PRIMORSKI DNEVNIK | Poštnina plačana v gotovim | Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 76 (7570) TRST, torek, 31. marca 1970 V NOČI MED SOBOTO IN NEDELJO Strahoten potres v azijskem delu Turčije Po neuradnih vesteh preko 1000 mrtvih Najhuje je poškodovano mesto Gediz, kjer je po potresu izbruhnil požar - Sneg in močan dež zelo otežkočajo reševanje PRAZNIK, SONCE, MORJE. ANKARA, 30. — Katastrofalni potres je prizadel v soboto ponoči področje Kuetagya v zahodni Turčiji. Potres so čutili na celotnem področju Turčije, vendar je bil epicenter najbrže pri mestecu Gediz, ki ima okoli 10.000 prebivalcev in ki je skoro v celoti porušeno. Najhujši sunek je prizadel Gediz ob 23.06 po lokalnem času. Porušil in poškodoval je praktično vse hiše v mestu. Močno so bile poškodovane tudi hiše v sosednjih vaseh in krajih. Ta sunek je trajal 48 sekund. Po malem pa se je vsa Turčija tresla vso noč med soboto in nedeljo. Zadnje potresne sunke pa so zabeležili v ponedeljek. V Gedizu se je položaj še poslabšal, ker je pretrgana električna napeljava povzro-čilp kratek stik in več požarov, ko so pričele goreti lesene hiše. Tudi zgradba gasilcev je bila porušena in so morali gasilce reševati njih kolegi iz sosednjih krajev. Še vedno ni mogoče ugotoviti, ko- liko je smrtnih žrtev in so številke različne. Lokalni tisk piše o 1.000— 2.000 mrtvih in okrog tri tisoč ranjenih. Do sedaj so znani uradni podatki, ki govore o 583 mrtvih. Turški minister za stanovanja Hayrettin Nakipoglu, ki se je danes osebno ogledal nekatere najhuje prizadete kraje, je izjavil, da je mrtvih več kot tisoč, ranjenih pa preko štiri tisoč. Minister je dejal, da požari, sneg in dež otežkočajo reševanje ter da z vsako minuto narašča število smrtnih žrtev. De- .................................. VČERAJ V REGGI0 EMILU Preko 200.000 ljudi na pogrebu Cervija Partizanske delegacije iz številnih držav - Govora Parrija m flmendole REGGIO EMILIA, 30. — Preko 200 tisočglava množica se je zbrala na osrednjem Trgu svobode na pogreb-ni svečanosti za «očetom Cervi jem*, ki je umrl v petek v starosti 95 let. Iz vse Italije so prihiteli ljudje in številne partizanske delegacije iz drugih držav, da bi se poslednjič poklonili spominu očeta, kateremu so fašisti pobili sedem sinov. Na trgu je bilo preko 1600 zastav občin, partizanskih združenj in odporniških organizacij, na stotine Vencev in med njimi velik venec, ki sta ga nosila dva oklepnika in katerega je poslal predsednik republike Saragat. Nekaj po 14. uri so krsto s poslednjimi ostanki prenesli iz občinskega poslopja bivši partizani na ramah, za njimi pa so bili predstavniki oblasti in na prvem mestu predsednik poslanske zbornice Pertini, predstavnik senata sen. Lombardi, prefekt kot predstavnik vlade ter gen. Mazzi kot predstavnik obrambnega ministrstva. KPI so zastopali Amendola, posl. Jotti, sen. Secchia, sen. Colombi in bivši župan Bologne Dozza, za PSIUP so bili prisotni poslanca Ceracolo in Lami ter sen. Civigni, prisotne so bile tudi delegacije PSI, PSU, PRI in KD. Partizansko združenje je zastopal predsednik Boldrini. V žalnem sprevodu so bile delegacije partizanskih združenj: Nemške demokratične republike, Bolgarije, Romunije, SZ, Madžarske, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške m številni partizani, ki so bili odlikovani z zlatimi medaljami. Na krsti iz temnega lesa je bil bronast napis Alcide Cervi, zraven pa na rdeči blazinici sedem srebrnih kolajn, ki so jih prejeli bratje Cervi. _ Sprevod se je razvil do Trga svo bode, kjer je bila žalna svečanost. Za krsto so nosili veliko sliko Cervija in sedem manjših slik njegovih sinov. Prvi je spregovoril župan Reggio Emilije Renzo Bonazzi, ki je prečital najbolj značilne sožalne brzojavke, ki jih je prejela druži na iz Italije in z vsega sveta. Nato je govoril Ferruccio Parri, ki je dejal, da vidimo v očetu Cer-viju očeta vsega odporniškega gibanja. Nato je Parri nadaljeval, da se prav gotovo ne spominjamo pokola sedmih bratov iz maščevalne-ga čuta, temveč zato da se te stvari ne bodo ponovile. Žal pa se ved-no čujemo vojni hrup in obstaja nevarnost za mir, za kar je potmi na učinkovita aktivnost, da se zaščitijo pravice človeka. Osrednji govor je imel Giovanm Amendola, ki je ugotovil, da «očetu Cerviju vidimo human izraz komunizma*. Omenil je pokol sedmih bratov in dejal, da je tu zgodovina že postala legenda. Tragedija te družine ni neki osamljen pojav, kot odporniško gibanje v celoti ni nekaj spontanega, temveč je eksplozija osvobodilnih sil italijanskega ljudstva, ki je dozorelo v dolgi in pogosto nesrečni izkušnji boja. Zaradi tega se to gibanje m izčrpalo s kratkotrajnim plamenom junaštva temveč se nadaljuje v težavni poti naše dežele k napredku. Komunistični predstavnik je nato ugotovil, da je bil Cervi zadnjih 25 let priča odporniškega gibanja, da bi se vsejano seme ne zgubilo, temveč bi vzklilo v zavesti nove Italije. Vedno se je zavzemal za pozitivne vrednosti: za ljubezen do domovine, ki pomeni internaciona-listični čut in voljo do miru, za e-notnost družine, za vzgojo mladine v svobodi, za dobro opravljeno delo kot pogoj za splošni napredek, za osebno poštenost, da se bori s korupcijo, spoštovanje do političnega nasprotnika, toda odločno bor- benost proti strahopetnim nasilnežem. Amendola je zaključil, da gre I-talija sedaj naprej, da se je spremenila po zaslugi ljudi, kot so bili «oče Cervi* in kot jih je mnogo nepoznanih, ki pa niso dovolili, da bi bile zaman žrtve odporniškega gibanja. Posmrtne ostanke so nato prenesli na pokopališče v kraju Campe-gine, kjer so jih pokopali na istem kraju, kjer že počiva njegova u-mrla soproga Genoveffa in sedem sinov. Malo pokopališče je preplavljeno z rožami in z venci. Podporni na obisku v Iranu 'i ■.<* \ r % > J ? TEHERAN, 30. - Predsednik vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Pod-gorni je sedaj na uradnem obisku v Iranu in se je danes razgovarjal s predsednikom vlade emirom Ab-basom Hoveido in z zunanjim mi- jal je, da je v stalni zvezi z mi nistrskim predsednikom Demirelom, kateremu poroča o položaju. V Gedizu so z veliko težavo pogasili močan požar, ki je zelo o-težkočal reševanje. To področje vključuje kakih osemdeset vasi in zajema 1.730 kvadratnih metrov ter nekaj manj kot 60 tisoč prebivalcev. Računajo, da je imel potres rušilno moč 140 milijonov ton TNT. Najhujšemu sunku so nato sledili še drugi in je opazovalnica v I-stanbulu zabeležila 150 potresnih sunkov. Na celotnem od potresa poškodovanem področju grozi nevarnost e-pidemij. Vse vodovodne naprave so razrušene, voda je onesnažena in praktično ni nobenih gihienskih naprav več. Na tisoče brezdomcev je preživelo noč na prostem pod hudim dežjem in ob mrazu, ko ni niti pitne vode. Mesto Gediz je praktično povsem porušeno in sta odstali celi samo srednja šola ter kmečka banka. Znana «Ulu Cami», ki so jo zgradili pred šeststo leti, se je porušila. Minaret se je zlomil v meteljih in se prevrnil na bližnjo hišo. Po zadnjih vesteh še vedno hudo dežuje, ki je vse ceste spremenil v neprehodno blato. Zjutraj so zabeležili nove potresne sunke, vendar k sreči ni bilo več smrtnih žrtev. Današnje potresne sunke so zabeležili po vsej Anatoliji in tudi v evropskem delu Turčije. Kljub resnim težavam se nadaljuje mrzlično odstranjevanje ruševin in je turški «rdeči polmesec* (podobna organizacija kot zapadni rdeči križ) poslal ponesrečencem večje število šotorov in drugih potrebščin. Vodo dovažajo s cisternami. Kurdi v novi iraški vladi BAGDAD, 30. — Tu so danes sporočili, da je bila izvršena preo-snova vlade in da je stopilo v novo vlado pet kurdskih ministrov, kot je bilo to dogovorjeno s sporazumom 11. t.m., s katerim je prišlo do pomiritve med osrednjo iraško vlado in Kurdi. Nova vlada ima 24 ministrov, med katerimi je, kot smo že omenili, pet Kurdov, ki ima sledeče resorje: ministrstvo za socialno skrbstvo in občinske zadeve, ministrstvo za razvoj severnih pistrom Aedeshirom Zahedijem, ] pokrajin, ministrstvo za javna dela Razgovori so se nanašali predvsem in stanovanja, ministrstvo za kme- na dvostranska vprašanja. tijstvo in enega državnega tajnika. Zadušena zarota v Sudanu KAIRO, 30. — Egiptovska tiskovna agencija MEN sporoča, da je bila danes v Kartumu največja manifestacija, kar jih to mesto pomni, v podporo sedanjim oblastem. Manifestanti so hkrati tudi demonstrirali proti poskusu državnega udara. Kot se je zvedelo, je vlada ta poskus že v kali zadušila. Po izjavah sudanskega obrambnega ministra pa je kljub temu prišlo do prelivanja krvi, kar je minister seveda obžaloval. Egiptovski listi obširno pišejo o teh dogodkih nu precej ljudi aretiranih, ki bodo kmalu sojeni. Hkrati pa ugotavljajo, da so v zaroti zapleteni mnogi upokojeni častniki. Radio Ondur-man je sporočil, da je libijski predsednik Gedafi poslal sudanskemu predsedniku Nimeiryju poslanico, v kateri pravi, da mu daje na razpolago oddelke svoje vojske, če bo treba v Sudanu s silo zadušiti protirevolucijo. Egiptovski listi poleg drugega tudi ugotavljajo, da zaroto v Sudanu podpirajo ZDA, ki se sedaj neposredno vmešavajo v Kambodži, v Kongu Brazzaville, v Jemenski republiki in v Sudanu, kjer podpirajo secesionistične sile. Iz Kaira sporočajo, da je bilo v Sitdanu med spopadi z zarotniki 36 vojakov in policistov ubitih. Dva zaporedna praznična dneva in toplo spomladansko sonce po nevšečni zimi so priklicali v naravo mnogo meščanov in prvih turistov. Kdor je imel avto, motor ali katerokoli prevozno sredstvo, si je izbral daljšo turo in obiskal očarljivo kraško okolico ali istrsko obalo. Druge pa je priklical zvonec na čolnu, ki kroži po tržaškem zalivu. Kdo bi se ne prepustil prijetnemu lenarjenju na krovu čolna, ko drsi po morskih valovih, bleščečih se v prvem soncu? Med temi je bilo tudi več tujcev, ki so obiskali naše mesto iz več ali manj oddaljenih krajev, iz Slovenije, Avstrije in Furlanije in poudarjajo, da je bilo v Suda- -T& *•» |f| * j?-ujrS ... POLOŽAJ NA AZIJSKEM JUGOVZHODU SE ZAOSTRUJE V Kambodži narašča oboroženi upor proti režimu generala Lon Nota Vlada v Phnom Penhu nima več nadzorstva nad celotnim kamboškim ozemljeni - Poziv varnostnemu svetu OZN - Protiofenziva sil v Južnem Vietnamu - Laoški parlament odbil predloge Patet Laa PHNOM PENH, 30. — Položaj v Kambodži je izredno napet. Odpor proti novemu režimu generala Lon Nola narašča, nekateri deli države so že v rokah upornikov. Iz vzhodnih pokrajin poročajo o bojih med vladnimi enotami in upornimi silami, medtem ko je vlada v Phnom Penhu pozvala varnostni svet OZN, naj pošlje opazovalce, da bi ugotovili prisotnost čet Severnega Vietnama in FNO na kamboškem ozemlju. H Skoraj vse vesti, ki prihajajo iz* Kambodže, so iz vladnih krogov in je zato iz njih težko razbrati dejanski položaj v državi. Na splošno skuša režim generala Lon Nola prikazati upor v Kambodži kot rezultat delovanja vietnamskih sil, tako da uradna poročila sploh ne govorijo o upornikih, pač pa le o Vietnamcih ali o «vietkongovcih». Postaja pa jasno da vlada ne kontrolira več celotnega kamboškega ozemlja ter da je nevarnost državljanske vojne zelo velika. Vlada v Phnom Penhu je izdala danes poročilo, da so se »vietnam ske komunistične sile poslužile vseh naselij, da bi se pridružili^njihovim prevratniškim manevrom*. Sile FNO naj bi z orožjem prisilile prebivalstvo, da se je udeležilo protivladnih demonstracij, do katerih je prišlo v sedmih kamboških pokrajinah, ki mejijo na Vietnam. Poročilo trdi, da je bilo najmanj trideset oseb ki niso hotele sodelovati na demonstracijah, ubitih. 26. marca pa naj bi »vietkongovske skupine prisilile kamboške državljane, da so stopili na kamione in se odpeljali proti Phncm Penhu*. Vladno poročilo se zaključuje enfatično: »Mar hočejo vietnamski agresorji povzročiti tretjo svetovno vojno?* sredstev, da bi prisilile prebivalce Nič bolj zanesljive niso vesti, ki jih je bilo mogoče dobiti v Sajgonu pri predsedniku republike Saragatu vlade imimimi niiiiiMiiiiiimiiimmmimiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiniiniiiimiiiiiiuuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHi V četrtek prva seja nove vlade posvečena imenovanju podtajnikov Pred razpravo v parlamentu bo verjetno še ena seja vlade o programski izjavi RIM, 30. — Prva seja nove štiri-stranske Rumorjeve vtaoe do v ce- edobritev programske izjave. V tej zvezi se omenja ali' soboto ali po t.rtek, 2. aprila. Na tej seji bocl nedeljefc razdelili dolžnosti med minist* Jutri se sestane osrednje vodstvo brez listnic, istočasno pa bodo ta KPI in še istega dne tudi vodstvo <14 imenovali podtajnike raznih nnH republikanske stranke, ki mora nistrstev pri čemer gre ponovno a imenovati novega namestnika taj-z»pleteno alkimistično operacij| ruka stranke po smrti InL Salmo- in tudi imenovati kandidate podtajnike iz vrst PRI. Z izbiro podtajnikov se bosta v sredo u-Ivarjali vodstvi demokristjanskih mentu 7. aprila k je zelo verjeBI lupin v senatu 'in v poslanski no, da bo Rumor sklical pred tem šl skomini.' V četrtek se sestane ccn- tehtanja vplivov posameznih stran^| nija in kar je še težje imajo razne struje Vlada se bo predstavila vpliva, ki gfi v strankah. 1 odstavila pari« eno sejo vlade, da bo Bre^jiLjI fralnl komite PSIUP. Čestitke Ribičiča Mariami Rumorju BEOGRAD, 30. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Riibdčiič je ob sestavi nove italijanske vlade v svojem imenu in v imenu zveznega izvršnega sveta brzojavno čestital ministrskemu predsedniku Rumorju in izrazil prepričanje, da bodo njegovi napori na tako odgovornem mestu prispevali k nu razvoju vsestranskega in prijateljstva ter do-brososednih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. V brzojavni čestitki zunanjemu ministra Aldo Mora, je državni tajnik Mirko Tepavac med drugim izrazil prepričanje, da se bo tudi v bodoče nadaljevalo dosedanje uspešno sodelovanje in da se bodo nadaljevala zavzemanja za poglobitev in napredek prijateljskih odnosov in dobrega sosedstva med obema državama. od potnikov iz Phnom Penha. Ti so trdili, da so Sihanukovi pristaši u-bili na stotine ljudi ter da so bili najhujši incidenti v Kompong Cha-mu, kjer so vladne sile ubile 27 upornikov. V diplomatskih krogih v Sajgonu pa trdijo, da je med spopadi preteklih dni izgubilo življenje najmanj petdeset oseb. V južnoviet-tiamski prestolnici trdijo tudi, da so vesti o prodiranju čet FNO proti Phnom Penhu pretirane. Vsekakor pa je položaj v državi zelo resen. Danes so sicer odprli letališče v Phnom Penhu, kjer pa še traja policijska ura in kjer so uvedli cestne bloke. Vse ceste, ki peljejo proti meji z Vietnamom, so zaprte za promet. Uporniške sile naj bi se bile utaborile kakih petdeset kilometrov od prestolnice. O spopadih med vladnimi četami in uporniki so vesti dokaj nejasne. Po poročilih radia Phnom Penh :;o »vietkongovske enote* sprožile napade v petih pokrajinah ob meji z Vietnamom ter zasedle številna naselja. Pokrajine Kampot, Prey Veng, Kompong Cham, Kratie in Stung Treng so vsaj delno pod nadzorstvom upornikov. Kamboška vlada je danes ponovno povabila Severni Vietnam in juž novietnamsko začasno revolucionarno vlado, naj znova začneta razgovore o umiku sil Hanoja in FNO iz Kambodže. Vlada je tudi pozvala prebivalstvo, naj se ne pridružuje upornikom ter naj izroča vladnim oblastem orožje, ki bi ga dobili od Vietnamcev, po drugi strani pa je spet pozvala rezerviste, naj se javijo vojaškim oblastem. Sam general Lon Nol pa je skušal minimizirati incidente zadnjih dni, češ da so jih povzročili «vietkongovski agitatorji*, ter trdil, da problem ni tako hud in da ga bodo z lahkoto rešili. Lon Nol je tudi zanikal, da bi prišlo v zadnjih dneh v bližini meje z Vietnamom do pogajanj med kam-boškimi, južnovietnamskimi in ameriškimi častniki. General je končno sporočil, da je kamboška vlada sklenila vrniti ZDA ameriško ladjo »Columbia Eagle*, ki sta jo dva člana posadke prisilila, da je pristala v Kambodži. Kot je znano, je ladja prevažala orožje na Tajsko. Že od 13. marca je ameriška ladja v pristanišču SihanukvilLe. Neka nevtralna država — verjetno Indija — bo izpolnila vse formalnosti za vrnitev ladje Američanom. Med tiskovno konferenco, ki jo je imel danes v svoji rezidenci, je Lon Nol nakazal možnost, da bi njegova vlada prosila ZDA za orožje, «če bi položaj to zahteval*. Po besedah generala pa naj bi do tega prišlo samo, če bi se položaj poslabšal in če bi se vsi diplomatski poskusi, da bi dosegli umik vietnamskih čet iz države, izjalovili. Vsekakor pa je Lon Nol dejal, da bi samim kamboškim silam v tem trenutku ne uspelo «odgnati Vietkon-govoev iz nacionalnega ozemlja*. V Južnem Vietnamu se je vojaški položaj medtem zaostril zaradi protiofenzive, ki so jo sprožile sile FNO na področju ustja reke Mekong v bližini meje s Kambodžo. V zadnjih dveh dneh so osvobodilne enote sprožile vrsto napadov proti ameriškim in sajgonskim taboriščem. Juinoviethamska vojaška šote v Chi Langu je že dva dni pod na šolo je bilo šest vojakov ubitih, 174 pa ranjenih. V Sajgonu so medtem sporočili, da se bo 2. aprila začel proces proti kakim štiridesetim študentom saj-gonske univerze, ki jih obtožujejo »protikomunističnega delovanja*. Tudi vesti, ki prihajajo iz Laosa, so zaskrbljujoče. Možnosti politične rešitve spora so danes znatno manjše, potem ko je laoška narodna skupščina v bistvu zavrnila predloge v petih točkah Patet Laa. Skupščina se je sicer izrekla za odprtje razgovorov s predstavniki domovinske fronte, po drugi strani pa se je uprla prekinitvi ameriškega bombardiranja laoškega ozemlja, ki je pod nadzorstvom sil Patet Laa. Preden bo predsednik Suvana Fuma dokončno odgovoril na predloge Su-fanuvonga, bo moral poslušati še mnenje kraljevega sveta in nekaterih vidnih političnih predstavnikov, vendar je malo verjetno, da bi ti pristali na predloge domovinske fronte. Luns o položaju na Bližnjem vzhodu AMSTERDAM, 30. — Holandski zunanji minister Luns se je danes vrnil v Amsterdam z obiska v Libanonu, Jordaniji in Egiptu. Ob povratku je izjavil, da se položaj na Bližnjem vzhodu iz dneva v dan slabša. Luns je poudaril, da je sedaj edina podlaga za politično rešitev tega vprašanja, resolucija OZN od 22. novembra 1967. Holandski • zunanji minister je še posebno poudaril, da ni bil na Bližnjem vzhodu v vlogi posredovalca marveč le neke vrste «pismonoša». Izjavil je, da bo kmalu poslal informativno poročilo izraelskemu zunanjemu ministru o svojih vtisih, brez komentarja. Hkrati je dejal, da bo o svojem potovanju po Bližnjem vzhodu obvestil tudi glavnega tajnika OZN U Tanta. Ulil IIIIIIIIIIIII lili lili IIII lili Hill IIIIIIIIIIIIIIII irHiiiiuiiii IIIIIIIII Iimii mil II lil lil mili lili IIII IIIIIIII„|||,||||||||| Posredovanje libijske vlade za rešitev krize v Libanonu Sirci že nekaj dni napadajo izraelske položaje na gričevju Golan BEJRUT, 30. — Preteklo noč sta bila izvršena še dva atentata v glavnem libanonskem mestu proti ameriškemu kulturnemu centru in sedežu ameriške banke. Eksplozije so napravile le lažjo materialno škodo. Takoj po atentatih je Ljudska fronta za osvoboditev Palestine izjavila, da so oba atentata izvršili njeni člani. Sporočilo pravi, da so proti banki izstrelili nekaj raket, v ameriškem kulturnem centru pa so podtaknili dinamit. Ista organizacija je izjavila, da je izvršila prejšnje dni napade z raketami proti petrolejski čistilnici «Medreco», last ameriškega kapitala. Zaradi atentatov na, razne ameriške urade in ustanove so policijske oblasti v Bejrutu sprejele stroge varnostne ukrepe okrog vseh sedežev ameriških ustanov. Vse zgradbe, kjer je kak ameriški urad, so zastražene. Prav tako je policija zastražila tudi urade ameriških letalskih družb. V zvezi z izjavami libanonskega ministra za notranje zadeve Jum-blatta ter pisanjem libanonskih listov, da je bila v prejšnjih dneh v Libanonu na tajnem obisku a-meriška vojaška misija, ki je i-mela stike z »libanonskimi falan-gisti* ter jih naščuvala na napade proti palestinskim gverilcem, je predstavnik zunanjega ministrstva ZDA te vesti zanikal. Politični o-pazovalci v Bejrutu pa ugotavljajo, da ni zgolj slučaj, da je prišlo do spopadov v prejšnjih dneh m°d fa-langisti in Palestinci takoj po objavi vesti o tajnem obisku ameriške vojaške misije v Libanonu. Zaradi velikega obsega, ki so ga zajeli spopadi med libanonsko krščansko desničarsko organizacijo »libanonski falangisti* in člani palestinskega osvobodilnega gibanja, kar je grozilo da pride v Libano- ognjem topništva ENO. Pri napadu 1 nu do državljanske vojne, je pri- spel v Bejrut libijski zunanji minister Saleh Bouessir, ki se je danes sestal z libanonskim predsednikom vlade. Po sestanku je predsednik vlade Karame izjavil, da so govorili predvsem, kako premostiti sedanjo notranjo krizo v Libanonu, «v korist palestinske stvari in v okviru libanonske suverenosti*. Predsednik vlade je tudi zagotovil, da bo Libanon spoštoval kairske sporazume glede palestinskih gverilcev na libanonskem ozemlju. Pozneje se je libijski zunanji minister sestal tudi z voditeljem »libanonske falange*, prometnim ministrom Gema-yelom. V Damasku so uradno sporočili, da so sirske edinice ponovno na padle štiri izraelske postojanke na področju gričevja Golan. Napad je trajal tri ure. Zvečer so vojaški krogi v Damasku sporočili, da je sirska vojska danes popoldne ponovno prešla v napad in uničila dve izraelski utrjeni postojanki onstran črte o prekinitvi ognja. To je že tretji zaporedni naoad sirske vojske na izraelske položaje. Po vesteh iz sirskih voiaških krogov so Sirci v teh treh akcijah «napadli skupno 25 izraelskih postojank in prizadeli sovražniku velike izgube*. Sami pa so imeli dva mrtva in tri ranjene. V Izraelu pa so ostro odgovorili na te sirsko napade in pravijo, da čene bodo kmalu prenehali. bo morala Sirija nositi p»-sledine izraelskih protiukrepov. Izraelski list »Hatzofen* danes piše, »da če hoče Damask videti svoja predmestja v ruševinah, naj nadaljuje z nevarno igro, ki jo ie pravkar zače<*. V zvozi s sirskimi napadi ie izraelski predstavnik pri združenih narodih postel nredsed-niku varnostnoga sveta nismo, v katerem ga obvešča o položaju, ki je nastal »na izraelsko - sirski meji zaradi nadaljevanja agresivnih dejanj Sirije proti Izraelu*. Vreme včeraj: Najvšja temperatura 14,3, najnižja 4,6, ob 19. uri 11,7, zračni tlak 1016,2 stalen, veter 6 km Jugozahodni, vlaga 50 odst., nebo pooblačieno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 31. marca BENJAMIN Sc.nce vzide ob 5.48 in zatone ob 18.31 — Dolžana dneva 12.43 — Lil-na vzide ob 2.57 im zatone ob 11.1*' Jutri, SREDA, 1. aprila BOGOMILA OB RAZPRAVI V DEŽELNEM SVETU Vsebina zakonskega osnutka o ukrepih v prid izseljencem in deželnih svojcem Dežela bo prispevala za podporno dejavnost po 150 milijonov lir na leto - Ustanovili bodo tudi deželni sosvet za vprašanje izseljencev Deželni svet je začel pred velikonočnimi prazniki razpravo o zakonskem osnutku deželnega odbora o posegih v prid izseljenim delavcem in njihovim družinam ter o zakonskem predlogu svetovalcev KPI in PSIUP o ustanovitvi deželnega posveta o izseljevanju ter o ukrepih v prid izseljencem in njihovih družinam v Furlaniji - Julijski krajini. Kot se skoraj vedno Jo-gaja, je najprej predložila svoj predlog leva opozicija in žele nato svoj osnutek večina, oziroma deželni odbor. V pristojni komisiji pa so predlog opozicije in osnutek odbora delno združili, kar velja tudi za naslov zakonskega osnutka, ki se sedaj glasi: «Ustanovitev deželnega • sosveta za izseljenstvo in ukrepi v prid izseljenim delavcem in njihovim družinam. Zakonski osnutek 'je sestavljen iz 22 členov. Prvi člen vsebuje predhodna določila in pravi, da deželna uprava v okviru svojih pristojnosti, politike gospodarskega načrtovanja in maksimalne zaposlitve, ki naj pospešuje vračanje izseljencev, moralno zaščito, gmotno podpiranje in družbeni povzdig izseljenih delavcev in njihovih družin. Za usklajevanje teh ukrepov skrbi odbomištvo za delo in socialno skrbstvo. Pri tem odbomištvu se v ta namen u-stanovi deželni urad za vprašanja izseljencev. Drugi člen določa, da se pri istem odbomištvu ustanovi deželni sosvet za izseljenstvo. V njem so: deželni odbornik za delo, ki opravlja vlogo predsednika, po en predstavnik vsake pokrajinske uprave, en predstavnik Kamiiske skupnosti. 15 predstavnikov izseljencev, ki jih predlagajo izseljenska združenja, trije predstavniki sindikatov, štirje predstavniki patronatov, trije predstavniki delodajalcev, en predstavnik trgovinskih zbornic iz dežele, en predstavnik deželnega u-rada za delo, en funkcionar od-bomištva za delo in dva strokovnja ka Člani sosveta bodo opravljali svoje naloge štiri leta. Vsaka štiri leta sosvet za izseljenstvo imenuje z odlokom predsednika deželnega odbora. člen 4 določa naloge sosveta, ki Izreka svoje mnenje o izseljenstvu s posebnim poudarkom na deželno načrtovanje: predlaga razne rešitve za vprašanja izseljencev in njihovih družin, zlasti gospodarska in podporna; izreka mnenja o letni porazdelitvi izdatkom za pomoč izseljencem. člen 5 predpisuje, da deželni odbor po posvetovanju s sosvetom sprejme sklep o njegovem poslovniku, in sicer najkasneje šest mesecev od njegove umestitve. Člen 6 določa, da se posamezne občine pooblastijo, da dajejo pomoč potrebnim izseljencem in njihovim družinam. Ta pomoč lahko zavzema razne oblike: občina vrača izseljencu, ki se za stalno vrne v domovino na delo, zaradi upokojitve ali invalidnosti, potne stroške, kar velja tudi za njegove svojce; daje mu pomoč za prve izdatke, ko se vrne domov, kjer se zaposli; prispeva za plačevanje vzdrzevalnine v posebnih domovih za izseljence, ki se vrnejo domov onemogli in nihče v družini ne skrbi zanje; prispeva za plačevanje oskrbnine v bolnišnicah, če nima izseljenec pravice do zdravljenja v bolnišnicah na račun zavarovalnih zavodov, ter daje v primeru potrebe izredne podpore, člen 7 določa, da lahko občine prevzamejo stroške za vzdrževanje o-trok izseljencev v gorskih ali obmorskih otroških kolonijah. Člen 8 predpisuje, da se morajo občine pri dajanju pomoči ravnati po navodilih deželnega odbora. Nadzorstvo nad zadevnimi občinskimi sklepi opravljajo pokra iinski nadzorstveni odbori, kot velja tudi za vse druge upravne sklepe. Dežela vrača občinam izdatke v omenjene namene vsake štiri mesece. Člen 11 določa, da lahko daje dežela otrokom izseljencev študijske štipendije in podpore za obiskovanje srednjih šol, univerz in strokovnih tečajev. Deželna uprava pa lahko poskrbi tudi za tečaje za u-sposabljanje in preusposabljanje izseljencev z namenom, da jim omogoči zaposlitev doma, to je, da jih prikliče nazaj v domovino. Dežela lahko daje tudi prispevke ustanovam, ki skrbe za izseljence. Prav tako daje dežela tudi izseljencem prispevke za gradnjo ljudskih in cenenih stanovanj na podlagi zakona št 27 z dne 29. decembra 1967, pri čemer uživajo večje ugodnosti kot ostali prebivalci, to je, da daje dežela zanje lahko 2 odstotka prispevka več za plačevanje obresti kot drugim. Člen 16 določa, da lahko dežela podpira tudi razne pobude socialnega značaja v prid izseljencem v inozemstvu. Prav tako podpira razne publikacije, katerih namen je utrditi vezi izseljencev z rodnimi kraji, člen 19 pa določa, da bo de žela prispevala v vse omenjene na mene po 150 milijonov lir na leta za dobo 4 let. Poročilo k zakonskemu osnutku je pripravil svetovalec Romano (KD). Med drugim je omenil v njem zaključne deželne konference o izseljenstvu v Vidmu. Zatem je poudaril, da mora deželni odbor odločno zahtevati od vlade, da stalno upošteva negativne posledice izseljevanja za našo deželo ter da se na mednarodni ravni zavzema, da se zagotovijo delavcem v tujini čim-boljši moralni, gospodarski in social-nozavarovalni pogoji. Namen samega zakonskega osnutka pa je, da se z raznimi deželnimi ukrepi olajšajo neugodne razmere izseljencev. V zvezi s tem je tretja komisija deželnega sveta proučila zakonski o-snutek deželnega odbora in zakonski predlog KPI-PSIUP. V zvezi s samo razpravo o sonutku in predlogu pa je poročevalec v svojem poročilu naglasil, da je odbornik Stopper zagotovil, da bodo omenjeni prispevek 150 milijonov lir na leto zvišali, če se pokaže, da ne zadostuje. Vsekakor so v komisiji zakonski osnutek odobrili le predstavniki večine. 7. aprila seja občinskega sveta Tržaški občinski svet se bo sestal po preldmatvi zaradi velikonočnih počitnic, v torek, 7. aprila. Na tej seji bo župan, po vsej verjetnosti, sporočil občinskim svetovalcem sklep odbora, da prevzame cdbomik Hreščak resor za industrijske dejavnosti in ACEGAT. dr. Dolhar pa dobrodelnost. Tudi številka «9» v pokoj Danes zadnja vožnja zadnjega tramvaja Drevi bo s tržaških ulic in trgov izginil zadnji tramvaj. Po barkov-ijanski šestici bo namreč iaginila tudi svetal v anska devetica in tako ne bomo od jutri naprej več videvali po Trstu tramvaja, ostal bo le spomin na splošno ljudsko prometno sredstvo, ki se je moralo umakniti pred zahtevami sodobne motorizacije. Drevi ob 20.35 bo tramvaj štev. 9 zadnjič odpeljal od Sv. Ivana po Ul. Gdiulia. Ul. liat-listi. Trgu Goldoni in Korzu do Sv. Andreja, oziroma Elizejskih poljan, ob 21.15 pa se bo vrnil na zadnjo pot v remizo pri Sv. Ivanu. Tramvaj št. 6 in tramvaj št. 9 sta bila znana kot kopališka tramvaja in sta poleti imela odprte prikolice. Ko ni balo po mestnih ulicah še toliko avtomobilov in smradu je bila vožnja s takimi prikolicami prijetna in zabavna. Prvi tramvaj s konjsko vprego le začel voziti v Trstu leta 1883, leta 1900 pa smo dobili tramvaj na e- SKLEP PETKOVE SKUPŠČINE Od danes nove stavke v Arzenalu-Sv. Marku Po oddelkih bodo stavkali na razčlenjen način, dokler ne bo uprava priznala tudi njim proizvodne nagrade V »združenem« podjetju Arze-nal-Sv. Marko se začne danes enoten aindiikailni nastop, ki bo predvidoma trajal nekaj tednov, dokler ne bo uprava Italcantlerd klonila in priznala delavcem enakopravno ravnanje tudi glede proizvodne nagrade, ki jo prejemajo drugod Sklep o obnovitvi sindikalnega nastopa so deflavai sprejeli soglasno na splošni in enotni skupščini vseh delavcev združenega podjetja, se pravi ladjedelnice in arzenala. Brez dvoma je skupščina bila važna ,saj je bila prva, ki so se je — v skladu z določili in pravicami nove delovne pogodbe, ki so si jo izojevall v «vroči jeseni« — udeie- lektrični pogon In dosegli 11 tram- žili tudi sindikalni voditelji. V ko- vajskih prog. Dolgo let ie vzdržal tramvaj, po zadnji vojni pa so i7-mdrale proge druga za drugo. Ostane, seveda, še openski tramvaj, k' pa ne velja za mestno progo likor gre za najvažnejši tržaški podjetji, so se skupščine udeležili tajniki krajevnih pokrajinskih kovinarskih sindikalnih zvez FIOM OGIL Pino Burlo, FIM CISL Cru- nMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMmiiiiiiuiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifU V NEDELJO, NEKAJ PO DVANAJSTI URI Silovit požar v koprskem pristanišču povzroči! za milijardo in pol din škode V hangarju st. 13 je zgorelo 2400 ton bombaža, 1400 ton sladkorja, drugo blago in razne naprave - Gasiti so pomagali tudi gasilci iz Trsta - Blago in objekti so bili zavarovani - Posebna komisija raziskuje vzroke požara V nedeljo okrog 12.15 je nastal v koprski luki močan požar. Začelo je goreti v skladišču št. 13 in ogenj se je kmalu razširil na ves objekt. Prvi so posredovali gasilci luške gasilske enote, v najkrajšem času pa so prispeli na pomoč tudi gasilca iz vseh obalnih mest in iz Trsta, pozneje pa tudi iz Ljubljane. S skrajno požrtvovalnostjo jim je uspelo lokalizirati požar v skladišču št. 13, tako da ni zajel sosednjih objektov. Iz preventivnih razlogov pa so seveda blago iz teh objektov odpeljali na varno mesto. V skladišču št. 13 je bilo okrog 2400 ton bombaža, 1400 ton sladkorja. 100 ton soje, 100 ton jute, 50 ton kavčuka iin 50 ton letaiksa. To blago je skoraj v celoti uničeno, uničen pa je tudi inventar ter razne naprave, med drugim za čiščenje riža. Ogromna škoda je nastala tudi na samem objektu. Višino škode ocenjuje posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov Luke Koper, predstavnikov za-varovalndoe in predstavnikov lastnikov blaga. Po neuradnih podatkih je škode za okrog milijardo m pol starih dinarjev. Objekti in blago so bili zavarovani. Intenzivna akcija domačih in tržaških gasilcev je trajala do poznih večernih ur ko je bil požar v glavnem pogašen, potem pa so ostali pri gašenju samo še doma-či gasilci. Njihova akcija se je nadaljevala tudi danes ves dan in bo verjetno zaključena še jutri. Treba bo namreč pregledati vsako balo bombaža posebej, ker je možno, da se še kje pojav) tlenje Vodstvo luke se le posebej zahvalilo tržaškim gasilcem za sold- Podaljšan rok za prijavo dohodkov Minister za finance Bosco je odredil, da se rok za prijavo dohodkov (Vanonl) podaljša od 31. maca do 6. aprila. Pri tem je tudi upošteval, da so zadnje dni marca velikonočni prazniki. Finančno ministrstvo pa je potrdilo, da je dobavilo krajevnim finančnim uradom in trafikam novo količino ob razcev za davčne prijave. Slovensko gospodarsko zdru ženje vabi vse zamudnike naj se člmprej zglasijo v njegovih uradih od 8.30 do 12. in od 18 do 18. ure. Gasilci v boju s plameni v notranjosti skladišča lokalizaciji požara. Prav tako se je zahvalilo požrtvovalnim domačim gasilcem tn številnim delavcem, ki so Kljub nedeljd takoj prihiteli v pristanišče in ponudili svojo pomoč. i Pri gašenju je sodelovala 25-čton-ska ekipa tržaških gasilcev, ki ji je poveljeval kap. Sgorbissa. Na vzoč .je bil tudii poveljnik tržaških gasiloev podpolk. inž. Casablanca. Tržaški gasilci so odšli iz vojašnice ob 12.35 in se vmini v Trst ob 23 30. Na pomoč koprskim in drugim gasilcem so šli s tremi motornimi brizgalnami, z eno cisterno s tovornjakom s premično lestvico ter s spremnimi poveljniškimi vozili O vzrokih požara še niso obja vili nobenega uradnega poročila. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE darnostno pomoč, saj so v svojim i Ostajajo pa vsekakor tri možnosti: dobro organiziranim in požrtvoval- 1. Bombaž se .je vnel sam, saj je nilm delom mnogo pripomogli k ' znano, da se lahko vlažni bombaž ob določenih temperaturnih pogojih sam vname. Tak primer je že bil pred leti v Kopru, ko se je vnel bombaž na zasidrani ladji, pa tudi v svetu to niso redki primeri. 2 Požar je lahko nastal lz malomarnosti. Dejstvo je, da ie skladiščnik zaprl skladišče št. 13 v soboto zvečer ob 21.30 ter izročil ključ vratarju. Ogenj je izbruhnil 15 tu- pozneje. Torej bi lahko nekdo v soboto popoldne odvrgel v skladišče cigaretni ogorek, ali drugo vnetljivo snov in blago bi počasi tlelo do izbruha požara. Orne- Včeraj na mejnih blokih dolge kolone avtomobilov Vse polno izletnikov iz mesta po Krasu Velikonočni prazniki so že za na- > Benetk, Chloggie, Itd., skupno nad mi, konec počitnic in izletov, danes 100 tisoč oseb; pri Fernetičih v se spet nadaljuje pouk. Vreme j« obe smeri nad 100 tisoč oseb, pri-pnzaneslo, čeprav nekoliko hlad- bil/no 70 italijanskih In Jugoslovan-no, je bilo kot nalašč za krajše , skih avtobusov. Nekaj časa se je izlete. Meščani in deželami so izko- sinoči, ko so se izletniki vračali rlstili dva praznična dneva in se domov, vlekla kolona avtomobilov odpeljali v razne kraje. Včeraj Je 1 skoraj nepretrgoma od Kopra do bil ves Kras poln lrietnikov iz me- j Škofij. sta, mnogo pa jih je bilo tudi v | Kakor smo že poročali. Je bil ve-Istrl in v Opatija. Sinoči so bile lik promet čez vse bloke že od Ce- na vseh blokih, zlasti pri Škofijah, dolge kolone avtomobilov, ki so se vračali iz raznih krajev Istre. trka naprej. V nedeljo ln včeraj je bilo precej tujih turistov tudi v Trstu, mnogo pa jih Je na Kopr- Cez blok na Pesku je šlo včeraj skem, kjer so nekateri hoteli že v dve smeri nad 40 tisoč ljudi, popolnoma zasedeni. Mnogo Trta-nad 50 avtobusov iz raznih Italijan- ] čanov je bilo včeraj na Jezeru, v skih mest in nekaj avtobusov iz Bazovici, na Repemtabru, v Repnu, Nemčije m Belgije Je peljalo izlet-! v Repmiču, Zgoniku, Briščlkih itd. nike na Kvamer. Pri Škofijah je I Se bolj kot v starih časih velja bil včeraj izreden promet, v obe zdaj, zaradi motorizacije italtjan-smeri od 35 do 40 tisoč avtomobi- j ski Izrek: Božič pri svojih, veliko lov, okrog 30 avtobusov iz Trevdaa, I noč s komur hočeš. njaio tudi električno iskro zaradi kratkega stika, vendar ta cdatti in SLM CCdL dr. Fabricoi. Skupščina je potekala v petek, med triurno stavko v ladjedelnici in arzenalu. Delavci so zapuatth svoja delovna mesta in se zbrali v velikem prostoru obrata ladijskih kovačev Cfabbri nave) in se dogovorili, da bodo organizirali vrsto razčlenjenih stavk v obratih, oddelkih in vseh dalavnioah. ki so kakorkoli povezane s »tekočo« proizvodnjo. Stavke bodo kratke, trajale bodo namreč vsega po pol ure, bodo pa zato bolj učinkooai-e, ker bodo delavcem prizadele naimanl-šo škodo, upravi in podjetju pa občuten zastoj, dokler ne bodo priznali proizvodne doklade tudi tem tržaškim kovinarjem. Smrt v kopalnici iz neznanih vzrokov Včeraj popoldne so pripeljali v bolnišnico 22-letno Marino France-sco por. Bradaschia iz Ul. Aleardi 3. kateri niso mogli več nuditi zdravniške pomoči. Mlada žena, ki zapušča dva otroka, je bila že mrtva. Vzrokov na prvi pogled niso mogli ugotoviti, in verjetno jih bodo odkrili le pri obdukciji. Ugotovili so le, da je Bradaschieva umrla včeraj popoldne med 15.15 in 16.15. Njen mož je povedal, da se je hotela žena okopati in je šla v kopalnico, medtem ko je on pazil na otroka. Ker se mu je zdela njena odsotnost predolga, je šel v kopalnico. kjer je našel ženo v nezavesti. Takoj jo je prenesel na posteljo, kjer jo je zaman skušal z umetnim dihanjem obuditi. V Slovenskem klubu bo predaval danes. 31. maroa ob 20.30 dr. FRANCE BERNIK, tajnik SLOVENSKE MATICE o zanimivi temi RAZGLEDI PO SLOVENSKI EROTIČNI POEZIJI Preda.v»teij. ki .je že večkrat privabil številne poslušalce, bo tudi tokrat na privlačen način poerettovai temo predavanja, ki je j« polna slovenska pesem. Vljudno vabljeni. Slovanko gledališče v Trstu KULTURNI DOM V četrtek, 2. aprila ob 16. uri, v petek, 3. aprila ob 16. uri,, v soboto, 4. aprila ob 16. url Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Prodaja vstopnic ob delavni-ldh od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom. Rezervacij« po telefonu 734265. SPD »TABOR« — OPČINE vabi na predavanje slovenskega filma LUCIJA danes, 31. marca, v Prosvetni dvorani, ob 20.30 uri. Vstop prost! Literarno-g/asbeni večer v Avditoriju Pod okriljem tržaškega Britanskega fiimsKega kluba bo danes ob 9. uri v dvorani Avditori ja večer elizabetijanske glasbe, poezije In drame. Zelo obziren spored bodo izvajali recitatorja-gledališka igralca Joyce Templeton in John Gar-rett, flavtist Miloš Pahor, Dina Slama (spdnet) in duo Pahor-Sla-ma. Med branimi teksti v poeziji in prozi prevladujejo dela W. Shakespeare, ja, glasbene točke pa so dela raznih avtorjev od anonimnih do Johna Dowlauda, Thomasa Wyatta. Ben Jonsona,. W>lliama Byrda, Wiilliama Lavresa, Petra Phdlipsa, Johna Bulla, Martina Peer-sona in drugih. lllllllinillllilllllllHMIIIIIIIIIIIMlHIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIMMMIIMtllMUlllllllllllllimilllllllllllllMIIIllllIllllllimiii PO PODATKIH ZA LANSKI PROMET Dovoz lesa iz zaledja se je skrčil za 10.000 ton v Dobave iz CSSR skoraj povsem izostale - Tudi dovoz eksotičnega blaga iz čezmorja je bil manjši kot v 1. 1968 Opozarjamo na komemorativno potovanje v Dachau, Gusen, Mauthausen in Begunje (od 30. aprila do 5. maja), ld ga organizira Združenje bivših političnih deportirancev (Ul. Crispi 3-c). Vpišite se čimprej. Nedavno tega smo zapisali, da je novi predsednik tukajšnjega združenja lesnih trgovcev Viktor Kralj prevzel posle od svojega predhodnika dr, Spinottija v trenutku, ko doživlja tržaška lesna trgovina hudo krizo. Statistični podatki, ki jih je pravkar objavila trgovinska zbor-možnost^ Je ^ najmanj ^ verjetna, niča o razvoju tega prometa v j- ’-j- lanskem jetUi potrjujejo sedaj to trditev s svojo neizprosno zgovornostjo. Dejstvo je, da se je dovoz mehkega in trdega rezanega lesa iz zaledja po železnici lani ponovno 3. Možnost, da Je kdo podtaknil ogenl. Pristojni organi zdaj z vso intenzivnostjo proučujejo eno izmed treh variant. V zveri s tem so že tudi zaslišati nekaj ljudi. Iz razumljivih vzrokov pa seveda niso mogli posredovati novinarjem nobenih podatkov. dokler ne bo preiskava zaključena. Dogodek sam ie precej razburil javno mnenje v Kopru in na obali. Prav zato hočejo pristojni organi čimprej priti stvari do dna In ugotoviti vsako možno odgovornost. ena izmed najvažnejših partneric v lesnem tranzitu čez našo luko. Največ lesa je lani poslala čez Trst sosedna Avstrija: 43:968 ton. Drugo mesto na lestvici je zasedla Jugoslavija s 13.600 tonami, medtem ko so dobave iz gozdov Furlanije-Julijske krajine dosegle skupno 1.400 ton. Poleg lesa, ki so ga pripeljali v luko po železnici, je dovoz obsegal še 10.548 ton blaga, ki so ga pripeljali v Trst iz zaledja s tovornjaki. V letu 1968 je ustrezna _______________ postavka znašala 9.517 ton, kar po- škrčirža”pribUžno”10.000'ton^v"pri- meniv da se ie ,anski Promet sicer V prostorih Prosvetnega društva v Skednju razstavljata Silvester GODINA in Vladimir RAŽEM Razstava je odprta do 2. aprila ob dejavnikih od 17. do 20., VSTOP PROST. Gledališča NEMŠKI KULTURNI KLUB V soboto, 4. aprila ob 21. url 8* v Nemškem kulturnem klubu koncert godalnega ansambla «Amiati en-semble« pod vodstvom Rainerja Kori-bla iz Berlina. Na sporedu je Beethovnov Konoert za dve vtol-ni 1* godala BMW 1043, Brahmsov sekstet op. 18 ter Dvoržakova Serenada ** godala op. 22. POLITEAMA ROSSETTI 1. aprila se bo tržaško stalno ti*" dallšče predstavilo s Pirandellovo dramo «Non si sa come«, k- jo bodo ponavljali do 12. istega meseca. Razstave Razstava o taboriščih v veži Kulturnega doma je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Opozarjamo, da bo razstava odprta samo še danes, 31. manoa. meri z letom 1968. Ustrezna postavka namreč kaže za leto 1968 67.688, za leto 1969 pa le še 58.694 ton. Podrobnejša razčlenitev podatkov kaže, da so lani skoraj povsem izostale dobave lesa iz češkoslovaške, ki je bila še nedolgo tega Iz gorečega skladišča se je dvigal visok gost črn dim pomešan a plameni Balet, izrazni ples in glasba • v četrtek, 9. aprila v Kulturnem domu nekoliko povečal, da pa vendar to ne more spremeniti splošne slike, ki prikazuje ponovno močno upadanje lesnega tranzita čez našo luko. Kam se odpremlja les, ki ga v naši luki natovarjajo na ladje? Lanski odvoz je znašal 65.452 ton, medtem ko je bil leto poprej znatno višji: 76.456 ton. Največ lesa je lani prevzela Saudova Arabija (17.231 ton), sledile pa so Malta s 6.769 tonami, Perzija s 6.639, Tru-cial States s 6.520, Libija s 3.667, Somalija s 3.276, Kuvvait s 3.078, Bahrein z 2.559 tonami, itd. Glavnina je bila po vsem tem namenjena deželam na Srednjem Vzhodu, manjše količine lesa pa so bile odpremljene na Vzhod in v Severno Afriko. Iz čezmorja pa so v lanskem letu pripeljali v naše pristanišče 42.384 ton eksotičnega lesa (predvsem v hlodih, nekaj pa tudi žaganega). Tudi promet je bil manjši kakor v letu 1968, saj je ustrezna postavka tedaj znašala 43.193 ton. Največ lesa so pripeljali z zahodno-ameriške obale (ZDA in Kanade), saj je to področje prispevalo 23.943 ton eksotov. Sledili so Malaysia z 8.470 tonami, Filipini s 1.700, Slonokoščena obala s 1.579, itd. Glede na glavnino dobav, sta zavzeli za zahodno - ameriško obalo najvidnejši mesti med dobavitelji jugovzhodna Azija in področje ob Gvinejskem zalivu. Znana slovensič slikar AV1VELIJ LUKEZIC razstavlja v Tržaški knjigarni, v Ul. Sv. Frančiška 20. kakih deset svojih del iz novejšega časa. Dela obsegajo v glavnem folklorno motiviko. V umetnostni galeriji »La Lanter- nan bo razstavljal od l. do 16. aprila Giulio Piccini. Otvoritev razstave oo v petek, 1. aprila ob 19 uri. V umetnostni galeriji n Russo» Pasaži Rossoni bo od 1. aprila razstavljal slikar Sergio Cemecca Otvoritev razstave bo v petek, 1. aprila ob 11. uri. V stalni galeriji Cesare Sofianop:d° na Largo Papa Giovanni 6 fluorescenčnega slikarstva Giuliana Kirch-mayra. Razstava je pod pokroviteli-stvom deželnega sindikata leph u‘ rretnosti. Razstava bo odprta vse dni od 10.30 do 12.30 in od 18.30 do 20 30 do 12. aprila. Nazlonale 15.00 «Satyricon», Ugo To-gnazzl, Tina Aumont, Maro Caro-tenuto, Franco Fabrizi, GrazielU Granata, Valerie Lagrange, France-sco Pau. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00 «Aliče mel paese deli* meraviglie ». Sledi dokumentarni Mm »Cacciatori eschimesi«. Fenlce 15.30 -iutami«. M Vittl In A. Sordi Ideale 14.15 «E1 Verdugo«, Jim Brovvn, Raquel VVelch. Abbazia «La morte sull alta collina«. Peter Lee Lavvrence. Technicolor. Astra 16.30 «1 complessi«, Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Nino Manfredi. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 barvni vvesrtem film: TRE CONTRO TUTTI Igrajo: Frank Sinatra, Dean Martin ln Sommy Davis jr. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner. Ul Giuiia 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4, 1NAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelll, Ul. Zoruttl 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30 AITAngelo d’Oro. Trg Goldoni 8, Cpolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Luc-cl. Ul. Ginnastica 44, Mianl, Drev. Miramare 117 (Barkovlje). Darovi in prispevki V spomin očeta Cervija Iz Reggio Emšlie daruje Toni Marc 5.000 Dr za prosvetni dom v Bazovici. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zaouštffl naš dnpl AVGUŠTIN ŽAFRAN Foflrtb nepozabnega pokojnika bo danes. 31. t.m. ob 15.30 urt_ mi mrtvašnice Klavne bokntit&nice naravnost v ricmanjsko In potem na domače pokopališče. Žalujoča žena. bratje, sestre, svakinje, svaki, vnuki In drugo sorodstvo podjetje, Ul. Zonta 3. tel. 38-006 VESTI Z ONSTRAN MEJE Odsek avtoceste Vrhnika-Postojna naj bi začeli graditi 23. aprila To bo posebna delegacija občinske skupščine Postojna predlagala predsedniku izvršnega sveta SR, ker slavi tega dne postojnska občina svoj praznik Občinska skupščina Postojna je imenovala delegacijo, ki bo odšla k predsedniku izvršnega sveta Slovenije s predllogom, da bi bila slovesnost ob začetku gradnje avto ceste Vrhnika-Postojna 23. aprila. Ta dan namreč slavi postojnska občina svoj občinski praznik v spomin na znano partizansko akcijo v Postojnski jami. Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki sodeluje pri kreditiranju avto ceste Šentilj-Nova Gorica, je namreč te dni dala cestnemu skladu SR Slovenije soglasje, da lahko *ačne z deli na prvi trasi Vrhnika-Postojna, dolgi 32 kilometrov. Računajo, da bodo podjetja, ki so si zagotovila izvršitev del, lahko ta del avtomobilske ceste z vsemi viadukti in drugimi objekti dogradila v roku 30 mesecev. Najbolj pomembno pa je, da dela, čeprav nova trasa na nekaj mestih seka sedanjo cesto Ljubljana-Postoina, ne bodo ovirala prometa v visoki turistični sezoni na tej glavni slovenski turistični žili. Predstavniki piranske Splošne plovbe so v Rotterdamu prevzeli prvo izmed treh ladij, ki so jih nedavno kupili od družbe Holand American Line. Ladji so dali ime Brežice in je takoj odplula na svoje prvo potovanje v zahodno Afriko. Prihodnji teden bodo pomorščaki Splošne plovbe prevzeli v Rotterdamu še eno ladjo iz te serije, ki se bo imenovala Borovnica, medtem ko se bo tretja ladja imenovala Branik in jo bodo splavili pozneje. Vse tri ladje imajo nosilnost 8 tisoč ton, plule bodo med Jugoslavijo in zahodno Afriko, njihova matična luka pa bo Koper. Ladja Brežice bo prvikrat priplula v Koper v maju. Ob tej priložnosti bo majhna slovesnost z ogledom najnovejših pridobitev slovenskega ladjevja. pripetila v Bertokih pri hiši. št. 51. Vlaše je vozil iz Cezarjev proti Kopru. Pri že imenovani hiši se je srečaval z drugim avtomobilom, toda zaradi žarometov je bila vidljivost slabša. Pri srečavanju se je umaknil proti skrajni desni strani cestišča in zadel v pešca. Jurinčič je prišel pod avtomobil tako nesrečno, da je z glavo razbil vetrobransko steklo in bil na mestu mrtev. Manjša prometna nesreča se je pripetila v Sečovljah. Iz Buj je vozil proti Kopru 27-letni Vladimir Grbac iz Umaga ter začel na ravnem delu ceste pri Sečovljah prehitevati druga vozila. Pri tem ga je zaneslo, tako da je najprej zadel v obcestno ogrado, potem pa se je prevrnil v jarek. Pri nesreči sta bila laže poškodovana voznik in njegova sopotnica 17-letna Elida Bordon iz Pirana Zaradi neprevidnega ravnanja z ognjem in bencinom ie prišlo do dveh nesreč v Kopru. V stanovanju dr. Dušana Petroviča v Kopru ie Josipina Petrovič prala perilo z bencinom, hkrati pa je prala perilo tudi s pralnim strojem, Ko je izključila pralni stroj, ie nastala v kopajnici eksplozija bencinskih hlapov. Pritisk je razbil vrata v kopalnico, vrata iz dnevne, sobe v zobozdravstveno ordinacijo ter okna v dnevni sobi in v ordinaciji. Josipina Petrovič in sostanovalka Julija Velimirovič sta dobili lažje poškodbe. Z ognjem je neprediv-no ravnal Jože Olenik iz Škocjana pri Kopru. Zakuril je namreč ogenj, da bi segrel vodo, ki jo je potreboval za zalivanje rastlin v topli gredi. Storil pa je to tako neprevidno, da se je lopa vnela ter zgorela z inventarjem vred. škoda znaša nad milijon starih dinarjev. Prij'av!jena goljufa Vodstvo letečega oddelka je prijavilo sodišču domnevnega France-sca Gabbianija iz Rima, katerega niso mogli z gotovostjo identificirati, in nekega neznanca. Oba obto žujejo, da sta prevarala s ponarejenimi čeki 50-letnega lastnika bencinske črpalke Agip v Miramarskem drevoredu Itala Lenardona, Anno Canciani vd. Germani iz Križa št. 19, najemnico bencinske črpalke A-gip, in 38-letnega Maria Zagario, praV tako najemnika črpalke To-tal na Nabrežju Grumula. Prijav-ljenca sta nakupovala bencin in plačevala s ponarejenimi čeki s potvorjeno pripombo «do 100.000 lir>> in seveda zahtevala tudi ostanek. iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiruiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TRZIŠKE BOLNIŠNICE Na območju koprske občine se_ je v zadnjih dveh ' mesecih močno povečal maloomejni promet. V Italijo jo potovalo okrog 54% več potnikov kot lani v enakem razdobju, medtem ko je iz Italije prišlo celo 70% več potnikov kot lani. V približno enakem razmerju se je gibal tudi promet motornih vozil. Iz Italije v Jugoslavijo je prišlo v tem razdobju'374 tisoč motornih vozil, iz Jugoslavije v Italijo pa nad 85 tisoč. Do smrti povozil kolesarja med Nabrežino in Sesljanom Žrtev je 46-letni Silvij Briščik iz Repnica Komisija za vprašanja narodnosti in za stike s tujino pri obalni konferenci Socialistične zveze je sprejela program dela za prihodnje tri mesece. Med drugim je v pripravi analiza o uresničevanju dvojezičnosti in občinskih statutov. Komisija bo nadalje proučila, kako se odvija pouk italijanščine, oziroma slovenščine v šolah treh obalnih ob-tudi pregled čin, pripravila pa bo tudi pregled tiska in publikacij italijanskih kulturnih krožkov na tem območju. Medobčinski svet italijanskih kulturnih krožkov pripravlja analizo o gmotnem položaju članov italijanske narodnostne skupnosti na obalnem območju. Sklenili so tudi proučiti vlogo in strukturo krožkov, kakor tudi predstavniških organov italijanske narodnostne skupine. Občinskim upravam v Kopru, Izoli in Piranu so priporočili naj povečajo število dvojezičnih uslužbencev. Za izpopolnjevanje v jeziku bi bili primerni tečaji italijanščine in specializacija v Italiji. Komisija je tudi priporočila dvojezično pripravo določenega gradiva za zasedanje občinskih skupščin, medtem ko naj bi obalni svet ustanovil center za pre-ki bi lahko služil vsem vajanje, trem obalnim občinam. # * * Na koprskih cestah sta se pripe- Portorožu sta trčila osebna avtomobila koprske in bolgarske registracije. Na mestu mrtev je bil A5-letni Rado ■ Koželj iz Portoroža, medtem ko je bil voznik drugega avtomobila Ljubomir Trajkov iz Sofije laže pa9kodo-m -Vzroke nesreče še raziskujejo. V večf™£ urah pa je avtomobilist Ivan Vlaše te Cežarjev podrl V«*0* Boža Ju-rinčiča iz Boršta. Nesreča se je V nedeljo zvečer ob 20.45 so pripeljali v tržiško bolnišnico 46-letne-ga Silvija Briščka iz Repnica, ki so mu zdravniki ugotovili pretres možganov, zlom prsnega koša in notranje poškodbe v trebuhu. Zaman so mu zdravniki skušali rešiti življenje in ob 21.10 je podlegel poškodbam. Ker ni imel pri sebi do kumentov, so komaj včeraj dopoldne ugotovili njegovo identiteto Nesreča ’se je pripetila na cesti Sesljan-Nabrežina kakih 200 metrov pred nadvozom. Preiskovalni organi so ugotovili, da je Briščka, ki je bil na kolesu, podrl z zadnje strani 44-letni Celestin Žerjal iz Nabrežine, ki je bil za volanom fiata 850. Za deset dni so pridržali na zdravljenju 22-letno Marijo Medvešček iz Števerjana št, 4, ki je padla po stopnicah nd domfl svojih' 'sorodnikov v Tržiču, kjer je bila-na-obi sku. Zdravniki so ji ugotovili udarec in poškodbe ,n§ M i > Včeraj popoldne, nekaj pred 16. uro sta v Tržiču v Ul. Randaccio treščila v obcestni znak in padla s skuterjem 45-letni podčastnik železniške policije v Tržiču Oddone Alasia in njegova 41-letna žena Pal-mira. Oba sta se hudo poškodova la; podčastnika so v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo, ženo pa za 15 dni na zdravljenje. Žensko j‘e povozil V nedeljo nekaj minut pred 20. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so jo nemudoma sprejeli na nevrokirurški oddelek, 86-letno Ano Verk vd. Čok iz Ža-veljske ulice 188, kateri so ugotovi li tako hude poškodbe na glavi in možganski pretres, da so si zdravniki pridržali prognozo. Agenti cestne policije so ugotovili, da je ženska postala malo prej med prečkanjem ceste, žrtev pro metne nesreče. Vanjo je namreč trčil s fiatom 1200 Imperio Santin, 32-letni Miljčan, ki je vozil proti Žavljam. jasnil, da ga je Lenardon okrog 11.30 zaprosil za cigareto in se na to zaklenil v kopalnico. Ker ga predolgo ni bilo na spregled, je Mar-chi potrkal, a ker ni dobil odgovora, je s silo odprl vrata. V kopalnici je Lenardon ležal gol na tleh in je tarnal. Nemudoma je telefonsko poklical osebje Rdečega križa, ki mu je že na kraju nudilo prvo pomoč. Policija in še posebno agenti znan stvenega oddelka, niso našli v sta novanju nobenih zdravju škodljivih snovi. Našli so le štiri ogorke cigaret HB, katere so zaradi analize odnesli s seboj. Trčenj'e pri Lazaretu Včeraj zgodaj popoldne j eprišlo na cesti ob vojašnici pri Lazaretu do čelnega trčenja med fiatom 600 32-letnega Franca Pecchiarja iz Ul. S. Florianoav iMiljah in nasproti vozečim minimorisbm, ki ga je vozil 19-letni slaščičar Bruno Ton’ cich iz Ul. Pjcrardi 22. Pecchiar in Toncich st9 's£ 'zatekla v bolnišnico, kjer so prvega sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na , nevrokirurškem oddelku, drugega pa so po prvi pomoči odslovili. Kmalu po opoldnevu je prišlo v Ul. Dominzoni do trčenja motornega kolesa z Acegatovim avtobusom proge 30. Zaradi verjetnega zloma zapestja leve roke in drugih odrgnin se je moral 18-letni Lucia-no Cicala iz Ul. Belpoggio 13, ki je upravljal motorno kolo, podati v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Pridržana prognoza zaradi znakov zastrupitve Zaradi znakov zastrupitve, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo, so v nedeljo sprejeli na oddelku za oživljanje 17-letnega mehanika Daria Lenardona iz Ulice Gatteri 10. Nihče ni poznal vzrokov slabosti, niti njegov 19-letni sostanovalec Bruno Marchi, ki je prijatelja spremil z rešilnim avtom v bolnišnico., Marchi je preiskovalnim organom, ki so hoteli zadevo razčistiti, po- ......................................... NEPOKLICANI GOSTJE V VILI Nad milijon lir škode zaradi obiska tatov Ker so imeli čas, so vestno preiskali stanovanje, se najedli in napili ter obnesli, kar se je dalo V nedeljo, ko se je vrnil domov, 59-letni Giordano Caenazzo iz Ul. >Ue Viole 9, zaprepaščen spoznal, i je postal žrtev spretnih tatov, o prijavi tatvine so prišli v nje->vo vilo preiskovalni organi z a-mti znanstvenega oddelka kvestu-!. Ti so ugotovili, da so neznanci ;usali vdreti v vilo že v pritličju, er niso našli ničesar, so se po-užili lestve, s katero se jim je isrečilo priti na teraso, prvega nad-ropja. Tu so zlikovci izrezali v iliki kroga kos šipe in tako z no-anje strani odprli dohod V slano-mje. Njihovo «ogledovanje» stanovanja je začelo v kuhinji, kjer so se .jedli slaščic in mimogrede sprali v žep 100.000 lir, ki so jih našli omari in se nadaljevalo v jedil-ri, kjer so spravili steklenico ko-aka ter si ogledali srebrni jedilni ibor, ki jih pa verjetno ni zani- mal. Več sreče so imeli v sobi Caenazzo vega sina Ennia, kateremu so odnesli dve zaponki za kravato (ena zlata, druga iz belega zlata), vrsto avstrijskih novcev, 5 pip v vrednosti 25.000 lir, 50.000 lir vredno zapestno uro in kovček z zdravniškim priborom, kar naj bi bilo po prijavi okradenca vredno 35.000 lir. Najboljši plen pa so našli v spalnici, kjer so po kratkem brskanju našli in seveda odnesli 2 fotografska aparata in daljnogled. Poleg tega pa so zlikovci ukradli tri prepustnice in sicer Caenazzovo, njegove žene Frim Ester in sina Ennia. Na cesto so se vrnili skozi vhodna vrata, ki so jih odprli s ključi, ki so jih našli v stanovanju. Po cenitvah okradenega Caenazza ima zaradi tega nezaželenega obiska 1.080.000 lir škode. Agenti znanstvenega odseka kvesture niso kljub pazljivi preiskavi nikjer našli niti sledu prstnih odtisov. Včeraj so morali gasilci večkrat na Kras, kjer se je vnelo dračje. Škoda, na srečo, ni velika. Ogenj je zajel travo in dračje tudi nad Katinaro in v bližini Šempolaja. V soboto je policija priprla 21-let-nega Sergia Milkoviča iz Ul. Mon-tecchi 8, katerega je 28. t.m. ponoči zalotila pri kraji. Fant je skušal odnesti iz fiata 850, last 31-Iet-nega vodovodnega inštalaterja Carla Canteta s Trga sv. Jakoba 9-2, kovček z delovnim orodjem. Včeraj so v jutranjih urah nudili prvo pomoč 42-letm delavki Benda Ermani por. Comminotto iz Ulice Frescobaldi 14. Comminittova se )e z zasebnim vozilom pripeljala v bolnišnico, kjer je izpovedala, da je nekaj minut po 8. url zdrsnila v notranjosti avtobusa proge D, ki le bil u-stavljen na začetni postali na Ko-lonkovcu, pri čemer se ie udarila in se opraskala po levi nogi. Dovoli ji bo 6 dni počitka da bodo izginili sledovi nerodnega padca. S POSVETA UPRAVITELJEV KD V GORICI Delo in program občinske uprave tudi v bodoče na osnovi levega centra VELJAVEN OD 1. APRILA POLETNI URNIK TRGOVIN NA GORIŠKEM Pokrajinsko združenje trgovcev | Kmetijske potrebščine: od 8. do Gorici je treba ustvariti gospodarsko in kulturno osnovo za večje sodelovanje s sosednjimi in z vzhodnimi državami Občinski odbor KD v Gorici je prejšnji dan organiziral sestanek, ki so se ga udeležili občinski svetovalci KD iz Gorice, politični voditelji ter odgovorni upravitelji. Go riški župan posl. Martina je imel ob tej priliki poročilo o delovanju občinske uprave v obdobju od leta 1965 do danes. Najprej je orisal položaj Gorice ki je decentralizirana v odnosu do velikih razvojnih področij v Evropi in odmaknjena od velikih pro metnih žil. Zato je prisiljena delovati na tem, da pride do spremembe tega položaja in odmaknjenosti in da dobi mesto novo vlogo. V tem pravcu si je prizadevala gori-ška občinska uprava, ki teži za tem, da bi dala mestu nov geografski pomen in ekonomsko vrednotenje kot vrata za promet z vzhodom in s kulturne plati kot most z državami srednje Evrope. Tudi nedavno odobreni regulacijski načrt daje mestu značilnost trgovskega in industrijskega središča. S tem ciljem je označil prof. Forte Gorico na mestni gospodarski konferenci. Osnovni elementi gospodarske obnove mesta so obnova gori-ške proste cone in njena raztegni tev na vso pokrajino, ureditev 1-0 ha velikega industrijskega področja, izgradnja številnih infrastruktur, dalje izgradnja avtoporta in priključka na avto cesto; sem spada tudi oprema carinarnice in izgradnja novega mednarodnega mejnega prehoda na bodoči avto cesti za Ljubljano. Poleg teh glavnih problemov je občinska unrava izvedla tudi druge reforme. Tu navaja župan poobči-njenjb mestnih avtobusnih prog in nakup novih avtobusov, prevzem pobiranja občinske trošarine, odprtje posebne šole ža manj razvite, o-troke, povečanje šolskih gradenj, izvedba številnih športnih naprav, gradnja ljudskih stanovanj.' povečanje doma onemoglih, povečanje oh činskih ambulant, številna cestna in druga javna dela v mestu. Govornik je omenil tudi važnost nekaterih del, ki so v teku in med njimii obnova mostička v Stražicah ter,j^atneravano napravo za predelavo smeti. Poudaril je tudi yr“-£—1 »•‘-».•H***«!#*r*~"** ' ... odobritve organika občinskih uslužbencev in bližnjo diskusijo no. ega statuta za zavod Lenassi. Za njim je govoril pokrajinski taj nik KD dr. Cian, ki je omenil izkušnje krajevne uprave levega centra obenem s sodelovanjem s SDZ. To sodelovanje je dalo dobre sadove in stabilnost občinske uprave je omogočila izvedbo programa, ki so si ga zadali. KD namerava tudi v bodoče nadaljevati s takim sodelovanjem z vsemi strankami levega centra in s SDZ v korist splošnega napredka in socialnega razvoja. Gorica, kot glavno mesto pokrajine bo morala razvijati svojo vlogo v sklopu področja Trst-Tržič-Go rica z nadaljnjim povečanjem načinov in sredstev za izboljšanje odnosov in sožitja s sosednimi dežela mi. Vesti iz Števerjana Tudi v Števerjanu, kot v ostalih dveh slovenskih občinah v Sovod-njah in Doberdobu, so občinski uslužbenci razdelili hišnim lastnikom nove tablice z imenom zaselka ter ulice in številke. Na plastičnih tablicah so navedbe dvojezične. Vsak hišni gospodar bo moral plačati za stroške po 1000 lir. Tudi napisi, ki jih na pobudo občinske uprave nameščajo ob vhodih na občinsko področje, v Grojni, Ščednem in na Oslavju ter na treh jazbin-skih cestah, Gradiškuti, Plevalu in Vipolžah, imajo dvojezične napise, kakor se spodobi za slovensko občino. za Goriško sporoča, da bo stopi) dne 1. aprila v veljavo poletni urnik za trgovine na drobno, ki velja za vse občine na Goriškem ter je naslednji: Pekarne: od 6.30 do 12.30 ter od 16. do 18. ure. Mlekarne: od 6.30 do 12.30 ter od 17. do 19.30. Jestvine in drogerije: od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30. Manufaktura, trgovine z opremo, industrijski proizvodi in druge trgovine, ki niso izrecno navedene: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Trgovine z železnino: od 8.30 do 12.30 lin od 15. do 19. ure. Sadje in zelenjava: od 8. do 12.30 ure in od 16. do 19.30. Maloprodaja kuriva in gradbenega materiala: od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30. Avtomobili in deli: od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Kolesa in deli: od 8.30 do 12.30 in ! od 15.30 do 19.30. Cvetličarne: od 8. do 12.30 in od 115.30 do 19.30. aiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiii STATISTIČNI PODATKI 0 GORIŠKI OBČINI Davki na razne vrste reklam prinašajo občini lepe dohodke V Gorici nalepijo mesečno okrog 2000 plakatov raznih vrst - Prednjačijo plakati z reklamno vsebino ■ Posebni davki na reklamne napise nad trgovinami Na področju goriške občine je 73 mest, na katerih lepijo občinski u-službenci razne vrste plakatov. Pri opravljanju tega dela sta zaposlena dva delavca, ki imata na razpolago motorno vozilo, na občini pa je u-služben uradnik, ki se v glavnem peča z delom vezanim na reklame. V mesečnem statističnem biltenu goriške občine (najnovejši obravnava razne podatke za lanski april, torej prihaja s skoro enoletno zamudo) imamo opisane razne vrste plakatov in tudi vsote, ki jih je občinska uprava v posameznih mesecih kasirala. Iz teh podatkov je razvidno, da je ta služba za goriško občino donosna, česar pa ne moremo trdjti j® rg^nj|g ,okoliške .občine, običajno občine dajo v zakup kakemu zasebniku lepljenje plakatov, ker bi bil ustrezni strošek za majhne občine prevelik. Poglejmo tri lanske mesece o katerih imamo podatke. V februarju so kasirali 640.685 lir, v marcu 670 tisoč 576 lir, v aprilu 1.051.210 lir. Služba je torej za občino donosna, saj mora ta plačati tri uslužbence in vzdrževanje plakatnih prostorov ter vozila. V Gorici razobesijo običajno od 50 do 70 izvodov vsakega plakata. Ta številka velja sicer za plakate političnih strank, za razne kulturne ali športne prireditve, za plakate, ki vabijo na strokovne, gospodarske ali veiesejemske prireditve. Manj je plakatov - osmrtnic, večje pa je število trgovskih oglasov, saj imajo miiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiuiiiinifiiiiiiiiiiuiiriiiminiiiiitiiiiiiiiriiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii v mA Vesti z novogoriške strani ■fr Solkanski most terja nujno popravilo škode iz dveh vojn Zaradi škode na njem so zmanjšali hitrost vlakov na 20 km na uro - Načrt predvideva 300 milijonov din stroškov XWXX)QOOO -OOOiOO^v- /s mala *---kMjjU^CcPVUZ RUSKE NARODNE PESMI IN ROMANCE Večerni zvon Pod moskovski večeri Sevastopolski valček Katjuša Ej, uhnjen in druge U&aiUa TRST • Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 OOOČOOOOObOOOOCOOOO.rOOOoOOOObOOC Ena najlepših evropskih gradbenih znamenitosti i? začetka našega stoletja — solkanski železniški most — terja hitro in učinkovito popravilo, sicer se utegne zgoditi, da bodo morali čezenj prekiniti promet. Že sedem let opazujejo na mostu razpoke med kamni, ki se vztrajno širijo in poglabljajo. Da ne bi s težkimi tovori še pospeševali rušenja, so železničarji zmanjšali čezenj hitrost vlakov na 26 km na uro. Kakšno je bilo pravzaprav dosedanje življenje mostu in kaj se dogaja s to znamenitostjo na železniški progi Jesenice-Trst, ki vzbuja vedno zanimanje številnih ljudi? Most so zgradili leta 1906. Čezenj je stekel promet 19. julija. S prvim vlakom je potoval čez most celo sam prestolonaslednik Frane Ferdinand. Priprave na gradnjo in sama gradnja mostu pa je trajala več let. V Solkan so morali dovažati kamenje, ki so ga vzidali v most iz Nabrežine. Pred vgrajevanjem v objekt so ga klesali na če-tverokotne kose, ki so se drug drugemu lepo podajali. Po ohranjenih virih so vgradili v most, ki je dolg skupaj 220 metrov ter ima največ ji lok' čez Sočo dolg natanko 85 metrov, nič manj kakor 1900 kubičnih metrov kamenja, 250 kvintalov že- za ter uporabili pri gradnji kar 1200 kubičnih metrov lesa. Pred vgrajevanjem kamenja v most so namreč postavili čez reko leseno konstrukcijo,, na katero so potem položili kamnite gmote. Temelj za Steber glavnega oboka pa so postavili 9.5 metra pod vodno gladino. Nemara ni nezanimiv podatek, da je trajalo sestavljanje mostu iz že pripravljenega kamenja samo 18 dni. Potem so most pustili še mesec dni v lesenem oklepu. Po zrušitvi lesene konstrukcije se je znižal le za nekaj centimetrov. In zakaj velja most za evropsko gradbeno znamenitost? Predvsem zaradi načina gradnje ter velikosti glavnega oboka. Most so praktično zgradili, preden so kak kamen postavili na svoje mesto čez reko. Potrebno je bilo veliko natančnosti načrtovalcev ter kamnosekov, da je potem vsak kamen našel svoje mesto. Kamenje so začeli postavljati z obeh bregov reke, v sredi pa so se oboki združili. Most ima med vsemi kamnitimi železn. mostovi v 'Evropi na j več ji lok. Večji lok ima le še most čež reko Saro v Nemčiji in sicer za pet metrov, vendarle pa so čezenj speljali le ce sto. Nič ni večnega in tako je začel tudi solkanski most razjedati zob časa. Strokovnjaki, ki so opazovali začetek premikov v konstrukciji mosta, so ugotovili, da ne izvirajo iz kakršnihkoli pomanjkljivosti njegove gradnje, marveč so posledice sprememb na terenu, na katerem stoje njegovi temelji. Kot je znano, so most v prvi svetovni vojni zaminirali ter mu zrušili glavni obok, ki so ga popolnoma obnovili šele po 11 letih. V drugi svetovni vojni pa so ga zavezniška letala čestokrat bombardirala. To je seveda povzročilo določene premike v zemeljskih plasteh. Njegovi temelji skratka niso več tako trdni, da bi brez temeljitih posegov ostal most še na prej trden za nemoten promet. Po doslej analiziranih podatkih so zaznamovali na njem horizontalne in vertikalne premike, ki znašajo 54 oziroma 69 milimetrov. Razpoke med posameznimi veznimi elementi na mostu, ki so jih že nekajkrat injici-rali s posebno maso, so dobro vid ne že iz precejšnje oddaljenosti. Seveda pa ni razloga za preplah. Strokovnjaki so izdelali dva načrta, po katerih bi bilo mogoče most popolnoma sanirati. Preprosto povedano se zdi, da bodo razbremenili teren, na katerem stoje temelji lokov, ki so na levem bregu Soče s tem, da bodo dolžino mostu nekoliko podaljšali proti Novi Gorici. O-benem pa bodo teren tudi utrdili z vbrizgavanjem posebne mase. Stroški bodo znašali predvidoma okoli 300 milijonov dinarjev. Z deli pa bodo morali začeti v najkrajšem času. Ugotavljajo namreč, da bi r ciz poke na mostu že do konca leta utegnile doseči tolikšno stopnjo, da bi po njem ne bil več varen pro met. L. Danes v Štandrežu praznik sv. Vanča Velikonočni prazniki so šli tudi na Goriškem mimo. Toda ne za vse. V Štandrežu namreč praznujejo prav danes v torek še tretji velikonočni praznik sv. Vanča, ki je bil v preteklosti v tem kraju zelo upoštevan. Domače kmečko društvo in prosvetno društvo «0. Župančič* pa hočeta to staro in lepo tradicijo lir. zopet obnoviti in poseben odbor je pripravil pester program za današnjo proslavo. Zjutraj ob 8. uri bo maša v domači farni cerkvi, popoldne ob 17. uri pa še večernice. Zvečer ob 20. uri bo na trgu pred cerkvijo zabavni večer, na katerem bosta sodelovala godba na pihala «Kras» iz Doberdoba ter moški pevski zbor O. Župančič iz Štandreža, ki bo pod vodstvom Franca Lupina zapel vrsto pesmi. Sledilo bo predvajanje barvnih diapozitivov o tradiciji praznika sv. Vanča. Po tem uradnem delu bo sledila prosta zabava po štandreških gostilnah, kjer bodo gostom postregli z domačimi specialitetami in dobro domačo kapljico Prireditelji vabijo tudi okoličane te Gorice in bližnjih vasi k čim večji udeležbi. razne tovarne in podjetja vso korist, da čimbolj reklamizirajo svoje blago. Vzemimo podatke o lanskem marcu. Vseh nalepljenih plakatov je bilo 1972. Plakatov reklamnega značaja je bilo 630 in za te je občina dobila tudi največ denarja: 43U.OOO lir. Plakatov sindikalnega in političnega značaja je bilo 320 (za te je tarifa nižja), gledaliških je bilo 60, osmrtnic 75 (v mesecih januar in februar pa je bilo število osmrtnic znatno večje), športnih plakatov je bilo 265, plakatov za velesejme in razstave je bilo 210. Poleg teh so nalepili še 412 plakatov raznih javnih ustanov, za katere ne plačujejo reklamne takse in jih je občina dolžna na svoje stroške nalepiti. Celotni letni dohodek je leta 1968 znašal 8.496.694 lir. Tudi v letošnjem občinskem pforačunu, ki so ga odobrili pred nekaj dnevi, je predvidena približno enaka vsota 8.500.000 lir dohodkov. Povejmo še, da so reklamne tarife nespremenjene že več let, medtem ko so se stroški za lepljenje plakatov, predvsem zaradi povišanja plač občinskim uslužbencem, znatno zvišali. Občina pa ima še drugi vir dohodkov iz reklame. V letošnjem proračunu je predvideno, da bo občina kasirala 2.900.000 lir za davke na reklamne table trgovin. Vsak reklamni napis, ki opozarja na določeno trgovino ali kak urad je podvržen občinski taksi. Vsakih nekaj let opravijo občinski uslužbenci popis vseh tovrstnih napisov in na podlagi tega popisa se potem pobirajo ustrezni davki. Preden zaključimo ta naš pregled povejmo še, da je treba plačati reklamni davek tudi za reklame, ki se predvajajo v kinematografih, po zvočnikih, ki so montirani na avtomobilih, za napise na raznih avtomobilih in kamionih. Vendar je na tem področju statistika zelo težka, ker se vozila dandanes pogosto menjajo. 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Slaščičarne, ki nimajo posebna* ga policijskega dovoljenja, tudi t4-ste ki so dodeljene pekarnam in prodaji kruha: od 7.30 do 22.30. Ob sobotah in dnevih pred diw žavmmi in drugimi prazniki se tp» govine zapirajo pol ure pozneje. Po potrebi ob priliki raznih praznikov bomo pravočasno javili eventualne spremembe tega umika. Mesnice bodo imele paleti po vseh občinah na Goriškem naslednji urnik: od ponedeljka do vključ. no v petek od 6.30 do 13. ure; oh sobotah in dnevih pred prazniki otf 6.30 do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih so mesnice ves dan zaprte. Živahnejši promet pri Rdeči hiši Prispevajte ea DIJAŠKO MATKO! Pri padcu s kolesa si je zlomil stegnenico Včeraj ob 16. uri so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 74-lc-tnega Giuseppeja Bottazza, ki je po rodu iz Dolenj pa živi sedaj v Gradiški. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve stegnenice ter so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju. Starček je povedal, da se je ponesrečil, ko se je peljal malo prej iz Gradiške proti Fari pa je blizu gostilne «Alle viole* po nesreči padel s kolesa. ........................................................................................■■■■imuni,iiihiii VESTI IZ DOBERDOBA Preureditev bivšega vrtca v telovadnico in čipkarsko šolo Tam bosta tudi ambulanta in urad za delo - Razna javna dela na programu Doberdobska občina je v teh dneh dala na dražbo tri javna dela. Za ureditev kanalizacije v Doberdobu je nakazanih 9 milijonov lir. Z deli bodo pričeli najprej v gornjem delu vasi, ob pokrajinski cesti v Goriški ulici. Za nakup zemljišča za novo pokopališče v Doberdobu jc uprava namenila 10 milijonov. V to delo je vključena tudi izgradnja obzidja in priprava zemlje za pokopavanje. Tretje delo se tiče izpopolnitve slačilnic, sanitetnih naprav in ogrevanja teh prostorov na občinskem športnem igrišču. Nakazana sta dva milijona in 700 tisoč V kratkem bo podjetje ~ Dieudone iz Tržiča preuredilo stari otroški vrtec v telovadnico, prostore, za čipkarsko šolo in pošto, delovni tirad in prostore za otroški in zdravniški ambulatorij. Podjetje Trani iz Gorice pa je začelo z deli za oja-čenje in modernizacijo javne razsvetljave v Doberdobu in zaselkih Za to je določenih 10.700.000 lir. Prav tako bodo v kratkem uredili in asfaltirali cesto Vižintini -Palkišče in vaške ceste v Jamljah. Prvo delo bo opravilo podjetje Cal-cisonzo iz Zagraja, nakazanih je 15 milijonov, drugo pa podjetje De Paoli iz Tržiča. Za to delo je občina nakazala 7 milijonov in 300 tisoč lir. Po nedeljskem premoru, ko sl bile trgovine zaprte in pa zaradi navade, da se velika noč praznuj« doma, je bil včeraj obmejni promet pri Rdeči hiši zopet bolj živahen. V dopoldanskih urah so se nabrale vrste avtomobilov usmerjene v Slovenijo, vendar so opravili brez daljšega čakanja, ker je šel marsikdo na drugo stran na drugih prehodih s prepustnico. Sinoči proti večeru pa se je povečal promet v nasproti smeri, ko so se Goričani in Videmčani zopet začeli vračati domov. Med njimi je bilo mnogo smučarjev, ki so izkoristili lepo vreme in obilico snego na Lokvah in v Črnem vrhu še za zadnje smučanje. Ves promet se je odvijal, kot smo omenili, normalno in bre« kakšnih večiih zaprek. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici sporoča vsem lastnikom kmetijskih strojev, da zapade danes 31. t.m. rok za prijavo porabe goriva v letu 1969. Kdor take prijave še ni napravil, naj se takoj obrne na urad Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1, kjer mu bodo uredili vse potrebno v tej zadevi. Izlet obrtnikov na razstavo v Firencah Ustanova za razvoj obrtništva (ESA) organizira izlet obrtnikov na mednarodno obrtniško razstavo, ki bo v Firencah od 24. aprila do 7. maja. Izlet se bo vršil dne 24. in 25 aprila in udeležencem bo ESA prispevala za stroške iz svojih sredstev. Vpisovanje in podrobnej. ša pojasnila pri ESA v Vidmu, Viale Venezia 100, tel. 54-5-66. KLUB «SIMON GREGORČIČ, v Gorici vabi na predavanje prof. Mare Novakove, ravnateljice gimnazije v Ajdovščini o potovanju po Egiptu z naslovom ALI STE IE JAHALI NA KAMELI? Predavanje bo ponazorjeno s številnimi barvnimi posnetki. Predavanje bo danes, 31. marca ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 Vljudno vabljeni. Odbor CORSO. 14.30: «1 girasolii), Soli« Loren In Marcello Mastroianni Ital. barvni film. VERDI. 17.00: «Luna 02», G. Olsottl. W. Mc Kell. Ameriški barvni Ulm MODERNISSIMO. 15.00: «Quel moda«, Marlon Brando in E Marguez. Ameriški barvni film. VITTOR1A. 15.00: «La donna invdai bile», G. Ralli ln C. Gravina. Ita lijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom pre povedan ' CENTRALE. 15.15: (iMeazanotti d’amore», R. Power m Al Bano Italijanski barvni film. trste H AZZURRO. 16.30: «11 buono, il brut m to e il cattivo«, Clift Eastowood Kinemaskope v barvah. EXCELS!OR. 14.00: «Agente 007 a servizio di Sua Maestk«, G. Lan zeby in G. Ferzetti. Barvni Hlm PRINCIPE. 14.00. «Indagin! sul dt di sopra dl ogni so tadino al _ ^ spetto«, G. M. Volontfe, F. Boi kan. Barvni film. \olll iroricu SOČA (Nova Gorica); «Prva izkuf nja», francoski barvni — ob 18 in 20. uri. DESKLE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. SVOBODA: «Vaba za morilca«, a meniški film — ob 18. in 20. uri PRVACINA: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI GORICA V Gorici je danes ves dan ln pc noči, dežurna lekarna DTJDINI Trg S. Francesco 5 — tel. 21-24. TR2IC Danes ves dan in ponoči bo v Ti žlču odprta lekarna «A1 Redentc ie« dr Emer de Nordds, Ul. Ro« selli 23, tel. 72-340. K (,%'■ PRIMORSKI DNEVNIK OB DELU ŠPANSKEGA PUBLICISTA VILAR A Zanimivi premiki v Francovi Španiji Mlajši katoliški krogi, posebno še mlajši duhovniki, ne odklanjajo sodelovanja z levico Za zatiranega človeka je značilno, da se do zadiranju uprl, naredil bo to, kar mu višja sila, ki ga drži v svojih kleščah, prepoveduje, da bi se je rešil, španski človek se bori proti ob as ti, ki ga zatira in ga za tem obsodijo na več let zapora zaradi »protizakonite dejavnosti*. Kar je bilo nekoč značilnost posameznikov, je preraslo v značilnost velikih španskih množic. Maina, ki ima v mnogih primerih skupni jezik po vsem svetu, tudi v Francovi Španiji lahko primerja svojo »svobodo* s svobodo drugih, ki je lahko večja ali manjša, vendar jo moremo opaziti. Velike množice Špancev se iz dneva v dan osveščajo v skupnem boju in jim ni mar, kaj jih čaka zaradi tega pri oblastnikih. Kako naj si v nasprotnem primeru razlagamo množične stavke, ki se posebno v zadnjem času vrstijo v državi na skrajnem zahodu Evrope. Za primer naj nam služi stavka rudarjev v Asturiji, kjar so odnosi med lastniki rudnikov in delavci najslabši. Stavkovno gibanje se je začeo med rudarji 2G. decembra lani. Iz dneva v dan so se prvim stavkajočim rudarjem pridruževali še drugi, stavka je nato zajela kovinarske delavce in kmete ter se razširila do Andaluzije. Med oblastniki je nastal ta krat preplah: kaj če stavka preraste v politično krizo? Ta ugotovitev ni bila' brez podžge, če pomislimo, da je bilo lani M,8 odst. vseh stavk političnega, socialnega in so idamostnega značaja, komaj 18,3 odst. pa mezdnega značaja. V Španiji pa naj bi bilo po statistikah opazovalcev več kot 1000 stavk na leto. K temu dodajmo še dejstvo, da so stavke v Španiji nezakonite, celo proti tako imenovanemu pozitivnemu zakonu. Do pred kratkim je bila stavka v Francovem režimu sinonim izdaje države, ko so pa to tezo omilili, je postal za oblastnike in r>a sodiščih stavkajoči delavec upornik. Stavke se kljub te mu nadaljujejo in zajemajo široke množice. Če se zopet spomnimo decembra v Asturiji, bomo u-gotovili, da je takrat stavkalo 33 dni približno 40.000 delavcev. Delodajalci, v tem primeru lastniki rudnikov, so grozili, da bodo odpustili kar 600 delavcev, če se stavka ne unese. Vendar to ni ustavilo španskih rudarjev. Pri tem ne smemo pozabiti na baskovsko gibanje. Baske, kd zahtevajo več avtonomije, zaprejo za več let zaradi političnih prekrškov, od katerih je največkrat njihov »greh*, da so govorili in peli, kljub prepovedi oblastnikov, v baskovskem jeziku. Zaradi političnih prekrškov je bilo februarja v Španiji zaprtih 1475 oseb. Vendar se ti ljudje niti v zaporu niso ustrašili in so nadaljevali svoj boj. Že decembra lani je v zaporu v Burgosu 31 zapornikov začelo gladovno stavko, vsi so večinoma pripadali baskovski organizaciji ETA. Med njimi je bil semenišernk M. Francisco Abad Rodriguez, ki je obtožen, da je s ciklostilom razmnoževal propagandno gradivo za organizacijo ETA in zaradi tega obsojen na 4 leta zapora. Vendar to ni edini primer upornega duhovnika V zacoru Zamo-ra se je uprlo 25 baskovskih duhovnikov. Njim se je kmalu pridružil župnik delavskega okraja Montaloz, ki je uvedel podobno delovanje med verniki kot župnik v T rlottu pri Firencah. Ko so župnika hoteli zapreti na posebno priprošnjo škofa, ki je dal dovoljenje za sodni postopek proti njemu v neki samostan, je žurnik R.P. Mariano Gama raje odšel v zapor Zaimora. Ko so Gamo aretirali, se je v bazi iki San Migu el v Madridu zbralo 400 oseb v zn^k solidarnosti z župnikom. Desničarski skrajneži so takrat vdrli v cerkev, iz- iMlIMMIMIIIIIHIIIIIMillllHII Hllllll lili IIIIIIIIMHIIIIIII PKKJKI.I SMO BOREC. Izdaja zavod «Borec», Ljubljana, 1970 št. 3. NAŠA ŽENA. Izdaja KDAŽ Slovenije. April 1970. MATICA. List izseljenika Hrvatske. Zagreb, mart 1970. ZDRAVSTVENI VESTNIK. Glasilo slovenskega zdravništva. Marec 1970. JUGOSLAVIJA U SVETU. Medju-narodni odnosi i spoljna politika Jugoslavije, 1941-1969. Novinsko iz-davačko preduzeče Mladost, Beograd, 1970. Poglavja: Borba za nezavisnost i integritet 1941-1948. Dosledna politika nezavisnosti. Provera i potvrda koegzistencije. Aktivna miroljubiva koegzistenci-ja i načela spoljne politike Jugoslavije. Jugoslavija i zemlje u razvoju. Savremeni svet i Jugoslavija. VITA ITALIANA. Documenti e in-formazioni. Ed. Presidenza del consiglio ded ministri. 1969 n. 11. IL TOURING. Bollettino d’informa-zioni turistiche del TCI. Maržo 1970. IL CONFRONTO. Edizioni Dedalo. Milano, Maržo 1970. Servizio informazioni AVIO. Perio-dico di vita scolastica e ammini-strativa. Roma, germaio-febbraio 1970. ■Prevod URADNEGA VESTNIKA de žele Furlanije-Julijske (26. februarja 1970). gnali vernike in povzročili znatno škodo in mnoge telesne poškodbe, začuda, predvsem na dekletih. Policija ni nobenega pripadnika desnice aretirala. Mnogi duhovniki so po raznih madridskih cerkvah izrazili naslednjega dne solidarnost z Gamo. Torej se ne bojijo, kljub temu, da je bilo samo lani decembra in letos januarja obsojenih kar 95 oseb na zaporne kazni od 1 do 20 let. Kljub temu, da vedo, kako bodo pri njih ukrepali škofje, ki morajo državi dati sivoje dovojenje, zaradi pogodbe z Vatikanom, za obsodbo duhovnikov. Plameni, ki so zažareli v odporniškem gibanju med drugo svetovno vojno se niso polegli. Počasi nadaljujejo svojo pot, kar pa je za španske oblastnike najbolj zaskrbljujoče, so sinovi zmagovalcev, Id se na univerzah borijo proti zatiranju z leve strani. Zanimiva je v tem pogledu anketa, ki jo ie naredil med Španci katalonski novinar im sociolog Sergio Vilar, obsežen ko je hotel izvedeti, kako je v državi upor proti Francu, čeprav so osebe, s katerimi se je pogovarjal, vedele, da bo razgovore objavil v knjigi, se niso ba.e povedati svojega imena m svojega mišljenja. Seveda ni knjiga izšla v Španiji. Novinar je moral dati delo natisniti v Parizu. Mogoče je Viiarov pogled na razvoj dogodkov v današnji Španiji nekoliko preveč optimističen, vendar moremo opaziti, kako je upor, Id je bil nekoč značilnost komunistov, anarhistov in sploh levice v Španija in izven nje, zajel tudi naprednejše katoliške kroge. Na univerzah ni slučaj, da se katoliški študentje in mlajši katoliški duhovniki stapljajo z levico v enoten boj. V tem pogledu je tud« Vilarova trditev, čigar knjiga izšla v Španiji. Novinar z naslovom »Comfcro Franco*, da j'e za mnoge naprednejše katoliške duhovnike učno čtivo Marx, dokaj prepričljiva. Tina Aumont je igrala in se uveljavila v znanem Bologninljevem filmu «Metello». Komaj je končala snemati ta film, že se pripravlja na novo nalogo, na vlogo v filmu, ki ga bo snemal Tinto Brass. Josip PRIGODE IZ MOJEGA Kravos: ŽIVLJENJA NA VASI Jeseni so me vpisali v osnovno šolo. V šoli je bilo več razredov skupaj in vedno isti učitelj. In ker je sestra obtičala v prvem razredu, sva imela isti urnik, a kasneje sem ji še pomagal pri nalogah, da je lahko naslednje leto prestopila. Mati je v svoji verski gorečnosti zelo skrbela, da smo otroci prejemali vse zakramente in izpo’njevali vse , verske dolžnosti. Tako je tudi mene strogo vzgajala in me nekega dne za tretjo šolsko spoved še posebno opozarjala na težki greh in me za kazen pretepla s požegnano leskovo šibo po nagi zadnji plati. Izvedela je namreč, da sem pred šolo prvi začel peti in dirigiral sošolce ob prihodu patra Celestina, ki nas je poučeval verouk, z njemu zafrkljivo pesmico: rCeleste, po cesti greste, bum-la-la, bum-la-la-bum!) Za to pa sem že tedaj takoj dobil po zadnji p’ati s frančiškanskim štri-kom. Mati mi je še posebno priporočila za ta javni in veliki greh v svoji tolminski govorici: «Bijš avudi kesajne jen na padrovno sprašaj bijest, da vaš vse papra-bic pabiedu, da ne vaš frdamlen še na nonem sbiet. Jen kar odkrita pabej pa sviti spuobedi, kar imaš grješnega na duš jen posebna še, kakuo si samga gaspuda nunca, božjega namistnika u priča drujg sramatiu.v umil ,l,l,,l,,,,,,,ll,,,',,iliiliiillilillllllliiiiiiilliliillllilliiiilliliiiiiililillillllluiuillllllliiiiiillliilliililillllllillliiiiiiiiiilllllllllllliiliiiiiilllllliiuilllilllllllilllilliuiiuiuiiiiiiliuiiiiilimiiiiiiiililllliillllllllillllliiimiiiiilllilliuiilllllllliillll|iiluil ČEPRAV SE ŠE NIKOLI NI TOLIKO GOVORILO 0 MIRU Od konca vojne do danes je bilo nad 100 spopadov Zanimivi podatki, ki jih razbiramo iz švedske publikacije, ki poveri o tem, koliko nas «varnost» stane in koliko nas šele bo Že nekajkrat smo zapisali, da v vsej zgodovini človeštva ni bilo obdobja, v katerem1 bi se bilo toliko govorilo o miru in bi bilo hkrati toliko vojn, kot je tega danes. Da ne bodo to le besede, bo mo navedli nekaj konkretnih podatkov, in sicer iz publikacije, ki so jo izdali Švedi oziroma Stockholmski mednarodni zavod za proučevanje, ki je znan pod kratico SIPRI. Po pisanju te publikacije, ki je izšla v dveh knjigah in treh delih, je bilo od 9. maja 1945., ko se je končalo drugo svetovno klanje, pa do konca decembra minulega leta na zemeljski obli nič manj kot 101 vojna ali vsaj spopadov, ki so v zvezi ž vojno. Teh je bilo sedem v Evropi, 24 na Bližnjem vzhodu, 32 v Aziji, 18 v Latinski Ameriki, 17 v Afriki itd. In vendar je poleg osnovnega dokumenta za mir, ki je listina Združenih narodov, ki jo je podpisalo ob sami ustanovitvi 50 ustanovnih držav, do danes pa še na desetine priključenih držav, še cela vrsta drugih mednarodnih sporazumov, kot n.pr. sporazum o Antarktiki od 1. decembra 1950., moskovski sporazum od 5. avgusta 1963., sporazum o izkoriščanju vesolja od 23. junija 1967.. sporazum o neširjenju atomskega orožja od 1. julija 1959 itd., da omenimo le sporazume, ki obvezujejo v mednarodnem smislu, kajti še več je dvo ali večstranskih sporazumov v okviru držav, raznih skupnosti in blokov. In ko pomislimo na vsa ta mednarodna zagotovila in sporazume o miru, prevzame človeka strah, kaj bi šele bilo, če bi teh sporazumov ne bilo, ko pa opazimo iz dneva v dan, kako se na svetu oboroževalna tekma nadaljuje in v zadnjem času celo pospešuje. V zvezi s tem bomo povzeli iz omenjale publikacije »Letno poročilo o oborožitvi in razorožitvi na sve-tu», ki ga je izdal stockholmski odbor SIPRI, nekaj konkretnih podatkov. Najprej bomo povedali, da uredniki švedske publikacije v samem začetku povedo, da je material, ki ga objavljajo, kar se da točen, ne pa absolutno točen, posebno kar zadeva socialistični svet, kjer je teže priti do konkretnih podatkov kot pa v ostalem svetu. In vendar se da tudi iz tega dela sveta ugotoviti, koliko gre za oboroževanje. Prva in bistvena ugotovitev švedskih strokovnjakov in njihovih tujih sodelavcev je, da se izdatki za oboroževanje po vsem svetu močno večajo, da pa ti stroški ne gredo več toliko za poveča- nje količine orožja, kolikor za izboljšanje njegove kakovosti. Iz študij, ki so jih proučili in strnili v svoji publikaciji, izhaja, da so države atlantske zveze ter države varšavskega sporazuma v razdobju od 1949., torej od začetka izrazite hladne vojne, pa do konca 1968., večale stroške za oboroževanje prve za 7,1, druge pa za 4 odst. na leto. Ostali svet. to se pravi države, ki ne spadajo v ta dva vojaška pakta, pa so svoje stroške za oborožitev ali kot se tudi reče, za varnost, povečale za 5,9 odst. na leto. Gornja poprečja veljajo za vso dobo dvajsetih let, v zadnjih treh letih pa so se razmerja nekoliko povišala, kajti države atlantske zveze so v zadnjih treh letih večale svoje stroške za oboroževanje po 9,3 odst. na leto, države varšavskega sporazuma za 9,5, ostale države pa za 8.9 odst. na leto. Iz tega izhaja, da je svet, ves svet, torej visoko razvite in bogate dežele sveta in tudi nerazvita področja, kjer se ljudje borijo za sam fizični obstanek, v samih treh letih povečal stroške za oboroževanje ali za tako imenovano varnost malo manj kot za 30 odstotkov. V omenjeni publikaciji glede tega piše dobesedno takole: »To je ogromen dvig stroškov, ki se kaj malo razlikuje od tistega naglega vzpona strdkov tik pred prvo svetovno vojno in le malo manjši od naglega povečanja stroškov za oboroževanje, ki ga je -svet zabeležil v letih tik pred drugo svetovno vojno.* Samo ob sebi se razume, da odpade precejšnji del stroškov, v svetovnih merilih, na dve super-siii, in sicer na ZDA in Sovjetsko zvezo, toda niti Francija in Anglija, pa tudi ne Zahodna Nemčija in Italija, niso, v razmerju s svojimi ekonomijami in svojo vlogo v mednarodni politiki, »v zaostanku*. To izhaja tudi iz naslednjega podatka: po računih strokovnjakov, ki so sestavili že omenjeno švedsko publikacijo, je bilo v letih 1967 do 1969 po vsem svetu porabljenih za oboroževanje od 160 do 175 milijard dolarjev na leto. Kar 85 odst. vse te ogromne vsote so dale države, ki spadajo v atlantsko zvezo in varšavski pakt. Saj je res, da spadajo v atlantsko zvezo in v varšavski pakt najbolj razvite dežele sveta z najmočnejšim gospodarstvom, toda oba pakta skupaj predstavljata dejansko le obilno šestino svetovnega prebivalstva. Malo manj kot tri milijarde ostalega sveta pa je »žrtvovalo* za oboro- MiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiirniiiiiiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Težave prehodnega značaja, ki jih boste morali sami premostiti. Ne budite k življenju starih nasprotij. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo boste nervozni in to bi vam znalo škodovati, ker boste kaj napak napravili. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izkoristite iniciativo, ki je vsekakor dobra. Primeren trenutek za razči-ščenje starega nesporazuma. RAK (od 23.6. do 22.7.) Prišlo bo do spora, ki vam bo dobrodošel. Drugič več previdnosti. Razumevanje in počitek med domačimi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoristite vsak svoboden trenutek za počitek. Kontrolirajte svojo in tujo občutljivost. Preveč nervoze. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo ploden dan, pa čeprav bo dela bolj malo. Z razumevanjem boste pre-Benečije j prečili nepotrebne prepire. 1 TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Rešite staro poslovno obveznost, da se vam ne bo opletala. Vaš osebni uspeh bo še narasel. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odločno po začrtani poti, ker vam je uspeh zagotovljen. Ne upajte na uspeh pri osebi, ki ste jo komaj spoznali. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Proti večeru boste ugotovili, da dan ni bil izgubljen. Prijeten obisk ali srečanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Veliko obljub in upanja, bolj malo pa konkretne pomoči. Umaiknite se na oddih med svojce. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Težav ne bo veliko, toda tudi uspehi bodo pičli. Preveč ste občutljivi in vas razburi vsaka neprimerna be- RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vse adute imate vi v rokah, vendar morate pravilno z njimi ravnati Zelo živahen večer, ki pa vas bo utrudil. žitev «le» 15 odst. že omenjene velikanske vsote. Morda bi mogel kdo iz gornjega razbrati, da očitamo nerazvitemu svetu, da se premalo trudi za oborožitev. Dejansko pa je prav narobe, kajti če je res, da odpade na manjši del sveta kar 85 odst. vseh teh stroškov, že omenjena obilna šestina prebivalstva laže prenese to veliko breme kot more nerazviti svet prenesti onih pičlih 15 odst. svetovnega bremena za tako imenovano varnost. Seveda nam takšni podatki še ne povedo vsega, ker jih ne moremo zapopasti, če jih ne primerjamo z nečem, kar je bolj otip ljivo, bolj konkretno. Skušali bomo najti kak konkreten primer, da nam te velikanske vsote in ustrezne procente približa. Konkreten primer: leta 1913, torej tik pred prvo svetovno vojno, so ZDA žrtvovale za obrambo ali v vojaške namene 1,5 svojega nacionalnega dohodka. Po drugi svetovni vojni pa žrtvujejo 10 in celo več kot 10 odst. Pomislimo sedaj še na nekaj drugega: tudi pred prvo svetovno vojno so bile ZDA «Amerika*, torej bogata dežela, ki je zvabljala veliko ljudi iz siromašne Evrope. Toda tedanja A-merika se ne more niti od daleč primerjati z današnjo, kajti sedanje bogastvo ZDA je ogromno. In danes te bogate ZDA dajo na leto 10 odst. svojega nacionalnega dohodka za vojsko in vojno. Koliko je to? Uradno okoli 70 milijard dolarjev, dejansko pa baje okoli 100 milijard. Drugi primer, ki nam bo približal že omenjene številke: onih 160 ali 175 milijard dolarjev, kolikor gre na leto za oboroževanje oziroma vojsko, velja toliko, kolikor znaša letni dohodek ene milijarde ljudi iz Latinske Amerike, južne Azije in Bližnjega vzhoda. Nadaljnji podatek: na vsem svetu se v vseh krogih stalno poudarja, kako bo le vedno višja izobrazba množic kos vedno večjemu tehnološkemu razvoju na svetu. Hkrati se po vsem svetu govori o tem, kako je treba raven in tudi mrežo šolstva dvigniti in razširiti, ker sedanje šolstvo ne ustreza zahtevam. In vendar se nikjer na svetu, razen v kakem redkem primeru, ne najde dovolj sredstev za šolstvo, za oboroževanje pa je vedno in povsod sredstev dovolj, in to kljub temu da se za oboroževanje potroši 40 odst. več kot se porabi za šolstvo. In še en primer. Danes se porabi samo za oboroževanje toliko, kolikor je leta 1900 znašala vrednost vse svetovne proizvodnje. Če pa se bo oboroževanje na vsem svetu nadaljevalo v sedanjem tempu, bomo čez obilnih 30 let porabili za oboroževanje toliko, kolikor znaša vrednost vse današnje svetovne proizvodnje. Na koncu še majhno primerjavo, ki sicer nima toliko zveze z vsem, kar smo doslej zapisali, ki pa jo je vredno zabeležiti vsaj kot zanimivost: med prvo svetovno vojno je predstavljala višek vohunstva slovita Mata Hari, ki je dobavljala vesti na najbolj preprost način, med drugo svetovno vojno smo imeli razne »rdeče orkestre* ali slavne Sorgeje, ki so imeli na razpolago že perfektne radio-od-dajne postaje, pred nekaj leti so v Sovjetski zvezi sestrelili ameriško vohunsko letalo «U-2», ki ga je pilotiral ameriški pilot — vohun Povvers, sedaj pa krožijo okoli Zemlje ameriški in sovjetski umetni sateliti, ki sproti beležijo sleherno podrobnost, ki bi mogla »zanimati* Pentagon ali Kremelj ali kako drugo prestolnico, seveda prvenstveno vrhovne štabe. In vse to za «varnost» sveta, ki prehaja iz vojne v vojno. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Ladislav Kiauta: ■= Na bojni črti osemnajste Dne 14.9.1943 je bila ustanovljena iz Levstikove brigadezapadno-dolenjskega odreda in Ljubljanske brigade, nova 18. divizija NOV in PO Jugoslavije, divizija, ki je združevala Vlil., IX. in X. brigado. Ta nova partizanska enota je delovala na Dolenjskem, Notrdnj-scem in posegla celo v boje v Gorskem Kotaru, vsekakor pa na tis.em slovenskem ozemlju, kjer je bilo jedro osvobodilnega boja. V tej enoti je bilo mnogo odličnih borcev, komandantov, javnih in kulturnih delavcev, pa tudi bojni uspehi so bili veliki. Zlasti po kapitulaciji Italije in v zaključnih vojnih operacijah so borci 18. divizije odigrali pomembno vlogo. Zato je bilo ne samo potrebno, temveč je bila tudi moralna dolžnost, da delo te partizanske enote ostane zapisano in tako ohranjeno kasnejšim rodovom. To delo je opravil publicist Ladislav Kiauta, ki je napisal knjigo o 18. diviziji, knjigo, ki jo je pod naslovom NA BOJNI ČRTI OSEMNAJSTE pravkar izdal založniški zavod Borec. Ime Ladislava Kiaute ni neznano. Ta predvojni novinar in publicist, pa tudi pod imenom Ev-stahij Čok znani humoristično-satirični pisatelj, je že med vojno napisal dvoje del. Eno od njih Obtožujemo, je bilo opozorilo iu uničevalna nemška taborišča, drugo pa Na poti v svobodo je bila zbirka reportaž s pohoda 14. divizije na Štajersko. Kljub temu pa je knjiga NA BOJNI ČRTI OSEMNAJSTE Kiautovo najobsežnejše delo. Gre za resnično veliko opravljeno delo, ki ga kaže že preko 709 strani obsegajoča knjiga, predvsem pa obilica obdelanega gradiva in mnoštvo podatkov, ki jih takšno delo prinaša. Kronika 18. divizije bi bila prav- zaprav kronika vseh brigad, ki so divizijo sestavljale. Kronik posameznih brigad pa še ni, čeprav se deloma že pišejo. Knjiga o osemnajsti diviziji je tako poskus zgodovinskega orisa, — je zapisal pisatelj sam — kolikor ga je bilo mogoče približati po razpoložljivih virih in obsežnosti teme. Treba je vedeti, da je bilo delovanje te divizije povezano z dejavnostjo drugih enot, na drugi strani pa je bilo delovanje tako obsežno, da bo usklajeno in tehtno analizo delovanja divizije napisalo šele pero veščega vojaškega zgodovinopisca. Zato je Kiautova knjiga zgodovinski oris. napisan na podlagi vseh razpoložljivih virov, ustnih in pisanih, že obstoječih knjig in dokumentov, oris, ki naj prikaže dejavnost divizije, na drugi strani pa vso veličino borbe in velikih žrtev. Snov svoje knjige je avtor razdelil kronološko na pet delov, ki se dele m vrsto poglavij. V prvem delu je prikazan prvi čas delovanja divizije do konca nemške ofenzive v oktobru 1943. Drugi del, z naslovom Pot bratstva in enotnosti zajema obdobje do februarja 1944. V tem delu je prikazano delovanje divizije v Gorskem Kotaru. Tretji in četrti del, ki sta najobsežnejša, sta posvečena bojem enot 18. divizije do pred konca vojne. Zadnje poglavje govori le še o zaključnih operacijah. Knjiga govori torej o vsej dejavnosti divizije in njenih enot. Pisana je natančno, jasno, pre prosto, vendar se pisatelj vseskozi sklicuje na dokumentacijo. Čeprav je pripoved omejena predvsem na prikaz dogodkov, akcij, spopadov in borb, je vendar pisanje vseskozi zanimivo. Sl. Ru. Ta in še drugi grehi so mi de ledi strašanske preglavice. In ko sem prišel na vrsto pred spovednico, sem ponižno pokleknil ter v velikanski zadregi nekako tako začel: «Prosim svetega blagoslova, da se prav in čisto spovem.» Ker se mi je tu za dalj časa zataknilo in sem ostal nem, mi je dobri kaplan Mozetič pomagal. «No, kedaj si bi' zadnjič pri sveti spovedi?» aJast, uoudmlje, kdr so bli usi!) Spet mi je kaplan po magal in spomnil na zadnjo šolsko spoved in dejal: «Zdaj pa povej grehe.) In trepetaje sem začel: «Sm trpinču ndoužno žvalco.» «Kakšno pa?,» je na tiho vprašal spovednik. «Tička.» *No, ptice se delijo na škodljive in koristne,* je mirno dejal spovednik. Jaz sem z večjim pogumom odgovoril: «Ja, grobe je bu, ma puo-le j uselih sfrlu, jn puole sm še kounu.» «Kako si pa zaklel?* se je iz spovednice zasHšalo. «Ostje trnje, sm rjiku.) «Ja, to je pa grdo,) se je spet čulo iz spovednice.) «Od koga si pa slišal te grde kletvine?) «Uod Janeza Belcovga, kr mu je ušlu svene. J n zde j bm povej-dou še an vielk grejh, kr smo puojeli kapcinrji Celestini, prau taku; Cele ste, po cejsti greste, bum-la-la-bum, jn jest sm bu ta prvi ksm začiu.) «No ja), je s pokašljevanjem odgovoril spovednik, «pa saj ne boš več kaj takega počenjal.)