Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina zn Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem števil« objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo. Stev. 10. Sreda 29. januarja 1930. Leto v. Črna reakcija se zbira »Gospodarski krogi«. »Katoliška akcija« hi »Križarji*. Katolicizem oziroma katoliška cerkev je vsekakor mogočen politični faktor. Vatikan je s svojo vojno politiko, ki jo je vodil vatikanski tajnik Gasparri, ki je te dni odstopil, je pomagala Vatikanu do znatnega vpliva. V vojni je cerkev molila za mir. Prvi aktivni korak je bil, da je protestiral Vatikan proti kršitvi belgijske nevtralnosti, ki so jo kršili Nemci, ker so hoteli priti po najkrajši poti v srce Francije. Drugi važnejši čin Vatikana je bil, da je blagoslovil italijansko vojsko, ko je vstopila v vojno z željo, da se italijanski narodi osvobodi. Enako so ravnali seveda katoliški duhovniki in drugi tudi Kapram vojskam, ki so se borile proti Francozom, Italiji itd. S tema činoma je Vatikan bil moralno na strani velike antante, ki je zmagala, premagane države so pa ostale ob koncu vojne brez vsakršnega političnega vpliva. Vatikan je ta položaj izrabil, se približal Italiji in sklenil z njo pogodbo, s katero se priznava suverenost Vatikana in prosta pot tako-zvanl katoliški akciji, ki jo propagira zlasti sedanji papež, ker groze vplivu katoliške politike razne pro-ticerkvene politične smeri in’deloma diktature, ki bi utegnile omejevati svobodo cerkve. Cerkev pa ne imenuje svoje politike politično akcijo, ampak versko, katoliško akcijo. Cerkev čuti, da se ji vpliv v vsaki demokraciji izmika, zato mora imeti svojo zaslombo v cerkveni akciji, 'ki ji potem1 indirektno nudi pravo politično moč. Cerkev je po vojni sklenila mnogo konkordatov. Ti konkordati so se ji razmeroma posrečili zaradi nje taktike v vojni (Francija). Tudi z našo državo se sklene v kratkem konkordat z Vatikanom, ki bo utrdil stališče Vatikana v naši državi. V naši državi je bil prvotno zasnovan jako svobodomiseln šolski zakon. Po uveljavljenem, zakonu so se pa privilegiji verskega vpliva na folo le mak) omejili. Ali tud! ta omejitev je za verske kroge skeleča rana. Italijanski list »Tribuna« trdi celo, da je šolski zakon naperjen celo Proti Hrvatom, ki so katoliki. To trditev italijanskega lista zavračajo zagrebške »Novosti« in pristavljajo,1 da se Že dalje časa opaža v goto- ’ vem' delu katoliških krogov nervozna atmosfera brez tehtnega vzroka. »Novosti« kot lojalen list seveda odklanja vsakršen kulturni boj, ker zanj ni nikakršnega povoda, in tudi niti eden patriotski član katoliškega' episkopata ne more danes trditi, da bi bilo v šolskem pravilniku kaj takega, ksar bi žalilo katoliško vero. Velika izpodtika za »Novosti« pa ie vprašanje »Orla«. Pravi namreč, da se je skušalo tolmačiti ustanovitev Jugoslovanskega Sokola kot na-i Pad na katoliško cerkev. Edihi »Orel« tudi ni pokazal nobenega znaka, da bi‘vstopil v novo organizacij o. V Sloveniji se celo snuje nov red omladine pod imenom »Križarji«, povsem na verski podlagi in kot1 nadomestilo za »Orla«. Nekateri škofi '(mostarski) so celo pozvali društva da se zberejo pod okriljem katoliške cerkve. ’ V šolski zakonodaji je v Beogradu vložil protest tudi papežev nunolj. Ne verujemo, da bi bile »Novosti« objbvile »končno« svoj članek zaradi idealnega stremljenja po napredku. Uverjeni pa smo, da je bilo Pomorska razorožitev. Predposvetovanje v Londonu. Londonska razorožitvena konferenca je imela te dni predposveto-vanja med zastopniki posameznih držav. Ta posvetovanja so imela namen, razjasniti stališča posameznih držav že pred oficijelno konferenco, kar naj. bi vedlo do tega. d!a hi bile razprave na konferenci stvarne in konkretne. Listi pišejo o nesoglasjih: Italija hoče biti enako močna s Francijo, boje se diktata Anglije in Zedinjenih držav razne evropske države; na drugi strani pa zopet zahtevajo zvezo Anglije, Francije, Italije in Nemčije proti Zedinjenim državam. Očividne so intrige kapitalističnih agentov, očividno je, da med diplomati ni idealnega spoznanja, kako je potreben svetovni mir in da je edino svoboda morij predpogoj zdravemu razvoju. Kljub temu pa imamo zaupanje v konferenco; sklepi te konference morajo biti moralni diktat svetovnega javnega mnenja. Če tiče londonski diplomati v starih kvedrih — profitarstva, imperializma in reakcije, je to sicer ovira v razvoju ali verujemo, pa v bodočnost in prepričani smo, da bodo države pošiljale kdaj na mednarodne konference ljudi z modernimi nazori, ki bodo .delali za srečnejšo lepšo — bodočnost. — V splošnem pa lahko trdimo, da zastopniki.-glavnib udeleženih držav vendarle trdno upajo, da konferenca ne bo brez uspeha. Diplomate, ki bodo ovirali razvoj ideologije svetovnega miru, bo pa že obsodil narod. Španski dijaki in profesorji proti diktaturi. Rdeča zastava na madrid- Španski profesorji solidarni z dijaštvom. ski univerzi. Špansko dijaštvo vedno bolj bur- mokratiene no. protestira proti nadaljevanju diktature. Profesorji madridskih visokih šol so naslovili jaa vlado zahtevo, naj ista tekom 24 ur pristane na zahteve dijaštva, sicer Jbo ves profesorski zbor dal svoja mesta vladi na razpolago. Dijaštvo zahteva predvsem zopetno upostavitev popolne akademske svobode. V sredo so študentje na poslopju madridske univerze izobesili rdečo zastavo in sežgali neko kraljevo podobo. Vse kaže, da Španci še niso izgubili smisla za demokracijo. Sic.gr ni yse zlato, kar se sveti in najbrž n,e bo vse res, kar vedo časopisi zopet poročati o dogodkih v deželi večnih nemirov, v Španiji Diktator general Primo de Rive-ra je pred 'kratkim' sam napovedal svoj odstop ter zopetno uvedbo de- vladavine, toda svojo napovedi je hitro zopet preklical ter rekel, da se m« še nič ne mudi z odstopom. Sedaj pa prihajajo zelo alarmantne vesti o zopetnem revo-lucijonarnem gibanju. Baje postoja več revolucijonarnih struj, ki imajo vse en cilj: diktatorja prisiliti k odstopu; sicer pa, da je ena struja za monarhijo in druga pa za republiko, čemur se sicer ni čuditi. Primo de Rivera ie baje izdal okrožnico na vse vojaške kroge, in na vodstvo invalidske organizacije naj se izjavijo, če so s sedanjim stanjem zadovoljni ali ne. V negativnem slučaju, da bo on pqdal demisijo. Zahtev® pa takojšen odgovor. Vse to kaže, da se diktatorju zelo mudi. Sicer pa, nekateri listi že celo poročajo, da -je de Rivera sploh že odstopil. Velika brezposelnost v Avstriji. V zadnjem mesecu 100.000 brezposelnih več. Poskusi* kako brezposelnost omiliti. Zvezni kancler dr. Schober se posvetuje s svobodnimi strokovnimi organizacijami. Že zadnjič smo poročali o veliki brezposelnosti, ki je zavladala v Avstr jji, kjer 300.000 ljudi nima dela. V zadnjem mesecu se je pa ta armada brezposelnih povečala na 400.000. Narašča predvsem v provinci, medtem ko sp na Dunaju le rahlo dviga. Že pred tedni so spcijalistične strokovne organizacije predložile vladi načrt, kako brezposelnost omiliti. A takrat niso našle razumevanja. Ko pa se je vrnil zvezni kancler dr. Schober iz Haaga, je uvidel, da je to zaenkrat najvažnejše notranjepolitično vpraša- nje, zlasti, ker komunisti brezposelnost pridno izrabljajo v svoje politične Uamene. Pozval je toraj socialistične strokovne organizacie na posebno konferenco, čeprav Heim-wehrovci radi tega kriče. Načrti jjre-do za tem, da se najdejo možnosti ib sredstva za produktivno brezposelno podporo s pospešitvijo javnih gradb, odpravo nadur in strogo držanje osemurnika. V ta namen naj se takoj realizirajo sredstva določena za zidanje stanovanj, ki jih je zvezna vlada obljubila. Delavska vlada se opira na strokovne organizacije. Macdonald in strokovne organizacije. spodarskih vprašanjih. To je v zvezi z zeljo Macdonalda, da vzdrži stalne stike s strokovnim pokretom. Macdonald je imei v petek daljšo konferenco s predstavniki generalnega sveta delay$kih sindikatov, na katjeri se je razpravljalo o raznih go- potrebno povedati to, ker se porajata dve nevarni Komponenti javnega življenja. V! prvi vrsti se utrjuje fronta tajnih »gospodarskih krogov«, ki jo vsi klerikalizmi podpirajo, v drugi vrsti se pa snujejo zakonito nekontrolirane organizacije »katoliške akcije«, ki imajo namen, pospeševati reakcijo in služiti politični moči klerikalizma. Zavednega delavstva tukaj ne marajo nikjer in tudi nima kaj iskati ne v eni ne v drugi fronti. Delavstvo ima samo svoje strokovne, kulturne in gospodarske or- > ganizacije ht je uvedeno, da tajne i sile, prve in druge, ne pridejo daleč, ker je razvoj javna zadeva, zadeva svobodnega boja med dobrim in slabim. Trgovina in morala. Kakor jo razume predavatelj duhov-skega stanu. V trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani je imel minuli teden predavanje o gorenjem predmetu vseučiliščih profesor monsignor dr. Ujčič. Predavatelj je duhovnik in se je opravičil s tem, češ, da je duhovnik poklican, da posreduje med vsemi družabnimi sloji. Temu načelu je bilo podobno tudi predavanje. Naj navedemo tu nekaj iz njegovega predavanja. Tako pravi: Prodajalec mora izročiti, prvič kupcu tisti predmet, za katerega sta se pogodila. (Jasno, če ne, je slepar.) Drugič, trgovec mora jamčiti, da dobi kupec primerno vredno blago. Glavne napake blaga mora pojasniti, manjših napak pa ni dolžan pojasnjevati, marveč le ceno primerno znižati. V običajnem življenju je tržna cena pravična, sme pa trgovec zahtevati najvišjo (cene so: najvišja, srednja in najnižja), kupec pa sme ponuditi najnižjo ceno. Med trgovci in kupovalci mora biti zaupanje. Zasebni monopol po morali teoretično ni zabranjen. Bojkot proti trgovcu (od strani trgovcev) je dovoljen, če prekorači predpise svoje zadruge. Tudi kartel trgovcev je dovoljen enako, kakor zasebni monopol. Trgovec ima priložnost storiti mnogo dobrega. V mnogih trgovinah imajo izobešene nabožne slike. S tem spričujejo, da ne stoje na stališču »Geschaft ist Geschaft«. (Ravno narobe je res, trgovine z nabožnimi predmeti označujejo Nemci kot »Bombengeschaft«. Op. ur.) Opozoriti smo hoteli na to predavanje, ker jasno kaže, da je do morah marsikaj dovoljenega. Merilo za moralo pa predavatelj prepušča trgovcem in zakonom. Jasno, kaj ne? Za in proti ministeri-jalizmu v Franciji. Izreden strankin zbor sociiallstične stranke na Francoskem. Izreden socijaTistični strankin zbor se je bavil z vprašan jem udeležbe v vladi, V stranki tozadevno ni enotnega mnenja in tajnik stranke Paul Faur.e je zelo odločno proti udeležbi stranke v vladi. Poslanec Auriol pa skuša posredovati med obema deloma ter naglaša, da lahko pridejo momenti, ki zahtevajo, da socijalisti vstopijo v vladb, ako do-tična vlada da jamstva. Toda jamstva morajo biti določena, da ne pride do presenečenj. Leon Blum je podčrtal rezultat debate, da postoja vsestransko želja, ohraniti strankino enotnost, da pa vendar v okviru stranke lahko vsakdo zastopa svoje stališče. ________________ Brezposelni demonstrirajo. Krvave demonstraciie brezposelnih na Poljskem. —- Spopadi s policijo. V Gcandencu je poskušalo okrog 600-—700 brezposelnih naskočiti rotovž in zakristijo. Policija je razganjala množico z goKm orožjem'. Do večjih spopadov je prišlo v, vzbodno-gališkem mestecu Saltvsu ffted komunističnimi demonstranti in policijo. Streljalo se je na obeh straneh, pri čemur je bita ena oseba ubita ih pet od'teh trije komunisti — ranjenih. Tudi v Lubiczi Krolewski je prišlo do boja med komunisti ter policijo in je bil! en demonstrant ubit. Konflikt v slovenskem klerikalnem taboru. Razgaljena klerikalna morala. Glasilo slovenski krščanskih1 so-cijalcev, »Delavska pravica«, se je zamerila voditeljem katoliške akcije in njihovemu glasilu »Slovencu«, ker je upravičeno vprašala, kasr stori cerkev za omiljenje bede in za rešitev socijalnesa vprašanja. Na to je odgovoril »Slovenec« s pavšalnimi frazami o nauku ljubezni do bližnjega, ki ga cerkev pri vsaki priliki poudarja, ne more pa prisiliti kapitalistov, da ga tudi izpolnjujejo. »Delavska Pravica« se s tem odgovorom ni zadovoljila in v prihodnji številki je še odločneje nastopila. O »Slovencu« pravi, da nima nobene vodilne ideje, pač pa zastopa v svoji gospodarski rubriki vedno, velekapi-talistične interese. 2e dolgo ne zasluži več, da bi se imenoval katoliški list, temveč je čisto kapitalistično podjetje. »Slovenec« pri vsaki priliki napada krščansko socijalno delavstvo radi približevanja k marksizmu, vendar pozablja, da nimajo taki katoliki, ki tiče v protireligijoznem, kapitalističnem1 taboru, nobene pravice, razburjati se nad' tem. Klerikalna elita hoče biti učiteljica morale, vendar tudi sama pada pred »duhom1 časa« na kolena. Na eni strani se pritožuje nad! nazadovanjem porodov, ki je posledica slabih socijalnih razmer, na drugi strani pa prireja plese, na katerih nosijo dame kratka krila in kažejo gola bedra — to modo sedaj »Slovenec« priporoča v svoji modni rubriki — in na katerih se prirejajo tekme lepotic. Krščanski socijalci bodo morali to mlačno katoličanstvo začeti s škorpijoni bičati. : V podjetjih' katoliških! lastnikov odločajo samo gospodarski interesi. Delavci v teh podjetjih1 so še slabše plačani, kakor pri drugih kapitalistih. Povsod vlada občutno pomanjkanje dušnih pastirjev in je neodpust-no. da sede duhovniki v dobro plačanih službah kot ravnatelji in funk-cijonarji v raznih podjetjih, mesto da bi se posvetili svojemu poklicu dušebrižništva. In to v času, ko mnogo sposobnih katoliških lajikov ne more dobiti službe in1 njihove družine stradajo, medtem ko cerkev zahteva od njih zvišanje porodov. AU je tudi bilo potreba, da je ena tretjina slovenskih poslancev bilo duhovniškega stanu? H koncu pravi »Delavska1 Pravica«: »Na eni strani se plazi cerkev kot občestvo vernikov po trebuhu pred »duhom časa«, na drugi strani pa pozivalo njeni predstavniki na boj proti krščanskemu socijaliznm« Tako so sedaj stvari med skrajnim levim in skrajnim desnim kri- lom v katoliškem! taboru. »Slovenec« svari krščanske socijalce z vzgledom v Nemčiji, kjer je tudi krščansko delavstvo postalo nezadovoljno s hierarhijo, in posledica tega boja je bila, da je delavstvo v masah prestopalo iz krščansko-socijal-nih organizacij v socijalistične in komunistične. Nami se pa to čudno zdi, saj »Slovenec« vendar pri vsaki priliki zatrjuje, da je marksizem v krizi in da njegove organizacije vse- povsod kopnijo kot pomladanski sneg. Mogoče pa le ni res? Zadnji nedeljski »Slovenec« je zopet s kolom) lopnil po »Delavski Pravici« in ji čisto odkrito grozi s posledicami, to je, zaviti ji hočejo vrat. Smo radlovedini, če si bo kr-ščansko-socijalno delavstvo to dopustilo. Zanimiv pa je ta boj v toliko, ker dokazuje, da prav ravnamo, ko nastopamo proti ljudem, ki so vero vzeli v zakup in eksploatacijo. Kaj delavec čita? Znanost v delavskih knjižnicah. V knjižnici Delavske zbornice se od vseh knjig izposodi 12 do 15 odst. znanstvenih in 88 do 85 odst. leposlovnih, kljub temu, da ima knjižnica od vseh svojih knjig blizu 40 odstotkov znanstvenih. In še od teh 12 odstotkov znanstvenih knjig se izposodi večji del naravoslovnih, zemljepisnih, tehničnih, manjši del pa socialističnih, socijalno-političnih in narodnogospodarskih. Enake podatke navajajo socialdemokratske knjižnice na Dunaju, kjer se gotovo uprave knjižnic še bolj trudijo, da bi čitali ljudje več dru-žabno-znanstvenih knjig — kajti dunajske soc. knjižnice vzgajajo v določeni smeri, dočim je knjižnica Delavske zbornice nevtralna. Odkod ta enakost v vsebini izposojenih knjig na »rdečem« Dunaju in v »beli« Ljubljani? Ne morem si razlagati tega drugače, kakor da to izvira iz bistveno enakega socijalnega življenja in razvoja: ljudje garajo za golo življenje, žive v strahu pred brezposelnostjo, pred stisko in pomanjkanjem v družini, po neštetih skrbeh in opravilih je raztrgano njihovo življenje tako, da ne zmorejo težkega čtiva, za katero je treba osredotočiti vse svoje misli in za katero je treba imeti tudi mnogo časa in — miru. Marsikdo bi rad preštudiral znanstveno knjigo, pa ne vzdrži. To sklepam po slučajih, ko nekdo hitro vrne izposojeno znan- stveno knjigo — začel jo je, pa ni dokončal. Iz tega sledi, da se bo v doglednem času izposojalo še vedno največ knjig leposlovne, pripovedne vsebine (romani, povesti, novele). Od znanstvenih knjig se bo izposojalo več takih, ki se bavijo s človekovim srčnim in duhovnim življenjem in takih, ki služijo življenski praksi (tehnika). Težke teoretične knjige ne gredo med naše delavstvo. Mnogo bolj dosežejo svoj namen Gorkega »Mati«, Cankarjev »Hlapec Jernej«, Nexo-jev »Pelle der Eroberer«, Londonova »Železna peta« i. dr., Sinclair, Zola itd., skratka socijalne povesti in romani. Glavno polje današnje delavske knjižnice je moderni socijalni roman in zgodovinska ter memoarska literatura. Število izposojenih knjig iz tega področja je merodajnejše nego onih 12 do 15 odstotkov strogo znanstvenih knjig. Sedaj oblast pregleduje knjige knjižnice Delavske zbornice. Naj bi pristojno ministrstvo čim prej končalo to zadevo s stališča, ki bo koristno predvsem delavstvu. Nikakor ne sme biti tu merodajen najnovejši »indeks« katoliške cerkve, ki prepoveduje Zola-ja, Anatole Franca itd. Če se že katoliška cerkev odtujuje resničnemu življenju, se mu ne sme tudi javna knjižnica. Kako so dr2ave oborožene ? Stanje pomorskega oboroženja. Glavne pomorske velesile so Anglija, Zedinjene države, Japonska, Francija in Italija. Te države so se že leta 1922 v Washingtonu dogovorile, v kakšnem razmerju naj bodo njih vojne mornarice. Dogovorile so se, da naj velja razmerje tonaže takole: za Anglijo in Zedinjene države 5, za Japonsko 3, za Francijo in Italijo 1.75. Vrhute-ga so se dogovorile te države, da ne sme nobena ladja obsegati nad 35.000 ton in porabljati se ne smejo topovi s kalibrom nad 40 cm. Današnje razmerje vojnih mornaric teh držav je’ naslednje: Anglija 16 bojnih ladij, 58 križark, 134 rušilcev, 58 Určolnov; Zed. države 16 bojnih ladij, 14 križark, 309 rušilcev, 122 U-čolnov; Japonska 6 bojnih ladij, 41 križark, 106 rušilcev, 64 U-čolnov; Francija 9 bojnih ladij, 17 križark, 58 rušilcev, 52 U-čolnov; Italija 4 bojne ladje, 13 križark, 63 rušilcev, 43 U-čolnov. Anglija je bila pred svetovno vojno na morju najjačja. Vojna pa je povzročila zlasti oboroženje Zedinjenih držav, tako, da Anglija s svojo mornarico nima nadmoči nad vsemi ostalimi večjimi mornaricami. Misel razorožitve, ker je oboroževanje nezmiselno, je izprožil Mac-donald. Da angleška delavska vlada resnost svoje inicijative podkrepi, je že črtala v proračunu dvajset bojnih ladij, ki jih je prejšnja konservativna vlada hotela graditi. Še vedno se vračajo vojni ujetniki. Še vedno se vračajo vojni ujetniki. Po 15. letih iz ruskega vojnega ujetništva. Pri Sv. Petru pri Mariboru se je te dni vrnil iz Rusije posestnikov sin Franc Kaloh, ki so ga že vsi smatrali mrtvim, ker ni bilo od leta 1914 več glasu o njem. Pripoveduje, da je še dosti naših ljudi v Rusiji, ki bi se radi vrnili, a jim primanjkuje sredstev za vožnjo. Kmetič neke vasi v hrvatskem Primorju je prejel pred kratkim iz Rusije pismo od sina, o katerem domači že davno niso več verjeli, da je še živ. V pismu jih prosi, da mu pošljejo potrebne dokumente in denar za vrnitev. Oče je ves vesel vse potrebno poskrbel, V neki vasi na južnem Tirolskem je na vojaškem spomeniku med drugimi vsekano tudi ime mladega fanta, ki je leta 1915 moral na rusko fronto in od tedaj ni bilo več glasu o njem. Za njegovo dušo so že maše brali. Pred kratkim je pa pisal staršem iz Rusije, da se je naselil v veliki vasi zapadne Sibirije, kjer mu je dala država zemljo. Tam se je oženil s pridno Rusinjo, s katero imata dvoje otrok in živita srečno in zadovoljno. Dalje piše, da je v Rusiji dosti bivših Avstrijcev, ki pa se ne mislijo vrniti domov, ker jim tam prav dobro gre. Brezposelna podpora in sezonski delavci. Sezonski delavci in njih brezposelna podpora v bodoče. Upravni odbor »Javne borze dela« v Ljubljani je na svoji seji z dne 10. januarja t. 1. med drugim pretresal tudi vprašanje glede podeljevanja brezposelnih podpor brezposelnim sezonskim delavcem (zidarjem, tesarjem, pleskarjem, soboslikarjem, težakom itd.), kateri dosedaj glasom določb § 91. naredbe od 26. novembra 1927 niso bili opravičeni do prejemanja iste. Pri tej priliki je upravni odbor zavzel stališče, da so za podpiranje teh delavcev merodajne določbe § 18. naredbe od 26. novembra 1927, s katero se je temeljem posebnega amendementa v finančnem zakonu na novo uredilo vprašanje posredovanja dela, ter da § 91. izvršilnega pravilnika ne more derogirati zakonitih določb naredbe od 26. nov. 1927. Zato je odbor sklenil urediti v bodoče podpiranje v svoji eksistenci Aleksander Neverov: Taškent — M bogato mesto, (Ruska povect iz dni velike lakote. Prevedel 1. V.) 23 Miška hrka in spi. — Mislite! Za nobeno ceno ne grem na stran. Dva dni zdržim ... Kmalu so začeli tudi mužiki kimati z glavami in se naslanjati drug na drugega Neprodirna tema je legla v zaprti vagon in zmešala roke in noge. Prenehale so od mužikov stiskane ženske zmerjati in javkati. Lokomotiva polzi navkreber, a ko vozi nizdol, gromko kriči. Sedaj zdirja nekoliko vrst, sedaj se ziblje zopet počasi-počasi, potrkuje s kolesi. A pri tem mirnem potrkavanju koles se pletejo in trgajo uspavajoče misli Miška: — Stopam, stopam —ena! — Spretno, spretno —- dva! — Tak-tak-tak! Tak-tak-tak! «*— Dečko, dečko 1 —* Prišel boš, prišel boš! — Ena, ena, ena! — Ne obupaj, ne obupaj, ne obupaj! — Pas in nož! Pas in nož! — Pud-pud-pudl Orenburg. Megleno jutro. Veter pihlja. Miška sedi v kotu in ne gre iz vagona. Treba bi bilo zbežati v mesto, malo na stran bi bilo treba — a ponočni pogovor mužikov ne pusti. Nič zato. Potrpi se. Mužiki so se utaborili z žarniki*) okrog vagonov in na nje obesili vedra. Ta peče, drugi kuha .. . v nos sili vonj po zelju. Babe čistijo krompir, režejo meso, ogenj podpihujejo z ustmi. Ljudje z denarjem so bili zbrani v Miškinem vagonu. Mužik je prinesel štiri melone in jel Šteti denar. Zagledal je v kotu Miško in se obrnil. Drugi mužik je privlekel vrečo tobaka. Drago ga po potu prodaš. Za vsako čašo — petsto, a Kirgizi tega ne razumejo. Mimogrede bi se zaslužilo štirideset tisoč, a sam kadiš zastonj. Še dva sta prinesla samovar, primus za petrolej, pripraven ža kuho, čevlje z novimi oglav-nicami, tri sekire. Od jutra sem so hodili po orenburških baza-rih in natovorili vagon z listnatim tobakom, z ma-horko**), s samovari, z vedri, lonci, z ženskimi krili tako, da se niti gibati ne morejo. Jeropska, majhen mužik, tudi iž buzuluškega ujezda, tii je pripel ‘Uro iz »ameriškega« zlata. Nekdo je bil omenil, da se ure v Taškentu drago prbdajajo, in zato jih je kupil za dvanajst tisoč. Gled&l je uro, gledal, zmajal z glavo. Ura stoji. Ne gre. Nfese jo k desnemu ušesu. Nese jo k levemu ušesu. Ne gre. Dvanajst tisoč je izgubljenih, kakor bi bili vržehi skozi okno. Ali je Jeropkino srce uščipnila ura, ki ne gre, ali ga je uščipnila še kakšna druga nezgoda? Ko je zagledal Miško v vagonu, se je razjezil. *) Žarnik je nekako otfBjiJče, 'ki