Razne novice. * Srčno zahvalo izreka uredništvo BSlov. Gospodarja" vsem Bašim vrlim somišljenikom, ki so ob volitvah tako naglo in točno naznanjali izid volitev. S podpiranjem svojega glasila vsakdo stori najboljšo nslugo svoji stranki in naši stvari, za katero se sknpaj borimo! * Zahvala. Ker mi ni mogoče osebno odgovoriti na vse nebrojne čestitke, došle mi o priliki sijajne zmage pri ožji volitvi dne 23. t. m., izrekam Irm potom vsem somišIjenikom najto plejšo zahvalo za njih čestitke. — Brežice, dne 27. maja 1907. Dr. Ivan Benkovič. * f Zlatomašnik Valentin Selič, umirovljeni župnik kostrivniški, je dne 24. t. m. v Kostrivnici umrl. Rojen je bil leta 1824. v Št. Vidu pri Planini, y mašnika posvečen dne 27. jnlija 1851. je kaplanoval v Št. Ožbaldu na Koroškem, v Grebinju, v Št. Petru pod Sv. gorami, v Lučah, na Ljubnem, na Sladkigori in v Galiciji, provizor je bil v Marenbergu in Podgorjn, žnpnik pa v Breznu in v Kostrivnici. Pogreb je bil v nedeljo po večernicah. R. i. p.! * Imenovanje. Sodni tajnik pri celjskem sodišču g. Otokar Cernstein je imenovan za okrajniega sodnika v Kočevju. * Poslanec Resel v Mariboru. Pod tem naslovom pripoveduje celjska ,,Domovina" z vidnim notrunjim zadoščenjem slovesen sprejem socialdemokraškega poslanca Resela v Mariboru ter navaja kot zgodovinsko važen Jdogodek, da^so^ga tudil ,,napredni" Slovenci pozdravili in ga spremljali na njegovem potu po mostu. Dobro, da je padel Wastian, toda narodnega ponosa ne dokazuje, da se Slovenci (proti volji socialdemokratov) prepokomo in ponižno vsiljujejo med častilce Reselnove, ki pa jih niti po strani ne pogleda; saj velja Resel kot najbolj nem- ški socialdemokrat na Štajerskem in je vsled tega tudi med nemškim meščanstvom njegovo stališče zelo olalikočeno. Ali se mora Slovenec vedno po pasje ponižno tujcem prilizovati? * Dr. Korošec in toča. CeljskH ,,Domovina" od 27. maja v svoji veliki zmedenosti in še večji zlobnosti trdi, da se dr. Korošec ne briga za škodo, ki jo«je naredila toča v rogaškem okraju, in kar .,Domovini" menda ni znano, tudi v šmarskem okraju. Resnica pa je, da se je dr. Korošec takoj obrnil do več županov in zaupnikov, da dajo škodo uradno ceniti, priskrbel pa si je že tudi vse podatke, ki so potrebni za izposlovanje državne podpore. Pri podpori ni nič od tega odvisno. ali je poslanec videl škodo ali ne, ampak samo, kako se je uradnai cenitev izvršila in kako se je poslanec na Du;na.ju zavzel za poškodovane kraje. Kar se skrbnega delovanja dr. Korošca za volilce tiee, je lahko zlobna ,,Domovina" s svojim Markhlom popolnoma minia! ,,Slovenski Gospodar" je že dne 23. maja v imenu dr. Korošca pozival prizadete občine, da naznaaiijo vsaj približno škodo, dne 27. maja pa pride ,,Domovina" s svojim obrekovanjem . . . * V laži naprej! Liberalni listi tudi po volilni borbi ne morejo nehati lagati. 0 dr. Povaleju trdijo, da svojega sina pošilja v nemški gimnaziiski razred. Seveda je to le celo navadjna laž. Dr. Povalejev sin obiskuje slovenske paralelke. Liberalizem govori o napredku in prosveti, a rai vidimo tam le laž in obrekovanje, kjer se je udomačil! * Kje je svoboda mišljenja? Na shodih in y listih se naši liberalni kolovodje hvajijo, da hočejo streti na Štajerskem stoletne verige suženjstva in dati slovenskfemu narodu svobod(f mišljenja in prepricanja. In res! V Zvezni tiskarni sta bila dva uslužbenca katoliško-narodnega mišljenja, in tako dolgo se je od svobodnjakov hujskalo proti njima, da sta morala zapustiti službo in sta brez kruha. V Žalcu sta občinski tajnik in redar drugega mišljenja, nego svoblodoljubni poslanec Roblek; služba se jima je odpovedala. In takiib. svobodoljubnh, dogotikovi je še Več. Pb)d krijiko svobode se pripravlja najhkijše tiranstvo našemu rodu. Proč z liberalnimi verigami. * Vefi poštenosti bi vendar pričakovali od celjsko-dohtarske strani nego je kažejo v svojih glasilili. Opozarjajo na veliko število štajerčijanskiji glasov v mariborskih okrajih in na majhno število v celjskovranskem okraju. Ne glede na to, d>a je v omenjenem. okraju kakor v Ježovnikovem nemškutarijai volila z maiimi izjemami prijateljsko liberalno stranko in ne glede na to, da ležita mariborska okrajla ob narodni meji oziroma pod velikim gospodarskim vplivom Maribora, si lahko tudi Narodna stranka na velikeni številu štajerčijanskih glasov 6estitah kajti vrlo je pomagala nemškutariji: njeni voditelji in njeni kandidati so hodili po okraju okoli ter obetali ijuriem nemščino v šolah! Oe pa Narodna stranka tako izdajalsko vzgaja narod, potem vepdar ni Kmečka zveza kriva velike nemškutarije! * Pogajanja z Nemci bi rada usilila ..Domovina" Slovenski kine6ki zvezi. Toda njene roke so čiste in tudi dr. Vrstovšek v Soštapiiju se ni niti po naročilu niti brez naroftila- pogajal z Govedičem ali Hans Wosch'naggom o kaki zvezi z Nemci in nemškiitarji. Pa6 pa je neovrženo, da je vsa nemškutarija šla kakor en mož v boj ža Ježovnika in da je Nar. stranka po okraju Nemcem obetala: Ce Robič pade, mora odložiti deželnozborski mandat, kateri potem preide v nemške roke! Narodne izdajalce iščite vNarodni stranki! * Ne boš, Jaka! ,,Narodni List" bi sedaj rad v svoji veliki politični poštenosti in dostojnosti natvezel svojim čitateljem, da je naš list imenoval savinjske kmete ,,roparsko bando." Ne boš, Jakla! Mi bolj ljubimo in spoštujemo savinjske kmete, nego vsi celjski in žalski liberaleki, in zato smo ravno one celjske in žalske fantaline, ki so na Jožefovo pljuvali na savinjske kmete, jih zasramovali in zmerjali kot smrkoline, podrepnike, riti, zarukance, ki so nadalje hbdili kot rokovnjači in ne kot pošteni agitatorji po Savinjski dolini, ki so župniku starčku v Žalcu pobili okna, te ljudi smo imenovali roparsko bando, fakinažo itd. In pri tem ostanemo! * Tržne vesti. Danes nosijo tržišča znak negotovosti. Razna nasprotnjoča si poročila o položaju setvi tirajo kurze gor in dol, tako da se položaj ne more natančno označiti. Iz poročila avstrijskega poljedelskega ministrstva posnamemo sledeče: Pšenica je prav dobro prezimila in lahko računamo na srednjo letino. Precej škode so naredili krti in miši. Rž je pa precej trpela in je bilo treba mnogo polja preorati in posejati z letno ržjo. Letina se že ne da ceniti. O?es se lepo razvija. Ječmen precej dobro kaže, akoravno je setev v nekaterih krajih redka. Turšica je že v zemlji. Vinska trta je pa povsod trpela, izvzemši južne kraje. Poročilo ogrskega ministrstva se glasi neugodno, vendar se priznava, da so setvo povprečno dobre, le nekateri kraji bodo imeli slabo letino. Rastline so v razvoju jako zaostale in se bode žetev pozno pričela. Tudi na Ogrskem stoji rž slabše kot pšenica. Ječmen kaže slabo, oves srednje, kornza pa se bo dobro razvila vsled vročine. Pekoče solnce je oviralo razvoj rasti, ali zadnji dež je bil zaieljena okrepčitev žejnim poljem. Amerikanska poročila pričakujejo jako dobro letino. Le Ruraun8ka bo imela baje letos slabo letino. Zasebna poročila so seveda razlikujejo od nradoih, ter se glase neugodno. Ali ako npoštevamo dobre letine zadnjih let, moramo rcči, da smo navajeni dobrih letin in da se danes gotovo protirava v slabih poročilih. Kakor je pretečeni teden sklenil 8 padajočimi cenami, tako je ta tedcn zopet pričel z višjimi oenami. Ali niso se dale držati in videli Bmo spre- membe knrzo^. Ali raTno te spremembe strašijo konzum ia kapčijo. Budimpešta je postala mlačna, posebno termini bo nazadovali. Visoke ceae vsebujejo prihodnjo elabo letiao. Pseaica. eena krepkejša, ponudba neznatne. Rž poskočila. Oves jnko stalea. Turšica stalna. Moka, položaj se ni sprenienil kr knpdija spi. Položaj mlino7 postaja vedno nea^odnejši, akoraTno se odpoklici vsled pritiska mliaovr vrše po^oljno. Otrobi so jako visoki, zaloge mlinov pa prazne. Usaje ia kože iinajo mlačno ceno. Mariborski okraj. m Gledališčne predstave v Mariboru. Člani deželnega gledališča 7 Ljubljani priredijo 7 BNarodaem doinu" v Maribora gledališčne predsta^e in sicer y soboto dae 1. jaaija sanjsko dramo v 7 prizorih ,,Elga" ia 7 Bedeljo dae 2. junija veseloigro v treh dejanjih nNa letovisča". m Mariborski Sokol priredi v nedeljo dne 9. rožnika 1907 ob 3. uri popoldne na vrtu Narodnega jlomu v Mariboru svoj privi javni nastop, združen z veliko vrtno veselico. Za zabavo je preskrbljeno vsestranski. Godbo preskrbi obče znajia, izvrstna, polnoštevilna narodna godba iz Slovenske Bistrice, ki spremlja tudi skupne telovadne nastope. V petju se združijo od Gregorčičeve slavnosti sem znani izborni pevci. Dragoceni dobitki, ki se podelfe najspretnejšim keglavcem, vzbujajo že sedaj občno pozornost. Srečolov, šaljiva pošta itd., bodo izpolnjevale podrobno zabavo. _ , „ m Radvanje pri fflariborn. Dragi BSlo7. Gospodar", ako raTno nismo daleč od tebe, veadar malo kedaj kaj z7eS od nas Radvanjčanov, pa danes mi pride na misel, da bi ti vendar nekaj naznanil o državnozborski 7olit7i, ko flmo premišljevali, katerega izmed posta^ljenih kandidatoy bi bilo najboljše voliti. E temu prepričanja nas je spra^il kandidat Kresaik in njego^i spremlje^alci, med katerimije bil neki g. ačitelj Ledinek. Priporočali so nam prosto šolo, samo krščaaskega naaka ia križa ne 7 šoli. 0, da bi bili 7i g. Eresnik in g. učitelj Ledinek prej k nam prišli, mi bi bili 7si kaadidata Pišeka volili. Tako so nekateri še vendar oddali 36 glaso7 Eresaiku ia g. Pišeku pa samo 38 glaso^. Nekaj dobrega sta pa vidva 7endar pri nas storila; spravila sta aas do prepričanja, ki smo bili do sedaj adi nemškega šulfereina, da bomo od sedaj udi krščanke šole in 7 7saki krščanski šoli mora biti ačitelj tak, da bode našo drago miadino tudi s krščanskim 7zgledom 7zgoje7al, tedaj bo nčitelj z nami in mi pa ž njim. Gospod ačitelj Ledinek že trepeče, ker mu nemški šulferein poginja. ^Marbargerca" imenuje našega občiaskega predstojnika Laaferja ia g. Cererja klerikalca, mi pa ji rečemo, da nista samo ona dva, temvee nas je sedaj od začetka 38, večji del sami posestniki, kateri smo volili katoliškega kandidata Pišeka. »Marburgerca", ti nam še pa le večkrat kaj prinesi od klerikaloe7. plačilo si dobila Ba dan 14. majpika. Prihodajič še dobiš boljši oSgo7or. Radvanjski klerikalci. m Fram. Silno ogorčonje je za^ladalo po naši župniji, ko smo z^edeli, da je našeina rojaku, mnogoz«slnžuema župniku v ,Žalca, M. Eorenu, surova tolpa nevolilcev pobila okna. Da, tako deluje Naradna stranka za narodno prosveto nad narodnim dahovrfikom! Vsa framska fara odločno obsoja taka pobalineka grozodejst^a nad svojim rojakom, na katerega je lahko ponosna pred sloveaskim S7etom, ker je g. tEoren edini župnik v škofiji, ki je odliko^an z zlatim križcem za zaslage. Ravno tako se pa čadimo g. poslancn Robleka, da proti taki snro^osti nima niti ene javne grajalne besede, iss česar lahko sledi, da ta tako ^sijajno" izvoljefli poslanec taka in enaka dejaiaja odobra^a. Sram >ga bodi! m Prl Sv. Trojici v Slov- gor. je dae 25. t. m. jnagloma unsrl slo^enski trgo^ec g. Jožel Friš. Umrl je v *eerkvi med 87 mašo, z&dela ga j« kap, bolehal je že celo -zimo. Bil je vereo, pobožen in vsikdar na^dnšea Slo^enec. O njem se sploŠBO go7ori: Kakor je ži^el, tako je mnrl, T«dno je bil w cerk^i in 7 cerk^i je tudi nmrl. D?a dni pped 8mrtjo je bil pri spo^edi ia obhajila. N. p. 7 m.! m Sv. Hupert v Slov. gor. Veliko se je govo rik) in delalo za ftasa zadnjih volitev tufdi pri nas, Maiesikaieri nasprolnik Kmečke zveze je šel z veselira srcem i*a volišče, upajoft na dober izid; a, po volitvi 'napravil kisel obraz, se vgriznil v ustnico in rekel sam pri sebi: ,,Spak, pa nisem mislil, da bo tako šla." Tudi nek kmet iz Gooove, kateri je bil svoje dni u'd laintovskc družbe pri Sv. Rupertu v Slov. ¦gor. in postal na marsikaterem fantovskem shodu kot govornik ^loveč, se je preobrnil v hudega liberalca, kateri je v neki gostihii na nekem shodu dne 2. tnaja tegra leta strastno napadal in govoril zopep Kineeko zvezo in mislil, (fa bo s tem kaj dosegel, pa se je grozno prekanil. Ja, Se oelo rakvo je hotel pri praviti našemu kandidatu Roškarju. Pripeljal je namreč hlod na žago in tamka.j rekel, naj mu ga hitro sežagajo v deske, ker jih bo rabil za rakvo našcmu kan-didbtu. Sedaj ko pa naš kandidat 111 umrl, ampak še celo sijajno zmagal. in torej rakve ni potrebno, si lahko ta človek deske shrani za spomin, kateri ga bo spominjal na našo slarvno zmago. m Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Hud je bil boj, pa slavna je zmaga. 'Nelhpiorno delavni k"a,ndidat Kmetke zveze, g. Franc Pišek, je dobil v Crešnjevski župniji 132 glasov in sicer v treh občinah: Crešnjevec Pišek 60, Kresnik 56, ,V!idin,ar 34i, Glaser 2; Pretreš P. 45, K. 3, V. 4: Vrhlogft P. 27, K. 43. Stajerčev kandidat Kresnik torej niti v lastni obftini ni flobil vcčine, kjer je nekaj let županoval. bil odTiornik, in sedaj io izgubil vse zvezde. Se bolj čudno pa je, da na Vrhlogi, kjer je občinski tajnik in častni občan, je dobil sarao 43 glasov, Pišek pa 27. Tako je Cast minljiva. Znamenito je §e to, da g. Pišek pri nas ni im(el shoda, in vehdar je častoio zmagal. Imel ga je pa Glaser, ki je priberačil 2 glaša, katera bi hH itak dobil, in Vidmar 1. maja, ki je dobil 38 glasov, in Kresnik; na Vrhlogi 13. maja. Neininorno de^aven za Glaserja je bil tukajšni učitelj liberalec od pet do glave Anton Hribernik. On je sam lepil Glaserjeye plakate po zidu, in celo njegov program, ki grozno napada zavedne katoliške kmete in duhovnike. Da, predrznil se je oe]o na Pišekov plakat nalepiti Glaserjev program. Na dan volit^ve je hodil od volišča cio volišča in je opazoval naše može. Omeniti moramo še enega junaka, JanezaHajdnikla, načelnika krajnega šolskega; sveta. Kresttiika je po vseh| shodih spremljal, za to je imel časa dovolj, ko pa je bil že trikrat vabljen k seji krajnega šolskjega sveta, pa ni prišel. Tega moža, priporočimo sl. c. kr. okrajnemu glavarstvu v blag spomin, ter prosimo pomoči. Ze 6 mesecev ni bilo nobene seje krajnega šolskega sveta. Zajcaj ne odloži te službe, doba je že davno potekla. Pa 0 tem še spregovorimo. Zivijo Pišek! m Sv. Benedikt V Slov. gor. Tudi pri nas se je za Mursa od strani nčiteljstva Beutrudno agitiralo, pondarjajoč, da je Roškar nazadnjak. Potemtakem se g. aadačitelj šteje gotovo naprednjakom. Eakor pa kažejo samo nernške tisko^iBe, katere je letos brez vsakega do^oljenja šolskih oblasti popolnoma svojevoljao apeljal — vidimo, da jadra njegO7 duh nazaj in ne naprej. Eje je- toraj nazadnjašt^o, g. nadučitelj? Slavne solske oblasti pa vprašamo: nAli so one 7oljne odpraTiti ta edini madež 7 naših lepih slovenskih goricah? Gosp. Badzorniku pa priporočamo, da si ogleda te slo^eosko izpolnjenekrasne germanske knjige. Oglednik. m Hošnica pri Laporju. Dae 25. t. m. ob 4. ari popoldan prirJrvil je k nam strašen 7ihar z bliskom in gromom, kateri je z korenin ru^al dreTJe, trgal strebe in nosil strešno opeko po zraka, vmes je pa klestila toča, da je bila groza. Ljadje so 7 strahu trepetali, kaj bo ? Eo je čez pol nre nevihta ponebala, gledali sme 7 obupa potolčene nji^e, in prej tako lepe vinske gorice, za letos popolnoma aničene. Največ so trpeli no^i nasadi; vse mladike jo oklestila toča, rahlo zemljo je odneala ploba, in posipala tra70. S strahom gledamo 7 prihodnost. Kaj bodemo počeli obogi kmetje? Od kod naj vzamemo denar, da plačamo ogromne da^ke, kateri se nara dan za dne^om 7eoji nalagajo? Ljubi Bog se usmili obogih kmečkih trpinov ia nas varuj toče in hadega Tremena. m Tinje. Dne 25. t. m. od 3 uri 54 miBut do 4 are 7 miaut popoldne je toča grozao pobila po naši veliki občini. Skoro vsa sadaa ia viaska trgate^ je Ufličeaa. Tudi ozimino bodo morali mnogokje kositi. m Laporje. Binkoštni torek so se pričela dela za povefianje in prenovljenje laporske župnijske cerkve. Bog daj, da bi se sreeno izvršila. — Dlie 25. t. m. je v Laporju in Hošnici razsajal str^ašen vihar, ki je celo strehe odkrival in Jzruval di-evesa. Na drevju, žitu in zlasti vinogradih pa je toča n"apravila veliko škodo, deloma celo popotnoma uničila pridelke. Veliko je škodovala huda zima, in, zadnji up pa še hoče vzeti ubogemu kmetu uima.. — Veliko veselje je bilo pri nas, ko se je zve Ornigu, da se lahko vsajc bralec kar samega veselja razjoče vsled tega, ako ptujskega Pepčeta — ne pozna. Orni« z neroškutarji, kakor Narodna celjska stra/nka, ne more stop^ati v zvezo vnet rodoljub, zaveden Slovenec. Narodna stranka je nemškutarska stranka. Saj so celo v Velenji zahtevali narodovci sami Cg. V. .Težovnik, tega ne bodcte utajili!) najhujšega nasprotnika Slovencev Priboschltza za zanpnika v komisijo: ker se je pa ta odpeljal, nadomestoval ga je Siidmarkovec Wutti! To je narodnost, še kako radikalna! Na^odna strankla je prosjačila združitve pri socialdemokratih tudi v tem okraju. 2e pri prvi volitvi so šli po dogovoru skoro vsi socialdemokrati volit Ježovnika. Narodna stranka torej ni slovenska stranka, ker dela s socialdemokirati proti zavedni slovenski Kmefiki zvezi! Najbolj pa je jdosegla JežoyBikova strajika svoj namen z nasilstvom in pa s strašanskim pritiskom. Od njene strani je bil naval grozovit, np]jopisen terorizem, ki je postajal vedno hlujfii. Kmečki zvezi so zl>i v! slovenjgraškem in šoštanjskem okraju zabranili vsako zborovanjr. najeta druhal nevolilcev je hodila od kraja do kraja in preprefirla vsako zborovanje s, psovanjem in grožnjami. V St. Janž je poslal Ježovnik razgrajati dva mesarja in mesarska psa in štajercijance. V Saleku je prišlo do tepeža, na Paki se je mešala cela tolpa pijanih mladičev, katore je organiziral šoštanjski Volk. V slovenjgraškem okraju se je klatilo do sto razgrajačev od mesarja do gostilničarja, in Kacovi fantje so dajali navodila. Tako se je razširjala prosveta in omika pod zaščitom stranke, katere privrženci kaj radi trkajo na prsi, da delajo v probu\jo in višjo izobrazbo ljujdstva. Najhujše nasilstvo je tajilo v Velenjj, kjer biva Ježovnik. V noči prve volitve je napojena druhal razgrajala po trgu in raetala v bišo pridnega pristaša Kmečke zveze g. Polha krepelce; in dve pesti debel kamen je padel v sobo; k sreči- je oplaznil samo njegovo levo ramo. Ti nad vse prosvitljeni narodovci so tako raz.sa.iali, da je moral ostati predsedjiik komisije. g. župnik Cizej, tisto noč v; Velenji. Na bin.koštni ponedeljek po sv. opravilu so Ježovnikovi pristaši prišli razgrajat v Šalek; slišali so, da namerava imeti shod dr. Verstovšek. Pristaši Kmečke zveze stopijo koninj iz cerkve.že prihmje tolpa iz gostilne in jih grdo napade. Birič je mirno gledal kako je telda kri. Zborovanje se je vendar vršilo pri lepem obisku, dasi so pretili, da ne bo Šel zdrav z volišča, kdor bo Robiča volil. Sploh so grozili agitatorji povsod volilcem, tako da so biii kmeije zares prestrašeni; ee bi ne bilo zaupnikov Kmečke zveze šlo med nje, jim dajat pogum, U ne bili šli na volišče iz strahu; mnogo jih itak ni šlo blizu. Na dan ožje volitve so hoteli najprvo onemogočiti g. župana Skazo. Ob y»6. uri zjutraj ga je čakalo najeto človeče s polenom, da ga ubije: zamahnil je po njem, toda župan se pravočaspo umakaie. Cloveče je bilo najeto in še isto jutro ga je gnal žandar v zapor vkle\ri.ienega, Li ni to tolovajstvo! G. Ježovnik in Narodna stranka, tako razširjate raed nevednim ljudstvom omiko in prosveto? Srara bodi Vas, ki lmjskate tako ljudi! Vi imate na vesti osurovelost spodnještajerskega ljud-i stva! K'a,jti vsa ta druhal, ki je tako ra^nala, je bila v službi Narodne stranke. Ce bi bila stranka boljša, če bi bil njen kandidat bolj pošten, prepovedli si bi bili tako nasilno in surovo agitacijo. Tega pa niso storili ti nad vse pošteni voditelji Narodne stranke, temve6 so mirno gledali in čakali le težko uspeha tega nasilstva. Laži so se trosile mejd. volilci, da je grdo; mi hočemo prihodn]ič pribiti vse, da - se še odprejo oči tistim, kli do sedaj niso mogli spoznati nad vse blažilnega dela le naravnost pogubne stranke. Na svidenje! Pačan. s Ožje volitve na Paki v znamenju krivice. Volitev se ie pričela ob 2. popoldne. Volilno komisijo sta tvorila dva moža liberalne stranke, trije pa pristaši Kmečke zveze. Ker liberalna možakarja nista prišla o pravem oasu, je izjavil volilni komisar, da bo sam vodil volitve, ker ni vsa komisija skupaj. Volilni komisar je bil seveda nadučitelji Weber. Prpdsednik g. župnik in dva naša odbornika so bili prisiljeni, se odstraniti, med tem ko je smel nesrečni šoštanjski Volk po volilui sobi 6ez pol ure agitirati. Ako je kaj pravice, se morata župan Goričmk m nadučitelj Weber poklicati, da idasta odgovor o svojih gorostastnih nepravilnostih. Brzojavilo se je okrajnemu glavnrstvu. na kar so bili naši kot zaupniki pripuščeni v volilno sobo. Narodni stranM se je s tem malo račun prečrtal, vondar je poprej čas doaro porabila. Pridobila si je - ako bi smel, bi rekel prislepanla si ie - okoU 30 glasov, a vkljub' temu je bila v manjšini za 10 glasov. Robič je dobil 131, Ježovnik pa 121 g aS°8lz slovenjgraškega okraja. Hud volilni boj je pri krajn. Kamor koli si se podal, povsod si bil napaden od Nerodne stranke, Se celo življenja nisi bil varen. Na dne 20 t. m. je mislila zborovati Narodna stranka na Plesnikovem posestvn v Legnn, toda vrli gospodar posestva je kmalo opazil, kaj se snuje. Okoli 2. nre popoldan pnde cela tolpa od Sv. Florjana, Mislinje, Sv. Hja, Sv. Miklavža in celo iz Otiškega vrha žnpan s svojimi pristaši, iz Smartna general Lutrov Anza, kakor tudi Jaronik s svojo bando, i/. Pameč in Legna; prišlo jih je Se čez 500. Ker jim pa Plesnik naravnost pove, da na njegovem posestvn nikdar ne bode zborovala Narodna stranka, so se potem podali k sosedu Coklerju pod kozolec, ki je tudi priataš Narodne stranke, tam je žnpan Frano Verdnik iz Otiškega vrha hnjskal zoper dnhovnike. Kričali so v enomer: dnhovnike proč! Na drugi strani so pa pravili: saj mi nismo zoper vero in zakramente. Kdo bode pa potem oznanjeval sv. vero in zakramente delil, če hočete duhovnike odstraniti ? Dnhovniki že niso več varni pred razdivjano Narodno stranko. Tak sad rodi hujskanje Narodne stranke in njenega glasila BNarodnega lista". Zato pa klicem vsem poštenim in dobro mislečim kmetom, združimo se ter skupno odbijmo pogubonosni upliv liberalne Narodne etranke! s Remšnik. Zastonj bi človek iskal po časopisih poročil iz RemJnika, po naravi prav lepega kraja. Sicer pa kaj veselega in prijetnega tndi ni mogoče poročati. — Volitve 80 nekaterim popolnoma zmešale glave, zaverovani so tako v svojega Ježovnika, kakor da bi jih mogel on res rešiti vseh davkov in bi prišli zlati časi, ko bode sedel v drž. zborn. Gotovim ljndem, katerim je BNarodni list" postal vrhunec vse modroeti, se je posrečilo volilce tako preslepiti, da je postala vsaka beeeda v prilog zaslnžnemn in skušenemu dei. odbornikn Robičn breznspeSna. Zalostao dejstvo, ki ni nikakor y čaet Remšničanom! — Umrla je tu dne 16. t. m. M. Koležnik, po domače Koremik. Bila je od vseh ^poštovana kot vzgledna krščanska žena, izvrstna gosr<> ii.ja, in ljubeznjiva mati. Po nekateiih letih srečnega ; /;»kona prerezala ji je neusmiljena jetika nit življeDJa v 34. letu. Na binkoštuo nedeljo smo jo pokopali med obilno udeležbo ljudstva. Bodi ji zemljica lahka! — Zgorela je dne 24. t. m. Grazerjevn kajša na Breznein vrhu. Še precejšno leseno poslopje se je v kratkem času spremenilo v knp pepela. — Strašna nevihta prihrumela je 25. t. m. čez Radl (z Nemškega pride vse slabo) ter več ko četrt nre hndo razsajala. V kratkem časn je bilo vse ovito z odejo ledenih zrn. Obilna škoda se pozna povsod po drevjn, po vrtih, po njivah. Silni nalivi so odnesli na več mestih rodovitno zemljo iz njiv, izgrebli zasajen krompir in nničili od setev na mnogih krajih to, kar je pnstila toča. s Sv. Martin obPaki. Žabukovski privandranec nadučitelj Weber, ki je dve leti tukjaj, je dal iztirati iz volilne sobe zaslužnega gospoda župnika Kolariča, ,ki že dela nad. 17 let v blagor in korist župnije. oz. občine. Nad tem činom ogorCenim možem " so stale solze v očeh; sklonili so, da hočejo take Ijudi popolnoma pomesti iz občine. ; s Sv. Martin ob Paki. Vsa hvala gre vrlim vc- lilcem, pristašira Kmeeke zveze na Paki! 3ilno so 1 bili navdušeni za dobro in skrajno ogorčeni nad ne- , sramnim postopanjem liberalne svojati. Veselo je gledati vrle m zavedne može, kako pogumm> zastopajo svoje pravice in pri svoji najvdušenosti ne prestopijo meje dostojnosti. Skrbite možje tudi zanaprej, da občina Paka ne bo sic ela samo radi svoje krasne lege, ampak tudi radi značajnosti in za,vednosti svojih prebivalcev! Del'ajte, da bo število liberalne sodrge vedno manjše, in privedite v svoj tabor> še druge sicer dobre in zavedne možje! s Sv. Priraož nad Muto. Mi kmetje smo skoraj vsi pristaši Kmecke zveze z dušo in telesom. Že pri njenem postanku smo jo pozdravili kot edino zmožno in zanesljivo, iz naše srede vzeto boriteljico teptanih kmeekih pravic; tudi zdaj smo ji skazali svoje zaupanje, ter volili njenega kandidata pri prvi in pri ožji volitvi; pri prvi smo imeli tudi večino v našem volilnem kraju, pri drugi smo podlegli. Pa temu se ni trebia čuditi, če poraislimo, da so Nemci in nemškutarji (štajerčijanci), kateri morajo imeti, kakor se vidi, ugodna tla nekje tam na št. jernejski strani, menda do zadnjega privreli in vsi nasprotno volili. Po glasovnice jim ni bito treba h g. komisarju, ampak te jim je z imenora poslančevim vred preskrbel njih vodja, neki Kreiner, ter jim jih delil okoli volišča tako brezobzirno, kakor cc bi mu bila uradno poverjena ta služba. Na vprašanje, po kaki pravici on to dela, je rekel: Tch tue es aus Gefalligkeit! sploh ,je vsakega, katerega si je upal pridobiti, nagovoril lei nemški. Seveda so potem naši tudi zahtevali| pravico, delati take usluge komisarju in volilcem. Pravilne komisije ni bilo, komisar pa je, dasi je poprej prav odločno izrekel, da brez izkaznice ne sme nikdo voliti, pozneje med volitvami to pripustil. Naš župan je bil v nasprotnem taboru, pravi se zato. ker mu Robič kot poslanec nekaterikrat ni dosegel tega, za kar ga je prosil v zasebnih in družinskihi zadevah. Mi pa trdimo, da je Holbel sploh neprijatelj Kmečke zveze, kar svedoči to, da prihajata v njego^ hram ,,Domovina; in ,,Narodni List." Se z nečim so skušali nemSkutarji in liberalei ddvračati ljudi od Robiča. Trdili so namreč laž, zelenjn. Prelepa romaraka cerkev, ki se kaj poetevlja t | svojim novim prav ličniai tlakom, stoji na meji dveh volilnih okrajev — Koroščevega in Benkovičega. In v tem zadnjem je bila prejšuji dan ljata vojska, vse sovražne sile so se zaklele in strnile nad našo mlado Kmečko zvezo. Kako je boj končal? 0 tem smo se romarji pogovarjali med potom, vsi v mnčni negotovosti, eni za, dragi proti. A glej, ni še bila ura šest, ko komaj prišedšim na Sv. Gore pove brežiški medičar preveselo novico o Benkovičevi zmagi. V pozni noči so namreč v Brežicah iz raznih brzojavov že imeli popolno gotovost zmage. Star romar sem že, pa ne , vem, da bi bila kedaj še kakšna novica tako šla po bliskovo 1 od ust do nst, da bi bilo toliko ljudi reklo flhvala Bogu". — Po prvem sv. opraviln smo se zbrali znnaj v grnčah, ter zopet in zopet le o včerajšnjih volitvah govorili. Nekateri navzoči Bizeljanci in Kapelcani so prav grdo gledali, ter se tolažili, da morda ni res. Drugi zopet iz ravno tistih župnij so bili neizmerno veseli, kajti dasiravno ni dobil Benkovič na Bizeljskem in v Kapelah mnogo glasov, a tiste, ki je dobil, so oddali junaški in jekleni možje in fantje, ki se niso vpognili komandi in zaniSevanja nahujskanib tolp. Povedali so Bizeljanci, da gre ves boj in hnjskarija od osebe Jože Janežič, ki komandira svojega soseda Balona, župana, obč. odbor in celo Snšieo. Ta Janežič sam pa je le slepo orodje Knneja in Strašeka v Brežicah. In možje so pravili dalje, da je potem po Miškn Janežid in Sevnikn v Žnpelevcu se prenesla hnjskarija v Kapele, kjer je nadnčitelj Pečnik vodja vseh razgrajačev. 0 tem Pečnikn in šolskih razmerah v Kapelah in drngih rečeh je nekaj Kapelčanov razkrilo toliko zanimivosti, da bodemo ob priliki posebej o tem še govorili. — Živele trde kmečke pesti, ki ste tako neusmiljeno naklestile 23. nuija svoje nasprotnike! b Iz Virštauia. Minol je 14. maj in ž njim so minole hude volilne borbe. Minoli so dnevi truda in napora virštanjskemu učitelju g. Jelovšeku, temu preizvrstnemu pri.iatelju virštanjskih kmetov. Zdaj si bo že enkrat lahko oddahnil od vednih naporov in skrbi, katere mu je njegovo agitiranje prineslo, ki je bilo seveda zastonj, kar prisrčno obžalujemo. Koliko brezpotrebnega pota je g. učitelj storil, koliko brezpotrebnih besed spregovoril za svojega ljubljenca Žurmana, a vse zastonj, nič ni pomagalo. Kako prijazen je bil g. ufiitelj tudi z vsakim najrevnejšim možem, katerega M ob drurri priliki niti ne po^ledal, kako je prosil, da naj on glasovnico pottpiše, kako nam je obetal vse mogoče in nemogofie dobrote, katere bomo sprejeli iz Žurmanovihl rok! Da« pred volitvijo j'e letal do trdne noči, tudi v vsako najrevnejšo ko6o se ponižal dr-^ače1 tako visoki g. učitelj. Gotovo ni to delal v kmečko korist, ker on še nikoli kmetom naklonjen ni bil. Koliko ,,Narodnega Lista" in lepakov je razdelil, pa vse zastbnj. Propadel je njegov kandidat Žiirman. b Planlna. V ,,Stajercu", št. 20, na strani 4, laže neki dopisun, in sicer s pomočjo dveh drugili mlečozobcev. Mi bi ne odgovarjali, ko bi bila le ena beseda resnična, ali laži in obrekovanje, katere so ti mlečozobci skupaj spravili o shodu, ki se je dne 12. maja vršil tukaj Jia Planini, so n&favnost ostudne, da se človeku gabi. Piše, da so ljudje le malo čiasa posluSali in da ni znal dr. Be^ikbvič nobene besede prav postaviti. Zakaj lažeš, mar ni v 2!4urnem govoru razvijal svoj program, ki se je popolpoma strinjal s programom Kmečke zveze. Le za par minut je prenehal, ko ste vi narodovci s pomočjo dr. KnKovca mislili shod razbiti, a ste se vrezali. Ali vas nismo takoj potisnili ven na hlad, to se ne da tajiti. Potem je dr. Benkovič lahko popolnoma mirno in stvarno naprej govoril. In to med ploskanjem in( živioklici na Kmečko zvezo. Dalje lažeš, da je moral 5ez dvorišče na voz. Ali si bil slep, da je šel naravnost iz dvorane ven na trg. Tara ste mislili zopet tuliti, da laže, pa vas je vprašal, kaj se je zlagal, a mu ni vedel nobeden besede odgovoriti. Med živioklici se je potem odpeljal popolnoma mirno. Najostudnejše je pa obre- kovanje, s katerim obrekuješ naše mirjie, vsega spoštovanja Vredne dnhovnike. Grda nesramna laž je, da bi bili gg. duhovniki pogreb preložili. Ni bil pogreb že poprej oznanjen,; tla bo ob 6. uri zvečer? In gg. duhovniki so že dobrih pet minut poprej tam čalcali, ko še ni bilo krste zunaj. Za to imamo, če bi bilo treba, več sto prič. Takim Ijudem, ki tako obrekujejo, lažejo, pravimo da so podli obrekovalci in lažnjivci, ki niso vredni, Ida bi gg. duhovnikom remene od njihovih čevljev odvozali. Potem podpišeš ,,več faranov", a predobro te poznamo, da ti ne spadaš pod našo planinsko župnijo. Sramota bi bila za nas, kb bi mi imeli take farane v naši žunniji. Dalje sfe spodtifeS nad našim farovžem in g. provizorjem. Kaj to tebi le mar, ti nisi in tudi ne boš nikoli dal en vinar za naš farovž in tudi ne za cerkev. Saj v cerkev nisi poprej hndil. kakor sedaj ob času volitve. Pri povzdigovanju sv. Reš. Telesa nisi kolena pripognil. Zaston.j si mis111, da ti bojo g. provizor to fveselje napravili in od volitev pridigovali. Sicer te pai zarotimo, da vse to obrekovanje in laži popraviš, drugače bi se ti slabo godilo. Mi pa vsi poctpisapi ne vemo drugega poveda(i, kakor da so naži duhovnikfc vsega spoštovanja vredni in častni v svojem poklicu. S teboj, mlečozobi dopisiun, ni vredno, da bi se pričkali. Povemo pa, da izderi poprej bruno iz svojega očesa, potemy išči pezdir v drucih. Franc RaKiar, Florijan Pušnik,, M. ..Lončarič, cerkveni kjjučarji; Ignfc/cij Se^ko, Franc Žibret, Jurij Žibrot, TWftaž Žibfnet, Karl Lonftarič, Jože Gračner, Franjo Gračner, Jože Sešk(o, posestniki in občinski odborniki. b Rajhenbnrg. Takega volilnega boja še naša župnija ni doživela, kakor se je ravnokar konfcaiU Seldemnajst shodov raznih strank se je vršilo v fari« iivsa je bila nasttana z letaki in lepaki, neštevilaokral je bil obdelan vsak volilec od rbznih| agitatorjev. Ljudstvo je bilo skraja zbegano, a krnalu je spoznalo, katera stranka je prava. Krenilo je^ na katoliškD stran — v Kmečko zvezo. Najodličnejši ktmetje cele fare so se prvi pridružili tej stranki in začeli močno agitirati za njo. Mogočni vj)liv Kun&jev in ragiiih tržanov bii je zlomljen, liberalci so zastonj noč in dan agitirali po fari — vjeli so le odvisne možakarje in iste, katerim je duliovnik trn v peti. Dan 14. niaja in še bolj 23. maja je pokazal, da v rajhenburški župniji liberalci nimajo vefij nobene moči. Z navdušenjem so šli naši kmetje na volišfie, , priborili si sijajne! vspehe. Gorica je postavila na volišče vse volilce do zadinjega za dr. Benkpviča — morebiti edina občina na. Slovenskem, kjer je 100% volilo svojega kandidiata. Tudi Brezje nima nobenega Roševca v občini, Raztez samo dva. Vrlo so volile občine Anže, Senovo, Blapca in Stolovnik. V zadnji občini žaip&jiuje general Narodne stranke, načelnik narodo.vcev dveh sodnijskih okrajev Anton Kunej, pa vendar ima tudi v tej obeini Kmečka zveza večino. To je pač hud popar za Kunejevo visokost. Celo liberalna in do sedaj nepremagljiva trtinjava — trg Rajlienbiirf — ima večino za Kmečko zvezo. Rešili so nam to občino oo. trftpisti. Vsi so prišli na volišče s prečastitim opatom ared. Bil je krasen prizor, ko so korakali v dolgi vrsti častiti očetje, zadaj pa se vozili bolniki na voliščie. Edino občina Armeško je ostala v neztoatni manjšini za dr. Benkoviča. Drobtinice. Vellka nesrefta v Dekanili. Dne 13. t. m. so imeli tu svoj navadni lantovski ples in ob enem so imeli raed narodnimi zastavami tudi tako rečeni maj, kamor nalagajo sladčice, kolače, porrtaran6& in drugo. Pod tem majem se radovedneži rujejo in kdor more zlesti gori, polasti se dobrot, ki so tam gori nakopičene. Med temi je bil tudi 141etni Avgust Trokan. Ko je zlezel gori, vlomil se je hkratu — o groza — pod njim vrh in padel je več metrov globoko ter se tako poškodoval, da je po eno in pol urnem trpljenju izdihnil svojo mlado dušo, zapdistivši svoje stariše v nepopisni žalosti. Zrarzel človek. Frank Bennis iz Kolomba (Ohio) v Ameriki je pa6 najzaniniive.jši človek, ka? jih je na svetu. Strašno ga vedno zebe. Pozimi in poleti nosi po pet zimskih spodnjih hlač, debelo sukneno vrhno obleko, veliko suknjo, pet parov volnenih nogavic in velike tople črevlje. Spi ria petib) pernicah, pokriva se pa z osmimi navadnimi odejami, osmimi pernicami, na katere navali še nekoliko pernatih blazin, na katere dene svojo suJknjo. fA moža še ;vedno zebe, zato se krog in krog založi s steklenicami, napolnjenimi z vrelo vodo. Narodno gospodarstvo. g Osrednji odbor za varstvo poljedelstva je imenoval bivšega poljedelskega ministra grofa Buqnoy častnim predsednikom. Ministrskemu predsedniku Beku se je izrekla zahvala, ker je ugodil nekaterim zahtevam poljedelcev. g Pomladna gospodarska razstava češka je bila včeraj otvorjena v Pragi. Razstava je jako bogata in kaže veliki napredek češkega poljedelstva. Posebno je imeniten oddelek za poljedelske stroje, brez katerih si ni mogočc misliti modernega kmetovanja. Novost je ribarska razstava. Ribarstvo je najboljši dohodek za racionalnega veleposestnika in jo na Ceškein visoko razvito. Najnovejše novice. * Gosp. dr. Rosina nam je poslal popravek, v ka- terem trdi, da ni zastopnik socialdemokraške organizacije. ,m Sv. Anton V Slov. gor. V nedeljo, dne 2. jnnija, se bo vršilo slovesno blagoslavljanje zastave, katero si je omislila naša BDekliška Marijina družba". No?o zastavo .krasite sb'ki Marije brez madeža Spočete in Presv. Srea Jezusovega. Na trobojnem slovenskem trakn se blišči napis: Marija, Ti nas pelji _k Jezusn! p Ptujske novice. V Ptnja se je blagoslovila zastava zidarjev, ki se tem potom zahvaljujejo g. vikarju PSundrn, gospe botri in vsem zidarjem za darove in lepo udeležbo. Franc Ribič. s Toča je pobila v soboto del občine Legen, Golovabuka, 6t. Hj in 8t. Vid. c Neodvisni poslanec Roblek pošilja ali nese vs& pisma, ki jih dobi od svojih volilcev, najprej v Celje in še le potem, ko je od celjskih dohtarjev dobil dovoljenje, sam odgovori ali pa da kar iz Celja odgovoriti! Zelo saraostojen poslaaec! c Razdivjanost Roblekovih agitatorjev noče prenehati in vedno še nadlegnjejo naše jkmete in posebno fanteagitatorje ter divjajo po noči pred njihovimi stanovanji. Roblek pa mirno trpi divjanje svojih plačanih ljudi! c Narodna stranka je imela zadnjo nedeljo shodek v Celjn, na katerem je bilo nekaj učiteljev, dohtarjev in le malo kmetov. V Celju baje hoče Narodna stranka ustanoviti novo posojilnico, da plača svoje dolge, ki jih je naredila v volilnem boju in ki znašajo nad 50.000 K. Seveda ljudstvn se bo povedalo, da se njemn v korist cstanovi posojilnica, a mladi dohtarji bodo mislili na se, da si napolnijo zadolžene žepe. c Griže. Ni čuda, da smo pri volitvah propadli, ker so nasi nasprotniki tako strastno agitirali. Pristaši Narodne stranke so lepili svoje plakate celo na čebelnjake in svinske hleve. In kako surovo se je postopalo od mešetarskih agitatorjev proti kmečkim pristašem, pričajo posebno mnogi shodi Slov. kmečke zveze, zlasti pa zanpni shod v Celjn dne 19. snšca. S tako surovostjo naši liberalci ne bodo prišli daleč! Kmečki volilec.