GLAS NARODA Dsf slovenskih delavčevi Ameriki. ■iMMrii M Bwmm4 Om> HMn «i»*f>fr Kth. 114« »t tha OtflM New ¥«1 N. nto Act «1 C HUM «C Manfe M, I1W. ■a nekaj kirr ^ na dan dobi Tat*.. • JI C 'GLAS NAHODA" | po po6ti naravnost na dom (Urvadl —bot. ndMJ in »ramllM* CITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 62. - \ .. 62. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, APRIL 1, 1943. — ČETRTEK, 1. APRILA, 1943 VOLUME LL — TJffPNI K LL ClTA***" ni Prosimo, poglejte na 1 it' . ^g naslora sa dan, ko • \ \ la poteče. V teh časih | sj. \ % lanja cen, potrebuje . J? 'eloTanje. Skušajte imev č> Tnaprej plačano. I VEDNO VEČJI PRITISK na ROMMEA Wallace povsod v Juž. Ameriki navdušeno snreiet Is a svojem abisflcu juž no-a me. I rešk^i držav je podpredsednik 1 Henry Wallace prišel v Letu, Chile ter je govoril pred 10,000 m«j>nerji in drugimi delavci ter po vda ril, da bo sto stoletje navadnega človeka, a!ko se bo človek naučil organizirati svojo lastno industr?jo s svojimi lastnimi roikami. ''Mednarodni mono}>oli Jbo-do kontrotirani," je rekel, "in ne (bo več dovoljeno, da bi službi pažrešnosti kogarkoli. Samo na ta n^čin bodo n*ogle biti izoajldbe koristne za vse ljudi, ne pa samo za nekatere." To je bil najodločneje i govor, kar jHi je še imel Wallace v kaki juano-ameriki državi. Govoril je v špančmi in poslušalci so rrra burno ploskali.' ''V tem stoletju ne bo nobenega naroda, ki bi imel božje pravice, da bi izkoriščal druge narode,'' je nadaljeval Wallace. "Starejši in močnejši narodi bodo imeli prednost, da bodo mogli mlajšim pomagati in sicer najprej z industrijalizacijo, 1 toda brez najmanjšega gospodarskega in vojaškega miKtarL zrna. "Na vseih. frontah se ljudje iz naroda bore zmago, ko se i bližajo končno rrm prizo-ru te borbe med cvetom svobodnih in svetom sužnjev. Vsaka revolucija- od revolucije, ki jo je pričel Kristus skoro pred 2000 ' leti, pa do sovjetske revolucije leta 1917, je govorih za nava-' dnega človeka, ki je prelival svojo kri na bojnem polju. | "Zato tudi, ko nekateri govore o ameriškem stoletju, re-1 čem, da naj ibo stoletje, v katerem živimo, In "tudi mora biti stoletje navadnega človeka." Waffeoe je rekel, da vojna ' zahteva sodelovanje vseh pro-' dukcij?kih sil. novi mir pa bo " potreboval slogo celega sveta. Pobegli španski častniki | internirani na Portugalskem New York. — Kakor se gla- • si brzojavno izročilo IT P je. pri- - bežalo na Portugalsko 12 špan- - škili častnikov, med katerimi sta dva generala. Častniki so pri pobegu rabili letalo in so biti na Portugalskem takoj internirani. Skupina je ufbežala potem, ko je bila odkrita zarota • proti generali«imu Francu. \ Radovedna mladina j A^aislimgton. — Betty Mul-j l i can, ki pohaja v šesti razred ljudske šole- v Rockville, McL. je poslala listu "Washington - Post" naslednja vprašanja, o-ziroma pismo: y "Dragi g. urednik: Mi štu-? diiramo svet ter bi radi imeli 1 nekaj WLformacije o sledečih % točkah: 1. Kaiko se je svet za počel. 2. Kako se je svet spremenil. 3. Kako stoji svet sedaj. 4. Netši odnošaji do sveta. • 5. Kakšen bi (bil najboljši svet, ki naj ga pustimo za seboj za 1 cme, ki pridejo za nami. "Zelo nam bodete ustregli . aiko nanj,pošljete kake informacije na gornje točke. "Iskreno Vaša. Bettv Mulli- - can." Pri lista so priznati da so bi- Henry Wallace MURRAY PROTI MOBILIZIRAN JU DELOVNE SILE Washington. — Predsednik organizacije CIO., Philip Mur-.oenatniauodsekmn rzjtvu, da smatra Austin -Wadswortbov osnntek za mobi-liziranje moške delovne sile za zelo nevarno zamjko, ker po njegovem mnenju ni v resnici nobenega pomanjkanja delavcev, pač pa so kontrakti tako raapodeljemi, da je pomanjkanje delavcev v nekaterih krajih neizogibno. Temu pa niso •krivi delavci, anrpak nezmožno upravljanje, ki ustvarja te probleme. Murray je defl«l, da družbe v mnogiih slučajih tarna rjo, da •jim primanjkuje delavcev, ko pa v resnici niso pri volji plačati primernih mezd in zato ne morejo dobiti deHvcev ali pa nočejo pod nobenimi pogoji uposliti črncev ter ženskih delavk. V mnogih krajih pa neizkušeni in neinformirani uradniki lokalnih nabornih uradov povzročajo potežkoče z ozironi j na vOjno produkcijo*, ker vpo-kliČejo baš take delavce, ki so v •tovarnali najbolj potrebni. Sprejetje postave, da se delavce mobilizira in pošlje kamor potrelba, ne bo rešilo problema nepravilno porazdeljene delovne sile. je rekel Murray, kajti taka rešitev bi se izkazala kaj kmalu nepraktična in tudi varljiva, iker bi delala vtis, da smo rešili velik problem, katerega pa bi s tem še niti ne načeli. li nekoliko zmedeni spričo zahtevanih informacij 'm so komaj zadržali nagib, da bi Betki takotf odgovorili na točko 3 z eno samo besedo: strašno. Ker so morali deklici dati nekaj odgovora, so ji pisali: "BefkJa, edino o čemer smo gotovi je to, da na>m bodo sledili drugi ter, da smo vsi prepričani, da »bodo ti drogi našli svet v idealnejšem položaj«, kot smo ga našli mi.'' Deklica je dala s svojim odkritosrčnim in radovednim pismom lepo priliko učenv^etu, da ji odgovarjajo. Umor važnega predstavnika fašizma v Splitu Posebno poročilo na N. Y. Times iz Berna, datirano 20. marca pravi, dfr je italijanska agentui-a Štefani objavila vest o smrti |>omočnika fašističnega federalnega predstavniška mesta Splita, G-oVmni-a Savo, ki je po 35 dneh podlegel strelom, ki so ga zadeli na nekem političnem shodu. Atentat je bil izvršen od "komunističnega terorista." kateremu je uspelo pobegniti, ker so mu pomagala nekateri izmed slu&teijev. Atentat je bil izvršen dne 11. februarja na veliki skupščini u-reihiikov fašistične stranke, ki so se »brali, da pripravijo nove ukrepe iza kampanjo proti teroristom v pokrajini Dalmaciji. Italijanska oblast je vzela 50 talcev v cilju, da ulovi morilca a-li njegove poirt&gače. Boje se, da bi radi smrti "S>gnor Sa. ve" napoči čas streljanja talcev. —Jic. KIPtUTE UNITED STATES WABRAVINGf . bonds in Ri.uirs Pet divizij proti jugoslovanskim guerilcem London, 2S. marca. — Pet 0-siščnih divizij je začelo polno ofeuairvo proti gueritskini četam Draže Mihajloviča. da se tako zaustavi in početi vse gueril-sko gibanje m delm-anje v Ju-gosla%iji. To vest prinesli londonski listi, (ki so pisali, da je bife* podana iz Kaira. Istočasno, pišejo listi, so na delu oddelki, (ki lrtijo pobijati in streljati vse važne in odlične ljudi in osebnosti, katere držijo v koncentracij stih tabo-I riščli in v zaporih kot taJee. S tem hočejo narodu odvzeti vse morebitne voditelje v slučaju zavezniške invazije. V tem mesecu je bik> ubitih okrog 3 tisoč civilistov s takim namenom. Iz Kaira dospele vesti, katere daje jugoslovanski glavni stan tamkaj, nava j»jo, Tudi s fronte okoli Leningrada, naznanjajo, da je letos sneg pričel kopneti nepričakovano zgodaj. Ob Ikmeeu so Rusi odbili napad enega nemSkeg-a bataljona; •150 Nemcev je bilo ubitih in 2 " tanka imičena. d ________- ~ Reliefni škandal odkriti ]. v Vichy-ju 1 Ixjndon. 30. marca. — Po pa-riškem radij« je bilo poroča no, 1 da je bilo aretiranih v Vichy-u - 14 oseb potem, 'ko je bil odkrit velik škandal, v katerega so za- - pleteni vichvski vladni reliefni - uradniki. - Po nawijih kontroliran radio r je dejal, da «0 reliefni Tiradni-e ki, ki so imeli v svojem podro- 0 čju narodni reliefni ^klad. samo - pobrali denar in prodali ma- 1 brano obleko in živite, katera- bi 7 bila morala biti razdeljena med potrdbno prebivalstvo. G«n. Dwifht D. Elsenhower vrhovni poveljnik aavezniškiili čet v Afriki. Tri žrtve gozdnega požara j .Vtlaaitic City. — V Atlantic okraju (X. J.) je izbruhnil gozdni požar, ki je ■zahteval tri življenj« ter je uničil mnogo lesa. ~ _ Žfltve požaira se postali dečki. ki so se v traku peljjali po neki poti, da prfmagajo gasiti požar. Plameni so jt-h zajeli nenadno in jih strašno ožgali, le eden od skupine, ki je bila na truku je ostal živ, pa še sSanj nimajo zdravniki mnogo upanja- da ostane pri življenju. ^Mladeniči so bili stari od 16 do 19 let. Julijana je vesela, da ima hčerko lx>ndoiL—(Prhic Beruliaixlt, soprog nizozemske prestolona-slednfice Jirli ja-ne, je preteklo soboto govoril po radiju Ho-landcem in je dejal, da Sta on in princesa, kakor, vsak drug par, želela dobiti sina, ko sta pričakovala zadnjega otroka, toda po drugi strani je pa bila princesa olajšana, ko je zvedela, da je rodila še eno hčerko. JulijaUa se je namreč vedno bala. da bi rojstvo sina povzročilo med Holandei preveč vzhi-čenja in direktnega odpora, kar ' bi brez dvoma povzročilo nove žrtve, ker naerji bi se gotovo , maščevali nad vsakim izraža-' n jem lojalnosti >judi=tva napram svoji kraljevi hiši. ki je zdaj v libežništvu. Na Švabovem vrtu bo raslo sočivje iNew York. — Tukaj se nahaja na znanem Riverside Drive palača, v kateri se je za časa svojega življenja včasih ustavil rrtagnat jekla, Ohas. Schwab, . ki je svojo newyorsko hišo si-| cer zelo okrasil z umetninami, a ni rad stanoval "v nji, ker je pač imel na razpolago še dru-. ge domove in palače. I Velika palača na Riverside Drive je s Ma zadnja leta nekako zapuščena in prostoren vrt okrog palače je bil nekako zanemarjen, a zdaj pa je nekdo sprožil idejo, da bi bil ta lep kos zemlje okrog ^cshwabove palače primeren za "vrtove zinage." StvteT je prišla na uho županovemu odboru za pospešenje ideje pridelovanja zelenjave in sočivja na domačih "vrtovih , zmage'' in tako je bilo takoj določeno. da bo nekaterim srečnim . sosedom, ki žive tam blizu, do-► voljeno obdelati zemljo okrog . Scihwabove hiše. Obdelava pe i bo mora J a biti vzorna in sploh I taka, da bodo vrtički zmage na tem prostoru primerni za nekakšno stalno razstavo, katero si 'bo mogla interes i rana publi-■ ka ogledati vsako soboto od 11. do 3. ure popoldne. Tekom teh ur bodo na razpolago člami a-sociaJeije za pospešenje pridelovanje sočivja v '' vrtovih zma-^ ge", ter bodo z veseljem nudijo li obiskovalcem potrebne iivfor-e macije glede uspešnega pride-^ lovtanja domačega sočivja in zelenjave. Ker je cena zelenjavi in so-čivfu v New Yorku vsak dan višja, oblasti zelo priporočajo vsakemu, ki ima kak kos zemlje r aK pa kako večjo okensko tru-, žico, da pridela čim več potre-- Ibnegte sočivja ali zelenjave do-i ana. Angleži se pripravljajo no vpad Da se Angleži resno pripravljajo na. vpad na evropski kontinent, je razvidno iz naznanila notranjega ministra Herberts Morisona v poslanski zbornici, ko je rekel, da bo s 1. aprilom potovamjje v 10 milj široki pas ob vzhodni in južni angleški o-bali zelo omejeno, ali pa čelo prepovedano. Ta pas teče od Hulla na severu ob vzhodnem obrežju pa do Penzauee na skrajnem južnem koncu Anglije. Morrison je bil precej jasen o pomenu te omejitve, ko je rekel, da bo pas riamnjen tako za angleški napad na celino, kakor tudi za ofenzivne operacije proti sovražniku. Rekel je, da borlo vojaške oblasti od časa do časa sploh prepovedale obisk v tJa pas ter je opozoril vse one, ki nameravajo potovati v ta pas, naj po-izvedo pri oblastih, ako je mogoče obiskati vojni pas. Nova zaloga knjige: Modern Encyclopedia Mnogo rojakov je nas vprašala ako je mogoče še dobiti knjigo: "Modern Encyclopedic" (v angleškem jeziku), ki smo jo oglaševali pred dvema letoma Ravno zdaj je izšel novi zvezek Enclopedije. ki je razširjen tudi na bo, da vzame vpo-štev dogodke in osebnosti, ki so prešle v javnosti v letu 1941-1942. Knj:g» vsebuje 1,180 Strani, 1-100 slik in rizib in je trdo vezmia v platnu. Crke in tisk je popolnoma nov. Knjiga tehta 3 funte. Stane $3.98. Poštnima in zavarovalnima plačana. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modern Bncvlope-dim dve uri trajajočega zaslišamja glede iz pošlo vanja Kodnijske prepovedi, je sodnik CSiAlivan r«flcel, da je sel tudi an pogledati tisti fikn, ter je dolril vtis. da tista filmska sliko v resnici zasmehuje legalno profesijo. 1 KorpoPaciljski advokat, Her- Zadnje osiščne straže skušajo zakasniti zavezniško napredovanje jskozi slana mač\*iriia na severu bojne črte. Na severu Tunizije je angleška prva armada pod poveljstvom generala Keimetha A. N. Andersona zavzela Sedjena-ue. Medtem ko osma armada neprestano potiska osiško anna-do naprej, se je ameriška armada iz HI Guettarja pomaknila nekoliko naprej in se bo v kratkem združila . s predniuii oddelki Montgomeryjeve armade. Veko poročilo pravi, da je včeraj ameriška armada s po-močjo tankov in artileriye napredovala 12 in pol milj po glavni cesti, ki pelje proti G«besu, druga* ameriška armada pa se bori 15 milj vzhodno od El Guettarja v bližani El Maizile. United Press pravi, da je berlinski radio naznanil, da se je ameriška armada že združila z Montgomeryjevo armado na nekem neimenovanem kraju vi južni Tuniziji. Značilno je, da včerajšnja poročila prvič ne omenja večjih bo>v in večjega odiSkega odpora, pa pn vsem tem zavezniške enriuakle naipredujetjo le počaei, ke»r je Rommel posejal polja z minami Pri vsem tem, da so -zavezniki unvikaljoci se armadi vedno te.^no za petami, se je fetdmar-šal fiontmel pri vsem fem zopet izogniL da se ni bil obkoljen ter je zopet izvedel spreten umik. (''etudi pa se je izmotal iz majhne žagate, vendar ga čakajo še večje, in do Tunis a ima še dolgo pot. In Uavzlic bombardiranju in dbstrel jevailju Zavezniških aeroplatrtov, ima Rommel še vedno močno armado itn tudi dovolj orožja. iZ zavzetjem Metoaiaje in Oudref a wwa Tlonuuel zelo veliko izgubo, ka!jti tu je bila zanj po umiku z Marefch črte prva pripravna črta. kjer bi se mogel po»-taviti v bran. Z zavzetjem teb dveh mest je osma armada od Gebesa naipredm-ala 9 milj. Kako daleč je Montgomery prišel od dveh zavzetih mest. ni znano, toda poročil« naznanjajo, da njegova armada stalno napreduje. V Oudrefu je osma armada prišla na glavno cesto.I ki pelje iz El Gmatterja proti' obali m ravno na tem kraju se1 bosta srečali augleškp in ameriška armada, ako s« še nista. Zavezniško vrhovno poveljstvo si na vse načine trudi, da Rommolu ne dovoli nobenega čas» in ga hoče neprestano go- ^ niti do Tun iza in Bizerte, kjer ga čaka nov in še večji poraz. | fTani je že pripravljena angleška prva a nnadia, pri kateri so tudi Francozi, VELIKA RAZSTRELBA V NAP0LJU Ko je v nedeljo popoddne zletelo v -zrak veliko mamicijsko t4c lad išče v pristanišču v Kapo-llju, je bilo ubitih najmanj 4(X) oseb, nad 2000 pa jžh je bilo ra_ aijendli. Mnogo hi6 v bližini je bilo porušenih. Dedce so k)ar deževale na tia pol milje daleč Ln -Ubile mnogo ljudi, -CLA8 naroda" — mow m THURSDAY, APRIL 1, 1943 DomaČa fronta niranih jedii ima že docma, in ni treba nikake nov© registracije, iker (knjižica za racioni-ranje čtev. 2, ki je bila pr^j iz-dana, že vsebuje mnogo strani z rdečimi znamkami. Bdeče znamke, označene "A" veljajo za prvi teden. Omga^e kcfc pri p 1 a v i h znarofeah, bodo ra»li)čiie skrapi-!ne rtiečih znamk po&tajalo ve-ljaaue vsak teden, začenši % zna mikam«, ki imajo označbo "A" vfso matrike HA"„ "B** ki iztečejo in le •»rormfce "E" bodo veliavne. Kdni fzit-^^eTo znamke "E" kasneje objavi. . Vrednost točk na rdečih mnmlf^li (Rdeče znanike imajo natis-: kane iste številke, kakor pla-jve znanike. V vsaki knjižnici št. 2, so vn&te rdečih znamk 8, 5, 2 in 1 točke. . '' Za nakup mesa, mašila in drugih na novo racioniranih jedi i je vsakemu posamezniku dovoljeno isto število točk, ne-glede na njegovo starost in jedilne navade. Tekom prve dobe racioniranja ki je začela 29. j marca, sme vsaka oseba porabiti na teden rdeče znamke v .vrednosti 18 took. Za udobnost odjemalcev sme prodajalec vračati kot drobiž rdeče znamke, ako odjemalec nima natančnega zneska teh (znaimk za potrebne točke. Le znanoOae za 1 tooko se strnejo pa rabiti v to svrho in, seveda te morajo biti veljavne za časa nafkupa. V Tisaki prodajalnici bo raiz-obešen seznam približno 150 SONART REKORDI Lepe Melodije I • Št. M571—Na Marijane«, polka Kje bo moje rožice Marička pegU—polka Duqaerae University Lamburlca orkester St. M575—Terezlnka polka I Na plauincah—valček , Jerry Kopriršek in orkester Za ' t oz. ctyiik In cene plošč se obrnite na: JOHN MARSICH. Inc., 463 W. 42nd St., New Torb RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna vbtanqvljen l. m POŠTAR JANEZ Ker je on sam živel v trgu, je seveda sobe smatral za nekoliko 4xVlj odličnega zeadjana, kot so fbili navadni kmetje in i delavci in Uo je posefono podčrtal, kadar je hnel ^preveč dobre kapljice pod kapo. Šel je po t Vasi in glasno in učeno govoril o kmeti&kem napuhu, ki «e -že hoče meriti z gospodo, škandal i. pa je bo, ?nti' ' ]>o klancu malo pijan in dobn * volje, ker v takem slučaju jt ? pošto kar na Maneu oddal. "Ti 1 imate- otroci, ta napuh, riesit« " domov/* je dejal, če je %3Lc 1 kaj godoivnega ali sploih take '■ ga da je dišalo po mestu in no . votariji. 5 Sodniške m dru^e take sftva 1 ri, so mu mnogokrat del a k preglavice, ker m rad videl, d« "j bi veljal za nekakšnega biriča "[katerega se ljudje boje, a pi£im ' od sodnije so največkrat pome "inila neprijetnost zia tega ali o l, nera T vrf*td obresifcu dolgov ali davkov Jaaaeszu se je naš po Avstriji s ( mozga van kmet v resnici smi lil rn včasih je povedal v pija " nosti kako gorko na račun pa - -sje gospode, ki ibi (bila našegi človeka slekla do i*agegia, - mo, da je saana vživaia pri vi 1 <šjih oblastih ugled doibrih kita - jevniih blaiocev. B * v e V voljnem časrn se je post«; ^ Janez zelo spremeni. Kosil j1 l pisma od mož in fantov, ki s< 0 bili raztreseni po it^znih boji _ 95i3i in splob po celi Avstro 5 ogrski. Pri tem ni več rdbantil 1 kakor prej, ampak je godrnja 0 bolj pttfifco. Nemalokrat je bi _ priča težki žalosti, ki je legij ■i na ila dobra. Če je bila j v cfcMM pijače, je morala biti i pi jača pnrovr&ffena, drugače so kmalu vedeli daleč naokrog kako slabo pijsčo imajo pri tej in tej hiši. Ne, pri Janeirti ni bilo vreduo tvegati dobrega vitnskftga imena s k&ko birso, ker Janez je včasih tudi teJiko kod posredoval za nakup kake ' dobre fcapljioe, batero je že ara ! pokušal in njemu so kupci verjeli. ker so predobro poznali njegov izboren okus za pijačo. Khdar so vaške lepotice dobivale pisma od fantov, ki so bili odšli kam na deio ali pa k , vojakom, je Jaaiee vedno robantil, ko je prihajal gor po klancu. "Prokleti napuh", je go-| drnjal, "kaj mislijo frklje, da jim (bo Janez te ljtšbezenske neumnosti v hišo nosil. Se tega1 se mi manjka — pa če že neseni, bodo pa plačale. Zaston j i pa ei Janez ne bo brusil pet s takimle napuhom.'' Lepe razglednice, ki so vča-, sili prišle v vas s cesarsko kra-Ijero pošto, je Janez budi mr-zfl, ker vse to je bila novota-rija. ki ni biLa primerna za kmeta. Vaška dekleta bi po nje-| govern lahko počakala, da bi se | fantje vrnili, potem bi jkn že povedali, če jim je še kaj zanje, plavšari ja s pismi Ln celo z razglednicami. na katerih lahko vsakdo čtta in gleda tiste prekrižane poljribčke, se za vas po njeg«»vem ni spodobite-. Sam pri sebi je bil Janez taki in tako prepričan, da se fantje v tujini zaibavajo z dragimi dekleti in jim na res mar za one, ki so doma ostale. ' Če pa se je kaka lepotica v' j občini zagledala v kakega tuj-te*, ki je bogve odkod prw»n-dral v naše kraje, je Janez modro zamajal z glavo, kadar je j iz predate' pri gostilni jemal pisma naslovljena na tujega | gospoda ali f rakar ja, kakor je • on rekel, kajti prepričan je bil, da bo tukaj konec nevesel in se bo lepotica jokala, ker je malo previsoko pogledala. Janez je pač imel skušnje, ker je toliko let vsak dan kolovraitil s pošto okrog in videl in slišal marsikaj- Rad je imel pisma iz Amerike. Pri teh je vedno računal na dobro napitnino, a vkljub temu 1 se mu je zdela največja neumnost pod solnoem, če je kdo 1 govoril o tem, da pojde v Ame-, -riko. "Frokleti napah," je de-:jal navadno, * 'ker ne morejo biti ljudje gospodje doma, bi pa radi Sli v Ameriko cilinder f iškat." In je potem vedel po-i vedalti o tem in onemu, Id je Šel v' Ameriko in prišel nazaj • za. itekaj izkušen bogatej|i. * g ADVERTISE in , 'GUK5 NARODA: 4 p • v* d 'i* 1 prtidanelov, ki pokaaoje ufad- ' ne vrednosti v točkah, toliko 1 za funt, kolikor za unčo. V tej 1 zvezi treba spominjati, da, ako ulomek poedinega nakupa je ' auanj kot polovica ene točke, bo odjemaiko imei korist od te- ' ga, ^ko pa gre čez polovieo ene točke, treba zgubiti eno celo 1 točko. . ' _ i KUPUJTE NOVE BONDE. , Da bo mogoče finamedrati veliko vojno, si mora ameriška vlada naj..ti novo posojilo in I toteadevno kampanjo je pričel zvf?j^ni zak^adnišbi urad. A-trieriiski vejaki se bojujejo naf morju in na mnogih -voj'nihj frontah. Da pa jih je mogoče! zalagati z vsem :>otrebniiTv, je potreben denar in sicer mnogo denarja. Kampanja se bo vodila skozi ves april in bo skušala na-ibrati 13 bilijonov dolarjev. . Do sedaj smo že kupe-val i vojne bonde, sedaj pa pridejo na vrsto novi bondi, ki jih jej izdala vlada Združenih držav.' Ako kupite tak bond, =»vojega denarja ameriški vladi ne podarite, temveč ji ga posodite in vlada vam ga bo vrnila z ob-irestmi vred. Patriotična dolžnost vsakega je, kupiti teliko bc-r*lov, kolikor jih zmorejo njegovi "dohodki. . SMBTKA NESREČA. iMaifct Zoran v De Piue, EJ. se je ponesrečil s svojim avtomobilom na cesti med Spring i Valley in (Peru, ko je vozil premog svojim odjemalcem. Bil je na mleetu mrtev. Doma je biil iz Šmarjete na Dolenjskem in v Ameriki je živel čez 40 let Pcileg svoje trgovine z razjva-l žanjem je imel tudi goetikio. Zapušča žalujočo ženo Anno, 2 pinorva (eden pri vojakih) in ' 3 hčere, izmed katerih je ena uslužbena na pošta, druga je pa jbelničarka v Chicago. ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker iett, da k «m caiilrl «a PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" Je Mr. Icyry W. Koprivfak oreflfl x založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni, to Je Sedaj 35c Dva koaaoda sa 70 centov. NaroČite lahko tqdl pri: Slovenic Publishing Ca. SU wear 18th SL. Nmm M ^ SPISAKA V ANGLEŠČINI ^ VRTNARSTVO . . , SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO , O^i IlillllllftHHIlIlHIHIHIIlllIHlUHliHHIIH l^-V^ Združeni narodi potre- G1 bujejo ves odvisni ži- aracil vež,kiga jeinogočepri delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko | - . .. pomaga, ako mu je mo- ^čT^tos obdelati ^ j-|v VICTORY VRT m« Ju Pripravite se za to de- lo že sedaj! V UČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Takaj Je y eni sami Icqjlrl VSE, TEŽAVI SiR VAM JE TREBA VEDETI 0 TEM—KAK ŽELITE PRIDELATI! Skoro 1400 Strani — OankoF vam podrobno POJ« •7KA q i i i, sni vse o vrtnarstvu, o saditvi in fOU ullK sejanja, o fnojenjn in oskrbi vrta. V NaJnovjpJSe p a Je VRTNARSTVO -Popolni voditelj za vaf nova *** r # J nnilevanje Škodljivcev, gojenje ,div vojni vrt. Jih rastlin, nove sestavine evetHe! — Abecedno kazalo vam pove takoj, Popolna vsaka beseda, vsaka stran, k»r ieIite- Prirejeno sa vsako ponebje Vsaka stika — mnogo NOVE snovi v Združenih državah, za vsako zemljo novih ilustracij t 111 Trako EDINA VRTNARSKA ENCIKLO J^^ J® "*« E, L, ■ «8ET- PEDIJA ZA DOMAČO POIREBO! »OBR* B. S. A, posnana aeeba v Nl€ visokih beaed — vae Je Jasno, rai- vrtnarstva, ki ca e«Uo vrtnarski In ločno, vporabno, vadeneL KNJIGARNA 8L0VE&IC PUBLISHING CO. 2i6 Wast l£th Street New York, JSC. Y. 2. Vse -vrste rib in ribjih: produktov v kttoservi. - (Sveže, «n£PKnj>ne, pre'kajene, itd. ribe ali rflbji prodiikrta, ki niso v tesno zaprtih posodah, niso podvrženi racijoniranju.) 3. Vee 'vrste masti in olj, v^tevši maslo, margarino, slanino, zabelo, olja za kuhanje in ecfflatd. (Zab Ja tza solato, majoneza in čisto olivna oloe niso racijonirani.) 4. Najvažnejše vrste naravnega in predelanega sira in veČina derivat i vov sira, ali ne mehScp vrsto wra, kot so cottaige in oream cheese. Racionimni siri vfkli«5njejo vreste rtn^enih. zdroibl^en^h in pre-kajenih »sirov trde vmte. Splošna pravila za raoioniranje. Kaikbir v sluča ja p 1 a v i h znamk, ki se rabijo za kupovanje vsake vrste konservira-nega ali procesiranega sadja, afi zelenjave, se rdeče znamke morajo rabiti za kupovanje nove, racioniranih jedil. Z dragimi besedami, znamke t dotič-akn, številom točk (pointe) se smejo po povolji rabiti za meso, ma^oi, masti itd. Aiko gospodinja hd5c, sme vperabki v»e svoje rdeče točke za meso ali pa sme deliti svoje kupovanje na točke na primeren naoin, da vzado&ti jedilnim navadam svoje dražjne. (Pri tem novem vziporedu -se ne zahteva, da bi kooisnment podal izjavo, koliko teh racio-' INVESTIRAJTE V 4MEKIK0 KUPUJTE UNITED. JT4TE8 W4M SAVINGS MNIM In RTAMPfl ' približal posiopjerm ali n«pra-. vam. Tudi 6e ima kdo opravka tam okrog, je adaj v nevarnosti, da ga straže tfbijejo, ker. jim je ukazano, da ni -trefoa dati ndbenegu svarila, 6 osiskih ladij potopljenih Angleška admirala teta poroča, da so štiri angleške podmornice v Sredozemskem morju po-' topifte sest sovražnih ladij, štiri pa poškodovale ter potopUe" več drugih manjših ladij. En* liadja je Ma z^o veBka in po-polnoma naložena. Ob severni obali Sicilije bo angleške podmomioe zadele na močan osiški konvoj ter 00 po-to&iff pim London. (ONA.) — Iz nor-voskih virov je bilo poročano, da je bil odstavljen norveaiki kvMjmg, Jon Trondsen, ki je ■bil po nacijih imenovan za dr-'.';».vneg« iiačeJmika ekonomije. Šn en kvizling, Jožef Hansen, pa je bil poslan v koncentracijsko taborišče, (ker ni hotel iti v službo na rusko fronto. Hansen je 'bil načelnik propagande. Nemci odstavi jo kvišilinge, ker jim ne zaupajo in jih je strah skoro bolj pred njim prijaznimi ljudmi, kot pred onimi, ki jih vidno mrzijo. Todij v eden strah pred seibotaio je T-aeel Nemcem v kri in tako &© dali ukaz, da morajo straže pri ulektraroj. SandefafLaues takoj streljati na -vsakogar, M bi #e Strah je Nemcem vedno za petami ROMMELOVO UMIKANJE Po vsem tem, da se nemški feldmairšal Erwin Rommel že ftmika od 24. oktoibra, mu je treba priznati velike strateške innožnosti. Ponoči 24. oktdbra je generad sir Bernard L. Montgomery ri El Alamemu s sflovitim artilerijskim ognjem in aeroplani -i-či?! ofenzivo Se ravno oft> pravem času, kajti * 'puščavski jr-k", kot spftofoio nazivljajo feldmaršala Rommela, je sam nameraval veHk narpad. Po vel:kih zmagah je Bomanel vdrl v Egipt in je imel do cilj® Aleksandri je samo še 80 milj. Iz Aleksandri je je '•'I njegov namen Čez Sueški kanal vdariti v Malo Azijo in se v I .i1 u združiti s Hitlerjevo armado, ki 4>i prišla i« Rusije čez K .vkaz v Iran, nato pa bi skupna armada korakala proti Indi- kjer bi se združila z japonsko armanio. Vel kanski je bil ta načrt in ker je Hitler trdno veroval v premagljivost svojih armad, je 4wl prepričan, da bo vse to -egel. Pa vse se je obrnilo drugače. Japonci še sedaj niso ršli v Indijo, Hitlerju dajejo Rnsi 'bartine, Rommel pa je bil j ognan dialeč iz Egipta, skozi Libijsko puščavo v Tunizijo, kjer pred dvema dnevoma doživel 9voj največji poraz, ko je bila razbita močno utrjena Maretih oita. Od 24. oktobra, tedaj 160 dni, se feldmaršal Rommel sko-r rtepresano umika. Vstavil se je pri Tobruku, pri Bengba«ijn, v El Ag-heili, pri Tripolisu, toda vsekSkiM se je moral umakniti pred mnogo močnejšo angleško osmo armado generala Mont-croroeryja. Sedaj je že tudi izgubil Gabez in še vedno &e umika daije proti severu, kjer se mi^li združiti z nemško armado generala von A mirna v severni Tuniziji, ako ga zavezniki ne bodo prej prestregli. ■ • Do Rommela seveda nimamo ndbenih simpatij, toda tudi sovražniku se mora priznati kaka velika zmožnost. Umikati se t -h ko daleč, pa pri vsem tem obdržali svojo armado se vedno močno, tiko da ima še vedno zolo izdatno vdamo silo in s seboj \lpebat; večino vojnega materjala, to je treiba velike strateške zmožnosti. - Rommelovo umBkanje je največji vojaški poraiz, ki ga je anisala zgodovina. Razdalja od El Alaimeina v Egipu, kjer se je pričelo Rommelovo umikanje, znaša po obrežni vijugasti ce-=ti 1430 m;lj. S tem umikanjem bi se nekoliko moglo primerjati umika-nje kitajsVih komunistov pred Čankajšekovo armado v letih ^934 in 1935. To umikanje pa je oizirom na neredne boje povsem drugačno koit pa Rommelovo umikanje. Kitajski komunisti so ^e nm kali 2000 milj, pa so tudi kot Rommel, armado zdržali =kupa j in tudi obdržali mnogo vojnega m' terjala. Napoleon se je od Moskve do Koenigsberga umaknil okoli 600 milj, toda to že ni bil več umik, temveč divji beg poražene, razcapane armade. Beg &e je pričel 24. oktobra 1812 in se je končal 10. januarja, 1813. V13. stoletju je Džengis kan iz Azije pripeljal svoje tolpe in je zasedel madžarske planjave ter je napravil kakih 3465 ml j. Čez eno leto pa se je brez kakega vojaškega pritiska nmar Imil in se vrnil v Azijo. To pa ni bil umik v vojaškem smislra. Kako dolgo pot je napravil Rommel na svojem umiku, si f? mosroče predočifti samo v primeri 2 razdaljo med nekaterimi r.moriškimi mesti. Zračna razdalja med Clevelandom in Denver jem znaša 1230 milj, toda ob zavitem obrežju ob Srodozem-p'rem morju je ta razdalja podaljšana še ®a najmanj 200 milj, t "ko da znaša pot njegovega umika 1430 milj. Njegova pot pa kaže še dalje. Najbrze bo "preplaval" Sredozemsko morje v Italijo, kajti neko radijsko poročilo naona-i in, da bo Rommel poveljeval nemškim in italjaavkim *rma_ ni v Italiji, kadair bodo zavezniki čez Sredozemsko morje v f, 41i na Sicilijo in od tam na italjansko celino. • Ali i>a se bo potem zdržal v Italiji? Njegova pot najbrze pelje v Berlin. Racijoniaranje mesa, masla in drugih jedi Skoraj v»e vnate niesa razum perutnine in divjačine, mnoge vrste sira, slanine, ribe v konzervah, masti in jedljivo olje, so sedaj racijonirane. Začenši od 29. marca ne morete kopiti teh jedi tore® rdečih znamk v knjižici za vojno racijoaairanje. Gospodinje so se že naučile, kako se kupuje z ananskamd na tooke, ker so imele že izkušnjo s plavimi iznamkami od 1. marca napr-ej. I>asi se pričakuje prarv malo ^mede fcekom prvega tedna kupovanja z rdečimi znamkami, je jako važno za vsakega, da dobro razume glavna na/vodita za rabo teh znanik. Razlika med kuipov a -, njem jedil v kontoervi ali dru-gaČe pripravljenih, ki se kupujejo S plavimi znamkami, in kupovanjem mesa, masla in dragih jedil, ki so bila sedaj raerijonirama, z rdečimi znamkami, je mala, ali treba je jasno lin natančno razumeti, da , ne bo zmed a . Sledeča jedila so bila raci-jonirana: 1. Vse vrste mesa izvzeraši perutnine m divjačine, naj bo-| do erveee, zmrznjene, prekajene v konaervah ali v stekle-' nicah. To seveda vključuje 1 vse goveje, telečje, prašičje i meso in jagnjetino ter raano-' vrstne mesene, kot so jezik, . možgani, snoe, itd., vse vrste klobas, ekstraktov govedine in ■ druge mesne produkte in koo- /uirtK rot/i "GLAS NARODA" (tMfli H (D CMPIJ) 1 ■ ' ■ ■ Jwned aad Patmatod by Sknrcnfte PobMattas Qmapany, (A Corporation) 'rank Sakaav. PraaUant; fenae Hods, Treasurer; Joaepb Lopaha, Sac. naca of mutaaaa at tHa corporation tad addraaaca of abora officer«: a« warn im otbssi. maw xobk, n. x. 50th Year 1 —-j,——________ , "Olaa Naroda» 1« lined every day eKcept Saturdayt, Boadayi and HoUdaya. Bobacrlptloa Yearly 91. Advertiament on A«reemaL - Zm celo leto vol)« Uat aa Ameriko to fbuiado fd.—; aa pol leta fa.—; u fetrt leto — 8a New York aa celo leto *T—: aa pol leta $SJW. Za lin—upi 111 aa celo lato ft —; aa pol leta f&SO. * "C,la« Naroda" lakaja raakl dan bran« aobot . nedelj In prasnlkor. -GLAS NABODA", Z19 WEST I8tb STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHebea »—12« t.laflnahoda*-mil_ -_thursday, apkjj, a, 19*3 " . „ r - W __^ ^ fWANOTLJPfll— ! 5S£S553g:| Vesti iz. slovenskih naselbin j^gg^-*-«! JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI SLOVENSKA SEKCIJA j Glavni uradniki: Zartops Predsednik: Vincent Catnkar, 2059 S. Lawmlal* Ave., Chicago. IU SNPJ Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joltet. III. S2Z Tajnik: Joseph Zalar. 331 N. Chicago St., JoUet. Illinois KSKj Blagajnik: Leo Jarfrrec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, Illinois gSZ Nadzorniki: John Gornik. 640» St. Clair Ave., Cleveland, Ohio SD£ John Ennenc, 739 W. National Ave., Milwaukee, Wise. KPZS Frank J. Wedlc, 301 Lime Street, Joliet, Illinois DSD Josephine ZakrajSek, 7003 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio PS Charlie Benevol, 10007 Holmes Ave., Cleveland. Ohio SMZ j Direktor publlcitete: Janko N. Rogelj^ 62<»8 Schade Ave., Cleveland, O. ABZ PETEK NI NESREČEN DAN i tu tu a Manville, N. J., na petek sem a bolela, zopet za vnetjem j reberne mrene ifc bolezen mi je I pokvarila desno stran, da vča-, eih ne morem nič z roko delati. ! In je še več ko 200 pe*fcov, ki l sem jih (bila deležna, male ali večje bolezni, pa ne morem vse popisati. Zato pa pogrešam IBetra Zgago ker bi mi nje-'ga bi ml bilo dolgčas, ker do-naša novilce iz celega sveta, rPnfkaj vtam pcfsiljam $3.iK> ker j a papir drag. Nare čnima nti poteče 10. aprila in vara pošljem malo prej da mi boste list [pošiljali še nadMjnib 6 mesecev. Tukaj smo imeli lansko leto dovolj dela, lansko leto v oktobru pa so dobili parne lopate in mnogo delavcev je bilo odpuščenih. Kontraktor je dobil na{jg»rej eno -lopato, pa ž njo tli mogel napraviti nobenega dobička. Doibii je drugo in tretjo pa še nič dobička. Prej, ko smo kopali, «tk> mu nakopali kan kn jih nalofeiti po dva do tri žeLezni<3ks voeoive na dan, ko pa je dobil parne lopate, so naložila en voz v treh tednih. In tako je naše delo naspalo. Tukaj po tej dolini so pre-mogareki rovi, ki delajo vsak dan. Kot sem že po.vedaJ, sem brez dela in sem za delotn že mjnogo hodil in sem od boea tudi dobil deio, toda kaj mi pomaga, če me pa zdravnik ne potrdi, češ da imam žilaste noge. 34 let sem kopal premog, pa nisem krnel premogarske karte. In eedaj me vsak bas vpraša, Iče wryimf miajnersfoo? karto, poleg tega pa me še zdravnik odfvrše {Par dni sem že bil k svojega fcrtoga in sem pomagal farmarjem trto obrezovati, da sem zaslužil par dolarjev, pa farmarji tudi malo plače obetajo. Kateri farmer bi najrajše nič ne pttačal, drugi še nekaj plačajo, drugi zopet pa bi delavca hoteli itaeti za svojega sužnja. Pa jaz ne morem delati na farmah, (ker moram biti na nogah od vida do vida kot konj. In pri tem me noge preveč bolijo. Se bom že vrinil v kako majno. Rad bi še toliko zaslužil, da bi si kupil parofeirodsxi listek čez morje, ker, ko sem bil miad son jih. kupii 11» - H konca pozdravim vse čita-telje tega lista in jijm voščian zdravje in veselje. Joihn Okroeeky \ pet."k, 12. marca, je slovenska naiseilbina New Yorka pokopala svojega prijatelja in pevca Johna Potniška, kaiteri je bil člaai pevskega tJbora 4tSlo-vfrn,> m aa katerega se je dr. "Slovan" zavzeLo^ da >e . Oberwalder 50c. Pave« N«atrst $1. Frank Na-kifet $1, F. Kralj $1, N. 25c. F. Mar 50c. F. Zupane 50e. J. Kcžar 50c. Tj. Stefančič 50č. J. Tacjan $1, F. Lacjan $1, Alga $1,T>. Kovach $1, A. Zor- FERDO JUVANEC: ^ ZjnttaJ............... ....... M Slovanska .............. PETER JEREB: Pelto rmt* ; VASILIJ Ml RK : Podolmlra .........t« ZORKO PRELOVSO: .. Ijp enkrat le ................M Slava dela ........Jt UR- VULARIC: Rotearin; JOS.k> PAVČslC: Potrkaš plea ......M * - "t 0i4 IZ STARE ZALOGE pa ima i - . ii » f. . i,P T mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: . v AmerUka alovetuka Itn, (H«1mt) M Orlorske bi bum (TadaplvM) '.--j* Slovenski alwrJI, 8 m tU Mik to •oftkHi sborav (M A**M) M -t! V pepelaKni nafi. kaaiaU sa Balo, A sbor In orita^ m —1nj'-i peatl aa ■ladlaa a klavir-Jen CE. Adinii) ■■^■'"im1"- 1 Dve pesmi. (Prelavee) n noAkl dMrtataka------M Naši himni, dvaglaano---- f Gorski odaKvl, Onhamar), DL ^ ZA TAMBCBICK: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podporni slovenskih narodnih pesmi za iambnrice, zložil Mar Slovenske narodne Rend sa tph« rfHd zbor (Bajah) ;.? ^,— M Bom lel na planince, (bnl«k>. ^ za cmx: 1.1- i . Po** *» eltre- — « «»e«ki — (KAP)-------- ZA ElAHB: ^ PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE. SLOVENSKE PESMI Zbirka t narodnih penal Izdala Glasbena Matica a Oevelanda. , Gena — Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI »a moMd sbar .........................M &PST NARODNIH PE8M1 sa m- «d sbor ....................** Sest narodnih pesmi sa srn-tani sbor ................... Franc VentaHni—dEST MBftANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......M Ferdo Jnvanee-Ifc MLADIH UR. mofiki sbeti ................. M Peter Jereb—O8EM ZBOROV (am-Md to mefeari) m Moški zbori 08KAR DEV: Barfica; Oj, moj Sooel Aov; Sam ari. fsatje, drav v raa poj-demo ......................Jt OSKAR DBV: .JSre^no, ljobca moja; Ko ptifil-ea na tuje gre; Sod; Moj o&a . mi konjička dva; Dob It sem pisemce; Slovo; Je vpthnlla loč Jtš ^WBK^^^-T -r - • EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belrJcranJska..JN Vso no? prt potod ........... JB9 JnrJeva ......................J5 Hodi Micka doma; Kaj drage-ca hočem; Zdravlca ........JI VASHJJ MIRK to A. QROBMING: VetrlC; ps gradlnl ....... KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHESG C0 216 West 18th Street, y^ Yftt N."S ^GLASUJTE ^ "GLAS MABQJBA; DRŽAVLJANSKI PEIEOCNIK lrfla jo nova ksjiMoa Id daje poljudna navodila, kaka BBHffiiki državljan. Poleg vpraianj, ki jih navadno sodniki stavijo prt ispitn za dr-favljanstvo, vsebuje knjižica Bo v II. delu nekaj važnih letnic is zgodovine Zortlnjenlh držav, v ffl. deln pod naslovom Bazno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedl-njenlb držav, Uncolnov govor v Gettysburgn, Predsedniki Zedinje-nlh držav m Poedlne država " Cena knjttid Je camo 60 centov. In ae dobi pri: * SLO VENIC PUBLISHING CO. >1« West 18th St, New York 44' LETNO preiskuSnjo IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA « AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA » SI IMA l 25,000 ČLANOV IN TBI MIUONE DOLABJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zdo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zven, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in »mrti ! Ako je društvo AiB.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, 6e ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. 1 tužni Časi, zraven pa ŠE SMET. Iz nase naselbine se ]j& malo kdo oglaai. IM>rega človek nK ma zdaj kaj poročati, povsod, hamor kamor gr-ž, ali^š samo o vojni, ako čitsls liste, pa 20-pe ortae o eamriii grozdtali, ki jih iTKirajo prenašati ljudje v iraš?h rodnih krajih. Ako mi mfe".ri-«tai^ti »telo dadkwja in kave m dru^iir potrefbB^n, kaj pa ufco^ro IjiKfefcvo cinferaj morja, kjer nima niti str^ie, -niti ob-lyeke. kaj še živeža. Ali ne «m«im(| tM Kadcivoljni, da sano v svobodni deželi ? Kar ?e dela iče„ dela vsak dan s polfiK) paro, stari in mladi, i »e nobenemu ne jpoznailo, če bi se narečnina povišaiia 50 centov na pol leta.1 Bodimo tudi pravični našem« uredništnru "Olaea Naroda" V| fleh (kritstfeih časih.. Ne pustimo ga, da bi prepadei, ko že: izhaja 5(X leto. (Boffldrav na v®e prijatelje in OTianee. Paulina Oaličič, Sehuvlerville, N. Y. KUPUJTE (JN1TED STATES WAR SAVING F BONOS ID STAMPS lCu vam zopet pošiljam $3.00 da bo zoft>t(t plawan za pod letaj nas priljsubljeni dnt?vnik "Glas N«roda", se maio oglasim kot ,H* moja navada. Naši prijaite- -^ in -znanci radi č^Ugo moge • lopise. C.'udmo ee nam* 2 jmo-vsidi, da%e mkdo ne og-lia-m m kraja, kjer t?mo mi popre/ •^sanovaifi, iz Oo dobivamo na cdmer^e, da .je trefoa zaveznike in pre-niri2:ane narode podpirati' z živo?; m in orožjem. Ali kolilko uniči, predno tja pride. Ko-1 iil je l^e iaJguib^jeoiih Č^eških ^rtev »»kmpaj z živežem. Tudi ameriške gospodinje ao bSJp zmerom pripravljeaie pw>-na^rati. Ko smu na radio sli-f tli. aii je bilo v časopisu ofc-:.tivljewo, če ženske kaj pečejo m praži,jo, naj ne izlije jo ali vr-va-,io mtieti proč, naj se da v po-> <>do in če je poiEna, naj se *ieee k mesarju, Ln par ©. nrtov diobi Ea njo, naj državi pomaga, da se lažje orožje dela. Kaj pa v, daj, ko ne bo več toliko meea1 in masti dobiti ? Večina žen«k ee bo (kesala, zakaj niste tisto prihranite, bi prav prišlo zdaj. Mislim, da me, slovenske gospodinje in^mo nič masti brez pofcreke izidle -preč. Pa ravno ko to pi«n^ pišem, se na radio Ae sliši, da bomo dobile 2 funta mesa na teden na osebo četrt '• 'fnta presnega masla, in oetrt funta sira. Masti bodo dajali na pa jute, kasneje m or de je se toliko ne bo. Za nae starejše gospodinje, ae bo tako težko, si fboimo že zelenjave posadile in kuhale, kot smo v stari domovini, ko ni bilo nič v kantah kot je tufkaj. Zato %o mlajše malo vew časa vaelo se navaditi, ko ne .bo tolnfeo kant na razpolago. Tudi steatea, ali pof&AapscHr »e ne bo moglo dobiti, kolilko bi hoteli. Čudno I nam vidi, nehote se moramo smejati. Pred 2 tednoma smo na radio slišali, fc.-^e bilo tudi Se v lokalnih časopisih.. Naš katoliški škof Gibibons iz Albany, NI. Y., rami je naenamiL, da se ni treba postiti zdaj oib petkih v poBtu, čez leto da ni posta, samo ae pepeinieo in veiiki petek, aamo te drva dni v letu da je post. Tako »e kfcke maso je viMc dam. Tako pa, ko se iwm obeta dobro, če ga bo en dam ali dva na teden, bo dobro, in fe to ne bo, da bi se da srtejja najedli. Za dehwoe, ki nk»aj6r%efto delati, Ibo sflatoo. Ali kaj se hoče, J®Je tuU *r • jg ,f» ' T»udi 6* imamo 4 hgere ▼ New Yark (Sty. Ena je otno-žena Aima Pii*. Njen mod je tudi BMnU oa hitro i. POZIV: SLOVENSKIM DRUŠTVOM. Združena Slovenska Društva v Hew Yorku obdržujejo seje vsak prvi petek v v Slovenskem Domu v Brooklyn u. Ce vaše 4ru&v* še ni pridruženo, pridružite se! Odbor. ■GLA8 NABODA" — New I«k THURSDAY, APRIL 1, 1943 Slovenski sklad ARK hitro narašča -- - (Nadaljevanje.) -- ■ DOPISNI KOTIČEK SLOVENSKE ŠOLE ytmoTUW L. i— rilci in izjave državnega tajni-ika Corcksll Hulla sta v neposredni zveei z proučevanjem povojne ureditve sveta, ki je zdaj predmet vseh raedzavez-niških razgovorov. Po zaključku prve svetovne vojne % je bil sklenjen .mir brez Rusije in »e gleAe nanjo. Toda mir na svetu je nedeljiv — zanj so odgovorni vsi, dolžnost vseh je, da ga zavarujejo. Največjo odgovornost bodo nosile seveda Angftija, Amerika in Rusija. Te tri velesile morajo voditi skupno politiko, ako žele, ne le osvoboditi zasužnjene narode, temveč pregnati v bodočnosti, vsaj za dogleden čas, strahote novih svetovnih požarov . Dr. Krek nadalje navaja OhurOhiDove besede o skupni organizaciji Anglije, Rusije, Ahneritoe in vseh drugih zedin-jenih narodov po vojni. Vise države in vsi narodi bodo morali skrbeti za daleko^ežne socialne w^konomske reforme in ustvariti med narodi ozke med sebojhe stike, da si zajamčijo mimo bodočnost. KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Izgileda, da se za našo slovensko šolo marsikdo zanima, ker vedno dobim kako pismo ali omembo glede potrebe slovenskega pouka med našo mfla dino. Kot je razvidno iz objav, ki jih od časa do časa priobčimo, so nam posamezni rojaki in rojakinje pripravljeni pomagati finančno, zopet drugi r-o najm dali na raepodago knji ge, zemljevide, itd. Znani Matija Pogorele je zadnjič v pismu po«lal drobno knjižico pesmi, Ta knjižica je zanimiva, ker je bila izdana v letu 1878 ko je bila slovenščina še pre oej neizpolnjena in veliko manj gibka kot je danes. A. P. Krasna. Kakor 'večina otrok iz razreda najmlajših ae ve, pojde mo v soboto papodne v Central •Park ako bo vreme lepa. V slučaju dežja ali slabega vremena ypfioh, borno ostali kar v Slo-vendkitfml domju in imeli pouk. Otroci naj pridejo, kot jim je ibilo povedano v Slov. dam ob 3. uri popoldne. Od tam pojdemo v New York in potem se seveda skupaj vrnemo ma-raa j v Brooklyn- Ce se nam želi pridruižiti kak učenec ali učen ka iz Ostalih dveh rasredloiv, (bomo iprav vtiseli, ker ce nas •bo več, bolj ibo prijetno in za-ba/vno. . * grešaninri in sioer Adolf Med- < lej in Adotf Konilanc. i (Framsk Markovič, Indianapolis, Ind. DR. MIHA KREK O POVOJNI UREDITVI.' (JIC.) —- Podpredsednik ju-gosicivantke vlade dr. M. Krek je v slovenski oddaji londonskega radia razpravljal o zadnjem Churchillov eni govoru, in o ciljih zaveznikov. (Kakor Churchillov govor, tako tudi Edenov obisk v Ame- URliREDITEV SPA Naznanjali^, da bo postojanka slovenske pomožne akcije v soboto 3. aprila ob 7.30 zvečer imela zabavo za SANS. Zabava ise bo »vršila pod pokroviteljstvom društva &NIPJ št. 34. 103 in 075. HvaKahe se bodo jslake iz stare domovine. Kar ostane čistega dobička, gre vse v pomoč iSANSu. Prireditev se vrši v šakki dvorani na Holknes Ave. Iz Indianapolisa sta prva dva slovenska vojaka med po- $1. so darovali: Vine. Stempei, Anton Beljan, Ant. Zaleted, ^ Mathew Majesitic, Gabriel Tas- ^ sotti, Jack Žagar, Valentin Ca- tJ puder, Ana Supan, Frank Pe- -terka, Mary Pesliel, Joseph * Kdbe, Ant. Crrtkovich, John * Cvetke tvieh, Anton Anal Ova r, Louis I^egiša. Fr. Kukovica, Max Supancic, John Žagar, He- . fesi Petshei, Mary Ann Peshel, 1 Fanny Stavdchar in diaries I Medved. a V zadnjem poročilu je bilo ' iakazanih $508.20 a skupni zne- 1 se kdanašnjUi pol pa je $217.75 tako sedaj naš sklad ARIK zna- f ša $725.95. Oni. ki še niso pod vrnili, maj jih gotovo prineso v Slo-,venski dom prihodnji petek netČer na .sejo odbora. . Slovenski odbor ARK. za N. Y. C. ■ OBISK PRI PRIJATELJIH IN ZNAN1CIH. Pred kratkim s con po dolgem ča>u o busk al svoje sorodnike, prijatelje in znance v AJkronu, Okevtlandu in v Little Fails. N. Y. Najprej sem seveda obiskal svojega očeta in brate v Akron (J. Prav lepo sano se imeli sku paj in tudi stric Obreza je bil z nami in smo počasi sprai\rlja-I li v kraj dobrote, ki so šifoile e mizo. . ► Z bratovim avtom smo se > odpeljali v Cleveland. Obiskal t sem strica in teto iu mi je bilo I . zelo žal,, ker sem našel strica .'A. F. Sveta v tako slabem sta-. nju. Prej je bil zdrav in ve-t sel, zdaj pa ni nič več tisti, kot r je bil v New York a, kjer smo i ga skupaj i>opili kak glažek. .'Sedaj le toži o svoji bolezni. ? I Meni je bilo res težko, ko sem ^ videl, kako ga je zadela bole zen. . Ko sem se poslovil od očeta, . bratov in soroidnikov v Cieve-landu, mi je bilo kar težko pri 4 srcu in sem bil nekako žalosten s vse dotlej, ko sem prišel do mo-i jili prijateljev in znanpev v . Little Falls, N. Y. Ti so mi pa K kaj hitro pregnali težke misli ; in me razvedrili. . . (R: kel bi. takih limwx>v še 1 nisem videl, odkar sem živ, pa , >wn skoro po c?lem svetu ho-■y dil. Človek lahko pride k nji ma napol mrtev, pa ga kmalu j spravijo nazaj v življenje. iMene so rvtzeii v varstvo pri 3 Masktovih in bili smo takoj l tako dtjmači, kot bi vedno gk\i-\ paj živeli. Ti ljudje re« vedo, ; kaj je treba človeku, ki se v i dana^nji^i časih vrne z morja. i V družbi pri Masletovih je bi-i Io zaibavft in smeha, pogovorov : z znanci in prijatelji in naj i lepša postrežba, za kar se. Mr. | in Mre. Masle prav lepo zahva-! lini. Morda o priliki povem se : kaj zabavnega o tem lepem ■ obisku, za sedaj naj rečem, da j so me tam gor v Little Falls j že tako zmešali, da adaj, ko se j nahajami v New Torku, bi šel j takoj tja proti Utica Naselbina Littfle Falls, ima j po mojem mtaenja tudi lepa de-| kleta To je pdtrebno omeniti, j da bodo rojaki drugod vedeli, j kako zanikniv kraj je to, kjer. j rojaki čJoveka znajo razveseliti ; in postreči kot malo kje Upam, i da se še snidemo v takx> veselil j dražbi, kot je bila to pot. Vse i skupaj najlepše poedravljam. Joseph Obreaa. Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — [ » UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ' ORDER, ako je vam le priročno L " Slovenske Knjige Šesta pola je prišla od taj- $ nika dništva 44Slovenija" št. A 56 SJCPJ, Mr. Anthony Ovet- \ kovicha, ki spada med najeta si rejše in najbolj poznane os^b- p iK-sti v našem društvenem živ- t< Ijenju. Njegova pola izkazuje i $31. Imenovano društvo je C priwpevuLo $25. a po $1. so pri- I sp-vaPi: Anthony Cvetkovioh, ^ Jos. Rt^ck, Jos. Ko»s, Frank ^ Justich, Jos. IJesanti in Peter t Alexander. . ^ Od istega Mr. A. Cvetko vi- ^ cha je otlbor sprejel «ecbuo polo in sicer za Slov. samostojno j" bolniško in ixKlix>ritt> društvo J v Nw-w Volku, katerega blagajnik je. Kakor "Slovenija," je tudi to društvo velikodušno * pobeglo v «vo,io lastno blagaj-' no ter prispevalo v ta sklad $25 ter tako omogočilo, da njegova ]x>la izkazuje $41. T)aljt* je $2 priispeval Math Corel in po $1 Mihael L'rek. Ami. Ivan-shetk, Jo<. Pogačnik, V. Za loka r. Ant. C\et.kovieh. J. Zu-oančich, Jos. Pire, Marv Bas, Adt. K to, Nfit-ke Ha'bjan, Jo- L liana Jarc. Frances Pogachnik, j A^ites Kos m Oecilia Ren k*. < Osma pola je prišla zop.t od -•lialšili žel kg k in siicer od Mi's. Ivlarich, deda v ne tajnice f SZZ, podružnica št. 93, ki se je < zelooelo jx>trudila in tako na- j pol n iJa jx>lo do zadnje vrste, i Njena pola aiuiša skupilo $28.50 I Imenovana poidružnica št, 93 je i prL-^pevala $5. Agnes Peršič prispevala $2 in po $1 so < prispevale: Katk. KuraacliUk, Agnes Krkovieh, Edwaixi Kla- ; t rich. Ajj?ne^ Klarich, Mary ra, Mary Majestic, Mar\- Gač- t nrk, Katarina Hntter, Marv ( Milarvai, Mary &nith, Mary y Ix>be,-Uršula Spilar, Antonette Bizjak, Framets Kriaman, Ma-' k r>' Riiuclu, Janie KbvachkshJ Angela Kokefl, Mary Palčk\ Kat. Schukz Helen Hodnilk, . Josephine Rotar in John Mant-, Hon a Kait, Broderich je pri-. spevala 25 centov. :i I>eveto polo je odbor pivjel od tajnika društva Sv. Jowrfa 1 št. 57, KSKJ, Mr. Vakrrtina » Capudra, dobro znanega dru-i štvenega delat^a, ki ae po-efr>- - no_pridno udejstvuje pri mrši i "Domovini" kot pevec in igra-1 lec. Tudi on se je potrudil in napolnil pok>, do zadnje linije, t Njegova pola irlkazuie $36. h t kateri vrati je dru^vo "Sv. - Jcžefa" prkipevalo $10. Po $2 sta prispevala Mihael Zvonar in Frank Peterka Jr. Po KNJIGARNA Slovenic Publishing Company West i8th Street New York City LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ^ . . • . ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . J^ £ J, i (Finžffar) - POUČNI SPISI OBKTNO KNJIGOVODSTVO A M-Jk ▼ II%A 268 straol. euni. — Knjig« J* , __ . _Tfr,Tpet je t>tal M teka. Dlež je 1 il, veter jy- pihal, udai'jalo t je kluo ivole^ih, a Miška se je z godo grlivx'O^ drgetajoč cd J hladu in obupa, stiskal t.krog Ntopniee lokomotive. Zop.t sle J jt poja/vil strojevodja z gordoo 'balkljo in zo|pei ga je Miška j prijel za rdko: "Striw'k, poginem tukaj." »Stroj vodja je obstal. _ "Kdo si?" j Mintka ne ve sa.in. kdo je sedaj; gjladujoči defek, iz bnszulu-skegji ujtiiZAla. Pu kruli jjie v Taeikent, a tovariši so« ga za- ^ pustili in v vagoni ga nikdo ne pusti. Ali bi ga on ne hot.! ^ vzeti s seboj? Nekoliko bo plačal, ako je treba; nožič inia in tisoč rubljev. 1 ' "I'orakaj," je rekel strojevodja. ''Sprevodnik takoj ' pritle. Xjt*ga le{>o poprosi." M iška je pclkle-kiii'l, st« gnil roke in z gla-om Oibnpa, z gla-som žalosti in gorja t rep; če zaklical: ''Stričeik, sodmg, v iiue&u Krista, poginean tukaj!" 1 Strojevodja ni otlgovoril. Dolgo je lazil pod Icwkcrtnotivo, ] udarjal s kladivom, pato je odšel na positajo. ' , l>ež .je lil, veter j.^ pihal, a Mi3ka je stal pri kolesu lokomotive, mučil .-e j*e z neodkv-irostjo- In ne da t>i koga vprašal ] ,ie nenauloma zlezel na lokcjimtivo. Jel si je 'givti hrbet, nato j." nastavil še prsa. Ko je ogrel prša. je zepet nastavil hrbet. Proti jutni je dež p'Miehal. Postalo je tiho, oblačsio, . mrtvo. V bledetn somraku se je pc*najvijala iz temie postaja in klrgiške .jurte za postajo. . ! Prišel je strojevodja. Zagledal je Miško vsega modrega V obiiizu. nt« tne njegove oči, ]>olne titpljenja, iai \i»ra«al ga je z glatsotn. v katerem je bilo Tiejtvolje, "A se pelješ, sodrug?" Miiška je žalostno odgovoril: "Striček. ne goni ine cd tod. Prewe(l>el slih vso noč." "Kam potuj; S, otrok božji? Saj propadeš." Laž.ie postane človeku, ako se ljudje z njitm razgovarjajo. rl'udi smelosti j.- več. Miška je povedal, od 'kod priiiaja in kam gre. Xwkoiiko .^e je.pobalial: »amo da 'bi prišel v Tažkent fam inna scrodaiilke. Dvukrat ec, pisali njegovi materi hi zelo prosili, naj bi prišel. Ce nra bo. so pisali, pri nas ugajalo, lahko sploh ostane. A če irru ne bo uga.jaPo, mu preskrbimo vozno »karto, da se vrne. Strojevotlja je jhjsIušhI, se siikehljal, gledal pcanodrele Mi-ikove ustnice in je reke! nepričaikovano: ' "Pojdi z ntenoj1" Sprva Miška ni iiio^e.1 verjeti. A ko se je č-util poleg lor komotivnega kotla, ko je videl iimugišt* vilne vijake, kolesca, premikata, ključe i nkljuke ter ognjeno žrelo lokomotive, v ka-terem je plaimtelo, da so «e tsitu v glavi »budile nemirne misli: Kaon sem Potegnil j« strojevonlja za neko kljuko. — Zgoraj nad streho.je zažvižgalo. Za-ukal_je drugo kljuko.-Vlak ee je na .n k rat zganil in je začel teči .iprrva počasi, previdno. ]X>teni pa se je jm gnal in je hitel naprej s takšno naglico, da je M~iš-kovo srce začelo viharno utripasti in da so se njegoive miisli v glavi prekopicovale. Kald^na sila ai". se vse to in kdo je vse tako ustvaril? Navikreber je vt z i l vlaik počasneje, potem se je pa zopet podil na v so sapo, a -trojevodlja j-^ v čini srajci gledal skoet" okno in kadit pipo. Drugi je metal duva v ogneno žrelo. Nalašč je prijemal MiŠlko in kričal strdjevodji. "iSodi-ug Kondratjev, ali ga naj namesto polena!" 44Vrzi," se san je Kc.iulratjev. 14Mu bo topleje." Miška je gledal oba z velikim spoštovanjem. Vedel je, dn se šalita ž njilin. In ladi šal in toplote, ki jo je dajala lo-kon lotiva, mu j- postalo vesele je. A ko je sod m g Kondratjev odprl majhno pipo, natočil v čajnik vrele vode, se napil sam in naučil tudi Miški, je reikel Miška prisrčno, ves prevzet vsied ljn4>< .znivosti: "Že dolgo miseaii pil vroče vode." Kondratjev je odlomil skorjico kruiha. <4HpČeŠ?" Ne. tu ni bila ekorjica kriva. Miška se ni najedel, premalo je te i rde skorjice. Ni ga vttracLostvl 'kruli, nego prijaznost. prijeten smehljaj na obrazu sodruga Kcndratjeva. »Sed«l je, kakor bi bil doma na topli peči. Večkrat je zdremal zaspal, v >7>aiijii otipava! nožič v žepn rn je vts radosten in miren mislil: ' '_ ' TCakšna ddbra človeka. Ko so se bližali veliki postaji, je reiki Kondratjev. *6MibSka, sedaj bjš iz-topil. Ivokonnotiva odpel.ja na levo, na popravilo. Hočemo jp doibro popraviti, da bi ne delala no»benih neumnosti po potu. Potem se popeljemo dlje v Taš-ktinfcs Sedaj že ni več daleč." Miška j poveril crlavo. "Kaj si se ustrašil "Različni so ljudje. Tu line vzanue s seboj drugi, me nalašč odganja." Kondratjw ga je pogledal po plečih. 4'Ne boj se, Mihajlo. ~ Z menoj ge pelješ, samo ne hodi daleč od postaje. Ko bo lolco¬rva pcfpravijena, zažvižgam ti dvakrat na tole piščal. Tedaj pnibeža sem. Razumeš'? Če me ne najdeš pri lokomotivi, poičakaj.'' *4Dobro, stričete, storil bom tako" "Aha." Afedt^flii k i lwon ogk>dal mjučike na postaji. Morda najdem koga izmed naših. Ali kadite cigarette!" "Zakaj!" "Morda kupim kaj e'garet za vas." Kondratjev se je nasmehnil. "Ako kupiš zame tedgarete, te n?,vzamem na lokomotivo." (Nadaljevanje prihodnjič.) ~