3 K 3 8 5 / I "4 O 1 9 9 X " TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje hrastnik - tnbovlje - zagorje - litija - radeče Številka 8, letnik 20 23. 04. 2009, cena 1,13 € WUriau! vZinoT. ^,0 š,ev!lk° 0 e>lmoznosi dobiti Sl •r»sp/ofyt! igs® mteprngsB, fj Samo: 031 726 814 JT smos f Aleš: 041 615 050 masažni aparati www.semos.si ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Poiääte več informacij na WWW.rsh.Si k Prml Pmi {tinilim Špegu z Melito / A (Mfe® Sia?®i7 as M® WPIVIS 1 f OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ j ZASAVC je medijski partner športne rekreacije v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije Jože OVNIK osrednja KNJIŽNICA pici ib: Morate prebrati: LC prejela okoljsko dovoljenje Poslovanje družbe Radeče papir d.d. Podjetje, moj čist! sosed? Regijski posvet za zasavske gasilke Intervju: Urša Senčar Poligon motorist 2009 Špegu z v Melito Zupevc A. Porednik: Kultura sanka Prvi triler v Zasavju A Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel, 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Maria Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanti Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 siti, polletna 13,52 EUR (3.240.00 srt). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UWWK UVODNIK jpr Te TV''aj imata skupnega svetovni JLVjdan knjige in likvidacija firme? Ha, v obeh primerih imate knjigo v rokah. Razlika je le, da si vsebino v prvem primeru izbirate sami, v drugem pa vam jo izbere delodajalec in če ste mahnjeni na kriminalke, boste v vsakem slučaju potešeni. In... v kriminalkah so kriminalci (skoraj) vedno razkrinkani in kaznovani in dobro premaga zlo majhne sive celice so zadovoljne. Pri kriminalni zgodbi, ki je zabeležena v delovni knjigi, pa zgodba nima niti slučajno srečnega konca...Pravica delavca, ki jo drži v rokah (praviloma so to delavci - 'neposredni proizvajalci' smo jim nadeli oznako že kdaj) je, da jo lista, obrača in jo poseduje, kajti delodajalcu ni več mar zanjo, ne za njenega imetnika. Pa so na Zboru delavcev v Kisovcu bodoči imetniki te literature dopovedovali vodilnim, da naj prekličejo likvidacijo, ki so jo razglasili lastniki in so izvedeli, da likvidacijo lahko prekliče le tisti, ki jo je razglasil. Torej - lastnik firme. Ja, le zakaj so se živcirali na zboru, si skrajšali popoldanski počitek - sebi in obema županoma in nervirali stečajno upraviteljico in predstavnike sestrske firme. Le zakaj? Da bi izvedeli, da ne bodo nič izvedeli, razen da bodo bogatejši za eno knjigo? Ha, pa praznik dela je pred vrati. To je ravno tako, kot bi praznovali dan majhnih zelenih možicev z enim očesom in še tem zaprtim in veliiiiiikimi usti, ki kar naprej tulijo: »Živel dan Marsovcev!« In... vsakemu bi dal ( v torek še) finančni minister Franc Križanič petsto evrov na mesec - ne ve se, od kod, zagotovo pa ne iz svoje žepnine - verjetno bi na RK dobili paket z nujnimi življenjskimi artikli (pa ne vsak mesec) in za en drobiž so pocenili vrtec in...ja,ja,ja - še vedno pa velja, da človek rabi pošteno plačilo za svoje pošteno delo - vsi tajkuni in menedžerji in tudi tisti, ki prejemajo plačilo za nedelo, so pri tem izvzeti - pa ne zgolj slučajno, kajti...ja, tudi v Zasavju jih imamo! Z zasedbo tovarne problem niti pod razno ne bo rešen. Beseda delavec pomeni človeka, ki dela in zato: 1. maj ni praznik dela, ampak je delavčev praznik! Ako ga lahko praznujete ker to ste, potem iskrene čestitke! Enako za 27. april, dan boja proti okupatorju, ki ima tudi svojo vsebino v imenu. Urednica Marta [UfL jT mtemA %e\jm me 7. 200^ Naslovnica: ^ Zasavčeva zasavska Vesna (Rezultat ustvarjanja l''Y Družinskega studia Las iz Zagorja ob Savi) ^ FUNfreitc Haiarö% prtjj%t ciboJ|,sto V četrtek 9. aprila so v družbi Lafarge Cement Trbovlje prejeli okoljsko dovoljenje od Agencije RS za okolje, ki jim dovoljuje uporabo alternativnih goriv. V sporočilu za medije so zapisali, da: »Po njem izpolnjujemo vse pogoje za obratovanje v skladu z 1PPC direktivo ter za uporabo alternativnih goriv pri proizvodnji cementa. Prejeto dovoljenje je dokaz, da smo v preteklih letih delali pravilno, zadoščenje za ves naš vložen trud, hkrati pa odgovornost, da nadaljujemo naša prizadevanja za boljše okolje. S tem so zagotovljeni vsi pogoji, da se bo več kot 130 letna tradicija pridobivanja cementa v Trbovljah nadaljevala. Še naprej pa bodo najpomembnejše vrednote cementarne skrb za zaposlene in tvorno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Lafarge Cement d.d. pričakuje, da se bodo s to odločitvijo pristojnega državnega organa tudi zaključile številne manipulacije s podatki in informacijami glede obremenjevanja okolja, ki so bile javnosti posredovane zadnjih nekaj let.« Njihova pričakovanja pa so se takoj pokazala za prevelika, saj se je že zvečer pred poslovno stavbo pojavil kup hlevskega gnoja, ki ga je predsednik društva Ekokrog Uroš Macerl s približno petdesetimi simpatizerji pripeljal s traktorjem in raztovarjenje pospremil z besedami. da si v Cementarni drugega ne zaslužijo in da se bodo pritožili na odločitev ARSO. »...napovedujem boj do konca. Če ne drugače, pa na cesti.« Po njegovem zadeva za njih še zdaleč ni končana. V Cementarni pravijo, da potrebna prilagoditev proizvodnega procesa za uporabo alternativnih goriv lahko traja še leta, saj imajo proizvodnjo prilagojeno le za sosežig ustrezno obdelanih plastičnih odpadkov in odpadnih olj. Zagorski župan Matjaž Švagan se je odzval z napovedjo poizvedovalnega referenduma o sežiganju odpadkov v LCT, ki naj bi ga v občini Zagorje izpeljali skupaj z volitvami poslancev za evropski parlament. Pozval je trboveljskega župana Bogdana Baroviča in hrastniškega župana Mirana Jeriča, da storita enako. Oba sta se distancirala od njegovega poziva, saj »kje so sedaj tisti, ki so cementarno prodali tujemu kapitalu, ki ga (razumljivo) zanima dobiček bolj, kot škodljivi vplivi na okolje« (trboveljski župan) in »lokalna skupnost lahko odloča le o zadevah, sprejetih v njeni pristojnosti - o odločitvi ARSO, ki je državni organ, torej ne ( hrastniški župan Miran Jerič). V tem času se je na delovanje aktivista Ekokroga Boštjana Pihlerja odzval tudi predsednik sindikata Lafarge Cementarne Trbovlje Etbin Marin z javnim pismom v imenu več kot dvesto zaposlenih delavcev v LC. V njem ugotavlja, da so Trbovlje (spet) na prvem mestu po brezposelnosti, zaposleni se sprašujejo »ali bo zaradi posameznikov, ki hrepenijo po medijski pozornosti (bog ne daj, da so v ozadju finančni motivi) in manipulirajo s podatki in občani, res še naprej nastajala škoda,« in » Ali jih morebiti plačuje kdo,...« Boštjan Pihler pa zatrjuje, da je njegov edini namen in motiv večja kakovost življenja, za katero so Zasavčani prikrajšani. Navaja podatek, da je LC na Ministrstvo za okolje poslala vlogo za dovoljenje, da «...za 2()0() odstotkov bolj onesnaži okolje z rakotvornimi težkimi kovinami in organskimi spojinami, kot dovoljuje slovenska zakonodaja.« Zanika tudi trditev, da bi proizvodnja LC začela upadati zaradi elektronskih sporočil aktivista Ekokroga. Po vsem tem dogajanju je očitno, da zgodbe še ni konec... MaH Nadzorni svet Rudnika Trbovlje-Hrastnik je na redni seji 9. aprila 2009 obravnaval poslovanje v letu 2008 in sprejel začasni poslovni načrt za leto 2009. Zaradi izredno neugodnih geomehanskih pogojev, v katerih je potekala proizvodnja, je RTH v letu 2008 dosegel 91 % planiranih količin premoga. Zapiralna dela v jamah so bila na nivoju plana, družba pa je v celoti uresničila kadrovsko socialni program. Nekoliko manj del, kot je bilo načrtovano, je bilo izvršenih na področju ekološko-prostorske sanacije površin. Zaradi delnega izpada proračunskih sredstev je bil celotni program zapiranja rudnika za leto 2008 uresničen v višini 91 %. Preteklo leto so zaključili s 7,5 milijona evrov izgube. Predsednik nadzornega sveta Milan Žnidaršič ni zadovoljen z nere-vidiranim letnim poročilom, s katerim se je seznanil NS, ker: «...je kopica številk v njem brez utemeljitve...« in glede na višino izgube ne gre izgubljati besed o tem, ali je vodstvo delo opravilo dobro ali slabo. Družba je za lansko leto izpolnila obveznosti iz naslova prednostnega odjema do Termoelektrarne Trbovlje. Podpisano je bilo pismo o nameri za nadaljnje sodelovanje, vendar pogodba o dobavi 460.000 ton premoga v letu 2009 s TET še ni bila podpisana. Odjemalec postavlja zahtevo po višji kurilni vrednosti premoga, ki ji lahko zadostijo v RTH le z izkopom v jami Ojstro, o čemer nadzorniki tokrat niso razpravljali. Premalo prihodkov je bilo ustvarjenega z zunanjimi storitva- mi. RTH je v letu 2008 odprodal hčerinsko družbo Toplarno Hrastnik. S kupnino od prodaje je RTH poplačal del glavnice dolgoročnega kredita, ki je bil namenjen financiranju izvajanja zapiralnih del ob začetku izvajanja Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik in razvojnemu prestrukturiranju regije. V okviru projekta Barbara, kot nosilca novih poslovnih priložnosti na površinah RTH, so potekale pripravljalne aktivnosti za izkoriščanje obnovljivih virov energij, predvsem lesa, sonca in geotermalne energije. Na seji so sprejeli tudi začasni Poslovni načrt RTH za leto 2009 in Program razreševanja presežnih delavcev RTH za leto 2009. Na podlagi sprejetega programa bo v letu 2009 razrešenih 132 delavcev. Ciljno število zaposlenih ob koncu leta 2009 je 490 delavcev. Ob zaključku leta 2008 je bilo v RTI 1 zaposlenih še 620 delavcev. V primerjavi z letom poprej se je število znižalo za 101 delavca. Po neuradnih podatkih pa naj bi direktor Direktorata za energijo, Janez Kopač sporočil, da so direktorju RTH Bojanu Klenovšku dnevi šteti...Mandat mu poteče leta 2010. Nadzorniki so pred težko nalogo zaradi dejstva, da naj hi zadnji dan letošnjega leta prenehali v Zasavju s kopanjem premoga in zaradi velike izgube v preteklem letu. Mt,n V torek. 14. aprila 2009, je bila z enotedensko zakasnitvijo, sklicana 18. redna seja občinskega sveta Občine Trbovlje. Dnevni red je obsegal 17. točk. Za začetek so svetnice in svetniki z dnevnega reda črtali 13. točko: Razširjena razprava - na pobudo občinskega svetnika Branimirja Bajdeta - uporaba petrolkoksa v Lafarge Cement d.d. Trbovlje. Omenjena točka je bila z dnevnega reda umaknjena, ker predlagatelj Branimir Bajde ni bil navzoč na seji komisije. Ker ni bilo podanega Predloga za izdajo predhodnega soglasja k imenovanju direktorja Centra za razvoj Trbovlje, so svetnice in svetniki umaknili tudi 16.i točko z dnevnega reda. Na tokratni seji so obravnavali prvi rebalans občinskega proračuna za leto 2009. Šlo naj bi na strani prihodkov za 7,7% dvig proračunskih sredstev, odhodki pa naj bi se povečali za 3,9%. Na račun odprodaje objekta Mehanike in Osnovne šole Alojza Hohkrauta naj bi prikazali cca 960 tisoč evrov presežka. Ta sredstva naj bi delno pokrivala obnovo OŠ Trbovlje. Tu se je zapletlo. Zvone Hribar, predsednik Komisije za gospodarstvo in proračun, je povedal, da je Komisija sprejela pogojno pozitivno mnenje na predlog rebalansa proračuna za leto 2009. Člani komisije so namreč soglašali z vsemi navedbami v rebalansu, razen s prodajo poslopja OŠ Alojza 1 lohkravta. Menil je, da bi bilo pametno, da Občinski svet sugerira županu, da ne proda omenjenega objekta. Dodal je še, da kapitalskih dohodkov v letu 2009 ne bo mogoče realizirati in naj se raje proučijo možnosti najema kreditov za obnovo OŠ Trbovlje. Po njegovem v danem trenutku ni čas za odprodajo premičnin, je pa primeren čas za zadolževanje. Zupan Bogdan Barovič je dejal, da je njegova vizija namenjena predvsem mladini. Postavljen je bil cilj, prenova osnovnega šolstva v Trbovljah. Poudaril je, da je nasprotnik vseh oblik zadolževanja, kljub recesiji in morda res ni pravi čas za prodajo nepremičnin. Zagotovil je, da bo upošteval mnenja svetnic in svetnikov, svojim vizijam pa se ne namerava odpovedati. Pod- župan Metod Kurent je pojasnil, da je občina dobila ogromno pripomb inšpekcijskih služb, ki zahtevajo obširno sanacijo OŠ Alojza Hohkrauta. Obnova bi zahtevala, po mnenju uradnega ocenjevalca, najmanj pol vrednosti objekta samega. Miloš Vengust je svoje nasprotovanje glede prodaje OŠ Alojza I lohkravta podkrepil z argumentom, da ima podpise dvanajstih svetnic in svetnikov, ki zaradi nameravane odprodaje OŠ Alojza Hohkrauta predlagajo amandma k 1. rebalansu proračuna za leto 2009 in zahtevajo, da se OŠ Alojza Hohkravta ne proda. Menil je, da bi morali predlog amandmaja dati na glasovanje in odvisno od rezultata glasovanja amandma tudi upoštevati ob sprejetju rebalansa. Amandma je bil sprejet s 14 glasovi svetnic in svetnikov. Nekaj zapletov je bilo tudi pri obravnavi Predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za Območje urejanja M 10/1 - del zaključek ulice Sallaumines. Branko Arnšek je podal proceduralne pripombe glede nekaterih navedb v Odloku sprememb in dopolnitev. Zdelo se mu je čudno, da je uvoz v parkirno hišo vrisan skozi že obstoječi stanovanjski objekt, ki je bil pred 15 leti tudi že poplavljen, kar v dokumentaciji ni omenjeno. Ugotovil pa je, da gre tudi za napačen vpis parcelnih številk. Svetnice in svetniki so menili, da gre zgolj za napake administrativne narave, ki bodo do naslednje seje odpravljene in bo obravnavani predlog mogoče sprejeti. Za leto 2009 bodo podelili tri občinska priznanja. Častni občan Občine Trbovlje bo tako za dosežke na glasbenem področju postal Miha Gunzek. Prvo junijsko nagrada pa bo prejelo Društvo čebelarjev Trbovlje, za dosežke na področju znanosti in tehnologije pa bo prvo junijsko nagrado prejel še Jani Knez. S 1. majem 2009 bodo starši za varstvo svojih otrok v trboveljskih vrtcih plačevali v povprečju 2% na mesec manj. Besedilo: M.A.Š. Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, je Gabriela Hostnik, referentka za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu Trbovlje in vodnica nordijske hoje, letos že šestič organizirala na stadionu Rudarja predstavitev nordijske hoje in test hoje na dva kilometra. Lepega sončnega popoldneva se je zbralo okoli dvajset udeležencev, različnih starosti, ki so prehodili pet krogov, trener Atletskega kluba Rudar, Pavle Kreže, je tudi tokrat meril čas, organizatorka je izmerila pulz takoj po končani hoji. Kdor je zamudil spomladanski preizkus, ga bo lahko opravil jeseni 22. septembra ali 15. oktobra. Morda bo kdo od udeležencev z vsakodnevno hojo nadaljeval in si tako pomagal obdržati ali izboljšati svoje počutje in zdravje. Besedilo in slika: Irena Vozelj -7 CÄ/n Najmočnejše podjetje v radeški občini je zagotovo družba Radeče papir d.d. Poslovni sistem Radeče papir sestavljata delniška in hčerinska družba, Radeče papir in Radeče papir Muflon. Radeče papir V podjetju Radeče papir tržijo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Izpod rok rade-ških papirničarjev prihajajo vrhunski papirji za vsakodnevno uporabo, tehnični papirji, umetniški papirji ter vrednostni in zaščiteni papirji z različnimi vrstami zaščit ter vodnimi znalci. Ponosni so, da je bil papir za slovenski tolar in slovenski potni list ter bio-metrični potni list izdelan v njihovi papirnici. Njihov papir pa je osnova za izdelavo bankovcev in drugih varnostnih tiskovin v mnogih deželah sveta. Radeče papir je v primerjavi z globalnimi družbami majhno, vendar specializirano podjetje. Njihova prednost je prilagodljivost in sposobnost hitrega odzivanja na želje in potrebe doma in kupcev doma in tujini. Prav zato smo o poslovanju in načrtih za nekaj podatkov poprosili direktorja splošno kadrovskega sektorja Janeza Pezdirca. V letu 2008 je družba prodala 49.700 ton papirjev in kartonov ter 8 mio kosov kartic ter s tem dosegla skoraj 49 mio prihodkov od prodaje, kar je 9% pod planiranim nivojem in za 3% več kot v letu 2007. Več kot 82 % celotne prodaje je realizirala na trgih izven Slovenije. Družba je zaključila leto z minimalnim dobičkom v višini 25 tisoč EUR. Zaradi povečanega povpraševanja po banknotnih in zaščitenih papirjih je družba presegla načrtovano proizvodnjo in prodajo teh papirjev. Proizvodnja vrednostnih in zaščitenih papirjev je bila polno zasedena na PS 5, del naročil za zaščitene papirje je bil realiziran na papirnem stroju 3, tako da se je prodaja vrednostnih papirjev povečala za 50 % glede na predhodno leto. Manjša od načrtovane pa je bila proizvodnja in prodaja premazanih in nepremaza-nih kartonov ter pisarniških papirjev, kot tudi kartic. Na trgu so ponudniki papirjev z dolarskega področja predstavljali dodatno konkurenco, Id je vplivala tako na obseg prodaje kot tudi na cene papirjev in kartonov. Za leto 2009 načrtujemo prihodke od prodaje v višini 48,2 milijonov EUR, kar je 2% manj od ocenjene realizacije v letu 2008. Poslovni stroški bodo za 10 odstotkov nižji od doseženih v letu 2008, tako da načrtovan bruto dobiček znaša 0,71 mio EUR , kar pomeni 1,5 % delež v čistih prihodkih od prodaje. Ključna naloga leta 2009 bo zagotavljanje likvidnosti in solventnosti družbe v pogojih finančne krize in recesije. To bo družba zagotovila z učinkovitim poslovanjem (proizvodnja, trženje), z refinanciranjem obveznosti, še posebej po najetih kreditih, z izkoriščanjem možnosti napovedanih ukrepov države. Za obseg planirane proizvodnje v letu 2009 načrtujemo 300 zaposlenih, kar je cca 3 % pod stanjem na dan 31.12.2008. Radeče papir muflon Poleg družbe RADEČE PAPIR d.d. je v Radečah tudi Radeče papir Muflon. Podatke o poslovanju in rezultatih nam je zaupal direktor Darko Bračič: »Za leto 2008 je družba načrtovala 6% rast poslovanja in 9,7 mio EUR prihodkov od prodaje. Po zaključku poslovnega leta 2008 ugotavljamo, da načrtovani cilji niso bili doseženi. Skupni prihodki znašajo 9.523.422 EUR in zaostajajo za načrtovanimi za 3%, so pa 3% višji kot v letu 2007. Družba je realizirala 64 % vseh prihodkov od prodaje na domačem trgu, delež izvoza pa se je v letu 2008 povečal za 3 % glede na preteklo leto. Prodaja proizvodov SEM predstavlja 52 % vseh prihodkov družbe, od tega je delež prodaje na domačem trgu 16 % in vključuje 4 % posrednega izvoza. Prodaja v države bivše Jugoslavije predstavlja 18 % delež, v Turčijo 6 %, Romunijo 4%, ČR 2 % delež vseh prihodkov. V tem letu smo vstopili na ruski trg, veliko aktivnosti pa je bilo osredotočenih na povečanje prodaje na tradicionalnih ciljnih trgih. Oddelek grafike je sicer nadaljeval visoko rast prodaje do meseca oktobra, vendar zaradi zmanjšanega povpraševanja ob koncu leta ni dosegel načrtovanih ciljev. Na trgu je še vedno prisotno zadržano povpraševanje in permanentni pritiski na zniževanje prodajnih cen. Popolna tržna usmerjenost in ohranjanje konkurenčne sposobnosti ostajajo ključni kriteriji v vseh procesih s ciljem povečati učinkovitost in zmanjšati proizvajalne stroške ter s tem vzdrževati korak s konkurenco. Finančni rezultat poslovanja Radeče papir muflon d.o.o. v letu 2008 izkazuje dobiček iz poslovanja. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 75.007,00 EUR. Družba RPM si v gospodarskem načrtu zastavlja cilj ustvariti prihodke iz poslovanja v višini 9.430.000 EUR, kar je 98 % v primerjavi z letom 2008.« Besedilo: Rudi Span P>©BÄEI1TI lÄSÄYCÄS Ne veste, kaj bi podarili svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ... PODARITE NAROČNINO ZA ZASAVCA! V Izpolnite naročilnico in napišite, za koga naročate časopis. Lahko nas tudi pokličete (03 54 52 666). Račun bomo poslali na vaš naslov. V trboveljskem Lafarge Cementu so v prvem kvartalu dosegli pričakovano prodajo, vendar so kljub temu po slabih dveh mesecih v četrtek, 09. aprila 2009 ponovno zaustavili peč. Razlog za zaustavitev peči so razmere na trgu in posledično polne zaloge klin-kerja in cementa, ponovni zagon peči pa je predviden po prvomajskih praznikih. Prodaja v prvih treh mesecih letošnjega leta je bila skorajda identična načrtovani. V letu 2009 sicer načrtujejo 12 odstotkov nižjo prodajo kot leto poprej, glavni razlog pa vidijo v gospodarski situaciji in slabši likvidnosti v gradbeni industriji. Iztok Virant, generalni direktor Lafarge Cementa, je ob zaustavitvi peči dejal: "Prodajne aktivnosti in oskrba naših kupcev bo potekala nemoteno, saj imamo dovolj zalog. V kolikor bi se aktivnosti v gradbenem sektorju pospešile, bomo peč zagnali prej. Zaposleni bodo v tem času redno prihajali na delo, saj bo vzdrževanje opreme, prodaja in odprema cementa nemoteno potekala. Ne glede na zmanjšan obseg aktivnosti v tem letu, v Lafarge Cementu izplačujemo našim zaposlenim polne mesečne prihodke v skladu s pogodbami in tudi v tem času ne bo nobenih sprememb. Nikogar ne bomo poslali na čakanje, kjer pa bo proces dela dopuščal, bomo izrabili del letnih dopustov, še zlasti v tednu pred prvomajskimi prazniki, zato bodo naši zaposleni, po dveh zelo zasedenih letih 2007 in 2008 tudi užili podaljšane prvomajske počitnice.” Vir: izjava za javnost DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK Objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA PREDMET PRODAJE: • Stanovanje št.1, dvosobno, prazno, v skupni izmeri 62,00 m2, ki se nahaja na naslovu NASELJE ALEŠA KAPLE 22 HRASTNIK, leto gradnje 1946. • Izklicna cena znaša 12 000 EUR (z besedo dvanajst tisoč evrov). • V izklicni ceni niso zajeti stroški davka na promet nepremičnin, stroški cenitve, oglasa, stroški sestave kupoprodajne pogodbe, overitev pri notarju, taksa za vpis v zemljiško knjigo in sestava zemljiško knjižnega predloga. Morebitni drugi stroški se plačajo posebej. • Lastnik nepremičnine je DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK. • Nepremičnina se prodaja po sistemu »videno kupljeno“. II. PODATKI 0 NEPREMIČNINI • Stavba, v kateri se nahaja nepremičnina je zgrajena na parceli št. 1583/2 k.o. Dol pri Hrastniku. • Stavba je vpisana v kataster stavb z identifikacijsko številko 1856-330, posamezen del stavbe pa z identifikacijsko številko 1. • Postopek vpisa stanovanja v Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča Trbovlje je v teku. • Stanovanje je prosto bremen in ni obremenjeno z drugimi stvarmi ali obligacijskimi pravicami, ki bi utegnile omejevati ali izključevati pravice kupca pri izvrševanju lastninske pravice na nepremičnini. • Prodaja se stanovanje s solastniškim deležen na skupnih delih in napravah objekta. III. POGODJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. 2. Ponudba mora vsebovati za fizične osebe naziv kupca in njegov točen naslov bivanja, EMŠO in davčno številko, državljanstvo, za pravne osebe naziv firme in sedež, davčno in matično številko, ponujeni znesek, plačilne pogoje in številko transakcijskega računa za vračilo varščine. 3. Ponujena cena ne sme biti nižja od izklicne cene. 4. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini, potrjeno od strani banke, fizične osebe kopijo osebne izkaznice ali potnega lista, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni. 5. Ponudniki vplačajo varščino na transakcijski račun družbe DOMEX d.o.o. HRASTNIK št. 02331-0019524402 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, s pripisom namena nakazila: Varščina za javno zbiranje ponudb. IV. TRAJANJE JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Javno zbiranje ponudb traja do četrtka 7.5.2009. Do navedenega datuma morajo pisne ponudbe z dokazili prispeti na naslov nepremičninske družbe: DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6,1430 HRASTNIK, priporočeno v zaprti ovojnici s pojasnilom »NE ODPIRAJ-JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA«, Ponudbe brez vplačane varščine in nižje izklicne cene ter pozno prispele ponudbe ne bodo obravnavane. V. SKLENITEV POGODBE Po pregledu vsebine ponudb in znani doseženi ceni bomo sklenili pogodbo o prodaji stanovanja z najugodnejšim ponudnikom. Ponudnikom, ki niso bili izbrani, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo najkasneje v roku 8 dni od izbora. V 15 dneh po tem mora plačati preostanek kupnine. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku in ne plača preostanka kupnine, se šteje da odstopa od nakupa nepremičnine, plačano varščino pa prodajalec zadrži kot skesnino. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno za nepremičnino. DOMEX d.o.o. si pridržuje pravico, da z nobenim od ponudnikov ne sklene pogodbe. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni po opravljenem izboru . Izročitev in prevzem nepremičnine bo opravljen v treh dneh po prejemu dokazila o plačilu celotne kupnine in vseh drugih stroškov. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije dobijo interesenti pri družbi DOMEX d.o.o. HRASTNIK, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK, tel 03 56 42 661. DOMEX d.o.o. HRASTNIK Direktor: Mag BORUT DOLANC “7 c\\/n PQdjjetp, moi üm» sosedi V četrtek, 9. aprila 2009 je bila v predavalnici DD Trbovlje okrogla miza z naslovom »Podjetje, moj čisti sosed?« Pripravila sta jo Ana Matoz Ravnik iz Pravno - informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC in Andrej Klemenc iz Slovenskega E - foruma, društva za energetsko ekonomiko in ekologijo. vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov. Kdo ima večjo moč da uveljavi svoje interese - podjetja ali posamezniki ali skupnosti? Slovenska zakonodaja tako za podjetja, kot tudi za posameznike in skupnosti predvideva določena pravna sredstva za uveljavljanje pravic in interesov v posameznih zadevah. Kot je navedeno v prejšnjem odgovoru, ima javnost v okoljskih postopkih na razpolago različne institute, na Ana Matoz Ravnik in Andrej Klemenc podlagi katerih lahko uveljavi svoje interese in zaščiti pra- vice. Kompleksnost reševanja okoljske problematike teme-Namen okrogle mize je bil pojasniti pravne vidike pravic ijj na kompromisih in dogovoru. Prav dogovor na lokalni, m obveznosti lokalnih podjetij na področju zmanjševanja državni ozir()ma globalni ravni> med vsemi llde,eženimi em.si, toplogrednih plinov, ki izhajajo iz Državnega načrta strankami) je ključen in omogoča uveljavitev interesov razdelitve emisijskih kuponov ter drugih predpisov s po- vseh v pOStopei, vključenih strank, dračja okolja. Večina podjetij se bo morala odločiti, kako naprej - zmanjšati obseg proizvodnje, investirati v tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, uporabiti alternativne vire energije ali na trgu dokupiti emisijske kupone. Kakšne učinke bodo ukrepi dejansko prinesli, je skorajda še neznanka. Tema je zanimiva za Zasavje, saj se prebivalci veliko ukvarjajo z ekološkimi problemi, kljub temu pa je bil odziv javnosti dokaj slab. Prosili smo Ano Matoz Ravnik, da odgovori na nekaj vprašanj. Posamezniki si prizadevajo tvorno sodelovati pri sprejemanju odločitev, vendar večkrat trdijo, da so informacije nedosegljive, da bi dokazali svoje trditve o škodljivem vplivu na okolje. Kaj bi jim svetovali? Javnost ima na podlagi Zakona o varstvu okolja pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja. Poleg tega ima pravico sodelovati tudi v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov (npr. okoljevarstvena dovoljenja in soglasja), ki se nanašajo na posege v okolje. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa, da mora biti prosilcu vedno dostopna informacija, ki se nanaša na podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, ki jih določa 1 10. člen Zakona o varstvu okolja. Prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo, pri organu, ki naj bi s podatkom razpolagal. Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Iz navedenega torej izhaja, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb Okrogla miza Ker tudi posamezniki lahko prispevajo k povečanju emisij s kurjenjem v individualnih kuriščih, kjer se ne dosegajo visoke temperature, to mnogokrat »občutijo« njihovi sosedje? Kako bo mogoče enaka merila postaviti za oboje, pravne in fizične osebe? Okoljske pravice in dolžnosti vseh oseb pri nas določajo različni zakoni in podzakonski akti, pri čemer je temeljni pravni akt na področju okolja Zakon o varstvu okolja. Ne glede na pravne predpise je dolžnost pravnih in fizičnih oseb, da odgovorno ravnajo z okoljem, tako v smislu učinkovite uporabe prostora, energije, varovanja okolja, kot tudi trajnostnega razvoja. V veliki meri je okoljska problematika odraz okoljske osveščenosti širše javnosti. Res je, da okoljske predpise preko zakonodajnih in drugih postopkov neposredno določa politika oziroma vlada, ki jo zavezujejo evropske smernice in predpisi. Prav ta veja oblasti je tista, ki tehta in postavlja merila za okoljsko odgovornost na eni strani fizičnih, na drugi pravnih oseb. V širšem pogledu je okoljska regulativa, ki se sprejema oziroma že udejanja v Sloveniji, odraz širšega političnega in strokovnega konsenza na globalni ravni. Danes se veliko razpravlja o pomenu mediacije, kjer naj bi se stranke sporazumele o rešitvi problema. Kako zavezujoči so dogovori za obe strani in kako se spori rešujejo, če katera od strani ne upošteva dogovora? Mediacija je prostovoljen in neformalen postopek mirnega reševanja sporov, v katerem se stranke v sporu, ob podpori nepristranskega posrednika, mediatorja, sporazumejo, da bodo iskale rešitev spora, ki bo ustrezala interesom vseh udeleženih. Ce navedeno prenesemo v okolje, govorimo o zeleni mediaciji, za katero je značilno, da se ne nanaša na individualne spore, temveč na okolje in v njem zastopane interese lokalnega prebivalstva. Uporablja se jo lahko pri sporih, ki nastajajo pri načrtovanju ali izgradnji objektov ali pri drugih posegih v prostor, ki potencialno lahko škodujejo okolju oziroma lokalni ekologiji. Po uspešno rešenem mediacijskem primeru stranke skupaj z mediatorjem sklenejo pisni dogovor, ki je podlaga za izvedbo posameznih formalnih postopkov. Kadar je dogovor sklenjen v obliki notarskega zapisa, je medsebojno pravno zavezujoč. V okviru sklenjenega dogovora se stranke tudi dogovorijo, kako bodo prevzete obveznosti izpolnile in kako bodo ravnale v primerih, če bo prišlo do nadaljnjih sporov. Prednost mediacije je ravno v tem, da se stranke same dogovorijo, kako bodo ravnale v primeru nadaljnjih nesoglasij. Da bi obranili vsaj trenutno stanje podnebja, kakšni posegi bi bili takoj potrebni? Podnebne spremembe so globalen in zapleten proces, ki ga tudi s takojšnjim ukrepanjem ne moremo kar »čez noč« ustaviti. Prav v tem je njihova največja grožnja, saj je to kar se z našim podnebjem dogaja danes posledica človekovih dejanj v preteklih desetletjih oziroma stoletju. Z ukrepanjem danes preprečujemo še večje spreminjanje podnebja in spremljajoče dejavnike, Id nas čakajo čez naslednjih deset, dvajset let. Evropska unija se je že leta 2007 zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za 20%. V okviru navedene zaveze je tudi 20% povečanje obnovljivih virov energije, kamor štejemo sončno sevanje, veter, vodni tok rek in potokov, biomaso, geotermalno energijo in 20% izboljšanje energetske učinkovitosti. Z navedenimi ukrepi naj bi preprečili grozeče povišanje globalne temperature za 2°C. Konec leta 2008 je bil tako predstavljen t.i. podneb-no-energetski sveženj, ki vsebuje zakonodajne predloge, na podlagi katerih naj bi se zgoraj navedene zaveze uresničile. Gre za spremembo sheme trgovanja z izpusti toplogrednih plinov, s pravicami do emisije toplogrednih plinov v obliki emisijskih kuponov. Večina dovolilnic za izpust toplogrednih plinov naj bi bila po letu 2013 odplačna s prodajo na dražbah. Nadalje naj bi se v shemo trgovanja s toplogrednimi plini vključilo še druge sektorje, npr. letalstvo. Predviden je tudi sprejem direktive o zajemanju in geološkem shranjevanju ogljika, pri čemer bodo industrijski obrati in termoelektrarne v prihodnosti lahko uporabljali tehnologijo za zajemanje in varno shranjevanje ogljikovega dioksida (C02 op.a.) v podzemnih geoloških plasteh. Direktiva o obnovljivih virih energije naj bi državam članicam določila ciljne vrednosti deležev obnovljivih virov energije, predvsem pri proizvodnji električne energije, pri ogrevanju stavb oziroma v prometu. Nadalje uredba o av- tUNŠIEKO © ---------------—-------1——-4 tomobilskih izpustih C02 določa, da se bo morala do leta 2012 povprečna količina izpustov za avtomobil iz današnjih 160g C02 na km znižati na 120g C02 na prevožen km. Vzrok segrevanja ozračja oziroma podnebnih sprememb so torej predvsem emisije toplogrednih plinov, ki so bile in bodo tudi v prihodnje posledica industrializacije Zemlje. Kljub temu naj bi bila stabilizacija koncentracije toplogrednih plinov v ozračju možna, morda ravno zaradi prizadevanja in sprejetih ukrepov Evropske unije. Vendar je pri tem nujno v ta prizadevanja vključiti tudi ostale velike onesnaževalce, med njimi ZDA, Avstralijo, Kitajsko, Indijo in druge. V Zasavju naj bi bila med največjimi emitenti C02 Termoelektrarna in Lafarge Cement. Menite da se bo zaradi njiju zrak pri nas še poslabšal? Kako lahko vpliva na ozračje povečana uporaba trdih goriv za zimsko segrevanje objektov, ki je bila že večkrat cenejši vir od tekočih goriv? V Lafarge cementu in Termoelektrarni Trbovlje si prizadevajo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov z uvajanjem alternativnih virov energije in s tem izboljšanju kakovosti zraka. V TET so primarni energent, rjavi premog iz lokalnega rudnika, deloma že začeli nadomeščati s sosežigom lesne biomase. V letu 2008 je bilo uporabljene cca. 36.500 ton lesne biomase, kar pomeni dobrih 7% vse proizvedene toplotne energije in zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 37.000 ton. V TET predvidevajo, da bodo z dodeljenimi državnimi subvencijami letno lahko proizvedli 5 % vse pri njih proizvedene električne energije iz biomase. Večja uporaba obnovljivih virov energije, kamor spada tudi biomasa, lahko uspešno nadomesti danes prevladujoče fosilne vire energije, vendar so zato potrebne dokaj velike investicije ter uvedba ustrezne tehnologije. Uporaba lesne biomase pri nas je še posebej perspektivna ravno zaradi velike gozdnatosti Slovenije. Povečana uporaba alternativnih virov energije, ki izhaja tudi iz zaveze EU in s tem zaveze Slovenije, bo zagotovo zmanjšala negativne učinke na podnebni sistem, predvsem pa pripomogla k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Besedilo in sliki: Irena Vozelj Kanalizacijska povezava zaključena V zadnjem mesecu in pol je bil na cesti Riklov most Marno promet precej oviran, saj so polagali cevi kanalizacijskega sistema. V prvih dneh aprila so po opravljenem delu lepotne napake na cesti zakrili tako, da so asfaltirali celo polovico cestišča, pod katerim teče povezava. Pa tudi trajnost asfalta bo tako daljša. Besedilo in slika: Tanči Moljk Prva radeška seja OS letos V četrtek, 9. aprila 2009 je v občini Radeče potekala 1 7. redna seja občinskega sveta, na kateri so obravnavali kar sedemnajst točk dnevnega reda. Po seji smo kot vedno poprosili župana Matjaža Hana za njegov komentar o poteku seje. Današnja seja je prva v tem letu. Kako ste danes krmarili med sprejemanjem odlokov? Glede na to, da je bila danes res prva občinska seja letos, je bilo temu primerno veliko število točk na dnevnem redu. Kljub temu so naše strokovne službe pripravile odloke tako, da ni bilo vsebinske razprave in so bili vsi odloki in točke soglasno sprejeti. S tem sem zadovoljen. Seveda pa ni šlo brez dveh pomembnih točk. Govorili smo o ceni vrtca. Glede na zakonodajo in pripombe nekaterih svetnikov na prejšnjih sejah, smo morali cene vrtcev oblikovati tako, da smo določili dve starostni obdobji. Gene so se nekoliko povečale, tudi vpis je večji, upam le, da povišanje naših občanov in občank ne bo preveč prizadelo in se zavedam, da je vsak euro danes težko zaslužen. Obenem pa mora tudi občina dobro upravljati z svojim denarjem. Kakšno je stanje na področju Posavja? Glede Posavja oz. Razvojnega centra zadeve tečejo nemoteno. Pokrajine pa... Videli bomo, kaj bo država na tem področju storila. Verjetno pa 14 pokrajin, kot je bilo predvideno v prejšnjem mandatu, vlada ne bo sprejela. Na seji ste spregovorili tudi o težavah nekaterih gospodarskih družb in firm. Kakšna je vloga občine pri reševanju le - teh? Zavedam se, kaj pomeni biti župan v teh težkih časih in kaj pomeni vsako delovno mesto v Občini Radeče. Zato nudim pomoč kot župan in kot poslanec v državnem zboru vsakemu podjetju, ki me v občini Radeče in Laško prosi za to. V tem trenutku pa, hvala bogu, nismo opazili osipa zaposlenosti v občini Radeče - razen v Intimi. Tam se težave vlečejo že vrsto let. Obiskal sem to podjetje in delavkam ponudil pomoč, ki jo lahko da občina. Seveda pa sodelujem s Papirnico Radeče v tem, kako premostiti težave in obdržati vsako delovno mesto v občini Radeče. Posodobitev Titove ceste je v teku, kaj lahko še dodava tej obnovi na pot in v prošnjo občankam in občanom? Zaenkrat moram reči, da so dela v polnem teku in da so ob tem občanke in občani zelo strpni in razumevajoči. Zato prosim, da še v naprej v takem stilu tudi ostanejo. Seveda bo še prišlo do nekaterih težav, vendar verjamem da bomo ob koncu vsi zadovoljni. Besedilo: Rudi Span Pak 4 pakira V Pak 4 kartonaža se je 3. aprila 2009 pričel postopek o likvidaciji tovarne na zagorski lokaciji v Kisovcu. Skupina Valkarton, ki ji pripada tudi zagorska družba od skupaj šestih, je v lasti hrvaškega Belišča. Predstavniki skupine Valkarton in zaposleni v Pak 4 dobro vedo, da je bilo v likvidacijo potisnjeno »zdravo podjetje«, saj so lansko poslovno leto končali pozitivno. Pri tem se jim je pridružilo tudi invalidsko podjetje, kjer je zaposleno 55 delavcev, od tega 20 invalidov in to zaenkrat ostaja. Odločitev uprave za likvidacijo in prekinitev delovnega razmerja 72 delavcem, temelji na dejstvu, da so v prvih treh mesecih letošnjega leta od kupcev prejeli za tretjino manj naročil. Zaposleni so se po obvestilu o likvidaciji zbrali na zboru delavcev, kjer so jasno izrazili svoje nestrinjanje z odločitvijo uprave. Prisotna je bila tudi likvidacijska upraviteljica Anica Škerl, tehnični direktor Franci Mivšek, Dušan Rebolj, sindikalist iz Pergama in oba župana - zagorski župan Matjaž Švagan in trboveljski župan Bogdan Barovič. V obeh občinah se bo zaradi likvidacije podjetja povečalo število brezposelnih. Mali Pri Damjani že vse cveti in kipi V teh dneh so obiski vrtnarij že v polnem teku. Ljubitelje cvetja in sajenja na domačem vrtu kar potegne do najbližjih vrtnarij - na ogled ali pa nakup. Tako je tudi na Marnem, kjer pri Damjani Napret že vse cveti in kipi v zasaditvah visečih in normalnih korit. »Letos je moderna vijoličasta barva«, pove vedno nasmejana Damjana, ki ponudi tudi brezplačno revijo Cvetje za poletje, kjer dobimo še dodatna navodila in ponudbe za leto 2009. Besedilo in slike: Fanči Moljk za avc OBČINA TRBOVLJE ČESTITKA Drage Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani, cenjeni Zasavčani! Ob 27. aprilu, Dnevu upora proti okupatorju vam iskreno čestitam in vam želim, da bi prazničen dan preživeli v prijetnem vzdušju in v krogu svojih najdražjih. Bogdan BAKOVIČ ŽUPAN Mfigpol • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ ^ <*> gj možnostjo sponzoriranja iwlanitß UtCLn 1 • trženje in produkcija za gospodarsko ■ ^ w interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP „ . E-mail: atv.signai@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 3 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! en ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 za avc Podjetniški kotiček Irene Meterc 1. evropski teden podjetništva Prvi Evropski teden podjetništva, ki se bo odvijal od 6. do 14. maja 2009, je kampanja za spodbujanje podjetništva po Evropi in informiranje podjetnikov o podpori, ki jim je na voljo na evropski, državni in lokalni ravni. Podjetniki bodo prejeli vrsto informacij, nasvetov, podpor in idej, ki jim bodo pomagali pri nadaljnjem razvoju dejavnosti. J! 1. EVROPSKI TEDEN Mf PODJETNIŠTVA'09 : MALA PODJETJA. VELIKE IDEJE Skozi vse leto 2009 se bodo odvijale prireditve za informiranje, pomoč in povezavo obstoječih in potencialnih podjetnikov ter jim pomagale pri razvoju novih idej in uporabi personaliziranih informacij in podpore. Teden podjetništva spodbuja in podpira podjetnike k razvoju vseh njihovih potencialov. Prav tako predstavlja priložnost za spodbujanje potencialnih podjetnikov, da »zavihajo rokave« in začnejo uresničevati svoje cilje. Evropski teden podjetništva usklajuje Generalni direktorat Evropske komisije za podjetništvo in industrijo, večino prireditev in dejavnosti, ki se bodo odvijale v Evropskem tednu podjetništva, pa organizirajo poslovne organizacije, ponudniki podpore, regionalne in lokalne oblasti ter drugi iz sodelujočih držav. Teden poiljetništva je eden od ukrepov za udejanjanje Listine Small Business Act (Listine o malih podjetjih) in prvi vseobsegajoč okvir za podjetniško politiko za Evropsko unijo in njene države članice. Cilj tedna podjetništva je: Informirati: ponuditi in razširjati informacije o tem, kakšne ukrepe ponujajo Evropska unija in nacionalne oblasti za podporo malim podjetjem. Podpirati: oblikovati partnerstvo med Evropsko unijo in podjetniki s poudarkom, da je Evropa močnejša z bolj konkurenčnimi podjetniki in da jih Evropska unija podpira ter jim je pripravljena svetovati. Motivirati: motivirati obstoječe podjetnike k razširjanju pričakovanj ter nadaljnjemu razvoju in rasti njihovih podjetij. Deliti: oblikovati ideje in deliti izkušnje podjetništva in podjetnikov. Spodbuditi: prepričati mlade, da je podjetništvo privlačna možnost za kariero. V okviru tedna podjetništva bodo organizirani številni seminarji in delavnice. Brezplačna kombinirana seminarja z okroglo mizo bosta potekala v Austria Trend Hotelu v Ljubljani (poleg WTC). V sredo, 6. maja, bo potekal seminar z naslovom »Od ideje do podjetja«, ki bo združil tematiko ustanovitve podjetja, rasti v podjetju, s poudarkom na dizajnu, ter prikazal obstoječo podporo podjetništvu. V tem dnevu se bodo nizali zanimivi ljudje, praktični opisi bodo popestrili nekajurno druženje. V četrtek, 7. maja, pa bo potekal seminar z naslovom »S trebuhom za kruhom«, ki bo združil tematiko rasti podjetij, njihovih poslovnih strategij, možnosti financiranja ter prikazom obstoječe podpore podjetnikom pri širjenju njihovega poslovanja preko državnih mej. Strokovnjaki s posameznih področij, povezanih s prodorom na tuje trge ter predstavniki institucij bodo ne učeno, ampak na poljuden način predstavili možnosti in priložnosti podjetnikom in drugi zainteresirani javnosti. Oba seminarja organizira Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, ki je poleg GZS nacionalni kontakt za koordinacijo slovenskega dela I. evropskega tedna podjetništva '09. Več o seminarjih in prijavi lahko najdete na www.podjetniski-portal.si. Regionalni center za razvoj je gostil partnerje iz BiH Predstavniki Regionalnega centra za razvoj so se v marcu 2009 kot vabljeni predavatelji udeležili četrte konference poslovnih inkubatorjev v Bosni in Hercegovini v Mostarju. Gre za nadaljevanje dobrega večletnega sodelovanja z razvojnimi agencijami iz te države, v okviru katere je Regionalni center za razvoj lani izvajal tudi program strokovne pomoči pri razvoju in pospeševanju podjetništva. Marčevske konference z naslovom Institucionalna podpora podjetništvu v BiH so se udeležili predstavniki podpornih institucij iz vse BiH in tudi nekaj predstavnikov podpornih institucij iz ostalih držav članic EU. Direktor RCR Tomo Garantini je na konferenci govoril o izkušnjah s podjetniškimi inkubatorji ter predstavil tudi širšo zgodbo regionalnega razvoja - o vlogi razvojne agencije v regiji, sodelovanju z občinami ter ostalih spodbudah za razvoj podjetništva (garancijske sheme itd.). Nadaljevanje konference poteka ta teden v obliki študijske poti in delavnic, ki so za predstavnike oblasti in razvojnih agencij iz Bosne in Hercegovine pripravljene med 20. in 23. aprilom 2009 v Zasavju. Teme tega srečanja so poslovni inkubatorji, tehnološki parki in poslovne cone. Predstavniki BiH spoznavajo delovanje RCR - vse stebre delovanja (gospodarstvo, mednarodno sodelovanje, ČV), poudarek pa je tudi tokrat na podjetniških inkubatorjih in obrtnih conah. Delegacijo iz BiH je zanimal tudi način sodelovanja regionalne agencije s sosednjimi občinami, v sredo zvečer naj bi se jim namreč pridružili tudi predstavniki zasavskih občin. RCR je zanje organiziral tudi predstavitev in ogled Tehnološkega parka Ljubljana. IM. @ Mrest Poznate naj prostovoljca? Izpolnite glasovnico za naj prostovoljca zasavske regije -navedite le eno ime. Veste za društvo, ki je naj društvo? Izpolnite glasovnico za najboljšo nevladno organizacijo (društvo) zasavske regije (ime enega) Eno ali drugo glasovnico ali obe pošljite na naslov Časopis Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Na lestvici vodijo: »naj društvo« 1. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 2. Turistično društvo Čemšenik 3. Medgeneracijsko društvo Sonček Zagorje »naj prostovoljec« 1. Viktorija Bočko - Združenje za vrednote NOB Trbovlje 2. Stanislava Radunovič - Turistično društvo Čemšenik 3. Božena Prestor- Medgeneracijsko društvo Sonček Zagorje Glasujte in dajte priznanje prostovoljnemu delu v zasavskih društvih, ustanovah in zasebnih zavodih. S svojimi glasovi nagradite tudi organizacije - društva. Za glasovanje boste nagrajeni tudi vi, glasovalci, saj boste, z malo sreče pri žrebanju glasovnic, lahko postali dobitnik katere od naših praktičnih nagrad. Tokrat se je sreča nasmehnila Jožici Šmid, Šuštarjeva 3, 1420 Trbovlje Čestitamo! (majico Zasavca bo prejela po pošti) In...zapomnite si datum: 27. november 2009. Veljavne bodo samo glasovnice, izrezane iz Zasavca! MaH Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^Mrest GLASOVNICA ZA NA.I PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 08/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi ^ Mrest Ifa Naložba v vašo prihodnost • »UAIMDHMmsVOOAtVl GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 08/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Pomembno obvestilo! A & V zadnjem mesecu je bilo Društvo za pomoč trpečim in bolnim - Rdeči noski večkrat obveščeno, da se v bližini nakupovalnih središč in na raznih javnih dogodkih na območju Ljubljane in Kranja pojavljajo ekipe, ki se pretvarjajo, da z nagradno igro zbirajo sredstva za Rdeče noske. POECI N#SI(I Obveščamo vas, da ti ljudje, ki imajo običajno s sabo cekar, v katerem so srečke, niso nikakor <••»'••<<< povezani z Rdečimi noski, temveč se lažno izdajajo za naše podpornike. Opozarjamo vas, da izdelkov od teh oseb ne kupujete, temveč takoj obvestite policijo, če naletite nanje. Vse promocijske dejavnosti društva izvajajo ljudje, ki nosijo priponke, da so člani društva, se na vašo željo identificirajo in vam ob nakupu penastih noskov ali majice izdajo original račun društva. Društvo ne izvaja nagradnih iger. Vse tovrstne dejavnosti so poprej tudi najavljene na naši spletni strani. Rdeči noski I© pgUflVčAJO Hfrastnlšfei %m&i sm pciiv^čali m%i% ilanslv/o, Člani Združenja borcev za vrednote NOB Hrastnik so imeli letno skupščino v poslovni dvorani na Logu v torek, 24. marca 2009. »Iz poročil je bilo razvidno, da smo opravili veliko dela.« je dejal predsednik Jože Zorčič. »Dobili smo precej pohval, tudi s strani občine, saj je naša starostna struktura zelo visoka.« Predsednik hrastniških borcev Jože Zorčič V letu 2008 so posvetili pozornost 60 - obletnici ZZB NOB, pa tudi drugim praznikom, proslavam, pohodom, spominom... Bilo je kar 31 aktivnosti. Člani se lahko oh ponedeljkih in četrtkih dopoldne oglasijo na sedež društva, če potrebujejo pomoč oziroma nasvete. Bogat je tudi delovni program za leto 2009, ko bodo skrbeli za spomenike, hodili na prireditve, pohode. »Med drugim nameravamo v treh etapah prehoditi celo pot NOB, ki poteka po meji občine,« je povedal Jože Zorčič. V letošnjem letu je bilo stanje članstva NOB po KS naslednje: Rudnik -311, Dol 172, Steklarna 59. Sprejeli pa so 49 novih članov. Hrastniško Združenje borcev NOB lepo sodeluje z Glasbeno šolo, z obema godbama, s planinci, z občino... Želijo pa si več sodelovanja s šolo, Turističnim društvom, Foto klubom in Centrom za socialno delo. Besedilo in sliki: Fanči Moljk posvet: m šasavsfee in posavske gasilke 2009, Gasilska zveza Trbovlje je zadnjo soboto v marcu organizirala vsakoletni posvet posavsko-za-savske regije, na katerem se je zbralo precejšnje število gasilk iz gasilskih zvez: Brežice. Krško, Trbovlje, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Na posvetu se je zbralo 29 domačih gasilk iz GZ Trbovlje, 4 iz GZ I Irastnik, 8 iz GZ Zagorje, 9 iz GZ Sevnica, 10 iz GZ Krško in 6 iz GZ Brežice. Najprej je bilo predstavljeno delo in aktivnosti trboveljske gasilske zveze, ki združuje 674 članov in članic. Delujejo v prostovoljnih gasilskih društvih Trbovlje-mesto, Čeče, Dobovec in Klek ter prostovoljnih industrijskih gasilskih društvih Rudnik Trbovlje, Strojegradnja Trbovlje, Termoelektrarna Trbovlje in Lafarge Cement Cementarna Trbovlje. Pozdravne besede je navzočim namenila Mojca Umek, spregovorili pa so še Pavel Nemet (predsednik GZ Trbovlje), Ivan Potočnik (Predsednik regijskega sveta Zasavske regije), Tatjana Plaskan (članica Sveta članic;savinjsko-šaleška regija) in Martina Živič (predsednica članic posavske regije). Romana Rupar, psihologinja, ki že dolga leta dela v obrambnem sistemu, je predavala o prevenciji pred stresom. Načelnica oddelka za psihološko dejavnosti v poveljstvu sil Slo- »Gasilska« gasilska venske vojske je predstavila, kaj stres pravzaprav je in od kod izvira, pa tudi njegove osnovne zakonitosti in pokazatelje. Zlasti dolgoletni gasilci so doživeli in videli že veliko pretresljivih požarnih situacij in različnih nesreč, tudi s smrtnimi izidi, kar pa v človeku nedvomno pusti močan pečat. Po končanem predavanju so se udeleženke odpravile proti Delavskemu domu Trbovlje, kjer jih je pričakal Perkman-deljc s polno košaro tradicionalnih slastnih mandeljčkov in jih popeljal na ogled predstavitve Trbovelj. Bile so gostje Revirskega muzeja in rudarskih stanovanj. Ogledale so si Marijino cerkev, nato pa je sledila zaslužena pogostitev in prijetno druženje. Izvleček iz prispevka Doroteje Jazbec Smučarji zmmti -- Težko je bilo poročati predsedniku Smučarskega društva Hrastnik o smučarski sezoni 2008/09, če pa je trajala le nekaj zadnjih dni v januarju. «Seveda pa smo bili kljub temu na sezono dobro pripravljeni,« je dejal Ivan Potrata na občnem zboru 2. aprila 2009. V zadnjih letih so v Rajski dolini zamenjali napenjalno in vlečno vrv, pregledali in pleskali konstrukcije, zaščitili betonske temelje... Vse to in še več vzdrževalnih del je potrebno opraviti za strokovno-tehnični pregled Ministrstva za promet, da izda dovoljenje za obratovanje. Zahtev je vedno več, saj je potrebno zagotoviti na smučiščih varnost. K temu spada tudi izobraževanje, ki si ga pridobivajo na seminarjih. Za mizo predsednik Ivo Potrata in Anita Greben Problem bi bil rešen, če bi imeli umetno zasneževanje. Pa so se te sanje razblinile, odkar vemo, da EU finančno ne podpira smučišča, če so pod tisoč metri. Pogovor je tekel tudi o nabavi prenosne žičnice za otroke, saj se v spodnjem delu smučišča sneg vedno zadržuje dalj časa. Pa ni denarja. Glede na to, da je ta predel Kala res rajski in se vedno zadržujejo na tem koncu predvsem mlade družine, bi se problem prenosne žičnice lahko nekako rešil! Zaslužni za hrastniško smučarijo - Potrata, Klenovšek in Kolar Kal brunarica: Na tem delu Rajske doline ostaja sneg najdlje Člani SD so razpravljali tudi o motečih dejavnikih v okolici Rajske doline kot so motorne sani, motorji in štirikolesniki. Prevladalo je stališče, da bi se z njimi dogovorili in jim odredili določen predel Kala. Smučarsko društvo deluje že 25 let in pomeni v hrastniški dolini pomembno dejavnost. V snežnih sezonah organizirajo poleg vsakodnevnega smučanja še smučarska tekmovanja za odrasle in mladino, smučarske tečaje in so sploh center združevanja. Za to vložijo nešteto prostovoljnih ur. Samo predsednik jih ima preko 1340, drugi pa nekoliko manj. To so razna čiščenja, poseka grmovja, pomoč pri košnji i.t.d. Morali pa bi nekaj ukreniti glede povečanja članstva, saj jih je le 25 in na teh leži vse delo. Marsikdo bi bil lahko vsaj podporni član, če že delati ne utegne. Zato ljubitelje Rajske doline vabimo, da se včlanijo, tako da pokličejo GSM 040 539 502, pišejo na: kolar.drago6@ gmail.com ali sc prijavijo med obratovanjem na smučišču. Slika in besedilo: Fand Moljk Člani Turističnega društva Hrastnik so imeli letni občni zbor na ponedeljek, 30. marca 2009, pri Gurmanu na Dolu. Tako vsako leto obiščejo drugega gostinca, saj menijo, da je treba sodelovati z vsemi v občini. Jolanda Gobec vodi finančna vprašanja, Mojca Greben pa je predsednica TD Iz poročila predsednice Mojce Greben je bilo razvidno, da so program večidel uresničili. Posebno odmeven je vsakoletni pohod, že osmi po vrsti, po zanimivih točkah, ki so premalo poznane. Prav tako strokovna ekskurzija izven kraja, hortikulturno izobraževanje in ocenjevanje, prireditev Veselje je pri nas doma... Uspešno organizirajo tudi Sovretov pohod, kjer se še posebno izkaže sodelovanje z drugimi društvi. Zupan občine Miran Jerič je pohvalil dejavnost društva, saj je vedno manj takih, ki bi delali na pro- stovoljni bazi. In opozoril na popularizacijo hrastniškega muzeja, ki je imel v preteklem letu kar 3()()0 obiskovalcev, če štejemo še udeležence ustvarjalnih delavnic. Jolanda Gobec pa je spomnila na Društvo za razvoj podeželja Zasavje, kjer se lahko društva v manjših krajih združijo in skupaj napravijo program, za katerega bi lahko dobili evropska sredstva. Besedilo in sliki: Tanči Moljk wbij Zasavski muzej Trbovfje je 11. marca letos vabil na ogled razstave Od štolma do šahta - o rudniških vhodnih objektih v hrastniškem muzeju, a si jo je v enem mesecu ogledalo le šest domačinov. Skupina štajerskih upokojencev v hrastniškem muzeju Na straneh Zasavca smo že večkrat povedali, da je hrastniški muzej odprt vsak dan od 9. do 12. ure - razen petka in še popoldne od 16. do 18. ure ob torkih in sredah; obveščajo tudi drugod, pa mnogi še vedno niso seznanjeni s to informacijo. Zanimivo je, da so nadvse navdušeni nad urejenostjo muzeja obiskovalci, ki prihajajo iz drugih krajev. In navadno jih pripeljejo Zasavčani, ki živijo kje drugje. Na tako skupino smo naleteli v četrtek, 16. aprila 2009, ko si je ogledala razstavo pa marionete pa arheološke eksponate..., pod strokovnim vodstvom Nevenke Hacin skupina upokojencev iz Maribora. O preteklosti I Irastnika bodo odslej vedeli več kot marsikateri domačini. Pa bi se lahko ponašali na svoje korenine. Če bi jih poznali. Razstava bo odprta do junija 2009. Besedilo in slike: Tanči Moljk za avc V soboto, 25. aprila 2009 Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje in Združenje borcev za vrednote NOB Hrastnik. Trbovlje in Zagorje, na podlagi listine o medsebojnem sodelovanju že drugič organizirajo tradicionalni pohod na Kum z družabnim srečanjem, s katerim bodo vsi udeleženci počastili spomin na 27. april, dan upora proti okupatorju.. Vsi, ki se nameravajo udeležiti pohoda, se lahko organizirano podajo na pot iz naslednjih treh smeri: iz Hrastnika od cerkve v Podkraju, iz Trbovelj pri savskem mostu od odcepa za Kum in iz Zagorja pri Sklendrovcu od Boriškove žage. Pohodniki se bodo z vseh navedenih lokacij odpravili na pot ob 7.00 uri. Vse, ki se ne nameravajo udeležiti pohoda, želijo pa biti prisotni na slovesnosti, pričakujejo na Kumu ob I 1.00 uri, ko se bo pričela slovesnost s kulturnim programom. Pohod veteranov z družabnim srečanjem so omogočile občine Hrastnik Zagorje in Trbovlje. M.A.Š. Zveza kulturnih društev Hrastnik in JSKD - območna izpostava Trbovlje bi lahko mesec april označili kot mesec revij za otroške in odrasle pevske zbore. Tako je bila revija otroških in mladinskih pevskih zborov že v ponedeljek, 6. aprila 2009, ko so nastopili v dvorani DD otroški in mladinski zbori z Dola in Hrastnika. Prireditev pa je popestril še plesno pevski krožek Mravljice iz vrtca v Hrastniku. V ponedeljek, 20. aprila, pa je bila v DD revija odraslih pevskih zborov, kjer so peli pevci z Rudnika in iz Steklarne, mešani zbor z Marnega in ženske z Dola. Sodelovala je tudi vokalna skupina Plavica, program pa je na obeh revijah povezovala Karmen Kopušar. »Imeli smo tudi strokovne spremljevalce,« je povedala Lilijana Oplotnik s KRCa, »ki so se na koncu pogovorili z zborovodji, strokovne ocene pa bodo poslali kasneje.« Besedilo: Fanči Moljk Člani Medgeneracijskega društva Upanje, ki deluje v Trbovljah že vrsto let, se zavedajo problema jemanja zdravil v starejši življenjski dobi. zato bo v torek. 5. maja ob 17.00 uri organiziralo predavanje o tej temi v občinski sejni sobi v Trbovljah. Tako je bila revija otroških in mladinskih pevskih zborov že v ponedeljek, 6. aprila 2009, ko so nastopili v dvorani DD otroški in mladinski zbori z Dola in Hrastnika. Prireditev pa je popestril še plesno pevski krožek Mravljice iz vrtca v Hrastniku. V ponedeljek, 20. aprila, pa je bila v DD revija odraslih pevskih zborov, kjer so peli pevci z Rudnika in iz Steklarne, mešani zbor z Marnega in ženske z Dola. Sodelovala je tudi vokalna skupina Plavica, program pa je na obeh revijah povezovala Karmen Kopušar. »Imeli smo tudi strokovne spremljevalce,« je povedala Lilijana Oplotnik s KRCa, »ki so se na koncu pogovorili z zborovodji, strokovne ocene pa bodo poslali kasneje.« Besedilo: Fanči Moljk OBČINA TRBOVLJE ČESTITKA Drage Trboveljčanke, dragi Trboveljčani, spoštovani občani sosednjih občin! Ob 1. maju, prazniku dela, vam iskreno čestitam in vam želim prijetne praznične dni v krogu vaših najdražjih! Bogdan BAKOVIČ ŽUPAN Hlfšfea $&mm. mmm Zmm Povezovanje mladih na podeželju ima dolgo tradicijo. Aktivni so bili že naši starši in stari starši. Mladina s podeželja vedno znova išče nove izzive in te izzive ji pomaga uresničevati Zveza slovenske podeželske mladine. Na eni strani nudi druženje, izobraževanje, preživljanje prostega časa s podobno mislečimi, hkrati pa je občutljiva na težave in probleme, ki tarejo mlade s podeželja. 4. aprila 2009 je bila za novo predsednico Zveze imenovana Urška Senčar s Čeč, sicer zaposlena na Kmetijsko gozdarski zbornici v Ljubljani. Povprašali smo jo o nastanku in delovanju Zveze ter o tem, kako jo namerava voditi v naslednjih dveh letih. Nam lahko poveste nekaj informacij o zgodovini in nastanku Zveze? Predhodnica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je bila Zveza slovenske kmečke mladine (ZSKM). Prvi korak k ustanovitvi Zveze slovenske kmečke mladine so naredili mladi v mladinski organizaciji (ZSMS) na konferenci v Žalcu 29. februarja 1988. Na tej konferenci so nevzdržne razmere mladi kmetje, pospeševalci in študentje kmetijstva brez strahu in zadržkov predstavili javnosti in povedali, kakšno kmetijstvo si želijo. Se več, za kmetijstvo so bili tudi sami pripravljeni kaj storiti, zato so se bili pripravljeni samoorganizirati v stanovski organizaciji. V Žalcu so zbrali iniciativni odbor za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine. Dogodki so se vrstili bliskovito, prizadevanja kmetov je podprl večinski del slovenske javnosti. Tako je bil v Mladini, 22. aprila 1988, objavljen proglas »Ustanovimo zvezo slovenske kmečke mladine (ZSKM) in Slovensko kmečko zvezo (ZSK)«. S tem se je pričel proces demokratizacije Slovenije. Kakšna pa je bila začetna usmeritev nastalih zvez? SKZ in ZSKM sta se v prvem letu ukvarjali predvsem z ustanavljanjem podružnic in iskanjem organizacijskih rešitev. Na vsebinskem področju sta bili usmerjeni predvsem v oblikovanje nacionalne kmetijske politike, ki mora upoštevati predvsem naravne danosti, ljudi ter zagotoviti celovit in vsestranski razvoj podeželja, vasi in družinskih kmetij, kar bo kmetom zagotovilo dostojno življenje in v kmetijstvo pritegnilo tudi mlade. Na političnem področju sta morali obe Zvezi najti takšne rešitve v političnem sistemu, da so njunim predstavnikom odprle pot na vse ravni političnega odločanja in tako kmetom zagotovile pogoje, da postanejo subjekti kmetijske politike. Kdo so bili takratni pobudniki ZSKM? Pobudniki ustanovitve ZSKM so bili študentje Biotehniške fakultete v Ljubljani, Emil Erjavec (prvi predsednik ZSKM), Marjan Podobnik, Marija Maker, Zdravko Brglez ter drugi, ki jim je začelo presedati enoumje takratnega totalitarnega režima in brezpravnost kmečkega stanu, posebno mladih na kmetijah. Takratna ZSKM je s svojim revolucionarnim programom začela mešati štrene takratni kmetijski politični strukturi v navezi s Slovensko kmečko zvezo in aktivno posegla v družbeno dogajanje ob pomoči ZSS (Zveze socialistične mladine Slovenije), v okviru katere je ZSKM takrat delovala; tako je pač zahtevala takratna politična situacija. Program in delo ZSKM sta se oblikovala času in situaciji primerno. Veliko mladih se je včlanilo v organizacijo, drugi, malo Tekmovalci avc Zmagovalci starejši so se podali v resnejše politični vode. Sedanja Zveza slovenske podeželske mladine velja za nepolitično organizacijo. Kako je prišlo do tega? Potekal je proces zamenjave generacij, ki je zahteval svoj davek. V tem obdobju se ni veliko storilo vse do 14. junija 1992 v Rakičanu, ko se je začelo novo - prehodno obdobje. Na ta datum se je ZSICM na svojem drugem kongresu, po burni razpravi, preimenovala v ZSPM (Zveza slovenske podeželske mladine). Ta kongres je bil prelomnica v razvoju ZSPM, saj so se člani odločili da ZSPM postane nepolitična in ideološko neobremenjena mladinska organizacija. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo. Prejšnjega predsednika Marjana Podobnika je zamenjala Cvetka Goličnik. Prioritetna naloga novo izvoljenega vodstva je bila širitev organizacije po vsej Sloveniji in pridobiti veljaven pravni status, saj je bil a ZSPM sprva registrirana kot društvo. Z močno voljo in s pomočjo KSS (Kmetijske svetovalne službe), se je »zgodilo« rojstvo nove ZSPM, na ustanovnem občnem zboru 3. aprila 1993 v Kranju, kjer je bil sprejet nov statut Zveze in sprejet program dela. Ustanovitelji ZSPM so bila tri Društva podeželske mladine: DPM Ptuj, DPM Zgornja Savinjska dolina in DPM Za-bukovje. Od tedaj se je zamenjalo devet predsednikov, zveza pa pokriva celotno območje Slovenije. Koliko članov je v ZSPM, ki jo boste vodili naslednji dve leti? ZSPM sestavlja 55 društev, ki so razkropljena po vsej Sloveniji. Zveza je od ustanovitve postala s 4000 člani ena največjih mladinskih organizacij v Sloveniji in edina, ki se aktivno ukvarja z mladimi na podeželju. ZSPM je tudi članica Mladinskega sveta Slovenije. V tem obdobju si je tudi močno utrdila položaj v mednarodnem prostoru saj je članica Evropskega komiteja mladih kmetov (GEJA) in Evropske podeželske mladine (Rural Youth Europe). Poleg tega intenzivno sodelujemo v mednarodnih izmenjavah s sorodnimi organizacijami iz Madžarske, Nemčije, Avstrije, Italije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske, Švice, ... Pri našem delu v vseh teh letih dobro sodelujemo s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mladinskim svetom Slovenije, Uradom RS za mladino, Zadružno zvezo Slovenije, tednikom Kmečki glas, Zvezo kmetic Slovenije (katere predsednica je Irena Ule in prav tako prihaja iz Zasavja) in še nekaterimi nevladnimi organizacijami v slovenskem prostoru. Osnovni namen zveze je druženje mladih s podeželja. Katere dejavnosti oz. dogodke potemtakem organizira zveza? ZSPM vsako leto organizira državni kviz, državne kmečke igre in izbor inovativnega mladega kmeta. Vsako leto se predstavimo tudi na enem izmed največjih kmečkih kmetijskih sejmov v Gornji Radgoni (po novem AGRA). Izbor inovativnega mladega kmeta poteka v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, ki sestavi strokovno komisijo za pregled vlog. Na razpis, ki ga objavimo vsako leto, se lahko prijavijo kandidati, ki so člani društev, včlanjenih v Zvezo slovenske podeželske mladine. Namen tekmovanja je odkrivanje in spodbujanje inovativnosti med mladimi na podeželju. S tekmovanjem želimo širiti in poglabljati znanja nosilcev kmetijskega gospodarstva, preverjati praktično usposobljenost mladih kmetov, motivirati za nadaljnje inovativnosti, popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati tekmovalnost in druženje mladih in pridobiti kandidate za udeležbo na evropskem tekmovanju. V soboto je v Dolah pri Litiji potekal letošnji državni kviz. Tako je. 18. aprila popoldan je pri OŠ v Dolah pri Litiji potekal državni kviz »Mladi in kmetijstvo«. V okviru kviza je potekala tudi okrogla miza z naslovom »Vpliv recesije na kmetijstvo«. Gostje okrogle mize so bili Rok Sed-minek, podpredsednik GEJE, Branko Ravnik, generalni direktor direktorata MKGP, Ciril Smrkolj, predsednik KGZS, dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete in mag. Jože Andrej Čibej z Ekonomske fakultete. Kakšen je vaš pogled na Zvezo? Načrtujete kakšne spremembe? Mislim, da so moji predhodniki dobro opravljali delo. Vse, kar je dobro, je treba ohraniti, slabo odpraviti. Zavzemala se bom za čim večjo povezanost med regijami, da bodo društva začutila delovanje zveze. Mladim je potrebno omogočiti še več kvalitetnega izobraževanja in druženja, hitro se moramo odzivati na težave, ki spremljajo mlade kmete in skupaj s pristojnimi institucijami iskati rešitve. Zvezo je potrebno napraviti še bolj prepoznavno v slovenskem prostoru, treba je ohranjati dobre odnose z vsemi organizacijami, ki delujejo na področju kmetijstva in ohraniti povezave s tujino. Želim si, da ZSPM postane prepoznaven reprezentativen organ, ki povezuje mlade s podeželja predvsem z namenom druženja in da nas bo zaradi te osnovne funkcije cenila tudi širša javnost. Pripravila: Irena Meterc Od 6.4. do 9.4.2009 je na Srednji šoli Zagorje potekal projektni teden z naslovom: ZDRAVJE. ZDRAVA PREHRANA. ZDRAVO ŽIVLJENJE. Projektni teden je bil organiziran za dijake prenovljenih programov in delno tudi za dijake starih programov. V ponedeljek so imeli vsi dijaki naravoslovni dan. Nekateri so ugotavljali, kaj jemo, drugi so analizirali vodo, vzorce Save, Medije in Kotredeščice, in ugotovili, da je voda iz teh rek in potokov primerljiva z vodovodno vodo, le nekoliko več fosfatov vsebuje. Vključevali so bio - eko živila v prehrano, sestavili menu, zapisali recepte in tudi počistili kuhinjo. Na območju krožišča v Zagorju so šteli promet. Našteli so 1000 avtomobilov v 90 minutah, jih razdelili v ekološke, manj ekološke in neekološke in izračunali, da je bil zrak zato »bogatejši« za več kot 11 kg CO, ob prisotnosti še drugih plinov. Koristno so uporabili reciklirani papir in slikali na bombažne prte, mimogrede pa so še očistili učilnico. Obenem so izpolnili anketo o tem, koliko obrokov pojedo na dan in analizirali jedilnike. Presajali so sobne rastline in se ukvarjali z aranžerstvom. Ker pa so EKO šola, so za seboj in za drugimi dijaki čistili okolico šole. Na delavnicah so razpravljali na temo: Varna izbira za od- govorno spolnost. Peti letniki so imeli priprave na poklicno maturo iz matematike ali angleščine, saj se le-ta približuje s svetlobno hitrostjo. V torek so za vse dijake organizirali športni dan: pohod po ekološki poti, ob postankih so reševali naloge na temo geografije in turizma ter onesnaženosti okolja, nadaljevali z zgodovino in zdravilnimi rastlinami, pokazali, kako se znajo orientirati, nato pa so jih malo »zamorili« še s fi-ziko in matematiko. Pri policijski postaji v Hrastniku so jih policisti seznanili z varnostjo v prometu in s testom alkoholiziranosti. V sredo zjutraj so se oglasile sirene, kar je pomenilo začetek evakuacije. Zelo hitro in uspešno so izpraznili šolo. Dijaki so se držali vseh navodil, pohvalil jih je tudi predstavnik gasilcev Stane Groboljšek. Pripravili in izpeljali so radijsko in TV oddajo in razpravljali o zdravem življenju z ekonomskega vidika. Anketirali so tudi 30 kadilcev in ugotovili, da bi si z denarjem, ki ga porabijo za cigarete, lahko privoščili počitnice na otoku Pagu. Ukvarjali so se z uporabo strokovne angleščino v zvezi s pijačami, s sestavo jedilnikov in napitki, predstavili slovenska zdravilišča v angleščini in imeli predavanje o oznakah na embalaži in deklaracijah, nato pa delo na terenu in v delavnicah. Seznanili so se z motnjami hranjenja, s prehrano v vseh starostnih obdobjih in s prehransko piramido po angleško. V četrtek so se vsi dijaki in dijakinje udeležili strokovnih ekskurzij. »Menimo, da je projektni teden uspel, da so bili dijaki in dijakinje zadovoljni, da so se tudi kaj novega naučili. Njihovo delo in pridobljeno znanje se bo pri določenih predmetih nagradilo z oceno, saj je projektni teden drugačna oblika pouka. Vsekakor so za uspešno izvedbo potrebne obsežne priprave, za kar so zaslužni vodje PUZ-ov (programski učiteljski zbor) kot tudi vsi sodelujoči profesorji in vodstvo šole.« Je zapisala mag. Barbi Vidmar. 0M& Qeb to Popolna preobrazba Vesna Malgaj iz Rimskih Toplic je imela sprano temno rdečo barvo, saj se je barvala pred 3 ali 4 meseci.V Studiu so jo pobarvali v temno rjavo barvo in postrigli uničene lase.Vesna je zelo simpatična in je bila vesela preobrazbe, ki je resnično odlično uspela. Le primerjajte fotografiji:frizuro, make up....odlična preobrazba !!!! Zdaj pa naj se pripravi Marjeta Hlastan, Keršičeva 23 a iz Trbovelj in se čim prej javi Brigiti na tel.: 040 164 396 in se dogovori za tretman. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče prihodnjič! Vesna ob prihodu v studio Las Vesna v novem izdanju Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! W '»rtu Cesta /magc 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03)56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:___________________ Priimek:_______________ Ulica:_________________ Kraj:__________________ Telefon:______________ GO GRAFIKA GRACER Itelfartflsfoeffai dfamai Ktftovfj@i Članice Društva vojnih invalidov Zasavja. Skupina ročnih del Nagelj in člani dnevnega centra ŠENT iz Trbovelj so razstavili svoja ročna dela. Občudovanja vredno delo je težko opisati, še teže je izvzeti najlepše izdelke, saj je vsak poseben, unikaten in neprecenljive vrednosti za izdelovalca. Izdelki so nastali iz različnih materialov, skupno vsem pa je, da so njihovi avtorji vanje vložili veliko ljubezni, imeli potrpljenje in željo po ustvarjanju. Besedilo in slika: Irena Vozelj @ zepomžA W Pftfanfeg zai K>fg vslll 1121 Vodstvo trboveljske izpostave Ministrstva za obrambo, ki dela na področju zaščite, reševanja in preventinih zadev, je v petek dopoldne. 17. aprila 2009, v Dolanki organiziralo podelitev regijskih priznanj oziroma nagrad za najboljša likovna in literarna dela natečaja Naravne in druge nesreče na temo Klic v sili 112. Nagrajenci z mentorji in Ježkom 112 Pa še posnetek za šolsko kroniko Nastopajoči čakajo za nastop. Na desni Nataša Kreže. Vse reševalne naprave so lepo zložene v vozilu Med podeljevanjem nagrad so prireditev poživili pevci mladinskega zbora z dolske šole, prizorček O ježku in lisici in recitacija pesem Ferija Lainščka Klic v sili. Scenarij je bil v rokah Nataše Kreže, prireditev pa je vodila osmošolka Nina Kreže. Med zasavskimi šolami in vrtci je bil najbolj aktiven hra-stniški vrtec, med šolami pa podružnična šola Alojza Hoh-krauta iz Trbovelj, za kar so jim podelili še posebne nagrade. Sledil je skupinski posnetek z velikim Ježkom s številko I 12, saj je moral ves čas opozarjati, kam naj se obrnemo, če pride do nesreče in rabimo pomoč reševalcev. Na dvorišču Dolanke pa so si nagrajenci z mentorji ogledali še opremo gasilcev, ki jo vozijo s seboj v vozilih in napravo za reševanje v višjih nadstropjih. Besedilo in slike: Fanči Moljk momiA Polifon motorist soo^ Zveza šoferjev in avtomehanikov Trbovlje je v soboto, 18. aprila 2009 skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Policijsko postajo Trbovlje in Gasilskim zavodom Trbovlje ob začetku motoristične sezone priredili skupno preventivno akcijo »Poligon motoristi 2009«. Medtem, ko so se motoristi poskušali v spretnostni vožnji, so gasilci “reševali ponesrečenca, vkleščenega v avtomobilu”. S hidravličnimi škarjami so rezali pločevino. Prikazali so tudi praktično uporabo gasilnih aparatov; v čemer so se lahko preizkusilu tudi obiskovalci. Akcija, Id je pomenila tudi družabno srečanje in izmenjavo izkušenj, je privabila številne Trboveljčane. f ■mI L \ m Mi £ ULIIJL Lani julija smo poročali o prvi razstavi Rada Kališnika na gradu Rajhenburg v Brestanici, kamor ga je povabil prijatelj Stane Fabjančič, slikar in vinogradnik. Doživel je lep sprejem. V sredo. 8. aprila 2009. je prvič razstavljal v svojem domačem kraju. si spočijemo oči - ob vsej navlaki plastike, ki je preplavila naš svet. Spočijemo si dušo in srce, ko gledamo steklene umetnine, pogosto obogatene z abstraktnimi vnosi barvnih odtenkov. »Priznam, da me je bilo kar strah in mi je bilo ljubše, da sem se najprej opogumil nekje drugje,« je dejal Rado številnim gostom v hrastniški galeriji DD. »V Hrastniku je le veliko mojstrov v oblikovanju stekla...« Tokratni izdelki so plod zadnjih mesecev. »Z veseljem ga je opazovati že pri delu,« je dejal prijatelj Rudi Stopar iz Sevnice, tudi sam umetnik, »saj se loteva vsega z veliko vnemo in ne konča prej, dokler ni povsem zadovoljen.« Prozorni krožnik se ujema s kamnito podlago Kratko zgodovino steklarne in opis poklica steklarskih ste-klopihalcev - mojstrov je podal Soniboj Knežak, predsednik steklarske godbe. Zadovoljen, da se lahko steklarna pohvali z izjemnim mojstrom steklene taline, včasih kombinirane s kamni in lesom. Ob izdelkih Rada Kališnika Krožnika mat barve z barvnimi niansami sta vse očarala Čestital mu je tudi generalni direktor Steklarne d.d. magister Roman Strgar in s svojo navzočnostjo pokazal, da ima tovarna odprta vrata za upokojence, ki želijo svoje znanje razvijati še naprej in ga koristno uporabiti. S tem se lahko pohvalijo le redke delovne organizacije. Na razstavi je Denis Meterc predstavil tudi odličen videofilm, kjer je prikazal, kako ti unikati nastajajo. Tudi zdaj lahko na spletu kliknemo na Hrastnigg in poiščemo naslov Steklarski mojster R. K. Slike in besedilo: Fanči Moljk m» QlAimA Koneert umMMm Offene sßM frtevlj^ Glasbena šola Trbovlje v tem mesecu praznuje sedemdeset nepozabnih glasbenih let. Vsa leta so številni učitelji skrbeli za kvalitetno glasbeno vzgojo, zato se lahko pohvalijo, da so njihovi nekdanji učenci postali priznani profesionalni glasbeniki in profesorji, člani Delavske godbe Trbovlje, ki je požela vidna priznanja ... Tu so se srečali s klasično, jazzovsko in ljudsko glasbeno umetnostjo in se jo naučili tudi kritično in omikano poslušati. S svojim koncertom so se učitelji predstavili kot pevci, instrumentalisti in plesalci, ki znajo zadovoljiti zahtevno trboveljsko publiko. Praznovanje jubileja se bo nadaljevalo še v petek, 8. maja ob 18. uri, s koncertom bivših učencev šole, dijakov srednjih glasbenih šol in študentov akademije za glasbo. Slavnostna akademija ob 70. letnici šole bo v četrtek, 21. maja ob 18. uri, v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, ko bo gost minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. V petek 5. junija ob 18. uri se bodo v dvorani Glasbene šole predstavili bivši učenci, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z glas- Koncert učiteljev GŠ Trbovlje bo, štirinajst dni kasneje, 19. junija ob 18. uri pa se bodo v isti dvorani predstavili bivši učenci, poklicni glasbeniki. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da učitelji in ravnateljica vedno dobro pripravijo svoje učence na nastope, s katerimi popestrijo tudi marsikatero kulturno prireditev. Besedilo in slika: Irena Vozelj Letni koncert so člani MoPZ Svoboda Hrastnik pripravili v petek, 17. aprila 2009, in še naslednji dan, v soboto. Se pravi, dva koncerta. Oba sta povsem napolnila dvorano delavskega doma v Hrastniku, kar ni čudno, saj obiskovalce vedno navdušijo in razvedrijo. MoPZ Hrastnik Program je vseboval nekaj znanih pesmi bratov Ipavec, razne priredbe slovenskih narodnih, ansamblov in Klape Maslina. V tretjem delu so popestrili petje z instrumentalno spremljavo Alojza Stradarja, Štefana Kajiča in Janeza Hamerška. V tem delu so se predstavili še s skečem, povezanim s petjem v upokojenskem zbirališču. Zazveneli so ubrano in sproščeno, za kar gre zahvala predvsem zborovodkinji Mateji Škorja, ki je naši pevci ne spustijo več iz rok, čeprav je na začetku obljubila pomoč le za prehodno Niso samo peli, tudi igrali so obdobje. Letos so imeli tudi zanimive goste - Petrove tamburaše iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so nastopili v drugem delu programa, pa tudi s pevci so se ujeli v venčku slovenskih ljudskih pesmi in La Palomi. Vodi jih Neža Zagoričnik. Program je povezovala Nina Pader iz Celja, radijska voditeljica, ki je simpatično in sveže predstavljala informacije o priljubljenih hrastniških pevcih in zasavski dolini. Besedilo in slike: Tanči Moljk mium v» Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je v režiji Nande Guček, ki je pripravila tudi dramaturgijo in scenografijo, predstavilo komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja »Ženitev«. V gledališkem listu so o vsebini zapisali, da je ženitev vedno za vse kar težka zadeva, najtežja za ženina, če je predolgo samski. Se težja je za lepo nevesto, za katero se poteguje šest ženinov. Da je bilo vse še bolj zapleteno, so pri iskanju pravega moža sodelovala kar dva ženitna posredovalca. Snubci so bili različnih starosti in poklicev, zanimalo jih je kaj bo mlada dobila za doto, kaj imajo njeni starši ... Nevesta je imela že pripravljeno poročno obleko in poročni šopek, da kar najhitreje skoči v zakon. Odločitev je padla, a ženin se je ustrašil odločilnega koraka in ušel skozi okno ... Premiera in abonmajska predstava sta si sledili v presledku treh dni. Prekaljeni amaterski igralci Luka Rus, Primož Hančič, Bernard Kovačič, Blaž Dolenc, David Lindič, Anja Kurnik, Marjeta Dolinar, Katra Kozinc, Nina Lanišnik in Mitja Baš so odigrali suvereno in z dobro igro polepšali večer obiskovalcem. Besedilo in slika: Irena Vozelj Monokomedija z istim naslovom, po romanu Gorana Vojnoviča, je v sredo, 22. aprila 2009 žaba vala trboveljsko publiko v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje Iz obrazložitve ob nagradi Prešernovega sklada: »Goran Vojnovič je napisal dobro knjigo. Kratko. Veliko. Učinkovito. Ki zadene. Lahko se bere kot fora, lahko kot metafora. Tudi če ne razumeš vseh besed, še kako razumeš, za kaj gre.« Dramatizacija in režija je delo Marka Bulca, za glasbo (intro/outro) je poskrbel Zlatan Cordič - Zlatko, monokomedijant pa je Aleksandar Raja-kovič - Šale. Marko Đođrđič je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo in še mnogih drugih. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Zagorje ob Savi razpisuje območno razstavo odraslih likovnikov Zagorja ob Savi 2009. Razpisana tema je kolaž in ne omejuje ne vsebine ne sloga. Ustvarjalci se lahko odločijo za katero koli temo (krajino, portret, žanrski prizor, tihožitje, povsem nepredmetno rešitev...), za kakršen koli slogovni izraz, za ploskovni ali prostorski način oblikovanja. Na razstavi lahko sodelujejo likovniki iz Zagorja ob Savi, stari nad 15 let. Likovna dela so lahko največ do formata A2 (70 x 50/100 cm), vsak udeleženec pa lahko odda največ 2 likovni deli, z nastankom v letih 2007-2009, opremljeni za razstavo (okvirjena, trda podlaga). Izbrana likovna dela na območni razstavi bodo razstavljena na regionalni razstavi Osrednje Slovenije, JSKD-Območna izpostava Ljubljana-okolica, v mesecu no-vemberu 2009. Regijske razstave si bo ogledal državni selektor in izbral dela za državno razstavo 2010. Kraj in datum državne razstave bo znan najkasneje septembra 2009. Likovna dela za območno razstavo je treba oddati najkasneje do PETKA, 15. MAJA 2009, na sedež JSKD-Območne izpostave Zagorje ob Savi. Strokovno jih bo ocenila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Najboljša dela bodo razstavljena. Otvoritev razstave bo v torek, 2. junija 2009, ob 18. uri, v avli KC Delavski Dom Zagorje. MaH X aprilu je mnogo besed namenjenih knjigam, prav zato so za gostjo izbrali pesnico Nežo Maurer. Pred meseci je postala Slovenka leta 2008 in tudi v litijski knjižnici je navdušila obiskovalce. Pevke ljudskih pesmi FS Javorje Neža Maurer bere svoje pesmi iz zadnje zbirke »Na tvojo kožo pišem svoje verze« Neža Maurer, Aleksandra Mavretič in direktorica Knjižnice Litija, Andreja Štuhec S hudomušnimi odgovori in izjavami je poskrbela za veselo in sproščeno vzdušje, navdušile pa so jo Pevke ljudskih pesmi FS javorje. V pogovoru je razkrila svojo življenjsko pot, način vzgoje, kako se otrokom ne sme popuščati... Doslej je izšlo 14 njenih pesniških zbirk za odrasle, knjig za otroke je bistveno več. Pesem Okrog vseh dreves je preti leti postala pravi hit, po omembi v TV oddaji je bila zbirka Tej poti se reče želja naslednji dan razprodana. Podobno se dogaja z zadnjo pesniško zbirko, Na tvojo kožo pišem svoje verze. Zanimiva sogovornica nosi v sebi veliko zgodb in izkušenj, s svojim pogledom na vzgojo, življenje in ljubezen pa uči in kaže pot tudi drugim. Besedilo in slike: Aleksandra Mavretič Knjigo s tem naslovom so 7. aprila 2009 predstavili tudi v litijski knjižnici. Vzgojiteljice so galerijo opremile z majhnimi odtisi otroških dlani, ki krasijo tudi naslovnico knjige. Simbolika dlani je dovolj zgovorna: v 80. letih vrtca so skozi roke vzgojiteljic šli številni malčki, tudi tisti, ki so pisali knjigo o vrtcu. Gostje na prireditvi so bili ravnateljica Liljana Plaskan, Olga Primožič, upokojena vzgojiteljica in vodja Najdihojce, dolgoletni ravnatelj Franci Končar in prvi vrtičkar, Bogdan Bučar. Spregovorili so o spominih na Franjo Potokar, ustanoviteljico vrtca 1929 leta. V kulturnem programu so nastopili najmlajši, ki pojejo v otroškem zborčku Mavrica, pod vodstvom Klavdije Potokar in Tine Medvešek. Na prireditvi je zapel tudi zbor zaposlenih v vrtcu, ki ga vodi Ana Tori. Fotografska razstava o zgodovini predšolske vzgoje se 28. aprila seli v Knjižnico Šmartno, saj je bila to do leta 2008 skupna ustanova, ljudi je povezovala skupna zgodovina. Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo, živijo z njimi ali blizu njih in bi si želeli vedeti o njih, njihovem . ____ življenju in konjičkih nekaj več. V v Spegu za Melito Zupevc »Pečino, 3 veseljem pov^m, sem ijg Tr bcm!« Trboveljčanka Melita Župevc se je kalila v novinarstvu, v odnosih z javnostjo, rada ima deloho-like in tuje jezike in potovanja...šport in študij in ... kuhanje raje prepušča drugim. Melita Župevc v DZ RS Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Brezskrbnosti. Pa pokojne ome in ata, s katerima sem preživela veliko časa. Bila sta krasna človeka, odprta in topla. In svojega razbojništva - bila sem zelo igriv in navihan otrok. Nikoli tudi ne bom pozabila skute. Mojo mamo je ne vem kdo prepričal, da je za otroke izjemno zdrava. Lahko si predstavljate, koliko sem jo morala pojesti... Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Bilo jih je kar nekaj, od gimnazijske profesorice slovenščine, do razredničarke v osnovni šoli, in številnih drugih. Največji pečat so pustili tisti, ki so znali spodbujati mojo kreativnost ter krotiti mojo nemirnost in jezikavost. So bili pa tudi takšni, do katerih sem imela grozno strahospoštovanje... Recimo do učitelja matematike... Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Po osnovni šoli, ki sem jo obiskovala v Trbovljah, sem se odločila za domačo gimnazijo. Želela sem sicer v Ljubljano, vendar me je mama prepričala, da je to absolutno predaleč. Ker sem si že od otroštva želela biti novinarka, je sledila logična pot na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo, sočasno sem na Filozofski fakulteti študirala tudi sociologijo kulture. Diplomirala sem na obeh smereh, po nekaj letih sem se odločila še za magistrski študij mednarodnih odnosov. Trenutno zaključujem še nekaj izpitov, proti jeseni upam, da spišem kakšno dobro magistrsko nalogo. Najverjetneje iz obrambne sfere, konkretneje izzivov, ki ležijo pred organizacijo Nato. Sicer mi je najboljše strokovno izpopolnjevanje dalo moje novinarsko delo in praksa v odnosih z javnostjo. Spoznala sem veliko ljudi, ki so me obogatili s Kot otrok je največ časa preživela v Sevnici na vikendu svojimi izkušnjami. Rada imam de-loholike, ampak v tistem pozitivnem smislu, in že od nekdaj se obkrožam z ljudmi, za katere ocenjujem, da imajo »kaj v glavi«. Sem kot goba; srkam informacije in dobre ideje. Mislim, da sem imela na svoji poti izjemno dobre učitelje, in to ne le pedagoške, temveč tudi življenjske. Rada bi se še naučila številnih jezikov, od italijanščine do portugalščine, recimo. Zdi se mi izjemno barvit in zanimiv jezik. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Sem človek, ki skuša razočaranja precej hitro pozabiti. Preprosto o tem ne želim razmišljati. No, morda me je kdaj razočaral kak fant... Bolj v šali kot zares. Še največ ljudi me je razočaralo ob mojem vstopu v politiko. In to ljudje, od katerih sem pričakovala večjo pokončnost in doslednost. Morda je bilo krivo to, da izhajam iz drugačnega okolja, drugačnega poklica, da sem za avc Kolesarski podvigi na Pelješcu imela še vedno nekoliko idealiziran pogled na politiko. Mene pač v osnovi vodi poštenost in to pričakujem tudi od drugih. Pozitivno me znajo presenetiti moji prijatelji, tudi z malimi podrobnostmi. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne, mislim, da bi večina odločitev ostala kar ista. V preteklih letih je bila moja poklicna pot izjemno razgibana. Po skoraj petih intenzivnih letih na POP TV, sem delala kot tiskovna predstavnica dveh političnih strank, bila svetovalka predsednika republike dr. Danila Türka, sodelovala pri dveh zmagovitih volilnih kampanjah. Izjemno lepe spomine imam na delo za predsednika republike. Zdaj je pred menoj mandat poslanke v državnem zboru, ki ga jemljem odgovorno in resno. Imam pa še veliko ciljev in ambicij. Kaj več vam ne povem zdaj, ker je zaenkrat še moja skrivnost, ki jo razkrijem kdaj kasneje... Sicer pa sem se nekako kar navadila, da zelo hitro in spontano sprejemam odločitve. To ne pomeni, da o stvareh ne premislim, znam jih hitro obrniti v svoje jadro. Ce pogledam na zadnjih nekaj let, ne obžalujem popolnoma ničesar. Morda samo to, da sem bila do nekaterih pre- Službena pot v Brunei več zaupljiva. Če ne bi tvegala, bi bila danes še vedno tam, kjer sem bila pred petimi leti. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Nepozabni ljudje, ki še danes bogatijo moje življenje - tako poklicno kot osebno. Ljudje, ki so mi dali izjemno veliko znanja ter številne lepe trenutke. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Predvsem je bistveno bolj miren, kot je bil še leto nazaj. Seje v državnem zboru, sestanki... In seveda šport, vsaj eno uro na dan. V poznih večernih urah in ob vikendih tudi delo za magistrski študij, odvisno v kakšni formi sem. Predvsem je zame premalo adrenalina. Navajena sem dela, ki se že zjutraj začne s polno paro. V parlamentu grejo stvari malo bolj počasi... Vsaj zame. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Mene sprosti že jutranji tek, zagotovo mi največjo sprostitev predstavlja hoja na Šmarno goro. To je res balzam za mojo dušo. Običajno grem kar sama, da si izpraznim glavo. Na vrhu vedno srečam kakšnega znanca, tako da nikoli ni dolgčas. Obvezno seveda sledijo zelje in žganci - kako ne bodo dobri, če je »gazda« iz Trbovelj... Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Nič pretiranega. Največ sem potovala v svoji prejšnji službi. Je pa res, da izjemno rada potujem, tudi sama. Ali na morje, veliko potujem tudi po Evropi, moja številka ena doslej je Avstralija. Zal si jo človek zaradi oddaljenosti težko večkrat privošči. Meni se je, iskreno povedano, usedla v srce, ne le zaradi narave, ampak tudi izjemnih ljudi. Prosimo, zaupajte nam, kje se »srečujete« s kulturo? Tu sem v zadnjem času bolj šibka. Knjige, doma, na domačem fotelju. Kakšnen koncert tu in tam. Imam pa izjemno rada glasbo. Ta me spremlja od jutra do večera. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Rada pospravljam, prestavljam omare in pohištvo... haha. Kuhanje pa, če ni potrebno, raje prepuščam komu drugemu. Še to vam zaupam, da me je moja mama nekako na skrivaj skušala vpisati v kuharski tečaj. Seveda sem to uspešno preprečila... Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Ne. Sem človek, ki je rad med ljudmi. Ne rečem, da se ne bom kdaj v prihodnosti še kam preselila, ampak ne kam v samoto. Če bi bilo možno, kam na morje, ob obalo. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Sem Trboveljčanka in na to sem ponosna. Vedno z veseljem povem, da sem iz »Trboul«. Pa saj Zasavčani, tudi če bi hoteli, težko skrijemo, od kod prihajamo. To je moja dolina, kjer sem odraščala, tu so moji starši, moji prijatelji iz otroštva. To je del mojega življenja, na katerega imam lepe spomine. To sem pač jaz. In da ne pozabim... Bistveno preveč preklinjam. Prvič osvojila Triglav Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Kar nekaj. Sicer pa se, kar je zanimivo, že od nekdaj družim s precej starejšimi od sebe. Vedno so mi dejali, da za nekaj let prehitevam svojo generacijo. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Nikoli si v življenju ne drzni ničesar tvegati. To je moto, ki mi ga je nekoč položil na srce moj zelo dober in izkušen prijatelj. In tega nisem nikoli pozabila. Na moji poklicni in osebni poti, ko sem omahovala, ali sem pripravljena storiti še kakšen korak naprej, sem se vedno spomnila njegovih besed in se odločila tvegati. Včasih ta moto malo prilagodim in si rečem: »No risk, no fun« (Nobenega tveganja, nobenega veselja). Besedilo: Irena Vozelj Slike: fotoarhiv Melita Župevc za avc V četrtek, 19.3.2009 se je 7-članska ekipa litijskega BOB bowlinga udeležila turnirja v Celju, kjer je bila glavna nagrada enomesečna uporaba avta Honda Civic Sport 1.8. Vsi igralci so odlično odbowlali, saj so se v polfinale uvrstili kar trije. Blaž Eltrin je turnir zaključil na 4. mestu, v velikem finalu pa je moral Borut Eltrin priznati premoč Dejanu Vincku. Dejan je tako kot vodilni v BOB Bowling ligi upravičil vlogo favorita in se zasluženo odpeljal z novo Hondo. Za člane nedavno ustanovljenega Bowling kluba je to prav gotovo velika motivacija in spodbuda za naprej, zato zavzeto trenirajo. BOB Bowling Litija l&s;avs;k-i mati NAGRAJENCI AKCIJE NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2008 Tekmovanje v Medobčinskih ligah malega nogometa na področju Zasavja poteka s polno paro. Pokalno tekmovanje, kjer sodeljuje rekordnih 48 ekip, je že pred sklepnim dejanjem. Na final four so se uvrstile ekipe POTEPUHI / MANE BAR, ki branijo lanski naslov, KMN JUVENTUS, vodilna ekipa prve lige in še dve ekipi - BAR SLAVI/TREF in ŠENTLAMBERT/GAMSI, ki tudi zasedata mesti pod samim vrhom prve lige. Tako se v Zagorju v četrtek, 23.4.2009 od 18.00 ure dalje pričakuje zanimivo razigravanje trenutno najboljših malonogometnih ekip. Vodilne ekipe v ostalih ligah, po odigranih treh oz štirih pomladanskih kolih so: druga liga: ŠD MLINŠE II, ŠD PRAPREČE in NEPREMICNINE.NET; tretja liga: GALAKTIKI / CHARLY’S PUB; BONA J in BARACUDA; četrta liga: BOCA JUNIORS 07, TG KUBUS BAR in KMN TOPNIČARJI; peta liga: ŠD TAJ-KUNI, ŠDK I in AJAX. veteranska liga: PEKARNA LENIČI, ŠKOTI in PROLETAREC / PLA- NIS ❖ 2 x ura bowlinga v Planetu 300, Zagorje: Marija Hace, Metka Hudomalj, Rado Križnik, Jernej Simerl, Lovro Ležič; ❖ 1 x ura bowlinga v Planetu 300, Zagorje: Marta Globokar; ❖ 1 x ura bowlinga v Bob bowlingu, Litija: Barbara Galič, Bojan Povše, Mitja Grešak, Iztok Šprah, Primož Pavšek, Jernej Simerl; ❖ Brisača, tenis klub As Litija: Milenka Baš, Marija Hace, Janez Alauf, Alfonz Potrebuješ; ❖ Majica, tenis klub As Litija: Nataša Fakin, Helena Ča-mer, Aljoša Kukoviča, Laura Drnovšek; ❖ Kapa, Karate klub Trbovlje: Jelena Hace, Ana Praznik, Ana Jelinčič, Brigita Gorišek, Majda Štrukelj; ❖ Majica, Karate klub Trbovlje: Laura Drnovšek, Petra Jurjec, Gašper Križnik; ❖ Majica, Grafika Gracer Celje: Anita Greben, Ana Praznik, Bojan Grabljevic; ❖ Majica Zasavc: Gašper Križnik, Anita Greben, Igor Josi-povič ❖ Športna torba: Iztok Živko. Nagrajencem čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti, rti Karate klub Trbovlje V soboto H. in nedeljo 12. aprila 2009 je v Čačku potekal mednarodni karate turnir »ZLATNI POIAS ČAČKA«. Poleg Trboveljčanov, ki so na tem turnirju nastopili že petič zapored, je letos nastopila tudi Reprezentanca Slovenije. Turnir v Čačku je eden izmed najštevilčnejših in najkvalitetnejših v Evropi. Na lanskem je nastopilo preko 3000 tekmovalk in tekmovalcev iz 15-ih evropskih držav. S slovenskimi reprezentanti sta potovala dva trboveljska tekmovalca, Žiga ŠANTEJ in Jernej H UDOM ALJ, ‘ s klubskim kombijem pa še Tea LOPAN, Tim ŽLAK, Almiri SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Žiga ROZINA in Timi UMEK. Vodila sta jih glavni trener Miha KOVAČIČ in predsednik kluba Bogdan SIMERL. Vsi trboveljski tekmovalci so nastopili tudi za reprezentanco Slovenije. V ekipnih nastojpih športnih borb so nastopali Žiga SANTEJ v prvi članski ekipi, Jernej HUDOMALJ v drugi članski ekipi in Aljaž VESENJAK v mladinski. Članski ekipi sta izpadli že po prvem kolu, mladinci pa so osvojili bronasto medaljo. Aljaž VESENJAK je bil najmlajši član te ekipe, a ga je selektor za športne borbe Vlado BOŠNJAK kar dvakrat uvrstil v ekipo in Aljaž je opravičil zaupanje in ostal nepremagan. Ekipa v katah, v kateri so bili trboveljski tekmovalci Almin SALKIČ, Timi UMEK in Žiga ROZINA, je bila edina prijavljena ekipa na turnirju. Vodstvo reprezentance je doseglo, da so fantje izvedli kato, za katero so prejeli glasen aplavz. Trboveljska ekipa v katah je vedno osvajala medalje. V posameznih nastopih so Trboveljčani ostali brez odličij, slovenska reprezentanca pa je v soboto osvojila sedem po- sameznih in štiri ekipne medalje. V nastopih v kadetskih in otroških kategorijah so nastopili Tea LOPAN, Tim ŽLAK, Aljaž VESENJAK in Almin SALKIČ. Almin je v kadetski kategoriji katašev osvojil bronasto medaljo, Tea LOPAN in Aljaž VESENJAK pa sta izgubila v borbi za bronasto medaljo. Tim ŽLAK je svojo prvo borbo opravil zelo dobro, v drugi pa je bil pri zaključkih akcij premalo natančen in zmaga je splavala po vodi. Turnir je bil eden izmed izbornih za nastop na Svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu, ki bo novembra letos v Maroku. Večina trboveljskih kandidatov se z dobrimi nastopi bliža uvrstitvi v ekipo. Besedilo: Bogdan Simerl Mala nji na eitfjjii za klavno* pemmtim v/ Ormožu Izlaški borci so sc v soboto udeležili že drugega turnirja za državno prvenstvo, tokrat v Ormožu. Jan Smrkolj, za katerega je bilo to drugo tekmovanje, se je prvi pri dečkih izkazal zelo dobro. V prvi borbi je premagal nasprotnika, dobro nadaljeval tudi v drugem duelu, ko je bil v rednem delu rezultat izenačen in je izgubil šele po podaljških. Rok Vrtačnik se je prebil v polfinale, kjer je nekoliko popustil, a vseeno tretje mesto. Alex Maselj, eden izmed mladih izlaških upov, je borbo za las izgubil, prav tako Matic Dolinšek. Oba mlada tekmovalca potrebujeta še izkušnje. Mladinke Suzana Lazar, Nives Sakel-šek in Ana Marija Maselj so prikazale solidne borbe. Primanjkuje jim še nekaj tekmovalnih izkušenj. Maruša Izlakar je prvo borbo dobila, v drugem kolu pa so ji pošle moči in je morala priznati premoč nasprotnice. Osvojila je 3 mesto, s čimer je še vedno v igri za dobro končno uvrstitev v skupnem seštevku državnega prvenstva. Sara Smrekar, borka z temperamentom in ostrino, je zasedla prvo mesto. Težko in napeto borbo je imela Vita Hudi, ki je na koncu osvojila 2. mesto. V mladinski kategoriji do 57 kilogramov je svoje spretnosti pokazal Robi Veber. Kljub vodstvu nasprotnika za pet točk, se mu je približal na eno samo točko zaostanka in si je priboril 3. mesto. Tudi zanj je to šele drugi turnir. V isti kategoriji se je boril še Rok Razpotnik. Pomeril se je s kasnejšim finalistom in si priboril nekaj točk. Gregor Razpotnik si je omogočil nastop v finalu, kjer je premagal nasprotnika in se veselil 1. mesta. Prva je bila tudi članica Maja Vetršek. Kljub daljši odsotnosti od treningov se je Nejc Hribar uspešno odrezal. Z majhno razliko je izgubil v prvem kolu. Nusmir Bajraktarevič je nastopal v dveh kategorijah. Pri članih do 79 kg je osvojil 3. mesto, v drugi kategoriji pa v finalu izgubil za točko razlike in bil drugi. Miloš Rozman je prvo borbo prepričljivo zmagal, drugo pa izgubil proti že znanemu nasprotniku. Tekmovalci se pripravljajo za nastop na finalnem turnirju državnega prvenstva v Ptuju. Zec/G avtor RINA TAJNŠEK HITRA SMU- ČARSKA DISCIPLINA BOMBAŽNA TKANINA VPLIV NA ODLOČITEV SLOVENSKA ŽENSKA REVIJA VRH, JUŽNO OD LJUBLJANE PRIPRAVA ZA SPAJANJE IZDE- LOVALEC POHIŠTVA PRENE- HANJE DEJAVNOSTI IZDELKI IZŽGANE GLINE SLOVENSKA ODVET- NIŠTVO KRISTUSOV UČENEC POSLEDICA SONČENJA ŠVEDSKI PISATEU HANSSON STAROSTA, STAREŠINA IGRALKA ZEMLJIČ OZNAKA TUNIZIJE SLOVENSKA NAPOVE- DOVALKA NATAŠA OZNAKA IZRAELA TITAN TEKMEC, KONKURENT NOGOM. SE-LEK. MATJAŽ AMERIŠKI JEZIKOSL. CHOMSKY SLOVENSKI PEVEC FRENK TALIJ VRANJI SAMEC AMERIŠKI NOGO- METAŠ SIMPSON IZHLAPINA (KNJIŽ.) NEKDANJA MARIBORSKA TOVARNA NAJMANJŠI DELEC SNOVI CIRKONIJ PEVKA LISTEK Z NAPISOM AVTO S PODALJŠANIM ZADNJIM DELOM NASELJE PRI UMAGU NEPTUNIJ MOČNIK TROPSKI VETER TRAČNICA OBER AMERIŠKI IGRALEC MATHESON SVETOVNI ČAS (ANG.) SLOVENJ GRADEC NAUK O RAVNOTEŽJU TELES AVSTR. PEVEC JUERGENS IZKLOPITEV (POG.) ASTAT ANGLEŠKI PISATEU HERBERT ODMAKNJEN PREDEL CESTNO VOZILO AMERIŠKI TEDENIK KRAŠKO VINO H JKI^i 'Ai REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. vi r C j-Sf K ~?|o P e} I L E 1 K I T A r_? ■sr L 0 sr 0 D K L 0 P — # T I S p o R 0 D T S P 1 S I o L i K A n P 0 K 0 L z O s 1 L O R D — N O JT, 1 č i N Y B E R G s:.. ES. U'c 1 G 0 “ST L J E R K A sr, 1 T A L i A “rr* K U R E J E Z 1 K L A P O R — iA V A N S "S1 D R A G O H A T T" A (i 1 ~2 5 6 1 8 5 3 2 7 4 9 9 2 5 1 4 7 6 8 3 8 5 2 9 6 1 3 7 4 1 4 9 7 2 3 8 5 6 3 6 7 4 5 8 9 1 2 5 9 1 3 7 4 2 6 8 2 8 4 6 1 9 5 3 7 7 3 6 2 8 5 4 9 1 Sr A B M O 0 L R E A S U T 5- E > T A O M N A =r SUDOKU 3 7 5 6 5 7 3 9 — 6 2 — 6 3 9 1 5 2 7 3 1 4 5 6 KAKURO NURIKABE Mzmmo Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 30. 04. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 08/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, 1X bon za 12,52 EUR in Ix za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 07/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Marija Sever, Šuštarjeva kolonija 26b, 1420 Trbovlje - bon za 20,86 € - Marija Lajkovič, Opekarna 20a, 1420 Trbovlje -bon za 12.52 € - Darja Odlazek, Vreskovo 26, 1420 Trbovlje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOV1NA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO ODLIČEN ®(R(}L(EZOVS£A(DOL(E(D DO ODLIČNI CENI OVDOL'EnVJl-KM] razCični o^usi samo 2,60 € DOSEDNA DONÜDDß EpßJß OD 23.4. DO 06.05.2009 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje, Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do četrtka, 30. 04. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEREUCfl YRflöEYlö m oI e j Valvazorjevo 2, IZLAKE. Tel.: 05/56-74-137 Kuhamo s Stašo Krompirjeva juha s kuhanim jajcem Sestavine: 40 dag krompirja, II piščančje juhe, I manjša čebula, 5 manjših porov (beli del), 2 žlici kumine, šopek peteršilja, žlica olja, sol, poper, 2 trdo kuhani jajci. N* • sr' Priprava: Krompir olupimo in narežemo na manjše kocke. Juho zavremo in precedimo. Na olju svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo. Dodamo na tanke kolobarje narezan por in pražimo 5 minut. Dodamo krompir in zalijemo z juho, da je jed pokrita. Juho solimo in popramo, dodamo kumino in na rahlem ognju kuhamo približno 40 minut. Po potrebi dolijemo juho ali vodo. Juho zmešamo s paličnim mešalnikom, dodamo drobno sesekljani jajci in prevremo. Juho potresemo s sesekljanim peteršiljem in postrežemo. Dober tek! Staša za avc BBZdJZlZEüSSJODEnjllOBCHTndlüBB Drage bralke, cenjeni bralci! Vsi hrepenimo po notranjem miru. Eden od načinov, da ga najdemo, je zlitje z lepoto narave. V času pomladi to ni težko, le prepustiti se moramo njenim nežnim sapicam. Njeni navdihi pa hitro minejo, zato se je smiselno naučiti ohranjati notranjo uravnoteženost tudi v okoliščinah, ki temu niso naklonjene. Eden od načinov je poglobitev v tišino, kar lahko storimo vsak dan. Lahko je to molitev, meditacija ali preprosto umiritev. Z vajo je mogoče doseči, da nam tišina spregovori. Glas tišine je brezčasen in sam po sebi prinaša notranji mir. Hrup okrog nas ga ne more preglasiti, čas ga ne more izbrisati. Omogoča večno pomlad tudi sredi zime. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NEMIR Rožnata kepica knn spet v prsih nemirno valovi, iz utečenega ležišča sili, kot da se nekam strašno ji mudi. Cvetočim češnjam hoče razobesiti bele pajčolane, sanjavim travam poljubiti biserne oči, ali se samo preprosto izgubiti na potepu v drhtečem blišču majskih dni? Hladno dlan si položim na levo stran, odstranim trne, brazgotine se celijo počasi in rožnata kepica krvi se vsaj za silo umiri. Vlado Garantini "Čas se ne ukvarja s tem, da bi izpolnil naša upanja; svoje delo opravi in zbeži." (Evripid) POETI (N/E), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! TIŠINA IN ČAS Tišina pomirja, samota ubija, nemir nas znervira, kaos živci ra, smeh nas pomlaja, jeza postara, prijateljstvo osrečuje, sovraštvo razdvaja, sitost nas razvaja, lakota dotraja, strah nas stiska, pogum v mišice pritiska, tema nas skrije, dan spočite odkrije, veselje in radost, da smo na svetu, žalost, otožnost preboleti pomagata usodnost, napitost ni opitost, žeja kritična je meja, pamet je umnost, neumnost je nerazumnost, smeh je zdravje, posmeh pa nespoštovanje, hrepenenje so želje, fantazija, bedna utopija. Čas je dolžina, neizmerljiva vsebina, zato prepustimo času čas, nihče izmed nas ne ve, v kolikšni meri mu je čas odmerjen še. Andrej Režim PRVI CVET Prvi cvet, trhel, šibek, plašno je pogledal iz zaspale zemlje, ki buditi jo začel je nežni veter. Sonce je pozvonilo k mladi rasti. Samo en popek si je upal razpreti krila in se dvigniti iz tople posteljice. Radovednost ga je gnala iz varnega zavetja v svet, kjer bijejo vetrovi. Blage sapice pomladne hitro se sprevržejo v mrzlo smrt, vendar nič ne more odvrniti cveta, da ne bi zavriskal novemu začetku. Ta je tukaj, prihaja na velika vrata, svetloba je premagala temo, vsak nov dan je bolj vesel, ples sc je začel sladkosti, ki oživlja mlado, staro, osvobaja dvomov, hudih misli. Boštjan Grošelj KOLUMNA ® Aleksi) Porednik: KULTURA SANKA Po bitki je lahko biti general, ob šanku je lahko modrovati. To drži kot pribito. Nekateri mislijo, da je mogoče ob šanku reševati probleme, ki jim niso kos najbolj 'brihtne' glave. Med poslušanjem pametnih šankistov včasih človek dobi občutek, da bi morali biti nekje drugje. Prav čudno je, da so tam in ne za mizami, kjer se kroji usoda množic. In prav zaradi tega občutka je logično, da so za šankom. Ena presenetljivih, a po drugi strani razumljivih značilnosti človeških bitij je zmožnost govorjenja o dogajanju, ne da bi bilo potrebno sprejemati odločitve. Za šankom se nikomur ne tresejo 'gate'. Obtoževanje drugih za določeno stanje v družbi je priljubljeno početje. Ni lepšega občutka, kot je ta, da v druščini ob pivu kritiziraš vlado, posamezne ministre, občinske može in druge, ki so »malo več«. Na ta način se izniči nelagodje ob misli, da bi lahko prilezel višje, a nisi, da bi lahko imel boljši 'kšeft', pa ga nimaš. S tem ko daješ v nič druge, lažje prenašaš dejstvo, da svojih potencialov ne uresničuješ v tolikšni meri, kot bi jih lahko. Poglejmo si primer hvaležne teme, ki je že kar nekaj časa železni repertoar gostilniških pogovorov v Zasavju. Gre za odpravnino nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke Marjana Kramarja. Milijon evrov, ki jih je prejel, je kost, ki jo naš 'folk' še dolgo ne bo oglodal. Jasno, praktično ni Zasavčana, ki bi prišel do tolikšne vsote denarja, zato že zaradi nevoščljivosti ni mogoče biti tiho. Drugi element je čas, v katerem je Kramar dobil odpravnino. To je čas gospodarske krize, povečevanja brezposelnosti in zategovanja pasov. Tretja boleča točka je spoznanje, da tega denarja ni zaslužil kot direktor zasebnega podjetja, temveč firme, ki je bila postavljena na noge z denarjem vseh državljanov, ki je bila v socializmu družbena last. Morda bi našli še kakšen razlog, zakaj razočaranci Kramarja vneto pribijajo na križ. Ključno vprašanje, ki se ob tem za- stavlja, je: Kaj bo tovrstno početje spremenilo? Nič. Čemu torej »prežvekovati« Kramarja? Razlog ni zanemarljiv. Debate ob šanku ljudem omogočajo sprostitev napetosti, ki se nabere ob razmišljanju o stvareh, ki se zdijo malemu človeku krivične. Čutijo se namreč utesnjene zaradi dogajanja, za katerega menijo, da nanj ne morejo vplivati. Sank je ventil za sproščanje družbenih napetosti. Hvala Bogu, da je tako, sicer bi bilo še več nasilja. Po drugi strani je sank območje, kjer se očitno vidi negativna nastrojenost večine ljudi. Ob poslušanju njihovih izjav prevlada sklep, da bo revež ostal revež. Zagrizeni šankisti se ne zavedajo, da je položaj, v katerem so, odvisen ne le od zunanjih okoliščin, ampak tudi od njihove lastne dejavnosti. Če bi jih vprašali, koliko vlagajo v svoj osebni razvoj, bi sklonili glavo, ali pa bi napadli spraševalca, naj se raje zanima zase. Zastrupljeni so z negativnim odnosom do realnosti, kar zmanjšuje njihove možnosti za zadovoljno, zdravo in finančno dostojno življenje. Kdor ima pozitiven odnos do realnosti, se zaveda, da z zlivanjem gnojnice na »prasce, ki izkoriščajo in ponižujejo poštenega malega človeka,« škodi zgolj sebi. Za izboljšanje eksistence je najbolje razvijati lasten potencial. Zal večina ljudi misli, da ne morejo ničesar spremeniti. Posledično ne vidijo izhoda, kar v njih ustvarja notranjo napetost. V takšnem psihičnem stanju ni mogoče dolgo zdržati, zato se je potrebno nekako sprostiti. Sank je idealen kraj za tovrstno terapijo. Prvi korak sproščanja je uživanje opojnih substanc. S 'pirom' ali dvema v riti je življenje takoj lepše. Led v duši se začne topiti, problemi postanejo manjši, kot bi mignil. Drugi korak pa je omenjeno kritiziranje družbenih dogajanj in njihovih akterjev. Mnogi namreč čutijo neizmerno zadovoljstvo, ko se na takšen način nekaznovano maščujejo »krivcem« za njihove težave. Pogovori za šankom so izjemna priložnost za spoznavanje, kaj večina ljudi misli o neki zadevi. Preziranje glasu šankistov pomeni preziranje realnosti. Potrebno jih je razumeti, vendar se hkrati varovati vrtinca njihovega besedičenja. Človeški um ima sposobnost verjeti vse, kar se mu zdi logično in razumljivo. Tako začnejo ob daljšem poslušanju tudi najbolj neverjetne obtožbe in popačenja resnice zveneti verjetno. Kdor hoče uživati za šankom, pri tem pa ohraniti trezen odnos do realnosti, se mora distancirati od povedanega. Ne sme ves čas poslušati z obema ušesoma, ampak mora slišano na enega marsikdaj izpustiti skozi drugega. © mo/omsniA ---1--------- Kino Delavski dom Zagorje KROŽNA CESTA, Kino Delavski dom Hrastnik Sobota 25.04. ob 19.00 Četrtek 23.04. ob 20.00 PREHOD, psiho triler Nedelja druž. drama Petek 24.04. ob 20.00 ZAMENJAN, akcija 26.04. ob 10.30 BELI PRAMEN: Sobota 25.04. ob 18.00 ZAMENJAN Pustolovščine malega ob 20.00 PREHOD bobni dokum. -igrani Nedelja 26.04. ob 18.00 PREHOD film - Film je ob 20.00 ZAMENJAJ sinhr. v slovenščino Sreda 29.04. ob 20.00 OPERACIJA VALKIRA, ob 17.00 RELI PRAMEN: Četrtek vojna drama Pustolovščine malega bobra 30.04. ob 20.00 OPERACIJA VALKIRA ob 19.00 NEROJEN, grozljivka Kino Dol pri Hrastniku Ponedeljek 27.04. ob 19.00 KROŽNA CESTA Petek 24.04. ob 18.00 PREHOD, psiho triler Torek 28.04. ob 19.00 Film teater: TURNEJA Petek 01.05. ob 20.00 The International: Kino Delavski dom Trbovlje MU PAČ NI DO TEBE MEDNARODNA četrtek 23.04. ob 18.00 PREVARA ob 20.15 STRASTNA Sobota 02.05. ob 20.00 HOTEL ZA PSE, ZAPRAVLJIVKA, kom. druž. kom. petek 24.04. ob 18.00 STRASTNA Nedelja 03.05. ob 20.00 The International: ZAPRAVLJIVKA MEDNARODNA ob 20.00 SEDEM DUŠ,drama PREVARA sobota 25.04. ob 18.00 MU PAČ NI DO TEBE Ponedeljek 04.05. ob 20.00 HOTEL ZA PSE nedelja 26.04. ob 18.00 STRASTNA Torek 05.05. ob 20.00 GOLA RESNICA, slov. ZAPRAVLJIVKA kom. dokum. ob 20.00 SEDEM DUŠ ponedeljek 27.04. ob 18.00 SEDEM DUŠ Kino Izlake KROŽNA CESTA, torek 28.04. ob 18.00 STRASTNA Nedelja 26.04. ob 19.15 ZAPRAVLJIVKA druž.drama ob 20.00 SEDEM DUŠ Nedelja 03.05. ob 20.15 HOTEL ZA PSE, sreda 29.04. ob 18.00 VOJNA MED druž. kom. NEVESTAMA OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ 864 664 Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami. Si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Rekreativni plesni večer v Slovenj Gradcu Datum: 24.4.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in Plesna šola Devžej Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www.Dlesna-zveza.si. devzei@siol.net Planinska delovna akcija na Mrzlici Datum: 25.4.2009 Organizator: PD Trbovlje Dodatne informacije: dom na Mrzlici 03 564 15 35, Cvetka Kozmus 03 56 20 128, 040 Pohod po Meškovi poti Datum: 25.4.2009 Organizator: PD Slovenj Gradec Dodatne informacije: Ivan Hovnik 051 310 913, Danilo Goljat 031 373 533 Spominski pohod na Planino Golobar Datum: 25.4.2009 Organizator: PD Bovec Dodatne informacije: Igor Zlodej 041 781 257, Gregor Rupnik 040 308172 Pohod po Ribniški planinski poti Datum: 25.4.2009 Organizator: PD Ribnica Dodatne informacije: Marjana Rozman 041 847 365,01 836 18 50, od.ribnica@Qmail.com. www. olaninskodrustvo-rihnica.si 17. Pohod »Slovenc tvoj rod je hodil tod« Datum: 25.4.2009 Organizator: PD železničar Celje Dodatne informacije: Ivan Ratej 041 792 734 Pohod na Ratitovec Datum: 25.4.2009 Organizator: PD Blagajana Dodatne informacije: Anton Kavčič 031 500 120, www.Ddblaaaiana.bloQSDOt.com Pohod na Sv. Lovrenc nad Bašljem Datum: 25.4.2009 Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije: Marina Pirš 040 709 400,01 431 61 14, www. odrustvo-otlis.si Pohod po Kraškem robu Datum: 25.4.2009 Organizator: PD Mislinja Dodatne informacije: Franc 031 637 528, www.odmislinia.si Pohod po Bistriškem Vintgarju Datum: 25.4.2009 Organizator: PD Ravne na Koroškem Dodatne informacije: Tončka Mravljak 02 823 33 05 Kolesarjenje po Upravni enoti Domžale Datum: 25.4.2009 Organizator: Zavod za šport in rekreacijo Domžale Dodatne informacije: Janez Zupančič 01 721 68 62,041 966192, www.zavod-soort-domzale si 3. Prvomajski turnir v malem nogometu Datum: 25.4.2009 Organizator: ŠD Laikova vas Prebold Dodatne informacije: Grega Huš 041 671 692 4. Pečarovski tek in pohod Datum: 25.4.2009 Organizator: TKŠD Pečarovci Dodatne informacije: Jožef Rituper 041 346 634, 02 551 60 68, iozef.rituner@Quest.arnes.si Kolesarski kronometer v Ljubečni Datum: 26.4.2009 Organizator: KK Crono Ljubečna Dodatne informacije: Bojan Vodlan 041 951 794, Iztok Apat 031 397 540 9. Kolesarski maraton Velo Datum: 26.4.2009 Organizator: ŠD Špica Dodatne informacije: Jože Nered 01 787 11 33, www.SDica-drustvo.si Jurijev pohod v Gore Datum: 26.4.2009 Organizator: PD Dol pri Hrastniku Dodatne informacije: Toni Paulič 051 303 463 Tradicionalni pohod k Unkovim na Remšnik Datum: 26.4.2009 Organizator: PD Ožbalt Kapla Dodatne informacije: Marjan Račnik 051 362 153 Pohod po Kraškem robu iz Socerba do Hrastovelj Datum: 26.4.2009 Organizator: PD Dravograd Dodatne informacije: info telefon 031 316 392, www.DddravoQrad.com. info@ Dddravoarad.com Pohod okoli Metlike Datum: 26.4.2009 Organizator: PD Metlika Dodatne informacije: Anton Krašovec 07 305 81 73,041 757 441. anton.krasovec@aov.si Turni smuk Rodica - Suha Datum: 26.4.2009 Organizator: PD Bohinjska Bistrica Dodatne informacije: Alojz Butkovič 041 657 110 Pohod na Matajur Datum: 26.4.2009 Organizator: PD Celje Matica Dodatne informacije: telefon 03 492 48 50,051 338 358, www.Dlaninsko-drustvo-celie.si Slajkatlon - Hotaveljski izziv Datum: 26.4.2009 Organizator: ŠD Marmor Hotavlje Dodatne informacije: 04 518 13 16,041 623 397, www.sdmh.si 8. Bovški tek Datum: 26.4.2009 Organizator: Tekaško društvo Bovec Dodatne informacije: Vasja Vitez 051 253 471, www.bovec.net/tek 2. Tek okoli Šmartinskega jezera Datum: 26.4.2009 Organizator: ŠRK Celje Dodatne informacije: Sandi Ivančič 051 238 531, http://srk-celie.si Ekološko rekreativni spust po reki Savinji Datum: 26.4.2009 Organizator: Kajak kanu klub Nivo Celje Dodatne informacije: Dušan Konda 041 767 873, www.kaiak-zveza.si 7. Kolesarski vzpon na Malo goro Datum: 27.4.2009 Organizator: KK Rogla Dodatne informacije: telefon 041 883 009, www.kolesarski-klub-ronla si 35. TRIM pohod na Boč ob Dnevu upora Datum: 27.4.2009 Organizator: PD Poljčane Dodatne informacije: Ivo Borovnik 041 878 376 Pohod na Sv. Križ nad Mavrlenom Datum: 27.4.2009 Organizator: PD Črnomelj Dodatne informacije: Marjan Kastelic 040 469 599 Pomlad na Bukovici Datum: 27.4.2009 Organizator: PD Žalec Dodatne informacije: Dušan Šip 031 320 242, www.pdzalec.si. Ddzalec@email.si Pohod po Vrhniški planinski poti Datum: 27.4.2009 Organizator: PD Vrhnika Dodatne informacije: Roman Novak 041 224 039 za avc NAJEM: V najem vzamem manjše stanovanje ali garsonjero v Zasavju. Cena po dogovoru. Tel.: 030-393-506 PRODAM: Odlično ohranjen ford mondeo, 2.0 ghia Tdci (diesel), letnik 2002, 59.000 km, prvi lastnik, srebrne kovinske barve, gara-žiran, usnjene el. nastavljive in ogrevane sedeže, tempomat, parkirne senzorje, daljinsko centralno zaklepanje in še vrsto druge opreme. Cena po dogovoru. Tel.: 03-562-7127. ŽIVALI Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.: 041 393 432 BOB Bowling Litija nadaljuje z zabavnim programom in akcijami Program za prihodnje dni: 25.04.2009 TANJA ŽAGAR 09.05.2009 BOŠTJAN KONEČNIK 16.05.2009 DJ SYLVAIN 23.05.2009 KINGSTON Ob petkih bodo obiskovalce zabavali razni DJ-ji, občasno pa jih bodo popestrili tudi s show programi. V pizzeriji in restvaraciji BOB Bowling padajo cene ! Pizzo dobite že za 4 eur, postrežejo pa jo tudi na terasi. In kar je najbolje, pizzo lahko dobite do 23.00 ure, ob petkih in sobotah pa do 24. ure! Sprejemajo tudi rezervacije za praznovanja raznih obletnic, za rojstnodnevne zabave in druge zabavne in poslovne dogodke. Še vedno so v teku tudi vse bowlina akcije: bowlaš dve uri, plačaš eno bowlaš tri ure, plačaš dve uri + orejmeš pizzo gratis NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): mali o 9 I a s i ► Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa MARIJA HACE iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za ' Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPOM ZA št. n 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo Izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 e-centov. Vabljeni k sodelovanju! > Ime in priimek:. Naslov:......... Podpis:......... ü .. d ^ S Ipög §■ != o g S ü g p S Telefon in e-pošta:......................................... •§. !§. <; 5 Davčna številka:............................. Številka TRR:............................................. Pl *vsi podatki so obvezni* http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Q Z ZASAWCEM ¥ KlMOl Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, it. 32 I Seveda p n " I Pravilne I pripisom 1 I na: Graf ■ Izmed vsi I dobitnika boste lat gajnah kil M________d Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Na Katero osebo so poskušali izvesti atentat v filipu OP£RAC|JA VALK1RA? Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite | na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona I boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na bla-| gajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo | Tokratna srečna izžrebanca sta: Denis Kokalj (Zagorje) in Ula Turk (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center • Delavski dom Zagorje. Kofetkanje z nasledniki Hitchcocka ali: V prejšnji številki Zasavca je bilo objavljeno, da so v Mladinskem centru Trbovlje v okviru medijskega izobraževanja pripravili kratki igrani film z naslovom »13«. Kratka vsebina: film, ki bi ga zlahka označili za psihološki triler in ga glede na srhljivost vsebine vrgli v isti koš s šokantnim »Krogom«, opiše zgodbo srečne družine ob praznovanju hčerkinega trinajstega rojstnega dne. Seveda, kot se za pravi triler spodobi, tudi »13« ponudi šokanten zaplet, poln krikov in nepredvidljivih dogajanj. V ustvarjanju filma je aktivno sodelovala mednarodna ekipa šestnajstih mladih prostovoljcev, ki se je v procesu dela tudi učila in glede na prepričljiv izdelek očitno pokazala tudi poznavanje filmske umetnosti. Za lokacijo so izbrali igrišče Partizana, supermarket v Trbovljah in privatno stanovanje. Samo snemanje je trajalo 14 dni, za montažo pa so porabili en teden. Pri montaži je ekipi pomagal evropski prostovoljec (EVS) Patricia Ortiz Ibanez. Scenarij je v celoti nastal pod taktirko mladih ustvarjalk, trboveljskih deveto-šolk Vite Škrinjar in Hane Gcmvšck, na režiserski stol pa je poleg slednje sedla tudi vrstnica Aida Lučičanin. Omeniti gre tudi mlado, a prepričljivo igralsko zasedbo, na čelu katere z glavno vlogo, polno krikov in krvi, samozavestno stoji hrastniška devetošolka Tina Šmit. Za dokumentacijo so pripravili tudi video prispevek o tem, kako so snemali film. Predpremiera filma je bila v Ljubljani na filmskem festivalu Zoom 3, 1.4.2009. Trboveljska javnost si je lahko film prvič ogledala v soboto, 14.4.2009. Povabljeni so bili tudi starši mladih ustvarjalk, ki sodelujejo pri medijski sekciji Mladinskega centra Trbovlje, v okviru katere je film nastal. V maju bodo pripravili še eno predstavitev filma, ki bo namenjena širši javnosti in za katero upajo, da se je bodo udeležili tudi župan in podžupana občine Trbovlje. Zanimive so izjave mladih ustvarjalcev. Režiserka: Aida Lučičanin »Na začetku je bilo težje kot sem si predstavljala. Zabavno je bilo delati z glavno igralko, ki je odlično odigrala svojo vlogo. Ob snemanju smo se neizmerno zabavali in kljub napornemu delu smo ohranili nasmeške na obrazih. Skratka, bilo je poučno in zabavno ter polno smeha. Film je izpadel bolje od vseh naših pričakovanj, zato sem bila zelo zadovoljna predvsem nad odzivom gledalcev, ki so film res dobro sprejeli. « Polona Šmid: »Z veseljem sem ekipi v času snemanja odstopila stanovanje, v katerem je bil posnet velik del filma. Kar zadeva igranje, je bilo najprej nekaj treme, nato pa smo se zabavali in kar težko ostali resni.« Tina Šmit (glavna igralka): »Moja velika pričakovanja so se uresničila že takrat, ko sem izvedela, da Ketchup kot kri so me določili za glavno vlogo v tej enkratni grozljivki. Ves čas snemanja sem se počutila zelo dobro, kljub temu da sem bila ob določenih dnevih kar malo utrujena od samega snemanja, predvsem kadar smo večkrat ponavljali prizore. Vendar pa lahko rečem, da sem zelo dobro spala po tako krvavem scenariju. Temu lahko pripišem zasluge mentorjema Zoranu in Primožu, režiserki in vsem soigralcem. Res smo bili super ekipa in upam da bomo še v prihodnje tako dobro sodelovali.« Mentorja MCT-jeve medijske sekcije Zoran Šmid in Primož P Ram Siter sta z izdelkom zadovoljna in poudarjata, da so vsi mladi ustvarjalci s svojim delom in kreativnim pristopom dokazali, da so sposobni ustvarjanja in resnega projektnega dela. Trenutno že pripravljajo nekaj novih projektov, s katerimi se bodo predstavili na mednarodnih filmskih festivalih mladih, ki bodo potekali v različnih evropskih državah. Mogoče pa bo v prihodnjih mesecih nastalo tudi nadaljevanje filma 13. Očitno je, da v Zasavju ne manjka talentov. V imenu uredništva iskrene čestitke mladim ustvarjalcem, Zasavčane pa vabimo k ogledu filma. O terminu predvajanja bomo pravočasno obvestili našo zasavsko javnost. Besedilo: St.R. a avc Podporno obzidje pokopališča pri župnijski cerkvi sv. Križa na Svibnem je najstarejši ohranjen objekt v občini Radeče. Že dalj časa je opozarjal na temeljito obnovo, saj je bil že v zelo slabem stanju. Predvsem na najvišjem delu. kjer sega do cca I im je odpadanje kamenja ogrožalo varnost okoliških prebivalcev in mimoidočih obiskovalcev, predvsem pa stabilnost pokopališča. Že leta 2004 je KS Svibno zaprosila prepoznavnih točk kraja. Želeli so čim zahodnega dela obzidja, od vhoda na občino Radeče za čimprejšnjo sana- bolj ohraniti kulturno dediščino, saj pokopališče do zvonika, so se pričela cijo in finančno pomoč. Ker je obzid- je obzidje opredeljeno kot sakralna 3. septembra, končala pa 21. oktobra je opredeljeno kot sakralna stavbna stavbna dediščina in izvirni spomenik, 2008. Ohranjena je naravna kamnita dediščina in izvirni spomenik, se je cerkev pa je zaščitena kot kulturna podoba obzidja. Na novo so prizidani izkazalo, da je tako po strokovni kot dediščina državnega pomena. Cer- trije armirani in v skalo sidrirani stebri, finančni plati to zelo velik in zahteven kev s pokopališkim obzidjem stoji v ki ne izstopajo od ostalega starega projekt. Leta 2007 je bila izdelana pro- neposredni bližini nekdanjega gradu obzidja, ki je globoko fugiran in injek-jektna dokumentacija. Lastnik objekta znamenitih vitezov Ostrovrharjev, tiran. Nov je tudi betonski robni venec in krajani se niso v celoti strinjali z katerega del grajskega obzidja je še v imitaciji kamna. Ves kamniti del zidu načrtovano obnovo, zato so se do- viden. V pisnih virih so prvič omenjeni je peskan in premazan s silikonsko govorili, da prevzame odgovornost za v letih 1169 in 1175,. vodoodbojno impregnacijo, sanacijo zidu lastnik sam, to je župnija Jeseni leta 2007 in v letu 2008 so v Obnovo je investirala župnija Svibno, Svibno. V ta namen so skupaj z žu- sodelovanju s strokovnjaki (Zavod za sofinancirala pa jo je Občina Radeče, pniščem Svibno ustanovili Odbor za varstvo kulturne dediščine, statiki, ar- Nadškofija Ljubljana, Lafarge cement obnovo. Cilj je bil izvesti kakovostno hitekti in gradbenimi izvajalci) pričeli in še nekatera podjetja ter farani s obnovo, saj je cerkev s pokopališkim z načrtovanjem obnove in urejanjem prostovoljnimi prispevki, obzidjem ena najbolj izpostavljenih in dokumentacije.. Obnovitvena dela To je v zadnjih desetletjih eden najve- čjih in najzahtevnejših projektov v kraju, tako po strokovni kot tudi finančni plati. Slovesnost, ki bo 27. aprila 2009 pri župnijski cerkvi na Svibnem, ob 10.00 uri se bo začela s sveto mašo, ki jo bo vodil nadškof Alojzij Uran, sledil bo blagoslov obnovljenega zidu, nato pa kratek kulturni program, pozdrav člana obnovitvenega odbora in govor radeškega župana in poslanca Matjaža Hana. Prireditev bo potekala pod vznožjem grajskega hriba, kjer so nekoč domovali gospodje Sviban-ski. Rdeča nit prireditve bo pričarati obiskovalcem grajsko vzdušje s kulturnim programom in pogostitvijo na grajski način. Po izjavi za javnost povzeta: MaH Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 14. aprila izdalo pomembno sodbo s področja transparentnosti in javnih informacij, v kateri je odločilo, da predstavlja zavrnitev dostopa do informacije, ki je ključnega pomena za javno razpravo in organ z njo razpolaga, kršitev pravice do svobode izražanja in informacij. Madžarska nevladna skupina za spodbujanje političnih pravic in svoboščin (ang. Hungarian Civil Liberties Union; HCLU) je septembra 2004 na madžarsko ustavno sodišče naslovila zahtevo za dostop do zahteve za presojo ustavnosti poslanca madžarskega parlamenta glede zakonitosti novega zakona v zvezi s politiko do drog. Poslanec je namreč skladno s svojo ustavno pravico sprožil postopek za oceno ustavnosti novega zakona in v ta namen vložil zahtevo za revizijo zakona pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je zahtevo za dostop do poslančeve pobude zavrnilo zaradi pravice do varstva osebnih podatkov poslanca, do katerih naj tretje osebe ne bi smele imeti dostopa brez osebne privolitve omenjenega poslanca. ESČP je v sodbi št. 37374/05, HCLU v. Hungary, ugotovilo, da zavrnitev zahteve za dostop do zahteve za presojo ustavnosti predstavlja kršitev 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je zapisalo, da države ne smejo dopuščati arbitrarnih omejitev človekovih pravic (v konkretnem primeru svobode izražanja), s katerimi bi države lahko izvajale katero od oblik cenzure. Sodišče je zavzelo trdno stališče, da z zavračanjem dostopa do tako pomembnih informacij javnega značaja država s svojo močjo cenzure in monopola nad informacijami onemogoča nadzor nad državnimi institucijami s strani medijev in združenj civilne družbe kot »čuvajev« temeljnih človekovih pravic. Zbiranje dokumentov je po mnenju ESČP osnovna pripravljalna faza pri novinarskem delu, zaščitena s svobodo medijev. Tokrat pa je ESČP poskrbelo tudi za pomemben zasuk v svoji dosedanji praksi, tako da je priznalo, da uresničevanje nadzorne funkcije ni omejeno zgolj na medije in poklicne novinarje; v konkretnem primeru je javno razpravo pripravljala namreč nevladna organizacija, ki se ukvarja s spodbujanjem človekovih pravic, med drugim tudi s svobodo informiranja. Z dostopom do informacij javnega značaja bi torej po mnenju ESČP tudi nevladne organizacije prispevale k možnosti informirane javne razprave, ki je ključnega pomena za razvoj in stabilnost demokratične družbe. ESČP je sodbo zaključilo z besedami, da bi bila zavrnitev dostopa do mnenja javnih oseb o zadevah, ki so v interesu javnosti, »usodna za svobodo izražanja«. Vir: Urad Informacijskega pooblaščenca za avc m zmwe V vsakem kraju se ve, kje raste največ čemaža. Najbolje uspeva v bližini potokov in rek, višje pa v bukovi gozdovih. Ljudje se vedno bolj zavedajo njegove uporabnosti in zdravilnosti. Po okusu je čemaž podoben česnu, vendar je še bolj zdravilen, kar so vedeli že Rimljani: spodbuja delovanje žlez, krvni obtok, čisti celotno prebavno pot in dihalne poti, čisti kožo, znižuje holesterol... Najbolj razširjena je uporaba listov, lahko pa nabiramo kasneje tudi čebulice, cvetove in plodove. Kako ga uporabljamo? Največ imamo od njega, če je surov in narezanega dodajamo regratu, solati, v zelenjavne juhe in omake tik pred serviranjem. V kuharicah najdemo recepte za zelenjavne kremne juhe iz čemaža, lahko pa si recept izmislimo tudi sami. Dober je čemažev namaz s skuto, kamor dodamo bučno olje, izboljšamo pa ga še s kakšno žlico kisle smetane. Pridne gospodinje pa si čemaž še vložijo - za takrat, ko ga ne bo več. Eden izmed receptov svetuje: 30 dkg listov čemaža operemo, posušimo, narežemo in damo v steklen kozarec, kamor dolijemo dva del oljčnega olja in nekaj soli po svojem okusu. Ob tem velja pripomniti, da je najbolj enostavno sušenje v plastičnih sušilnikih za solato, ki so čisto poceni. Kadar na ta način sušimo solato, se je olje bolj oprime, ohrani pa tudi svoj naravni okus. To pa velja tudi za čemaž. Slika in besedilo: Fauči Moljk Rajka Bajda svetuje: Brez vedenja, volje in samodiscipline seveda ne bo šlo. Pa tudi podpora v družini in širše (sodelavci, prijatelji..) je zelo pomembna, saj da mnogokrat moč in spodbudo, ko že skoraj pride do obupa in opustitve namena hujšanja. Začeti je potrebno tam, kjer gre najlaže ■ ~ P‘ite veliko vode in ne štejte kalorij, ne \ tistih, ki jih pojeste s hrano, niti tistih, 1.......* ki jih porabite s telesno aktivnostjo. Pre- den se odločite za hujšanje, si naredite načrt in se ga tudi držite. Določite dan, ko boste začeli, koliko kilogramov boste shujšali in čas, do kdaj boste hujšali. To pa ne pomeni, da potem, ko boste na cilju, spet lahko začnete s starimi navadami. Zmanjšano težo je treba vzdrževati. Zgubljanje in ponovno pridobivanje telesne teže je skrb vsaj polovice prebivalstva zahodnega sveta. Biti debel ni le neudobno, ampak prinaša vrsto zdravstvenih problemov. Večina shujševalnih kur se konča neuspešno zato, ker se ne vzdržuje in ne ohranja zmanjšane teže. Telesna teža vas bo bremenila, dokler se ne boste naučili zdravega prehranjevanja - ne odrekanja! Zato se ne izpostavljajte fizičnemu in psihičnemu stresu strogih diet. V hrani uživajte in razmišljajte o tem, kako bi korak za korakom izboljšali svoje prehranjevalne navade in si jedilnik popestrili z jedmi, ki ne prispevajo le k vitkejši postavi, temveč tudi k zdravju celotnega organizma. Upoštevajte torej pravilen način prehranjevanja, pravilno pripravo hrane in pravilno sestavo hrane. Dan začnite z zajtrkom, kajti stradanje v začetku dneva vodi v prenajedanje zvečer. Zajtrk da energijo za intelektualne in fizične napore čez dan. Naslednji obroki naj bodo majhni in nikoli se ne najejte do sitega. Z zdravo in uravnoteženo prehrano organizem dobi biološko visoko vredna živila in nobenih prehranskih dopolnil ni potrebnih. Za delovanje v mirovanju telo rabi od 1200 do 1800 kalorij. Večji vnos gre na račun maščevja. Zmanjšajte torej količino zaužite hrane. Predvsem kalorične hrane! In ne zalagajte hladilnika preveč. Kupite samo tisto, kar potrebujete! Ne hujšajte samo s hrano, ampak tudi s telesno dejavnostjo, saj boste le tako pokurili energijo, ki jo s hrano dobite. R.B. Eajj pomeni PPPP f V petek, 10. aprila 2009, so imeli hrastniški in dolski prvčki športni dan in zastavili so ga malo drugače. Podeljevanje medalj »Štirje P-ji pomenijo PRVIČ PRVI PROTI PRVIM,« je razložila Božena Kreže z Dola, ki si je tekmovanje zamislila. »Veliki imajo vedno kakšna tekmovanja, kjer navijajo drug za druge, mlajši pa so na tem področju prikrajšani,« je še dodala. Hrastniške in dolske prvošolce so v Dolanki pomešali in sestavili deset skupin, ki so se pomerile v petih štafetnih igrah z žogo. Najboljši so se pomerili še v finalu. Medalje, ki spominjajo na rožo, so dobili vsi, le da so visele medalje zmagovalcev na zlatih nitkah. Besedilo in slike: Fanči Moljk Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje se vsako leto dobro odreže v tekmovanju iz matematike Kenguru. Tako je bilo tudi tokrat, saj se je deset dijakov šole uvrstilo na regijsko tekmovanje, ki je letos potekalo na Šolskem centru Slovenj Gradec - Srednja zdravstvena šola. Tekmovanja so se udeležili vsi boljši dijaki iz celjske regije. Dijaki STPŠ Trbovlje so se skupaj z dijaki Gimnazije in Srednje ekonomske šole Trbovlje v spremstvu profesorjev Aljoše Berka in Mihe Simončiča odpravili v Slovenj Gradec, kjer so bili lepo sprejeti. Dijald obeh šol so se na tekmovanju odrezali odlično, najboljše pa sta se iz STPŠ Trbovlje odrezala Adrian Zulič in Jakob Grošelj, ki sta osvojila srebrni priznanji. Ob zaključku tekmovanja so dijaki šole gostiteljice za popestritev pripravili tudi krajši kulturni program. Besedilo in slika: Miha Simončič za avc 0 MEFt%o/niEPßmm Svoboda narodu Bližajo se prazniki. Najprej 27. april, dan upora proti okupatorju, sledil pa bo 1. maj, praznik dela. Oba praznika predstavljata poosebljenost upora zatiranih množic v boju za svoboščine in svobodo. Prvi praznik, dan upora proti okupatorju, se je nekoč, ne tako davno, imenoval dan OF (Osvobodilna fronta). Med značilnostmi takratnega imena praznika je bil predvsem uporniški značaj slovenskih partizanov in njihov prepoznavni pozdrav: »Smrt fašizmu, svoboda narodu.« V današnjih časih, ko je minilo šestdeset in več let od takrat, ko se je slovenski narod z oboroženim uporom postavil po robu fašizmu in še nekaj več desetletij od takrat, ko se je delavstvo širom sveta uprlo brezmejnemu izkoriščanju in nenasitni požrešnosti takratnih lastnikov kapitala, si človek ob pojavih, kakršnim smo priča v aktualnem času, nehote vpraša, kaj je s svobodo širokih množic danes. Govoriti o neki absolutni svobodi je nesmiselno. Človek je vedno od nekoga ali od nečesa odvisen, odvisnost pa pomeni omejevanje svoboščin in svobode. Človek bi lahko bil popolnoma svoboden le v primeru, ko bi bil sam sebi zadosten, kar pa je nemogoče. V življenju vsakega posameznika obstaja čas, ko se lahko povsem svobodno odloča kaj bo počel in čas, ki zahteva njegovo podrejanje interesom družbe v kateri biva. Če želi v tistih nekaj trenutkih uživati v občutku svobode, mora najprej delati. Takšno je vsaj pravilo v nekih normalnih družbenih okoljih. Tako je človek na začetku odvisen od dobre volje svojih staršev, ki kasneje, ko otrok vse bolj odrašča, tudi vse več zahtevajo od produkta svojega življenja. Kaj pa je starševska vzgoja drugega kot prilagajanje naraščaja na dane družbene norme. Skrb staršev za podmladek je praviloma usmerjen v vsesplošni blagor otroka, pa vendarle to ni nič drugega kol privajanje na obveznosti in odpovedovanju svobode. Z odraščanjem se vsak posameznik praviloma vse bolj zaveda svoje odvisnosti od okolja. Starejše, ko je človeško bitje, bolj se je pripravljeno in se tudi mora podrejati vsesplošnim življenjskim pravilom, ki veljajo v dani družbeni ureditvi. Posamezniku okolje postopoma nalaga vse več obveznosti, ki jih mora izpolnjevati, če želi doseči neko dostojno življenjsko raven, ki mu omogoča tudi občutje svobode. Občutek nesvobode in utesnjenosti ustvarjajo družbena okolja, v katerih delo posameznika ni spoštovano in korektno ovrednotena. Občutek svobode pa pri posamezniku povsem zamre, ko mu konkretna družbena ureditev ni sposobna zagotoviti ali mu celo vzame delo. Pri posamezniku, ki je zaradi razmer v nekem gospodarsko političnem družbenem sistemu izgubil delo, se pojavi še kup drugih negativnih občutkov, kot so: izguba samozavesti, dostojanstva, enakopravnosti.... Vsak individuum se skozi življenje postopoma nauči, da je pošteno plačano delo vir črpanja svoboščin in uživanja svobode. Ko presahne omenjeni vir, se začne v mislih posameznika porajati ideja o uporu proti zatiranju in klic po svobodi. Ko presahnejo viri za uživanje v občutku svobode pri prevelikem številu posameznikov, se pojavi želja po uporu in krik iz grl množic: »Svoboda narodu.« Tisti del partizanskega pozdrava, ki omenja damo s koso in ime povzročitelja, kriki množic določijo šele v skrajnem primeru, ko v njihovih glavah usahne sleherno upanje o pravični družbi in svobodi. Mefisto za avc Kdo sem in kaj se mi dogaja.... ali kako bo šele sedaj, ko je recesija ???? Pomlad je v polnem zamahu in vse cveti in dehti, da je joj. Zajčki in piščančki so skakljali naokrog in nas razveseljevali s pisanimi pirhi, čokoladnimi jajčki, pomarančami itd...oh, kako lepo! Lepo že, lepo, a ne za vsakogar. In ne zato, da si tega ne bi želeli! Velikonočni petek. Jaz: »Halo, dežurna služba? Tukaj imam osemdesetletno gospo. Že tretji dan bruha, kar naprej spi in v glavi se ji vrti. Kaj svetujete? « Odgovor: »Pripeljite jo k dežurnemu zdravniku!« Jaz: »Ampak, gospa ima hudo vrtoglavico in noge je ne držijo!« Ljubezniv odgovor: »Kar poskusite, saj bo šlo!« In je šlo. Samo, kako? Nekajkrat sva skoraj padli, dokler nisva prišli po stopnicah in do avta. Končno sva se pripeljali do zgornjega vhoda v Zdravstveni dom, kjer je dežurna služba - samo par metrov stran. Na vratih piše, da je tu vhod le ponoči in ob vikendih, sicer pa je treba naokrog. Zvonila sem v upanju, da se naju bo kdo usmilil. Pa se ni! Morali sva na spodnji vhod, ki pa ni tako blizu parkiranega avtomobila, še posebej za nekoga, ki se opoteka. Prilezli sva skoraj po štirih do vhoda in tam nama je vratarka ponudila voziček. Ce ne bi, bi naju verjetno morali obe pobirati s tal. Končno sva bili pred urgenco, kjer vrsta sploh ni bila majhna. Na vratih, kjer sem prej obupano zastonj zvonila, pozvoni motoristka v usnjenih oblačilih. In? Odprli so ji in jo vsi po vrsti občudovali ali kaj že.... No, čez kakšnih dvajset minut sva prišli na vrsto. Pregled je pokazal, da res nekaj ni v redu. Korektno, vendar nič pretresljivega... »Mogoče bi jo pa peljali še na interno« - razmišlja dežurna zdravnica. » Imajo sicer veliko pacientov, ampak za vsak slučaj....« To je bila, kot se je izkazalo kasneje, zelo dobra odločitev, čeprav sva na interni čakali še ure in ure do poznega večera. Zale je v pitniku zmanjkalo, ventilacija v čakalnici ne dela, okna se ne odpirajo...suha usta, primanjkuje zraka... Na srečo mi je uspelo dobiti nosila, sicer bi moja bolnica izgubila zavest. Končno sva le prišli na vrsto. Zdravnica, mlada, malce stroga, vendar dobro podkovana. Tudi sestra je zelo prijazna in točno ve, kaj in kako. Treba bo k nevrologu v Ljubljano. Takoj zjutraj! Ampak, takrat je sobota in ni rešilca. Pravzaprav je, samo eden edini in če pride do prometne...? Torej jo bomo morali voziti sami. Obstajala je možnost, da jo rešilec odpelje ponoči, vendar je bila bolnica že tako utrujena, da bi vožnjo težko prenesla. Preživeli sva bolj ali manj nemirno noč in se zgodaj zjutraj peljali v Ljubljano, kjer se je izkazalo, da je njen prihod še kako upravičen, saj so jo zadržali na oddelku. Ljudje v belem v Trbovljah in Ljubljani niso krivi za vse kar se dogaja. Mogoče bi v Trbovljah le morali dovoliti, da nujni primeri vedno vstopijo pri zgornjem vhodu. Verjetno je tako, ko pacienta pripelje rešilec. V najinem primeru ga žal ni bilo. Nočem niti misliti na to, kaj bi bilo, če bi.... Kakorkoli že, hvaležni smo zdravstvenem osebju obeh bolnic. Težko je delati v takšnih pogojih in kakor kaže, ne bo kaj kmalu dosti bolje. In tu bi se morali zamisliti vsi, Id so jim zdravniki, učitelji in še kdo trn v očesu. Taki že imajo drage zdravnike, največkrat z druge strani meje in vse možne privilegije. Njihovi otroci obiskujejo, vsekakor ne poceni, privatne šole, prav tako v tujini. Le zakaj bi jih potem skrbelo? St.R. MUTEC l'/iU'lifli SPOŠTOVANI Z AS AVČ ANI, CENJENE ZASAVČANKE OB 1. MAJU, MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA, VAM ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINA HRASTNIK Cenjene Hrastničanke, Hrastničani in dragi Zasavčani! Ob 27. aprilu - Dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - Prazniku dela, vam iskreno čestitamo z željo, da v prijetni družbi čim lepše preživite praznične dni. Vljudno vabljeni na prireditve, ki so organizirane v počastitev obeh praznikov. Župan Občine Hrastnik Miran Jerič in občinski svetniki Na Trgu francoske revolucije so se s slavnostnimi nagovori začeli v ponedeljek, 20 aprila 2009, petdnevni Slovenski dnevi knjige v Ljubljani. Pod sloganom Knjiga v areni življenja bodo potekali do petka, 24. aprila. Slavnostni govorci, med katerimi so bili predsednik države Danilo Türk, ministrica za kulturo Majda Sirca, ljubljanski župan Zoran Jankovič, Mitja Zupančič, predsednik Zbornice založništva in Slavko Pregl, predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki Slovenske dneve knjige organizira, so se strinjali z mislijo Bertoka Brechta: Knjiga je orožje - vzemi jo v roke! Ob tem dogodku naj bi bili podeljeni tudi dve nagradi, ki jo podeljujeta DSP in revija Sodobnost - za esej in za zgodbo. Žirija nagrade za esej ni podelila, izmed dvestotih prispelih pa je nagrado za najboljšo zgodbo Zasuj me z besedami prejel Roman Rozina, novinar in pisatelj iz Zagorja. Obrazložitev: Dogodkovno je avtor umestil zgodbo prav ua slavnostni začetek Slovenskih dnevov knjige. Prepletel je deset slik, zgodbo pa zasnoval krožno. Žirijo so prepričali tako liki kot idejna zasnova. Romanu Rozini, kronistu Zasavja, novinarju in pisatelju (lani je izdal roman Štiri Sneguljčice in palček) iskreno čestitamo tudi dopisniki in bralci Zasavca! Fanči Moljk Celje - skladišče LCD TV Philips PHILIPS dovršeno in preprosto 42PFL3403D 32PFL5403D DVB-T MPEG 2, ločljivost zaslona 1366x768p, dinamično kontrastno razmerje 24.000:1, svetilnost 500 cd/m2, odzivni čas 6 ms, USB, Digital Crystal Clear, aktivni nadzor slike, zvok RMS 2x 15 W, Incredible surround, TTX 1.000 strani, 3x HDMI, 2x Scart, S-Video, Video, YPbPr, izhod za slušalke Redna cena- 649,OQ-Etlft 579,99 EUR XX ločljivost 1366x768, dinamično kontrastno razmerje 30.000:1, svetilnost 500 cd/m2, odzivni čas 6 ms, Pixel Plus HO, MPEG 2, slika v sliki (slika/text), USB, 4x HDMI Bodite pozorni na ponudbo v navedenih M Centrih tehnike in gradnje s tovrstno ponudbo: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTGP Brežice, Cesta Svobode 31, tel.: 07/495 39 54 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCTG Koper, Kolodvorska cesta 4, tel.: 05/662 69 10 • MCGV Krško, Cesta Krških žrtev 145a, tel.: 07/488 06 32 • MCGV Lenart, Gradiška 2, tel.: 02/720 09 46 • MCI Maribor, Tržaška cesta 14, 02/333 50 88 • MCGV Ormož, Opekarniška 30, tel.: 02/741 56 24 • MCTG Postojna, Tržaška cesta 59, Postojna, tel.: 05/721 47 27 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 ■ MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30 tel.: 02/749 53 40 • MCTGP Sevnica, Savska cesta 20 b, Sevnica, tel.: 07 816 32 10 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 . MCTG Velenje, Kidričeva 53, tet.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel: 03/713 65 92 MCfCSltOl* najboljši sosed 60 let Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.