m—.: ' ■ 3 H MMMB ——>- -.-t « - •• \ r Ha. >>>» ............... e<4 Mednarodni pomen tržaškega velesejma P reko tisoč razstavljavcev je prisotnih na letošnjem petnajstem tržaškem mednarodnem velesejmu, od česar okoli 45 odstotkov iz tujine. Ta odstotek je narastel, saj je bilo na primer 1958. leta samo 38 odstotkov razstavljavcev iz tujine. Prav velika udeležba tujih razstavljavcev pa govori, da velesejem izpolnjuje svojo poslanstvo, da se specializira v smeri mednarodne izmenjave, kot je to v uvodnem govoru tudi izrecno podčrtal minister Cor-bellini. Vsak velesejem je v bistvu odraz, zrcalo nekega stanja in to nedvomno velja tudi za tržaški velesejem, ki mora služiti kot stična točka med obsežnim evropskim zaledjem in prekomorskimi državami, kot "mora biti Trst posrednik obsežne zunanje trgovinske izmenjave. To svojo vlogo tržaški velesejem nedvomno izpolnjuje, saj si bodo v dveh tednih trajanja velesejma sledile kvalificirane tuje delegacije, prispeli bodo številni trgovci, sklepala se bodo nova poznanstva in ustvarjali pogoji za nove koristne gospodarske stike. Devet kolektivnih uradnih razstav tujih držav to vlogo in ta >r pomen nedvomno potrjuje, ji- Vendar pa to sicer visoko število, visok odstotek tujih razstavljavcev nikakor ne more Zadovoljiti, še vedno na velesejmu niso vidneje prisotne nekatere pomembne zaledne države, zlasti pa je občutena od-stotnost večjega dela sredozemskih, afriških in azijskih držav. Zlasti tu pa ne gre samo za pomanjkljivosti velesejma, temveč za odraz pomanjkljivosti našega pristanišča in težav, v katerih se nahajajo celotne . Pristaniške dejavnosti, želeti n j pa bi bilo tudi s strani velesejma še več pobud in še več ,0 baporov. Poleg te tradicionalne gospo-tarske vloge pa je tržaški velesejem dobil v okviru dežele novo pomembno nalogo, saj ifiora v znatno večji meri kot ta sedaj zastopati vso deželo, njene gospodarske interese. Tejo vloge se je uprava nadvomno Zavedala, ko je bila pobudnica *a prireditev posebne razstave Posvečene deželam s posebnim statutom in zasedanju posvečenemu deželam. Prav v okviru dežele pa ne smemo pozabljati, da je tržaški velesejem tik na meji in ta torej tudi s te plati idealno Odraža geopolitični položaj dežele. V težkih preteklih časih le bil prav velesejem oaza miru, nekaka stična točka med tažavami z drugačno družbeno Ureditvijo in je zato razbijal okove in bistveno pripomogel, ta so se s pomočjo urejanja gospodarskih odnosov pričeli Ustvarjati tudi širše strpni odnosi. Razmere so se bistveno iz-Premenile in jih odlično odrar s»ža izjava jugoslovanskega veleposlanika med obiskom na velesejmu, ko je med drugim deli jal: «Ko sem tukaj v Trstu blizu meje, se nujno spominjam pomembnosti te meje, ki je postala posrednik spoznanj in prijateljstva. Vsak dan to mejo prehajajo milijoni italijanskih in jugoslovanskih državljanov, ki se poznajo in tako utrjujejo medsebojne stike ln na tak način prispevajo k izboljšanju in utrjevanju skupnih odnosov med dvema deželama.* Ko ugotavljamo velik gospodarski pomen in bistveni prispevek velesejma v tej smeri pa hkrati izražamo tudi željo, da bi prav velesejem bil po- Prizor ii Držičeve komedije LAZ R S P D KLANCA (Tripče de Utolče) ki jo bo Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo prvič v torek, 25. junija t. ]. na stadionu »Prvi maj» pri Sv. Ivanu, ponovilo pa v naslednjih dneh do 30. junija. (Goričane bo vozil avtobus na predstavo v sredo, 26. t. m. izpred kavarne Bratuž v Gorici ob 19.45 uri.) Komedijo je obnovil dr. Vojmll Rabadan, v tržaško narečje pa jo je «prenjesouo Modest Sancin. budnik in okvir, da bi se prešlo iz golih gospodarskih odnosov in da bi se razširilo sodelovanje na našem ozemlju, na ozemlju dežele FurlanijarJulij-ska krajina, tudi na druga področja in zlasti na kulturo. Velesejem je idealna priložnost, da pride do gostovanj najrazličnejših kulturnih skupin, u-metniških razstav, prireditev in podobnega. S tem bi dobil velesejem še širši okvir, bi postal še bolj bogat In privlačen in bi še v večji meri lahko izpolnjeval svoje poslanstvo. B. S. Sovi papež in nova vlada Prejšnji teden pomeni v določeni meri zaključek precej vznemirljivih dogodkov v zadnjih dveh mesecih, ki so bile najprej politične volitve v italijanski parlament, nato deželne volitve za sicilski deželni parlament, ko je medtem po hudi bolezni umrl papež Janez XXIII. in ko se je torej pričakovala s precejšnjo napetostjo tako sestava nove vlade kakor tudi izvolitev novega papeža. Od petka dalje pa imamo oboje: novo vlado in novega papeža. Samo ob sebi se postavlja sedaj vprašanje, kaj bo storila v italijanski notranji in zunanji politiki nova vlada in kaj bo storil v cerkveni in svetovni politiki novi papež, Spričo dejstva, da so katoličani v mnogih državah v večini in da pomenijo v drugih številnih državah zelo vpliven čtnitelj v vsem javnem življenju, je vsekakor izvolitev novega papeža večjšga pomena od nove vlade, katere pristojnost ne sega čez meje italijanske republike. Novi papež je zopet italijanske narodnosti, je dvajset let Uvel in deloval ter opravljal razne važne funkcije v samem Vatikanu, bil je že pred petimi leti med najbolj resnimi kandidati za papeža, v zadnjih devetih letih pa je ’ bil nadškof v nadvse važni milanski nadškofiji. To je kardinal Giovan-ni Battista Montini, ki si je vzel ime papež Pavel VI. In neki ma-džarski časopis je ie v izbiri tega imena poudaril izraz določenega pomena, ker je bil papež Pavel V. izvoljen leta 1605, znan po tem, da je v cerkveni in evropski politiki vedno težil za po-mirjevanjem. V današnjem dnevniku objavljamo na drugem mestu vsebino prve poslanice novega papeža, iz katere se vidi, da namerava nadaljevati s tisto u-smeritvijo, ki jo vsebujejo enciklike pokojnega papeža Končal-lija, da namerava nadaljevati z vatikanskim koncilom in da je v poslanici večkrat poudaril potrebo po ohranitvi in utrditvi miru na svetu. Toda dokončna objektivna ocena delovanja novega papeža bo seveda mogoča šele takrat, ko bodo znana njegova dela v prihodnjih letih. Za italijansko politiko pa ni nič manjšega pomena nova vlada, ki jo je sestavil predsednik poslanske zbornice Giovanni Leone. To je enobarvna demokristjanska vlada očitno začasnega značaja, kt bo opravljala poleg tekočih poslov tudi vse tiste, za katere določa nujne roke republiška u-stava. Začasna'pa je zaradi tega, ker političnemu tajniku krščanske demokracije ni uspelo sesta- ..........-...................n,,.,,,,,....,,,,,,..............h...................... .... PRVA POSLANICA NOVEGA PAPEŽA PAVLA VI. «URBI ET ORBI» Glavna naloga: nadaljevanje ekumenskega koncila Pravičnost v socialnem in mednarodnem življenju viti skoraj edine možne večinske vlade levega centra, čeprav je bil prejšnjo nedeljo popoldne o tem že sklenjen sporazum, ki je bil dosežen po dolgotrajnih pogajanjih. Toda ta sporazum je bil tak, da ga večina centralnega komiteja socialistične stranke ni mogla sprejeti in tudi Nenni sam je nanj pristal po pogajanjih, ki jih je vodil osebno, s štirimi važnimi pridržki. Najvažnejši med njimi je bil o snovnega politične-ga značaja; da se mora o političnem okviru vlade izjaviti socialistični kongres, ki je bil napovedan za 17. julija. Tudi ostale tri pripombe niso bile nič manj važne, čeprav so zadevale programski del sporazuma glede ur-banistike, kmetijstva in šolstva. Zato pravzaprav ni bilo velika presenečenje, ko so v noči od nedelje 16. na ponedeljek 11- številni pristaši Nennijeve avtonomistična večinske struje v PSI potegnili » levičarsko strujo ter sporazum zavrnili in spravili Nennija in njegovo vodstvo v manjšino, ki je zaradi tega podala ostavko. Ostavko pa je CK PSI pozneje zavrnil s tem, da je spričo očitne krize, ki je zaradi vsega tega nastal a v stranki, odložil kongres do ok. tobra ter imenoval iz vseh struj izvršni odbor z nalogo ,da koru greš pripravi. Moro se je moral odreči mandatu in predsednik vlade je za. prosil Leon^ja, naj sestavi novo vlado, kar se je po dveh dneh posvetovanj tudi zgodilo- Leo-ne jeva vlada, ki je včeraj položila prisego ,je sestavljena it ogromne večine istih ministrov, ki so sestavljali že prejšnjo Fan-fanijevo vlado razen seveda treh socialdemokratov in dveh republikancev. Na žalost pa je Leo. ne vključil vanjo še nekatere desničarske demokristjanske ministre, Doslej Leone še ni podal o nalogah svoje nove vlade nobene izjave. Zarodi tega tudi stranke še niso določile svojega odnosa da nje razen vodstva KPI, ki je tudi tej vladi napovedala odločno opozicijo zaradi nevarnosti, ki jo take »poslovne« vlade predstavljajo in ki je v tem, d: navadno prevladajo v njej desničarji DANES VATIKAN, 22. — Novi papež Pavel VI. je naslovil danes svojo poslanico «Urbi et orbi», v kateri je najprej podčrtal, da prevzema dediščino Pija XI., Pija XII. in Janeza XXIII. in da mu ta dediščina nalaga težavne in odgovorne naloge. Pavel VI. je dejal, da bo glavni del svojega papeževanja posvetil nadaljevanju ekumenskega koncila; to bo njegovo glavno delo, kateremu bo posvetil vse svoje energije. V nadaljevanju je omenil delo za revizijo kanonskega prava, nadaljevanje naporov v smeri velikih sociamih enciklik njego- Vladna kriza v Italiji Črni in beli dimi. vih predhodnikov, utrditev pravičnosti v civilnem, socialnem in mednarodnem življenju, «v resnici ln svobodi ter ob spoštovanju vzajemnih dolžnosti in pravic*, papež je podčrtal, da preizkusni kamen ljubezni do bližnjega nalaga vsem ljudem pravičnejšo rešitev socialnih vprašanj; zahteva ukrepe in pomoč nerazvitim deželam, kjer je življenjska raven pogosto nedostojna človeške o-sebe. Y nadaljevanju je papež poudaril, da bo napel vse sile za ohranitev miru med narodi in je pozval k lojalnemu in odkritemu sporazumu, ki naj »druži vse ljudi v vzajemnem in i-skrenem spoštovanju«. Ob zaključku svoje poslanice je papež ponovno podčrtal obsežnost dela, ki ga čaka in poudaril ,da mu bo posvetil vse svoje napor«; hkrati p« je pripomnil ,da potrebuje sodelovanje vseh, da bi bil kos tej na-logi. Izvolitev nove«« papeža je i-mela velik odmev po vsem svetu. Beograjska »Politika« in »Borba« objavljata s poudarkom veat o izvolitvi Pavla VI- »Borba« zlasti pžlponfinje, da je novi papež, ko je bil še kardinal, nedavno interveniral v obrambo španskih političnih jetnikov. Predsednik Tito je poslal papežu pozdravno brzojavko, v kateri pravi: «Qb priliki vaše izvolitve na čelo katoliške cerkve Vas prosim, da sprejmete moje iskrene čestitke, hkrati z željo, da bi Vaš pontifikat prispeval Utrditev miru - Pomoč nerazvitim deželam - Lojalen in odkrit sporazum, ki naj druži vse ljudi v vzajemnem in iskrenem spoštovanju - Nadaljnje čestitke državnih poglavarjev - Značilna čestitka maršala Tita - Čestitka N, Hrusčova k raztimevanjvl, sodelovanju med narodi in med državami ter k utrditvi miru na svetu.« (Jlisnik jugoslovanske vlade Drago Kune pa je izjavil: .Jugoslovanska vlada pričakuje, da bo novi papež Pavel VI. nadaljeval z Mlo.pcmembnimi na^fl svojega predhodnika, pokojnega papeža Janeza XXIII., da bi zavaroval mir v svetu in da bi se uveljavilo ugodnejše vzdušje za normalizaciio odnosov med katoliško cerkvijo in jugoslovansko državo«, ih Madžarski dnevnik «Magyar Nemzet« piše: »Velika zasluga Janeza XXIII. je v tem, da je priznal življenjsko potrebo mi- roljubne koeksistence in da je sprejel za ■ nov zakon prakso usmiljenja namesto strogosti. Njegovega naslednika bremeni velika m težka dediščina. Ko ii je izbral ime Pavla VI., je Montini očitno mislil na Catnilla Borgheseja, Pavla V„ izvaljenega leta 1605, t.j. papeža, ki je dal zgraditi baziliko sv. Petra in ki je tako v cerkveni politiki, kot v evropski politiki, vedno iskal spravo. Prihodnost bo povedala, če bo dejavnost novega papeža nadaljevala razvoj katolicizma in če bo Cerkev še napredovala po poti, na katero je stopila k onjm „novim binko-štim”, ki jih bo koncil dokončno iiiiiiiiiifiiniiniiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiniitiiitniiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiit Novo letališče v Sečovljah so po- -f* . ■ KOPER, 22. — Sečovlje pripravljene na jutrišnji membni dogodek, ko bo otvoritev novega letališča v dolžini 1200 m in v širini 80 m. Na tem letališču bodo lahko pristajala letala z nosilnostjo 40 do 50 potnikov. Posamezne prireditve so se začele že danes popoldne. Tako le prispelo v Sečovlle 20 mladih letalcev, ki so se udeležili ae-roravla. Startali so zlutrat v Pullu. spotoma oa so se ustavili še v Lescah. Ta prireditev le bila preizkušnja mladih pilotov v njihovem zna- nju. tako v pilotiranju kakor tudi v izvidništvu. Prvo mesto je osvo.1" Franc Mirnik iz aerokluba Ljublia-• na, ki le zbral 555 točk, drugi le bil Franc Kuhelnik iz Sloveni grade«, ki le zbral 545 točk. tretji je Dil Stipe Radič iz Hrvaške iz Osijeka, ki je zbral 542 točk. Glavna jutrišnja prireditev, otvoritev letališča se bo začela ob 14. uri, nato pa bo veli': letalski miting z raznimi akrobacijami in padalskimi skoki. določil, po poslednji volji po. kojnega papeža. Poljski «Glos Pracy» smatra, kakor tudi vsi drugi poljski Časopisi, da bo Pavel VI. nadaljeval delo Janeza XXIII.: »Pavla VI. smatrajo za sposobnega, mirnega in modrega moža. V svoji škofiji, ki šteje številne delavce, ni imel nikoli nikakršnega konflikta«. Kmečki dnevnik • Dziennifc Ludowy» pa je bolj umerjen in pravi, da bo »Pavel VI. vsekakor nadaljeval delo svojega predhodnika«, ampak v bolj »omejeni obliki. Ves francoski tisk daje velik poudarek izvolitvi novega papeža in tolmači nade, ki jih današnji svet polaga v bodoče delo Pavla VI., ki ga v splošnem o-značujejo za nadaljevalca dela Janeza XXIII. Tudi ameriški tisk izraža svoje zadovoljstvo zaradi okoliščine, da so kardinali, š tem da so izbrali kardinala Montinija, dejansko določili »naslednika papeža Janeza, ne samo v formalnem smislu, ampak tudi v smislu dejanskega jamstva, da se bo nadaljevalo delo v duhu pokojnega papeža«. «New York Times« zaključuje: »Papež ima v naših časih ogromno duhovno moč, Kot je dokazal papež Janez, papež more vplivati na razvoj svetovne zgodovine. Pavel VI. bo imel isto moč. Velik d«l človeštva, mnogo več od pet sto milijonov katoličanov, bo gledale nanj in mu bo želelo dolgo in plodno vladanje«. «N«w York Post« pa piše, da hi pomenila dejanje neskromnosti napovedati usmeritev novega papeža z zatrjevanjem, da bo on nadaljeval vsak aspekt dela svojega predhodnika; toda dovolj se ve, da je moč reči z gotovostjo, da bo glas Vatikana še nadalje govoril jezik pravičnosti, razsodnosti in sprave, ki je napravila iz papeža Janeza tako značilno svetovno osebnost v njegovem krat-tek, toda zgodovinskem vladanju. In za vse človeštvo — v tem razdobju terorja in jedrskih groženj — pomeni ta perspektiva blagoslov«. Belgijski »Gazzette de Liege« pa povzema komentarje belgijskega tiska, ko pravi: «Nqvi papež ima znanje Pija XII. in dobroto Janeza XXIII«. Nikita Hruščov pa je poslal danes papežu Pavlu VI. brzojavko s čestitkami, v kateri je rečeno med drugim: »Prosim Vas, da sprejmete moje čestitke in moje želje za uspeh v dejavnosti za mir in miroljubno sožitje med narodi; dejavnosti, katerim je pokojni papež Janez XXIII. posvetil tolike napore«. Vsebino brzojavke so objavili po radiu potem, ko Je Tass objavila kratek izvleček iz govora, ki ga je papež imel danes dopoldne; v tem izvlečku ao dali poudarka točkam, v katerih je papež izjavil, da el bo prizadeval sa avetovni mir. Novi papež Pavel VI. je včeraj objavil svojo prvo poslanico »Urhi et orbi«, ministri nove Leonejeve poslovne in začasne vlade pa so položili prisego. Iz vsebine papeževe prve poslanice sledi, da bo novi papež nadaljeval po poti, ki jo je nakazal v svojih socialnih enciklikah pokojni Janez XXIII., da bo predvsem njegova glavna naloga nadaljevati ekumenski koncil, revidirati kanonsko pravo, nadaljevati napore za utrditev pravičnosti v socialnem in mednarodnem življenju, spoštovati vzajemne dolžnosti in pravice, pravičneje reševati socialna vprašanja, pomagati nerazvitim deželam, napeti vee sile za ohranitev miru med narodi ter lojalno in odkrito doseči sporazum, ki naj druži vse ljudi v vzajemnem in iskrenem spoštovanju. Tudi včeraj je papež Pavel VI. ves dan prejemal hr»« lavne čestitke številnih poglavarjev držav vsega sveta in med terpi brzojavkami sta bila tudi brzojavki maršala Tita in Kru-ščova, ki oba poudarjata razumevanje, sodelovanje med narodi in med državami ter utrditev miru na svetu, kakor tudi miroljubno sožitje. Leone pa se bo s programsko izjavo svoje vlade predstavil parlamentu v četrtek ali petek. Zaradi tega so do takrat odložiti določitev svojih stališč vsi vodilni organi vseh političnih strank razen KP, ki se je že izrekla za enotno opozicijo novi vladi. Nenni pa e današnjem članku glasila PSI poudarja, da dorotejcl uživajo sedaj sadove svojih spletk, da se Je že večkrat v zadnjih petdesetih letih zgodilo, da so levičarske volilne zmage imele za posledico premik na desno ali celo v fašizem ter da je sedaj tako nevarnost mogočo odstraniti samo z razčiščenjem vprašanj med strankami levega centra. V Moskvi so včeraj objavili resolucijo zasedanja CK KP Sovjetske zveze v kateri se poudarja, da bo delegacija CK KP SZ na pri-hodnjih razgovorih z delegacijo CK KP Kitajske odločno zagovarjala sklepe zadnjih treh kongresov KP SZ. V resoluciji se poudarja tudi: nujnost ideološke borbe, razširitev izobrazbe in kulture ljudstva, vzgoja ljudstva, krepitev borbe proti nacionalizmu v vseh njegovih oblikah, krepitev vojaške moči. zato da Sovjetske zveze ne bi presenetil kak morebitni mednarodni konflikt. Kozmonavtoma Bikovskemu bi Tereškovi pa so včeraj priredili svečan sprejem na Rdečem trgu. Ob tej priliki je Hruščov v svojem govoru ponovno poudaril potrebo po miroljubni koeksistenci in po miroljubni rešitvi vseh mednarodnih vprašanj. PO PRISEGI MINISTROV IN KRATKI SEJI NOVE VLADE Doroteja uživajo sad svojih spletk V zraku je pustolovščina tipa iz poletja 1960 Tako je zapisal Nenni v svojem današnjem uvodnem , «• članku - Parlament se bo sestal v sredo - V četrtek ali petek pa bo Leone prebral svojo programsko izjavo '■ RIM, 22. — Danes so najprej ministri nove vlade prisegli, nato so nekateri izmed dosedanjih ministrov, ki niso več v novi vladi, prevzeli resore, nato pa jih je predsednik Leone sklical na kratko sejo, ki je tra-jala samo pol ure. Na tej seji so razdelili odgovornosti trem ministrom brez listnice in imenovali nove podtajnike, ki so: predsedstvo vlade Crescenzo Mazza; zunanja politika Edoar-do Martino in Ferdinando Stor-chi; notranje zadeve Guido Bi-zori in Giovanni Giraudo; pravosodje Carlo Scarascia; finance Giuseppe Salari in Antonio Pe. coraro; zaklad Giovanni Boletti in Lorenzo Natali; obramba Gu-•tavo De Meo in Guglielmo Pe-lizzo; prosveta Maria Badaloni in Domenico Magri; javna dela Tom. maso Spazari; kmetijstvo Giaco. mo Sedati in Vittorio Pugliese; promet Renato CapPuBU PTT Cor. rado Terranova in Remo Gaspari; industrija in trgovina Filippo Mi-cheli; delo in soc. skrbstvo Etto-r» Cagli in Augusto Fanelli; zunanja trgovina Vittorio Cervone; trg- mornarica Dario Antognozzi; državne udeležbe Eugenio Gatto; zdravstvo Natale Santero; turizem in prireditve Ruggero Lombardi Izpadlo je pet socialčkemokrat-•kih podtajnikov (Lupiš, Ariosto, Matteotti, Ceccherini in Angri-sani), en republikanski podtajnik (Camangi) ter dva demokristjan-aka podtajnika (Mannironi in Pez-zini). Kot smo že včeraj poročali, sta demokristjanska podtajnika Delle Fave in Dominedo postala ministra. Prihodnja seja vlade bo prihodnji torek, 25. t.m., ko bo Leone predložil osnutek svo.ie programske izjave, katero namerava prebrati pred parlamentom prihodnji četrtek ali petek. Poslanska zbornica je sklicana za prihodnjo sredo 26. t.m. Leone je obiskal danes najprej predsednika senata Merzagoro, nato pa podpredsednika poslanske zbornice BucciarellirDuccija. Novinarjem je izjavil, da bo za razpravo o njegovih programskih izjavah v parlamentu spoštoval kriterij zapovrstne izmenjave obeh domov, toda razprava se bo najprej začela v senatu. O sedanjem političnem položaju je napisal Pietro Nenni za jutrišnjo številko *Avanti!» uvodni članek, v katerem pravi med drugim, da bi bilo bolj prav če bi bil kongres PSI v juliju namesto šele v oktobru; da sedaj parlamentu grozi razpust; da se že kaže možnost »pustolovščin tipa iz poletja 1960», da bi »pristanek na sporazume v Camillucci omogočil sestavo druge vlade levega centra na pozicijah, ki bi v zadostni meri ščitile interese delavstva in države in okrepile nadzorstvo javnih oblasti*. Nenni poudarja, da »bi bila hinavščina z njegove strani, če bi trdil, da jo bila njegova odločitev brez odnosa ^ do preobrata na desno, ki je že na vidiku*. »Nisem čakal na 17. julij, da bi opomnil stranko in delavce na pogosto dogajanje v delavskem in političnem življenju v zadnjih petdesetih letih, ko se je večkrat zgodilo, da je levičarskim volilnim uspehom na volitvah sledil politični premik na desno v konservativnem smislu ali pa celo v fašističnem in avtoritarnem smislu. Toda prav nič manjša hinavščina ne bi bila, če bi poskušali iskati edini vzrok sedanjih in bodočih težav in tveganj v sklepih našega centralnega komiteja*, piše Nenni. Nato v svojem članku izreka v imenu PSI Fanfaniju zahvalo za njegovo »lojalnost in pogum, s katerim je več kot eno leto držal levi center na pravi poti*. »Toda včeraj — nadaljuje tajnik PSI — se je nadzorstvo palače Chigi izmaknilo strankam levega centra in sami krščanski demokraciji v njeni celoti, čeprav se to ne more reči za dorotejsko frakcijo, ki sedaj žanje sadove svojih spletk, katerim se nihče ni uprl. Pravijo, da je sedanji odstop samo začasen, da bi se levi center obnovil. Pravijo, da bi moral Leone držati tople stolice za drugo vlado levega centra. Upam, toda nisem gotov. In prav zaradi tega sem poskušal, da bi to preprečil. Toda, da ta začasna vlada ne bi trajala dolgo, je po- trebno takoj začeti razpravljati o obnovi in o ponovni demokratični zmagi. Ta vprašanja moramo načeti mi na podlagi popolne jasnosti, skupaj z demokristjani, socialdemokrati in republikanci... Zelo zanimivo bo, kako bodo spletkarji z višine svojega uspeha reševali ta vprašanja. Nahajamo se v prvi etapi zmage desnice po velikem strahu lanskega leta in po volitvah; druge zmage bodo sledile, ki bodo še hujše, če se bomo prepustili nedelavnosti in medsebojnemu obtoževanju. Vse pa bo lahko rešeno, če bomo obnovili bitko na terenu, ki vodi do uspeha in ki ga je nakazal CK PSI z besedami o veljavnosti perspektive levega centra, ki je edina realna alternativa*. V glasilu PSDI pa bo jutri izšel članek, v katerem se prav tako poudarja levi center kot edina alternativa ter se zavračajo vse ostale možnosti. Članek tudi odgovarja Nenniju, češ da je pri socialdemokratih dovolj jasnosti in pobude glede levega centra. Saragat pa je dejal, po današnji seji svojih parlamentarcev, da je edina politična perspektiva za PSDI še vedno levi center, za dokončno stališče PSDI do nove vlade pa da je potrebno čakati na programske izjave Leoneja pred parlamentom. Poudaril je tudi, da parlamentarci PSDI zavračajo podrejanje sklepom drugih, kakor tudi položaj izoliranosti, ki ne bi upoštevala sklepov večine strank levega centra. Dodal je še, da si želi, da bi bile Leonejeve izjave take, da jih večina levega centra ne hi mogla zavrniti. Rimsko apelacijsko sodišče je danes v veliki meri olajšalo kazni 41 antifašistom, ki so bili obsojeni pred sodiščem prve stopnje zaradi znanih dogodkov leta 1960 v Genovi, kjer so hoteli fašisti od MSI prirediti svoj kongres. Razsodba sodišča je taka, da bodo vsi antifašistični demonstranti na svobodi, razen treh, ki bodo še nekaj časa ostali v zaporu. Ustavno sodišče je danes izreklo razsodbo, na podlagi katere se potrjuje popolna ustavnost u-stavnega zakona »Erga omnes*. Prva seja zvezne skupščine SFRJ bo v soboto 29. t. m. BEOGRAD, 22. — V soboto 29. t.m. se bo sestala novoizvoljena zvezna skupščina, ki bo izvolila predsednika in podpredsednika republike, člane zveznega izvršnega sveta in imenovala vodilne državne funkcionarje. Prvi dan bodo sveti na ločenih sejah najprej izvolili , verifikacijske komi-cije, po verifikaciji mandatov pa bodo sprejeli sklep o začasnem dnevnem redu in izvolili predsednike; podpredsednike in člane posameznih odborov. Po končanih ločenih sejah bodo na skupni seji vseh svetov izvolili predsednika in podpredsednike zvezne skupščine, predsednike in člane skupščinskih odborov. Naslednjega dne bo skupščina nadaljevala skupno sejo, na kateri bodo izvolili predsednika in podpredsednika republike. Po končani skupni seji se bo sestal zvezni svet zvezne skupščine, da bi izvolil predsednika in člane zveznega izvršnega sveta. Po u-stavnih določilih predsednik republike predlaga zveznemu sve> tu enega tzmed poslancev za predsednika zveznega izvrSnega sveta, ki s svoje strani predlaga žVeznemu svetu v izvolitev člane zveznega izvršnega sveta. Zvezni svet zvezne skupščine bo prav tako imenoval državne zvezne tajnike in zvezne tajnike, predsednike in člane ustavnih sodišč, predsednike in člane stalnih odborov in komisij zveznega izvršnega sveta. ...................................■Minil..............................inniiii RESOLUCIJA ZASEDANJA CK KP SOVJETSKE ZVEZE . 1 —— ■" ' ■»—**-' '„ Ponovna zavrnitev napadov CK KP Kitajske Svečan sprejem Vat je in Valerija v Moskvi Resolucija CK KP SZ poudarja tudi*: važnost ideološke borbe, razširitev izobrazbe in kulture, borbo proti nacionalizmu in krepitev vojaške moči MOSKVA, 22 — «Pravda> objavlja danes besedilo resolucije, ki jo je centralni odbor KP SZ odobril sinoči soglasno. Resolucija odobrava politično dejavnost prezidiuma centralnega komiteja in njegovega prvega tajnika, predsednika vlade ZSSR Nikite Hruščova, da bi »okrepili sile mednarodnega komunističnega gibanja»; hkrati zahteva, da se člani centralnega komiteja, ki se bodo sestali s predstavniki centralne- ga komiteja KP Kitajske «drže linije, ki jo je naša partija sprejela na 20., 21. in 22. kongresu KP SZ in resolucij teh kongresov, ki jih je povsem o-pravičila praksa razvoja komuni-stičnega gibanja*. »Centralni komite — nadaljuje resolucija — uveljavlja in bo uveljavljal načelo krepitve povezanosti med komunističnimi in delavskimi brat-skimi partijami, in bo odpravljala obstoječa nesoglasja, opirajoč se na leninistično teorijo in na zgodovinske dokumente sestankov v Moskvi leta 1957 in 1960». Resolucija nato poudarja, da bb centralni komite skušal ((okrepiti bratske odnose med narodi SZ in ljudsko republiko Kitajsko, med njunima centralnima komi-tejema in njunima komunističnima partijama, v interesu medna; rodnega komunističnega gibanja in zmage komunizma«. Centralni odbor «zavrača napade centralnega komiteja KP Kitajske na našo partijo in na druge bratske partije, na sklepe 20.. 21. in 22. kongresa Kp SZ, na program sovjetske komunistične partije, ki ga je izdelala na podlagi marksi- mednarodnih vprašanj; zaključil je: »Tovariši, državljani, ljudje vsega sveta: v tem srečnem dne-i vu ponavljamo, da bo druga po-s lovica dvajsetega stoletja videla dosežke brez primere. Videla bo velikanske tehnično-znanstvene dosežke. Naj bi se človek dobre volje boril za mir, da bi mogel »mnogo več kot eno leto«, da bi mogla rešiti vprašanja, ki jih postavlja polet kozmonavta na Luno; znanstvenik je dodal, da ni daleč dan, ko bo tak polet postal stvarnost. ^HlllllllllmlllllHlllll•mllmHm>m,|m■■,,,l,,•f,l,,llll,,,,,l,l,,llll,lllm,,,,,,,lll,,l,,n,,,ll,,,nlll,^ll,,,IWII,l, NOVA GRŠKA VLADA: SAMO PRISTAŠI KARAMANLISA Pipinelis v težavah Opozicija proti vladi Nova vlada se bo jutri predstavila parlamentu ATENE, 22. — Nova vlada se bo predstavila parlamentu v ponedeljek in zahtevala zaupnico. Domnevajo, da bo Pipinelis podčrtal u-pravni značaj svoje vlade in njen namen, da razpiše nove splošne volitve. To pa je hotel tudi Karaman-lis, ko Je podal ostavko; kralj Pavel pa je hotel sestavo politične vlade, ki naj bi trajala dlje časa. Kralj je hkrati hotel, da se sestavi koalicijska vlada, Pipinelis pa Je sestavil vlado iz samih pristašev Karamanlisove stranke, od katerih ni niti eden poslanec. Vse to je povzročilo negodovanje v vseh opozicijskih strankah, ki so dale vedeti, da bodo glasovale proti Pipinelisovi vladi. Kralj Pavel baje pritiska na Pipinelisa, naj le sprejme podporo samo Karamanlisove stranke, da se mu ne bi bilo treba odpovedati obisku v Angliji. Pipinelis se baje še ni odločil; njegov odstop pa bi spravil kralja v še slabšo luč, ker ga že itak dolže, da je kriv za krizo vlade. Zmešnjava pa se je še povečala, ko so trije ministri Pipinelisove vlade podali danes ostavko: gre namreč za ministra pravosodja, ministra za trgovino in ministra za kmetijstvo. Pipinelis jih je sicer zamenjal, toda novi pravosodni minister si je pridržal odločitev. Kljub tej spremembi, ki skuša zadovoljiti največjo opozocijsko stranko, se zdi, da bodo poslanci te stranke vseeno glasovali proti vladi. Da bi bila zmešnjava še večja pa prihaja iz Londona vest, da »Odbor 100» namerava organizirati veli ko protestno manifestacijo ob priliki obiska grške kraljevske dvojice v Londonu DRN-Kitajska BERLIN, 22. -- Namestnik zunanjega ministra Vzhodne Nemci-c Otto Winzer ja izjavil velepo-lan:ku LR Kitajske v vzhodnem Berlinu, da je nedopustno, da veleposlaništvo razdeljuje ilegalno propagandni material; dodal je, da je »graje vredno, da kitajsko veleposlaništvo ravna tako, proti želji marksistično - leninističnih strank, da se preneha z javnimi polemikami med bratskimi strankami in da se rešujejo nesoglasja s pogajanji*. 110 vojakov JLA v misiji OZN za Jemen BlEOGRAD, 22. — Na zahtevo generalnega tajnika Združenih narodov U Tanta bo Jugoslavija konec tega meseca poslala v Jemen odred 110 vojakov in oficirjev, ki bodo dodeljeni opazovalni komisiji OZN na jemensko-saudski meji. Ta odred bo večinoma sestavljen iz vojakov, ki se že nahajajo na Sinajskem polotoku. Jemenska arabska republika in ZAR sta z zadovoljstvom spre-ieli udeležbo Jugoslavije v misiji OZN, v službi miru na meji med Jemenom in Saudovo Arabt jo. _________ Demonstracija v Bonnu proti atomski oborožitvi BON N. 22. — Kakih tisoč oseb ie uprizorilo danes po mestnih u-iicah protestno manifestacijo proti atomski oborožitvi. Na transpa-rentih. ki so jih nosili člani organizacije »prijateljev miru», se je moglo brati med drugim; »Ne spreminjajte ustave, spremenite vašo politiko«. Na Kennedyja, ki pride jutri v Bonn, »o demonstranti naslovili poziv, naj uporabi vso svojo avtoriteto, da bi Bonn menjal svojo politiko. M«, oifestacija ni dala povod« t« h»-cidente. Posojilo SZ vladi ZAR ... - •- stično-leninistične teorije in prak tičnih izkušenj v izgraditvi socia- ''Jžjvati sadove teh’ očfkritij'*. lizma v ZSSR, kot klevetniske in brez vsakršne podlage«. Glede poročila Iljičeva pa resolucija poudarja potrebo po okrepitvi dejavnosti paftije, državnih organov, sindikatov in komsomola na ,ideološkem,,., npta&p-..T» ska dejavnost bo temeljila na naslednjih načelih: L oblikovanje komunističnega svetovnega nazora delavcev, borba proti ostankom preteklosti v zavesti in v življenju šbv. ljudi; 2. razširitev izobrazbe in kulture ljudstva; 3J vzgoja ljudstva, skladno z duhom sovjetskega patriotizma in socialističnega internacionalizma, borba proti antikomunizmu in vsem oblikam meščanske ideologije. Plenum je zadovoljen z rezultati, ki so jih dosegli na vseh sektorjih proizvodnje, socialnega in, duhovnega življenja in ugotavlja" popolno zmago komunizma v ZSSR in dejstvo, da se v vzgoji milijonov ljudi sledijo, prvič v zgodovini, znanstvena načela marksizma-leninizma. Resolucija nato poudarja, da ni daleč čas, ko bo SZ presegla ZDA v industrijski proizvodnji tako v celoti, kakor tudi v količini na vsakega prebivalca. Resolucija dodaja: »Uspehi socialističnih dežel so ustvarili nov položaj v ravnotežju razredov v svetovnem merilu in imperializem ne more več premagati socializma na vojaškem področju*. Resolucija končno izjavlja, da se bo plenum vzdržal v bodoče vsakršne polemike v komunističnem gibanju. Plenum izjavlja, da je razširjanje idej o miroljubni koeksistenci med ideologijami »izdajstvo marksizma - leninizma, izdajstvo stvari delavcev in kmetov*. Plenum smatra neusmiljeno borbo proti imperialistični ideologiji za prvo dolžnost v imenu sovjetskega ljudstva in delavcev vsega sveta in poudarja potrebo borbe za čistost marksistično-leninističnega nauka in da se obvarujejo delavci pred »ponižujočim vplivom* imperialističnih idej. Plenum končno poziva organe stranke, naj krepijo borbo proti nacionalizmu v vseh njegovih oblikah, in poudarja, da je temeljna naloga ideološke dejavnosti »vzgajanje v čutu sovjetskega patriotizma, v ljubezni do socialistične domovine in velike sovjetske komunistične partije*. Resolucija pripominja, da vojna sicer ni neizbežna, vendar pa je vedno možna, dokler obstaja imperializem. ZSSR krepi svojo vojaško moč, da je ne bi presenetil morebiten mednarodni konflikt. Kozmonavtoma Bikovskemu in Tereškovi so danes priredili svečan sprejem na Rdečem trgu. O-ba kozmonavta sta priletela i letalom na letališče Vnukovo, od tam pa ju je spremil Hruščov z drugimi sovjetskimi voditelji do Rdečega trga, kjer jih je čakala ogromna množica ljudi in jih navdušeno pozdravljala. Vse je bilo v cvetju. Na Rdečem trgu sta na kratko spregovorila Bikovski in Tereškova, ki sta opisala svoj podvig in svoje doživljaje; hkrati sta se zahvalila za navdušen sprejem in nazdravila partiji, centralnemu komiteju, Hruščovu, socialistični domovini in komunizmu. Nato je spregovoril Hruščov, ki je omenil med drugim, da bodo v kratkem poletele v vesolje še druge sovjetske vesoljske ladje, ki bodo raziskale bližnje planete sočnega sistema. Sporočil je, da je prezidium vrhovnega sovjeta podelil obema kozmonavtoma odlikovanje herojev Sovjetske zveze in tudi kolajno pilota-kozmonav-ta. Vlada je hkrati sklenila, da bodo Valentini Tereškovi postavili bronast doprsni kip. Hruščov je ponovno poudaril potrebo po miroljubni koeksistenci in po miroljubni rešitvi vseh KAIRO, 2.. — Časopis »Al Ahram* javlja, da bo Sovjetska zveza dala ZAR posojilo v višini 24 milijonov funtov (okrog 42 milijard lir), da bi finansirali industrijske načrte bistvene važnosti za razvoj dežele. Sporazum je podpisal namestpik vrhovnega poveljnika egiptovskih oboroženih sil maršal Amer med svojim nedavnim obiskom v Sovjetski zvezi. Amer se je včeraj popoldne vrnil iz Moskve, kjer je bil na obisku dvanajst dni z egiptovsko vladno delegacijo. Amerja je takoj sprejel predsednik Naser in se z njim razgovarjal štiri ure. Iz pooblaščenega vira se je izvedelo, da je imel Amer v Moskvi »politične, gospodarske in vojaške razgovore naj večje važnosti, ki bodo imeli velik odmev v arabskem svetu, zlasti pa v Egiptu, Jemenu in Alžiriji*. Na vojaškem področju se je Sovjetska zveza obvezala «dobaviti ZAR vso potrebno pomoč, da bi ZAR mogla pomagati svojim prijateljem«. To izjavo tolmačijo v smislu, da bo Sovjetska zveza zamenjala z novim in modernim materialom oborožitev, ki jo ZAR uporablja v Jemenu ali ki jo bo dobavila drugim prijateljskim deželam, med njimi Alžiriji. Omenjeni krogi so tudi potrdili, da je Amer dosegel novo posojilo 40 milijonov rubljev po 2.5-odstotni obrestni meri, ki jih bodo vrnili v 12 letih. To novo posojilo bodo uporabili za finan. sifanje industrijskih načrtov. So-vietska zveza je pristala na to, da se vračanje tega posojila začne šele tedaj, ko bodo ti načrti dokončno uresničeni. Vesoljski načrti Sovjetske zveze MOSKVA. 22. — V intervjuju ra ((Izvestija« je ravnatelj sovjetskih vesoljskih načrtov izjavil med drugim, da SZ potrebuje Pomembna prireditev slovenskega pomorstva PIRAN, 22. -*-• Nocoj je bila pri Splošni plotrbi v Piranu pomembna svečanost. Delovnim, članom Jugoslovanskega društva za proučevanje in pospeševanje pomorstva» so podelili diplome. Kakor je znano, je to društvo za metek bodočega oddelka za pomorstvo Jugoslovanske akademije znanosti ih umetnosti. Diplome so prejeli: inž. Karel Fojan, direktor piranske ladjedelnice, dr. prof. Ferdo Gestrin iz Ljubljane, univerzitetni profe. sor za zgodovino, Boris Žnuderl, direktor Splošne plovbe, kapitan Branko Velkavrh, dolgoletni pomočnik direktorja Splošne plovbe in kap. Fedor Fijan, komercialni direktor Splošne plovbe. Kot dopisnemu članu pa so izročili diplomo prof. Miroslavu Pahorju direktorju piranskega muzeja. Nov vesoljski podvig Sovjetske zveze Soujetslii znanstveniki so v petek ob 13, uri izstrelili peto vesoljsko ladjo «Vosto)c V«, z Valerijem Bikovskim, v nedeljo ob 12.30 pa so izstrelili še drugo vesoljsko ladjo «Vostok VI» s prvo kozmonavtko Velentino Vludimi-rovno Tereškovo. Bikovski je major in ima 23 let, je poročen in ima dva otroka; Valentina Tereškova pa ima 26 let, je neporočena in je atletske postave, kostanjevih las in črnih oči. Tako uVostok V» kot «Vostok yin sta krožila okrog naše Zemlje po približno enakem *lru^ apogej je znašal nekaj nad 200 kilometsov perigej pa okrog 130 kilometrov; kot z ekvatorjem je znašal 65 stopinj. Oba kozmonavta sta bila v ra-dijskih stikih med seboj in z Zemljo, televizija pa je prenašala v določenih, presledkih zdaj enega, zdaj drugega■ kozmonavta, ki sta demonstrirala stanje breztežnosti z raznimi predmeti, ki so viseli v prostoru. Bikovski in Tereškova sta krožila do srede opoldne, ko sta pristala v Srednji Aziji, prvi 620 kilometrov, druga pa 540 kilometrov severnovzhosno od K a-ragande v Kazakstanu, oba čila in zdrava le Tereškova si je opraskala nos ob pristanku. Oba sta pristala s padalom, ko ju je posebna avtomatična naprava izrinila iz vesoljska ladje. Bikovski je obkrožil Zemljo 82-krat (novi rekord v tovrstnem poletu), Tereškova pa 49-krat. Bikovski je o-stal v zraku štiri dni, 23 ur in 54 minut, to je en dan več kot Ni-kola jev; preletel je več kot tri in pol milijona kil°metrov in je videl 85-krat vzhajati sonce. Tereškova je ostala v zraku dva dni, 22 ur in 50 minut ter preletela, okrog dva milijona kilometrov. Kozmonavta sta upravljala svoji ladji in nadzorovala poslovanje njenih naprav; izvršila sta vrsto znanstvenih meritev in sta opazovala površino Zemlje, nastajanje oblakov, Sonce, Luno in mesec. Med poletom sta napravila fiziološke in psihološke poskuse, hkrati pa posebne telovadne gibe, ki so jih določili v zvezi z breztežnostnim stanjem. Med poletom sta bila v radijski povezavi in sta si vzajemno sporočala rezultate svojega opazovanja. Vse naprave na vesoljskih ladjah, . kakor tudi vse naprave na Zemlji, so delovale brezhibno. Popolno delovanje telemetričnih in televizijskih naprav je omogočilo stalno nadzorovanje zadržanja obeh kozmonavtov in poslovanja naprav na vesoljskih ladjah. Sistemi, s katerimi so zagotovili tudi spuščanje in pristanek vesoljskih ladij, so poslovali skladno in točno. Telemetrični podatki in opazovanje po televiziji so pokazali, da sta Bikovski in Tereškova dobro prenesla izstrelitev, dolgotrajni polet in vrnitev na Zemljo. Oba kozmonavta se počutita dobro in sta pod zdravniškim ngdzorstvam. Danes jima bodo .priredili v Moskvi svečan sprejmi’ -rtfi" Rdečem trgu. Telegrafsko zveza med Washingtonom in Moskvo V četrtek so v Ženevi podpisali sporazum o telegrafski in radio-telegrafski zvezi med Was.hingto-nom in Moskvo. Sporazum sta podpisala Carapkin v imenu sovjetske vlade, Štelle pa v imenu vlade ZDA. Vzpostavili bodo dve zvezi, telegrafsko zvezo dup lex Washin(/ton — London — Kopen-hagen — Stockholm — Helsinki — Moskva in radiotelegrafsko zvezo duplei Washington —Tanger — Moskva, ki jo bodo uporabljali za službena sporočila in usklaje- vanje operacij. V IVashinfltonu in Moskvi bodo sedaj postavili odddjne in sprejemne postaje s posebnimi teleprinterji, opremljenimi z avtomatično napravo za prevajanje šifre. Strokovnjaki so se hkrati ze-dilini za to, da se zveza s teleprinterji vzpostavi s podmorskimi kabli, ker so- skoro povsem zavarovani pred motnjami. An-gleško, švedsko in finsko vlado so že zaprosili, naj dajo na razpolago kar je potrebno za položitev kabla. Služba za neposredno zvezo med Washingtonom in Moskvo bo stala letno 108 tisoč dolarjev (okrog 65 milijonov lir) za telegrafsko zvezo in 84 tisoč dolarjev (okrog 50 milijonov lir) na leto za radiotelegrafsko zvezo Wa-shington — Tanger — Moskva. S tem sta ZDA in SZ sprejeli in uresničili prvi ukrep, da bi zmanjšali nevarnost vojne «po pomoti«. BERGINC FRANCESCO TRIESTE, via Imbriani, 8 - Tel. 28-748 UVOZ-IZVOZ IN PREDSTAVNIŠTVA Kovine, rude - Stroji - Električni material - Hišne potrebščine -Tehnični material - Gradbeni material - Premog - Kemični izdelki Usnjeni izdelki In usnje - Tekstilno blago Kennedy in enakopravnost črncev Predsednik ZDA Kennedg je predložil kongresu zakonski osnutek o državljanskih pravicah, ki zasleduje smoter, da se postopno odpršvi vsakršna oblika, plemen-ške diskriminacije na škodo črn-, skega prebivalstva. Osnutek odpravlja načelo plemenske segregacije v javnih lokalih šolah in v vsem javnem življenju. Predvidevajo, da bo bitka v kongresu zelo ostra in dolgotrajna, ker parlamentarci z Juga odločno nasprotujejo temu zakonskemu osnutku in ker se bodo verjetno poslužtli taktike «filibusteringp, da bi razpravo o tem osnutku zavlekli v nedogled; toda Kennedp, je opozoril, da utegne sprejeti v tem primeru ustrezne pravne sankcije proti taki obstrukciji. ZADNJE ŠPORTNE VESTI- MEDNARODNI DVOBOJ V ATLETIKI Po prvem dnevu tekmovanja Poljska 62 - Italija 43 Samo dve zmagi za Italijane KRAKOV, 22. — Danes se je v prisotnosti 4000 gledalcev začel mednarodni atletski dvoboj Poljska - Italija. Po prvem dnevu Foljsk* vodi pred Italijo 62:43. Poljaki so zmagali v vseh panogah razen v teku na 400 m ovire, kjer je prvo mesto zasedel Frinolli in v teku na 10.000 m, ki se je končal z zmago Ambuja. V skoku s palico Je Trži-čan Rossetti popolnoma odpovedal in ker ni mogel preskočiti niti 3,90 m, je bil izločen. Izidi današnjih tekem so naslednji: 400 m ovire 1. FRINOLLI (I) 51”5, 2. Gie- rajewski 52”, 3. Makowski 52”4, 4. Carrozza (I) 53”, 100 m 1. SYKA 10”4, 2. Berruti (I) 10”4, 3. Juzkowiak 10”4, 4. Preatoni 10”5. 400 m 1. BADENSKI 46”3, 2. Kluczek, 3. Bello (I) 47”6, 4. Fraschini (I). Disk 1. PIATKOWSKI 56,10 m, 2. Dal-la Pria (I) 55, 3. Grossi (I) 51,46.. 4. Klockowski 50,99. 800 m i. MACIAG 1’50”, 2. Bianchi (I) 1’50”, 3. Spinozzi (I) 1'50"8, 4. Bruszkowki 1’51”4. Skok s palico 1. SOKOLOVVSKI 4,50 m, 2. Ca-tenacci (I) 4,10, 3. Kaczmarowski 3,90, 4. Rossetti (I). Kopje 1. SIDLO 79,75 m, 2. Radzivvono-wicz 73,69, 3. Radman (I) 69,47, 4. Casali (I) 64,15. 10.000 m 1. AMBU (D'30'32”, 2. Conti (I) 30’32”2; 3v Stawiarz SO^B, 4. Im* kasik 31T9”G. Daljina J b* .v<*v ■■.■mu 1 Ul »s E SCHMIDT 7,47, 2! Piras (I) 7,43 3. Stalmach 7,16, 4. Martinotti (I) 7,08. Štafeta 4x100 m 1. POLJSKA (Juskowiak, Zielin-ski, Syka, Foik) 40”. 2. Italija (Sandrini, Preatoni, Clapier, Berruti) 40”3. DIRKE V OPATIJI OPATIJA, 22. — Z udeležbo 27 motociklističnih dirkačev iz Avstri- KOLEKTIV PODJETJA 10) • o • LJUBLJANA, Mestni trg št. 2k Telefon 21407 Vabimo, da si ogledale nase proizvode domače obrti, razstavljene na tržaškem velesejmu -jugoslovanski paviljon LESNA INDUSTRIJA PIVKA S SVOJIMI OBRATI: $ PIVKA, PRESTRANEK, RAČ. POSTOJNA IN BELJSKO ima vedno na zalogi vezane plošče, razne vrste plemenitih furnirjev, jelov rezan les in les trdih listavcev >, IZVAŽA in UVAŽA VSE ARTIKLE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM OBMEJNEM SPORAZUMU VRŠI PREVOZE S SVOJIMI AVTOMOBILI IN HLADILNIKI PO DOMOVINI IN V INOZEMSTVU PODJETJE IMA V SVOJI _ SESTAVI OBRAT «MARMOR« IN KOBILARNO LIPICA SE PRIPOROČAMO 4 v ! (O JADRAN ESPOBT-UBPORT SEŽANA je, Italije, Švice, Francije, Belgije, Holandske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, švedske, Danske, Norveške, Finske, Angleške, Irske, češkoslovaške, Madžarske, Rodezije in Jugoslavije so se danes pred 20.000 , gledalci pričele v Preluki v Opatiji na 6-kilometrski stezi XIV. avto-moto dirke. V dirki motorjev 125 kubikov je prišlo do nesreče, ko jc eden izmed vzhodnih Nemcev padel in potegnil za seboj dva rojaka. Vse ponesrečence so odpeljali v reško bolnišnico. Na današnjem sporedu so bile dirke motorjev do 50 kub. cm. Zmagal je zahodni Nemec Peter Esser. V dirki motorjev do 350 kubikov je na 90 km dolgi progi zmagal čehoslovak Pavel Slaniček, medtem ko je v pollinalpem tekmovanju avtomobilov vrste Junior zmagal njegov rojak Kurt Ahrens. Danes se bodo dirke nadaljevale. V TEKU NA 100 JARDOV Svetovni rekord Boba Haycsa: 91 SAINT LOUIS, 22. — Američan Bob Hayes je na atletskem prvenstvu AAU dvakrat izboljšal svetovji! rekprd v teku na 100 jardov, V polfinalu in v finalu je a tlel. pretekel progo v 9”1, vendar mu ' Ido 'priznali le čas, ki ga je dosegel v prvem tekmovanju. V drugem ie namreč pihal premočen veter. H3' yes je isto proto že pretekel v 9”2. s čimer je izenačil svetovni rekord Franka Budda in Harryja Jeromeja. * * * MOSKVA, 22. — Sovjetski atlet Viktor Bajkov je danes izboljšal S časom 1 ura 34’32”2 svetovni rekord na 30.000 m na tekališču. Rekord na cesti pa pripada Angležu Leslie-ju Pavvsonu. (Na rob I. festivalu slovenske popevke na Tržaškem) L .. A " _ Al‘1 MrfrtA Pkl ^ p,., 1 p ~ «... . .. . (. f" * 1 | _ 1 Marin Držič (Pred torkovo premiero Slovenskega gledališča) Držiči so bila stara aristokratska rodbina, ki se je, po vseh znakih sodeč, preselila iz Koto-ra v Dubrovnik sredi XII, stoletja, Njeni člani so skozi polni dve stoletji zavzemali važne položaje v dubrovniški republiki. Proti koncu XIV, stoletja je umrl zadnji Držič — plemič, kajti kasnejši potomci družine Držič so bili navadni meščani. V XV. stoletju se Držiči ukvarjajo « trgovino in drugimi dejavnostmi in uspe jim deloma z ženitvenimi zvezami nakopičiti precejšnje bogastvo in ugled Dubrovnika. Starši Marina Držiča so imeli dvanajst otrok, od katerih se je najmlajši Marin rodil leta 1508, žal pa so podatki o njegovem življenju precej skopi, Niso znana vsa dejstva, ki bi bila potrebna, da bi se popolnoma poglobili v njegovo osebnost, vendar je jasno, da je bilo njegovo življenje življenje pravega človeka renesanse — polno doživetij in dogodkov v stilu burnih življenjepisov renesančnih ljudi. V arhivih se prvič omenja Držičeva javna dejavnost leta 1526, ko je od svojega strica Andrije prevzel upravljanje dubrovniške cerkve «Vsi sveti«, kar je bilo povezano z določenimi dohodki. Kaže, da je ta materialni interes Marina Držiča privedel k temu, da je postal klerik, kajti upoštevajoč njegov temperament, bi težko našli človeka, ki bi bil manj primeren za duhovnika. Gmotno vprašanje je bilo sploh eno glavnih gibal njegovega življenja in dela. Rodbina Držičev je namreč stalno propadala. Leta 1538 je Marin Držič proglašen za polnoletnega in v istem času je njegova družina doživljala popoln finančni zlom. Ta zlom je bil zelo verjetno eden od vzrokov, da je Marin zapustil trgovske tradicije svoje družine in se odločil za šolanje v Italiji. Dobil je enkratno po -moč dubrovniške republike za Visoke šole v tujini. V Italiji se je Držič napotil v Sieno. Tam ga že 1541 študenti izvolijo za rektorja vseučiliščne-ga zavoda, s tem pa avtomatično za prorektorja univerze. Tedanja Siena je imela več gledališč, v katerih so se prikazovale pastoralne in neke vrste Razuzdane kmečke komedije, ki so jim nadeli ime — »sienske«, kakršno je Držič kasneje uporabil v svoji «Noveli od Stanca«. Ko vemo, da je Držič ostal v Sieni sedem let, nam bo jasno, da je vprav tu dozorel v dramatika. Leta 1545 je Držič spet v Dubrovniku. Spet brez denarja in zapleten v razne afere, vendar Pa ena najbolj popularnih osebnosti dubrovniškega življenja in ga zato senat določi za spremljevalca avstrijskemu grofu pustolovcu Krištofu Rogendorfu, ki je potoval skozi Dubrovnik z Dunaja v Carigrad. S tem grofom je Držič obiskal obe mesti in tudi ostale evropske dežele. Zapiskov o tem, žal, ni. Iz Drži-čevih komedij se opaža, da je na teh potovanjih obogatel na lastnih izkušnjah. Na teh potovanjih je gotovo prišel y stik z dubrovniškimi nezadovoljneži, pregnanci in političnimi emigranti, ki so v tujini pripravljali večje in manjše akcije za zrušitev dubrovniške aristokratske oblasti. Ko Je zapustil Rogendorfa, je Držič stopil v cerkvini red in postal duhovnik, vendar ni niti kot duhovnik dosegel kakega posebnega položaja v družbi, ker se ve, da je v dobi, ko je eno delo za drugim postavljal na oder, bil hkrati, npr. tri leta in pol pisar, v dubrovniških solinah, kar je bila po navadi prehodna zaposlitev, ki je mnogim pomagala iz največjega pomanjkanja. Z ene strani mu je takšen način življenja pomagal temeljito spoznati preprosto dubrovniško ljudstvo, z druge stra- ni pa so ga materialne težave, kljub popularnosti, ki jo je užival kot književnik, privedle do tega, da je bilo pomanjkanje glavni vzrok njegove mržnje do dubrovniške oligarhije, dubrovniškega plemstva, ki je edino upravljalo republiko in to tembolj, ker je izhajal tudi sam iz stare plemiške družine, ni pa užival plemiških privilegijev. Ta srd je prišel še posebej do izraza v njegovih pismih toskanskemu vojvodi Cosimu, s katerim je hotel proti koncu svojega burnega življenja dvigniti oborožen upor proti dubrovniški vladi. Ne glede na to njegovo naivnost, so zelo pomembne Držičeve ugotovitve v teh pismih, ker prikazujejo tega okorelega šaljivca in površnega zabavljača v luči ostrega in pesimističnega social- Hormonska injekcija v pojem prosvetnega dela Mariza Škrk iz Nabrežine, ki je doživela tako velik uspeh na tekmovanju v Forte dei marmi, je obljubila, da bo o priliki naslikala kaj za naš list. Misel, da obljubo uresniči, ji je prišla na festivalu slovenske popevke. Napravila (Nadaljevanje na S. strani) je risbo in nam jo poslala. (Škoda, da pri ponatisu niso vidne lepe barve.) iHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiuiutinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiituiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAKO JE BILO V ZAGREBU_ NA MEDNARODNEM^ FESTIVALU SODOBNE GLASBE Witold Lutoslawski: «Mislim, da je ta festival za sodobno glasbo eden najpomembnejših v svetu» Zanimiva srečanja z glasbeniki - Rusom (in še marsikomu) Cageov koncert ni bil všeč - Silno navdušenje nad «Jetnikom» Dallapiccole Dvorana «Istra», največja koncertna dvorana v Zagrebu, je v samem središču, komaj nekaj korakov stran od Iliče. V njej je bilo največ simfoničnih, pa tudi mnogo komornih koncertov. Pogostna prisotnost televizijskih žarometov in kamer je bila zunanje znamenje, ki je pričalo o pomembnosti prireditev; a tudi brez njih se je lahko prepričal o izrednosti dogodkov, kdor koli zna o-pazovati koncertno občinstvo. Ce si prišel pred dvorano nekaj minut pred pričetkom koncerta, si lahko opazil skupinice ljudi, med katerimi si lahko takoj spoznal znane obraze: poleg jugoslovanskih skladateljev, ki so prisostvovali festivalu v zelo velikem številu, tudi skladateljev iz te in one dežele, ki si jih že videl na slikah v glasbenih knjigah in revijah ter celo v glasbenih zgodovinah. — Danes sem srečal Igorja Stravvinskega že tretjič — mi je povedal armenski skladatelj E-duard Mirzojan. — Prvič je bilo, ko je Igor Fjodorovič obiskal pretekle jeseni Sovjetsko zvezo. Pomislite, videti Stravvinskega, govoriti z njim. Prej sem samo bral o njem v glasbeni zgodovini, zdaj pa kar govoriti z njim, imeti pred seboj človeka iz glasbene zgodovine! A uganite, kje sem ga srečal drugič: v Hollywoodu. Bil sem v Združenih državah in me je sprejel. In danes že tretjič. Nocoj sem mu rekel: O-semdeset let sem čakal, da Vas vidim in spoznam, Igor Fjodorovič. Nasmehnil se mi je in odvrnil: ne spominjam se, da bi Vas bil srečal pred osemdesetimi leti. — Nocoj grem poslušat Stravvinskega, — mi je povedal poljski skladatelj Witold Lutoslavv-ski, — še nikoli ga nisem videl in to bo zame dogodek. Vsi jugoslovanski časopisi so prinašali poročila o prihodu u-glednega starega skladatelja in njegove slike. Druge njegove slike in slike drugih skladateljev tega festivala so bile razstavljene pred «Istro» in pred drugimi dvoranami, v katerih so bili koncerti tega festivala. Po koncertu skladb Stravvinskega v izvedbi orkestra Zagrebške filharmonije — dirigirala sta sam Stravvinsky in Robert Craft — je bil pomemben dogodek izvedba njegove opere • Potop« komaj nekaj dni po svetovni odrski praizvedbi te o-pere v Hamburgu. Napisana je bila lani po naročilu angleške televizije in je doživela televizijsko praizvedbo pred nekaj meseci. Hamburška opera jo je prva postavila na oder in je z njo gostovala v Zagrebu. Ce so bile oči dovolj zaposlene s tem, da so iskale v množici znane obraze pomembnih skladateljev, so bila ušesa spet zaposlena, da so spoznavala jezike, ki jih je govorilo občinstvo. V skupini mladih ljudi, ki govorijo ruski, sem spoznal orkestraše Državnega simfoničnega orkestra Moskovske filharmonije; včeraj so nastopili, danes so se pomešali med občinstvo, da slišijo »novosti« iz dru- V barkovljanskcm prosvetnem društvu po festivalu slovenske popevke. Zgoraj: pri važnem opravilu — štetje glasov. Spodaj: izid je treba zaliti (plačal je Drago Žerjal, katerega kompoziciji sta na prvih dveh mestih) Miranda Caharija po velikem uspehu na festivalu slovenskih popevk — v torek zopet tia odru SG prii premieri komedije «Laz’r sp’d klanca« gih dežel. Zelo so veseli izrednega uspeha, ki so ga dosegli: saj je to danes eden najboljših, morebiti sploh najboljši orkester na svetu; 116 odličnih izvajalcev, ki jih vodi zelo o-sebnosten in pomemben dirigent Kiril Kondrašin. Radovedni so, kako so nam bile všeč skladbe mladih sovjetskih skladateljev, ki so jih izvajali. Sami so navdušeni zanje in se ne morejo načuditi, ko jih označimo kot retorične, starokopitne, naivne. Kako pa so njim všeč skladbe skrajnih avantgardistov? So slišali Cageov koncert? Nerodno jim je, ne, to ni glasba, na splošno so te »novosti« včasih zanimive, včasih celo lepe, po večini pa zablode. Drugi gostje govorijo nemški. — Veste, — mi zaupa pri koncertu Krakovske filharmonije neki belolasi gospod, — jaz sem za staro glasbo: za Pro- kofjeva, Bartčka in podobne. — In moram občudovati kulturnost in napredne nazore tega starega švicarskega gospoda. Kmalu za tem izvajajo skladbo nekega poljskega avantgardista, pri kateri morajo orkestraši igrati, a tudi govoriti, da se šum njihove govorice staplja z zvoki glasbil. Nepripravljeno občinstvo začne pri tem sikati, ker so zamenjali govorjenje orkestrašev z nedostojnim govorjenjem občinstva sredi koncerta.... Najbolj nenavaden je bil koncert, ki ga je dirigiral ekscentrični ameriški skladatelj John Qage: nekateri izvajalci so i- grali s kosi glasbil, so se sprehajali po odru, da so zamenjali s kolegi porisane papirje, iz katerih so razbirali geometrične in proste risbe, medtem ko je dirigent vlačil stolico po o-dru, da je škripala, ali pihal v mikrofon ali mečkal najlonsko vrečko ob mikrofon. Občinstvo, ki so ga te ekshibicije precej dražile, je reagiralo zelo glasno z opombami v. francoščini, angleščini, nemščini in v vseh jugoslovanskih jezikih, s kikirikanjem in žvižganjem. Vendar so vsi že prej vedeli, kaj jih čaka pri tem »nočnem koncertu« — začetek ob 24.00 — in so kljub temu napolnili dvorano do zadnjega kotička. S svojim obnašanjem pa so dajali prav skladatelju, ki si prizadeva izzvati povsod takšno • sodelovanje« občinstva. Psihološko preračunano: Učjnok'.go- tov. ce izvzamemo i ta koncert in nekaj •—* redkjh ‘ pravzapfiV.' podobnih primerov skrajno a-vantgardne glasbe (to je danes zelo razširjen pojav; taki skladatelji zaupajo zgolj »slučaju« in slučajnimi kombinacijami neorganizirane glasbe; vendar je to prej protestna gesta kot umetniško ustvarjanje) pa moramo beležiti ogromno odličnih izvedb. Poleg ruskega in poljskega orkestra, ki sem ju že omenil, je bila v Zagrebu celotna hamburška opera in je nastopila tri večere. Dva večera sta bila posvečena celotni operni produkciji avstrijskega skladatelja Albana Berga, enega vodilnih ekspresionistov iz let med obema vojnama. »Wozzek» in »Lu-lu» spadata med najvrednejše opere iz našega stoletja in njihova prisotnost pri tem zagrebškem festivalu je pomenila izreden dogodek. Za «Woz-zeka« menda velja, da je sploh najpomembnejša moderna opera: v izredno dobri in živi interpretaciji Tonija Blankenhei-ma, Helge Pilarczykove in vseh ostalih Hamburžanov je dosegel izredno močno pretresljivost. V tretjem večeru je Hamburška državna Opera izvajala poleg »Potopa« Stravvinskega še »Jetnika« italijanskega skladatelja Luigija Dallapiccola: v naslovni vlogi je nastopil stalni solist hamburške Opere Zagrebčan Vladimir Ruždjak. Bodisi zaradi njegove čudovite storitve na odru zagrebške opere bodisi zaradi-pretresljiv,osti tega odličnega dela je občinstvo sprejelo »Jetnika« z navdušenjem, kakršnega sem malokdaj doživel v kaki operni hiši. Predolgo bi bilo naštevati' vse odlične tuje in domače soliste in ansamble, ki so sodelovali pri festivalu: naj omenim vsaj še znameniti francoski pihalni kvintet iz Pariza, eksperimentalni balet «Dancer’s Work-shop« iz San Francisca in, med domačimi, zagrebško in beograjsko opero, orkester zagrebške filharmonije, zbor in orkester zagrebške Radiotelevizije, ansambel »Slavko Osterc«, iz Ljubljane z dirigentom Ivom Petričem, zagrebški godalni kvartet ter ljubljanska solista Igorja Ozima, violina, 1 in Jožeta Falouta, rog. Koncerti, predavanja in poslušanja magnetofonskih posnetkov so se vrstili v devetih dneh po zelo gostem koledarju s 3 do 5 prireditev vsak dan. Vseh izvajanih del je bilo mnogo preko sto. Med tujimi skladatelji so se posebno postavili Poljaki: predstavniki avantgarde in celo skrajne avantgarde so dosegli izredno visoko ustvarjalno raven, pri kateri so enako pomembni tehnični dosežki kakor vsebinska vrednost del. Med njihovimi deli, izvajanimi v Zagrebu, so dosegli izredno ugoden sprejem pri občinstvu in kritiki posebno »Trije poemi Henrija Michauxa» Witolda Lu-toslawskega za zbor in glasbila. To je bilo brez dvoma eno najglobljih doživetij na tem festivalu. A enako pomembna je bila tudi izvedba »Canciones a Guio-mar« mladega italijanskega skladatelja Lugija Nona. Med jugoslovanskimi skladatelji je dosegel najširša priznanja Milko Kelemen. predsednik Glasbenega Biennala Zagreb, s tremi izvedbami, s katerimi je ponovno dokazal, da spada med vidnejše sodobne ustvarjavce. Balet »Dvojnik«, »Ekvilibriji« za dva orkestra in »Radiant« za komorni ansambel spadajo med vrhove sodobnega jugoslovanskega . ustvarjanja in dvigajo u-gled ‘jugoslovanske glasbe. Poleg Kelemena so vredni odličnega priznanja tudi hrvatska skladatelja Ruben Radiča in Ivo Malec, Makedonec Tomislav Zo-grafski in Slovenci Primož Ramovš, Alojz Srebotnjak, Ivo Petrič in v Beogradu živeči Josip Kalčič. O pomenu zagrebškega Glasbenega Biennala nam pričajo 'izjave uglednih glasbenikov. Naj citiram dva. Witold Lutoslawski, predsednik »Varšavske jeseni«, je izjavil za (revijo »Triests«; — Mislim, .da je ta festival eden najpomemb- nejših v svetu za sodobno glasbo. Istim kriterijem sledi tudi • Varšavska jesen«: prikazati vse, kar ustvarjajo danes na svetu vrednega, zanimivega, življenjskega, aktivnega, ne da bi izkazovali kake prednosti eni sami od teh idej. Italijanski muzikolog Massimo Mila je napisal o zagrebškem festivalu dva obširna članka za tednik «L’Espresso». Med drugim je zapisal, da »je treba pozdraviti s posebno simpatijo ta mladi glasbeni Biennale mesta Zagreb«, ki ga po drznih načrtih primerja z »Varšavsko jesenjo«. PAVLE MERKU Ce so v Rojanu vsi tako polni ognja za uvajanje novih oblik v kulturno-prosvetno dejavnost kot je $tanko Birsa, potlej se ni bati, da bo Rojančanom v bodoče dolgčas. Ce sem odkrit; ideja festivala slovenske popevke na Tržaškem je resda zanimiva in spodbudna, ampak veliko več je vredna nečloveška trma in nepopustljivost, ki je pripeljala do sobotnega večera, to je do izvedbe tega prvega festivala. Ker pa po naključju tudi poznam ves drobni mehanizem, ki pripravlja takle (poklicni) festival popevk (Opatija, Bled) in so tam na voljo rutinirani aranžerji, organizatorji, pevci in orkestralni ansambli, si lahko predstavljam, kaj so ((dali skoz« vsi ti (nepoklicni) mladi tržaški ljudje, da so nam v soboto lahko pokazali svoj I. festival slovenske popevke na Tržaškem. Da pa bi bilo vsakomur jasno, kako je mogoče priti do kar 23 kompletov popevk, naj mi bo dovoljeno nakazati le nekaj ((glavnih postaj« v tej včasih kar precej zamudni vožnji od starta do cilja. Torej: praksa je pokazala, da avtor-glasbenik (amater ali poklicnik) najprej napiše muziko, t. j. «vižo». Potrebno, skoraj nujno jo je klavirsko «opremiti» in ji dati harmonsko osnovo. To dobi v roke avtor besedila, ki mora biti glasbeno dobro podkovan, predvsem pa verziran v ritmu. Le-ta napiše tekst, kar seveda ni tako preprosto: upoštevati mora, zlasti na končnicah, čimveč pevnih vokalov, t. j. a-jev, o-jev in e-jev. Jasno je, da — tako je pokazala praksa — tekst potem, ko je napisan, doživi sto različnih metamorfoz in ga dokončno prizna in potrdi vokalni solist. Viža in tekst sta pripravljena in vso re6 prevzame tako imenovani aranžer, ki pa je v celotnem procesu ((rojevanja« popevke najbolj pomemben, a žal vselej najmanj upoštevan. Aranžer napisano vižo, t. j. melodijo priredi za vnaprej določeno instrumentalno sestavo in če mu pri tem delu manjka temeljitih izkušenj, bi oral ledino in mu bo to delo požrlo petkrat več časa kot aranžerjem s prakso. Popevka je zdaj končana, partitura na papirju. Toda le na papirju. Na vseh znanih in manj znanih festivalih popevk so orkestralni ansambli že pripravljeni in določeni pevci. V našem primeru je bilo — vsaj mislim, da je bilo tako — potrebno ves ansambel šele sestaviti, ga opremiti z instrumenti, da o pripravah in vajah sploh ne govorimo. Isto velja za pevce. In ko smo se na sobotnem premiernem večeru skoraj dražljivo zabavali nad novimi slovenskimi | popevkami, so verjetno vsi tisti. ki so jih obudili v življenja malce utrujeno razmišljali o dolgi in nap&rni poti, ki jih je do sem pripeljala. Zato je naše «načelno kritično stališče« do tega festivala povsem jasno: I. festival slovenske popevke na Tržaškem je stoodstotno uspeli Se več: daleč je presegel vsa naša pričakovanja. O ((najboljših« in »najslabših* popevkah je že občinstvo z demokratičnim glasovanjem izreklo svojo odločitev. Jasno je, pa tudi razumljivo, da je izbralo tiste. ki so bile melodično, ritmično in harmonsko najbolj nepretenciozne, slušno dosegljive, pevne in so šle — kot se reče — v uho. Razen morebiti dveh popevk (recimo ((Blodnje* ali pa ((Disonanca#), ki sta bili ustvarjeni z opazno tendenco v jazzovsko izraznost, so bile vse ostale tradicionalno oblikovane z obligatnimi vers-rubati in re-fraini, vse so pa tudi bile (kar je povsem sprejemljivo) pisane pod vplivi italijanskih koncepcij. Saj na primer lahko trdimo, da so bili tudi vsi opatijski in blejski in zagrebški festivali le boljše ali slabše variante festivalov v Sanremu. Za iskanje ((lastnega«, v tem primeru «trža-ško-slovenskega« (glasbenega) izraza so potrebna desetletja. Zelo pa je spodbudno, da so se avtorji tekstov vsaj deloma »lokalizirali« («Ta naša burja«, «Ko lun'ca plava čez Miramar«, »Burja twist» itd.), nečesa pa itak niso mogli spremeniti: ljubezen je ostala iztočnica sleherne popevke. Aranžmaji: zaradi instrumen-tacdjske prezasičenosti opazno nefunkcionalni, pregosti, prepolni. Preveč so angažirali celotno sestavo hkrati. To je «napaka» vseh pogumnih novatorjev, ki jim kasneje takle aranžma sploh ne dela nobenih preglavic. V tem smislu je treba Aleksandru Vodopivcu iskreno čestitati za prestan napor, ki je skoraj več kot to. Dirigenti niso imeli lahkega dela. In tudi ne sam orkester, pa je bilo vendarle čutiti določeno intonacijsko sproščenost in povprečno čietost. Interpretatorji — bilo jih )w kar trinajst — so zadovoljevali. Z redkimi izjema, mi so peli čišto, ritmično uglašeno, tudi že deloma «v stilu*. Vsi pa z izjemno popevkarsko sproščenostjo, ki je dala vrhnji lesk vsem izvedbam. In tako smo Slovenci obogatili sicer skromno literaturo za novih 23 dobrih, nekaj že kar odličnih popevk. Upajmo, da jih bomo kmalu lahko slišali tudi v rednih programih slovenskih in italijanskih radijskih postaj. m. 1. KEMIJA-IMPEX IZVOZ KEMIJA-IMPEX :£££££££££££i££i£££££i!££i££!£i!£i££i£££££!;£££££;£££££££i£££i!;£££££i£££££££££££££££££i££££££££; UVOZ LJUBLJANA - titova 25 POB 418 - VIII Telefon: 33-266 (8 vodov) - Telegram: Kemimpex, Ljubljana - Telex: 03-177 Kemimpex, Ljb IZVAŽA : KEMIČNE IZDELKE (KALCIJEV KARBID, TEKOČI KLOR, 2IVOSREBRNI OKSID, SVINČENI MI-NIJ, CINKOVO BELILO, VODIKOV PEROKSID, KALCIJEV CI AN AMID, POLIVI NILACET AT, CINKSULFAT, CINKOXITETRAKROMAT, SREDSTVA ZA ZAŠČITO RASTLIN ITD.) — PLASTIČNE MASE (PENASTA PLASTIČNA MASA, POLIESTERSKE RONDELE ZA IZDELAVO GUMBOV, MELAMINSKE PLOŠČE ZA OBLOGO POHIŠTVA ITD.) — TEKSTILNA IN USNJARSKA POMOŽNA SREDSTVA — PAPIR, KARTONE IN LEPENKE — STEKLO, PORCELAN IN KERAMIKO (STEKLENICE, RAZSVETUAVNO STEKLO ITD.) — BENTONIT UVAŽA: KEMIČNE IZDELKE, ANILINSKE BARVE, TEKSTILNA IN USNJARSKA POMOŽNA SREDSTVA, NARAVNI IN SINTETIČNI KAVČUK, PLASTIČNE MASE — PORCELAN, SPECIALNE PAPIRJE ITD. PREDSTAVNIŠTVA ZA SFRJ BEOGRAD, Ul. Dragoslava Jovanoviča 9, tel 31-966 ZAGREB ■ Pod zidom, tel 35-824 RIJEKA, Ul. Dositeja Obradoviča l-II, tel. 22-809 " > m tj * n-rm J| M HA m M Ta svoj čarovni pomen. To je prastaro očiščevanje, ki so ga poznali že v stari Indiji. Posebno so izvajali to očiščevanje z živino, če se je pojavila kuga. A v starem Rimu so skozi goreči kres gonili tudi ovce. Kakšen pomen naj bi neki imeli venci na oknih in vratih? No, v tem času, to je o kresu, so vse rože in vsa zelišča v polnem razcvetu in najbolj sočna. Zato so jim ljudje tudi pripisovali največjo zdravilno moč. Nekatera zelišča pa so bila posebno znana po svoji čarodejni moči. Med temi najbolj praprot in kresnice. Ljudstvo je že od nekdaj verovalo v zdravilno moč rastlin. In, kdor jih pozna in jih zna pravilno rabiti, mu utegnejo mnogo koristiti. Celo strupene rastline je moč uporabljati, sebi v prid, če se z njimi pravilno ravna. To je znano pravzaprav pri vseh narodih na svetu, ne samo pri nas. Sicer pa je sodobna znanost s poskusi potrdila upravičenost takega mnenja, a le za nekatera zelišča. Ljudska vera pa pripisuje posebno moč in čudežne lastnosti zeliščem zlasti o kresu. Kresne rože in zelenje v vencih utegnejo priti človeku prav v raznih primerih in mu pomagati. Obvarujejo pred točo polje in posev, ter ugodno vplivajo na rast. Obvarujejo hišo pred strelo in ognjem. Kresne rože — cvetice, ki cve-to o kresu — pomešajo v Prekmurju z ovsem in rdečo soljo, S tem pokadijo, če koga trga v glavi. Sentjanževe rože in telovice, ki jih je treba pobrati na kres pred sončnim vzhodom s strehe, v Prekmurju shranijo in z njimi pokadijo zoper šen in oteklino. Proti hudi uri in da ne bi treščilo' v hišo, zatikajo v streho šentjanževe rože v Kobaridu, v Kranju, v Benečiji, v Slov. goricah, pri Sv. Križu ob Krki in pri Litiji. Pred kačami in drugo golaznijo pa se obranijo v žvirčah s praprotjo, v Stranski vasi s kresnicami, v Cerknici z med-vejkami. Posebno čudodelno moč pa so nekoč pripisovali praprotnemu semenu, ki ima pa tako moč prav o kresu, «ko je dan najdalj! in noč najkrajša.« Kdor ima, ne da bi vedel, na sebi praprotno seme, ki je dozorelo v kresni' noči, more slišati živino, ki se pogovarja in tako izvedeti, kaj se bo v letu zgodilo. Ponekod pa menijo, da vidi tisti, ki ima pri sebi praprotno seme na kresni večer cvesti zaklade ter potem ve, kje mora kopati, da jih bo našel. V Ziljski dolini pa postane neviden in je še povrh varen pred sleherno čarovnijo, kdor ima pri sebi praprotno seme. Pri nas pa je vsega tega vedno manj. Razen kresov, ki jih je videti vsako leto ob tem času še vedno precej, ki pa jih kurijo zares samo zaradi zabave, so vse druge kresne navade skoro docela izginile. Tudi hiš, kjer obešajo vence iz kresnih cvetic, je vsako leto manj. Temu se pač ne smemo čuditi, saj je tudi ljudi, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje kaj malo. Le še najstarejši ljudje v naši okolici in po vaseh so, ki v spomin na nekdanje veselo kresovanje, skušajo dati duška svojemu razpoloženju in «po starem« praznujejo ta, nekoč tako znamenit dan, ki se naj-češče zaključi tako, kot pravi sve-toivanska pesnica Marija Mijotova: Narbl k’sno z uoštarij pa paunači,, še pesen najeli muaškeh zagrmi: ’0j slovenske fantje mi smuo mi, tržaške korenine...'« S. A. A B C D E F G H ! J K L M N 0 ■ ■ ■ _ Mrve in drobiž :::::::::::::::::::::::::::: :::: i::::::::::::::::: :::*c T\T EZADOVOLJNOST je poteza v značaju ljudi naših dni. ]_T| Tisti, ki so preklasto suhi, bi bili radi bolj polni; VODORAVNO: 1. prožen trak -dolgorepa papiga, 2. gospodarski strokovnjak, ekonomist, 3. prid, korist - priljubljen roman Johna Knittela, 4. kratica za ((Planinsko društvo« - deli dreves - štedilnik -vzdevek, naziv, 5. trenje - šolski oder - kemični znak za kalcij, 6. afriški veletok - svetlo škotsko pivo - grška črka, 7. drugo ime za planinko - orietalski ornament, 8. višek - gasilska naprava, 9. zelo mehna kovina (znak Na) - politična stranka. NAVPIČNO: A. dežela v Severni Afriki, del ZAR - znamka težkih italijanskih kamionov, 2. prebivalec glavnega mesta Velike Britanije, C. nemški meščanski filozof in filolog (Georg) - slap pod Okrešljem, D. arija - del knjige, E. dan v tednu - staroperzijski kralj in vojskovodja, F. vodilna misel - naziv za avtomobile tovarne Tomos, G. škatlica -medmet, H. sto kvadratnih metrov - starodavna pokrajina v Prednji Aziji, domovina Elami-tov, I. vrtalno orodje, J. moško ime • krilo rimske konjenice, K. ime ameriške filmske igralke Gardner - pobočje, obronek, L. neodločen izid šahovske partije -inteligenčni poskus, M. del Vietnama - Alfierijev rojstni kraj, N. del svinjske glave - biljardna palica, O. pristanišče v Izraelu -južna rastlina z mesnatimi listi. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Grundig; 8. Spaski; 14. laterna; 15. teater; 16. uvod; 17. trpin; 19. Rab; 20. cer; 21. Kecal, 22. Mati; 23. ki; 24. barit; 25. lotos; 26. Varna; 27. katon; 28. tinta; 29. kokos; 30. kanja; 31. maser; 32. go; 34. Otto; 35. žamet; 36. trg; 37. mag; 38. tenis; 39. Real; 40. Aragon; 42. okrilje; 44. Tirana; 45. Nikolaj. NAVPIČNO: l. Gluck; 2. Ravel; 3. utor; 4. Ned; 5. Dr; 6. interna; 7. Garcia; 8. stil; 9. PEN; 10. AA; 11. stratos; 12. Keaton; 13. irbis; 18. pat; 21. karta; 22. motor; 24. banjo; 25. laket; 26. Vintgar; 27. Koseski; 28. Tatari; 29. kamion; 30. komat; 31. Man; 32. graja; 33. Oglej; 35. žena; 36. Tell; 38. ton; 39. Rio; 41. GA; 43. RK. Paberki iz avtomobilskega sveta Podražitev avta Consul Cortina - Avtostrada «sonca» je pasivna - Odvzem vozniških dovoljenj - Zanimiv domislek za zmanjšanje brzine Angleška družba Ford je v predlanski in lanski sezoni napela vse svoje sile, da bi prodrla na evropsko tržišče. Ce pogledamo številke prodanih vozil, ki dovolj nazorno prikazujejo njen uspeh v tej smeri, istočasno spoznamo tudi velik napor družbe, da bi obdržala korak z ostalimi evropskimi proizvajalci, kljub temu da njena vozila niso bila te* K A POVRblHl S>£ 3E ll&flr Lft ZftStfcR&NR 0& N2IEJN fcOK PO &1L j PPAVtION MOTOONt ČOUij 3E SMOE STRLOfc’ KOtttLU 2.0t\)0tvER3£Mj NRPEMtNttt V GLOMO | PRtSENEČtNfcGR TEIMV. Hfl'. TEGR\' IkNlSt PtMČft-V rKQVC\L,P\V. rODLQll I OPREMO ,TOw m.z Tmov^ W*>E *IN Pl?*-. TlTOK ŠUŠTERŠIČ LOPOV V. [bOMEGO ZRC£\m' | SEM TE \MELNR sum'. TOOR,,.. Tl ME UlbE! SO& 3E 1« HIP POZO&VL MO OPREZMOST IN~1 - ! TO 3E feU-O TESU CSOMOU ,0P3tb PRMTEft-U*m srokoh postal gospooor , polozp^h . TtflKOR SLR&REP- LEK5 e vlade minister Corbellini. Prvi je spregovoril predsednik 'elesejma kom. Suttora, kot o->ičajno pa se je oglasil tudi !Upan dr. Franzil. Vsi so pou-iarjali, da je velesejem važen Mspevek k sodelovanju in k ttedsebojnemu spoznavanju na-odov; pri čemer so še dodali, la ima velesejem pomembno 'logo tudi v okviru naporov !a gospodarski razvoj nove de-;ele Furlaniie-Julijske krajine, to govorih so si oblasti ogledale razne paviljone. Popol-Ine so velesejem odprli tudi za 'bčinstvo. Ob koncu šolskega leta so •bjavili na oglasnih deskah trokovnih in srednjih šol u-Pehe, ki so jih dosegli dija-ti v letošnjem šolskem letu. 'b tej priliki tudi ne moremo tiiino nepojmljivega zapostav-ianja slovenskih šol. Tako je 'a primer ministrstvo pozabilo •oslati vsem slovenskim niž->m strokovnim šolam okrož-bco, v kateri se pozivajo rav-'Ueljstva, naj sestavijo naroda za učila in didaktične pri-bmočke, ki bodo potrebni, ko « bodo te šole z uvedbo solite reforme spremenile v e-'Otno srednjo šolo. To je ze-11 čudno, kajti vse italijanske trokovne šole so prejele takš-» okrožnice. Glede slovenskih »1 naj še omenimo prvo vpra »nje poslanke KPI Marije 'Kmetičeve ministru za šol-tvo, zakaj se še ni uveljavil ikon o staiežu osebja Slovencih šol, zaradi česar trpi šola ' todo. Občinski svet se je sestal v 0nedel j ek in petek. Na mrvi ; eji je odbornik Verza odgovo->1 na razne resolucije in vpra-tinja v zvezi z zapostavljanjem Hpčin in z nujnimi javnimi de-I, ki jih je treba gori opraviti; 'akor tudi v zvezi z drugimi Prašanji. Kar se tiče pravic Jovenskega prebivalstva je veki odbornik samo povedmi, ‘1 so končno namestili na o-'enski šoli tudi slovenski na-!ls. Pozabil pa je na resoluciji komunističnega svetovalca tdovana, ki je zahteval, da je reba na Opčinah namestiti lovenskega uradnika na poštam uradu in. postaviti razne Ivojezične napise; prav tako ni '■ti omenil vprašanja svetnica PSI Hreščaka, da je tre-'a namestiti na občinski izpj-iavi in na poštnem uradu na Ipčinah uradnika, ki bo znal tovenski. Na isti seji so se Ončno sporazumeli o imeno-tinju posebne komisije, ki se 'o ukvarjala z openskimi vprašaji. Med drugimi sta v njej Kcialis, Hreščak in komunist Kdovan. Na isti seji je svetovalec »reščak predložil tudi vprašajta v zvezi z nekaterimi zanemarjenimi cestami pri spod-'ii Magdalen, in v Lonjerju. V petek pa se je pričela v 'bčinskem svetu razprava o poračunu. V njej je spregovo-'1 tudi komunistični svetova-“c Gombač, ki je poudaril, da '4 uživajo slovenski občani »eh pravic ter je poudaril, da »o ra j o biti Slovenci enako-'favni na vseh področjih jav-|?ga življenja. Zahteval je tuli pornič občinske uprave sionskim kulturnim, športnim 1 dijaškim ustanovam. Sve-»valec KPI Calabria pa je v 'jer.i govoru analiziral vzro-velike pasive občinskega 'foračuna, zs. kar je treba iska-1 krivdo predvsem v zaostali »konodaji o obč. financah. V torek je bila pokrajinska »ja, na kateri se je tudi prišla razprava o proračunu, in cer s poročilom predsednika '<\ Deliseja. iz tega poročila » razvidno, da znašajo pred-‘deni dohodki 3007 milijonov 1 izdatki 3570 milijonov. Po-toitakem znaša letošnji primanjkljaj 550 milijonov, ki ga kmeravajo kriti z državnim 'Hspevkov. Tudi za pokrajino c značilni visoki izdatki za 'tebje, saj gre v ta namen *r 75 odst rednih dohodkov, 'ar pa je še vedno pozitivno primeri z občino, ki porabi tid 100 odst, dohodkov. Vzrok !a to je predvsem povišanje Jfejemkov ki so se v zadnjih taeh letih povečali za 362 milijonov. Občinski in pokrajinski sporazum bosta preizkusni kamen !a obstoj obeh uprav, saj ni 'b sedanji usmeritvi strank fkičakovati, da bo za prora-ptan glasovala absolutna večina, ki je za njuno odobritev Mrebna. V tem primeru bo Ostala kriza. SE VEDNO NEREŠENO VPRAŠANJE PRA VIČNE CENE MLEKA Na zadnji seji goriškega občinskega sveta je liberalni svetovalec dr. Majo nakazal možnosti, da bi zaradi slabega terena ter sporov v ustanovi za izgradnjo potniškega letališča v Ronkah imelo letališče pri Gorici več možnosti, da ga izberejo za pristajanje potniških letal na rednih italijanskih progah. To možnost je nakazal tudi sam župan, ki je v odgovor svetovalcu dejal, da so ob upoštevanju tehničnih izvidov, in ne morda kakšnega lokalnega patriotizma, vedno smatrali ronsko letališče primerno samo za športne namene, nikakor pa za zahtevnejše naloge. Na isti seji so diskutirali tudi o maloobmejnem prometu. Na vprašanje nekega svetovalca je župan odgovoril, da z velikim zanimanjem spremljajo predlog za razširitev obmejnega področja. Novosti je prineslo tudi dogajanje na sindikalnem področju. Posebno v tekstilnih tovarnah lastnika Tognelle so se zelo zaostrili odnosi. Sindikalne organizacije so proglasile več stavk, da bi uveljavile delavsko zahtevo po proizvodni nagradi, akordih itd. Med eno izmed takšnih stavk je več sto delavk iz Podgore v povorki prišlo pred goriški prefekturo ler zahtevalo posredovanje vladnega predstavnika. Vse sindikalne organizacije so proti koncu tedna najavile do-ostritev akcije v prihodnjem tednu. Medtem ko pišemo te vrstice smo izvedeli, da so delavke v petek zvečer na svojo pest zapustile delovna mesta v podgorski tekstilni tovarni in se zbrale na tovarniškem dvorišču, ker so preveč ogorčene zaradi dolgih pogajanj z ravnateljstvom podjetja. Precejšnja razlika med zahtevami sindikatov in ponudbami ravnateljstva tekstilne tovarne je povsem nepričakovano, po večtedenskih pogajanjih, postavila v ospredje tudi spor v oddelku «fiocco». Ker ravnateljstvo noče zvišati mezde za 15 li.' na uro, bodo delavci v tem obratu stavkali od danes do torka opoldne. Na zadnji seji pokrajinskega syeta je, predsednik dr. Chien-tatolli: sporočil, da so oddali, v zakup asfaltiranje ceste od Selc do Doberdoba. Delo bo stalo nekaj nad pet milijonov lir. Nadalje so odobrili znesek 750.000 lir, ki bo skupno s prispevkom pokrajinske turistične ustanove služil za natečaje za modernizacijo in zboljšanje oprem.- gostinskih obratov na področju Brd. Na srednjih in osnovnih šolah se je zaključil šolski pouk. Srednješolski dijaki so imeli šolsko mašp prejšnji teden, o-troci osnovnih šol pa jo bodo imeli v petek 28. junija. Objavljeni so bili tudi šolski uspehi, ki niso ravno najbolj raz-veselji i za dijake. Le-ti so v tem šo'sksm letu pokazali manj marljivosti kot dijakinje. Na strokovn šoli in nižji gimnaziji so v teku izpiti za malo maturo, višješolci pa se pripravljajo na veliko maturo, ki bo v Trstu. Obdarovanje učiteljev... Hlevi se praznijo in živinoreja propada Prevelika izguba zaradi razlike med proizvodno in prodajno ceno S tem vprašanjem se je naš dnevnik ukvarjal že večkrat. Gotovo bo našim bralcem še v spominu razgovor, ki je bil ob koncu lanskega leta in pri katerem sta poleg znanih živinorejcev sodelovala tudi naš dnevnik in tajnik Kmečke zveze ing. Pečenko. Zdi se nam primerno, da se na to vprašanje ponovno povrnemo ze zaradi tega, ker med živinorejci beležimo veliko nezadovoljstvo in odprto kritiko na račun oblasti. Vendar ni to edini razlog, ki nas je napotil, da ponovno načnemo to vprašanje. Za ta naš članek je več vzrokov, med katerimi je glavno vprašanje krčenja števila živine po naših vaseh. Ni dolgo od tega ko smo izvedeli, da je iz Loga izginila zadnja krava. Nič manj važno ni dejstvo, da ima Lonjer še kakih 65 glav medtem ko je še pred nedavnim število presegalo 100 glav. Zvedeli smo tudi, da je v Bo-ljuncu priznani živinorejec razprodal živino in si poiskal drugo delo. Da je glavni vzrok za obup naših živinorejcev v prenizki prodajni ceni mleka, ki niti od daleč ne krije proizvodnih stroškov, ni več za naše bralce nobena novost. O tem Je bilo govora na o- menjenem sestanku, ko so tako živinorejci kot tajnik Kmečke zveze izrekli svoje mnenje o proizvodnih stroških in o pravični ceni mleka. Naš današnji članek ni namenjen našim živinorejcem, ki svoje stanje predobro poznajo in ga čutijo na lastni koži, ampak hoče biti v opozorilo tistim odgovornim činiteljem, ki so še vedno gluhi za ta vprašanja. Kakšna je ta pravična cena mleka? Na že omenjenem sestanku so bila stališča nekoliko različna, vendar se nam cena, katero je zagovarjal ing. Pečenko, zdi v skladu z vsemi tistimi računskimi postavkami, ki sodelujejo pri sestavljanju proizvodne cene mleka. Omenjeno elito je treba šteti kot srednjo vrednost proizvodnih cen za petletje 1958-1962, to je kot povprečje med srednjimi cenami za to dobo. Takrat je namreč ing. Pečenko postavil povprečno proizvodno ceno med 78 in 79 lir za liter mleka. Okoli tega povprečja so proizvodne cene mleka nihale v že omenjenem petletnem razdobju med 75 in 82 lir za liter, kar je bilo odvisno od raznih faktorjev, ne zadnji med temi cena krmil, gnojil obratnih sredstev. Značilno je, da je proizvodna cena v odvisnosti in v povezavi z drugimi cenami stalno in nezadržno naraščala ti tudi eno samo stroškovno po- stavko; to je delovno silo, katere cena je naraščala tako v povezavi s stalnim naraščanjem življenjskih stroškov kot v odvisnosti s pomanjkanjem le-te. Prodajna cena mleka v hlevu je nihala v omenjenem razdobju med 47 in 48 lirami za liter in šele pred kratkim smo zabeležili povišek, ki je dosegel 55 lir za liter. Najbolj jasno nam vprašanje prodajne cene mleka v hlevu ponazoruje primer Gročane, kjer so mleko prodajali najprej po 45 lir, nato po 50 lir in zadnje mesece po 55 lir za liter. ob isti nespremenjeni prodajni ceni. Zadostovalo bi zasledova--(Zadnja cena zaradi kratke časovne veljavnosti ne more še vplivati na že omenjeno povprečje, ki znaša 47-48 lir za liter). Ob primerjavi povprečne prodajne in proizvodne cene veljavne za omenjeno petletje ugotavljamo, da so naši živinorejci delali s stalno izgubo 30 lir pri litru. Po povišku vseh življenjskih stroškov, ki so odločilno vplivale na ceno delovno sile, in zaradi pomanjkanja le te je pro- izvodna cena v zadnjih mesecih narasla za približno 10% tako, da danes znaša povprečna proizvodna cena 85 lir za liter. Ob upoštevanju zadnjega poviška, ki smo ga zabeležili pri prodajni ceni mleka in ki znaša 5 lir za liter, znaša izguba iz razlike med proizvodno in prodajno ceno mleka še vedno 30 lir za liter. Ob takem stanju nas ne sme presenečati, če se hlevi praznijo, če živinoreja propada in se tako ustvarjajo pogoji za propast našega kmetijskega gospodarstva. iiiiiiiiiiiiiiimiimmiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH OD 29. JUNIJA DO I. JULIJA V Nabrežini se pripravljajo na razstavo domačih vin Razne prireditve v okviru razstave Občinski svetovalec dr. Pmcfjer-le je v tržaškem obč. sveln nedavno naslovil na odbornika za šolstvo vprašanje glede pretiranega obdarovanja učiteljstva ob zaključku šolskega leta, češ da se ta darila ne omejujejo več na običajen šopek cvetja, ampak na dragocene darove. Svetovalec meni. da je treba s takim 'običajem prekiniti, ker škoduje ugledu šole. Ta pojav ne sega le do meje tržaške, ampak se je razpasel tudi po ostalih občinah našega ozemlja. Ni pa prav nič razveseljiv in je le odraz naših vihravih razmer. Lahko trdimo, da je za šolo slab pečat, za učence moralna, ta njihove starše pa največkrat materialna obremenitev. Navajamo samo tale primer iz lanskega leta. Neki starši so imeli v osnovni šoli 3 otroke: v 1., 3. in 5. razredu. Oče je delavec;, žena bolehna. Dohodki so majhni. Izdatki so strogo preračunani in se omejujejo le na najnujnejše življenjske potrebščine. Tudi na tej šoli so nabirali za dar učiteljstvu. Za te tri otroke so prispevki znašali nad 2000 lir, a ta trojica ni dala niti ene lire, saj niso staršev tega niti vprašali. Niso, ker je najstarejši otrok, že dovolj razvit in razumen fantič, poznal stisko staršev in je ostali dvojici zabičal, da ne smeta prositi staršev denarja. Prispevke so v vseh razredih nabirali otroci bolje stoječih staršev. Ko jim je ta fantič povedal, da niso njegovi starši ničesar dali, ga je nabi-ralka njegovega razreda objestno zafrknila: «Zakaj sem pa jaz dala 2500 lir? Ali naj plačam še zate?« Dečka so te besede potlačile. A najhujše je šele sledilo. DotiČ-na učiteljska moč je o tem zvedela in ko je fantič pri obdaritvi slišal njeno zahvalo, obenem pa ujel tjjen očitajoč pogled, so se mu ulile solze. Primer ne potrebuje nobenega komentarja. Je pa na dlani, da je ta igra zelo daleč od pravilne vzgoje, ki je in ostane prvenstvena prvina vsake resnične šole. Moramo omeniti, da imamo tudi take primere (čeprav, žal, redke). Tako smo zvedeli iz ust samih šolskih otrok: «Naš učitelj je že povedal, da ne sprejme nobenega darila. Najdražje darilo je zanj naš napredek. Je dober in pravičen in je rekel, da je za svoje delo plačan in noče, da bi šolski otroci zanj starše obremenjevali..» To je vzgojno in vredno posnemanja. Kakor je bilo že objavljeno, bodo v soboto 29. t. m., odprli na trgu v Nabrežini razstavo domačih vin, ki bo trajala do 1. julija. V Nabrežini se te dni mrzlično pripravljajo, da bi ta razstava še lepše uspela kot lanska, ki je bila skoraj ob istem času v Sesljanu. Za to razstavo se je prijavilo lepo število vinogradnikov iz devinsko-nabrezinske občine. Posebna komisija, ki je obiskala vse prijavljence in pokušala vsa vina, je nekatera vina izločila, in je sprejela za razstavo najboljša črna in bela vina od 17 kmetov iz cele občine. Ni izključeno, da se bo te dni še kdo prijavil. Vsekakor je že zdaj zagotovljena zadostna količina vin, ki so po kvaliteti boljša kot lanska. Tri dni bo torej na razpolago domačinom in tujim turistom najboljša in pristna vinska kapljica z našega Krasa in sončne obale. Razstava domačih vin pa ne bo sama zase. Prireditelji so namreč popolnoma pravilno poskrbeli tudi za druge prireditve. Tako bo pri otvoritvi razstave sodelovala domača godba na pihala, ki bo v nedeljo imela na trgu v Nabrežini tudi koncert. V soboto bo gostovala v Nabrežini tudi neka godba na pihala iz Trsta. V nedeljo pa bo na športnem igrišču v Nabrežini nogometna tekma med kraškim moštvom in enajstorico ladjedelnice iz Tržiča. V soboto in nedeljo zvečer bodo na trgu v Nabrežini vrteli barvni film o naravnih lepotah in turističnih znamenitostih naše obale, ki ga bo dala na razpolago Pokrajinska turistična ustanova. Razen vsega tega bo prosvetno diuštvo «Igo Gruden* priredilo v svoji društveni dvorani razstavo tržaških slovenskih slikarjev. Kakor v Dolini, tako bosta tudi v Nabrežini med vinsko razstavo pekla čevapčiče dva Miljčana, ki sta se v tem specializirala. Gotovo pa bodo postregli seveda tudi s kraškim pršutom, kar je samo po sebi umevno, ter s pidoči in verjetno tudi s sardoni in sardelicami. Nabrežinski gostilničarji se seveda že pripravljajo, da bodo lahko postregli vsem gostom, tem bolj, ker bo v nedeljo v Nabrežini tudi birma. Najboljša vina bodo seveda nagradili, priznanje pa bodo do-bili vsi vinogradniki. Na občino pa so že prispele nekatere nagrade, razne ustanove in podjetja pa so sporočila, da bodo prispevala s svojimi darili. nakopravnosti, saj se boji naše besede kot vrag križa. Imeli smo dve osmici, drugih letos ne bo, ker ni več za to vina. Pivcem je žal, menda pa še bolj vinogradnikom. Smatramo za potrebno poročati, da imamo tudi pri nas, in sicer v naši gostilni, že nekaj časa javno telefonsko govorilnico. RAJBELJ V soboto 15. t.m. je bila v rudniku 24-urna stavka, ki jo je proglasil sindikat CGIL za preklic podaljšanja koncesije družbi Pertusela. Ta sindikalna organizacija zahteva vladnega komisarja s sodelovanjem sindikalnih zastopnikov za začasno upravljanje rudnika dokler ne bi avtonomna deželna uprava odločila, komu naj se dodeli 30-letna koncesija za izkoriščanje rudnika. Stavke se ni udeležil sindikat CE5L, češ da je brez pomena, ker 30. junija zapade koncesija družbi Pertusola, medtem pa nimamo še vlade in avtonomne dežele. V obratih ni bila stavka ertotna in je stavkalo le nekaj nad 50 odst. delavcev. Rudarji zaskrbljeno gledajo na različno gledanje obeh sindikatov, ki sta skupaj izbojevala že več zmagovitih borb Vendar upajo, da bo ta kriza kmalu minila in da bodo nadaljevali z enotno borbo Opozorilo KZ in ZMP glede sečnje drv na jug. področju Tajništvi Kmečke zveze in Zveze mulih posestnikov opozarjata dvolastnike, da 25. t.m. zapade rok za predložitev prošenj za sečnjo drv na jugoslovanskem področju. Dvolastniki — člani KZ in ZMP naj se čimprej zglasijo na tajništvu, ki jim bo pomagalo sestaviti zadevne prošnje. iiliimuiiiiiimiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii DRŽIČ (Nadaljevanje s 3- strani) PRAPROT že parkrat smo opozorili na težave z našimi potmi in rekli, da se ne bomo teh znebili vse dotlej, dokler ne bodo asfaltirane. Ne moremo trditi, da bi občina ne skrbela zanje. A to je z ozirom na lego naše vasi vse premalo. Pot od Molnarje-ve hiše je lani prilično uredila. Cestišče je držalo kot smo predvidevali: do nekaj krepkih nalivov. Zadnji dežovi so jo tako razrešetali, da je mestoma neuporabna. Na začetku naše glavne poti sta (ob gostilni Gruden v šem-polaju) “ dva novopostavljena prometna znaka: «Inizio» in «Fine>. Ne vemo kdo jih je postavil: občina ali pokrajinska cestna uprava. Vendar sodimo, da občina jih ni, ker kot je upoštevala dvojezičnost pri postavitvi table «Praprot-Prepot-to», tako bi bila to storila tudi pri teh tablah. Ce pa je to pot že prevzela pokrajina, nimamo od nje pričakovati, da bi bila toliko demokratična in pravična, da bi upoštevala načelo e nega kritika. Obstajali sta dve pismi, od katerih je eno od 2. 7. 1566, v katerem Držič navaja, da so dubrovniški upravitelji — senatorji: «... dvojset blaznih spak, ki tiranizirajo ljudstvo,* da so to »skopuhi, smešni v očeh sodobnikov, strahopetci, ki žven-ketaja s ključi, vedno pripravljeni izročiti mes,to Turkom, lastniki ladij, ki opremljajo ti e ladje, v strahu pred krščai.-.i-mi protiturškimi uspehi, koleblji-vi pristaši papeža, ki žive v neprestanem strahu, da jim bo propadel njihov zlatonosen posel, nesposobni in hudobni, kot sodniki nesramni, kratkovidni in surovi, ki se v obsodbah podrejajo nasilnežem in plemstvu.* D*žičeva akcija ni uspela in ni mogla uspeti, Držič pa je hotel to oblast aristokracije zrušiti in zato je iskal pomoči drugje —--odpotoval v Italijo, zaman čakal na Cosimov odgovor in v tem čakanju umrl leta 1567. Zadnja raziskovanja razkrivajo, da je bil Držič proti koncu svojega življenja kaplan beneškega patriarha, ki je bil v ostri opoziciji proti okrepljenim naporom rimskih predstavnikov, da se prekine s svobodoumjem in da se v cerkvi spet uvede o- strost, katere glavni nositelji so bili jezuiti. Bilo je to v obdobju tridentinskega cerkvenega zbora. Svobodoumnim duhovni-kom, ki so živeli v tradicijah renesanse in bili bolj poborniki umetnosti kot vere. bolj posvetni vladarji kot fanatični duhovniki, ni bilo več obstanka. Beg Držiča iz Dubrovnika, njegovo bivanje v Benetkah pri enem izmed takih svobodoljubnih vojvod, vse to nam Držiča prikazuje kot borca proti vsaki reakciji. To so glavni zanesljivi podatki o Držičevem življenju. Ni jih mnogo, vendar se da po njih sklepati, da je bilo Držičevo življenje bogato dogodkov in čustvenega izživljanja. To burno renesančno življenje kipi v njegovih literarnih delih in je dobesedno prepojeno z realistično silo prikazovanja dejavnosti in živih likov, ki so še danes polnokrvni jn polni duha. jU^ototecMca TRST TRG GOLDODI 7 Tel. 23352. 41101 Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kin*. matografskega materiala aparati za mikrofilme, znanstveni aparati, elektronski aparati Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET KMEČKA BANKA GORICA r. z. z o. z. Ulica Morelli 14 Tel. 22-06 T0MAS0 PRI0GLI0 ŠPEDICIJA TRST — TRIESTE Ul. C. Ghega l/III. — Tel. 37-314, 31-291 Tvrdka ustanovljena leta 18113 Destilacija esenc JANOUŠEK TRST — Barkovlje — TRIESTE - Barcola — Telef. 29-963 Lastna proizvodnja In izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov MILAN AMBROŽIČ BleKtro-irtstaiaeijsko pudjetje m 1 KG U V I N A z električnim predmeti; lestenci, štedilniki, peči, pralni stroji, hladit-nikt in vse ostale gospodinjske potrebščine. ULICA MIRAMARE 29 — TELEFON 29-322 TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo ONTAL Contmmtali E X P O R T IZVOZ — UVOZ — TEHNIČNA TRGOVINA LJUBLJANA. BEETHOVNOVA 11-V - JUGOSLAVIJA Phone; 21-319, 23-446, 23-447, 23-448, 23-449 Telegr.: Contal, Ljubljana Telex.: 03-175 P.OJ3.: 251 EXP0RT—IMP0RT: INVESTICIJSKA OPREMA — ELEKTROTEHNIKA — ELEKTRONIKA — AVTOMATIKA — REPRODUKCIJSKI MATERIAL — BIROTEHNIKA - MEHANOGRAFIJ A C0NTAL - CONTINENTAL EXP0RT LJUBLJANA GRUDA- ŽIVINOPROMET Teleprinter: 03-117 POB: 243 Telefoni: Uprava: 22-184 Komerciala: 23-061, 20-547 EXP0RT - IMPORT - LJUBLJANA — TITOVA 19-VII - JUGOSLAVIJA ~ Predstavništvo: Beograd, Karadjordjeva 71 telef.: 21-941 Zagreb, Haulikova 3 telef.: 36-941 IZVAŽA IN UVAŽA: -KLAVNO IN PLEMENSKO ŽIVTNO VSEH VRST IN PASEM: GOVEDO, KONJE, PRAŠIČE, DROBNICO itd. — ŽIVALSKE PROIZVODE: MESO 'v PERUTNINO, JAJCA IN DIVJAČINO, Ml.EČNE IZDELKE - ŽIVINSKO KRMO: SENO, SLA' ITNE ODPADKE, REPNE REZANCE, ŽELOD, DIVJI KOSTANJ in drugo Za podrobnejše informacije se obrnite telefoniino, osebno ali pismeno na naslov Vreme včeraj: najviSja temperatura 27.2, naj nižja 19.9, ob 19. uri 25; vi as e G9 odst., zrafcni tlak 101«.1 pada. veter 3 lom zahodni k, nebo 2/10 poobiačeno. morje mimo. temper atu ha morja 23.5. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 23. junija Kresnica Sonce vzide ob 4,16 in zatone ob 19,58. Dolžina dneva 15.42, Luna vzide ob 6.10 in zatone ob 21,51. Jutri, PONEDELJEK, 24, Junija Janez DAN JUGOSLAVIJE NA TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU Veleposlanik Vejvoda poudaril dobre odnose sodelovanja in sožitja med obema državama Tiskovna konferenca o trgovinski izmenjavi - Sestanek tržaške delegacije Ital. - jug. trgovinske zbornice z jugoslovanskimi gospodarskimi predstavniki - Sprejem na gen. konzulatu SFRJ Veleposlanik SFRJ Vejvoda, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, generalni konzul SFRJ Janhuba in konzul Oluič pred jugoslovanskim paviljonom v palači narodov Današnji jugoslovanski dan na velesejmu se je pričel dopoldne ob H. uri z obiskom uradne jugoslovanske delegacije, ki jo je sprejel ob vhodu na sejem predsednik Suttora skupno z ostalimi člani vodstva velesejma. Jugoslovansko delegacijo so med drugimi sestavljali: veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda, podpredsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole, predsednik Gospodarske zbornice SRS Riko Jerman, podpredsednika Gospodarske zbornice SRS Miran Goslar in dr. Leopold Dolinšek, predstavnik Turistične zveze Jugoslavije v Rimu Marko Šu-puk in številni predstavniki podjetij. Delegacijo so spremljali predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu z generalnim konzulom Rudijem Janhubo, konzuloma Oluičem in Kovačičem in drugimi' funkcionarji. Pred ogledom velesejma so se prisotni gosti, številni tržaški gospodarstveniki in novinarji zbrali na tiskovni konferenci v dvorani velesejemske uprave. Jugoslovanske goste je pozdravil predsednik velesejma Suttora, k; je poudaril dejstvo, da je Jugoslavija prisotna na vseh tržaških velesejmih s pomembnimi razstavami. Nato je spregovoril jugoslovanski veleposlanik Vejvoda, ki je dejal: «2e dalj časa prispeva ta vele sejem k visokim smotrom sodelo vanja in doDrih odnosov med našimi sosednjimi narodi. Dovolite mi, da v zvezi s to manifestacijo medsebojnih interesov, izrazim moje veliko zadovoljstvo s plodnim delom, ki ga o-pravljamo, da bi utrdili odnose med našimi narodi in med bližnjima državama. Ko sem tu v Trstu, blizu meje, moram ugotoviti, da je meja postala živa točka stikov in prijateljstva. Vsako leto prehaja mejo na milijone italijanskih in jugoslovanskih državljanov, ki se poznajo in se zbližujejo in na tak način utrjujejo povezavo ter prispevajo k izboljšanju in utrjevanju skupnih odnosov med našima dvema deželama. Ko to ugotavljam, želim dodati še nekaj besed o pomenu politike dobrega razvoja naših odnosov. Naša politika prijateljstva do Italije in italijanskega ljudstva je izraz vztrajnega zanimanja, je izraz zavesti, da gre za sosedne narode, ki bodo taki ostali in da lahko z dobrimi odnosi predstavljajo primer sodelovanja in sožitja tudi za druge narode ne samo v interesu Italije in Jugoslavije temveč v interesu stabilnih mednarodnih odnosov na temu delu sveta. Ta politika pa spada v okvir politike aktivnega mirnega sodelovanja moje vlade v odnosu do vseh držav in do vseh narodov ne oziraje se na njih ureditev. Z zadovoljstvom ugotavljam, da razvoj odnosov ir, sodelovanja med našima deželama predstavlja primer take politike in potrjuje njeno vrednost*. Prisotni so veleposlanikova izvajanja sprejeli s prisrčnim aplavzom, na kar se je zahvalil predstavnik velesejma dr. Petrucco. V nadaljevanju tiskovne konference je Kralj obrazložil ugoden razvoj lesne trgovine, saj je kontingent za izvoz rezanega lesa v Italijo za letos določen na 300 tisoč ton, narašča pa prav tako za pohištvo do težav zaradi carine. Na vprašanje novinarja je veleposlanik pojasnil, da so sedaj pogajanja za ukinitev takse za vse vrste turističnih viz. Izrazil je prepričanje, da bo mogoče to vprašanje urediti, kar bi seveda pomenilo korak naprej za recipročno ukinitev viz na splošno. Popoldne so se na trgovinski zbornici sestali predstavniki tržaške delegacije Italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice z jugoslovanskimi gospodarskimi predstavniki, s katerimi so govorili o nekaterih konkretnih vprašanjih krajevne trgovinske izmenjave v okviru sejemskega sporazuma Al-oe-Adria in v okviru obeh krajevnih avtonomnih računov. Zvečer je generalni konzul Rudi Janhuba s soprogo priredil na konzulatu tradicionalni sprejem, ki je potekal v prisrčnem prijateljskem vzdušju. Sprejema se je udeležilo izredno visoko število naj višjih oblastvenih, gospodarskih, političnih kulturnih in drugih predstavnikov iz celotne dežele Furlanije — Julijske krajine. Prisoten je bil vladni generalni komisar, župani, prefekti, vojaške in sodne oblasti, krajevni voditelji strank, zastopniki kulturnega življenja obeh narodnosti, predstavniki tiska, radia itd. Na sprejemu je bil prisoten jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda, ostali člani uradne jugoslov. de- trdega lesa in najrazličnejših pol- . legacije, predstavniki podjetij, ki izdelkov kot parketov, furnirjev | razstavljajo na velesejmu in. dru-m podobnega, medtem ko prihaja I ge vidne osebnosti Tiskovna konferenca predstavnikov avstrijskega monopola Avstrijski tobak doma in po svetu Včeraj popoldne je imel namestnik glavnega ravnatelja avstrijskega tobačnega monopola inženir Schramm na tržaškem velesejmu tiskovno konferenco. Najprej je omeniL, da so lani začeli prodajati v Avstriji italijanske cigarete Nazionali Super in Nazio-nali Super Filtro, v Italiji pa avstrijske cigarete Smart in Jon-ny. Glede te prodaje sta se u-pravi avstrijskega in italijanskega monopola že prej sporazumeli. Inž. Schramm je nato poudaril, da gredo cigarete Smart v Avstriji in tudi v drugih državah zelo dobro v prodajo. Čeprav so sorazmerno drage (v Avstriji stane zavojček 9 šilingov), so te cigarete izpodrinile vrsto cigaret «Au-stria 3», ki stanejo samo 5 šilingov. Toda avstrijski monopol teži za tem, da z boljšimi cigaretami nadomešča slabše vrste. V ta namen dela avstrijski monopol tudi mnogo reklame, V Avstriji kadijo največ cigarete, to je 90 odstotkov. Na vsakega prebivalca odpade 1400 cigaret na leto. Nato je prokurator avstrijskega tobačnega monopola dr. Radey navedel nekaj zanimivih podatkov v zvezi s prodajo avstrijskega tobaka. GOSPODARSTVENIKI PRI DR. MAZI! Resen položaj v in predlogi za njegovo pristanišču izboljšanje Na sestanku so omenili tudi potrebo posredovanja pri vladi Včeraj je vladni generalni komisar dr. Mazza sprejel delegacijo, v kateri so bili predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, komendator Giuggia, ki je zastopal brodarje .komendator Wagner za rndustrijce, komendator Vene- zian za trgovce, dr. Gropaiz špediterje in dr. Gambassini lesne trgovce. Delegati so orisali dr. Mazzi tesni položaj v tržaškem pristanišču v zvezi z zvišanjem pristaniških stroškov. Vprašanje je zelo važno za Trst, ki dela predvsem za tuje države, to je za tranzitno trgovino. Slo je za prve stike glede tega vprašanja, katerim bodo sle-dili še novi. Delegati so predložili vladnemu komisarju nekaj konkretnih predlogov, da bi se odstranile razne nevšečnosti ter so zahtevali takojšnje sklepe, ki jih bodo proučili na nadaljnjih sestankih. Omenili so tudi potrebo posredovanja pri vladi v zve. zi z omenjenimi negativnimi či-nitelji, kakor hitro bo začela vlada delovati. Počastitev spomina žrtev v Rižarni Ob obletnici začetka delovanja uničevalnega taborišča v Rižarni bodo danes ob 10.30 organizacije, ki so vključene v Odporniški svet ter druge partizanske organizacije položile vence ob spomeniku v Rižarni in počastile spomin žrtev. Še o overovljenju slovenskih podpisov V zvezi z overovitvijo mojega podpisa, o kateri je že pisal Vaš dnevnik in z odgovorom g. župana na vprašanje socialističnega občinskega svetovalca Pittonija, bi rad podčrtal naslednje: 1. 26. maja in 6. junija sem bil na občinskem uradu v sobi št. 19, da bi overovil podpis pod sloven-skirh tekstom. 2. Navadni postopek zahteva, da stranka v takem primeru vloži pred uradnikom podpisano listino in jo dvigne drugi dan z overovljenim podpisom. 3. Niti uradnica, niti načelnik urada, niti načelnik V. oddelka mi niso sporočili, da nista slučajno prisotna uradnika, ki poznata slovenski jezik (namreč ni bilo to potrebno, ker bi se itak lahko vrnil drugi dan), ampak niso hoteli sprejeti v overovitev mojega podpisa pod slovenskim tekstom. Zato sem moral na lastno pest do občinskega tajnika in n« po nasvetu kogarkoli. 4. Ce sta bila 24. maja uradnika, ki poznata slovenski jezik, slučajno odsotna, ali je mogoče, da se je ta slučaj ponovil 25. maja in 6. ter 7. junija? Pripravljen sem bil vrniti se v urad drugi dan, to je 25. maja, oziroma 7. junija, kar bi to bilo v skladu z normalnim postopkom. Med tem časom bi se po mojem mnenju že vrnila slučajno odsotna uradnika, ki poznata slovenski jezik, in poskrbela za italijanski prevod vloženega teksta. Kajti če ni tako, potem slučajna odsotnost ne bi bila slučajna. IN2. J. PEČENKO Izreden uspeh arhitekta dr. Jagodica Inštitut CNETO (Centro Nazio-r.ale per 1’Edilizia e la Tecniča Ospedaliera) je razpisal državni natečaj za najboljša diplomska dela s področja zdravstvenih u-stanov za vse arhitektonske in gradbene fakultete v Italiji. Na tem natečaju, katerega rezultati so bili pred nekaj dnevi objavljeni, je dr. arh. Dario Jagodic iz Trsta dosegel tretje mesto med konkurenti iz vse države. Svoje delo je dovršil ob priliki nostrificiranja ljubljanske diplome, in sicer na Inštitutu za arhitekturo v Benetkah. Načrt obsega zavod za umsko nerazvite o-'troke od 6. do 16. leta, ki ne morejo obiskovati redne osnovne šole. Na tem zavodu dobivajo tisto stopnjo izobrazbe, ki jo pač lahko dojemajo, poleg tega se v posebnih delavnicah usposobijo za kak lažji poklic in pridejo iz te šole kot začetniki in vajenci. Delo je bilo preštudirano kot lealna možnost zazidave, za kapacitete mesta Trsta: za 50 notranjih in 100 zunanjih učencev. Novo t pri vsem je bila ta, da se v tem načrtu opusti običajna kavarniška oblika ene same stavbe in so vsi potrebni objekti v paviljonskem sistemu sredi zelenih površin. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili sliko načrta dr. arh. Jagodica drugič. Zborovanja RPI KPI prireja naslednja zborova-nja: jutri ob 19. uri na Trgu Gia-lizzole, kjer bo govoril občinski svetovalec Giuseppe Burlo; v torek 25. t.m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19, kjer bo govoril tajnik tržaške fe. deracije KPI Šema. Na teh zborovanjih obravnavajo temo: {(Državi je treba zagotoviti demokratično vlado, ki bo spoštovala izi ’ volitev z dne 28. aprila«. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA 16 mesecev zapora trem goriškim mladeničem Včeraj se je končala obravnava proti 20-letnemu Guidu Ruttarju, 23-letnemu Enzu Mughelliju ter 21-letnemu Sergiu Kersovaniju iz Gorice, ki so bili obtoženi, da so lanskega oktobra dvakrat vdrli v stanovanje 56-letnega Ruggera Fontane, se s silo polastili številnih zavojčkov keksov, banan in bonbonov ter razbijali po lastnikovem stanovanju. Na včerajšnji obravnavi je spregovoril še odv. Pascoli iz Gorice, ki je v bistvu ponovil obrambne teze, ki jih je predvčerajšnjim uporabil odv. Devetag. Porotniki so spoznali vse tri mladeniče za krive ropa in nasilnega vdora ter so jih obsodili na 1 leto, 4 mesece ter 10 dni zapora in 63.000 lir globe. Pomilostili so jim 6 mesecev zapora. Spričo tega bodo prišli na svobodo čez dva ali tri mesece. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V torek, 25. t. m, premiera, v sredo, 26. t. m., v petek, 28. t. m., v soboto, 29. t. m. ponovitve s pričetkom ob 21. uri na STADIONU «PRVI MAJ«, Vrdelska cesta 7 VELIKA PREDSTAVA p’d milen neb’n, ke se kliče LAZ’R S PD KLANCA kamjedja u dvjeh taljih Juo je spisou MARIN DRZIC U’bnuovou juo je duht’r VOJMIL RABADAN na Primorsko pej juo je prenjesou SAMO Jegrajuo: Laz’r s p’d klanca — SANCIN MODEST; Mandaljena, uod Laz’rja žena — SARDOČ MIRA; Katarinca, uod Laz’rja sle-žabenca — RODOŠEK ZLATA; Pedant Griža Driskouca, an profe-šor — RAZTRESEN STANE; Giove, uod Grižata žena — KRALJ VUGA JUSTINA; Leone, an nobil-g’spud ses Trsta — LUKES JOŽKO; Marika, ana starka — NAKRST LELI; Negromant (štre-guon) — MARTINUZZI EDVARD; Kapitan uod guardje — TURK DANILO; An mlad nobil-g’spud ses Trsta — RUSTJA ADRIJAN; Picaferaj, sproulja tudi ledi sp’t — FIŠER JOSIP; Aden, ke se ne zna uod kuod je — KOBAL SILVIJ; jen še duosti druzeh ledi, taku: škaramate, starci, utruoci, aden, ki brusi nuošče jen še aden, ki p’proulja r’zbite luonce jen nase-zadnje še guodci. Se g’di prjed duosti ljeti u našen kraji Za tuo jegruo, ki suo juo naučili SANCIN MODEST jen RUSTJA ADRIJAN jen k’juo je narisou CESAR JOŽE narjedou pej ing. FRANZ ERNEST je zrihtala guante BARTL ALENKA guodbuo narjedou pej VRABEC UBALD Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo zaradi preobsežne scene to delo uprizarjalo samo na stadionu «1. maja« in zato vabi vse cenjeno občinstvo, naj si ogleda to nadvse lepo in zavab-no komedijo v domačem narečju. Da ne bo občinstvo okoliških krajev prikrajšano za to veselo komedijo, smo poskrbeli avtobuse, ki bodo po predstavi v petek 28. t. m. vozili s stadiona skozi KONTOVEL, PROSEK in KRIZ v NABREŽINO, skozi BAZOVICO in PADRICE v TREBČE, skozi RICMANJE, BORŠT in BOLJU-NEC v DOLINO. Prodaja vstopnic: v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter pri Pečar Angeli v Lonjerju, v trgovini jestvin Bandi v Dolini, v trgovini jestvin Drago Žerjal v Boljuncu ,v trgovini jestvin Mirko Hrvatič v Borštu, v gostilni pri Društvu v Ricmanjih, v trafiki Križmančič v Bazovici, v trgovini jestvin Grgič Silvan v Padričah, v gostilni Kralj v Trebčah, v trgovini čevljev Colja na Proseku, v cvetličarni Danila Žerjal v Križu, v pekarni Jazbec v Nabrežini. DIJAŠKE VSTOPNICE SO NA RAZPOLAGO PRI VSEH PREDSTAVAH RAZEN PRI PREMIERI. Včeraj-danes S Jutri ob 12. uri bodo odkrili v palači «Costanzi» reljef kiparja Adriana Albertija, ki prikazuje scene dela v Trstu. MLADINA IZ LONJERJA vabi na ★ ples ki bo danes, 23. In jutri, 24. t. m. od 20. do 24. ure v Lonjerju na dvorišču pri ((Županovih« Igral bo Dolinski kvintet V primeru slabega vremena bo ples odložen na prihodnjo nedeljo. V trgovini VELIAK - ŠPORT v Ul. dellTstria 13 - Tel. 44.237 dobite vso poletno športno opremo: za v hribe, morje in za jezera kopalne obleke — kvalitetno blago. Resna trgovina, ki ima zelo nizke cene. OBIŠČITE NAS 1 .-A $ VLJUDNO VARI SPOŠTOVANO TRŽA- ŠK0 JAVNOST, DA Si OGLEDA PROIZVODE JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU V RAZITA VNEM PROSTORU PALAČE NARODOV IN V LESNEM PA VILJONU ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. junija 1963 se Je v Trstu rodita 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 84-letni Giuseppe Ma-jaricJh, 72-1 el na Maria Kapun por. Bernetti, 71-letna Framcesca Tosca* no por. Pellis, 63-letni- Mlchele Bajat, 59-detni Donato Croeria, 64-let-na Giulla Oblabaii vd. Oralni, 19*1 etui Dario Furl amich, tMebtd France* Sco Batoioh, 85-letna Iirm« H u sz a k vd. Cossutta. OKLICI, študent Enoto Cognito lin gospodinja Mila Marcihesi, podoficir finančne straže in gospodinja Rita Barone, oficir Gaetano Genovese in Fiorella Calussi, trg, zastopnik Olau-dio Carpentieri i,n frizerka Olga Blanco, stražar Michelangelo Comi-r>i in natakarica Eida Grison, uradnik V incenzo Prato in gospodinja Maria Giumimo, .podoficir finančne straže Aindrea .Laneve in učiteljica Luigia Semeraro. uradnik Francesco Sancin in učiteljica Franca Mattiro-h, uradnik Guernino Marcon in gospodinja Bruna Marcon, gradb asistent Giovanni Bognolo in učiteljica Narcisa Vi gon e, mehanik Sergio Flego in sobarica Irene Grahor, zidar Bruno Carlo in uradnica Bruna Krmec, strugar Demetrio Vrabez in Kbe Geppetiti, trg. pomočnik Ubaldo Decesari im tkalka Aurelia Mattio-m, uradnik Alberto Taeoheo im učiteljica Maria Antonietta Fragiaco-mo riKliotetinik Giorgi0 Ramami im bolničarka Graziella Braioo, uradnik Giorg-io Pesel in uradnica Franca Tommasirvi, mehanik Germano Der-schitz in uradnica Maria Alberta Strnile, delavec Ol-iviero Bertuzzi im gospodinja Rosa Mati no, podoficir Luigi Li.ppi in gospodinja Albina Crisman, trgovski potnik Maurizio Ragni in gospodinja Lucia Lakov-cic, pleskar Bruno Secohi in tkalka Giuseppima Nocella uradnik Fabio Valentinu z In uradnica Luciana Mo-setti, karabinjer Egidio EmamueHii in gospodinja Gianna Messina, pomorski kapitan Antonio Morettlni in u-člteljica Albina Agapito de Heide-brunm, delavec Adriano Gridello in delavka Maria Raengo, uradnik Claudih Sossi i,n uradnica Maria Luisa Kjuder, uradnik Bruno Carici an in gospodinja Celestina Starc, uradnik Gualtiero Baccovich in gospodinja Giuliana Caprim, delavec Antonio Reja in gospodinja Lldla Kavallc, tiskar Giuliano Fonda im gospodinja Ondi na Parovel. gradb. izvedenec Giuseppe Palmisano im uradnica Maria Grazia Muscovi, mehanik Claudih Bacilo in gospodinja Anita Ber- il R ARNA — ZLATARNA LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira ur in zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE Poseben popust! nobich, oficir Pastjuale LanceHottl in učiteljica Bruna Podberscik, pomorski kaipitan Luclano Tossutti in kmjiigovodkinja Anita Tamburlimi, u-radmik Fulvio Fiailascihi in gospodinja Grazia Palermo, trgovec Glaudio Taocarl in študentka Dora Vi-ttur, knjigovodja Giovammi Poropat in trg. pomočnica Nedda Gorkič, barist Di-no Gubertini im trg. pomočnica Grazia Ciuffarin, kapitan dolge plovbe Sergio Gregorin in gospodinja Grazieila Vlolat uradnik Alfredo Prico-co in gospodinja Ellisa Sburiati, častnik Paspuale Griffi in uradnica Md-relila Spomza. doktor kemije Fulvio Hiubessa in učiteljica Maria Ramami, mehanik Italo Rebec In delavka Gabnieila Mari« Furlan, uradnik En-zo Gomba In gospodinja Maria Lul-sa Muredda, modelist Pietro Tomšičih im gospodinja Maria Del Santo, trgovec AJdo Daillagiacoma im gospodinja Nives Casarsa, mesar Gnido Bernetti in bolničarka Iolanda Nabergoi, tehnični risar Marino Cian hr: delavka Nives Pupuiin, podčastnik Antonio Ruiggiiero in gospodinja Maria Milone, mehanik Sergio Tonemi in blagajničarka Marta Cri-smani, šofer Ireneo Seherl Im uradnica Luciana Pregara, uradnik Paolo Francesohin In uradnica Gdunia Škerl, mehanik Giulio Burul In trg. pomočnica Adalberta Pascoli, trg. zastopnik Giuseppe Brezigar in trg. pomočnica Noriš Binetti, uradnik Lu-oiamo Runco In gospodinja Gianna Spartano, projektant Luciano Qua-rantotto In uradnica Raffaella Morfini, mehanik Salvatore Cesaria in u rad mii c a Gdovanna Maria Zaccaria, uradnik Marcello Piccinimi in učiteljica Licia Corrado, uradnik Giuseppe Metlica in trgovka Livia Lubardi, šofer Dante Ollvlerl In delavka Edeltraud E h 1 e r, kovač Giovanni Maddalen« in Enrlchetta Formiea, pomorski častnik Roberto Bortoluz-7-i in Helena Vorstenbos, elektrotehnik Giorgio Ive in gospodinja Bene-detta Rebula, mizar Giuseppe Neu-mueller In upokojenka Elena Ma-sutti, univ. študent ,Carlo Milic in gospodinja Giovamna Cassanello. kapitan dolge plovbe Fabio Versa In uradnica Adriana Marini. LEKARNE ODPRTE DANES INAM, Al cedro. Trg Oberdan 2; Clpolta, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. Revoltella 42: Depangher, Ul. S. 2: Marohio, Ul. Ginnastica 44: Al- 1’Angelo d’oro, Ul. s. Pelllco LOTERIJA BARI 51 84 48 9 11 CAGLIARI 63 64 17 60 88 FLORENCA 6 48 72 12 71 GENOVA 78 67 32 64 75 MILAN 8 16 71 51 80 NEAPELJ 23 49 90 84 57 PALERMO 73 2 79 66 59 RIM 90 80 35 3 26 TURIN 77 21 26 54 10 BENETKE 70 54 40 23 30 ENALOTTO X 2 1 2 11 2 2 2 2X2 Osemintridesetim enajsticam gre Šolske prireditve VABILO na razstavo risb in slik učencev slovenskega učiteljišča v Trstu. Razstava je odprta v prostorih učiteljišča (Ulica Caravaggio 4) samo še danes od 8. do 13. ure. Prisrčno vabljeni! Ravnateljstvo Na Industrijski strokovni šoli na Opčinah bo razstava ročnih del in gospodinjskih izdelkov dnaes 23. in jutri 24. junija, od 9. do 13. in od 15. do 20. ure. Ob tej priliki bo danes 23. junija ob 17. uri tudi ponovitev zaključne šolske prireditve. Vabljeni! Ravnateljstvo slovenske industrijske strokovne šole v Dolini! vabi na ogled razstave risb im ročnih del, ki bo danes 23. junija od 9. do 20. ure v šolskih prostorih v Dolini. Osnovna šola v Borštu priredi danes 23. t. m. razstavo ročnih del. Razstava bo odprta o 12. in od 15. do 20. ure. Vabljeni vsi. * * * Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu vabi starše in prijatelje šolske mladine na ogled razstave risb in ročnih del, ki bo odprta danes 23. t. m. na sledečih šolah: Sv. Jakob, Donadoni. Sv. Frančišek, Skedenj in Sv. Ana od 9. do 12. in od 16. do 19. ure Učenci osnovne šol* in gojenci o-1 roškega vrtca pri Sv. Ivanu bodo razstavili svoja dela dne 23. ln 24. od 9. do 12_ in od 15. do 19. ure, dne 25. t.m. od 9. do 12. ure v prostorih telovadnice slovenske šole pri Sv. Ivan u (Ul. Caravaggio 4). Učenci osnovne šoie v Barkovljah bodo razstaviti svoja dela dne 23 in 24. t.m. od 9. do 12. in od 15. do 20. ure v prostorih osnovne šole v Barkovljah. • * • Učenci barkovljanske šole bodo zaključiti šolsko leto s šolsko prireditvijo, ki bo danes 23. t. m. ob 17.30 v Marijinem domu v Barkovljah. Danes 23. t. m. od 9. do 19. ure bo v osnovni šoti v Sempalaju razstava ročniih del učencev. * * * Osnovna šola Gropada Padnlče priredi danes šolsko razstavo ročnih del in risb od 9. do 20. ure. • * * Osnovna šola na Opčinah priredi danes šolsko razstavo ročnih del ln risb od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure. * * * Učenci osnovne šole v Gabrovcu priredijo danes 23 . 6. 1963 razstavo ročnih del. Razstava bo odprta od 3. do 19. ure. VabJjent vsi! Razna obvestila Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo uradovalo od ponedeljka 24.6.1963 dalje po naslednjem urniku: od 8.—14. ure; ob torkih in petkih pa od 8.—14. in od 17. do 18. ure. 3. julija 1963 ob 20. url bo na sedežu v Ul. R. Manna 29 občni zbor Glasbene Matice v Trstu. Priporočamo številno udeležbo. Slovensko planinsko društvo priredi dne 29. ln 30. Junlja Izlet z avtobusom v Kamniško Bistrico ln Logarsko dolino. Vpisovanje v uradnih urah na sedežu v Ul. Geppa 9-2. Prosvetno društvo Andrej Cok na Opčinah priredi v nedeljo 7. iulija izlet na Mangart. Vpisovanje pri Draščkovih. 14. julija bo priredilo Prosvetno društvo uMatjašič« iz Barkovelj izlet k izviru Soče. Odhod ob 4.30. povratek okrog 23. ure. Za Izlet je potrebna propustnlca. Za osebe, ki nimajo prepustnice, a so pripravljene plačati stroške za kolektivni vizum, je možna vključitev v Izlet s skupnim potnim listom. Vpisovanje vsak dan razen nedelje od 20. do 21.30 na sedežu pri Rumeni hiši. Ob povratku se bodo izletniki ustavili za dve uri v Novi Gorici. Odhod bo izpred Rumene hiše. Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. julija 1963 izlet v Gozd Martuljek in v Vintgar. Vpisovanje v prostorih prosvetnega društva, Via di Servola št. 124/1, vsak dan od 20.30 do 21.30 razen ob sobotah in nedeljah. G0MMA PLASTICA Ulica deiristria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA Vam nudi vse hišne potrebščine. torbe. Igrače, lutke, plastiko >-a pode - imitacija parketov. Vse po konkurenčnih cenahl vsaki po 750.700 Mr, a 399 deseticam po 71.400 lir. PRI MAGAZZINI TOLENTINO V ULICI XXX OTTOBRE St. 5 bogata izbira moških srajc — ženskega in moškega perila pletenin — kopalne obleke. NAJBOGATEJŠA IZBIRA NAJNI2JE CENE preden Greste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK PoSljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi t inozemstvo. Telefonirajte na It. 17-838 L 400, V R E v C E vsakovrstne in platno iz jute dobite pri tvrdki: Ugo Margon TRST Ul. Fonderia 10 Telefon 90-720 »r. VRTOVEC JOŽE (jr.) specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobodravniški univerzitetni kliniki v P A D OV I Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci - Ul. Milano Telefon 68-349 Kino Nazionale 15.00 ((Omicidlo a) Grecn Hotel« Kriminalni film. Thcrry Thomas. Arccbaleno 14.30 «Peršeo. tn.vincibik‘» Technicolor. Richard Harrisom. Fenice 15.C0 «1 d;lc gondoiier (Ve nezia 'la tuna e tu>» Eastmancolof. Alberto Sordi, Nino Manfredi. Excelsior 15.00 (čtj delitto di Teresa Desqueyroux» Sami Frey, PtiilipP' No i ret. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.00 «11 giramde truffS' tore« O.W. Ficher, Marianne' Koch- Supercinema 14.30 »Giorno caldo al Paradiso sbow (sexy)» Tecnuiculor, Prepovedano mladini. Alabarda 15.00 ((Mademolselle strip-tease«. Prepovedano mladini. Filodrammatico 14.00 ((Capitan B-lood* Erol Flyn, Olivia De Havilland. Aurcra 15.30 «La srnami a addosso#-Prepovedano mladini Cristatlo 15.00 ((Federico Felllh1 8 1/2» Marcello Mastrnianni, Glav di« Cardinale. Capitol 15.00 «1 misteri di Farlgl* Technicolor. Alain Delom. Garibaldi 14.30 ((Torna a settembrc* Rock Hudson, Gina Loffiobrigida-Technicolor. Massimo 14.30 (rtj c»pltano di ferrM Technicolor. Gustavo Rojo, Barbara Steele. Impero 15.00 «Due settlmame In UnJ altra cittd«. Moderno 14.00 ((Cjuelle due« Andrej' Hepburn. Shirley Mac Laime. Prepovedano mladini. Zadnji diam. Astoria 14.30 «7 spose per 7 f r a telila Technicolor. Astra 15.00 ((Solo sotto le stelle«. Vittorio Venelo 15.30 «11 coltello nel" 1« piaga« Sophia Loren, AntlhonJ Perkims, Prepovedano mladini. Abbazia 15.00 «La viaccias Jean Belmondo, Claudi a Ca rdimate. Prepovedano mladini. Marconi 14.30 na prostem ob 20.1® ((Aiiamo« Technicolor. Sterling Ha.v-dem, Ernest Eorgnime. Ideale 14.00 «iLa logigenda di Robit Hood« Technicolor. Erol Flyn. Skedenj 14.00 «L’aiffittacamere» Jacl< Lemom, Kirn Novak, Fre^ Asitalf4- KINO NA PROSTEM Satellite (Naselje S. Sergio) 203® «Ope ra z ion e sottoveste« Scope coiof* Cary Grawt, Tony Ourtis. Marconi 20.15 foAlamon Teclm’i<:o'l'0,‘> Sterliing Hayden, Ernest Borgnin®- Razstave V prostorih P. d. ((Slavko Škampi le«, Vrdelska cesta 7 bo 24. t. 61- , . — - M. i. - ob 19. uri otvoritev razstave Tonč^ Kolerič. Razstava bo trajala do \ t. m. in bo odprta vsak dan od do 21. ure. i KINO SKEDENJ predvaja danes 23 t. m. ob 14. in zadnja ob 22. uri — Film na prostem: >L’AFFITTACAMERE> (ODDAJALKA SOB) Igrajo: J. Lemmon, K. Novak, F. Astaire V ponedeljek 24. t. m. ob 16. uri ponovitev filma: " " L’AFFITTACAMERE Mali oglasi kopalne OBLEKE, perilo, polet"' bluzice iz pletenine, nogavice ter sezonske artikle za ženske, moške 111 otroke p0 najnižjih cenah v Trs*'1 dobite pri «MAGL1ABELLA» na K°t-zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj K®-rakov od avtobusne postaje. Postr4, ženi boste v vašem Jeziku. POKRIVANJE PODOV ln podi |z plastike, guma, linoleum od 500 l*r dalje, preproge ln plastične prepr®' ge za hodnike vseh vrst. žimnice zS kopanje od 3900 lir dalje, žimnl'' iz platna spremenljive v naslanja® za morje od 5500 lir dalje dobit' pri ((ITALPLAST«, Trst, Trg Osp4-dale 6, tel. 95-919 AUTOFORNITURE CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Fiat menjalniki, amortizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto SLOVENSKA UČITELJICA dobi 1P4' sto vzgojiteljice za 3 in 5 let sta1* deklici. Plača 35.000,— plus hrana ij stanovanje. Ponudbe: Levstik, Hot«1 Bled, Via Stati 1 ia 19, Roma. VAJENKO sprejme takoj krojačni" za dame in gospode. Košuta, Via^ D’Annumzio 11 (v hiši kina Ca-pitoD' LIKARICO in vajenko išče čistllnjj ca Mayer Ul. Martini delila Libeftf št. 15. FANTA za trgovino jestvin išče T3y čar, Biiazza Vico št. 3. VAJENCA ali poldelavko sprejme * službo krojačnica Grilanc, Bazo v K* št. 18. Darovi in prispevki Ob 5. obletnici smrti našega drag4-ga in nepozabnega očeta daruje dfu' žina Brajkovič 3.000 lir za Dijaš^0 Matico. Naznanjamo žalostno vest, da je 22. t. m. nenadoma zapustil D*8 dragi oče in mož Josip Kuret Pogreb dragega pokojnika bo, ponedeljek 24. t. m. ob 18. url 1 hiše žalosti, Log št. 16, na domač' pokopališče Žalujoča žena Antonij4' sinova Josip in Ant«11 ter ostalo sorodstvo XA« VALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali od izgubi naše drage in nepozabne PAVLE PECENIK in Jo spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala pevskemu zboru, ženam za venec ln cvetlice ter vsem onim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči mož JOSIP z družino in ostali sorodniki. Boljunec 23. junija 1963. 5? s s’« Vabilo ljubiteljem planin Slovensko planinsko društvo o-tvarja svojo letno sezono z dvodnevnim izletom 29. in 30. t. m. v Kamniško Bistrico in Logarsko dolino, ki sta izhodišči za vzpone v Kamniških Alpah, obenem pa predstavljata zaradi svoje lepote in zanimivosti privlačni točki tudi za neplanince. Iz Kamniške Bistrice sta moina lepa izleta na Kokrsko sedlo in na Jermanova vrata, kjer stojita lepi planinski koči. Od tod se planinec lahko povzpne na vrhove Kočne, Grintavca, Skute, Brane, Planjave in Ojstrice ter druge manj znane, a zato nič manj zanimive vrhove. Se pred začetkom Logarske doline je znameniti presihajoči studenec Igla. Iz Logarske doline, nad katero se dviga 600-metrska severna stena Ojstrice, ena izmed nirjlepših sten v naših Alpah, vodi lepa pot mimo Slapa pod Rinko (L ogarški šum) na Okrešelj. Tudi tu je prijeten planinski dom in možen je dostop na prej omenjene vrhove. V sami Logarski dolini pa je na izbiro mnogo izletov in sprehodov. Skratka, vsak udeleženec izleta bo prišel na svoj račun, ta viso- Nov poletni kino v naselju San Sergio V preteklih dneh so odprli v naselju San Sergio nov poletni 'lin > na prostem, ki se imenuje «iSatellite». Kino je na zelo lepem kraju in je sodobno urejen ter razpolaga z vsem potrebnim, da se zadovoljijo gledalci. Ima panoramičen kinemaskope zaslon, udobne sedeže, je zavarovan proti vetru, razpolaga s popolno a-kustiko in z barom. Kino je na gričku, oddaljenem okrog 200 m od postaje avtobusa št. 21. Lastniki vozil lahko tudi parkirajo. Tako bo poskrbljeno za letni ki-no tudi na tem področju in vanj bodo lahko zahajali tudi prebi-valci Brega. . , ' OBVESTILO IZLETNIKOM «PO ZELENI ŠTAJERSKI.. Vse izletnike, ki so se vpisali za izlet po zeleni Štajerski, prosimo, da dvignejo vozne listke bodisi na kraju vpisa bodisi v potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4. Posredovanje glede Izjavi deželnega tajništva v zvezi s političnim in Parlamentarni urad tržaške federacije KPI sporoča, da je prof. Udina, ravnatelj za javno vzgojo pri vladnem komisariatu, včeraj sprejel poslanko Marijo Bernetič, ki mu je predočila nekatera vprašanja, ki se tičejo slovenskih šol. Predvsem se je pritožila zaradi zamude pri razdelitvi pomožnih učbenikov učencem V. raz. osnov, šol, kar je povzročilo veliko škodo. Prof. Udina je obljubil, da se bo za stvar pozanimal. Deželno tajništvo KPI sporoča, da so se 22. t.m. sestali v Trstu deželno tajništvo KPI, komunistični parlamentarci iz dežele in tajniki federacij, ki so razpravljali o posledicah hude politične kri- V 10 LETIH V SO VODENJSKI OBČINI Za pooozdovanfe ii Mave naj ni trzava prispevala 137 miliHmov Kakšna dela predvideva okvirni načrt - Učinkovitost nameravanih del odvisna od načina njihovega izvajanja v praksi POLETNI KINO «SATELLITE» BORGO S. SERGIO KINO PROSEK KONTOlEL predvaja danes dne 23. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film: I RIV0LT0SI Dl ALCANT&Rd (Uporniki iz Alcantara) Igrajo: JOSE’ SUAREZ in MARISA DELEŽA ko v gorah drugi pa v prijaznih dolinah. G. M. mili iiilliiiiiiiitiiiiiiiiHlliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111 mili n ii ii minil m im iiiii ii poslanke KPI slovenskih šol in vodstva federacije KPI gospodarskim položajem ze. ki jo je povzročila zavrnitev j KP, da bi upoštevala nedavne volilne izide. Resen gospodarski položaj v deželi, ki se nanaša predvsem na vedno večjo krizo tržaškega prometa, na težave v podjetjih IRI in na globoko krizo kmetijstva zahtevajo takšno vlado, ki ne bo slonela na premagani Morovi platformi, kakor tudi ne na tako imenovani »poslovni« vladi, ki prikriva usmeritev v desno, kar je v kričečem protislovju z volilnimi rezultati od 28. aprila. Zato je treba sestaviti takšno vlado, ki bo uresničila ukrepe v korist dežele, da se prepreči nadaljnje upadanje gospodarstva. V sporočilu deželnega tajništva je rečeno, da mora novi parlament najprej poskrbeti za izvolitev deželnega sveta, da bo lahko,, uresničena deželna avtonomija. Da flo tega še ni prišlo, je kriva ICD, ki še vedno zavlačuje rešitev tega vprašan.ia. Deželno tajništvo, federacije in parlamentarci KPI pozivajo vse organizacije stranke, naj se odločno zavzemajo za utrditev in razširitev delavskih vrst in ljudskih množic, ki so začele tudi pri nas odločno reagirati na nevzdržno stanje. Z enotnostjo komunistov, socialistov in levih laičnih ter katoličnih sil se lahko prepreči beden poizkus, da bi se življenje v državi vrnilo nazaj, hkrati .pa se lahko pripomore za demokratično rešitev krize in za sestavo takšne vlade, ki bo vodila politiko miru, gospodarskega in socialnega napredka, izvajala .republiško ustavo in spoštovala volilne izide od 28. aprila, ki so jasno nakazali pot, .da je treba kreniti v levo. . ■ Dan prej pa se je sestal Izvršni odbor tržaške federacije KPI, ki je tudi razpravljal o tem vprašanju in sprejel resolucijo, ki se nanaša nanj. — ob začetku avtobusa št. 21 predvaja danes 23. t. m. ob 20.30 uri • ponovitev prvega dejanja -briljantni barvni film: 0PERAZI0NE SOTTO VESTE Igrajo: C. GRANT T. CURTIS A. 0’CONNEL Te dni zapade 15-dnevni rok za ogled 'Kopije elaborata, ki jo ima na vpogled pokrajinsko gozdno nadzorništvo v Gorici in ki prikazuje načrt za javna dela na goriškem področju Krasa s prispevkom države, ki bi jih even- tualno lahko izvedli v prihodnjih desetih letih. Med tremi občinami, ki spadajo v celoti pod to področje, je poleg Doberdoba in Zagraja tudi občina Sovodnje. Po tem elaboratu je predvideno, da bi na področju sovodenj-ske občine v prihodnjih desetih letih lahko izvedli za okrog 205 milijonov lir raznih izboljševalcih del in naj bi od tega prispevala država 137.8 milijona lir. Za razna pogozdovalna dela v tej občini je v načrtu določenih 44 milijonov lir. Ta dela se izvajajo v celoti na stroške države. Za ceste in poti je določenih 37 milijonov, od katerih bi država prispevala 92 odnosno 75 odst. S 50-odst. državnim prispevkom naj bi izvedli izboljšave travnikov m pašhikov in naj bi v ta namen potrošili 108.5 milijona lir. S'soro 18 milijonov pa je predvidenih izdatkov za nakup plemenske živine in izbranega semenja kmetovalcev sovodenjske občine. To je seveda okvirni načrt za razna izboljševalna dela, pri katerih pa bodo morali sodelovati tudi občani, ki bodo hoteli izboljšati svojo posest, ali pa občinska tfprsfva, kacfar. gre; za občinske ceste. Prizadeti bodo morali predložiti načrt del, ki jih nameravajo izvesti in zaprositi zn odgoz tarjajoči državni prispevek. Kar se pogozdovanja tiče, ki gre v celoti v breme države, ja Himna ob 20.30 uri na prostem film: mm m Mladini filma: KINO «1RIS» PROSEK predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri Cinemascope Technicolor film: LA BATTAGLIA Dl ALAMO (Bitka pri Alamu) Največji ameriški film Igrajo: JOHN WAYNE, RICHARD WYDMARK in LINDA CRISTAL KINO «BELVEDERE» NA OPČINAH Danes, 23. t. m. ob 15. uri zabavni film v technicolor ju: «Appuntamento in riviera» (Sestanek na obali) TONI RENIS in MINA <35>XviSTA-- TRST - UL. ČAROM. 15 Tel. 29-656 BoRata izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal In po. trebščin za višje šole, tuplome. rov in fotografskega materiala. 20 milijonov lir za izboljšanje zanemarjenih gozdov na površini 50 hektarov ter 24 milijonov 'za 60 ha z drevesi zasajenih pašnikov. Tako torej načrt. Njegova ju.’ činkovitost in korist pa bo seveda odvisna od načina, kako ga bodo v praksi izvajali. Občani in, tudi občinska uprava bi s svoje strani imeli predloge za razna izboljševalna dela, pri katerih je za izvedbo potrebna pomoč države. Eden takih načrtov predvideva tudi namakalni sistem z razpršilci, za katerega bi lahko črpali vodo iz Vipave in namakali bližnja peščena polja, ki zelo tr-Dijo zaradi suše v poletnih mesecih, Vsekakor je tu potrebno tesno sodelovanje z občinsko, u-pravo in prizadetimi posamezniki, čc hočemo, da se bo dosegla čim večja korist od nameravanih investicij in da se bodo čim bolje izkoristili vsi razpoložljivi kompleksi tudi na peščenem ravninskem ali skalnatem kraškem področju. Razstava šolskih risb strokovne šole V torek 25. junija se zaključi razstava risb dijakov slovenske trgov- ske strokovne šole v Ul. Croce. Ob otvoritvi je gospod ravnatelj nagradil najboljše risarje. Za akvarele so prejeli priznanje Gabrijel Peric, iz I. razreda ter Lilijana Koren in Ivica Curcio iz II. razreda. Za geometrične risbe pa je nagradil Davida Briška iz II. razreda. Razstava je v učilnici v II nadstropju in je odprta od 10. do 12. ure. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor pri go-riški prefekturi je na svoj zadnji seji odobril med drugim tudi naslednje sklepe: DOBERDOB: Pristojbine za trošarino 1963. ŠTEVERJAN: Poverilo pobiranja trošarine podjetju Bozzini Si Gion-Chetti za dobo od 1963 do 1967. GORICA' Načrt za kanalizacijo v ulicah Blaserna, Cravos, Toscolano, Scuola agraria. STARANCAN: Posebna doklada župniku za 1963 — Isto za ECA za dom onemoglih — Najetje posojila 7,5 milijona lir pri državni blagajni — Prispevek upravitelju telefonske govorilnice za nočno službo. KRMIN: Mesečna nagrada tajniku vodovodnega konzorcija. Z OSLAVJA Po prepiru poravnava Pred goriikim okrajnim sodnikom sta pri zadnji razpravi imela končni obračun tudi dva domačina z Oslavja. Alojz Dornik iz Ul. Ossario 18 je namreč vložil tožbo proti gostilničarju Jožefu Bensi iz Ul. Dosso del Bo-siaco 21. V obtožnici je rečeno, da je Bensa dne 20. marca letos okrog 1. ure po polnoči prišel na dvorišče Dornikove domačije brez njegovega dovoljenja ter da mu je tam grozil in ga zmerjal. Očividno pa sta se oba soseda od takrat pa do razprave zopet pobotala, ker je Dornik med tem umaknil tožbo in je torej sodnik ustavil postopek proti Bensi. Pač pa je obsodil Dornika na plačilo sodnih stroškov. GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA Stavka tekstilcev v Podgori in Renkah ter izdelovalcev s ntetičnih vlaken Spontana stavka druge izmene je v petek trajala od 18. do 22. ure Stavkovno gibanje, ki ga je v petek popoldne začela druga izmena, je trajalo od 18. do 22. ure. Kakor smo že včeraj na kratko poročali v našem listu, so delavke spontano zapustile delovna mesta ter se v velikem številu zbrale na tovarniškem dvorišču, pred vhodom v tov,arno ter v Ul. Cotonificio v Pod-gori. S tem svojim dejanjem so demonstrativno pokazale ogorčenje zaradi zavlačevanja pogajanj med ravnateljstvom in sindikalnimi organizacijami. Velika večina delavk je že pred 22. Uro šla domov. Mladeniči, ki delajo ponoči, so prišli v tovarno nekaj pred 22. uro in delali vso noč. Tako se je pomiri--to dokaj napeto vzdušje, ki bi prav lahko dovedlo do huj ih oblik špara. Pripominjamo naj, da je prav včerajšnja popoldanska izmena dala lansko leto pobudo za zasedbo tovarne, ker delodajalec ni hotel sprejeti zahtev svojih delavk. Organizirano stavkovno gibanje se bo začelo jutri 24. junija. Trajalo bo toliko časa, dokler ne bo Tognello pristal na pogajanja in "nreiel zahtev, za katere se vodi borba že več tednov. Stavkali pa bodo tudi delavci oddelka za sintetična vlakna, ker ni mogoče najti rešitve med zahtevami delavcev in ponudbo delodajal- cev o mezdnih poviških. Delavci zahtevajo, naj se mezda zviša za 15 lir na uro, ravnateljstvo pa ponuja samo 12 lir. Stavka v iifioe-co» se bo začela danes ob 14. url ir. bo trajala 48 ur. Na delu se je ponesrečil Včeraj zjutraj okrog 8.30 je prišel v gori, ko civilno bolnUnieo po pomoč 31-letni Gilberto Ceppi iz Loreta, ki je zaooslen pri podjetju SICALP v Gorici. Ceppi si je namreč, na delu zlomil desno roko v zapestju. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. določenih za Sovodnje v načrtu tl a je vložil priziv proti dekretu r Carici VERDI. 14.30: «La smania addosso«, Vittorio Gassman in L. Stroy-berg. Italijanski čmobeli film Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 14.30: «Che fine ha fatto baby Jane?», B. Davis in J. Craw-ford. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 15.30: «La grande attra-zione«, N. Kwan in P. Boone. A meriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. »■in.....Hlinim..Hlinili.iinniii.hiiuuiiihhhihi.iiiiiii................................................. ppNTRAl E 15 00' «Tarzan in In dlan, J. Mahoney in M. Danasi-ni. Zadnja predstava ob 21.30. v Tržiču NAZIONALE. «Le tre spade di Zorroii, Michaela Vood in Franco Fantasia. Barvni film. EXCELSIOR. «L’uomo che sapeva troppoii, James Stewart in Doris Day. Crnobel ifjlm v režiji Alfreda Hitchcocka AZZURRO. «Lo smemorato di Col-legno», Toth, Nino Taranto, E. Macario in Yvonne Šanson. PRINCIPE. «L’attico», Daniela Roc-ca, Thomas William in Philippe Teroy. • Ronkah RIO. iiUna domenica d’estate», Ugo Tognazzi in Raimondo Vianello EXCELSIOR. «Marco Polo«, Camil-lo Pilotto in Pierre Cressoy. Vloga na državni svet proti gradnji železniške proge Krinin-Zagraj Dr. Siinonrlli iz Krmina sodi, da skrajšanje pr< ge Tržič. Trst samo za 6 km ne more doprinesti otipljivih koristi prevozniškim storitvam Prof. Felice Simonetti iz Krmi- ministra za tavna dela, da' se zgradi železniška proga med Kr-minom in Zagrajeni, ki naj bi skrajšala za šest in pol kilometra železniško progo Trbiž-Trst. Priziv je poslal ministrskemu svetu, prav tako pa soriškemu prefektu, v katerem ga poziva, naj ne iz la dekleta o začetku gradbenih del. Dr. Simonetti trdi v svojem prizivu, da minister za javna dela ni predložil dekreta v odobritev parlamentu in je zaradi tega brez pravne podlage. Leta 1958 so se pristojni krogi na moč ogrevali, da bi zgradili železniško orojo med S. Giovanmjem ob Nadiži in Zagrajem. Ta zveza bi skrajšala progo za okoli enajst kilometrov in bi stala samo 3,3 milijarde lir. Lansko leto so sprejeli dekret o varianti b' rmin-Zagraj, ki bi skrajšala progo samo za kakšnih šest kilometrov, stala pa bi neprimerno več: okoli 4 milijarde lir, morda pa še več. Izgradnja tako dragega objekta je postala nesmiseina od tistega trenutka dalje, ko je Trst uvedel posebno jadransko tarifo, ki je za kakšnih 35 odst. manjša od tarif, ki jih prakticirajo Benstke in druga italijanska pristanišča. S takšno uslugo, ki se nudi od-pošiljatelju blaga v smeri proti Trstu, se skoraj v celoti odpravijo koristi, ki bi jih lahko predstav- SOBOTA, 22. JUNIJA 1963 Radio Trst A 8,00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske narodne; 10.00: Maša, nato Orkester Telefunken; 11.15: Hvaležna ribica«, pravljica; nato Harmonikar Maurioe Larcange; 12.00: Slovenska nabožna pesem; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo. kdaj, zakaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45: Kvintet Avsenik; 15.10: Portret v miniaturi; 15,30: Popoldanski koncert; 17,00: «Vzorni milijonar)). Novela Oscarja Wildea; 17.35: Plesna čajanka; 18.30; Obisk v naši diskoteki; 19,15: Nedeljski vestnik: 19.30: Melodije Iz revij; 20.00: Šport; 20.30: Solisti z orkestrira; 21,00: Iz slovenske folklore; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Ples; 23.00: Vokalna glasba. 9,30: Kmetijska oddaja; 12.00: Plošče; 14.00: «E1 Campanon«. ni mi opernimi pevci; 15.15: Zabavni orkester Mantovani; 15.30: Danes popoldne; 19.05; Glasbene razglednice; 20.00: Dekliški pevski zor RTV Ljubljana; 20.40: Orkester Bela Sanders; 20.50: Športna ja za ženske; 10.00: Glasbeni lete- Skladate^ Peter fti krožnik: 10.35: Glasba za nraz- Čajkovski, 22 15. Skupni pro- Radijska križanka; 22.00: Luči ra sence; 22.15: Lallojeva Španska simfonija. II. program 7.45: Jutranja glasba; 9.00; Odda- Koper 6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba: 8.00: Prenos RL; 8.40: Domače viže; 9,00: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Zbor «Kras» iz Dola-Poljan; 10.0C: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: Reportaža «Podvodni ribolovu; 11,30: Ruske narodne pesmi; 12.10 in 12.50; Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Domače pesmi; 16.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Rudi Rlsavy; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja: 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Ital. pesmi In plesi; 8.30: Kmetijska oddaja; 9,10: Nabožna glasba; 11.00: Za sam orkester; 11,25: Roditeljski krožek; 14,00: Čajkovski ra Rimski-Korzakov: 14.30 In 15.20: Glasba pod vedrim nebom; 16.30: Donizettijeva opera . «Ljubavni napoj«; 18.25: Plesna glasba; 19.15: Športni dnevnik; 20.25: D. du Mau-rier: «Moja sestrična Rahela«; 21.00: 6t krožnik; 10,35: Glasba za praznični dan; 12.00: Plošče tedna; 14.30: Teden aktualnosti v svetuj 15.00: Glasbena prizma; 15.15: Oddaja za avtomobiliste; 16.00: Touir de Fram.e; 16.45: Glasba In šport; 18.50: Vaši izbranci; 19,50: Tour de France; 20,00: Srečanje med notami; 20.35: Sama glasba; 21.00: Športna nedelja; 21.35: Italijanska pomlad. III. program 17.05: Garcia Lorca: «Nozze dl sangue«; 19.00: Somisove in Torel-lijeve skladbe; 19.15: Severnoameriška kultura; 19.30: Vsakovečrm koncert; 21.20: Rimski-Korzakov: «lvan Grozni«. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.00; Mladinska radijska igra; 3.42: Najboljši pevski zbori na festivalu v Celju; 9.05: mmmmmmmmm Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih strojev elektrogospodinjbkih predmetov Hadie TREVISAN Trst, Via S. Nicolo 21, tel, 24-018 ^ppravila; Via Delle Milizie 3 telefon štev. j^opra izie 8 I 76-276 I gram JRT; 23.05: Zaplešimo. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 11,30: Nabožna oddaja; 16.15; Kolesarske dirke; 17.30; Program za najmlaj še; 19,00: Dnevnik; 19.15: TV priredba: Dom poročencev; 19.40: Ve čer s Connie Francis; 20.15: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21,05: Verdi: »Luisa Mueller«; 23.10: Športna nedelja In Dnevnik. DRUGI KANAL 18.00: Bernard Schavv-Paola OJet-ti: «L’uomo del destino«; 19.35: Ro-tocalchi in poltrona; 21.05: Dnev mk; 21,15: Glasbeni variete; 22,30: Šport. Ponedeljek, 24. junija 1963. 18.00: Program za najmlajše: 19.00: Dnevnik; 19.15: Glasbeni car-net; 20.00: Spori; 20.30: Dnevnik; 21.03: TV tednik; 22.05; Komični program; 22.35: Simfonični kon- cert; 23.05: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21,15: Masstmo Dursi: Zločin na Krfu; 23,10: Mednarodna razstava elektroknike; 23.35: Spori. Jug. televizija 10.00: Kmetijska oddaja; 15,15: Prenos športnega dogodka; 19,30: Modna revija v Pulju; 20.00: TV dnevnik; 20.45: Vojna in mir — Italijanski umetniški film; 22,15: Poročila. Ponedeljek, 24. Junija 1963. ljalo skrajšanje proge za 6 kilometrov. Seveda pa bi ugodnosti v smeri proti Trstu še vedno veljale, če ne bi Javna skladišča zvišala svojih tarif, ki popolnoma, in to že vnaprej, zmanjšujejo minimalne koristi, ki bi nastale pri prevozu po skrajšani progi. Mimo tega m mogoče prezreti še druge nadvse važne okoliščine, da bi izgradnja takšne železniške povezave odrezala Gorico, ki bi uti pela precejšnjo škodo materialnega pa tudi psihološkega značaja. Nadalje obstajajo glede prevozov še druga vprašanja, ki terjajo nujne rešitve. Na prevoze strokovnjaki danes gledajo z drugega zornega kota. Tržaške železniške naprave navzlic svoji obsežnosti in zmogljivosti ne morejo ustreči širšim interesom prevozništva, ki vedno bolj stopajo v ospredje v naši pokrajini. Govori se že, o potrebi štirih ranžirnih postaj, ki naj bi bile nekje severno od Vidma, da bi služile tudi prevozom, namenjenim v Benetke. Ena izmed takšnih postaj naj bi bila v Krminu. Druga pa nekje v bližini Sovodenj pri Gorici. Predlog je popolnoma na mestu, posebno če upoštevamo, da se Genova zavzema za dve ranžirni postaji v režimu proste cone nekje v Švici. Dr. Simonetti se nadalje upira izgradnji železniške proge tudi zaradi tega, ker bi bila kakšnih šest metrov dvignjena nad furlansko ravnino ni bi prerezala go-riško pokrajino na dvoje. Nasip, dolg kakšnih šest kilometrov, hi resno oškodoval dohode v Krmin in v Gorico. Po končni sodbi strokovnjaka bi bila največja napaka, če bi štiri milijarde lir potrošili za izgradnjo železniške zveze med Krminom in Zagrajem, ko pa bi jih lahko koristno porabili za druge objekte javnega značaja. Pasja razstava na otroškem igrišču Danes z začetkom ob 9. uri bodo odprli V. mednarodno razstavo psov na otroškem igrišču v dolini Koma v Gorici. Razstavljenih bo 262 psov raznih ras, od tega 79 iz inozemstva, povečini iz Avstrije, nekaj pa tudi iz Nemčije, Holandske, Francije in Jugoslavije. 183 psov Je iz rožnih predelov Italije, od tega 26 pa iz goriške pokrajine Najboljše pse bodo označili s posebnimi značkami, da jih bo lahko ocenilo tudi občinstvo. Razdelili bodo tudi 42 nagrad. Psi bodo prebivali v pripravljenih pesjakih že od 8. ure dalje, za občinstvo pa bo razstava odprta neprekinjeno od 9. do 18. ure. Vhod na razstavišče je iz Ul. Brass in iz Drevoreda XX septembra blizu teniškega igrišča. Vstopnina znaša za odrasle 200, za otroke in vojake pa 100 lir. Izlet štandreških otrok v frst dne LJ. junija Otroški pevski zbor prosvetnega društva »Oton Zupančič* iz Stan-dreža, ki ga vodi pevovodja Franc Lupin, bo odšel v soboto 29. junija na enodnevni izlet v Trst, kjer bo zjutraj okoli 9. ure pel na tržaškem slovenskem radiu. Otroci si bodo ob tej priliki ogledali tiskarno v Ui. Monteechi, kjer se tiska Primorski dnevnik, popoldne pa bodo odšli še na velesejem. Avtobus bo odpeljal izletnike s štandreškega trga ob 8 uri. Ker je na razpolagu še nekaj prostorov v avtobusu, bo Franc Lupin sprejemal prijave za izlet, dokler avtobus ne. bo popolnoma zaseden. Povratek iz Trsta je predviden v poznih popoldanskih urah. Danes v Doberdobu šolska prireditev Danes ob 17.30 bo v občinski dvorani v Doberdobu zaklju.na prireditev, ki ;o pripravijo otroci vaške osnovne šole ob sodelovanju učiteljev. Učenci vabijo svoje starše in prijatelje, da jih pridejo pogledat, kakšno presenečenje so jim pripravili. V SFRJ je mogoče nesti največ 3.000 dinarjev Carinske oblasti v Jugoslaviji so izdale nove predpise o uvozu tuje valute. Italijanski državljani, ki so v posesti potnega lista, lahko prinesejo v Jugoslavijo 3.000 dinarjev v bankovcih po 100 lir. Ob izstopu ne smejo imeti pri sebi več kot 1.500 dinarjev, prav tako v bankovcih, ki ne smejo presegati vrednost sto din. DEŽURNA lekarna Danes ves dan In ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Ul. Raštel št. 26, tel 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 29 stopinj ob 13. uri, najnižjo 15,6 stopinje ob 4.. Povprečne dnevne vlage je bilo 74 odstotkov. Včeraj-danes IZ PEVME Naši poslušalci čestitajo; 10.00: i Se pomnite, tovar.ši-; 10.30: Trije glasbeni pejsaži; 11.30: Nedeljska 19.30: Mali strahovi; 20,00: TV reportaža; 11.50: Tisoč taktov; dnevnik; 20.30: Tedenski športni 12,05: Naši poslušalci čestitajo; pregled; 20.45: Drama, nagrajena 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo r.a tekmovanju radijske in TV dra- vas; 14,00: Koncert; 14,10: S slav- me v Ljubljani; 21.45: Poročila. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Zamašen odločni kanal 2e večkrat smo poročali, kako je ob večjem deževju zlasti v jeseni in spomladi voda udirala v nižje ležeče hiše blizu vaškega pokopali šča. Ponekod je precej visoko poplavila stanovanjske prostore in napravila stanovalcem občutno škodo. Vzrok za to je v odtočnem kanalu za pokopališčem. Ko so ga izkopali in po njem odvajali vodo v Sočo, je bilo kar dobro in tudi na pokopališču se je to poznalo. Toda ta kanal je že dalj časa tako zapolnjen z raznim materialom, da ne služi več svojemu namenu in kvečjemu še ovira odtok vode. Sedaj, ko smo sredi poletja in verjetno nekaj časa ne bo večjih nalivov, to še ni tako veliko zlo. Pač pa bo križ v jeseni in zato bi se morali tisti, ki imajo za to dolžnost, pobrigati in poskrebti, da se odtoči kanal očisti in omogoči normalen odtok vode v Sočo. Sele potem bodo prebivalci spodnjega dela Pevme lahko brez skrbi spali. Slovensko gledališče V Trstu priredi v sredo 26. junija s pričetkom ob 21. un na letnem .pr.jču na stadionu Prvi maj na Vrdelski cesti igro Marina Oriiča v primorskem narečju K SPD KLAAK As (Tripče de Utolče) Na to prireditev bo peljal auiobus izpred kavarne Bratuš v Gorici v sredo 26. junija ob 19.4S Vožnja tn vstopnina 200 lir. Vpisuje SPZ v Gorici, Ul. Ascol: I, tel, 24-95, najkasneje do ponedeljka 24. junija zvečer. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 16. do 22. junija se je v go-riški občini rodilo 31 otrok, umrlo je 9 oseb, poročil se je en par, oklicev pa je bilo 12. ROJSTVA: Riccardo Brandolinl, Elena Russo, Patrizio Biessan, Roberto Caporale, Agnese Ughi, Anto-nietta Losco, Alberto Barletta, Gio-vanni Brumat, Antonella Duri, Mi-rella Marcon, Cristina Lulli, Laura Lippi, Fabiana Grabelj, Massimilia-no Tosatto, Massimo Pettarin, Fa-bio Fontanot, Flavio Simonit, Maria Manariti, Roberto Delpin, Ida Da-miani, Roberto Bon, Alvise De Car-lo, Clelia Dorni, Andrea Musig, Gianlranco Simonit, Marina Simonit, Franco Dottori, Stefano Sant, Alessandro Spessot, Donatella De Rocco, Antonella Bellanca. SMRTI: upokojenka 73-letna An-na Strgar, mehanični vajenec 18-letni Nicolb Strgar, mizar 49-letni Erminio Severin, delavec 21-letni Bruno Rojc, upokojenec ra-letni Do-menico Bergamasco, gospodinja 73-letna Caterina Cecotti, por. Cranz, gospodinja 82-letna Helena Cej, vd. Komel, 72-letna Angelica Zanetti, vd. Blasizza. POROKE: trgovski zastopnik Fla-viano Collavini in uradnica Nive» Rigato. OKLICI; tehnični risar Giulio Maggio in mehanografka Christiane Chepied, kovač Giovanni Maddale-na in Enrichetta Formica, mizar Antonio Tjeslnski in tekstilna delavka Maria Cermeli, tekstilni delavec Claudio de Comelli in delavka Livia Luisa, uradnik dr Alfonso Vuolo in uradnica Lucia Cristiani-ni, brigadir finančne straže Antonio Antonellini in gospodinja Minam Gottard. gradbeni asistent Giovanni Bognolo in učiteljica Narcisa Vigone, hidravlik Giuseppino Lestani in tekstilka Bruna Simčič, zlatar Gerardo Ziani in tekstilka Anna Jerončič, trgovec Riccardo Le-ghissa in uradnica Vitalina Koder-maz, delavec Bernardo Antoni in tekstilka Claudia Hvala, uradnik Francesco Sancin in profesorica Franca Mattiroli. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam kakorkoli stali ob strani ob bridki izgubi naše drage mame in sestre Helene Komel roj. Cej Posebna zahvala pevcem, pevovodju Doriju Klavčlču, gg. duhov nikom, Prosvetni zvezi in zboroma s Travnika ter Dola-Poljan za vence. Žalujoči družini KOMEL - CEJ Gorica, dne 23. junija 1963. PnmofšTcI "N Zahtevajte katalog naših proizvodov! proizvaja z Surovo železo: belo, sivo, hematitno in specialnih kvalitet Z SM jekla: kvalitetna ogljikova, plemenita ogljikova, kvalitetna nizko legirana, plemenita nizko legirana in jekla za vzmeti vseh vrst Z Vsa prednja jekla izdelujemo v toplo valjanih profilih: okroglo, kvadratno, 6 in 8-oglato, ploščato, specialne profile po posebnih naročilih Z Litoželezne valje: za potrebe črne in barvaste metalurgije, industrijo gume, papirja in mlinsko industrijo Z Kokile: vseh vrst in teže Z Litoželezne vodovodne cevi Z Cevovode za ladjedelništvo -tankerje Z Strojno litino do kosovne teže 15 ton v vseh kvalitetah po JUS, modificirano litino, nodularno KGR litino, ki se odlikuje z zelo visokimi mehanskimi kvalitetami, ognjeodporno in proti kislinam odporno litino g Samotni material: opeko standardnih oblik in oblik po zahtevah naročnikov ter malto v kvalitetah SK 34 in več. :::::::::::::: j::::::::: E X P O RT IMPORT UMAG (ISTRA) JUGOSLAVIJA Telef. št. 17, 21, 39 in 59; Telegrami; INTERCOMMERCE UMAG; Telex; 025-33 . » - 15 < Itco1 tcga F° Predstavništva: BEOGRAD: v vipavi se priporoča BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru HOTEL «JEL0VICA> ■ BLED - TEL. 316 GRAND HOTEL TOPLICE BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene PARK HOTEL ■ BLED Telef. 284, 338 - 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» - Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono. Hote! «KRIM» - Bled Telef. 415 in 419 - še tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi in tujimi jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe. ☆ PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA, nudi udobne sobe po zmernih cenah. Prvorazredna kuhinja * Ples v četrtek, Ples vsak dan razen ponedeljka. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA, Miklošičeva št. 1 Tel. 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk HOTEl ,,SLOr LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluee, ki Jih riti. dlmo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hlad-runu In toplimi malicami, kosilom ln večerjo lz domačih specialitet tx> zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč, v moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon 20-641-44. Obiščite znana zdravilišča v Sloveniji CT ATIM A „,-1--1 I_1 „_1 ROGAŠKA SLATINA — zdravi bolezni želodca in prebavil DOBRNA — zdravi ženske bolezni LAŠKO — specialno za rehabilitacijo invalidov Informacije pri Turističnih uradih ali upravah zdravilišč omenjenih krajev. Cena pensiona 1800-2400 dinarjev. «AVTOPROMET> - Gorica nudi potnikom ln turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. i:::::::::!:::::::::!:!:!!:!!:!!::: K Sf ( L ll H tei L H::::::!::::::::::::: i::::::: MILKO SKR A P DNEVNIK IZ FAŠISTIČNIH ZAPOROV ,od drugih povsem ločeno kuhinjo, ker njim — upravi kaznilnice — kakor sem jim že večkrat dejal, ne zaupamo več, ker nam hrano enostavno kradejo. Skoro sem vpil, ko sem ves razvnet trdil, da so nas fašisti osleparili za vse že v Julijski krajini, pozneje v Sloveniji in sedaj tudi tu v kaznilnici sami. In tako kakor mi, da so bili opeharjeni še vsi, ki so kdajkoli imeli z njimi opravka Zahtevam, sem v razburjenju vpil in dajal še z gestami poudarka, da se nam pravkar priznana pravica ne prekliče in da se naše pravice spoštujejo! Direktor, preiskovalni sodnik in poveljnik straže so gladko vse požrli, še več, sodnik je začel še glasno pritrjevati mojim besedam. Mislim, da mi je ta dogodek najboljši dokaz, da je fašitična Italija v popolnem razsulu, kajti samo v malo drugačnih razmerah, bi bil tak naš nastop za obzidjem kaznilnice lahko marsikoga stal glavo. bavljati na težo neglede na kose, ostaja zato precej kosov kruha, ki ga v kuhinji zrežemo na koščke. Te oparimo z vročo vodo in ga razdelimo kot dodatni obrok hrane. To je šteka ali popara. Seveda te popare ni dovolj za ves kolektiv, zato smo sklenili razdeljevati jo izmenoma, tako da v presledku treh dni pridejo na vrsto vsi tovariši kolektiva. kaznilnice tobaka za več deset tisoč lir, da ga tako za nas enostavno ni. Ko so kriminalci opazili to naše veliko izboljšanje v prehrani, je prišlo do viharnih protestov in videti je bilo že, da pride do pravcatega upora. Vsepovsod so zahtevali, da kuhajo tudi za nje «1 slavi*. Pazniki so ves ta že očitni upor dušili z vso strogostjo, toda opaziti je bilo, da njihovo nastopanje proti kaznjencem ni več tako samozavestno in da je polno zaskrbljenosti zaradi čedalje bolj nevšečnega razvoja, ki ga je zavzelo gibanje kriminalcev. Od kar smo v borbi z upravo za izboljšanje življenjskih razmer zmagali, se je marsikomu razvezal jezik. Kdor kaj ve ta govori Tako vedo veliko povedati nekateri pazniki in mnogi kriminalci, ki kdove iz kakšnega razloga svobodno krožijo po kaznilnici. Ne da bi jih karkoli vprašal, pridejo k meni ter mi pripovedujejo o čudovitih dogodkih, ki se razvijajo za temi zidovi. Ce bom imel čas, jih bom zapisat ker so vredni, da ne gredo v pozabo. če bi se izkazalo to za težavno, pa naj bi poskusili čez nekaj se pa izkazalo to za težavno, pa naj bi poskusili čez nekaj časa z ločenim kuhanjem. Vse njegove pomisleke in trditve sem skušal pobijati sproti, vendar pa sem le težko prišel do besede, kajti, ko je nehal govoriti direktor, je takoj povzel besedo preiskovalni sodnik. Ker sem uvidel, da s takim njihovim taktiziranjem ne bom prišel daleč, ker enostavno nisem mogel priti niti do besede, sem malone zavpil, naj že enkrat nehata govoriti in naj me pustita pojasniti zadevo tako, kakor jo mi vidimo' Dejal sem jim, da njih pomisleki ne drže, ker nimajo nikakršne stvarne in objektivne podlage. Kolikor pa so, bile kake težave, da smo jih rešili že v kuhinji s kuharji, ki kuhajo za navadne kaznjence. Dalje sem jim dejal, da ne glede na pravico, ki jo imamo kot politični kaznjenci, da smo namreč v vsakem pogledu ločeni od kaznjencev, obsojenih zaradi kriminala, in ne glede na to, da so nam sedaj priznali to pravico tudi Nemci, zahtevamo svojo lastno Glede na težke razmere, katerih je naš kolektiv živel, pomeni zmaga, ki smo jo na ta način dosegli v žilavi borbi z upravo kaznilnice, neprecenljivo vrednost. Ta zmaga je pomenila za vse očitno in otipljivo materialno izboljšanje v prehrani, za marsikoga pa, ako vzamem v poštev zdravstveno stanje številnih tovarišev v ambulanti, dobesedno rešitev življenja, Nimam statističnih podatkov, lahko pa rečem, da je bilo med nami zaradi dolgotrajne podhranjenosti in gladu mnogo tovarišev v veliki nevarnosti, da v nedolgem času podležejo. Že naslednji dan smo pripravili hrano, ki je bila količinsko in kvalitetno neprimerno boljša od dosedanje. Razen rednega obroka, ki je bil že itak obilnejši, smo med vse tovariše razdelili še takoimenovano «šteko». Po zakonu je vsak kaznjenec imel pravico prejeti dnevno 500 gramov kruha. Uprava kaznilnice pa Je v sporazumu z dobaviteljem hrane kaznilnici odredila kose kruha s precej nižjo težo od predpisane. Ker pa so prej izročali kruh po kosu in ne po teži, a ga morajo sedaj, na našo zahtevo, do Zakaj se je direktor tako krčevito branil privoliti v ločeno kuhanje, sem imel priliko spoznati že prvi dan prevzemanja hrane. Med drugim sem zahteval, kakor sem že pripomnil, tudi prevzemanje kruha na težo in ne več po kosih, kakor se je to doslej dogajalo in kakor so to še sedaj želeli. Ko sem tako prvič prezvemal kruh, sem ga pridobil kar 69 kosov že pri sami teži 274 kg, kolikor nam ga je pripadalo. To se pravi, da je kaznilniška uprava ali pa nekdo od uprave pojedel vsak dan na naš račun najmanj 22 kg kruha. Prav tako se je dogajalo tudi z razdeljevanjem sladkorja, s sirom in drugo hrano, katere nismo nikdar videli ne prejeli, čeprav nam je pritikala. Razen tega, da nam je bila hrana tako rekoč ukradena že v skladišču samem, odnosno še preden je bila dostavljena v kaznilnico, so nam jo kradli še v kuhinji med kuhanjem. Kakor so mi povedali kuharji za kriminalce, so skoro vsi pazniki prihajali v kuhinjo okoriščat se iz nam določenega kotla. Nič boljše m tudi s tobakom, vsaj po izjavah italijanskega spesista. Z raznimi manipulacijami utaji uprava 30. 10. 1943. Cas imam odmerjen zeio tesno. Prehrambeno vprašanje kolektiva in nenehna borba, ki jo še imam z upravo kaznilnice, ki me skuša stalno na eden ali drugi način ovirati, me povsem zaposluje. Zaradi tega mi je zelo žal, da ne morem zabeležiti vtisov, ki jih odnašam pri razgovorih s kriminalci, s katerimi imam sedaj veliko stikov. Razmere v parmski kaznilnici morajo biti res izredne in ne vem, če so še kje take kakor so tu. Spesista mi je spet pripovedoval. Pravil mi je, da je tistega dne, ko smo pričeli prezvemati kruh po teži in ko smo s svojim kruhom že odšli, hotel neki paznik prevzeti kruh po teži tudi za potrebe nepolitičnih kaznjencev, «po vzgledu tujcev*, kakor je dejal. Poveljnik straže, ki je prisostvoval prevzemanju, pa o zahievi paznika ni hotel ničesar slišati. Odredil je, naj se za kriminalce kruh šteje po kosih kakor se je to doslej vedno delalo, češ da on ukaže in da se bo tako delalo še v naprej. Tedaj pa da se je paznik razburil, vrgel s sebe površnik in začel vpiti: — Ci avete messo giš. abbastanza finora in c........... 1® camorra deve finire e me ne vado al Comando tedesco a riferire.... — (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8• II. TELEFON »3-808 IN H4-H38 - Poštni predaj 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pelllco Ul, Tel 33-82 - UPRAVA: IK31 - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Tel St 37-33» - NAROČNINA: mesečna 05< nr - Vnaprej: četrt- letna 1800 lir, polletna 3600 lir, celoletna 640» Ur — FLRj v tednu 20 din, mesečno 420 dm — Nedeljska: posamezne 40 din, letno 1920 din, polletno »60 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoč) račun: založništvo tržaškega -iška Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADI'I. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3 1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mau oglas. 30 Ui beseda. — Vsi oglas-- se naročajo pri upravi. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega ttska, Trst ,, SLOVENIJALES-KOOPERATIVA * podjetje za izvoz-uvoz - notranji trg lesa in lesnih izdelkov * LJUBLJANA, Beethovnova 11 - telefoni 23931 - 9 - telex: 03112, 03138 II VužA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovr s t n e stroja M OBIŠČITE NAS V JUGOSLOVANSKEM LESNEM PAVILJONU NA TRŽAŠKEM VELESEJMU IMPEXPORT NAJVECJE SLOVENSKO PODJETJE ZA IZVOZ—UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV. H IZVAŽAMO: MEHAK IN 'TRD ŽAGAN LES, ZABOJE, GOZDNE PROIZVODE, VEZANE, PANEL IN LESOVINSKE PLOŠČE, FURNIRJE, PARKETE, STAVBNO POHIŠTVO, LESENE HIŠE, LESNO GALANTERIJO, ŠPORTNE IZDELKE, STOLE IZ UPOGNJENEGA LESA, PISARNIŠKO, FINO IN SERIJSKO POHIŠTVO. i TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38 136, 37-725; Telegr.: IMPEXPORT - TRIESTE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPEN ZACIJE LJUBLJANA Titova 19 - VIII EXPORT SLOVENIJA - IMPORT SADJE Trgovsko predstavništvo v Mariboru, Beogradu, Skopi ju, skladišče v Volčji dragi pri Gorici, Hladilnica v Zalogu. Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se priporočamo za bodoče «TECHNA» TRST — Ulica C. Ghega, 2 Telefon 35-907 Totogr. «TECHNALUIN» IMPORT-EXPORT ;j| RONKE jj: (Gorica) jjj Drevored Serenissima, 18 jjj TOUARHA AUTOHIOBIIOU IB BI010RJEII MARIBOR VRŠI VSAKOVRSTNE UVOZNE IN IZVOZNE OPERACIJE lil {$) adriaimpex D. D. UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA TRST - UL. GEPPA 9-IIi — TEL. 38-770, 29-135 NAŠI IZDELKI Kamion TAM 4588, nosilnosti 4,5 tone, 2 vgrajenim zračno Hlajenim Dieslovlm motorjem Prekncnlk TAM 4580 K, s trostransko Hi SSi Si: Hi k k P P P n P( d. d d di 2’ !tSl te Sil Iii i!i Hi HI Iii H! HI H! iii H: Hi HI Hi :!! , zahteva ite pri j ji UCIMU - Milano Corso Matteottl, 11 Tel. 700167 - 700353 Ijj !1 — ZNAK OZIROMA FIR- MA Z NAD SM-LETNIMI IZKUŠNJAMI IZDE- LAVE ŽLAHTNIH JEKEL ii iv iHHiiiiHii:iii:HHHHHiHiHliHiH!HHHn!HHiii!liH:ii:iH!:!Hii£Hliii:ii!iii!i!!HiHiiiiiiH!iHiiiii:i:!:Hii!:HHi:H:HiHiini::iiH::ii:Hii!ii:!ii!!:!!iii!!Hii!H!Hi;iHiii!i::i:imii:H:iiii:iiiiii:iii:iiiiiHiiii:H:i:ii::i:i::ii:i::iHniiiiiiiHii::Hii!iiHiHiHH!Hi!ii!!l:iii!ll:i:l!iliiHiiil:!llllii!iil!!) iBUlllllHIIIIIHHIllIllilliliiltiHllllliilliliiiiililliiffilMIIIiilllilllililllliliilllHillHiiiniHIHiilliHiliiiiniiHiHnHiiilHHMillimiiiiiiiliHHilliHiiliiiliimiiniiiliii«®8 ' ' ' TIT"1' • e t 1* ' Izvozne - uvozni sektor: Zagreb, Heinzleva j < 53a, tel. 51-030, 51-280; telex 02-149; telegram: j SESVETE«. GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & Co. družba z o. z. TRST, Ulica Maiolica 1/1. Telefon 90-821 ZASTOPNIK AVTOMOBILOV IZVAŽA: PEUGEOT živo živino, razhlajeno, zmrznjeno in konfecionirano sveže meso, mesne kpnserve, gotova jedila v konservah, jušne koncentrate, suhomesnate in klobasičarske proizvode, specialitete, divjad, žabe, ribe, perutnino in jajčne produkte, polže in gobe, naravna in umetna čreva, loj, tehnične maščobe itd. «SUEME Direktna prodaja za inozemstvo — Velika izbira novih in rabljenih avtomobilov SALONE DELL AUTOMOBILE BAN TRST — Ul. Genova št. 21 — Tel. 28-372 SERVICE — Ul. G. Padovan 6 — Tel. 53-276 I I ZAGREB - sesveie J I Telex 02149 P. B. 276 yjemc GIACOMO VATOVEC Succ. I INTERPROGRESS S. v. 1. MILAN TRST TRST, Ul. Torreblanca 19 — Tel. 23-587, 37-581 EXPOBT—IMPORT specializirano podjetje, za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih predmetov ter poljedelskih strojev I «R 01 A NO» i lastnik A. GEC TRGOVINA S ČEVLJI IN TORBICAMI TRST, TRG TRA I RIVI S — TEL. 31-198 Vam nudi veliko izbiro poletnih čevljev ter torbic IN TER EVROPA noriš 1 UL. R. BOSCOVICH 1* Tel.: 662797 lir ★ lir ★ UL. MACHIAVELLI 17 Tel.: 24964 i ! MEDNARODNA ŠPEDICIJA in TRANSPORT KOPER tel. 21630 telex 03-517 IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA —i. n bc ki i Gostilna