Glas zaveznikov
Leto 1 - St. 112
orm<acijski tlneonik A. L S.
Cena 2 liri
TRST, ponedeljek 29. oktobra 1945

tiK^DJVISTVO:	Via S. PeiUoo 8 - Telefon it 93854 In 84413
OGLASI i Cena za milimeter višin* (širina ena kolona): trgovski L. T, mrtvaški L. 18 (oemrtnlce L 86), objave L. 0, finančni ln pravni lgl&si L. 12. V vaeblnl Usta :tek»tni oglaal) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I., SocietA par ta Pubblfclt* in Italla, Trat, vla Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (aaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
TRUMANOVIH DVANAJST TOČK
Mirovna politika Združenih držav
Naloga Združenih držav je zagotovitev svetovne varnosti in miru - Poziv na sodelovanje vseh narodov dobre volje - Močna vojska je jamstvo za svetovni mir - Pomanjkanje zaupanja v dobi atomske bombe bi bita nesreča za človeštvo
New York, 29. oktobra Predsednik Truman je govoril v velikem Ncw Yorku ob proslavi dneva mornarice. Izjavil je, da bodo tudi po demobilizaciji ostale Združene države «najv^čja pomorska. sila sveta« in Imele vedno eno izmed najmočnejših letalskih sik Združene države potrebujejo to oboroženo silo iz štirih glavnih razlogov:
«Prvio, naša vojska, mornarica in naše letalstvo moro s sodelovanjem naših zaveznikov prisiliti baše premagane sovražnike, da spoštujejo mirovne pogoje«.
.Drugič, izpolniti moramo vojaške obveznosti, ki smo jih prevzeli kot člani organizacije Združenih narodov, in sicer ohranitev trajnega ®iru če bo potrebno tudi s silo«. ,, ■»Tretjič, sodelovati moramo z drugimi ameriškimi državami v obrambi teritorialne nedotakljivosti in politične neodvisnosti držav zahodne poloble«,
.Četrtič, naše oborožene, sile morajo biti pripravljene izpolniti v tem zmedenem ln nestalnem svetu nalogo, ki Jiihi jo je zaupala ustava Združenih držav:	skrbeti za
»kupno obrambo«,
.Izpolnitev teh štirih dolžnosti — je dejal predsednik — ne teži k vojni ali zavojevanju, ampak k miru«.
Predsednik je omenil težnje zaveznikov po oddaljitvi, ker zdaj
po doseženem miru sodelovanje ni več tako nujno potrebno; toda zatrdil je, da so se Združene države odločile sodelovati z ostalim svetom po svojih načelih.
«Sporl, ki so danes med narodi, kateri so se tako 'dolgo hrabro borili ramo ob rami za zmago, niso obupni in nespravljivi — j* rekel predsednik. — Med zmagovalci ne more biti tako težkih sporov, da jih ne bi mogli rešiti. Ta raSitev bo zahtevala razumevanje ln stanovitnost. Največjo nevarnost v tem trenutku — je rekel predsednik — predstavlja razočaranje, to Je zahrbtni skepticizem — in izguba zaupanja v mednarodno sodelovanje. To pomanjkanje zaupanja v dobi atomske bombe — je dejal Truman — bi bila zelo velika nesreča. Politik* ne moremo izvajati od danes na jutri, četudi ostane naša politika, ki jo bomo tudi Izvedli. Za to bo potrebno morda precej časa, toda izplača se čakati in zastaviti vse sile«.
.V' skoraj dveh tisoč letih »vet še ni izpolnil deset zapovedi svetega pisma, toda ml se venomer borimo za njih lai>olnitev, v mnogih primerih pa se jim ml vsako leto bolj .približujemo«.
Predsednik Truman je navedel kot osnovo ameriške zunanje politike naslednjih dvanajst točk:
/. Ne tičemo nobene teritorialne pridobitne, niti osebnih koristi, nimamo napadalnih načrtov proti nobeni veliki ali majhni driavi ter nobenih zahtev proti mirovnim na menom drugih narodov.
II.	Verujemo v motnost vrnitve suverenih pravic in samovlade vsem narodom, ki so jim jih vzeli s silo. ,
III.	Ne bomo priznali nobene teritorialne spremembe v nobenem delu sveta, ki je z nami v prijateljskih stikih, če se tq ne bo ujemalo Z željo prizadetih narodov.
IV.	Mnenja smo, da si morajo vsi narodi, ki so streli za samovlado. izbrati obliko vlade po njihovi prosti volji brez tujih vplivov. To velja za Evropo, Azijo, Afriko kakor tudi za zahodno poloblo.
V.	P sodelovanju z našimi zavezniki iz vojne dobe bomo pomagali premaganim državam ustanoviti demokratične vlade, ki sl jih bodo same prosto izvolili in skušali ustvariti svet, v katerem ne bo mogčl uspevati nacizem, fašizem in militarizem.
VI.	Ne bomo priznali nobene vlade, postavljene s vplivom tuje države. To bo morda včasih nemogoče preprečiti, toda Združene države take vlade ne bodo priznale. >
Vil. Vsi narodi bodo morali imeti popolno svobodo na morjih ter iste pravice pri plovbi na rekah., ki označujejo meje ter na rekah, ki tečejo skozi več držav.
Vlil. Vse. države, ki se udeležujejo prt organizaciji Združenih narodov. bi morale imeti enake pravice pri svetovni trgovini in do surovin.
IX.	Suverene države zahodne poloble bi morale sodelovati brez zunanjih vplivov za relevanje skupnih vprašanj.
X.	Popolno gospodarsko sodelovanje med vsemi velikimi in majhnimi narodi je glavni pogoj za zboljšanje življenskih pogojev po vsem svetu.
XI.	Se bomo podpirali svobodo izražanja in vere v vseh državah, ki ljubijo mir.
XII.	Prepričani smo, da je potrebna za ohranitev miru med narodi, organizacija Združenih narodov, ki jo sestavljajo vsi narodi sveta, ki ljubijo mir in so pripravljene, če bo potrebno, uporabiti silo za jamstvo miru.
Benešov govor
ob narodnem prazniku
Praga, 29. oktobra
Od 27 letnici neodvisnosti Češkoslovaške je predsednik republike dr. Edvard Bense naslovil preko radijske postaje Praga poziv zavezniškim silam, naj pomagajo rešiti vprašanje izgona Nemcev iz Češkoslovaške,
Po zatrdilu, da je sožitje z Nemci v Češkoslovaški .nemogoče«, je Beneš izjavil: .Nemci morajo zapustiti to državo. V interesu naroda in evropsega miru ni druge rešitve. Obračamo s« na Sovjetsko zvezo. Veliko Britanijo ta na vse druge zavezniške sile, naj nam pomagajo končno veljavno rešiti to vprašanje.«
O prihodnjih volitvah je BeneŠ izjavil: «Volltve bodo popolnoma svobodne ta izvedene na demokratski način. Izjavili, bomo politiko socializacije proizvodnje za blaginjo našega naroda. Na Češkoslovaškem bodo imeli vsi iste pravice. Ceh! ta Slovaki bodo delali v bratski skupnosti. Naša zunanja politika bo slonela še nadalje na prijateljskem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Združenimi dišavami.
Predsednik Benei, ki je govoril na ljudskem shodu o vladnih odredbah o podržavljanju, Je izjavil, da ni treba pričakovati takojšnega Izboljšanja položaja.
.Nasprotno, Je dejal Beneš — položaj se lahko v trenotku poslabša. Lahko pričakujemo odpor in kritike doma in drugod, politični ta gospodarski odpor, nezaupanje ta nenaklonjenost češkoslovaških ln tujih kapitalistov«.
Predsednik Beneš je podpisal zakon, ki odreja zaplembo brez odškodnine vso lastnino Netacev, Madžarov ta nemških sodelavcev
— 28. oktober 1018
Trst, 29. oktobra
Celkoslovatkn republika je proslavila včeraj prvič po tolikih letih, ki so ga njeni svobodoljubni narodi morali preživeti pod nacističnim jarmom, svoj narodni praznik osvobojenca, spomin na tisti dan, ko je čelki narod po stoletjih tlačanstva, obnovil spet svojo državo.
Ob tej priliki se spominjamo' njegovega velikega voditelja in misleca, Tomaža O. Masargka, ki je bU prvoborilelj in glasnik nove čelke države, demokracije in humanizma. Pred prvo svetovno vojno je bil glasnik novih idej v češkem narodu, ki ga je poslulal ter mu sledil. Bil je tudi učitelj marsikaterega izmed slovenskih politikov in javnih delavcev, ki so se vračali po končanih študijah prerojeni k tvojemu narodu.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je odšel v tujino, kjer je neumorno delal za osvoboditev svojega naroda. Ni se pri tem izogibal naittčHh naporov in težav, ki so mu Uh razmere stavljale na pot. S skupino najsposobnejših mož, 'kt jih je rodilu čelka zemlja, je že med vojno ustvaril bodoči čelkoslovaiki državi ugled in spoštovanje prt velikih demokracijah.
Češkoslovaška republika, ki se je rodila kot sad truda najboljših .tenor, ni nikdar prenehala slediti visokim vzorom demokracije in človekoljubja. Niti v najtežjih trenutkih svojega obstoja se ni izneverila svojini osnovnim načetem, kite-re je postavil predsednik Tomaž O. Masargk ob njenem nastanku.
Ko je nacistična Nemčija grozila
„Dan ameriške mornarice,,
Trumanov govor v newyorškl ladjedelnici - Admiral Nlmitz zahteva močno mornarlco^Trumanova poslanica Stalinu
Nlmitz je zaključil s sledečimi besedami: zimam zaupanje v nase brodovje. da se bo pokazalo, s pomoč, jo ameriškega naroda, dovolj močno, da bo obdržalo mir in varnost ter moč nase državen.
Proslava v Rimu
N«w York, 29. oktobra
Ob sOnevu mornarice* so se vršile po vsem svetu prireditve v prosimo ameriške mornarice.
Predsednik Truman je prisostvoval prireditvi, ki je bila v Nete Yor-,fu v obliki pregleda ladij na reki Hudson. Ladje, med katerimi so bile leUilonosilke ^Enterprise* in «Myd-‘čuy» ter bojna, ladja eMlssouri*, **dt katirl je bila podpisana japonska predaja, so bile razvrščene na ' eki v dolžini skoraj desetih kilome-trov.
Medtem je letuto v zraku 1200 'Mornariških letal in topovi so izstrelili 1029 salv.
h Londona je angleški mornftri-*ki minister A. V. Alemnder posteči svoje pozdrave ameriškemu mornariškemu ministru Forrestalu in izrazil svoje občudovanje, in zahvalo za delež, ki ga je dala ameriška Mornarica za priborjeno slavno mnogo.
Trumanov govor
Predsednik Truman, ki je prvič Mišel v Nem York, odkar stoji na Ketu države, je v newyoriki ladjedelnici prisostvoval izročitvi 46.000 tonike letalonosilke «Frdnklin d. Roosevelt* ameriški mornarici.
V svojem govoru je pohvalil zu-nanijo^ in notranjo politiko umrie-9a predsednika Roosevelta in po-*ebno podčrtal važnost medmrod-,lei/« sodelovanja: d« naj zdaj, ko smo toliko stori-® vojno, kaj manj storimo za mir? aotovo ne. Isto bogastvo, Iste-spasobnostt in sne Američanov 'moramo zdaj usmeriti v korist, natega naroda. Deu> mora biti dobro Plačano, hile morajo biti udobne in »nožne, treba je uvesti starostno skrbstvo. Izročitev te ladje morna-'tei nas spominja Ha drugi smoter, k kateremu je predsednik Rbose-usmeril Američane in druge Murodc, to je svetovno sodelovanje ** Mir.
^trinajst let, vse odkar je Japon-napadla Mandžurijo, so možje j -me živeli v svetu, ki so ga ogra-alc sile, ustvarjene za napad ln za-Ivanje. Vse do El Alameina. Sta-r-mad.a tn Midivaga so sile sla bile 2°*nejše od onih, ki jim. je bil prt „(Cu mir ‘n so hotele svoje gospod-raztegniti na ves Svet. Nočemo * Ponovno tvegati te nevarnosti.
0 ladja je simbol naših prizor ^ ^nj »a organizacijo Združenih arodov. Mogla bo pohiteti v kate-
Dve glavni nalogi, ki nas čakata, sta torej: omogočiti našemu llgro-du, da bo mogel izkoristiti vsa naša sredstva in zagotoviti vsem na-rodom dolgo dobo miru. Franklin D. Roosevelt je žrtvoval svoje življenje za dosego teh ciljev. Ameriški narod je trdno odločen hoditi po poti, ki mu jo je on pokazal. Nobenega teh ciljev ne bo lahko doseči Toda približevali se jim bomo v duhu Franklina D. Roosevelta, čigar ' besede so vttte v bron na tej ladji: Moremo, no<^uto in moramo».
Nlmitzova poslanica ,
Admiral Chester Nimitz je ob priliki zDneva mornarice» pozval Združene države, naj obdržijo močne pomorsko silo. Dejal je: «Zdru-žone države so pomorski narod. Brez pomorske sile ne bi bili danes zmagovalci. Brez močne pomorske sile ne moremo zajamčiti našim sinovom sadov zmage. Edini, način spoštovanja veteranov iz tako slavnih zmag je proslava zDneva mornarice» in njenih' pripadnikov. V Združenih državah ni kraja ali družine, katere vsaj eden član ne bi bil pripadnik mornarice. Američani so doprinesli k zvišanju proizvodnje, podpisali so vojna posojila in uvrstili so svoje sinove » posadke brodovja in letalstva*.
1 k°U del sveta m pomoč narodom,
Nubijo
koli
mir in zaustaviti katere-ipadatca. Sto ur po od-
kihz “ "ew Yorka le ta ladja že ,ko ob afriški obali. V petih dneh
«0 Drp.Dnui priim rini
s Prevozi zahodni Pacifik Harborju do Filipinov. lf.‘e lahko vzleti proti svojim oi-m sto letal. Mi vsi želimo, da bi
od S te
zDun ameriške mornarice* so proslavili s sprejemom v ePalazzo Spinola», ki ga je imeI komodor H. W. Ziroll. Med gosti so bili admiral Stone, predsednik vlade Parri, veleposlaniki Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Brusila: C. Kirk, Sir Noel Charles, Mic-hel KostUev in Pedro De Morrais Barres in Se mnogi drugi diplomatski predstavniki Združenih nawdov v Rimu ter predstavniki ameriške, britanske, italijanske, jrancoske, ruske in grške mornarice.
Predsednik Truman je razvil novo predsedniško zastavo, ki so jo začeli delati pod vodstvom pokojnega predsednika Roosevelta.
Zastava, ki je prilagojena Wllso-novi iz 1916, ima ščit z arheriškim orlom, ki ga obdaja 48 zvezd na modrem polju.
Trpmanova poslanica Stalinu
Moskovski radio je objavil v zgodnjih današnjih urah, da je predal ameriški veleposlanik v Moskvi, Avarell Harriman, Stalinu poslanico predsednika Trumana. Stalin je sprejel veleposlanika v Soči na Kavkazu, kjer je generalisim na oddihu. Radio je dodai, da je imel Harriman s Stalinom dva -azgovo-ra tn se je v petek vrnil v Moskvo.
POIITIIII ZASTOJ IIKITUSKEM
Pogajanjem med Cangkaišekom In komunisti grozi neuspeh Hadaljni spopadi med četami kitajske vlade in komunisti
dtm, ko bo v mednarodnih panjih odločal zakon in ne sila. <t b°mo vse, kar je v naši mo-i)0 7® bo ta dan prišel čim prej. kob Ulirat P° moramo biti gotovi, da s(i *n napadalec zaradi naše slabo-
•MrWe skušal izvršiti svojih*na-
Oungktag, 29. oktobra
Iz Oungklnga poročajo, da je generalisim Cangkajšek izjavil, da ne bo dal važne napovedane izjave o odnosih med Kuoonintangom ta komunisti.
Vladni poročevalec je izjavil, de Cangkajšek želi nuditi komunistom vse ugodnosti. Obe stranki priznavate, da so po mrtvi točki, na katero so prišli razgovori med zastopniki vlade ta komunisti, ustvarili zelo mučen položaj ta bodo razgovori prekinjeni, če ne bo nastopila kakšna sprememba.
Tiskovna poročila javljajo, da je osrednja kitajska vlada začela pripravljalna pogajanja z Združenimi državami za novo obširno trgovinsko pogodbo, ki bi olajšala gospodarsko obnovo v državi.
V okviru ukrepov za zedinjenje Kitajske so ustanovili nov politični posvetovalni odbor, ki ima 87 članov. Predsedoval mu bo generall-slm Cangkajšek. Odbor ne bo imel pravice glasovanja in bo sestavljen lz sedmih članov osrednje vlad«, 7 komunistov. 13 Članov drugih strank — kjer bo demokratska stranka in stranka kitajske mladine — ter 9 neodvisnih.
Ameriški mornariški strelci nadzorujejo 320 kilometrov dolgo železniško progo v severni Kitajski, d« zavarujejo preskrbo premoga za
med Pektn-
čanghaj in v področju gom in Tienolnom.
TrinajBt ladij — 6 ameriških, 8 britanskih in 2 majpnl prevozni japonski ladji — so določili za promet med Clng Van Taom ta Šanghajem, da bi tako olajšali preskrbo s premogom.
V severnem delu Kita jske se nadaljujejo spopadi med četami osrednje vlade ta komunisti; guverner pokrajine Sansi, general Jen Hsl San sporoča, da Je Izmed 105 okrajev pokrajine 68 okrajev v rokah komunistov. Cele osrednje vlade, 27.000 mož, so z letali prepeljali v Peking za vzdrževanje reda, .kakor je javil poveljnik kitajskih vladnih sil v Pekingu.
.Associated Press« poroča, da so prišli razgovori med vlado ta komunisti tako daleč, da mislita obe stranki, da so priči! na mrtvo točko. Vest dodaja, da »o razgovore po nekaj tedenskem razmo-trivanju prekinili, ker niso dosegli nobenega napredka v vprašanju položaja, kakršen je bil v začetku meseca, ko j« odpotoval komunistični vodja Mao T»e Tung v Ye-nan.
Neki komunistični predstavnik je Izjavil, da hočejo iungklnške sile zasesti takozvana osvobojena področja, «toda ml sp bomo trdovratne branili..
IZJAVA leJETJiA. GROZE
Sprememba romunske polite
Romunski ministrski prodsednlk zagotavlja prijateljstvo Zdruianlm državam Irt Veliki Britaniji In trdi, da ni Imal nobenih zvez s Sovjetsko zvezo - Po besedah vodltalja romunskih komunistov želi romunska vlada trgovinsko pogodbo z Valiko Britanijo
uničiti to državno tvorbo češkoslovaškega naroda v srcu Evrope, je stal na čelu države mož, ki je bil veren učenec velikega učitelja, predsednik Edvard Beneš. Ko je pod vodstvom Tomaža Masargka vodil zunanjo politiko mlade republike, si je s svojim velikim znanjem In spretnostjo pridobil takšen ugled, da je večkrat, četudi predstavnik majhnega naroda, predsekoval mednarodnim zborovanjem Društva narodov. ,
Po smrti svojega učitelja je stopil na njegovo mesto, na katerem je ostal do trsnotka, ko je Češkoslovaška republika bila žrtvovana na oltar svetovnega miru. Žrtev se je pokazala zaman. Komaj je preteklo leto dni, ko je druga svetovna vojna zahrumela nad Evropo ter se •v prihodnjih letih razširila na vez svet. CeSki narod je bil prva žrtev nacističnega nasilja. S svojim smo-trtnim odporom v domovini in z delom svojih voditeljev, ki so spet stopili v boj za njegove pravice pri velikih zaveznikih, si je zagotovil pravico na ponovno vstajenje.
Predsednik Edvard Benei se je pokazal vreden učenec svojega velikega učitelja. S svojo veliko izkušenostjo, modrostjo in previdnostjo je vodil posle svoje domovine po tistih potih, ki so državo varno pripeljala k ponovnemu vstajenju.
Želimo, da bi Češkoslovaška republika spet postala tisti vzornik demokracije narodom v srednji Evropi, kot je bila pred komaj zaključeno vojno.
Na včerajšnji dan — 28. oktobra 1945 se je zbrald v Pragi nova narodna skuplčina na svojo svečano otvoritveno sejo. Njena sestava na) ne moti nobenega demokratično čutečega prijatelja, ker verujemo, da bodo visoki Ideali, ki jih je postavil veliki mislec in državnik Tomaž O. Masargk, zmagati tudi pod vodstvom njegovega slavnega naslednika in učenca Edvarda B snela.
Bukarešta, 29, oktobra
Reuterjev dopisnik je po razgovoru z romunskim ministrskim predsednikom dr. Petrom Grozo poslal iz Bukarešta naslednji opis svojih vtisov:
»Dr. Groza mi je rekel, da bodo kmalu volitve ter da upa, da bosta Anglija ta Združene države priznale njegovo vlado, ki je — kakor je rekel — popolnoma demokratična. Moja vlada noče delati tveganih poskusov, je rekel Groza, pri nas ne bo nacionalizacije in ne «vojne proti angleškemu in ameriškemu kapitalu«. •
Zelo smo veseli sodelovanja * Anglijo ln Združenimi državami ta smo pripravljeni sklepati z njima trgovinske pogodbe.«
Zahodne demokracije nimajo nl-kakega razloga biti nezadovoljne z menoj — Je jekel Groza ta dodal:
Pesimisti niso imeli prav!
Lyt,telton je leta 1789 primerjal Anglijo in Francijo. Kot pesimist je o svoji državi zapisal: «.Na,U dohodki so omrtvičeni, naš kredit propadel, naš narod je izčrpan in brez volje*.
Hume leta 1776: *Ne-skončni porast narodnega dolga je pot naravnost v propad«. To je cilj, «ki smo ga že popolnoma dosegli».
(Zbral rev. W. R. INGffl)
naša di-žava j« edina, ki j« premagala povojno krizo brez prelivanja krvi. Je edina država, v kateri i-azne narodnosti živijo složno brez prevelikih trenj. p0 tisoč letih neprestanega sovraštva smo dosegli sporazum z Madžari, Vzpostavili smo odnošaje dobrega sosedstva * Bolgarijo, prvič v naši zgodovini. Sklenili smo tudi sporazum z maršalom Titom o vpi-ašanju Srbov v Banatu«.
«Naii odnoSajl e Sovjetsko zvezo so korektni In zelo sem se trudil, da bi izpolnil pogoje premirja, katere so druge vlade sabotirale. Ne morem razumeti, kkko opoziclonal-cl, ki so odklanjan ministrska mesta v vladi v najtežji dobi nas’e zgodovine, zdaj rovarijo proti menldo-taa ta v tujini.
Ali ne morejo počakati na volitve, ki bodo kmalu določene in ki bodo v takšnih okoliščinah, da bodo izraz ljudske volje?«
Ko Je vprašal Grozo, če meni o svoji vladi, da Je demokratična, je odgovoril: «Da, je demokratična. Bhbjetivno povedano, prepričan sem, da mi predstavljamo voljo na-
šega ljudstva. To pa ne zadošča ta I posrednih ne neposrednih zvez š zato vam lahko dam objektivne do- | Sovjeti. Edina oseba, s katero sem kaze«.	se razgovarjal, je bil član zavezni-
ške nadzorstvene komisije, severno-
Nato je povedal, kako je delal za državni udar avgusta 1944 in kako so ga zaradi njegovega proti-nemškega delovanja zaprli. Po državnem udai-u se je umaknil na svoj dom v Transilvanijo, toda zastopniki vseh strank so ga poklicali nazaj v Bukarešto. Odklonil je predsedstvo vlade, ki mu ga je ponudil vodja kmečke stranke dr. Julius Maniu. Sam je prosil Mania, naj sestavi vlado, v katero bo stopil tudi on. Maniu je ponudbo odklonil ta odgovoril: «Vi hočete, da bi bil jaz ubit.«
Romunski ministrski predsednik je nato rekel, da je sestavil svojo vlado po velikih javnih manifestacijah, ki so zahtevale, da on prevzame to mesto.
«Dr. Maniu ni le odklonil predsedstva vlade, mai-več Je skušal prepričati tudi mene, da ga ne bi prevzel, češ da bi se moji sinovi sramovali mojega imena, ker sem bil imenovan 'od Sovjetske zveze.
Odgovoril sem: «Vrgel bom svoje ime v smeti, če je to potrebno za ješitev države«. Preden sem nastopil svoje mesto, nisem imel ne
ameriški general Courtland Schuy-ler. Z ozirom na vsa ta dejstva sem prepričan, da nisem prišel na oblast s silo ali proti volji ljudstva. Tako ljudstvo kakor kralj sta se strinjala z mojim imenovanjem.
Napoved trgovinske pogodbo z Veliko Britanijo
ZAPISKI
Obnova Francije
jr
'V «United
Komunistični voditelj Emlllo Bodnaras, ki Je znan kot ena izmed najvplivnejših osebnosti v Romuniji, je Izjavil posebnemu dopisniku agencije Reuter v Bukarešti, da Seli romunska vlada skleniti z Veliko Britanijo trgovinske pogodbo, ki bi bila podobna pogodbi, ki jo je nedavno sklenila s Sovjetsko zvezo.
40.000 romunskih ujetnikov
iz Sovjetske zveze
Bukarešta, 29. oktobra Dopisnik agencij« Tanjug javlja iz Bukarešta, da se je vrnilo 1« Sovjetske zveze 40.000 romunskih vojnih ujetnikov.
Lov n« Mlhajlovlča v Jugoslaviji
London, 29. oktobra Press« poroča, da sile maršala Tita trenotno iščejo generala Mlhajlovlča, bivšega jugoslovanskega vojnega ministra v dobi od 1942 do avgusta 1944, da bi ga postavili pred sodišče.
»United Prem« dodaja, da po la-javah jugoslovanskih krogov v Londonu prejšnje informacij«, po katerih naj bi bili generala Mlhajlovlča našli v Italiji, kjer naj bi se skrival, niso točn«. On naj bi nasprotno bil v področju gornjega toka reke Drine z nekaterimi svojimi častniki glavnega stana ta osebno stražo. Poročilo agencije »United Pi-ess« razen tega Javlja, da pri zasledovanju generala Mi-hajlovlča sodelujejo ogromne sile vojske maršala Tita, ki naj bi preprečile, da hi bU general Mlhajlo-vič pri zasledovanju ubit.
Izjave Karla Severinaa
Bielefsld, 29. oktobra Vodja nemških socialnih demokratov Karl Sevaring, ki je bil notranji minister pred nastopom nacizma, je na shodu avoje stranke Izjavil, da so socialni demokrati smrtni sovražniki vsakega separatizma ta da demokratični Nemčija ne more biti drugo kot republika.
Jugoslovanski patriarh
f/ v Londonu
London, 29. oktobra
USA so ga pričakovale
Te dni .je prispel v London (patriarh srbske pj-avoslavne cerkve, Ukatsrega spremlja pravoslavni Ukof Nikolaj In polkovnik Vukotič, bivši šef jugoslovanske vojne jmisije za Italijo, Uradno je »patriarh v Londonu na krstu Jugo-'slovanskega prestolonaslednika Aleksandra. V krogih Jugoslovanske emigracije zatrjujejo, da je v Londonu v važni politični nalogi, kate:-o naj bi patriarh izvedel v angleški prestolnici.
2i udeležbo majhnih narodov v mednarodnih stikih
London, 29. oktobra Angleški notranji minister Ohu-ter Ed« Je na laburističnem zborovanju v Batleyu Izjavil, da so velesile naredile veliko napako, ker so izključile od najvažnejših posve-tevanj o ureditvi svetovnega položaja majhne narode, ki bi morali tudi Izraziti svoje mnenje o ustvaritvi novega svetovnega reda ln miru. Ko je poudaril, da so se zavezniški narodi v zadnjih dveh vojnah borili za popolnoma nasprotna načela, je nadaljeval:	«H konfe-
renčni mizi moramo poklioati vse nai-ode »veta, velike in majhne. Tako Jim moramo dati možnost, da se prepričajo o sklepih velesil, da Izgine njihov strah. Ta strah namreč še dolgo časa tišči velik del narodov«.
Maršal Zukov, veliki vojskovodja sovjetske vojske, je najavil svoj obisk Združenim državam, katerega pa je moral zaradi nenadne bolezni in preobremenjenosti z delom preložiti na poznejši čas. Slika nam ga kaže na neki svečanosti sovjetske vojske z odlikovanji, ki jih je prejel v času svoje slavne i ia-lke službe.
Dandanes seveda tisti, ki iščejo opremljene sobe, plačujejo znatno več, toda velika večina, ki ima dolgoročne dogovore neposredno ■ lastniki hit, t« vedno uživa svojo pi-edpravico na niško najemnino za stanovanje. Zato je že dolgo, odkar »o stanovanjske hlšs prenehale biti ugoden način za naložbe kapitelov. Ljudje so živeli v sicer razmeroma velita količini hiš, ki pa zo bile stare ta temne, ker so Izhajale po pretoini večini še lz minulih stoletij.
Važnosti tega vprašanja za bodočnost francoskega naroda ne smemo podosnjevatl. Stanovanjske težav« «o eden izmed glavnih vzrokov, zakaj ni mogoč« doseži pri mestnem delovnem prebivalstvu zvišanj* rojstev. Francoske vojne Izgube so bU« verjetno najmanj tako velike kot izgrube Velike Britanije — dejstvo, katero premalo upoštevamo. Po letu 1936 je Franclja doživela veliko nazadovanje števila rojstev, kar je odgovarjalo nizkemu številu rojstev, v ppvl svetovni vojni, ki so prišla do lsraza dvajset let pozneje v obliki majhnega števila mladih mater.
Sovražna zasedba ta dolgotrajna odsotnost vojnih ujetnikov je preprečila izboljšanje tega položaja, ki bi moralo nastopiti okoli 1940. Devet let je torej število smrti prekašalo število rojstev. Alfred Sauvy poskuša v svoji pravkar izdani knjižici »Prebivalstvo ta blaginja« pokazati francoski mladini na nevarnosti, katere Je opisal bolj strokovno v svoji knjižici »Bogastvo ln prebivalstvo«. Opozarja na to, da je potrebno zvišati število rojstev vsaj za 30 odstotkov, posebno če se upošteva razmeroma večje število starejših letnikov. To Je potrebno, če francoski naiod želi, da bo v prihodnjih letih ostalo njegovo število na leti višini brez tujega prieeljevanja. Kakor smo že pojasnili, je Franciji nedoataja-lo že pred vojno stanovanj, ki bi bila primerna za otrok«. Za zgraditev 2,000.000 h« v desetih letih bi morali zaposliti 1,800.000 delavcev, medtem ko Je v tej stroki pred Izbruhom druge svetovne vojne delalo samo 750.000 delavcev. Med njimi je bilo zelo mnogo Italijanov, ki so odlični zidarji.
Zato ni bil samo gol slučaj, da so stali v neposredni bližini francoskega ministra, ki je razpravljal ob priliki polaganja temeljnega kamena v mestu Le Creusot, tudi nemški vojni ujetniki. Toda ni prav nič verjetno, da bi Francija mogla dobiti vse potrebne dsloVne sile, t. j. okoli 1,000.000 delavcev, iz vrst nemžkih vojnih ujetnikov, vsaj ne za vseh deset let. Rabila bo tuje i delavce, verjetno Italijane, za ka- r tare je predstavljala Obilna francoska hrana v normalnih časih veliko privlačnost. To Jim bo verjetno mogla Franclja' dati tudi po tej vojni, četudi Je v njej Izgubila velik del svojega bogastva. Ze govorijo o tem, da so zainteresirane francoske ln italijanske ustanove sklenile za prihodnje leto organizirati prihod 300.000 italijanskih delavcev v Francijo. Ce pa hoče Franclja Izvesti ta veliki stanovanjski načrt, bo rabila še večjo količino delavcev za druge gospodarske panoge, n. pr. rudnik«, kjer* je bilo že pred vojno ekoraj polovica rudarjev tujoev. Proizvodnjo premoga mora dvigniti preko predvojne višin«, ker verjetno ne bo mogla lz Nemčije, Belgije, Anglije ln Poljske uvažati predvojne količine premoga, ki je znašala 28 milijonov ton. V prvjh šeatlh mesecih po vojni Je dosegla francoska prizvodnja premoga komaj 69 odstotkov predvojne količine, ki ni, niti tedaj mogla zadovoljiti več kot dv« tretjini njenih potreb..
Nemški vojni ujetniki so že začeli delati v francoskih premogovnikih, toda dva vojna ujetnika izklopljeta v enem dnevu komaj nekaj več kot en svoboden rudar. Iz vsega tega izhaja, da bo morala Franclja priznati, da ne more rešiti drugače svojega položaja, kot je to storila Amerika v prejšnjem stoletju. Mora privabiti in pripraviti življenje za tuje naseljence, To ne bo zahtevalo samo zelo pametne naselitvene ln prilagoditvene politike, katere Franoija doslej ni nikdar imela. V Franclji bo potrebna velika propagandna' akcija, ki naj bi dopovedala francoskemu človeku, da ni priseljevanje tujcev posledica francoske velikodušnosti, ampak edina nada za ponovno veličino Francije. Zvečanje števila rojstev in priseljevanje tujcev, oboje je nujno potrebno za njeno bodočnost, prvega pa ni mogoče doseči brez drugega.
O vsem tam bo bodoča francoska vlada pod vodstvom generala De Ganila, ki je že doslej pokazal veliko razumevanje za reševanje življenjsko važnih vprašanj bodočnosti Franclje, morala sklepati, če ho hotela popraviti to, kar Je francoski narod med prvo in drugo svetovno vojno zanemaril In si aagotovitl boljšo bodočnost ter ustvariti pogoje za varnost ta mir.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
29. oktobra 1945
Kaka je organiziran noui policijski zbor
ftoj vzor ima v londonski policiji - Razdelitev na oddelke
We>va poli
policija za področje Julijske krajine, ki je pod nadzorstvom ZVU, bo imela 3.500 mož, ki bodo izurjeni po načelih, prevzetih po kmdonski policiji. Med njimi so mnogi bivši člani slovenskega in italijanskega odporniškega gibanja.
Odgovor na poziv za vpis k policiji je bil velik. Preden se j« pri čelo splošno prijavljanje, Je bilo 'poskrbljeno predvsem za tiste, ki so bili v službi raznih odporniških gibanj in za katere je bilo znano, da ao antifašističnega in antlnaci-stičnega mišljerija. Uspeh je bil dober. Med tistimi, ki so jih začasno izbrali za novo policijo, Je bilo znatno število članov Narodne zaščite. Nihče ni dokončno nastavljen, dokler ne prebije štirinajstdnevnega veebanja pod vodstvom zavezniške policije in zavezniških strokovnjakov.
Kako bo razdeljena nova policija
Imela bo šest oddelkov:
Personalni oddelek, v katerega delokrog spada rekrutiranje, izdajanje dokumentov, vežbanje, zdravstvene zadeve itd.; 'stanovanjski oddelek, v katerega delokrog spada skrb za hiše, pritikline, živilske obroke; davčni oddelek, v katerega delokrog bo spadalo raznovrstno delo, kakor tudi krajevna služba v zadevi »črne borze*; uniformiran oddelek, ki bo opravljal službo, katero je prej opravljala mestna in gozdna straža, pristaniška policija, železniška policija in cestno nadzorstvo; kriminalni oddelek, ki bo preganjal in zasledoval zločine, in sicer na različne načine, kakor s pomočjo «FIying 8quads> — letečih oddelkov z radijskimi napravami; oddelek za transportne zadeve, ki bo med drugim nadzoroval javne prevoze, izdajal dovoljenja za vozila in jih registriral.
Vsi ti oddelki bodo razdeljeni na odseke in pododseke. Glavni stan bo imel sedež na tržaški kvesturi ih glavni stani v Trstu, Gorici ter Pulju bodo nadžorovali pod-okrožja.
Poveljstvo bodo imeli častniki zavezniške armade in v kolikor bo mogoče, bodo to častniki, ki imajo izkušnje v rasnih, Jezikovnih in političnih vprašanjih Julijske krajine, ki je pod nadzorstvom ZVU.
Izbiranje osebja
Veliko skrbi so posvetili Izbiranju osebja. Vsak prosilec dobi osebno vprašalno polo, ki Jo mora Izpolniti; lz nje se vidi njegova politična preteklost; drugi obrazec pove, kakšno je bilo njegovo politično delovanje, če se Je politično udejstvoval; ko podpiše tretji obrazec. se prosilec obveže, da bo sprejel določena pogoje, če bo dokončno sprejet. Italijanski ln slovenski osvobodilni odbor sta bila napro-šena za podrobne podatke ljudi, ki so primerni za sprejem v policijsko službo.	/
Prosilce preišče posebna izborna komisija. Prvi poskus, ki naj bi zsgotovil navzočnost italijanskih in slovenskih zastopnikov je propadel, toda »daj so v tej zadevi dosegli sporazum.
Prosilci, ki so bili sprejeti, imajo
lljanski artilerijski Trstu.
Vežbanje je strogo in zanimivo. Vsebuje vaje v korakanju in disciplini, uporabi strelnega orožja in samoobrambi. Vaje vodijo strokovnjaki v različnih predmetih, ki imajo namen, dati tečajnikom vpogled v vse oblike policijskega dela ter jim vcepiti duha tovarištva. Pri tiem stalno pazijo na izbiro sposobnih častnikov in podčastnikov.
Poročeni člani nove policije bodo stanovali doma, neporočeni pa v vojašnici, če ne bodo mogli dobiti stanovanja v vojašnicah, bodo dobili dodatek za stanarino. Poročeni
in neporočeni bodo dobili brezplačne živilske obroke. Poročeni stražniki bodo dobili posebne dodatke za vsakega otroka do treh otrok.
Poletne uniforme bodo sestavljene iz srajce in hlač, pletenega pasu, belih gamaš in belo pobarvane ameriške čelade. Pozimi bodo nosili ameriško bojno uniformo. Barva je temnomodra.
Častniki ZVU. ki so delali načrt za organizacijo nove policije in ki bodo vodili njihovo urjenje ter usodo, imajo velike izkušnje iz metod londonske mestne policije. Njihov cilj bo zagotoviti, da bo novi policijski zbor močan in pošten ter da bo ščitil pravice vsega prebivalstva.
Izredno porotno sodišče
Agent policijske tolpe
obsojen na 4 leta ln 6 mesecev
V soboto zjutraj je bila pred. tukajšnjim izrednim porotnim sodiščem razprava proti agentu Enrico Clameriju, obtoženemu sodelovanja, da se je kot skvadrist in agent policije najprej z Mazzuccatovo in pozneje s Collottijevo tolpo udeležil «čiščenia» in aretiral več oseb.
Clameri, ki je bil 20 let uslužben pri Javnih skladiščih, je pojasnil, da se je vpisal v pomožno policijo, da izboljša svoj slab finančni položaj. Ko so razpustili Mazzuccatovo skupino, so ga presilili, da se je vpisal v policijski inšpektorat v ulici Cologna. Dedal je, da Je vedno vršil navadna kasarniška dela in je zanikal, da bi se kdaj udeležil kazenskih pohodov ali da bi bil kdaj izvšil aretacije.
Priča Prancesco Doccoli, član odbora za čiščenje pri Javnih skladiščih je izjavil, da sta prišla k njemu arh. Marcello Bracco in Ore-ste Velicogna ter mu povedala, da Ju je aretiral Clameri. Braccota so aretirali skupaj z drugimi častniki, ki niso hoteli priseči zvestobo republiki.
Partizan Čargo Tullio je dejal,
ga nobenemu izmed mnogih najemnikov v hiši, kjer je stanoval, čeprav je vedel za njihovo nasprotno delovanje.
V svojem govoru je državni tožilec izjavil, da razprava ni samo ugotovila, da je obtoženec pripadal policiji, temveč je tudi dokazala gotova dejanja, ter je na podlagi tega zahteval obsodbo na 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni. Branilec obtoženca, odvetnik Kezič je zahteval, da se obtoženca oprosti.
Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega in ga obsodilo na 4 leta in 6 mesecev zapora, na poravnavo sodnih stroškov in na stroške, ki jih bodo imeli z njim za ves čas njegovega bivanja v zaporu.
6tirinaJ«tdn»vni tečaj v bivši ita-1 da Clameri ni storil ničesar slabe-
Nadškof Damaskinos
, Iz kmetske hiše v Tesaliji je izšel verski in politični vodja Grčije
Zadnje čase je bito veliko govora c evetovnem tisku o Grčiji in njenem regentu nadškofu Damasktno-su.
Ta značilni grlki duhovnik se je rodil v tesdlAki kmetski hiši, pred 54 leti. Bil je eden izmed 13 otrok. Starejši ljudje v Doevitsl se ga ie spominjajo, kako je kot otrok sam hodil po hribih.
Nekega dne, pripovedujejo, je pri-šel do nekega samostana in se pred sliko Matere Bolje zarekel, da bo postal duhovnik. Njegov stric, ki je prav tako grlko-pravoslavnl pop, ga je poslal v lole v Karditso, kjer le bil dober borec in metalec kouja.
Mladi Damaskinos je študiral polog teologije le pravo. Leta 1918, ko je bil komaj eno leto pop, je imel prvi politični uspeh: relil je nacionalistični spor grlkih, srbskih *n bolgarskih menihov na Sveti Oori Atosu.
Izvoljen za nadškofa
V letih 1928 in 1930 je bU dvakrat v Ameriki. Leta 1938 je bil proti volji diktatorja Metazas in kralja * enim glasom večine izvoljen za nadškofa vse Orečtje. Metaxas je iz-volitiv proglasil za neveljavno, postavil za nadškofa Chrgsenthosa iz Trebizonda in izgnal Damaslanosa v samostan visoko v hribih otoka Salamine.
Boj Damaskinosa proti kralju in Metazasu ga je izučil politike. V samotnem gorskem samostanu je pridno igral na harmonij, ki so mu ga poslali prijatelji iz Chicaga.
Odnos do Nemcev
Vojna e Nemci je Damaskinosa •pravna spet na povrlje. Vrnii se je kot nadškof v Atene, potem ko ie Ckrgsanthoi odklonil, da bi zapri, •egel kvishnikega generala Cola-koghtja.
Vroti Nemcem se je bojeval Da-maskinoe a vsem uplivom, ki mu ta j*dajal njegov duhovniški poklic. Men je na stotine Zidov, ker je
Sebe je postavil za talca
Nesmrtno slavo si je Damaskinos pridobil, ko je poslal nemikemu poveljniku spisek talcev, katere naj bi ustrelil zaradi umora nekega nemSkega vojaka. Na čelo je zapisal svoje ime in na druga mesta vso viijo grlko duhovščino. Tokrat Nemci v Atenah niso streljali talcev.
«Obesite me!»
Kadar je Damaskinos Sel po uradnih potih v nemSko poveljtvo, je vedno nosil vrv s seboj. Ko so Nemci med pogajanji izgubili livce, jim je vrgel vrv na mizo ter dejal: eObesite me, kakor so Turki leta 1821 v Carigradu obesili grškega nadškofa Gregorijab)
Nepristranski voditelj
Damaskinos je med vojno organiziral pomoč Grkom brez političnih razlik. To neodvisno staliSče je zadržal Se danes, ko je istočasno kraljevski namestnik in predsednik vlade. Med vojno sta nastali dve narodno osvobodilni gibanji na Grškem. Po izjavah angleških socialistov, ki so bili v preiskovalnem odboru, pa se obe gibanji večinoma sploh nista bojevali proti okupatorjem, temveč shranjevali orožje J pobijali politične nasprotnike, z namenom, da se po odhodu Nemcev z orožjem v rokah polastijo oblasti. Težavna naloga, držati oba nasprotnika narazen in preprečiti, da bi se Grki medsebojno pobijali, to je zdaj glavna skrb regenta Damaskinosa.
Žrtve prisilnega dela v Burmi
Stotnik Smmerson, ki je bil vojni ujetnik na MalaJJoem otočju, pr&-vi, rla Je pri aelu birmanske železnice umrlo najmanj 150.000 kuiijev, večina iz naroda Tamil, ter 16.000 t angleških in zavezniških ujetnikov. ideanol Grkom, da jih morajo skri-jDrugi viri trde. da je skupno število mrtvih 250.000.
Vpisovanje v slovenske srednje Sole
Vpisovanje v slovenske srednje šole v Trstu je danes 29. in jutri v torek 30. okt. od 15. do 18. ure, v ulici Corsica 11/11. K vpisu je treba prinesti s seboj prošnjo na koleko-vanem papirju 6 lir, ter potrdilo poštnega urada o vplačanem prt>em obroku šolnine, in sicer za l., II. in IH. razred dečki 70 lir, deklice 90 lir. Za višje razrede plačajo dečki in deklice 140 lir. Poleg tega plačajo na pošti za vpis v I. razred dečki 110 lir, deklice 150 lir, za vpis v I. razred višje srednje ali trgovske šole pa eni in drugi 110 lir. Vsi plačajo ob vpisu v gotovini 70 Ur. Podrobnosti o znižanju šolnine so raz-’ vidne na razglasni deski v šolskih prostorih.
Razglas
Opozarjamo vse obrtnike in trgovce, založnike, novinarje, predavatelje in vse osebe, ki prirejajo predavanja, predstave, itd., da sami odgovarjajo glede napisov, egiasnih desk itd., tako v slovenščini, kakor v italijanščini.
Vsa pojasnila dobe prizadeti na Kriminalni policiji — centrala v ulici XXX Ottobre — tel. 46-41.
TRŽAŠKA KRONIKA
Jr
/ SPLOŠNI UKAZ št. 17 ZVU
Zvišuje pokojnin socialnega zavarovanja
Podelitev nagrade stalno onesposobljenim delavcem in nslužbencem
Sola «Carlo Stuparich« sporoča,
da se bo začel pouk za vse razrede v sredo 31. t. m. ob 14. uri.
Kakšna škoda, da ljudje ne morejo izbirati težav. Vsakdo namreč dobro ve, kako bi z lahkoto rešil težave svojega soseda.
Polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve, je dovolil zvišanje pokojnin r.ekate-rim zavarovancem socialnega zavarovanja ter delavskim in uradniškim upokojencem v tistem delu Julijske krajine, ki je pod zavezniško upravo. Uredba je naslednja:
Člen. 1. Zvišanje pokojnin za starost in invalidnost
Odst. 1. Vse sedanje in bodoče pokojnine za starost ln invalidnost, ki se izplačujejo na zasedenem ozemlju na podlagi obveznega zavarovanja v skladu s kr. odi. z dne 14. aprile 1939, št. 686, kr. odi. z dne 6. julija 1939, št. 1272 in krajevnim odlokom z dne 18. marca 1943, št, 126, se s tem zvišajo do mere in pod pogoji, kot je določeno v naslednjem. Odst. 2. Ta povišanja bodo veljala od 1. julija 1945. Odst. 3. Zvišanje pokojnin bo veljalo samo za pokojnine, ki jih podeljujejo zgoraj omenjeni zakoni ;n se nikakor ne bo oziralo ra 30% zvišanje, ki ga je uvedla tkzv. Fašistična republikanska država 3 zakonom dne 1. junija 1943, ker je te zakon izrecno odpravljen.
Člen. 2. Splošno zvišanje omenjenih pokojnin
Vse zgoraj omenjene pokojnine bodo zvišane za vsoto, ki odgovarja 70% njihovega zneska.
Člen 3. Posebno zvišanje minimalnih pokojnin
Odst. 1. Minimalne pokojnine za starost in invalidnost so določene takole: a) za starost 5400 lir letno za. moške in 4320 lir za ženske; b) za invalidnost 4320 lir za moške in 3240 lir za ženske; c) gornji minimalni zneski bodo zvišani za 10% za vsakega otroka, ki živi pri upokojencu v skladu s pogoji, določenimi v členu 12 krajevnega odloka z dne 14. aprila 1939, št. 636 Odst. 2. Pokojnine, ki z zvišanjem vred, kakor ga določa člen 2. tega ukaza, ne dosegajo zgoraj omenjenega predpisanega minimuma, bodo zvišane za vsoto, ki je enaka razliki med minimumom in zneskom tako zvišanih pokojnin; pri tem pa je treba upoštevati omejitve, ki so navedene tu spodaj.
Člen, 4. Pokojnine, za katere veljajo posebna zvišanja
Odst. 1. Vse pokojnine za starost in invalidnost, ki so bile priznane pred 30. junijem 1945, bodo zvišane v skladu z določili, ki jih navaja člen 3. tega ukaza.
Odst. 2. Gornje zvišanje bo veljalo tudi pokojnine za starost, ki so b:le priznane po 30. juniju 1945, le cla je upokojenec tedaj dosegel 65 leto starosti in 60 leto starosti, če gre za upokojenko.
Odst. 3. Omejitev prejšnjega odstavka ne bo veljala za pokojnino za invalidnost v skladu s členom 10 kr. odloka z dne 14. aprila 1989, st. 636 in take pokojnine bodo zvišane, kakor je bilo omenjeno, čeprav so bile priznane po 30. juniju 1945 in neglede na upokojenčevo starost.
Člen 5. Zvišanje pokojnin preostalim in odvisnim družinskim članom
Odst. 1. Vse pokojnine, ki so na zasedenem ozemlju priznane preostalim in odvisnim družinskim članom oseb, zavarovanih ra starost ir. invalidnost v skladu z zakoni, navedenimi v členu 1. tega ukaza, se s tem zvišajo do mere in pod pogoji, kakor je v naslednjem določeno.
Odst. 2. To zvišanje bo veljalo c,d 1. julija 1945.
•"'len 6. Splošno zvišanje omenjenih pokojnin
Vse zgoraj omenjene pokojnine se zvišajo za vsoto, ki je enaka 70% njihovega zneska.
CJen T. Priznanje pokojnin Odst. 1. Predpisane minimalne pokojnine, določene s členom 3. cdBt. 1, tega ukaza, bodo veljale pri pokojninah, ki so bile priznane preostalim in odvisnim družinskim članom oseb, zavarovanih za sta-
rost in invalidnost na način in do mere, kakor bo navedeno v prihodnjem odstavku.
Odst. 2. Pokojnine preostalim ln odvisnim družinskim članom, ki z zvišanjem vred, kakor ga določa člen 6. tega ukaza, ne dosegajo tistega dela predpisanih minimalnih pokojnin, navedenih v členu 7, odst. 1., ki pripadajo preostalim ln odvisnim družinskim članom po zakonih člena 1., bodo zvišane za vroto, enako razliki med minimalno pokojnino, pripadajočo po gornjih zakonih preostalim in odvisnim uiužinskim članom ter v tem ukazu zvišano pokojnino. Pri tem je treba upoštevati omejitve, ki so navedene tu spodaj.
Odst. 3. Zgoraj določeno posebno zvišanje ne bo veljalo za vdove upokojencev, ki so bili zavarovani za starost, ako so umrli brez otrok, ki bi po zgoraj navedenih zakonih imeli pravico do pokojnine, razen če se je takim vdovam priznala pokojnina v skladu s členom 10 kr. odloka z dne 14. aprila 1939, št. 636.
Odst. 4. Omejitve in pogoji, ki se nanašajo na datum podelitve pokojnin zavarovanim osebam in na njihovo starost, kakor Je določeno v členu 4. tega ukaza, bodo veljale tudi družinskim članom zavarovanih oseb.
Člen 8. Prispevki delodajalcev, uslužbencev in delavcev
Glede plačila po tem ukazu zvišanih pokojnin bodo prispevali delodajalci, uslužbenci in delavci z zneski, ki jih bodo določili in objavili pozneje.
Člen 9. Nagrada
Odst. 1. Začasna nagrada je s tem podeljen# vsem osebam na za-
sedenem ozemlju, ki zdaj ali bodo pozneje upravičeno prejemale pokojnine ln ugodnosti na podlagi stalne 50 do 100% onesposobljenosti zaradi poškodb ali bolezni, ki so v zvezi z zaposlitvijo, ln sicer v skladu s krajevnim zakonskim odlokom z dne 17. avgusta 1935, t. 1785 ter z vsemi~drugimi zakoni in uredbami, ki so izšle pred 8. septembrom 1943,
Odst. 2. Ta nagrada se bo podeljevala poleg vseh drugih ugodnosti, ki so bile takim priznane ter bo veljala od 1. julija 1945. Zneski za nazaj se bodo -Izplačevali me sečno.
Člen 10. Višina nagrade
Nagrada se bo delila takole: a) tisti, ki imajo pravico do ugodnosti, ker znaša njihova stalna onesposobljenost 50 do 59%, bodo dobivali mesečno 200 lir; b) tisti, ki imajo pravico do ugodnosti, ker znaša njihova onesposobljenost 60 do 79%, bodo dobivali mesečno 250 lir; c) tisti, ki imajo pravico do ugodnosti, ker znaša njihova stalna onesposobljenost 80 do 100%, bodo dobivali mesečno 300 lir.
Člen 11. Izplačevanje nagrade
preostalim in odvisnim družinskim članom
Odst, 1. Začasna nagrada 300 lir mesečno se bo Izplačevala preostalim ln odvisnim dručinskim Članom oseb, ki imajo pravico do zgoraj omenjenih ugodnosti. To Izplačilo bo namenjeno družini takih oseb kot skupnosti, toda bo razdeljeno med preostale ter odvisne družinske člane v razmerju doklad, do katerih ima vsak pravico po zakonih, ki zato veljajo ln so bili veljavni dne 8. septembra 1943.
Odst. 2. Nagrada se ne bo izplačevala vdovam brez odvisnih otrok, ki so telesno in duševno zmožne opravljati plačani posel.
Člen 12. V stop v veljavo
Ta ukaz bo stopil v veljavo v vsakem okrožju zasedenega ozemlja na dan njegove prve tam-krajšnje objave.
J/
Tedenska seja Pokrajinskega sveta
V soboto popoldne se je zbral svet na prefekturi k svoji vsakotedenski seji. Podsvetnik De Rosa je nadomestoval svetnika dr. Bu-gatto.
Predsednik Sveta ing. Gandusio je dal besedo predsedniku področja, ki je izrazil željo, da bi podal svoje mnenje o delu in. ukrepih prejšnjih sej.
Odvetnik Puecher je dejal navzočim, da z največjo pazljivostjo zasleduje njihovo delavnost. Dejal je, da je bral z velikim zanimanjem vpe predloge, ki so jih stavili svetovalci in ki jih je Svet predložil Zavezniški vojaški upravi, ker so iz njegovega delokroga. Dobro so zasnovani in utemeljeni.
Ko je pretresel vsa vprašnja, je predsednik ob koncu predložil svetnikom težaven finančni položaj občinskega stanovanjskega urada (I. C. A. M.).
Ker ni misliti na povišek najemnine in na prodajo kakega dela hiš, je odvetnik Puecher predlagal podporo 800.000 lir kot edini možni izhod, ker da ICAM že v preteklem polletju ni mogel plačati hipotek in Ima zato nekaj milijonov izgube. Dobro bi bilo prositi Zavezniško vojaško upravo za pomoč, da bi se tako iaravnal pretekli preračun in da bi se zadostilo potrebam ustanove. Zaradi poenostavljenja dela, je zaključil odvetnik, naj ustanovijo svetovalci sami med seboj komisije, ki bodo preučevale In reševale predloge, preden jih bodo predložili predsedniku področja.
Profesor Colotti je podprl svoje, že večkrat omenjene predloge ln je vprašal predsednika področja, naj mu pojasni, kakšne so dolžnosti in kakšen je delokrog Sveta tukajšnjega področja.
Ker profesor Colotti ni jasno razumel dolžnosti omenjenega Sveta, je zahteval pojasnil o uredbi št, 11 Zavezniške vojaške uprave, ki roo-ra biti spremenjena.
Odvetnik Puerjher je dejal, da Je zahteval pri Zavezniški vojaški
upravi, da se spremenijo nekatere pomanjkljivosti v ukazu št, 11.
Predsednik Sveta inž. Gandusio je objasnil navzočim težavno vprašanje sejnih prostorov. Upa, da bo na razpolago gorivo za ogrevanje in da se bodo mogli poslužitl dvorane trgovske zbornice, v kateri bo možna na sejah tudi navzočnost Občinstva.
Inž. Gandusio je prebral pismo, v katerem izraža uslužbenstvo umobolnice svojo zahvalo za odločitev .področnega Sveta v pogledu umobolnice. Nadalje je nasvetoval svetovalcem ustanovitev posebnih notranjih komisij: pravne, upravne, živilske, stavbne, sanitetne, šolske ln socialne. Svetnike odvetnika Piccolia, profesorja Colottia, gospoda Persona In dr. Budo ao povabili, naj določijo osnove za ustanovitev teh komisij.
Dr. Pesante je stavil predlog, ki zahteva, da naj zainteresira Svet zavezniške oblasti za prošnjo državnih uradnikov, da se izenačijo njihove plače.
V pogledu težavnega položaja življenja zdaj, ko je pred vrati zima, je stavil g. Mislei Svetu nekatere nasvete.
Svetnik Conte je dejal med drugim, da Je zaposlenih na letališču Ronchl mnogo nemških vojnih ujetnikov, medtem ko bi mgoli biti tam zaposleni naši delavci, ki so se vrnili iz ujetništva.
Pred zaključkom seje je izrazil dr. Buda potrebo, naj se obvesti Zavezniško vojaško upravo, da pošlje v Medvas, Mavhinje, Ce-rovlje in v druge kraje občine Nabrežina ki ao jih posebno »pustošili nacisti, tehnično komisijo. Ta naj določi odškodnino za. škodo in naj dovrši obnovitvene proračune, da se odpomore prebivalstvu, ki je tako trpelo.
Danes so začeli v Trstu, v ulici San Cario št. 2, izdajati osebne izkaznice osebam z začetnimi črkami C in K.
Odhod križarke „Arethusa" t Anglijo
Med plapolanjem zastav in igranjem godbe na krovu, je soboto odplula, iz Trsta proti Angliji britanska križarka «Arethusa». Ker je izvršila svojo nalogo, sil več potrebna kot vojaška enota. Postavili jo bodo v rezervo.
Pomorski dopisnik VZN poroča, da so točno ob 10. uri, s pomočjo žerjava dvignili zadnji ladijski mostiček, ki veže ladjo s kopnim. Križarka se je odmaknila od pomola In odplula na široko morje. Na kapitanskem mostiču je stal kapitan C. B. S. Swinley, ki je preživel številne pomorske bitke med vojno. Mornariška godba je igrala »Auld Song Syne». Mornarji drugih vojnih ladij, ki so bile v bližini, so po-zd ra''1 j ali odhod »Arethuse*.
Med vojno se je «Arethusa» borila na morju pred Norveško, v Sredozemlju in je prepcljavala v času zavezniške invazije vojaštvo v Normandijo. Ladja je bila torpedirana in je tudi zadela ob mino.
Obvestilo
Predsednlstvo okrožja sporoča, da prodajajo Uradni list Zavezniške vojaške uprave tudi na uradu preture v Trstu — pritličje soba št. 15 -- ob delavnikih od 10. do 12. ure. Cena je določena 50 lir za izvod v vseh treh jezikih, medtem ko stane Izvod samo v slovenščini ali italijanščini 20 Ur.
PREHRANA
Namizni sir. Od danes popoldne pa do 2. novembra bodo razdeljevali potrošnikom VIII., IX., X. in XI. skupine po 100 gr namiznega sira »Flor d’Alpe».
Marmelada in mortadela. Sepral sporoča, da bodo dobili potrošniki v občinah Milje, Dolini, Tržiču, Sežani In Gradežu po 200 gr marmelade in po 100 gr mortadele.
Cigarete in cigare
Za teden od 29. oktobra do 3. no vembra bodo dobili potrošniki po 10 gr cigaret »Serraglia*, 10 gr ct-paret »Nazionale* in 2 cigari »To-scani*.
Plačevanje davkov
Občinstvo opozarjamo na »podaj navedene člene splošne odredbe št. 1, ki so v goriškem okrožju v veljavi od dne 21. junija 1945.
Člen IV - Plačevanje pristojbin in davkov
Vse pristojbine in prinose, plačljive v zasedenem ozemlju, morajo prebivalci plačati redno in brez za-kosnitve, in vsi zaostanki teh pristojbin in prinosov morajo biti plačani takoj.
Člen VII - Prestopki
Nihče ne sme: a) hote odkloniti ali zanemariti plačevanja katere koli pristojbine ali drugih denarnih dolgov ali dolgov, ki jih dela na kateri koli pristojbine ali prinose, imenovane v členu IV, s pretvezo, da jth bo plačal, ko bo imel sredstva.
Člen VIII - Kazni Vsakdo, ki stori kateri koli prestopek proti temu ukazu, bo, če bo spoznan pri zavezniškem vojnem sodišču za krivega, kaznovan z zaporom ali obojim,*-kot bo sodišče odločilo.
Uradi pokrajinske davkarije so začeli spet uradovati na vsem goričkem okrožju ln bodo po navodilih Zavezniške vojaške uprave sprejemali vse davke in pristojbine.
Plačilne pole so žp pripravljene in se mora takoj začeti s plačili davkov in pristojbin, kakor je določeno s splošno odredbo št. 1. Krajevni davčni uradi dajo vsakemu davkoplačevalcu tozadevna pojasnila in sprejemajo določene vsote v plačilo.
Davkoplačevalci, ki so za časa vojnega stanja in do 30. junija 1945 plačevali davke partizanskim organizacijam. naj ta dokažejo s primernimi dokj^lff, ki jih bo davkarij predložila za pregled pristojnim oblastem.
Od ponedeljka dalje bo vozil avtobus na centralno pokopališče iz Gorice ob 15. url; povratek s pokopališča ob 16. uri.
Izglt čez peti razred slovenske ljudske šole
Kdor rabi spričevalo in želi položiti izpit za peti razred slovenske ljudske šole, naj vloži pri vodstvu slovenske ljudske šole v Gorici v Šolskem domu prošnjo na nekole-kovanem papirju za pripust k zadevnemu izpitu. Prošnji je treba priložiti rojstni list.
Izpiti bodo 5. in 6. novembra ob 8. uri Kandidati morajo s seboj prinesti dve poli črtanega papirja in potreben pisalni pribor.
Nove osebne Izkaznice
Danes izdajajo v Gorici osebne izkaznice osebam s priimkom z za' četnimi Črkami CO, KO in HO; ju' tri v torek 30. oktobra bodo izdajali osebne izkaznice osebam z začetni' mi črkami CR, KR, HR.
Popravilo novega mosta čez Sočo
Predvidevajo, da bo s 3. novem' brom obnovljen železniški promet z Vidmom. Železniška direkcija v Trstu je izdelala vozni red, ki bo naslednji: glavni kolodvor v Gorici, odhod proti Trstu od 6.46, 14.2 in 18.10; odhod v Videm ob 6.38, 14.47 in 18.14; prihod lz Trsta ob 6.33, 14.44 in 18.8; prihod iz VidmU od 6.39, 13.55 in 18.4.
Rešitev sobotne križanke št. 14
Vodoravno: 1. Mestrovič; : proga; 3. IJnder (Johann); < as k, C. I. T.; 5. Rau, ali; 6. LJ (Ljubljana), ar; 7. oda, «vol; I cedra; 9. AH, kup; 10. hej, urt 11. Adolf.
Navpično:	1. monarhomahi
2. sa, le; 3. špekulacija; 4. trn 5. Rodos, odelo; 6. oge; 7. Vai car Vakuf; 8. 11, Ur; J. častihl« pen.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
IlllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllUllllllllllllllllllllllllllllllIll
Idealno kremo zo hitro in pri|eino brilje brez vode in čopiča.
L
CARLOS P. ROMULO
1.
PADEC FILIPINOV
Prinašamo zgoščen prikaz opisa umika zavezniških čet iz Filipinov, katerega je napisal sin slavnega boritelja za svobodo Filipinov, Carlos P. Romulosa, izdajatelj in urednik lista «M0-nila Heralde. Za svoje članke o vprašanjih Daljnega Vzhoda je dobil Pulitzerjevo nagrado. Bil je priča izpraznitve Manile, pohoda smrti po polotoku Ba-taan in umika no otoček Cor-regidor, od koder je v zadnjem trenotku odšel, ker je tako zapovedal vrhovni poveljnik general MacArthur. Njegov opis je visoka pesem junaštva in vztrajnosti ameriških in filipinskih vojakov, ki so se najprej upirali Japoncem v parkih na polotoku Bataanu, pozneje pa v predorih otoka eCorregidon pri vhodu v Manilski zaliv.
Bil sem zadnji, ki je zapustil Bataan. t
Ušel sem iz krvave klavnice, ker
so Japonci razpisali nagrado na mojo glavo in ker je general Mac Arthur mogel urediti, da sem v poslednjem trenotku odletel s staro Škatlo, katero smo po domače na-živali »leteča go#». Zastarela ropotija, ki se ni mogla dvigniti niti trideset metrov nad gladino Manil-skega zaliva, katerega je streljanje japonskih protiletalskih topov osvetljevalo v tisti usodni noči med osmim in devetim aprilom 1942, da je bil jasen kot ob belem dnevu, me je rešila ob padcu Bataana.
Doživel sem vso dobo umikanja po Bataanskem polotoku.
Pred svojim pobegom iz Bataana sem preživel štiri mesece v peklu. To vam bo mogoče zvenelo preveč dramatično, toda ne najdem nobene druge besede, da bi opisal Manilo, Corregidor in Bataan — tri ozko povezana dejanja peklenskega doživetja. Preživel sem štiri mesece v smrdečih jarkih Bataanskega polotoka fn v plesnivih predorih otoka Corregidor. Videl sem bitko za
Filipine, najprej ob strani generala Douglasa MacArthurja in pozneje ob boku generala Jonathana M. Wainrwrighta, katerega smo po domače nazivall »Zgubanca*, ki je prevzel mesto vrhovnega poveljnika na Corregidorju, ko je general .MacArthur odšel, da bi prevzel poveljstvo nad vsem jugo zahodnim tihomorskim vojnim področjem.
To je povest o usodi sedemdesetih milijonov Filipincev, ki so povezali svojo usodo z usodo Amerike, ko je udarila odločilna ura za slavno progasto zastavo Združenih držav. To je povest o usodi sedmih tisočev ameriških vojakov in pet in sedemdesetih tisočev Filipincev v boju proti dve sto petdeset tisoč Japoncev — boj brez upa na zmago, ki Je kopnel, čim več jih je padlo in čim več Japoncev se je valilo proti njim po strmih pobočjih Bataanskega polotoka. Videl sem filipinske mladeniče, katere sem osebno poznal, kako Jih Je sovražno orožje raztrgalo pred mojimi očmi — vse nas, ki smo, kot je dobro povedal neki ameriški fant lz Zapada, bili «v pasti kot podgane, toda umirali kot junaki*.
Te izkušnje so bile za mene več kot samo strašne sanje ker nisčm vojak po poklicu.
Preden se je vojna približala Filipinom in jih potegnila v svoj strašni vrtinec, sem bil Izdajatelj ln urednik časopisov, ki so tvorili vrsto med seboj povezanih listov. Imel sem vse, kar si je človek lahko zaželel v veseli in razkošni predvojni Manili, ki je bila resnično «Biser Vzhoda*: lepo ženo, štiri sinove in hišo v predelu Ma-late, kjer sem sprejemal prijatelje in znance iz vseh koncev sveta.
Vloga vojaka Je bila za mene prav takšno presenečenje kot je bil napad na Pcarl Harbor za Združene države.
• * *
Ni nam bilo treba dolgo čakati po napadu na Pearl Harbor.
Naslednji dan sem stal na balkonu palače lista »Manila Herald* in sem videl kako se prva sovražna letala spuščajo izza oblakov kot veliki jastrebi.
Štiri i n petdeset japonskih zračnih pošasti, ki so se srebrno lesketale v opoldanskem soncu, je letelo v dveh skupinah, v obliki črke V.
Med tuljenjem »Iren se je zlvalo blagoglasno zvonenje cerkva in oznanjalo poldan. T	r-
ščitena in nepripravljena je : "a Manila! pod sovražnimi letali — me-
nov, ki stojijo poleg razkošnih nočnih zabavišč, nebotičnikov, ki se dvigajo v zrak poleg priprostih hiš domačinov, starodavnost poleg modernosti, Vzhod poleg Zahoda.
Slišal sem osebje lista «Manila Herald*, kako se je živahno razpravljaje usulo iz uradov na široko cesto Calle Muralla, kjer so stali domačini v svojih snežno belih oblekah ln se stiskali k staremu španskemu ozidju. Žene so klepetale v senci pod akacijami v drevoredu. Mežikal sem v soncu — nekateri so odprli svoje sončnike, da bi se zavarovali pred sončno pripeko.
Pol ducata bradatih menihov je prišlo skozi vrata sosednjega zavoda San Juan de Letran, pogledali so v zrak, videli letala, hitro prijeli v roke kraje svojih dolgih belih tunik ln zbežali nazaj v poslopje.
Velemesto kot da bi se ustavilo. Vozovi cestne železnice ao bili kot prlmrli sredi poletne vročine na tračnicah. Avtomobili in dvokolesni vozički, katere so vlekli žilavi domačini so hiteli v stranske ulita. Prav za prav ni bilo nobene panike, vsakdo je samo »tal mirno in ogledoval letala.
Nekaj naših novo postavljenih
«to starodavnih ženskih samosti-. .protiletalskih topov je zalajalo
proti japonskim letalom, ki so f bližala. Letala so se samo mak*' kostno vznemirila, ne da bi zapy' stila formacijo. Zavedali so se, & so gospodarji zraka!
Niti eno naše letalo se ni dvif nilo, da bi jim šlo nasproti.
Vsi smo se čudili. Celo prejš*1^ teden smo videli skupino kakŠP' sto ameriških letal, ki so pono«*1' letala nad Manilo.
Kje so zdaj, ko so skupini jap0”' 'skih letal razdeljujeta nad naš^j' glavami ter se ena skupina °° pravlja proti Port Area, drill, proti Čamp Nichols, druga Pr<>, Fort MacKinley in poslednja P1^ ti Cavlte? Slišali smo eksplo**^ bomb in videli smo rdeče plarrk1^ in oblake dima, ki so se dvigal nebo.
Pozneje sem izvedel, da so Pr* v tem trenotku Japonci teh * letal — ki bi nam mogoče r«*^ Filipine — spreminjali v prah pepel na letališču Čamp Nlchol*. Čamp Clark. Tedaj je našlo
tudi mnogo delavcev in let*1 na teh letališčih. Japonci so naša letala, ko so bila razvršč® na letališču N. vrstah, eto bel dnevu,
(Nadaljevanje prihodnji