Ameriška Domovi ima 71'fl/1'E RI e/* EEC AMCRICAN IN SPIRIT FORC1GN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 23, 1959 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR ŠTEV. LVHI.—VOL. LVIII. UPOR V TIBETU SE SIRI Sveti Oče praznoval god 'sv. Jožefa zelo preprosto VATIKAN, Rim.-Sv. Oče je na dan svojega godu dodal svojemu rednemu dnevne' iu dtelu ise nekaj dodatkov, ki jih je Rim toplo pozdravil. Pozval je v Vatikan vse rimske cestne pometače in bral zanje sv. mašo. Povabilu se je odzvalo okoli 3,500 Upor v Tibetu, ki se vleče že nad eno leto je segel v samo prestolnico Lhaso, kjer je prišlo baje do hudih spopadov med domačini in kitajskim vojaštvom. — Zveze med Tibetom in Indijo so Pretrgane. Indija je zaprosila rdečo Kitajsko za zaščito svojega diplomatskega osobja v Lhasi. . v .. ,vV pometačev, po masi so pa . odšli . New DELHI, Ind. — Po sem došlih vesteh je prišlo 3-av sv°j Posel- PoPoldne je sv. a mesec v prestolnici Tibeta do očitnega nastopa domačinov 0^e P°vabil k sebi rimske bol-- roti komunistični kitajski oblasti, ki se skuša vedno bolj nike- Pripeljali so jih okoli veljaviti na račun samoupravnih oblasti. Pristaši Dalaj- 5>000- Sv- Oče je imel nanje na-<, nie> najvišjega verskega in svetnega oblastnika v Tibetu, g°vor> ki §a je oddajala vatikan-vdrli v orožarno in se oborožili. Prišlo je do ostrih spo- ska radijska postaja. Proti ve-Padov med njimi in kitajsko vojaško posladke. Podrobnih eeru se je pa pape? podal še v nadaljnem poteku ni, ker so vse zve^e med Indijo in C(\rkey sv- Apolinarija, da se je ’— “Tibetom pretrgane. Obsojena na smrt! Do nemirov je prFl°’ k° s° jviiu kitajske oblasti zahtevale, da udeležil običajne postne procesi je. Zvečer je italijanska televizija oddajala 45 minut dokumen-• ] [ama k njim brez tarni film “Papežev dan”, vsa morilca ” ’ svoio nosSo'°t 'k83 T'T- T’ Italija pa se ^ ta dan opominja-lica za SVOJO nosečo stva. Ko se je glas o tej zahtevi la tudi tega> da je na papežev godovni dan poteklo 34 let, od na smrt! puncan, ki obsojena na raznesel po mestu, so se zbraie mrt. _ Njen zagovornik pred sedežem Dalaj lame velike te napovedal priziv. --- -- --_____—___________ kar te bl1 Prečen v skola. Zab ENTURA’ Calif• ~ Mrs' Eli" _ °th Duncan, 54 let stara, naj- k 1 H-krat poročenai lončen- . a’ ki bna sicer večje število o- iz raznih zakonov, ie bila obtoz, Med ten je papeževa okolica pripravila sv. Očetu še posebno množice, ki so ga pozivale, naj se ne vda kitajski zahtevi. Iz- gieda, da se je ta odločil za pred- Pij ioge svojih pristašev. Ko so Ki- xn je rad imel ptice pevke. tajci skušali manifestante raz- y njegovi delovni sobi je bilo • - gnati, je prišlo do prvih spopa-' stalno par kanarčkov in nekaj riu'?ena- d’a jg najela dva mo- dov. Domačini so končno vdrli drugih ptjc peyk> ki so jih ^ svm 23 SV0;|0 Snaho’ noseȰ Žen° V skladišča orož-ia in strehva in, leti prepeljali tudi v papeško le- Sina Franka, ki je bil se opremili za borbo. 'tn0 rezidenco Castel Gandolfo. . - ...... ............. je bil ljubljenec. . iado ženo so našli umorjeno °rilca sta priznala, da sta zlo-111 *ZVrl-iila po naročilu Mrs. Iz okolice prestolnice so pri- j Ko je umrl pij xn so kanar_ Ike in Macmillan sta se sporazumela o neizbežnosti razgovorov “na vrhu” Iz Clevelanda in okolice Sprememba v vodstvu sovjetske sedemletke Podpornika Hrnščeva je v vodstvu zamenjal stari partijski veljak iz Stalinove dobe. V Florido— Michael Femec Ave., Bedford, O., nes v Miami, Fla. ! 7268 Wright odpotuje da-obiskat svoji Predsednik Združenih držav Eisenhower in predsednik angleške vlade sta se sporazumela, dajhčen Srečno pot in dosti topie- MOSKVA, ZSSRi— Podpred-1 sednik sovjetske ‘vlade Josef, so razgovori "na vrhu” v prihodnjem poletju neizbežni, pa se izrazila proti umaknitvi Čet z določenega področja vzdolž železne zavese v Srednji Evropi in proti oslabitvi obrambe Zahoda v Evropi. — Sporazum je bil poslan v odo britev v Pariz in Bonn. — Macmillan se vrne domov. ga sonca! Tablice za avto— Avto' lobilisti ne pozabite, da gre čas za nabavo novih tablic h kraju. Kdor se noče drenjati zadnji čas, naj se naglo zgane, jutri!Na St. Clair i.r.a tablice naprodaj David J. Telban poleg Grdi- no vega Lounge Bara! WASHINGTON, D. C. — Razgovori v Camp David'sejr— Kusmin, katerega zvezda se je med predsednikom Eisenhowerjem in med predsednikom j v petek, 27. marca, ob osmih naglo dvigala na sovjetskem u- angleške vlade Macmillanom in njunim spremstvom, ki SO 'z\ečer je redna seja S. N. čital-radnem nebu, je bil odstavljen se začeli pretekli petek popoldne, so bili včeraj končani.'niče v sobi čitalnice SND na kot vodja narodnega gospodar- Predsednik Eisenhower in njegovi gostje so se vrnili v ,6417 St. Clair Ave. članiinza-stva. Na njegovo mesto je prišel Washington, kjer se bodo razgovori zaključili in kjer bo Aleksej Kosygin, ki je bil znan!obisk predsednika angleške vlade, njegovega zunanjega mi-v partijskem vodstvu še za živ- nistra in spremstva jutri zaključen. Ijenja Stalina. | Harold Macmillan je predsedniku Eisenhowerju poro- Kosygin je postal načelnik (čal o svojih vtisih in ugotovitvah v Moskvi, Parizu in Bon-Gosplana”, državne gospodar-j nu, pa stopniki klubov vljudno vabljeni! Kdo kaj ve o njem— Michael Turk, 9404 Sandusky Ave., je v nedeljo 15. marca, od-mu nato stavil svoje predloge za'rešitev sedanje šel od doma in se ni vrnil. Kdor ske načrtne komisije, ki vodi' mednarodne napetosti. Obisk v Moskvi in razgovori s Hru-!bi o njem kaj vedel, je prošen. Etmščevo 'gospodarsko 7-letko. ščevim so Macmillana baje prepričali, da je mogoče sporna |da sporoči to Alice Turk, tel. Dl Kusmin, ki je znan kot Hruščev j vprašanja med Zahodom in Vzhodom rešiti le v neposred-(1-7949. človek, je bil imenovan za na- nih razgovorih s Hruščevim, ki je edini merodajen oblast-' čelnika državnega znanstvenega in gospodarskega sveta. Kaj je v ozadju spremembe, ni bilo objavljeno, toda nekateri t snili proti Lhasi še člani ple- vkj ^ drugj ptički ostali sirote; zahodni opazovalci vidijo v tej mena Kamba, ki vodijo borbo prevzela jih je v oskrbo pred- spremembi dokaz, da Hruščev . z rdečimi kitajskimi vsiljivci v stojnica papeževe kuhinje ge-,še vedno ni popolen gospodar v bi]aCan’ ki jima ie za t0 oblju-; Tibetu ze dalj časa. Trdijo, aa stra Pasqualina pasqualina je Sovjetiji, da imajo poleg njega 76’000 nagrade. Porota jej je samo v teh borbah padlo do- iz Castel Gandolfa odšla s ptički stalinisti še vedno veliko moč. od S>ko spoznala krivim in'slej že preko 50,000 Kitajcev in vred nazaj v svoj sflmastan vj ------- .. Clla, naj konča svoje živ- okoli 20,000 domačinov. Borba .gvico Seda. je bila izbrana 2a ima značaj malega Eniškega ^redsto;njco rimgke materne re_ bojevanja in je izredno krvava.! dovne hige PreseU]a £e je s Kitajci bodo upor v Tibetu ptički vred nazaj y Rim. Ko je brez nadaljenja strli prej ah zvedela) ^ ima tudi sedan;ji pa_ slej, ker na kako pomoč od zu- nik in vodnik v Sovjetski zvezi. Sestanek na vrhu nekaj gotovega mednarodnim nad- Združene države so bile proti' primernim sestanku na vrhu, v kolikor ne zorstvom bi bil preje temeljito priprav- j Predsednik Eisenhower je te Ijen in ne bi bilo očitno, da bo predloge zavrnil, prav tako se je Vaja— Slovenski oder ima nocoj ob pol osmih vajo za veseloigro “On beh straneh železne zavese pod ' in njegova sestra” za prvo in j. —, naj konča svoje ziv- ' v plinski celici. dvetnik obsojenke je dejal, i le to najbolj krivična sodba, r jih pomni in da bo vložil šiih1 Prizvd vse do najvi-mest. Državni pravdnik je obsodbo zadovoljen. bij z ^Laična služba Glasa ^hierike bo zboljšana I^SHfNGTON, D. C. — Dr-Pr h° ^n^tvo hi bilo rado že ^eti zboljšalo radio-oddaj-dar^°s*;aje Glasa Amerike, ven-]d- Se je Kongres upiral dovo’ Potreberj kapital. ch G.0S ho menda administra-bo plrrie^a več sreče. Upa, da ji ljk ongres dal na razpolago to-vila C*enarja> da’ ho lahko posta- Gomulka ustvaril svojo rdečo stranko naj ne morajo uporniki računa- dru?ba ponovno našla pot v de_ ti. Indija se boji zameriti rde-jlovno sobo sedanjega sv 0če. čemu Peipingu, zahodne sile pa ^a nimajo nobene prave možnosti dohoda v Tibet, če bi že tudi bile pripravljene kaj skromnega napraviti v korist upornikov. Indijska vlada se je obrnila na Peiping za zaščito osobja Hruščev natočil nemškim sodrugom čistega vina BONN, Nemčija. — Kot smo poročali, sta pretekli teden šla tem ko pričakujejo, da utegne v Moskvo na obisk dva vodilna iskati tam politično zavetje v slučaju sile sam Dalaj lama. svoje konzulata v Lhasi, med Post ^ar rno^nih radio-oddajnih ‘Mi ' kat naravnost v naši de- Se ,°s':aje bodo tako močne, da in p°do slišale po vsej Evropi Srna US'P do Urala, pa tudi v z« dnji in 2a obe južni Aziji. Stroški Indija bo dobila od USA dar v znesku $200 mil. NEW DELHI, Indija. — Indiji smo tekom let recimo “prodali toliko pšenice in drugih deželnih pridelkov, da ima naša administracija v indijskih bankah dobroimetje v rupijah, ki pež rad ptičke, je Pijeva ptičja yafjiteiju poljske komunistične partije se je posrečilo zriniti nasprotnike z vodilnih mest in njih nadomestiti z lastnimi pristaši. VARŠAVA, Polj. — Gomulka je na zadnji dan kongresa poljske komunistične stranke dal izbrati nov glavni odbor in nov politbiro. Pri tem je pometal iz glavnega odbora 18 stalinistov in jih zamenjal s svojimi pristaši. Politbiro je povečal od sedem na deset članov in tako imenoval vanj tri svoje ožje prijatelje. Kongres je obenem preklical vse tiste sklepe prejšnjih kon- nemFlka socijalista Dr. Carlo Schmid' in Fritz Erler. Imela sta tudi triurni sestanek s Hruščevim, ki je govoril z njima tako odkrito, kot se spodobi med tovariši in sodrugi. Rekel jima je kar naravnost, da nihče ni in-teresiran na zedinjenju nemškega naroda.. Zapad ga noče, ker .ve, kaj bi po zedinjenju pomenila nemška gospodarska konkurenca, poleg na kaj uspehov. Preds. Eisenhower se je približal stalil ču Macmillana in pristal na razgovore na vrhu tudi, če bi konferenca zunanjih ministrov ne bi bila “popolnoma” uspešna. Iz izjav tiskovnih tajnikov predsednika Eisenhower j a in predsednika vlade Macmillana je razvidno, da je sestanek na vrhu prihodnje poletje že nekaj skoro čisto gotovega-. Ker je Hruščev na posvetova nja 'zunanjih ministrov pristal že v naprej, je sedaj potek bližnje diplomatske borbe prilično jasen. V maju, Hruščev je omenil 11. maj, se bodo sešli zunanji ministri štirih velikih sil na Dunaju ali v Ženevi in pripravili v glavnem dnevni red za sestanek svojih predpostavljenih. tretje dejanje v Baragovem domu. Zadušnicc— Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Mari- njem mogoče doseči vsaj ne'.izrazil tudi proti vsakemu umiku je Vnebovzete sv. maša za pok. i -o -1" 'c' i vzdolž železne zavese, ki je bil T’ranka in Mary Oblak v spomin v zadnjem času predložen ponovno od različnih strani v različnih oblikah. Načelno je proti temu tudi Macmillan češ, da bi J Josepha Fidel na vsak tak umik ustvaril neko gove smrti. obletnic njunih smrti. Jutri ob 11:25 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. 30. dan nje- praznino, ki bi vzbujala na obeh straneh negotovost in strah pred morebitnim iznenadenjem. Po angleškem mnenju je to mogoče preprečiti le s primernim mednarodnim nadzorstvom. Še Pariz in Bonn Eisenhower in Macmillan sta se dogovorila o odgovoru na sovjetsko noto od 2. marca, v kateri je Hruščev pristal na konferenco zunanjih ministrov in predložil sestanek na vrhu. Predlog odgovora so poslali v Pariz in Bonn, da dobe prista- Ti se bodo nato sešli v juliju ali|nek ^udj Leh dveh vlad, ki nista avgustu, da v nesposrednih raz- prav nič navdušeni za kake razgovorih ugotove, kaj je mogoče govore s Sovjeti in popušča- napraviti in kaj ne. Združene države in Vel. Bri- gresov, ki so Gomulko označili kot “desničarskega narodnega I {anija 50 Pro^ vtemu< da bi se raz' revizionista”. Pri vsem tem je predstavlja protivrednost $200 tega bi 'postali Nemci v NATO haa Posfa.K bi znašali nekaj _ ... v . rT , , d y $12,000,000 Poleg tega bi milijonov. Ker naša administra- organizaciji premočni, Vzhod pa lor\avno tajništvo rado postavi-'cija nima kai Početi s tem ^ kje* m°Čno oddaino Postajo ne- aenarjem, ga je po običaju za j^k^hodnem Sredozemlju Črn "iI''an> Ukrajino in obrežje, *§a morja. Stroški zanjo so!Ameriko porabila za zboljšanje videni s približno $6,000,000. ’ poklonila indijski vladi, Indijska vladla ga bo v sporazumu z Predv lif,^Vlia Family Doctor (dru-bek 1 2dl'avnik) je objavila čla-Žengiv katerem pisec priporoča So j; avtri- moškim, naj, kadar TobVcrd ab slabe volje, pletejo, te av*16 b°lj miri živce kot table. aU tobi Vremenski prerok pravi: kmetijstva in za elektrifikacijo. tudi ne mara zedinjenja, kajti v tem slučaju bi burja odpihala vzhodno - nemški komunistični režim. Hruščev je baje rekel obiskovalcema, da se v Berlinu ne bo Poleg tega dboi Indija še posojilo j tako dolgo zgoddo ničesar, do-v znesku $12,000,000 v gotovem kler Moskva ne sklene miru novcu. iOnX^. ia hi. Na j višja Gomulka v svojih programati-čnih izjavah trdno zastopal ideje, ki so zelo blizu stalnizmu. Poslužil se je stare komunistične taktike. Pometal je svoje nasprotnike iz vseh strankinih organov, zato pa prevzel njihove politične ideje. Laška ministra Segni in Pella na obisku v Parizu z vzhodnonemško komunistično! vlado, da pa na drugi strani morebitni dogovor o zmanjšanju vojaštva na obeh straneh -Segm m njegov zunanji minister s« zne zavese ne bo dosti priporno- Pella- da se P°govor.ta s svoj.. PARIZ, Fr. — Semkaj sta prišla laški ministrski predsednik Naser obišče Libanon BEIRUT, Lib. — Naser _ .................^..... smatra za voditelja arabskega1^ k* zedinjenju Nemčije^ vsaj mi francoskimi zavezniki o ber- doV) pa So to le mimogrede o-'sey Turnpike”. Uprava radi sveta in zato pričakuje, da ga v bližnji bodočnosti ne. ’ Oba linski krizi- Pella ie bil še Pre' menih, nato pa vprašanje “po- girajka ni hotela zapreti te ya- govorov udeleževali Poljska in Češkoslovaška, kot enakopravni članici. O čem se bodo menili “na vrhu” Na sestanku na vrhu naj bi po predlogih zahodnih sil razpravljali o ureditvi berlinskega vprašanja, o združitvi Nemčije, o evropski varnosti, o končanju preskušanja atomskega orožja, o omejitvi oboroževanja in nemara tudi še o Srednjem in Daljnem vzhodu. Na zadnjem takem sestanku v Ženevi poleti 1955 so hoteli Amerikanci staviti na dnevni red tudi “osvoboditev” njem pred sovjetskimi zahtevami. Med tem ko je uspelo predsednika zahodnonemške vlade Adenauerja baje nekoliko omehčati, je De Gahe še vedno nasproten vsakemu popuščanju. Prevladuje prepričanje da bo sporazum med1 zahodni,ni silami skoro dosežen in odgovor v Moskvo poslan v nekaj dneh. Jutri ob 11:30 bo v cerkvi sv.. Vida sv. maša za pok. Josepho Simončič v spomin 2. obletnice smrti. ------o------ Beg iz Iraka CARIGRAD, Tur. — Po vesteh iz krogov turških obmejnih straž je pobegnilo iz Iraka v sosednjo Sirijo kakih 5,000 članov beduinskega arabskega plemena Šamarav, ki so v času u-pora proti Kasemu stali na strani upornikov. Samari so eno najpomembnejših beduinskih plemen. Štejejo kakih 60,000 članov in pasejo Svojo živino v Arabiji, Iraku in delno tudi Siriji. -------o_ Kjer se dva tepeta, se tretji veseli NEW YORK, N. Y. — To velja tudi za naše moderne čase in za vse moderne pridobitve. Tako so na primer Začeli štraj-vzhodnoevropskih naro- kati uslužbenci znane “New Jer- drugi arabski politiki obiskuje jo, ne pa on njih. »Po zadnjih blamažah v njegovi arabski politiki je mož moral postati skromnejši. Ker ga libanonski predsednik Fuad! Chebah noče obiskati, se bosta arabska državnika sestala na kraju, ki ga še nočejo objaviti. Libanonski ministrski predsednik je rekel, da tudi čas se- 1 nemška potnika se nista vrnila v Bonn preveč navdušena. ■ o------- Ike odločen v obrambi proračuna WASHINGTON, D. C. — Vodja republikanske manjšine v j Senatu Dirksen je dejal, da je predsednik Eisenhower odločen braniti svoj predlog Zveznega adneje. Ponoči jasno stanka še ni določen, da pa ni proračuna pred vsakimi spre-|Aijj|[ j daleč. |membami od strani demokratov. je na obisku v Londonu. Italija je imela zabili.” Tokrat je Hruščev po—žne prometne žile in poslala na v začetku se-1 vedal že v naprej, naj se zaho- zasilno službo vse svoje kontro-tfanje berlinske krize svojo do-1 dne sile sprijaznijo z mislijo, da lerje. mačo vladno krizo, zato se ni stanja v vzhodni Evropi ni mo-1 Ker je bilo teh premalo za mogla mešati v mednarodno po- goče spreminjati, “ljudske de- litiko. Segni hoče sedaj popra-' mogracije” tam bodo ostale. viti, kar je zamujenega. Kot se vidi, se hoče pri tem opreti na Proti umaknitvi čet Angleški gost je skušal pri- vzdrževanje redne službe, so vpeljali kar povprečno prevozno tarifo: 15 centov za avto, 50 centov za kamijon, potem se pa vo- generala De Gaulla, ki se je kar praviti predsednika Eisenhow-‘zi kolikor hočeš, kajti pri izhodu sam od sebe postavil za zastop- erja na “zamrznitev” vojaškega ni nobene kontrole. Cestnino po-nika tistih NATO držav, ki niso položaja v Evropi, kar naj bi pri- hirajo namreč kar pri vhodu, pritegnjene k razgovorom na .vedlo kasneje do razredčenja in Sedanje povprečne tarife so SONATO vrhovih. J zmanjšanja vojaške moči na o-j veda globoko pod normalnimi. MJNOVEJšE VESTI WASHINGTON, D.C. — Eisenhower in Macmillan sta se na povratku iz Čamp David ustavila na strnovanju državnega tajnika Dullesa in se z njim razgovarjela 45 minut o uspehu in sklepih posvetov. V njuni družbi s‘13 bila tudi angleški zun. minister S. Lloyd in drž. podtajnik Herter. Danes se bodo tod nad: Ijevali razgovori v britskem poslaništvu o gospod a r s k e m sodelovanju, zvečer se bo Macmillan oglasil v Beli hiši, da se poslovi od predsednika E i s e n howerja, jutri zjutraj pa se bo vrnil v London. NEW DELHI, Ind. — Poročajo, da sta dva samostana v Lhasi v ognju, kar je znamenje, da so ju Kitajci obstreljevali s topovi ali pa napadli z letali. Kje je Dalai lama, domači vladar Tibetancev, ni znano. SPOKANE, Wash. — Včeraj so našli truplo 9 let s^iarc Can-dice Elaine Rogers, ki so jo pogrešali od G. //larca. Deklica je imela zvezane noge in je bila spolno zlorabljena. Prave sledi za morilcem še niso našli. Ameriška Domovina 1 M FXf~< 8117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleyeland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 57 Mon., March 23, 1959 Macmillan: Od Moskve do Washingtona Tovariš Hruščev je po ponesrečenih poskusih na Srednjem in Daljnem vzhodu, da kali svetovni mir, vprizoril na dramatičen način sedanjo berlinsko krizo. Pokazalo se je precej hitro, da ima pri tem pred očmi 4 cilje: rad bi spravil zapadne zaveznike iz Berlina, rad bi dosegel, da svobodni svet prizna vzhodnonemško komunistično republiko, rad bi videl Adenauerjevo Nemčijo nevtralizirano in razoro-ženo, in končno je še njegova želja, da se ameriške čete umaknejo iz Evrope. Cilji so tako lepi za Moskvo in obenem tako nesprejemljivi za svobodni svet, da se je svet začel bati, da bi vtegnila nastavi vojna iz ruskega ultimata, ki poteče 27. maja. Neprijetne občutke je dobil angleški narod, ki še ni pozabil Hitlerjevih bomb V-l in V-2. Angleški vladi ni preostalo drugega, kot da začne gledati po poti, ki naj bi vsaj spodila s političnega obzorja nevarnosti, ki izvirajo iz vsakega ui-trniata. In -tako se je ministrski predsednik Macmillan napotil v Moskvo. Povedal je že naprej, da se tam ne misli poga-ati, ampak samo razgovarjati, da vidi, kaj najbolj interesira gospodarje v Kremlju. Hruščev temu ni verjel in je računal, da mu bo Macmillan povedal kaj posebnega. Ko je videl, da se je uračunal, }e ponorel ih blamiral Angleža na tako brezobziren način, da je malo manjkalo, da Macmillan ni odšel sredi obiska nazaj domov. Pomirila sta ga Mikojan in Gromiko, ko sta šla za njim v Leningrad in mu tam dopo-\ edala, da Hruščeve neolikanosti ne sme vzeti preresno. PogoVori med Hruščevim ih MacmiUahotn so šli svojo pooin se zaključili ,s tem* da sta st bila obajtasprotnika edina v tem, da sedanje krize ni treba rešiti s silo, ampak s pogajanji. O čem naj se obe strani pogajata, o tem nista dosti govorila, saj je to znana stvar. Kaj naj pri pogajanjih popusti ena in druga stranka, o tem sta izmenjala samo namiga-vanja. Macmillan je odšel iz Moskve v prepričanju, da je dosegel. kar je hotel; Kremlj ne bo gnal berlinske krize v vojno, ne da bi preje prišlo do pogajanj. Kremlj je s svoje strani tudi “pozdravir misel, da je treba vojaške sile v Srednji Evropi razredčiti, zamrzniti in staviti pod neke vrste kontrolo. Za Kremlj je bila interesantna tudi angleška zamisel, da je treba po 14 letih končati vojaško okupacijo Zapadnega Berlina in končno mu je gotovo ugajalo, ko je zvedel, da bi Anglija eventuelno '‘začasno priznala” vzhodnonemško komunistično republiko. Angleška politična javnost je videla v poti svojega ministrskega predsednika velik uspeh. Odobrila je njegovo stališče v berlinski krizi in se strinjala z nameravanimi popusti Sovjetski zvezi. Macmillan je nato odšel v Pariz in Bonn, da tam proda svojo idejo o rešitvi berlinske krize, tam so pa na njegovo iaktiko gledali precej nezaupljivo in mu odkrito povedali, kaj o njej mislijo. Macmillan je v Parizu zvedel, da njegov načrt o končanju vojaške okupacije Berlina ni dosti vreden, ker ni dane nobene garancije, da bodo komunisti pustili Berlin pri miru, ako bo postal “svobodno mesto” pod simboličnim varstvom Zrruženih narodov. Pariz ravno tako ne da nič na “razredčenje” vojaških sil v srednji Evropi, še manj pa na možnost, da bi se sporazum o tem dal na kak učinkovit način kontrolirati. Končno ni bilo francoski logiki jasno, kaj naj svobodni svet doseže z začasnim priznanjem Pankow-ske komunistične vlade. Komunike o pogajanjih v Parizu je sic,er govoril o “edinosti pogledov na berlinsko krizo” med Londonom in Parizom, toda ni mogel zabrisati dejstva, da :C, general De Gaulle sprejel Macmillana samo za kakih 15 minut. De Gaulle je s tem povedal francoski javnosti, da ne da dosti na Macmillanovo posredovalno vlogo. Macmillan je v Bonnu dobil po vsebini enak odgovor na svoje predloge, po obliki pa nekoliko drugačen. Adenauer je rekel kar naravnost, da se bo uprl vsakemu priznanju komunističnega režima v Vzhodni Nemčiji, pa naj ga diplo-matje skušajo zaviti v take ali take besede. Povedal je tu-di kar naravnost, da ne da počenega groša na podpis tovariša Hruščeva in njegove obljube. Razume se, da je bil tudi nasproten vsakemu zmanjšanju nemške narodne obrambe. Macmillana ni motilo stališče Bonna in Pariza, bil je pripravljen, da bo njegova zamisel naletela na odpor. Zato je po programu, ki ga je določil že pred tedni, nadaljeval svoje diplomatsko potovanje in odšel v Kanado, od tam pa v Washington. V naši prestolici je bil sicer sprejet po vseh pravilih olike, toda ga ni premotilo, da ne bi videl, da tudi v Ameriki \eje drugačen veter, kot si ga je želel. Moral je predvsem ■ .goi'oviti, da Amerika ne vidi v njegovih potovanjih tistih uspehov, ki jih vidi Anglija. Ugotoviti je moral, da Amerika ni kritizirala francoskih in nemških pripomb k njegovim Amerika ne bo pogajala pod nobenim pogojem, ako bi kdo hotel nanjo izvajati pritisk, da smatra za samo ob sebi razumljivo, da morajo komunisti držati besedo, in da ne bo pristala na nebeno koncesijo, ki bi kršila njene obveze na-pram ameriškim zaveznikom, ki jih je skoraj 50 in so raztreseni po vsem svetu. Predsednik je ponovil, da je pripravljen na vsake vrste pogajanja, magari tudi na vrhovih, stavil je samo pogoj, da pogajanja morajo biti res uspešna. Kar je najvažnejše; rekel je, da je na celi črti za pogajanja, ako bi pa Hruščev hotel imeti novo svetovno vojno, naj jo ima, Amerika se je ne bo ustrašila, je pripravljena nanjo. Velik del svobodnega sveta je toplo pozdravil ameriško odločnost. Ko je Macmillan prišel v Washington, je dejansko že našel pripravljene vse odgovore na vprašanja, ki ga najbolj interesirajo. Ni mogel veliko vplivati na vsebino teh odgovorov. To ga ni spravilo v obup; skušal je v podrobnostih doseči, kar se da doseči. V glavnem je vsaj rešil videz uspešnih razgovorov. Morda so bili tudi uspešni. Sedaj ima priliko, da pove Hruščevu, da je s svojimi izzivanji dosegel skrajno mejo in da mu je treba samo še malo nategniti lok, pa bo doživel katastrofo. Ako bo imel srečo, bo s tem toliko vplival na Hruščeva, da bo ta pristal na čim‘hitrejši sestanek zunanjih ministrov, vsaj pred 27. majem. Med tem, ko bodo zunanji ministri po moskovski taktiki mlatili prazno slamo, bo minul 27. maj in s tem tudi ultimatum. Mir bo zaenkrat rešen in Macmillan bo lahko, šel z upom na zmago na jesenske parlamentarne volitve, akoi jih ima res v mislih. Ur < j BESEDA IZ NARODA načrtom o pogajanjih z Rusi. In končno je predsednik Ei- 4° vsako leto z več vrst davki. : erthower povedal svojemu narodu odločno in jasno; tja-se račev na kakem žegnanju. Enega odpraviš, se ti predstavi z “uradnimi pozdravi” že drugi. Pa berači so vsaj nekaj molili za nas, vsaj tako so obljubljali. Davkarji pa pravijo: daj! če ne te bomo pa stisnili, da boš hudima-na videl! Pa si pomagaj če moreš. Naš governer Stratton doli v državnem kapitelu v Springfieldu zadnje tedne naprej in Joliet, 111. — Za nami je pred- naprej napoveduje in opozarja: pustna doba, ki je bila letos ze- več novaca bo treba! Kje se bo lo kratka, kakor zopet precej let 'dobil, kdo ga bo dal? Še to' kdo ne bo. Pepelnica je bila že 11. j vprašuje? Na luno ga ne bodo februarja. Velikanoč bo pa že ,511 še iskat in kolektat, ker tja 29. marca. Morda bomo imeli tedaj še sneženo odejo. Marec, ali kakor mu pravimo po isloven-sko- sušeč je zvjt,- da le kaj. Stari očanci so rekli: :i - - : - “Če sušeč pride kot lev, odide .kot jagnje/’ .jjvjan, Kadar je bil sušeč pa v začetku lep, so rekli: i “Če ne prve, pa zadnji dneve* pokaže sušeč nam rogove.” . Well, uganili so, če ne z enim rekom, pa z drugim. Je dobro, da ima kovač za vse slučaje po dvoje klešč v ognju. ! Letošnja zima je zgodaj pritisnila. In to še kaj ostro. Sredi grudna smo imeli par noči med 5 in 10 stopinj pod ničlo. Okrog novega leta pa 'eno noč kar 14 stopinj pod ničlo. Mrzlo je bilo, da je peklo v nos in lica, Tekom januarja pa so nam dali toliko isnega, da smo ga siti za dolgb, dolgo. Prav kar sem bral poročilo urada, ki oskrbuje naše ulice in ceste, da so tiste mrzle dneve in noči porabili nad 250 tonov “cin-derja,” to je tistih ogorkov in pepela, ki ostane od izgorelega premoga. To je že precej teže. Tona ima 200 funtov, 250 ton bi bilo pa kar 500,000 funtov! ZraVen je bilo zaposlenih večje število delavcev, ki so po križiščih in razpotjih, ter po klancih in dolih tazstroševali “cinder.” Potem še uporaba več trukov in drugega. Stane ta reč mesto lepe tisoče dolarjev, vse to se dela za bolj varno vožnjo automobi-lov, da tako ne drsi in da vozniki lažje ustavljajo vozila na križiščih. * STARA PESEM UGLAŠENA po novih notah. Vpraševali ne boste morda, kaj je to za ena pesem? Prav nič nova, zato sem zapisal “stara pesem.” Velikokrat in to še kaj pogostoma ste io že čuli in jo še boste. To je pesem o davkih. Te dni se “zek-sajo” oni, ki morajo polagati račune za dohodninski davek. Čez par tednov se bodo “zeksali” pa eni, ki posedujejo hiše in zemljiška posestva. Ni Gicer še tako hudo, da bi bilo za “scagati,” na smeh se pa tudi ne moremo držati, ko nam davki posegajo globoko v naše žepe in nam iste temeljito lajša- gori še ne dostavljajo pošte, da bi potem te tja gori poslali davčne račune. Prišli ga bodo iskat k nam, k meni; tebi in milijonim drugih širom naše države Illinois. • r 1 ‘JV ^ ' i • Verjetno je^ da denarja povsod primanjkuje.' Država gradi'številne ceste, ufeja to in ono, oskrbuje to in, ono. Na tisoče in tisoče raznega osobja je na državni plačilni listi. Danes nihče ne dela za knoffe; vsak hoče imeti gosposko plačo, da lahko lepo živi, kakor sč zdaj živi po sedanjem življenskem standardu. Časi, ko se je delalo za knofe in neslan močnik so že davno minuli. Zdaj mora biti dnevna plača pergišče dolarjev in za kosilo prata na mizi, drugače se ne dela. Prevoz na delo in z dela pa v kočiji. Ni dolgo tega mi je pravil znanec, da mu je pisal nekdo iz Suhorja pri Metliki, da js. iz Amerike pisal neki fant sorodnikom v stari kraj, odkoder je pred dobrim letom prišel v A-meriko, da se mu tukaj v Ameriki izvrstno godi. Vsak dan je najboljšo pratd'. Ima že auto in da se vozi na delo z dela lepše, kakor pa vozi doma načelnik okrajnega ljudskega,odbora, ki zavzema nekako tako pozicijo, kakor preje okrajni glavar, ali kakor smo rekli v po-kranjčeni Šprahi “becirkshaupt-man.” Omenjam to le zato, da pokažem, da dandanes nihče ne dela za nižine plače. Uradni-štvo, mestno, občinsko, okrajno, državno vsi si so dobro plačani. In več in več zahtevajo, kakor to zahtevajo tudi delavci dru-'god. Tc je pa tisti razlog, zakaj in radi kaj se dvigajo vsako leto naprej in naprej davki. Te pesmi ne bodo' nikoli nehali peti. Jeziti se radi tega ne pomaga nič. * PRORAČUNI IN KAKO JE MOGOČE oF proračunih živeti? I Proračuni so povprečnemu državljanu več ali manj znani. Pri nas v Ameriki objavijo naj-prvo pripravljene račune, za ! bodoče fiskalno leto za zvezno i vlado. Kajpada natančno povedo, kaj bo vise stalo približno seveda! Toliko bo treba za “sol-'date,” toliko za “purfel in kano-'ne,” zdaj še za razne druge “tiče,” ki jih pošiljamo gori h luni ffnj jo tolika davkov, kakor be- jin soncu, da .^i/amkaj poizvede- li po čem so gori “lote” in “farme.” In še marsikaj drugega je predvidenega v proračunih. Proračuni sami na sebi so koristni, nam povedo, koliko “knofov” bo koštalo to in dno. In to je dobro vedeti! Kdo bo vse kril in plačal? Nekaj mi, nekaj pa oni, ki bodo za n&mi prišli! Kaj bi glede tega in zato skrbeli? Vse se lepo uravna in izravna samo! To naj ne dela nikomur prehude skrbi. Tako je treba to vzeti, pa se živi, prijatelj moj! In prosim te, nič ne dvomi, da ni tako. Kajti, če bi ne bilo tako, jaz ti za.primer povem, da Ljubljane bi že dolgo ne bilo več na zemljevidu, če bi Ljubljančani ne imeli take močne vere, “da bo že kako,” bi Ljubljana že zdavnej izginila. Tako pa, tisti, ki so po ljubljanskih kavarnah politizirali in prerokovali, a seveda ne pri praznih glažih in flašah, so imeli “močno vero” (nekakšno podobno kakor jo jaz zgoraj svetujem), da bo: “že nekako,” je vse lepo izpadlo in Ljubljana še danes stoji in ga tam pij6!0 in zraven “žingajo,” če imajo za kaj. Kdor pa seveda nima “žingati” š čem, potem je! pa že “nekako” in se mora pač s tem zadovoljiti:— a Ljubljana pa stoji in bo stala! Ali hočete še večji dokaz, da “bo že kako”? * ČLOVEŠTVO SE MNOŽI. Številke pravijo da ne lažejo, za to jim moramo verjeti. Prebivalstvo Zdr. držav je štelo leta 1940 okrog 131,700,000 prebivalcev. Tako kaže izkaz ljudskega štetja tistih časov. Urad, ki zapisuje porast prebivalstva, jaz natančno ne vem, kako to ugoto-valja in na kakih podstavkih, ampak njegovo poročilo pravi, da je štelo prebivalstvo Zdr. držav 1. aug. 1957 okrog 171,510,-000 ljudi. Prebivalstvo se torej hitro množi. Zdaj pravijo, da naše prebivalstvo šteje ' okrog 177 milijonov ljudi. Številke se večajo, grejo navzgor. Napovedujejo pa( da pkrog leta 1980 bo imela Amelika,' t& je Zdr. države okrog 280 milijonov ljudi. Te vrste produkcija torej dobro uspeva. Kdor bi se hotel zanimati kako ta reč gre hitro naprej, naj vzame svinčnik v roke in naj računa. Pravijo, da se zdaj vsakih sedem sekund rodi po en otrok v Zdr. državah. Torej osem do devet otrok na minuto. Naprej računajte vi, če vas zanima? Naj za danes zadostuje teh “modrosti” od moje strani, pa še drugič kaj, če bomo “dihali.” Lep pozdrav vsem! Tone s hriba. Darovi za spomeitijk pok. Ivana Zormana Cleveland, O. — Odkar sem zadnjič poročal, kako in kaj je s spomenikom Ivan Zormana in glede zgodovinske knjige, ki bo izšla ob tej priliki, so zopet pid-čeli prihajati prispevki. To pot sc poslali: Miss Josephine A. Mišič z 1111 E. 72. St. $10, Ann Fodnar s 5713 Prosser Ave. $5, Agnes Rus z 8410 Rosewood Ave. $5. Mr. in Mrs. Anton Župančič z 1204 E. 60. St. $5. Ing. L. Drašler, član mestne uprave, $25, Mrs. Mary Makovec z 296 E. 151, St. pa $10. Vsi imenovani so iz Clevelanda. Ker je več rojakov omenilo, da želijo prispevati, so prošeni, da to čimpreje store radi razpored-be imen darovalcev in pa vsote, koliko je kdo daroval, ker vise bo zabeleženo in objavljeno v knjigi, ki bo prva zgodovinska knjiga Jugoslovanskega kulturnega vrta in bo objavljeno in popisano, kakor se je vršilo od začetka do sedaj; to je do odkritja spomenika Ivana Zormana. Prav tako bodo objavljene vse slike, ki jih imamo v arhivu vse od začetka in teh je precej. Knjiga bo, kakor smo že zadnjič omenili, poslana v vse kraje, kjer žive Slovenci, tudi v Jugoslavijo, Stroškov bo seveda še dosti, zato prosim, da, kdor more, rlaj pfRlpova-,. kajti radi, bi,, da bi bilo, ko bo vse dovršeno, tudi plačano, kar upamo, da bo, kar je razvidno iz dobre volje društev, rojakov in rojakinj, ki so do sedaj že dosti prispevali in upamo, da bodo tudi tisti, ki še niso. Postavitev spomenika Ivanu Zormanu bo termometer, koliko smo res zavedni pa kulturni. Kakor smo dobro uspeli s postavitvijo spomenikov škofu Baragi, Cankarju in Gregorčiču tedaj, ko nas je strahovito tepla kriza, a smo kljub temu napravili in plačali tudi vrt, tako upamo, da bomo tudi spomenik Ivanu Zormanu. Prispevke pošljite na naslov 6205 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio na podpisanega, na predsednico Johano Mervar ali na blagajničarko Marion Kuhar, Vsa imena darovalcev in koliko je kdo prispeval, bodo objavljena v Ameriški Domovini, v Zgodovinski knjigi pa vsi, ki so prispevali pet dolarjev ali več, kakor je bilo o tem že pojasnjeno. Ves denar, ki ga dobimo se naloži na banko, kjer je že nad dva tisoč dolarjev. Za Jugoslovanski kulturni vrt. Joseph Grdina, tajnik. PO ŠPORTNEM SVETU 2 krad po 4.69 m s palico. V Washingtonu se je nedavno vršil lahkoatletski miting v dvorani, kjer je bilo pred 5300 gledalci doseženih nekaj vrhunskih rezultatov. Posebnost tega srečanja sta bila enaka rezultata v skoku ob palici v višino, ki sta ga z doslej še ne doseženo znamko 4.69 m postavila Don Bragg in svetovni rekorder Bob Gutow-ski. Isto velja do tega termina tudi za skok v višino z znamko 2.04 m, katero je preskočil Chas. Stead. * Smrtno se je ponesrečil pri smučarskih tekmah. Kanadski .študent John Semelink se je pri nedavnih smučarskih tekmah v Garmisch-u (Nemčija) smrtno poriesrečil. Nekateri poročevalci pravijo, da je proga za smuk v Garmischu zelo nevarna, ker je bilo izredno veliko padcev med tekmovanjem. Mednarodna smučarska zveza — tako pravijo — mora podvzeti vise varnostne mere z ozirom na ta smrtni slučaj. Nekateri strokovnjaki pravijo, da smejo na take težke proge samo smučarji, ki' so se kvalificirali za vrhunški razred. Mimogrede bodi omenjeno, da se je pri sličnih tekmah na istem kraju, tik pred drugo svetovno vojno, smrtno ponesrečil nek prvovrstni italijanski smu-čar-tekmovalec. * Miroslav Cerar absolutni svetovni razred. Tako namreč pravijo Nemci o slovenskem mednarodnem telovadcu Cerarju, komaj devetnajstletnem študentu iz Ljubljane. Cerar namreč študira pravo na ljubljanski univerzi in je po mnenju Nemcev po krivici prišel ob prvo mesto na konju pri svetovnih telovadnih tekmah leta 1958 v Moskvi. Tedaj je namreč Cerar zasedel tretje mesto in je bil edini evropski telovadec, ki se je vrinil med prvo trojico najboljših ruskih in japonskih telovadcev, Sedaj pa — kakor izgleda — je postal še boljši v vajah na drogu; kajti sodniki so mu na konju prisodili 9.65 točk, dočim jih je dobil na drogu 9.80. To se je namreč zgodilo pri meddržavnem srečanju Vzhodna Nemčija: Jugoslavija, ki je bilo nedavno v Belgradu, in katero je Jugoslavija izvojevala v svojo korist z rezultatom 278.60:277.25 točk. Med posamezniki je bil Cerar na prvem mestu ^ s 57.05 točkami. Značilno je, da razen na bradlji, kjer mu je malo spodletelo, ni dobil nikjer manj kakor 9.40 tnčk. Na drugem mestu je bil Nemec Boehm s 56.50 t., na tretjem pa zopet Jugoslovan Petrovič s 55.35 t. * Strahoviti konec nogometno tekme. Pri neki “prijateljski” nogometni tekmi v Braziliji je tik pred koncem igre padel gol, za katerega je napravila stranka, ki je igro izgubila, odgovornega sodnika, in ga je hotela celo pripraviti do tega, da gola ne bi priznal. Ker tega sodnik ni napravil, ga je neki igralec premaganega moštva tako udaril po bradi, da se je le-ta zvrnil na tla. Nato so vdrli na igrišče navijači zmagovalne enajstorice. V splošnem prerivanju je neki sedemnajstletni mladenič z nožem zabodel onega igralca, ki je malo preje podrl Sodnika na tla. Morilec je nato bežal in se skril v nekem bližnjem skednju. Nekateri vročekrvneži so jo ubrali za njim in ga do smrti pobili, šo predno je prišla na pomoč policija, katero so poklicali. * 100 milijonov ljudi igra ko šarko (basketball). Igro košar kc je “iznašel” leta 1891 ameri ški YMCA športni direktor dr James Naismith. Poleg nogo meta je ta igra najbolj razširje na športna panoga po svetu. O krog 80 držav je včlanjenih 1 mednarodni basketball zvezi (FIBA). Nekako 100 milijonov ljudi se pa bavi s tem športom, ki je poleg hokeja na ledu in rokometa najhitrejši šport, ki je bil leta 1936 prevzet v olimpijski program. Dobra igra v košarki zahteva — lahko bi rekli — neko mešanico moči, tehnike in občutka za žogo. Borba dveh enakovrednih moštev postane običajno estetični Užitek, ki dovede končno do prave artistične spretnosti. » Dva smrtna slučaja v le*1' 1958 pri metanju kopja. V lah" koaletskem športu, ki ne spada ravno med nevarne telesne vaje> zaznamujemo sorazmerno ve^ smrtnih slučajev kakor pri kaki drugi panogi. Nevarni so zlasti meti in to disk in še prav P°' sebno kopje. Tudi lansko l^0 sta bila v Evropi dva smrtna slučaja pri metanju konja in sicer ^den v Nemčiji, drugi pa na Švedskem. Nikdar ne morem0 biti dovolj previdni pri tovrstnih metih. Nevarno je zlasd metanje nazaj in razni poskusri meti pred tekmovanjem. Toda vsa opozorila nič ne pomagaj0’ kajti lansko leto na evropske00 prvenstvu je priletel disk ua prostor, kjer so nameščeni čas°" merilci. Pri tem pripominja^1' da smo imeli tudi v Ljubljani 611 tak smrten slučaj. Kmalu P° prvi svetovni vojni je bilo ua starem ilirijanskem. igrišču v S1' ški (nasproti gorenjskega kri0" dvora) lahkoatletsko tekmov3' nje. Ob tej priliki je nekdo za' lučal kopje preko ograje, ki se j° zapičilo v glavo neke dijakinj6’ ki je ravno ob tem času šla iz s°" le tod mimo. Torej bodite zri0 previdni, kadar mečete disk’ kopje, kladivo ali kako drug0 športno metalno orodje! Ivo Kermavn01-' Umrla je sestra sv. Tefe" zije V soboto, 27. februarja, so P°" kopali .v karmelskem samost3 nu v Lisieux zadnjo sestro svet6 Terezije. To je sestra Geno^6 fa, ki se je pred vstopom v kri mel imenovala Celina. Dočak3 la je 90 let. Umrla je v t0l'e 24. februarja popoldne. Celina je bila po lethi nri bližja sveti Tereziji, zato tu | njena zaupnica in tovarišica P otroških igrah. Sv. Terezija 1° večkrat omenja v svojem življ rjepisu. Celina je bila prisotn3 smrti (svetniške sestre, om sala ji je zadnjo solzo. Bog j1 ^ brez dvoma izkazal izredno 11(1 lost, ker je videla svojo sest1-0 dvignjeno na oltar in kako se 3 ri po svetu njeno češčenje. Dv6 mo bodočima papežema je Pr, Jpovedovala o življenju svoje s° Istre. — Tako je sedaj cela v2°^ na družina Martein združena nebeški slavi. Številni verni iz raznih delov sveta stalno Pr° sij o, naj sveta Stolica prišteJ svetnikom tudi očeta in mat6 te vzorne družine. •fcttxxxxxxxx XR^jLXXX XXXX XXXX^XXXTTyXYl Naše gore list SODOBNA POVEST ^-^-^XXXXxjLJL^xXXx^xnx X IXXXI±XIXIIIIt»»»T’ do ne ^ počakali vsaj la kar očarujoče, on pa se še zme- _ '!u|r^ Loma?” je mirno pri- nil ni, jnarveč gledal naravnost e0 ^a. ^Lot. “Betka bo v tr- naprej in komiaj katero rekel, do. ^vim in ^ bomo že opravili tudi kler ni ustavil pred trgovino. O-u^vas< ’ brnil se je k Lorni in dejal: Poki ’ P0®ebno čedbn tale va§ “Utruditi se ne smete, Lorna. la “n n^’' LrePLo zavrni- če se vam bo dopoldan zdel pre- Jaz nočem, da bi vse dobro dblg, mi samo recite, pa vas od- MARCU .'.1959 i > i r t 2 3 4 5 6 7 9 (O II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev peljem domov. Samo pokličite me.” Nasmehnil se je, a prisiljeno. Je kaj rekla ali storila, da ga je ujezila, ali pa ga tare kaka osebna skrb? Morda si dela skrbi zaradi Ho- °P^aVljali brez mene.” Saj nisem mislil reči, da vas 110 Pogrešamo,” je nerodno pojavljal. i Nič ne marajte. Ne mislite, da 86 čuthn užaljeno.” VespipSa s^ra^no Morda si deta skrbi zaradi Ho-cu ’a 1 ne' ■*e na dru§em L011" lija. Saj mu je pa Holi tudi po-kakn . e p^P°mnilav Betka. Joj, ve(jai zg0dbo, ki bi pretresla vsa-Po pJG 1 Presene^en' Kako le- ^ggg človeka. Saj se mora še sa-čit;»' moreš otroka takole osre- ma prizadevati, da jo prežene iz spomina. Dopoldne je bilo veliko dela. Ko so se torej vsi trije opoldne peljali domov, so bili preveč lačni, razgreti in utrujeni, da bi se kateremu zljubilo sploh kaj govoriti. Grožeči oblaki so vstajali zadaj za bori okoli vasi, zrak je bil bil težak in dušeč. “Popoldne pa najbrže ne boste imeli kaj dosti ljudi v trgovini, bi dejala,” je začela Alteja, ko so se usedli h kosilu. “Naš klub bo |imel tekmo v tenisu, v mestni dvorani bodo prodajali potice, pri cerkvi bo semenj, zato bodo šli nekateri sem, drugi tja. Ali ni smola, da je vse troje obenem, ;SfajnldaLtabomU šeda/^ia | stara leta zopet hodil po domači ^ E?* 'zemlji. Otroška in atara leta ši 3 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE JT 2ELE VSEM ODJEMALCEM 19 ^ Jaz pa mislim, 'da je bil Mr. eJsen nič manj vesel, ali ne, Skot?” je rekel Asaf. v, ^So> kar je v veselje Anrej-je tudi Puharju,” je priki-malSkot. ^ kolikem času neki bosta , ri 'a domov?” je zamišljeno re- kVlteja. ^ avisi od tega, koliko bo pro-a> Lahko se zanesete, da bo JVer vozil vsaj toliko hitro, ko-jj. ?r dovoljuje zakon. Morda tu-se malo hitreje. Opraviti hoče ° še pred nočjo, če bo mogoče.” a Andrej čka bo pot zelo na-P ^a’” je rekel Asaf. j e Preveč. Puhar pravi, da se jE, rsd vozi. Sicer pa bo večji , ' , _ Pota najbrže prespal. To naj Povrh Pajtm bo se vreme na-"ikar nič ne skrbi. Kadar Ci. 8aJa}0? Pa « « "avectoat ta-: r kako reč vzame v svoje ro. ko' Ce 81 ”fP»"5 k»k načrt kar *o. se vam ni treba več bati. Teče ?ap,rei vedl’ ,da bo "eu^ljono n, .or "zmazano. Na vse že na J !,ga!0 ,?snce ah pa bo hl° k0t 12 1 rel misli. Nje---% • skafa‘ april 5. — Pevski zbor KOROTAN priredi v avditoriju Sv. Vida koncert. 12- — Pevski zbor JADRAN priredi spomladanski koncert v SDD na Waterloo Rd,—Začetek ob štirih pop. Po koncertu ples. 12- — Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights spomladanski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 19* — Slovenski oder bo ob treh popoldne podal v SND na St. Clair Ave. burko v štirih deja* njih “On in njegova sestra.” Po predstavi zabava. 19'^T P0VSki 2b°r S,ovan pri- Cleveland, O. — Zima se kar redi v AJC na Recher Ave. noče ločiti od nas, čeprav je Ve-svoj pomladanski koncert. Za- lika noč že skoraj tu. Res da je četek ob štirih popoldne. j ta letos malo nenavadno zgod-~ Podružnica št. 47 SŽZ pri- nja, toda zima nas le malo hudo reja v SDD na 10814 Prince in dolgo stiska, štiri mesece Ave. ječerjo s pečenimi piška- nas že drži v hišah, kjer se držimo na gorkem. Ne bo nas več bodo dolgo mogla držati v zaprtih JULIJ 4. — Ohijske podružnice Slovenske ženske zveze imajo skupni piknik v St. Joseph Park na. White Rd. NOVEMBER 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. bodo podala roko! F. Hočevar. 0J Na obisk v Slovenijo se je prijavil mi. Začetek ob šestih. 26. — “Združeni igralci” podali Vidu Lizka.” Avditoriju pri Sv. ' prostorih, Velika noč je praznik opereto “Mežnarjeva ' pomladi, praznik prebujenja in Vstajenja! Vsem rojakom in rojakinjam voščim veselo Veliko noč! Naj MAJ Oglašajta v “Amer. Domovini” Molki dobijo delo Moški dobi delo Išče se snažilca za Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo MILI OGLAS! 4 91 £ 9! ji 9! 3 Rd., poln čas. Za nad'aljne in-formacije kličite IV 1-5378. (58) 91 99 3 99 £ 91 3~ Sobe s« odda 4 sobe se oddajo s kopalnico starejšim ljudlem. Na 1193 E. 61 St. EX 1-1189. —(57) Sobe se odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) IN PRIJATELJEM Vinko Vrhovnik in Frank Urankar, lastnika SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET 19300 SHAWNEE AVENUE tr 13 tr g tr id tr tr 6 r g tr S3 tr 91 % ja 99 2. — Gospodinjski klub na Ju-'vsem prinese ta praznik dosti trovem priredi zvečer ob še-1 veselja, pa tudi dosti upanja, SDD na 10814 Prince kajti to je, ki nam življenje na- stih sem smu enakega še ni- “Meni se zdi, da bomo imeli še oboje, preden bo noč,” se je ftiV S,e^aL Mislim pa, da tudi Jcrška tvrdka ne, pri kateri i J''’ r*'— č619; saJ mu kar na,prej povišuje- nasmehnil Asaf-L plaČo. Preden je odšel, mi je' “Kaže res tako-” ^ pritrdil v]Qvedak da bi nekaj denarja rad , ^kot pravlja polno! Letos bom dopolnil 75 let, pa vaf v Belo Jadro, da Ja nekaj denarja naokoli, se mu I Mr. Alan se hoče danes popol-ki dne odpeljati v Vilton, da naloži Q J. . '-ACIIdljCl I IVU 11, iv J , nJem ne ve, kam naj bi ga vta-! nekaI denarja,” je pripomnila ,!!;sPet čisto njemu podobno” iBetka’ Šledaje na kr°žnik. “De-^ Kaj hočete s tem reči?” je'j31 ie> da irnamo v blagajni pre-j Pešala Betka j več denarja, da bi hotel zanj od- ‘‘Pja pač vedno dela podobne'š°varjati; tudi Jaz da naj bi šla U’ lo je dvoumno zavrnil. z niim- ker kuPcev najbrže ne da <(rp uvuurnno zavrnil. J 7 ---- —^------------- >n o ^ na vsak način hočete že b° Velik°' Rada bi Šla’ ker imam >.Varrno' k Da- Hudo me ima, da vidim, vprašala. Proti Lorni obrnjena, li i,S0 rnoi^ 'dlružabniki počenja- Seveda bi vas mogli. ’ ’ Ko mene ni bilo.” 3]j e-lo bo, ko bo še ona tam, tka e’ Mr‘ Mendel?'’ je rekla Be- Ko ha,p ^a ie tako nepričakovano tak OVorila, je Škot zardel in kar ^dejap ' ^ a’ 2elo bo prijetno.” Je opazila da v njego- 8ama°dg0V0ru ni duše, in je še Ajj ikaJ govori tako , ^ak, a v_zadregi zardela. Ave. “Roast Beef” večerjo. 3. — Pevski zbor TRIGLAV pri- ____lo leL, pa redi letni koncert in poda pev- sem se kljub temu odločil, da se ski prizor v Sachsenheim dvo- pridružim skupini izletnikov rani na 7001 Denisom Začetek SDZ, ki pojdejo poleti obiskat ob štirih pop. Po sporedu do- našo ljubo Slovenijo, žal mi je, mača zabava v SND na 6818 da ne more z mano še sestra Denison Ave. Mary Trentel 17. — Pevsko društvo Slavček stara 77 let. poda. koncert narodnih pesmi V Ljubljani se bova sestala z v novi šolski dvorani pri Sv. bratom Lojzetom, s katerim sva Vidu. Začetek ob štirih po- se videla zadnjič'pred 55 leti, poldne. 24. marca 1905, ko sem odšel od n. — Koncert pevskega zbora doma. Preko morja sem se vo-PLANINA pod pokrovitelj- zil 11 dni in 8 ur, nato pa po kop-stvom Društva Mir 6t. 10 nem od New Yorka v Cleveland SDZ v SND na E. 80 St. Zar k bratu, ki me je sprejel in mi četek ob štirih popoldne! 'pomagal. Njemu se imam za- ! hvaliti, da sem še živ in da grem JUNIJ lahko še enkrat v rojstni kraj. 50 Živi še vedno v Clevelandu. F anZ cTr,0? V SND na Veliko se zgodilo v teh 54 E. 80 St 30-letnico obstoja, letih, kar sem v tej deželi. Mar- , . Q Začetek ob sestih zvečer. sikaj sem doživel veselega in ji o za vas pruiapor- 28. — Letni Ohio KSKJ dan v, žalostnega, prijetnega in težke- NAPRODAJ 4 SPALNICE — v hiši blizu Lake Shore Blvd. na East 174. cesti, zelo prostorna, 5 sob na 1. nadstropju, vključno knjižnica, eno in pol kopalnice, 2 kamina za drva, karpetirano, zavese, 2 in pol garaža, lot 80x150. — V tej hiši se boste počutili kot kralj. 9! Blizu East 140. ceste hiša 6 sob, 1 spalnica in kopalnica spo-' 99 daj, 2 spalnice zgoraj, polno 4 podkletena, nov furnez in tank & obložena z aluminijastimi skodlami (siding), veranda spredaj in zadaj. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE l-SOId (57) SORN'S RESTAURANT SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6036 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in Čistoča v vseh ozirih. Sdbo se odda Mirnemu fantu ali dekletu se , , odda moderna soba v najem, a je lani umrla ^ Prost vhod in vse privilegije na razpolago. Si lahko kuha. Cena $10 na teden. Za naslov vprašajte v uredništvu. (59) Lorna?” je sama nekaj opravkov. Ali se vam 20. - Društvo Naš dom št zdi, da bi me mogli pogrešati?” je slavi z banketom v SND “Bi ne no?” (Dalje prihodnjič.) St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd. ga. Vse je prišlo, vse je tudi šlo, ostali so le sDomini. ko sp CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaeatro ali trgorino, obraita M do naa J0S. GLOBOKAR MS E. 74th St. HE l-SSOT Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St Vesele Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem ACME DRY CLEANING ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO priporočamo 672 East 152nd St. 99 GLenville 1-5374 91 & 91 91 •k 99 95 _______ odsekano? ba2a^ ^ldi rad> da Pride sama je fJ/ Ce ga Pa to veseli, zakaj Sa.v ern tako molčeč in čisto nič ajhsvoj? skregaiPa’ 5e se je z Betko kaj le • lo jjg5 *akega misliti, se ji je zde-prlja?Unrin0, ie Hetka preveč z r>ii n° dekle> da bi se hotela ti gj.JP pegati. Moral bi ime-biti kanina, kdor bi mogel hgt yj11'10 bud dlje ko pet mi-sebo a*a Usta so se ji sama od ^ivahn aSn?!bala’ -kaj šele niene Postav.0,in Prijetna vabljiva ti ' Ha je tudi zmožna, kaj. je s° jo vzgojili in znala tako d v’ kuha,ti in hišo skoraj v' MoS* V redu ko njena te'^ Hvalil, \Pri Belem Jadru so jo 72 Either0d kraja- j® sebe' ih prek- 3 S tolikšno mladostjo 5e Lor lpevaj0^0 živahnostjo, se ljena j na sami sebi zdiela obrab-vica. 11 Vsakdanja ko stara roka- Sk°t0^ j® sedela skupaj z njo in ttgajiiti ,V ^tu in zaman skušala VSa s k EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO. 603 East 200th SI. IVanhoe 1-4700 VOŠČIMO VAN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! GLOBOKAR'S FRIENDLY SERVICE JOHN J. GLOBOKAR, lastnik 1075 E 185th St., cor. Chapman Ave. KEnmore 1-9796 SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA FLEETWING GAS AGENT ZA “DRIVE YOURSELF COMPANY” Dajemo v najem truke in avte—Služba dan in noč Naša posebnost je poprava generatorja, “starterja” in “voltage regulatorja.” Pridemo iskat vaš avto in ga pripeljemo nazaj. Vaem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! 1 ra2j Kaj mu je- Betka je bila ^aHai s ^rana. Če sta morda skre. ^bljg VeSa vsaj ona ne zaveda. a Je in se mu nasmiha- 95 95 95 & 95 99 & 99 & Vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo želi naša tvrdka prijateljem in kiijentom ii se priporočamo že za naprej. Ustanovljeno leta 1908 HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue J. HAFFNER PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO VSEM: DANIEL ŠTAKICH RICHARD T. STAKICH ROBERT D. ŠTAKICH CARL SPRETNAK B V B V 13 sr m fig 830 E. 185. St. INSURANCE AGENCY - REAL ESTATE BROKERS BUILDERS « • • A- HAFFNER • • • NORMAN P. HAFFNER g, OJU t. Ioa. at. K£ ,.1934 - f $■ 13 KE 1-1934 B !^se2aSD2aSD2aSD2aSD2aSD5ass2aS22ase2aSD^sD2affi2aSD oscar wilde: 9) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM KNIFICS FOOD STORE FRANCES KNIFIC, lastnica 2582 Noble Road VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA FRANK in MARY BARAGA, lastnika THREE CORNERS CAFE 1144 East 71st St. Se priporočata rojakom za obisk VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO! AŽMAN MARKET COMPLETE FOOD MARKET 6501 St. Clair A ve. EN 1-0347 PRISRČNA VELIKONOČNA VOŠČILA VSEM! DR. WM. J. LAUSCHE SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 15621 Waterloo Rd. LYON DAIRY SLOVENSKA MLEKARIJA WHIPPED CREAM CHEESE 1166 E. 60th St. HEnderson 1-8492 ANTON ŽNIDARŠIČ in sin, lastnika Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem FRANK VIDMAR GROCERIJA in MESNICA 1038 East 74th Street ENdicott 1-4362 —Se toplo priporočamo— Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike in obilo pirhov Slavec in rola EV 1-1211 $ e \6 “Dejala je, da pojdle plesat z mano, če bi ji prinesel rdečih rož,” je vzkliknil mladi Študent, “toda ni je rdeče rože na vsem mojem vrtu.” Iz gnezda na gradnu ga je slišal Slavec, pokukal skozi listje ter se čudil. “Ni je rdeče rože na vsem mojem vrtu!” je tožil oni in lepe oči so mu zalile solze. “Ah, od kakšnih malenkosti je odvisna sreča! Prebral sem vse, kar so napisali modreci in vse skrivnosti filozofije so moje, toda zaradi ene same rdeče rože je šlo življenje po zlu.” “To je pa konec koncev pravi zaljubljenec,” je rekel Slavec, “Noč za nočjo sem pel o njem, KEnmore 1-4212 m, j čeprav ga nisem poznal; noč za - nočjo sem pravil njegovo zgod-jbo zvezdam, zdaj pa ga vidim. Njegovi temni lasje so kot hi-jacintin popek in njegove ustnice rdeče kot roža njegovih želja; toda koprnenje mu je oble-dilo lice, da je podobno slonovini, in tegoba je pritisnila svoj pečat na njegovo čelo.” “Kraljevič pripravlja ples za jutri zvečer,” je mrmral mladi Študent, “in moja ljuba bo med plesalci. Če ji prinesem rdečo rožo, bo plesala z mano do zore. Če ji prinesem rdečo rožo, jo bom držal v objemu, glavo mi bo naslonila na ramo in njena roka bo stisnjena v moji. A ni je rdeče rože na mojem vrtu in tako bom sedel sam in ona pojde mimo mene. Ne bo se zmenila zame, meni pa bo počilo sr- _ _ 11 ce. “To pa je pravi zaljubljenec,” je reke Slavec. “Trpi tisto, o čemer jaz pojem: kar je meni radost, je njemu muka. Ljubezen je zares čudežna stvar. Bolj je dragocena od smaragdov in dražja od pretenjenega opala. Biseri in granati je ne morejo kupiti in tudi ni naprodaj na sejmu. Trgovci si je ne morejo pridobiti in ni je moč odltehtati z zlatom.” “Godci bodo sedeli na svojem odru in brenkali na godala in moja ljuba bo plesala na zvok harfe in gosli. Plesala bo tako lahno, da se ji noga ne bo dotaknila tal in dvorjani v živih oblačilih se bodo gnetli okrog nje. Toda z mano ne bo plesala, ker nimam rdeče rože, da bi ji jo dal.” In vrgel se je v travo; ki je frfolel za sončnim žarkom. “Res, zakaj?” je zašepetala s pritajenim glasom Marjetica sosedi. “Joka zaradi rdeče rože,” je dejal Slavec. “Zaradi rdeče rože!” so vzki-knili oni. “Kako neznansko smešno!” Martinček, ki je bil malo pasjeverca, se je pa kar zakro-hotal. Slavec pa je razumel, v čem je Študentova tegoba. Molče je sedel v gradnu ter premišljeval o skrivnostih ljubezni. Na lepem je razprl rjave peruti za let in švignil v zrak. Kakor senca je brzel mimo gaja in kakor senca jadral čez vrt. Sredi trate je stal prelep rožni grm in ko ga je Savec Zagledal, je zletel do njega in se spustil na vejo. “Daj mi rdečo rožo,” je zaklical, “pa ti bom zapel svojo najslajšo pesem.” Toda Grm je odkimal. “Moje rože so bele,” je odvrnil. “Tako bele kot morska pena in bolj bele kot sneg na gorah. Toda pojdi k mojemu bratu, ki rase krog sončne ure; morda ti bo on dal, kar želiš.” In Slavec je odletel k Rožnemu grmu, ki raste okrog stare sončne ure. “Daj mi rdečo rožo,” je zaklical, “pa ti bom zapel svojo naj-slajgo pesem.” Toda Grm je odkimal. “Moje rože so žolte,” je odvrnil. “Tako žolte, ko lasje morskega dekleta, ki sedi na prestolu iz jantarja, in bolj žolte ko žafran, ki cvete na trati, preden pride žanjec s koso. A pojdi k mojemu bratu, ki rase pod Študentovim, oknom, pa ti bo morda dal, kar želiš.” In Slavec je odletel k Rožnemu grmu, ki je rase pod Študentovim oknom.. “Daj mi rdečo rožo, pa ti bom zapel svojo najslajšo pesem.” Toda Grm je odkimal. “Moje rože so rdeče, je odvrnil. “Tako. rdeče ko golobja nožiča in bolj rdeče, ko velike pahljače iz koral, ki valove in valove v morski votlini. Toda zima mi je zamrznila žile in slana mi je pogrizla brste in vihar mi je polomil veje in ne bom imel rož vse to leto.” “Ena rdeča roža, je vse, kar želim,” je vzkliknil Slavec; “e-na sama rdeča roža! Mar je ni “Povej mi jo,” je dejal Slavec, “nič me je ni strah.” “Če želiš rdečo rožo, jo moraš stkati iz godbe ob mesečini in jo pobarvati s krvjo lastnega srca. Peti mi moraš s prsi na trnu. Vso noč si moraš prebadati srce in tvoja živa kri mora teči v moje žile in postati moja.” “Smrt je huda cena za eno rdečo rožo,” je vzkliknil Slar vec, “in življenje je sleherniku na moč drago! Lepo je, sedeti v zelenem gozdu in gledati Sonce v njegovi zlati kočiji in Mesec v njegovem srebrnem koleslju! Sladek je vonj črnega trna in sladki so zvončki, ki se skrivajo v dolu, in resje, ki poganja na bregu. Toda Ljubezen je boljša od Življenja in kaj je srce ptice v primeri s srcem človekovim?” In zaprl je rjave peruti za let ter švignil v zrak. Ko senca je brzel čez vrt in ko senca je jadral čez log. Mladi Študent je še vedno ležal v travi, kjer ga je bil pustil, in solze v njegovih prelepih o-čeh se še niso bile posušile. (Dalje na 5. strani) 9 sf 0! a VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! $ g I 1 1 i ' 1 DR. P. B. VIRANT r OPTOMETRIST PREGLED OČI - PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436 v poslopju North American banke 13 I i I gf VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM l 0! I RE NU AUTO BODY CO. B gf 03 zagrebel obraz v roke in jokal. “Zakaj neki joče?” je vprašal poti, po kateri bi jo dobil?” Martinček, ko je švignil mimo j “Je^ pot,” je odvrnil Grm, “a njega s privzdignjenim repom, je tako strašna, da se ti je ne u-“Res, zakaj?” je dejal Metulj, pa,m povedati.” V BLAG SPOMIN OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE ODŠLA V VEČNOST NAŠA NIKDAR POZABLJENA MAMA IN STARA MAMA Rose Sintič Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 23. marca 1950 Spomlad je tu, zopet veselo bo, drobne ptičice bodo žvrgolele, rožice lepo cvetele, toda v naši hiši je tema, v naših srcih pa neizrečeno žalostno. Zakaj ? Zato ker smo izgubili našo nadvse drago mamo in staro mamo. Sedaj počiva v črni zemljici, želja naša je le ta, da bi se vsi skupaj sešli v prelepi večnosti, tam gori nad zvezdami. Žalujoči: MRS. ROSE SCHEID, MARTIN1, MRS. ANGELA JASINSKI, FRANK in ANTHONY, otroci JOHN PEČJAK, brat v Greensboro, Pa. Cleveland, Ohio, 23. marca 1959 J. J. POZNIK, lastnik Veščaki v barvanju, popravljanju ogrodij in fenderjev, kakor tudi vseh vrst motorjev 982 East 152nd St. GLenville 1-3830 $ - | f B r Mi popravimo fenderje in ogrodje ter prebarvamo vaš avto, da izgleda kot nov. Večletna izkušnja je naša garancija. ŽELIMO VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE SUPERIOR BODY & PAINT CO. FRANK CVELBAR, lastnik M 6605 St. Clair Ave. ENdicott 1-1633 f _______________—-Ei * . . .1 | Najtopleje se zahvaljujemo za vso naklonjenost j 35 .... I 3 .izkazano našemu podjetju | 3 I 1 VSEM SKUPAJ ŽELIMO SREČNO TER VESELO I 3 3 ALELUJO! 1 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM I $ I 1 B Vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo želi J. (. MUCHUZ BONDED WINERY 1081 Addison Road HEnderson 1-0782 FINA VINA NA DROBNO IN NA DEBELO Se priporočamo NOniNGHAM WINERY V zalogi imamo vse vrste vina: Ohio belo in rdeče, Kalifornijca, in vse vrste sladkih vin. Se priporočamo: kadar vas pot nanese mimo naše vinarne, stopite notri in pokusite čašo našega vina. Boste gotovo zadovoljni in še s seboj ga boste vzeli. Prodajamo na drobno in debelo. Pripeljemo tudi na dom. MARTIN KOZAR in SIN, lastnika 17721 Waterloo Road ^ IVanhoe 1-2724 Res.: AN 1-0346 | I 1 Zakrajšek pogrebni zavod NAJMODERNEJŠE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 Vesele velikonočne praznike želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem ZULICH INSURANCE AGENCY VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZULICH, Agent 18115 Neff Road IVanhoe 1-4221 H $ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! T D E D C r EXCAVATING, INC. 9i i 4 9) 4 9! 95 571 East 200th St. 4 $ Euclid 19, Ohio f: 4 8! I 8! 4 8! 0! 8! 8! $ 8! I 8} $ 85 4 i 8! 8! 1 r f3 SLAVEC IN ROŽA (Nadallevanle s 4. strani) IV 1-1000 “Bodi srečen,” je vzkiknil Sla-|0 vec, “bodi srečen; dobil boš rde-gf* čo rožo. Jaz jo bom stkal iz god-be ob mesečini in jo pobarval s jg?* srčno krvjo. In vse, kar pro-50 sim za vračilo, je, da bodi pra-If* < vi zaljubljenec, zakaj Ljubezen 10 je modrejša ko Filozofija, četudi i?* je silna. Plamenasta so njena 60 krila in plamene barve je nje-1^*1 na postava. Njene ustnice so 60 sladke ko med in njen dih je ka- sneje na trn in trn ga je zadel v srce in strašen sunek bolečine je šinil po njem. Bridka, bridka., bridka je bila bolečina £T 60 Šf Vesele velikonočne praznike vsem gostom, kegljačem in kegljačkam ter prijateljem in znancem želi ANGELA POZELKIK lastnica moderno zgrajenega kegljišča, gostilne in restavracije z najboljšo postrežbo. Najlepše se za-hValjuje za tekoče in se toplo priporoča za bodoče. WATERLOO RECREATION 60 if 60 £f 60 BOWLING ALLEYS r 60 If If 60 if ^721 Waterloo Rd. IVanhoe 1-9595 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsern odjemalcem in prijateljem žele in se obenem Zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost BRODNICK BROS. APPUMOE & FURNITURE 60 'If 60 if 60 r 60 P* 60 If 60 P* 60 if 60 if 8! J6013 Waterloo Rd. IV 1-6072 $ Rank jos. brodnick in john j. brodnick, jr., B 4 lastnika if 4 Si VeSELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM 1 ¥IC'$ . I EUCLID TAVERN 8) ^ ŽGANJE - PIVO - VINO Š5 ^sak petek serviramo ribe od 11. dop. do 9. zvečer 4 I VIC TOMAŽIČ 9 S95 E. 185th St. IVanhoe 1-9509 SON CLEANERS & DYERS ČISTILNICA GLAVNA TRGOVINA in DELAVNICA 15617 Waterloo Rd. — IVanhoe 1-5252 PODRUŽNICA 528 E. 200th St. — IVanhoe 1-5221 Mi pridemo iskat in dopeljemo na dom. Lastuje-0 m obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvo-stno delo pri čiščeju in likanju. Se priporočamo! MICHAEL A. SON, lastnik VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! kor kadilo.” Študent se je ozrl iz trave in poslušal, a ni moge umeti, kaj mu pripoveduje Slavec, zakaj poznal je samo stvari, ki so zapisane v knjigah. A razumel je Graden in mu je bilo hudo, zakaj sila rad je imel drobnega Slavca, ki si je bil spiel gnezdo v njegovih vejah. “Zapoj mi poslednjo pesem,” je zašepetal; “tako sam bom, ko poj deš.” In Slavec je zapel Gradnu in njegov glas je bil ko voda, žuboreča iz srebrnega vrča. Ko je končal pesem, je Študent vstal ter potegnil iz žepa zapisnik in svinčnik. “Peti zna,” si je govoril, ko je odhajal po logu — “tega mu ni moč odreči; pa man kaj čuti? Bojim se, da ne. Zares, je kakor večina umetnikov; sam slog ga je, pa nič srca. Ne bi se žrtvoval za dlruge. Misli samo na muziko in vsakdo ve, da so umetnosti sebične. Pač pa je treba priznati, da ima v glasu nekaj lepih not. Kako škoda, da ne pomenijo nič, ali da bi kakor koli koristile.” In šel je v sobo in legel na tesno slamnato postelj in začel misiti na svojo ljubezen; in čez nekaj časa je zaspal, kakor jih ima Točajev vnuk.” |J In vstala je s stola ter šla v hišo. “Kako nora stvar je Ljube- in vedtno bolj divja je bila nje- zen!” je dejal Študent, ko je odhajal. “Niti pol toliko ni koristna kakor Logika, ker ne dokazuje ničesar, in vedno govori o stvareh, ki se ne bodo nikoli zgodile, in dopoveduje človeku reči, ki niso res. Zares, ne- gova pesem, zakaj pel je o Ljubezni, ki jo dopolni Smrt; o Ljubezni, ki niti v grobu ne u-mre. In čudovita roža je poškrlate-la kakor roža vzhodnega neba, Škrlaten je bil pas lističev in škrlatno, kakor rubin, srce. Slavčev glas pa je šibel in njegova krilca so začela podrhtevati in oči so se mu zameglile. Šibkejša in šibkejša je bila njegova pesem in čutil je, da ga VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM C0LLINW00D BAKERY ' I Imamo POTICE in KROFE, kot domače, brez dela1 in skrbi za Vas. — Tudi delamo velikonočne kolačevali| l hlebce za žegen ter pečemo šunke zavite v testo po Va--" . . , . . r? šem okusu, pripravna, je in ker je v tem ve- ^ ku pripravnost vse, se bom vr- ^ NAROČITE VAŠE POTICE ŠE DANES, DA JIH BOSTE nil na Filozofijo in bom študi-i fc|ZA GOTOVO DOBILI ZA PRAZNIKE, KADAR ŽELITE, ral Metafiziko.” | 1 16006 water,o° IV 1-7528 knjigo ter začel brati. Prevedel Mirko Javornik. v grlu nekaj duši. Potem je pesem poslednjič i planila iz njega. Bledi Mesec jo Eisenhower podpisal zaje slišal in je pozabil na zoro ter Q sprejetju Havajev pohajal po nebu. Rdeča roža jo v Unjjc> je slišala in je vsa vzdrhtela v WASHINGT0N, D. c. -omam, ter odprla, hste mrzle- predsednlk Eisenhower je pre-mu jutranjemu zraku. Odmev sredo j zakon 0, jo je nesel do svoje škrlatne a .r 05 0! 91 05 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! BEACHLAND BEVERAGE CD. sprejetju Havajev v formalni sprejem, ki pa bo predvidoma izvršen šele prihodnje leto. — V Glacier narodnem parku je preko 250 jezer. votline v gorah m prehud,1 spe. To mora sedaj odobritl ce pastirje ,z snov^ Plavala je i bivaUtoo Havajev v poseb- skozi trstičje ob rek, m trstike nlh volltvahi nakar bo mogoč so nesle njeno sporočilo do mo-1 rij. “Glej, glej!” je vzkliknil Grm, “roža je zdaj stkana.” Toda Slavec ni odgovoril, zakaj ležal je mrtev v visoki travi, v srcu pa mu je tičal trn. Opoldne pa je Študent odprl okno in pogledal skozenj. “Lej no, kakšna čudovita sreča!” je vzkliknil. “Tule je rdeča roža! Nikdar še nisem videl take v življenju. Tako lepa je, da sem prepričan, da ima dolgo latinsko ime.” In se je sklonil ter jo utrgal. Potem si je nataknil klobuk in z Rožo v roki tekel k profesorju." Profesorjeva hči je sedela na Združene <^896 EAST 18Sth ST. i 05 05- IV 1-4453 In ko je Mesec zasijal na ne- pragu in navijala sinjo svilo na $ 0! 8! 4 91 0! $ 01 4 0 4 60 P* 60 r r 60 r 60 r 60 |f 63 if 60 If 60 if *60 r 60 r 60 r bu, je Slavec odletel k Rožnemu grmu ter pritisnil prsi na trn, Vso noč je pel s prsi na trnu in mrzli, stekleni Mesec se je sklanjal ter ga poslušal. Vso noč je pel in trn se mu je zadiral globlje in globlje v prša in živa kri je odtekala iz njega. , Najprej je pel o rojštvu Ljubezni v srcu fanta in dekleta, In vrh naj višje veje na Rožnem grmu je vzbrstela čudovita roža, vreteno in psiček ji je ležal pri vznožju. , “Rekla si, da boš plesala z menoj, če bi ti prinesel rdečo rožo,” je vzkliknil Študent. “Tu je najbolj rdeča roža vsega sveta. Nosila jo boš nopoj na srcu in ko bova- plesala, ti bom govoril, kako te imani rad.” A dekle se je namrščilo. “Bojim se, da se ne bo podala obleki,” je odvrnila; ‘poleg tega list za listom, kakor je pesem pa mi je Dvornega točaja vnuk prihajala za pesmijo. Najprej poslal nekaj pravih draguljev je bila' bleda kakor stopinje ju- in vsakdo ve, da dragulji veljajo tra in srebrna kakor krila zore. Kakor senca rože v srebrnem več kakor cvetje.” “Na besedo, da si sila nehva- zrcalu, kakor senca rože v kalu, ležna,” je dejal jezno študent, taka je bila. roža, ki je vzcvetela In zagnal je rožo na cesto, kjer vrh najvišje veje na Grmu. j je padla v odtok in čeznjo je A Grm je zaklical Slavcu, naj zapeljal voz. se pritisne tesneje na trn. “Pritisni se še bolj, Slavček,” je silil Grm. “Ali pa bo dlan zasijal, preden bo Roža stkana.” In Slavec se je pritisnil tes- “Nehvaležnež!” je reklo dekle. “Kar povem ti, kako je. Robavs si, in, konec koncev, kdo pa sploh si? Samo Študent. No, ne verjamem, da si že kdaj no- V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI LJUBEGA OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA Joseph Koss ki je umrl 23. marca 1953 Šest je let minilo že,, odkar Te več med nami ni, ko se spcmihjamo na Te, vse ,solzne naše so oči. Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili, v spominu boš vedno nam, dokler ne združimo se tam, v raju — nad zvezdami. Žalujoči: IOSEPH. JR., sin AN N E por. GRZSIK, hčerka EDNA, snaha STEPHEN, zet VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 23. marca 1959 4 8! 9! $ 85 4 85 VESELE velikonočne praznike želi vsem PRIJATELJEM IN ZNANCEM MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD | 478 E. 152nd St. 4 S?-4 8j 4 01 4 0! 4 KEnmore 1-3177 Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi ANTON in JENNIE PRIMC GROCERIJA son Road HEnderson 1-0160 60 r 60 r 60 if 60 r r 60 r 60 r 60 r 60 r 60 r S0 if 60 if 60 r & 60 gr *'60 r 60 r 60 r 60 $ i imnmmtnmt mttnnatmamt neje na trn in glasnejša je bila sil na čevljih srebrne zapone, njegova pesem, zakaj pel je o rojstvu koprnenja v duši moškega in dekleta. In nežen rožnat nadih je prihajal v liste, kakor nadih v o-srazu ženina, ko poljubi nevestine ustnice. Toda trn še ni bil dosegel srca in tako je srce v Roži ostalo belo, zakaj samo Slavčeva kri lahko pordeči roži srce. In Grm je zaklical Slavcu, naj se še tesneje pritisne na trn, “Pritisni se še bolj, Slavček,” ja silil Grm, “ali pa bo Dan Tiasi-jal prej, preden bo Roža stkana.” In Slavec se je pritisnil še te- TAUCHER-jeva MESNICA je že začela z delom in pripravljanjem mesa za VELIKONOČNE PRAZNIKE._Na zalogi bomo imeli Izvrstne šunke domače preka- jene mesene klobas^, želodce in raznovrstno suho meso — vse odlične kvalitete. —Izven Clevelanda razpošiljamo po pošti— Imamo polno zalogo PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST POSEBNOST: VINO IZ SLOVENIJE! HLADNO PIVO V ZABOJIH! Pokličite in vam dopeljemo na dom Se priporočam VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MATI F. INTIHAR 630 East 222 Street RE 1-6687 RE 1-6888 — IV 1-0678 M 9! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM .tl 01 ŽELITA 01 STANLEY in FRANCES ERŽEN lastnika LAKE FURNITURE, INC. Začnite že sedaj pošiljati naročila, da boste dobili naročene stvari pravočasno. TAUCHER’S MEAT MARKET 491 E. 260 ST. EUCLID 32, O. TEL.: RE 1-9566 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! 01- 0! 03 J? 01 05 05 05 95 03 .4 03 6 9 01 9 855 E. 222nd St. RE 2-7616 VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost, v preteklosti in se priporočamo za v bodoče. Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezane na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. EUCLID POULTRY MR. in MRS. JERRY PETKOVŠEK, lastnika 4 985Addi East !8S!h Streel KEnmore 1-8187 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI MODIC'S CAFE 6201 St. Clair Ave. ŽGANJE - PIVO - VINO Se toplo priporoča za obilen obisk BIRCH BAR MR. in MRS. ANTON PETKOVŠEK, lastnika 961 Addison Rd. ENdicott 1-882S 93 0! 05. 05 ŽGANJE - PIVO - VINO Vesele velikonočne praznike in srečno alelujo želiva vsem odjemalcem in prijateljem 05 9 KOMIK PHARMACY JOHN KOMIN, lastnik SLOVENSKA LEKARNA 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. Želi vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike Pegam in Lombergar spisal dr. Fr. Detela •.# m “Kaj pa se! Zdaj v postu!’1* se je želje, revica. In kdo ji brani je oglasila teta. A Gregorja so preveč srbeli prsti. “Eno sveto, o sv. Vrbanu ali pa o samskem stanu, teta,” je tolažil, snel citre in pobrenkal, sam s seboj zadovoljen; teta pa je godla zraven. Ko pa je popravljala kobilico na vretenu, se ji je izmuznil nožič iz rok in se zasadil v tla. “Gosta bodemo dobili,” je dejala poluglasno; “nož se je postavil pokoncu.” “Kaj pravim jaz, teta!” je o-pomnil takoj Gregor, ki jo je bil slišal. “Ti nimaš prave vere, ampak sama vraža te je.” A kakor da bi se hotel slučaj potegniti za vero stare tete, so se odprla vrata, in naznanila je gospodična Ana žarečih lic in oči, da je prišel brat Žiga. “Kaj, gospod Žiga!” se je razlegalo po izbi, in vsi so skočili pokoncu, da bi šli gledat. Anica jih je ustavljala, češ, da je brat zdaj v sobi pri gostih, in naročala Gregorju, da naj dobi družina k večerji pijače, da bodo pili na bratovo zdravje. Vse je bilo dobre volje in nazdravljalo gospodu Žigi in gospodični Ani, in tej je opomnil Gregor, da je že davno ni videl tako vesele. Lahno se je nasmehnila in obrnila nanj zamišljeno oko; Jernej ga je pa opominjal, da naj kakšno okroglo zaigra na to radost, in prikimala je Anica. Gregor se ni dal dvakrat prositi; zabrenkal je, uprl v gospodično vesele oči in zapel: Oj, da bi še živel rajni mož!” “Da, v resnici,” je dtejala o-na, “ponosni smete biti, in Boga morate hvaliti, gospa; zakaj takih otrok je treba iskati.” “IKvala Bogu! Dobri so vsi in la naglo. “Na koga?” se je ponesla teta Pripravljen je Vitovec odpreti in stopila pokoncu. Mislila si je: nam tudi več drugih gradov, a Zdaj ali nikoli, in pogum ji je mi imamo premalo vojaštvai s dajala zavest, d'a se bori za do- seboj. In glej, brate sedaj se lah-bro stvar, za srečo svojega bliž- ko prikupiš cesarju. Daj z mo- PrioravHen1 ^Vitovec 72^ VESELA VELIKANOČ 95 95 veselim se jih. Le Anica me skr-'njega. “Jaz bodem povedala; za- noj par krepkih fantov!” bi; ta je vedno tako bleda in o- kaj pri hiši sem že toliko časa, tožna.” da smem tudi gospodi povedati “Da, Anica ni srečna”, je do- resnico. Jaz sem zredila Anico, dala pomenljivo teta.” in ni mi vse eno, ali je srečna ali “Čas zaceli vse rane.” “Če ne čas, pa smrt, milostiva gospa! nesrečna. Čudim pa se, da še niste Vi ničesar zapazili, ko imajo matere sicer tako bistre oči. A- “Oh, teta, tako hudo pa ven- niča ima rada Gregorja.” dar ni”, se je nasmehnila gospa. Teta je sklenila roke pred se- “O svojem času pride vsem de-,boj in gledala nepremično gospe kletom samostan na misel; a v oko, popolnoma mirna; zakaj prejde naglo.” izpolnila je bila težko, a sveto srečo? Sami predsodki. O kruta trdnosrčnost! In vendar je že pravila gospa sama, da se je tu in tam sklenil zakon, dasi nista bila enakorodna mož in žena. Gospa seveda tega. ni odo- «Ali pa) ne” je trdila ona re- dolžnost. bravala. Kajpada! Ženska mora Eno; «in bojim se) da se Vi moti-j “Tako!” je dbjala gospa počasi, biti vedno osabnejša od moža. ^ njiostiva gospa, in po kri- neprijetno iznenadena. A kadar bode Anica zbolela odjve’m prištevate Anico lahkoživ-j “Da, tako!” je potrdila ona; “in žalosti in umirala, takrat se k°'.kam, ki so danes take in jutri zdaj storite, kar se Vam zdi; Vade upognila ošabnost in se do-jtake’ N;j0 bode tiha žalost Spra-Jša hej je Anica.” mislila Gregorja, če ne bode že mja v grob. Saj vidite, kako ve-j Teta je Sedla in zagnala zo-prepozno. ne 0 dne do dne; in kadar ne bo pet. kolovrat; obšla, jo je tiha Ona bi pač drugače ljubila ^ nebenega pomošča več, bode tu* radost, kakršna nastopa za do-hčerko, če bi jo imela. In ka- di kasneje prepozno.” brimi deli. Gospa pa je odšla kšna hči je Anica! Angel iz neba “Take bolezni, teta, zdravi čap počasi :iz sobe. Menila je, bila, bi ne mogel biti boljši. Nobeden ^ delo, ali, če hočeš, ljubi Bog. da se bode smejala tetinim mož je ni vreden — kvečjemu jaz pa ne morem nič pomagati.” (Dalje prihodnjič.) q POSTREGLA VAM BOVA Z NAJBOLJŠIM SVEŽIM MESOM, DOMA SUŠENIMI KRANJSKIMI KLOBASAMI - IN DOMAČIMI ŽELODCI ljubi njen nečak Gregor. Toda “Kako da ne!” se je čudila o- kaj, ko se materi ne bodo nik- na) <‘^e veste, kaj toži srce A-dar odprle oči, da bi videla, ka- nicj.” ko je sama kriva hčerine nesre- “Za božji čas ,jaz vender ne Oj, dekle, kaj tak žalostno Pobeš?š ti oči? — “Pozebel je moj rožmarin, In nagelj se suši.” Doboš za nagelj semena, Vršič za rožmarin; Požene kmalu drugi ti Iz novih korenin. “Oj drugi, drugi bi se še, Pa tak ne več prijel, Da rasel bi tako lepo, Tako lepo dehtel.” če in svoje! — O pač, morajo se morem sniti ženina, da jo vza-ji odpreti, in ona ne sme reči 'me!” navsezadnje, ko bode nemara | “Siliti! Kdo govori o tem? že prepozno, da ni slutila niče- Vsakdo se bode štel srečnega, sar. Tega izgovora ji ne pusti kdor dobi Anico. A Vi, milosti-teta ;sama ji bode vse povedala,'va gospa, Vi bi je ne dali vsa-in potem naj stori ona, kar se ji kemu, ki bi bil njej po godu. zdi. Da gospa ne bode rada sli-'zatorej ona rajši tiho trpi, nego šala te novice, to je res; a kaj da bi Vam razodela srce; saj se hoče, ko nedopušča vest, da dobro ve, da bode našla le nebi še dalje molčala teta! In mo-^i^rosen odpor. A meni, ki ni-rebiti — bode materi hči dra- sem njena mati, se smili revica, žja od predsodkov. O kaka sre- in rada bi žrtvovala njeni sreči ča! Nista ji šla iz glave Gregor polovico svoje.” in Anica toliko časa, da je imela “Kaj ti prihaja na misel, te-srečen zakonski parček pred se- ta!” je dejala ona nepotrpežljiva boj. In kdo je vse tako lepo jn vstala. “Jaz da bi branila Anic; napeljal? Teta Mina: Oh, kaj bi vzeti kogar želi! Kaj čenčaš! A počeli v Črnelem, če bi nje ne obsedaj še ni bila navada,.da bi t>il°! snubile deklice.”, Zgenila se je, ko jo je v pri- “O. nr j bi vedel izvoljenec A-jetnem razmišljevanju premoti- nin, da ga Vi, gospa, ne boste zala gospš. ! vrnili, takoj bi imela Anna že- “Teta, ali si že videla Žigo?”, nina in srečna bi bila. Veste li, je dejala živahno in sedla na na koga ona misli?” skrinjo poleg nje; vesel ponos ji je sijal iz oči. “O, moram ga še videti no- coj”, je odgovorila teta; “saj ni Gospa je stala in strmela. LT-verjena, da ve, za kom da žaluje Anica, si ni mogla prav tolmačiti dolgo, kar sem ga pestovala.” “In kakijen je sedaj! Več ga je teh besedi. Naenkrat ji pride na um. da so nemara domnevanja speljala teto na napačen sled, in čez pas nego Krištofa, in Anica poloti se je poredna zvedavost, je kakor golobica' poleg bratov. I “In na koga misli?” je vpraša- 9! skrivnostim, a ni se ji hotelo; ne da bi mislila, da je količkaj osnovana tetina slutnja; a razlagala si jo je vse drugače: ne misli Anica na Gregorja, ampak Gregor na Anico. Sklenila je takoj, da mora Gregor od hiše, i in preudarjala, s kakšnim razlogom da bi ga odpravila. , Njeni trije otroci pa so sedeli v prijetnem razgovoru skupaj, j Koliko so si imeli dopovedati ko j Žige že toliko časa ni bilo doma, in bode Bog ve kdaj Zopet prišel! Prisedla je mati, srečna in nonosna, in še hitreje je tekel čas, ker je znala ona zanimivo povedati vsako malenkost. Krištof pa se ni mogel iznebiti neprijetnih misli. “Jaz ne umejem cesarja,” je dejal, “ki je sicer tako oprezen, da sedaj toliko zaupa Vitovcu. S čim je dokazal ta le količkaj zanesljivosti!” “S čim? Prepustil nam je 'lornji celjski grad,” je razlagal Žiga. “Poveljnik Bohemvart j2 MATERINSKA LJUBEZEN — Mrs. Sherije Chelik v Carigradu na Turškem iiosi vsak dan svojo 11 let staro hčerko v poldrugo miljo oddaljeno šolo, od kar je ta ob železniški nesreči lani v avgustu izgubila svojo desno nogo. Mati, ki jo vidimo s hčerko v naročju na sliki, ostane v šoli do konca pouka, da hčerko nato zopet odnese domov. Ocf hčerkinega doma do šole ni nobenega prometnega sredstva. AVE AFELY T. CLAIR AVINGS 813 Eost lajth Stresi 35000 Euclid Avenu« 6235 St. Clair Avenua Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. i, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefomčno: JOrdan 4-5503 £ 9! od 9! 9! £ 9) M 9) 9! Anici pa je zbudila pesem žalosten spomin; obrnila se je proč, in solza je zaigrala v bistrem očesu. Preden je odpel Gregor, je izginila ona iz sobe. Izpremembe na njenem obrazu ni zapazil nihče razen stare Mine. Ta ni genila očesa od nje in je videla, kako je prebledela in kako se ji je utrnila solzica. Posvetilo se ji je v glavi, da se je kar prestrašila. “Gregorja i-ma v mislih,” je vzdihnila sama pri sebi. Zdaj je bila utešena ^ njena radovednost; a da že prej gj ni bila opazila kaj tako narav- ^ nega, to se ji je ždelo čudno. Q| Zatorej je tako prijazna z Gre-1 ^3 gorjem, zatorej ga odlikuje iz-. 9j med vseh drugih in tako rada ^ posluša njegovo petje! A razvi-, 05 dela je tudi teta, zakaj je Anica tako žalostna: saj ve, da bi niti | 0J mati niti brat ne dopustila take ^ zveze. 191 Vsa glava ji je bila polna ^ novih, neprijetnih misli; a v to“ likem hrupu jih ni mogla raz-1 vrstiti; pobrala je kolovrat in zbežala v tiho svojo sobico, kjer ji je brlela pred sv. razpehlom lučca, in kjer je imela spravljene drage svoje malenkosti. Tu je začela preudarjati. “Le to je sreča,” si je dejala, "da Gregor še nič ne Sluti. Fant bi bil ves nor.” Nesreča Anica pa jo je genila tako, da so tudi njej prišle sloze v oči. Tako dobra in ljubezniva in toliko mora trpeti, brez upanja, da bi bila kdaj srečna! Zatorej hoče v samostanu pokopati svo- Člani slovenskega B • • skega m v grocerij-mesarskega kluba Collinwoodu 6f B B r B r B & ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST PRAZNIKE JOHN DOLENC—573 East 140th St. NEAKTIVNI ČLANI: B r B & B r r B r B B ŽELIVA VSEM ODJEMALCEM IN ZNANCEM TER SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAVA! £ 9! 95 9! $ 9! 4. JOHN ZAKRAJŠEK & EDWARD PDGRAIS 5SNICA Cleveland 3, Ohio B 119 V. SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. EXpress 1-1419 9! 4 95 4 95 4 ORAZEM'S CONFECTIONERY B B 4 95 4 6415 St. Clair Ave. ENdicott 1-9566 gj v Slovenskem narodnem domu pl V ZALOGI IMAMO h SLOVENSKE in ANGLEŠKE RAZGLEDNICE S CIGARE - CIGARETE - CANDY ^ 4 VOŠČIMO VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 9! IN SRČNO ALELUJO ! 4 Se zahvalimo vsem prijateljem in odjemalcem ter se priporočamo še za bodoče 9! 4 05,-------- 4 0! 4 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN 9! 4 9 4 95 4 95 4 9) 4 91 4 9! 4 95. 4 SREČNO ALELUJO ŽELI VSEM DR. LEOPOLD UKMAR SLOVENSKI ZDRAVNIK in KIRURG B g | g I 6802 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Tel. UT 1-9677 g I 95 LOUIS in FRANCES ZIGMUND, lastnika 4 4 3 4 9! 4 95 ZIGMUND'S DELICATESSEN 1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. 4 9! 4 05 4. 91 4 4 95 VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČATA VSEM ZA OBISK VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO VOŠČI VSEM JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOE KOZAR—15638 Holmes Ave. JOE KUHAR—383 East 156th St. JOE METLIKA—33916 Lake Shore Blvd. 4 9! 4 95 4 9) 95 4 LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. EDWARD PLANISEK—854 East 185th St. JOHN ŠKOF—1170 East 174th St. ANGELA SISKOVICH—15802 Waterloo Road FRANK TAUCHAR—491 East 260th St. 9! 4 95 LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave. FRANK CEBUL—466 East 143rd St. JOE JANZEVICH—21801 Tracy Ave., Euclid, O. JOE JANES—1851 Skyline Dr. FRANK KASTELIC—1830 East 223rd St. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR—23430 Chardon Rd. * JOE MODIC—16908 East Park Dr. JOE SETINA—18208 Rosediff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd. B r B & B r B B B B B gr B r -j I? 4 Zastopnik Ameriške Domovine K 4 9) 4 9) 4 95 4 9! 4 9! 4 it NOSAN'S SLOVENIAN HOME BAKERY 6413 St. Clair Ave. 95 4 9! 4 9) 4 9! 4 9! 4 9! 4 95 4 95 4 03 4* 95 4 9! ENdicott 1-1863 ^ —-----------rt Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem JELERCIC FLORIST 15302 Waterloo Rd. IV 1-0195 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ^ VSEM ZNANCEM, PRIJATELJEM IN NAROČNIKOM j& AMERIŠKE DOMOVINE ^ ŽELI JOSEPH GRDINA 6113 ST. CLAIR AVE. g