel. Vdano, pobožno in vztrajno je služil domovini. Ginil ie, umiral je, toda v borbi ni popuščal.' Na prostranem polju narodnega trpljenja so se često srečevali z mučeni-skimi križi Slovenec, Srb in Hrvat. Bratje po krvi, po čustvu in po visokih narodnih idealih, so morali biti bratje tudi v velikem trpljenju in mu-čeništvu. Ti združeni napori našega celokupnega naroda so rodili sijajne uspehe: ujedinili so naš narod. Danes ne poznamo več sanj; one so lepa resničnost, draga stvarnost naših velikih dni. V teh dneh lahko čutimo vso srečo našega naroda. Dopustite mi, da se s pijeteto in narodnim ponosom spominjam borcev za naše ujedinjenje, Kreka, Zrinjskega, Frankopana ter Strossmayerja. Temelji našega velikega narodnega dela so zaliti z njihovim krvavim znojem. Bodi jim hvala in slava! Pred nami je načrt ustave. Jaz in moji prijatelji bomo glasovali zanj. Opozicija bi nam morala lojalno priznati, da ni ene grupe, od katere ni bil sprejet in uvrščen v ustavni načrt vsaj po en predlog. Sprejeli so se tudi celi oddelki, ki so jih predlagale posamezne skupine. In to vse zato, ker smo hoteli sporazum. Ako nam kdo sedaj očita, da se ga je premalo vpo-števalo, naj ne pozablja na našo pc-pustljivost; v popuščanju pa smo šli tako daleč kakor se gre povsod, kicr se hoče stvar urediti z dobro spravo. Vodila nas je pri vsem delu zavest, da kot bratje gradimo skupno hišo, kjer mora vsakdo med nami dobiti zavetišče. Zato pravim, da smo z našo u-stavo lahko zadovoljni. Pod to ustavo bo naša država država dobila res demokratsko lice. \7st, kar more državi pripomoči do demokracije, vse kar ne nasprotuje držav, razvoju, vse to obsega naš načrt u-stave. Državljanske svobode so obširne in točno precizirane. Glede ureditve naše države so m e-fa posameznih skupin deljena. Toda vse te skupine na koncu trde, da hočejo eno državo. Radič hoče suvereno hrvatsko republiko v okviru Jugoslavije. kjer naj bi dobila mesta tudi Bolgarija. Pravi, da je za eno državo. Drugi zopet hočejo federativno državo, zraven pa trdijo, da so za edinstveno državo. Tretji zahtevajo takšne avtonomije, ki mejijo že na državno samostojnost. Pa vendar tudi ti trde, da so za edinstveno državo. Ml hočemo edinstveno državo s enim vladarjem, z eno zakonodajno skupščino, z eno odgovorno vlado. Tako pojmujemo mi edinstveno državo. Hočemo pa široko dekoncentracijo oblasti. Hočemo široke samouprave, na katere bo razdeljena naša država. Hočemo, da bodo v teh samoupravnih telesih zares državni predstavniki. To hočemo zato, ker je dolžnost države paziti, da se državni zakoni točno izvršujejo in da samoupravne oblasti odgovarjajo svojim nalogam. Najboljši zakoni nič ne koristijo, ako se ne iz- vršujejo. Mi hočemo enostavno državo, ker hočemo močno državo, močno državo hočem a pa za to, ker hočemo mir, da se v miru razvijemo in posvetimo delu za narodovo blagostanje. Avtonomije niso nevarne po širini svojih mej nego po svojih tendencah. Avtonomije vsebujejo IVce državnega razpada. Mi nismo sami na svetu. Poglejmo v naše sosedstvo! Na severu je Madžarska. Še včeraj so se tamkaj odigravali dogodki, ki niso pomenili nič dobrega za našo državo. Na jugu imamo Konstantinovo Grško, ki v najtežjih trenutkih našega življenja ni držala besede. Na vzhodu je Boigarija, ki kljub prijateljskim zagotovilom njenih vodilnih krogov spušča v naše o-zemlje četo za četo s tajnimi nalogami Na zapadu je Albanija z nemirnimi albanaši. In vpričo takega sosedstva še pomišljamo, da moremo biti razdeljeni! Naši sovražniki se brez pre-stanka trudijo, da razbijejo naše ujedinjenje. Zato so vsi klici »Skupaj Hrvatic, »Skupaj Srbi» nevredni časa, v katerem živimo. Jaz vsem tem klicem zoperstavljam svoj klic: «Skupaj Jugoslovani!« Ko bo ta klic prodrl v vse naše kraje. bo konec naskokov na našo svobodo. Avtonomije pomenijo neenakosti ali privilegije. Neenakosti, ako ima avtonomna oblast manjše pravice od državne celine, privilegije pa, če ima večje pravice, nego jih ima državna celica. Mi pa nasprotujemo privilegijem oseb in pokrajin. Hočemo enakost svojo in vsakogar, enakost v pravi cah in dolžnostih. Naš narod naj izve, da se pravice pridobivajo samo z izpolnjevanjem dolžnosti! Prednosti in hegemonije za nas ne obstojajo, ker hočemo dobro vsem in vsakemu v naši državi. Avtonomije so pa nemogoče. Pijemont je pri ustvarjanju italijanskega edinstva svojo ustavo razširil, kakor se je kakšna pokrajina združila z že ujedinjenim delom Italije. Mi tega nismo storili, ker smo bili prepričani, da je boljše, če se izdela popolnoma nov načrt ustave. Doba življenja italijanskega naroda od dvajsetih do sedemdesetih let pro-šlega stoletja je doba velikih pridi, velikih generacij. Tam se je žrtvovalo mnogokaj: življenje, in kar je že dražje od življenja: žrtvovala so se intimna prepričanja. In vse to samo za eno: za edinstvo italijanske države, za edinstvo naroda. Ako bi hotel pri cas kdo edinstvo raztrgati, naj pomisli, da stoje za nami še drugi; to je mladina. Mladina prihaja, mladina, ki ima za svoj ideal enakost, popolno enakost našega naroda. Jaz verujem v ideale te mladino! Verjume zato, ker je mladina dokazala, kako divno je umreti za domovino. Na koščku papirja piše e očeta in matere v svoji smrtni uri obupanim roditeljem to-le: »Ne jokajte, ne žalujte za mano, jaz umiram za ideale, katere ste me vi učili!» (Tako je pisal staršem edini Davidovičev sin. ko je ranjen umiral na bojišču. Op. ur.) Mladina, ki doprinaša take žrtve za domovino, ne more imeti za ideal hegemonijo enega dela naroda nad drugim. In pod to mladino bodo izginili vse razlike med Slovencem, Hrvatom in Srbom.* so stare vse pokvarjene. Za to je potreben znesek 280.000 K. Da se ulic ■ in ceste zamorejo ob jutranjih urah ; večjo naglico čistiti in pometati, sta za to potrebna dva pometalna stroja, ki bi nadomestUa zelo drage delavce, katerih tudi primanjkuje. Tak stroj pomete v osmih urah 64.000 m2. Stroja bi stala 120.000 K in bi se lahko na bavila v najkrajšem času. Predlog stavbnega odseka je bil sprejet in dovoljeni za to potrebni krediti. »Jugoslovanski Matici* .-.o da v najem prostor na Bregu, kjor je stala nekdanja Naglasova hiša, da sezida mal paviljon za svoje propagandno delo. Najemna doba je določena za deset let. Z ozirom na bližnje občinske volitve so bili določeni predsedniki in člani volilnih komisij, kakor tudi njih namestniki. Za 14 volilnih okrajev so bili izvoljeni naslednji predsedniki: 1. okraj Fran Planinšek, 2. okraj A. Bezenšek, 3. okraj Fran Kavčič, 4. okraj Makso Lilleg, 5. okraj Fran Skulj, 6. okraj Engelbert Franchetti, da se mu v svežih krajih ob Zali in pod Sv. Volbekom povrne zdravje, Svoj govor je zaključil: »Čast in hvala dr. Ivanu Tavčarju! Živel Emil Leon!* Občinski svet je svrejel podžupanov govor z iskrenim odobravanjem. Javna seja je trajala eno uro, na kar je sledila kratka tajna seja. slavova. Apostolova in Kozničkega ter generale Zedova, Najdenova ;n Bojadžijeva. Vsi ti so obtožoni. da sc diplomatskim potom pripravljali katastrofo Bolgarije v svetovni vojni, gazili obstoječe d ržavne zakone ter moralno in financijelno oškodovali bolgarski narod. Matcrijelna škoda, ki jo je Bolgarija pretrpela vsled vstopa v vojno na strani centralnih držav, se računa na 10 miljard kron. Krivce bo sodilo posebno sodišč«, sestavljeno -j- Kompromisni predlogi dra. Trum- iz 10 državnih sodnikov in pravtoliko biča pri ustavi Splitska »Nova Doba prisednikov. Obsodba so izvrši po po Politične tieiežHe 7. okraj dr. Fran Novak, 8. okraj Ra seja skega sveta Ljubljana, 17. aprila. Vsled odsotnosti bolehnega g. župana dr. Ivana Tavčarja je danes zadnjo sejo starega občinskega sveta otvoril g. podžupan dr. Triller. Uvodoma je podžupan omenjal dopis stavbnega odseka glede pometanja in nasipanja mestnih cest in ulic. V daljšem dopisu je odsek priznal upravičenost pritožb o velikem prahu in blat-i na ulicah in zahteval, da mestna ob- sto Pustoslemšek, 9. okraj A. Bončar. 10. okraj Jakob Dimnik, 11. okraj Simon Praprotnik, 12. okraj Anton Li-kozar. 13. okraj Ludvik Jaklič, 14. okraj Ivan Petrič. — Volilnim okrajem primerno so bili določeni člani volilnih komisij in sicer: Aleksander Hudovernik, Jernej Serjak, Jernej Ložar, Ivan Mlinar, Ivan Koc-mur, J. Tokan, Ivan Knez. dr. Adle-šič, Jakob Bole, J. Jeglič, Jos. Marinko, Val. Vončina, Jak. Kovač in Ignacij Mikevc. Za namestnike pa: Kregar, Bahovec, Trnkoczv, Verbič, Ružička, Lenček, Rojina, Vrstovšek, Pengov, Koleša, Srebot, Zupančič, Bizjak in Peter Bizjak. »Sokolu* in »Športni Zvezi* sc prepusti prostor bivšega dirkališča za najemno dobo desetih let; mestni travnik pod Turnom se prepusti ljubljanskemu velesejmu; občina participira pri velesejmu z dvema deležema po 10.000 K. Mestna občina dalje odstopi stavbišče v bližini Ljubljanske kreditne banke »Splošni prometni banki* za sezidavo bančnega poslopja. Principijelno se sklene, da naj zgradi mestni pogrebni zavod svoje poslopje. Načrte' mora zavod predložiti novemu občinskemu svetu, Zviša se tarifa ljubljanskim korni-sijonarjem na podlagi predložene proš nje njihovega društva, odkloni pa se prošnja postreščekov, ker je bil tarif višji kot oni komisijonarjev. Po končanem dnevnem redu so sledili nujni predlogi in interpelacije. Omenjamo nujni predlog obč. svetnika Ivana Koemurja (soc. dem.) glede ustave. Kocmur predlaga, da mestna obč;na protestira proti uvedbi centralistične ustave iz razloga, ker bo po tej ustavi Ljubljana degradirana na malo pokrajinsko mesto. Podžupan dr. Triller je ta predlog odklonil z utemeljitvijo, da ne spada v kompetenco mestne občine. V predlogu je Kocmur stavil tudi zahtevo, da se naša država imenuj Jugoslavija. Slovo starega občinskega sveta. Pred zaključkom javne, seje je imel podžupan dr. Trilier kratek govor o delovanju starega občinskega sveta, ki je bil leta 1912. izvoljen in je nje-arova doba trajala skoro deset let. Omenjal je vse velike svetovne krize in borbe mesta med vojno in po državnem prevratu. Ozrl se jo tudi na nalogo bodočega, na novo izvoljenega občinskega sveta. Iskreno zahvalo je podžupan izrekel županu dr. Ivanu Tavčarju, ki se ni mogel vsled svoje obolelosti udeležiti zadnje seje. Zupan je poslal občinskemu svetu iskreno pozdrave. Podžupan je v imenu občinskega sveta izrazil županu protipozdrave in upanje poroča, da bo dr. Trumbič pri debati o ustavi predložil več kompromisnih predlogov. Zavzel se bo za edinstveno državo z avtonomističnimi razdelitvami pokrajin. Govori se, da bo njegov predlog priporočal štiri velika okrožja s širokimi avtonomijami. Eno tako o-kržje bi tvorila Srbija z Makedonijo. Črno goro in Vojvodino; drugo Hrvatska s Slavonijo in Medjimurjem; tretje Slovenijo, a četrto Dalmacija, Bosna in Hercegovina, -f- Uloga Jugoslavije. Londonska Morning Post* prinaša pod gornjim naslovom članek, ki razpravlja ulogo Jugoslavije, ki jo je igrala v vprašanj i restavracije Habsburžanov. člankar iznosi dva zgodovinska momenta, ki sta se odigrala pred nedavnim časom: posrečena vrnitev grškega kralja Konstantina in ponesrečen poskus Karla Habsburga. Velika antanta ni mogla preprečiti vrnitev grškega kralja, ki sedi danes v Atenah in demonstrativno kljubuje vsem sklepom in protestom antante. Isto bi se zgodilo tudi glede vrnitve Karla Habsburga; ve lika antanta ne bi mogla preprečiti njegove vrnitve, da se ni vmešala mala antanta, katero je vodila v ti akciji Jugoslavija. Tu ni bilo verbalnih not in protestov, tu je bila na mestu energična beseda, oprta rta voljo naroda Odločni nastop Jugoslavije je dokazal kaj more v odločilnem trenotku doseči država, ki se lahko naslanja na močno vojsko. Madžarska vlada jo morala kapitulirati, ker je vedela, da bo besedam Jugoslavije sledilo tudi dejanja, Močna Jugoslavija je danes najboljši porok miru v osrednji Evropi in na Balkanu, kar lahko služi v čast mladi državi, ki se je s svojim nastopom uveljavila in zadobila eno najodličnej-ših mest v evropskem koncertu + Grof Karoly o madžarsko-jugo-slovanskih odnošajih. Izvestitelj zagrebškega »Jutranjega lista* je to dni posetil v Splitu se mudečega grofa Karolyja ter se ž njim razgovarjal raznih političnih vprašanjih. Pogovor je navedel tudi na madjarsko-jugoslo-vanske odnošaje, o katerih se je Ka roly izrazil takole: Nadejam se, da najbližnji bodočnosti nastopijo prijateljski sosedni odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko. Nam se jo ložje sporazumeti z vami, ker nismo toliko oškodovani na jugu kakor na severni in vzhodni meji. Madžari potrebujemo mir, tega pa bomo na jI ožje dosegli vašim sporazumom. Važno je samo tc: da se opusti politika revanže in da nastopimo pot političnega in gospodarskega sporazuma. Naravno, dokler bo v Madžarski vladala reakcija, ki jo je vspostavil Horthy, bodo vodili madžarsko politiko šovinistični elementi, ki se zavzemajo za toritorijalno integriteto dežel krone sv. Štefana. Ali dokler traja sedanje stanje v Madžarski se ne more misliti na resno politiko dobrih sosedov, na politiko sporazuma z Jugoslavijo, Kumunijo in Češkoslovaško. Zato je dolžnost Madžarske, da se čimprej umiri. Krivci narodne katastrofe. Bolgarska vlada jo vložila, kakor sm« že noročali tožbo proti vsem osebam, ki so vodile bolgarsko politiko in tako pripravljale vojno od 1915. do 1918. leta. Obtožnica poziva na odgovor bivšega ministrskega predsednika Rado- sebnem zakonu za krivce »narodne katastrofe*, ki ga je nalašč v ta na« men sprejelo bolgarsko sobranje. + Dve bojni glasovanji v avstrijski narodni skupščini. Prošlo soboto sta se v avstrijski narodni skupščini odigrali dve bojni glasovanji med vladno večino in socialnodemokratično o-pozicijo. V obeh glasovanjih je z enim glasom večine zmagala krščanskosoci-alna stranka. Prvi predlog se je tikal zakona glede nadzorovanja šol na Nižje Avstrijskem. Pri tem predlogu je zahteval kršč-soc. poslanec Kunschak, da se mora izpremeniti v toliko, da dobe zanaprej v šolskem svetu mesta tudi trije zastopniki ver oizpo vedo vanj: rimsko-katoliškega, evangeljskega in izraelitskega. Socialni demokrati so proti temu protestirali z izjavo, da so za popolno ločitev državnih zadev od cerkve; velenemci so se tudi izjavili proti zastopnikom veroizpovedovanj v šolskem svetu, nato pa se je o pred« logu glasovalo. Prodrl je Kunschakov predlog z enim glasom večine. — Drugo bojno glasovanje se je vršilo pri zakonu o izgonu Habsburgovcev. Po dolgotrajni debati, ki so se je udeleževali: v imenu kršč-soc. poslanec Fink. v imenu nemške kmetske stranke po slanec Lanner, za socialne demokrat« dr. Renner in za velenemce poslanca dr. Wanek in Bichl, je bil tudi zakon o izgonu Habsburgovcev odklonjen z enim glasom večine. — Reakcija pripravlja Avstriji lepo bodočnost! -f Poljski protest proti vojaškim pripravam Rusije. Presbiro poljske vlade objavlja, da 6e po zanesljivih poročilih sovjetska Rusija še vedno pripravlja na vojaške operacije. Mobilizacija se nadaljuje. Poljski emigranti iu begunci se s silo uvrščajo v rdečo armado. Poljska vlada je že večkrat podvzela korake proti takemu postopanju, ker pa le ni konca, se je sedaj obrnila z energično protestno noto na sovjetsko vlado v Moskvi ter zahteva od nje, da takoj pojasni svoje postopanje, ki se ne strinja z mirovno pogodbo, sklenjeno med obema državama v Rigi. Vivianijeva misija v Ameriki š*s ni pri kraju. Viviani je te dni dospel iz Washingtona v Newyork, kjer je imel govor, v katerem je zahvalil Ameriko za pomoč, s katero je Evropi pomagala onemogočiti Viljema Hohenzol-lerja. V nadaljevanju pa je dejal, da s tem nemško vprašanje še ni rešeno. Nemčija mora izpolniti vojne obveznosti. Ni res, da je Francija v svojih zahtevah do Nemčije imperijalistična. Francija zahteva samo, kar ji gre po pravici in pariška vlada se zanaša, da jo bo pri teh pravičnih zahtevah podpirala tudi Amerika. -f Proti razširjanju lažnjivih vesti in proti nemarnosti v službi je nastopil francoski general Lecomte Denis, poveljnik v po antantinem vojaštvu zasedenih krajev v Gorenji Šleziji. Izdal je v ta namen ukaz, ki določa: Vsaka oseba, ki razširja lažnive vesti o besedi ali pismu, se postavi pred vojno sodišče. Ista odredba velja za uradniki in namenščence javne uprave ter za varnostne organe, pri katerih bi se izkazalo, da ne izvršujejo točno predpisane službe. — »Bcrba.* Ob času, ko se bije v Angliji boj med delom in kapitalom, je prišla na naš oder v prevodu O.Zupančiča angleška igra »Borba*, ki prav dobro kaze boj teh dveh svetov. V nedeljo je bil na dramsko gledališče tak naval, da je mnogo liudij odšlo, ker niso dobili več vstopnic. Ne vemo, ali je vplivalo slabo vreme ali »znižane cene* ali igra sama. Želeli bi, da je igra sama privabila toliko občinstva, ker je ena najboljših stvari, kar smo jih letos videli na odru, in priznati moramo, da so se tudi naši igralci v tej igri izkazali. Poudarili bi predvsem dva protitipa: Rogoz in Pregarc, prvi kot vodia delavcev, drugi kot predsednik upravnega odbora. Oba sta bila v maskah in igri sijajna, posebno konec je izzvenel učinkujoče. Ko se »borba* med štrajkujočimi delavci in upravnim svetom konča, stojita na odru tajnik delavske organi-acije in tajnik upravnega odbora in vidita, da so delavci po večmesečnem štrajku sprejeli iste pogoje, kot sta jih jima stavila v začetku. »Cemu ves ta boj?* vprašuje tajnik upravnega odbora. »Da, to je tisto*, odgovori drugi tajnik. S tem se drama konča. Življenje zahteva kompromisov, ki jih ljudje odklanjajo. Zakaj? Razmere, natura, položaj, ljudje, nsoda. Bog ve. Tako nam pokaže igra delavski boj od vseh strani in igra je res časovna: grajena je krepko, izrazito in podaja jasno svojo idejo. Jsasi Igralci so se potrudili, da so podali vsa* svoj tip, kar se jim je tudi posrečilo. Tako je igra res lepo uspela. Naj omenimo še scenerijo, ki je pripomogla k efektu. Posebno tretje dejanje je kočljivo, ker imamo zborujočo delavsko maso na odru in bi se lahko ves prizor zmedel. Pa je bil prav naraven in dobro pripravljen. Ozek prehod med visokimi hišami, s tovarnami v ozadju je pomnožil množico v maso. Spomnili smo se Kristanove »Tovarne*, ki smo jo videli pred vojno na odru in bi bilo morebiti umestno dvigniti jo iz arhiva. »Borba* je sicer bolj velikopotezna, svetovna, a »Tovarna* je bolj naša. Cene šolskih knjig. Na nekatere pritožbe, ki prihajajo iz občinstva, in na članke v Ustih o visokih šolskih cenah javlja podpisano poverjeništvo, da je vsestransko in temeljito preiskalo to vprašanje, zaslišalo poedine knjigotržce in založnike šolskih knjig ter ugotovilo, da so dobavni stroški tiskovnih del in režijski stroški tako visoki, da založniki, oziroma knjigotržci ne morejo šolskih knjig ceneje prodajati, nego so jih prodajali doslej; da prodajajo šolske knjige, ki so iz-šie v letih 1920. in 1921. v Sloveniji, le po cenah, katere so natisnjene na naslovnem listu, prištevši tem cenam uradno dovoljeno 10%no (za Ijudskošolske), oziroma 20% no (za srednješolske knjige) drarnisko doklado; da se v lokalnem prometu, to je v Ljubljani, sploh opustili omenjeno draginjsko doklado; da so vsled draginjskih razmer, zlasti .zaradi ogromnih režijskih stroškov, bili pri- morani starim knjigam z dnem 1. februarjem 1921.1. zvišati prodajne cene in da je ta povišek upravičen; naposled da cene za živila, druge življenjske potrebščine in vsakovrstno blago razmemo zelo prekašajo ceno šolskih knjig. (Od poverjeništvo za uk in bogočastje.') 36 Hugh Conway: Iz fsme v luč Roman. Za mene ni imela ne besede ne po-i gleda spoznanja. Jaz, ki bi bil dal cel svet, da bi jo v njeni blodnji enkrat slišal izpregovoriti moje ime, sem bil samo tujec, neznanec, ob njeni postelji. Koga je klicala, za kom tožila? Kdo je bil človek, ki ga je videla ona; jaz, ki so ga umorili? Kmalu sem spoznal — in moj obvestitelj je govoril resnico, prizadejal mi je udarec, od katerega se ne bom opomogel. Macari je bil tisii, ki mi ga je zadal. Prišel je drugi dan potem, ko sva s Pavlino obiskala ono hišo. Takrat ga nisem hotel sprejeti. Moji načrti še niso bili gotovi. Za hip nisem mogel misliti na nič drugega, kakor na nevarnost svoje žene. Dva dni pozneje pa, ko se je zopet ogla- sil, sem naročil, da ga pripeljejo noter. Stresel sem se, ko sem prijel za roko, ki se je še nisem upal zavrniti, dasi sem bil v svojem srcu prepričan, da mi morilčeva roka objema mojo. Morda celo ista roka, ki me je nekdaj držala za vrat. In vendar sem vziic vsemu, kar sem vedel, dvomil ali mi bo mogoče izročiti ga pravici. Če bi Pavlina ne okrevala, bi bilo moje prepričanje premalo tehtno. Saj mi je bilo celo ime žrtve neznano. Za obtožbo bi bilo treba izkopati njene ostanke in jih identificirati, še misliti ni bilo na to, da bi bil morilec kaznovan, ko so cela tri leta že minula izza časa zločina. Poleg vsega pa — ali je bil Pavli-nin brat? Brat ali ne, hotel sem ga razkrinkati. Pokazati sem mu hotel, da njegov zločin ni več skrivnost, da je še nekdo drugi vedel za vse podrobnosti. Povedati sem mu hotel to v nadi, da bo potem celo življenje v strahu, da ga doletj pravično maščevanje. Poznal sem ime ulice, kamor me je peljala Pavlina Zapomnil sem si ga, ko sva jo pred malo nočmi zapustila. Vzrok pomoti mojega vodnika je bil jasen. Reklo se ji je Horaceva ulica. Moj kažipot je v svojih pijanih mož- ganih zamenjal Walpolsko in Hora-cevo ulico. Na kako slabotni niti včasih visi celo življenje' Macari je čul o Pavlinini bolezni in blodnju. Bil je nežno skrben pri svojem povpraševanju, kakor pač more biti brat. Moji odgovori pa so bili kratki in mrzli. Brat ali ne, on je bil kriv vsega. Kmalu je zasuknil pogovor. «Prav neljubo mi je, da vas nadlegujem ob takem času, vendar bi me veselilo, če bi vedel, ali vas je volja pridružiti se mi pri spomenici na Viktorja Emanuela, kakor sem bil že omenil.» «Ne. Je nekaj reči, ki morajo biti poprej pojasnjene » Vljudno se je priklonil, opazil pa sem, kako je za trenutek stisnil ustnice. ^Popolnoma sem vam na uslugo*, je dejal. «Pa dobro. Pred vsem želim dokaza, da ste v resnici brat moje žene.* Privzdignil je goste črne obrvi in se skušal smehljati. «To je prav lahko. Da bi bil ubogi Ceneri tukaj, bi lahko svedočil zame.» «Ampak on mi je vse drugače povedal.* (Dalje prihodnjič.) Ljubljana, 18. aprila. * Iz seje deželne vlade. Na včeraj-'in meščan sta ga bila vesela. Take __" _l .J. » cnčc It- o L- lof^Jn cnnmT«jH Ha. šnji seji deželne vlade je bilo sklenjeno dovoliti ljubljanski občini, da najame za obnovo Ljubljane (za popravo elek trarne, plinarne, klavnice, za napravo ledarne ter izpopolnitev in popravo kanalizacije, cest, prehodov in troto-arjev) 20milijonsko posojilo, katerega je sklenil najeti občinski svet. — gldepu občinskega sveta ljubljanske ga za 100% povišanje gostaščine, k jo je predlagal za zgradbo stanovanj skih hiš v občinskem svetu dr. Adle-šič, vlada ni potrdila, ker bi tak povi šek preobčutno in krivično zadel vse najemnike stanovanj, ne glede na to. da bi se po mnenju strokovnjakov na ta način sploh ne dale uspešno graditi stanovanjske hiše. Vlada pa je dovolila pobirati gostaščino v dosedanji višini do konca aprila 1922. — Sklene se nov organizacijski štatut za var nostno stražo in za policijske agente v Sloveniji; organizacija se bo izvedla enotno zac elo Slovenijo. * Admiral Andrews v Beogradu. Po odredbi iz Washingtona bo mornarica Zedinjenih držav, ki je imela nalogo, da prepreči eventualne spopade v Jadranskem morju, zapustila te dni na šo obalo. Tim povodom pride ameriški admiral Andrews v Beograd, da ^c poslovi od naših merodajnih faktorjev, katerim je izkazal neprecenljive zasluge. Admiral Andrevrs bo v posebni avdijenci sprejet od kraljeviča regenta ter od ministrskega predse1 nika Pašiča. * Proti izzivačem in hujskačem. Deželna vlada je zaukazala policijskemu ravnateljstvu, da mora proti vsem izzivačem in hujskačem, ki sramote obstoj naše države, in hujskajo v protidržavnem zmislu, tudi policijsko najstrožje postopati. Proti tem elementom so določene zelo visoke poBc?j;ka kazni v denarju, oziroma zapora: najvišja denarna kazen je 20.000 K. * Deseturni delavnik. Kakor smo že poročali, je beograjski službeni list objavil te dni naredbo o deseturnem de 1 a.miku v obrtnih podjetjih. Ta nared-ba določa, da se v manjših obrtnih podjetjih delovni čas lahko podaljša do 10 ur dnevno. Pod malo obrtjo se razumejo .ona samostalna podjetja, katerih se ne uporablja elementarna bila (električna, parna ali vodna), marveč je delo izključno ročno, a v podjetju ni zaposlenih več kakor pet delavcev. * Matura na srednjih šolah. Te dni objavljeni pravilnik za zrelostne izpite na srednjih šolah določa, da se mora pouk v osmem razredu končati 28. maja in da se morajo zrelostni izpiti vršiti v roku od 7. do 28. junija. V teku osmih dni se morajo dijakom, ki so bili proglašeni za zrele, izdati jnaturitetna izpričevala. — Likvidacija avst«-o-ogrske banke. Še ta mesec se bo vršila seja generalnega sveta avstro-egrske banke, na kateri bo bančni guverner podal poročilo o rezultatih pregovorov, vodenih v Parizu z re-paracijsko komisijo. — Madžarski finančni minister Hegedus je izjavil, da je Madžarska hotela kupiti palačo avstro-ogrske banke v Budimpešti, ker pa je banka zahtevala za palačo šest milijonov kron v zlatu, se ;e madžarska vlada premislila in bo vzela palačo samo v najem. 2e dalj časa se od izvestne strani ob-rekuje mojo osebo in to se zadnje čase pred volitvami So celo stopnjuje, kar jc očividno. da se hoče škodovati moji osebi kot strankarju in me politično ubiti. Obrekovalci. zapomnite si, da me morete ubiti samo z revolverjem, z besedami pa nikdar, posebno pa ne, dokler mi boste podtikali dejanja, ki jih nisem nikdar storil. Stroge odredbe proti pijancem. Policijsko ravnateljstvo je odredilo zelo stroge odredbe proti nočnim razgrajačem in pijancem. Vsakega v pijanem stanju aretiranega bodo pridržali najpreje v policijskih zaporih čez noč, da se popolnoma iztrezne, potem pa mu bodo še naložili občutno denarno globo. * Prodajalcem žganja v pojasnilo. Deželna vlada za Slovenijo, je dne 5. t. m. razveljavila naredbo št. 198 z dne 5. maja 1920.. glasom katere je bilo splošno prepovedano točenje in prodajanje žganih opojnih pijač. V veljavi pa je še vedno r.aredba ministra za notranje zadeve z dne 13.novembra 1919., "št.752, katere člen I. se glasi: • Jadranska banka • t « ■ • Gutman .....■•( Praštediona Narodna šumska Industrija < Rečka pučka banka. * < . Narodna banka i . i t • Gorania Banka Brod na Savi < • • Beograd, valute: dolarji funti 137—138, franki 249—251, Ure 162-165, leji 53.25—53.50, levi 43—43.25, marke 56—56.50, avstrijske krone 6—6.20, napoleondorji 118 —118.50. Devize; London 139—140, Pariz 253—254, Ženeva 615—620, Berlin 56.50—57, Praga 49— 49.50, Dunaj 5.60—5.65, Italija 167—169. Dunaj. Devize: Berlin 1012 — 1018, Zurich 10.800 — 10.975, Budimpešta 232 — 234, Bukarešta 1005 — 1015, London 2495 — 2515, Milan 2915 — 2935, Praga 875 — 881, Newyork 630 — 634, Varšava 75 — 77, Pariz 4520 — 4560, Sofija 747.50 — 757.50, Zagreb 441 —445, 1325 760 410 2050 1425 9950 10000 750 760 456 465 640 645 720 740 28S 35—35.10, protest' proti' nem ^-avstrijskemu ovira-1V a 1 u te: marke 1112 -1118, francoski nju prometa preko Špilja in Prevalj, j franki 45104550, švicarski franki protest proti favoriziranju zadrug in kon-sumov, prošnjo po reviziji proti uvozu nemškega blaga odrejenih sankcij in končno predlog glede Izenačenja trgovinske in obrtne zakonodaje. Nato je bil jako lepo uspeh shod zaključen. Radi slabega vremena je odpadel nameravani izlet v Falo. Zvečer se je vršil v GStzovi dvorani koncert, ki ga je poselilo tudi večje število zunanjih gostov. 10.875 — 10.925, ogrske krone 228 — 230. leji 1005 — 1015, levi 725 — 785, dinarji 1752 — 1772, lire 2905 — 2925, funti 2480 — 2500, dolarji 625 — 629, poljsko marke 81.25 — 83.25, češkoslovaške krone 875 — 881, rublji 252 — 258. Avstr. kronska renta • • > • majska renta . » ■ ■ • 190-— Ogrska kronska renta ; s • ■ = Lesni trg. Vsled stagnacije na lesnem trgu ni bilo na borzi za delnice lesne in dustrije posebnega zmimanja. Vendar je dober znak, da se te delnice navzlie nepovoljni situaciji držijo na gotovi stalni višini. Kar se lesne trgovine same tiče, je štrajk v angleških ludokopih oslabil inozemska povpraševanja še bolj. Različne politične neprilike na zapadu slabo vplivajo na razpoloženje. Zboljšanje tečaja lire in večje potrebo Levante so po množile povpraševanje samo po mehkem lesu, ki je glavni artikel za te kraje. Lesna industrija dela z dosedanjo intenzivnostjo, ccne različnim lesnim izdelkom so ostale na isti višini. Tako stanejo hrastova debla I. vrste 1800 do 2800 kron, H. vrste 800 do 1200 kron. fino hrastovo blago 6000 do 6500 kron. hrastove deske do 5 cm obr. 30CO do 4500 kron, preko 276' 79.60 3865*— 1740-— 2000*— 1324'— 2890"— 5000'—■ 1885*— 3752'— 4870"—■ 2830-— 6980•— 13900-— 4430'-9220— dolsem čakanju vendar Prišel. Kmet, dre 21. t. m. dopoldne se bo vrši- Pri predstavi 000 kron. bukova debla vrste 450 do 600 kron, javor I. vrste 1000 do 2000 kron: vse za kubik, brzo-avni drogi 125 do 180 kron za komad, hrastovi železniški pragi 130 do 200 kron in bukovi od 130 kron navzgor; oboji za komad, oglje za vagon 15.000 do 17 tisoč kron. = Savez novčanih zavoda v Zagrebu je poslal finančnemu ministru posebno spomenico, v kateri ga prosi, naj se davek na poslovni obrt, invalidski davek, ki ga morajo plačati banke, smatra kot obrtni davek, od katerega se ne sme pobirati pridobnina. = Zamudno carinjenje na poštah. Na zagrebški poštni carinarnici se nahaja nad 15.000 fo neocarinjenih pošiljk, kar znatno ovira promet. Ker denarni zavodi zaradi velikega carinskega zastanka niso nikdar sigurni, ali so pošiljke sploh do snele ali ne in obstoja tudi nevarnost, da se pokradejo in da nastane znatna izgu ba na obrestih, je zagrebška zveza de narnih zavodov interpelirala pri finančnem ministrstvu, da bi se carinjenje kar najbolj pospešilo. = Carina na les. Ministrstvo za šume in rude dela na tem, da se carina na les zniža, ker je naša lesna industrija v krizi. = Plačevanje obrtnega davka. Ta teden bo objavljena nova uvozna carinska tarifa. Pri tej priliki bo tudi publieirano, da sc obrtni davek ne bo več plačeval skupno s carino, ampak se bo pobiral posebej. Finančno ministrstvo bo izdelalo o tem poseben pravilnik. = V dalmatinskem ozemlju, ki so je izpraznili Italijani, se je že pričela izmena kronskih novčanic. Za tisoč kron se dobi priznanica na 400 kron. Ako so vsote višje, so priznanica nižje. Vsakdo more dobiti črednima največ na 80.000 kron. Izmenjalni tečaj še določi šele takrat, ko se izvrši definitivna mrena denarja. V. avstrijsko vojno posojilo • • Turške srečke.....j « Avstr. kred. zav. za trg. ta ind. Anglobanka .»•>»»•• Bankverein < w t » i • » » Landerbank . s j t • « * • Avstro-Ogrska banka ; » • ■ Bosanska zemaljska banka • » Zivnostenska banka ; ■ • » p Državne železnice j • > • » Lombarde . s c t • i i i Alpine-Montan i = t s « • • Praška železna industrija » t Trboveljska premogokopna • * Leykam. papirnica . t » « • Zenica-železo . . > i • « * * Kranjska železna industrija i . — Praga, Devize: Berlin 115.75 —: 117.25. Ztirich 1253.50, Milan 331 — 333, Pariz 516.50 — 519.50, London 283 — 285, Newyork 71.34 — 72.37, Beograd 201-50 203.50. Bukarešta 114.37 — 115.87, So-fija 85.50 — 86.50, Dunaj 10.925 — 11.925, Zagreb 50 — 51, Budimpešta 26.25 — 27.25. Valute: Nemške marke 115.75 — 117.25, švicarski franki 1248.50 — 1251.50, italijanske lire 328 — 330, francoski franki 513.50 — 516.50, angleški funti 281' — 283, ameriški dolarji 67.375 — 71.375, jugoslovanski dinarji 192.50 — 194.50, rumunski leji 114.375 — 115.875, avstrijske krone 10.925 — 11.925, poljske marke 8-50 — 9.50. Berlin. Italija 29.270 — 29X90, London 246 — 246.50. Newvork 62.68 — 62.82, Pariz 450.50 — 451.50. Švica 1088.90 — 1091.10, Praga 85.775 — 85.825, Budim-pešta 22.845 — 22.905, avstrijske krone 17.9S — 18.02. Zurich, Devize: Berlin 9.30, News vork 577.50. London 22.76, Pariz 41.35, Varšava 0.71, Praga 8.05, Budimpešta 2.125, Zagreb 4.075, Bukarešta 9.20, Dunaj 1.70, avstrijske krone 0.98. Vremensko poročilo Lmbliana hob m nad moiiem Dan 53 1 £ S - jjsi E £ i ° S Vttrori U So :-/3.S > i H Nebo I 18. apnl! 7. nri 14. nri 21. nri 724 8 726 0 72» S d. pipp. brez vetra I megla i enee i S oblačno 2 Sredn a včerajšnja temperatura 1.4. normalna 10 2 Vremenska napoved: več. aev. oblačno vreme Solnce vrba,a ob 6 07 zanaia ob 18*53 Borza IS. agrfiss Zagreb. Na današnji borzi je bil promet jako slab. Prvikrat so notirali tudi papirji Srpsk? centralne banke v Dubrovni- Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutraw. Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Poslano.* Poživljam vse politične in osebne n«. sprotnike, da naj mi dokažojo kako dejanje, pa naj si bo, da sem komu škodoval na časti, imetku ali telesu, pa mu takoj plačam 1000 K. \ nasprotnem slučaju pa bom vsakega obrekovalca izročil sodišču, ki bo z njim obračunalo, kakor zasluži. Hrašo, dne 13. aprila 1921. Ivan Ažman, posestnik. Eraše pri Jescah. *Za vsebino je uredništvo odgovorr.o le v toliko, kolikor zahteva zakon. Kapital: k 20,000,0001 SLOVENSKA ESKOMPTMA Rezerve ofcrog K 6,000.000 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- LJUBLJANA. 5ELENBURGOVA UL CA ST. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU »-JUDLJnilfl, JLLUIUUHUUU! ■ ■ _--NAJKULANTNEJE DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA 243 26-6 Trgovska in stanovanjska hiša, prva vogalna enonadstropna, z desetimi stanovanji, na križišču važnih prometnih cest; druga, dvonadstropna, s petimi krasnimi modernimi stanovanji in vrtom, sta naprodaj. Proda se tndi poleg teh hiš ijžeče veliko stavblšče. Vprašanja pod: „Š. G. Št. 244" na upravn.