V Gorici določen načrtovalec za ureditev šole Oton Župančiča
Nemškemu zbora zmaga na goriškem tekmovanju Seghizzi
V soboto koncert iz niza Folkest, v nedeljo srečanje z Borisom Pahorjem: začele so se poletne prireditve v Nabrežini
/8
Glasbena matica v Miramarskem gradu
Primorski
TOREK, 14. JULIJA 2009
št. 165 (19.564) leto LXV.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Namesto zaščite
v •
grožnja s sodiščem
Dušan Udovič
Problem je v izhodišču vedno isti že desetletja in ob njem se postavlja vedno isto vprašanje: kako je mogoče, da se v mestu, ki mu stalno pada število prebivalcev, ti pa se obenem tudi nezadržno starajo, načrtujejo vedno nove gradnje? In komu so nazadnje namenjene, glede na to, da je le manjši in glede na povpraševanje vsekakor nezadosten delež namenjen tako imenovanim ljudskim gradnjam? »Gradbena špekulacija«, je edini možni odgovor na ta vprašanja, potem ko tržaški občinski upravitelji ves čas vztrajajo pri enaki praksi.
Pred več kot dvajsetimi leti je arhitekt in urbanist Igor Jogan na pobudo SKGZ in Kmečke zveze o tem napisal poglobljeno študijo, s katero je tedanjim občinskim upraviteljem dokazal neupravičenost širjenja gradenj na periferijo, z zase-ganjem zadnjih zaplat kmetijskih površin, kolikor jih je še ostajalo, zlasti na območju Kolonkovca. Alternativa je bila sanacija takrat povsem degradiranega zgodovinskekga mestnega jedra. Tam pa so se stvari premaknile šele s prihodom zajetnih evropskih sredstev, stanovanja, ki so se gradila, pa so vse prej kot ljudska.
Sedanji načrt razkriva še drznejše poteze. Spet je žrtev mestna okolica, tokrat še zlasti območje Krasa, kjer je govor o tisočih novih naselitvah. Se bo morda kdo spomnil, da o urbanističnih posegih govori tudi nek zaščitni zakon št. 38, ki predvideva ob sprejemanju takšnih instrumentov tudi posvetovanje z manjšino? Ne samo, da se z manjšino nihče ni posvetoval, štirje občinski svetniki, med temi vsi trije slovenski, tvegajo celo težave s pravico, ker so javnost opozorili na to, kar se dogaja.
ITALIJA - Predsednik borzne komisije Cardia ocenil razmere v finančnem sistemu
Transparentnost pogoj za vrnitev zaupanja na trge
Zaupanje pa je pogoj za stabilnost - Kritika bank
KROVNI ORGANIZACIJI - Srečanje o regulacijskem načrtu
SKGZ in SSO kritična do gradbene špekulacije
TRST - Tržaška pokrajinska predsednika Slovensko-kulturne gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Ace Mermolja in Igor Švab sta včeraj sklicala srečanje o tržaškem re-
gulacijskem načrtu. Udeležila sta se ga slovenska občinska svetnika Iztok Fur-lanič in Stefano Ukmar ter predstavniki Kmečke zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Predsednika sta si bila edina, da je taka varianta regulacijskega načrta nedopustna, saj gre za gradbeno špekulacijo, ki hudo posega na ozemlje.
Na 5. strani
MILAN - Potrebna je reforma nadzorovanja finančnega trga in vzpostavitev enotnega evropskega kontrolnega sistema, ki bo zajamčil transpa-rentnost in korektnost njegovega delovanja. Brez transparentnosti in korektnosti namreč ni zaupanja, brez zaupanja pa ni stabilnosti, je bil eden od poudarkov iz letnega poročila predsednika borzne komisije Consob. Lamberto Cardia je na zborovanju italijanske finančne skupnosti v Milanu opozoril, da so perspektive finančne in gospodarske krize še zelo negotove in da so najbolj prizadeta mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica italijanskega sistema.
Na 11. strani
Vodnik Dežele FJK za lokalne upravitelje
Na 3. strani
Tržaška univerza tretja najboljša v Italiji
Na 6. strani
Iščejo požigalca tržiškega bara
Na 12. strani
■ f v v • v •	•
V Tržiču izsiljevanje prednosti vzrok prometne nesreče
Na 12. strani
TRST - Nesreča v Ul. Marchesetti
Tržaški voznik skuterja podlegel poškodbam
ČEDAD - Srečanje ciklusa Poskusi Evrope, ki spremlja Mittelfest
S padcem berlinskega zidu Evropa doživela zgodovinski preobrat
ČEDAD - Nastanek Srednjeevropske pobude in njena vloga v evropskem integracijskem procesu, reakcije na padec berlinskega zidu, združitev Nemčije, Evropa pred in po razkroju komunizma, razpad Jugoslavije - to so bile glavne teme prvega izmed političnih srečanj ciklusa Prove d'Europa - Poskusi Evrope. Protagonisti debate Od padca Berlinskega zidu do nove Evrope, ki jo je povezoval direktor revije Limes Lucio Caracciolo, so bili nekdanji italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, dolgoletni generalni slovenski konzul v Trstu Jože Šušmelj, tajnik sekretariata SEP Pietro Ercole Ago in častna konzulka Nemčije Paola Nardini.
Na 3. strani
2
Torek, 14. julija 2009
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Na umestitveni seji novoizvoljenega Evropskega parlamenta
Od danes v klopeh EP 7 poslancev iz Slovenije
LJUBLJANA - Poslanske klopi v Evropskem parlamentu bo danes zasedlo tudi sedem poslancev iz Slovenije. Alojz Peterle (EPP/NSi), Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) in Jelko Kacin (ALDE/LDS) - bodo začeli svoj drugi mandat, štirje - Milan Zver (EPP/SDS), Zoran Thaler (S&D/SD), Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (ALDE/Zares) - pa so v parlamentu novinci. Parlamentarci iz Slovenije bodo v Evropskem parlamentu delovali v okviru treh največjih političnih skupin, Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) in liberalcev (ALDE). Evropski poslanci se namreč ne povezujejo glede na državo, iz katere prihajajo, temveč se glede na politično pripadnost združujejo v politične skupine.
Evropski poslanci med drugim delujejo v različnih odborih, pododborih in delegacijah. Sestavo odborov bo parlament potrdil v četrtek, zadnji dan ustanovnega zasedanja sedmega sklica institucije. Poslanci iz Slovenije so glede sodelovanja v odborih že izrazili svoje želje, vendar, kot so opozorili, še ni gotovo, ali bodo lahko sodelovali v njih, saj za nekatere odbore vlada veliko zanimanje.
»Stari-novi« poslanci Peterle, Jordan Cizljeva in Kacin si želijo nadaljevati delo v odborih, v katerih so bili že v minulih petih letih.
»Kot kaže, bom ostal v odborih, v katerih sem že bil,« je na novinarski konferenci pred ustanovnim zasedanjem dejal Peterle, ki je v šestem sklicu parlamenta deloval v odboru za zunanje zadeve in pododboru za človekove pravice. Rad bi tudi delal na področju zdravja.
43-letna Jordan Cizljeva, ki je doktorirala iz jedrske fizike in je bila pred kariero v Evropskem parlamentu raziskovalka na Institutu Jožef Stefan, je povedala, da znova kandidira v odbor za industrijo, raziskave in energetiko, pa tudi v odbor za okolje in za potrošnike.
Kacin, ki je bil med drugim minister za informiranje, minister za obrambo in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko, je za STA pojasnil, da si bo prizadeval nadaljevati delo v zunanjepolitičnem odboru. Meni namreč, da ima Slovenija pomemben strateški interes, da izvaja aktivno zunanjo politiko zlasti na območju zahodnega Balkana. Kot je še dejal 54-letni poslanec, si želi sodelovati tudi v odboru za promet, saj ocenjuje, da mora biti tudi na tem področju prisoten glas Slovenije.
Thaler in Fajonova naj bi bila, kot je na novinarski konferenci dejal vodja slovenske delegacije S&D Thaler, »aktivna na področju zunanje politike, ekonomije, človekovih pravic in transporta«. 47-letni Thaler ima tako izkušnje z zunanjo politiko kot z gospodarstvom, saj je bil med drugim slovenski zunanji minister, predsednik uprave Si.Mobi-la, zadnja leta pa je bil svetovalec mednarodnim vlagateljem
Vodja slovenske delegacije EPP Milan Zver je za STA dejal, da si želi priti v odbora za kmetijstvo ter za kulturo in šolstvo. 47-letni evropski poslanec je bil v prejšnji slovenski vladi minister za šolstvo in šport.
Nekdanji zunanji minister, v zadnjem času pa predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl je kandidiral v odbore za zunanjo politiko, razvojno pomoč in okolje. Kot je 66-letni poslanec povedal za STA, bi želel sodelovati tudi v delegaciji za Turčijo ter novoustanovljenem odboru za reševanje gospodarske in finančne krize, računa pa tudi, da bo lahko delal na področju kulture in medijev. Usklaje-
Sedmerica poslancev, ki bo v Evropskem parlamentu predstavljala Slovenijo
STA
vanja o tem, v katerih delegacijah bodo poslanci, bodo po besedah Fa-jonove predvidoma jeseni. Peterle, ki je bil med drugim tudi slovenski premier in zunanji minister, je izrazil željo, da bi bil v delegaciji skupnega parlamentarnega odbora EU-Hrvaška. »Mislim, da v tej delegaciji lahko veliko prispevamo k ponovni vzpostavitvi zaupanja med državama,« je menil. 61-letni poslanec je dejal tudi, da je že začel delo za oblikovanje skupine za boj proti raku.
Fajonova je dejala, da v S&D spričo nizke volilne udeležbe na junijskih evropskih volitvah želijo v Evropskem parlamentu oblikovati skupino, ki bi ugotovila, kje so razlogi za majhno zanimanje državljanov EU za evropske volitve in kako jih odpraviti. V skupini naj bi sodelovali ljudje, ki imajo izkušnje z mediji in stiki z javnostjo, je še pojasnila 38-letna poslanka, ki je bila več let dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.
Ena prvih nalog, ki na ustanovnem zasedanju čakajo evropske poslance, bo izvolitev novega predsednika Evropskega parlamenta. Dogovor, da bo v prvi polovici petletnega mandata edino neposredno izvoljeno evropsko institucijo vodil Poljak Jerzy Buzek (EPP), v drugi pa Nemec Martin Schulz (S&D), so sprejele tri največje skupine v parlamentu, ki jim pripadajo tudi slovenski poslanci. Peterle, Jordan-Ci-zljeva, Thaler in Fajonova, ki so se udeležili novinarske konference pred ustanovnim zasedanjem, so že napovedali podporo Buzeku. Kot so pojasnili, je Buzek dober in primeren kandidat, ki je v preteklosti pokazal interes tudi za Slovenijo. Zdi se jim pomembno tudi dejstvo, da Buzek prihaja iz nove članice unije.
Mnenja evropskih poslancev iz Slovenije se bolj razlikujejo glede novega predsednika Evropske komisije. Za položaj je trenutno edini kandidat sedanji predsednik komisije Jose Manuel Barroso in EPP, iz katere prihaja, si je prizadevala, da bi glasovanje o novem predsedniku komisije potekalo že na ustanovnem zasedanju. Kot sta poudarila Peterle in Jordan Cizljeva, bi morali novega predsednika Evropske komisije potrditi čim prej, med drugim tudi spričo gospodarske krize v svetu. Thaler in Fajonova sta po drugi strani zatrdila, da za glasovanje o novem predsedniku Evropske komisije še ni prave pravne podlage, poleg tega pa Barroso ni predstavil svojega programa.
Po predvideni uveljavitvi Liz-bonske pogodbe naj bi se poslanski sedmerici pridružila še Zofija Ma-zej Kukovič (EPP/SDS). (STA)
CELOVEC - Krška škofija
Izbrane zanimivosti v novi publikaciji
Naslovnica publikacije, ki je izšla pri Krški škofiji
Kurjih* Efyvr.ii |.i Furbniju
DRAGULJI CERKVENE UMETNOSTI
mm
^flN i
Hb ^i^giil

VraBS i

CELOVEC - Krška škofija je te dni predstavila brošuro »Dragulji cerkvene umetnosti«. Publikacija vsebuje osnovne podatke o 27 izbranih primerih sakralnih umetnostno-zgodovinskih zanimivostih na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini in je izšla nemščini, slovenščini in italijanščini.
Nova knjižica (v žepnem formatu) je medtem že šesta v seriji, ki je pravzaprav prvotno bila načrtovana le kot trilogija. Pred tem so izdali že priročnike o romarskih poteh, zdravilnih vrelcih in svetih gorah v regiji Alpe Jadran, o dopustu v samostanu ter o škofovskih cerkvah nekdaj in danes.
Po predstavitvi skorajda mo-numentalnih prič krščanstva v regiji Alpe Jadran v preteklem letu so se pri krški škofiji letos odločili, da pogled spet usmerijo na male, pregledne dragocenosti, kot so na primer freske, krilni oltarji ali kri-ževi poti, je dejal urednik priročnika in vodja tiskovnega predstavništva krške škofije Matthias Kapeller. To tudi zazo, ker aktualne raziskave o potovanjih kažejo, da se posamezniki pri izbiranju dopusta vedno bolj odločajo po merilih individualnega počutja.
Tako je anketa, ki jo je turistična družba Kärnten Werbung izvedla med turističnimi gosti na Koroškem, pokazala, da več kot četrtina obiskovalcev prihaja v regijo zaradi izjemnih naravnih lepot, tradicionalno solidne gostinske ponudbe, a tudi zaradi raznolike kulturne ponudbe na stičišču treh kultur, je poudaril vodja koroške turistične agencije Werner Bilgram na predstavitvi najnovejše brošure.
Vsekakor nova brošura o draguljih cerkvene umetnosti ni le zelo prikupen in estetsko lepo oblikovan turistični vodnik posebne vrste, temveč vabi tudi »k radovednemu pogledu, k ponižnemu postanku in k zanimivi ekspediciji za sprostitev duha in duše,« je ob predstavitvi še pristavil krški škof Alois Schwarz.
Seveda knjižica vsebuje tudi vse osnovne podatke o zgodovini krajev, njihovi umetnostno-zgodovinski dediščini ter naslove župnišč, turističnih uradov in gostinskih obratov v kraju. Brošura je izšla v nemškem jeziku v nakladi 10.000 izvodov, v slovenščini in italijanščini pa po tisoč.
Ivan Lukan
Slovenska in hrvaška policija dobro sodelujeta
ZAGREB - Vršilec dolžnosti generalnega direktorja slovenske policije Janko Goršek se je včeraj v Zagrebu s hrvaškim kolegom Oliverjem Grbičem sestal na rednem srečanju policij v času glavne turistične sezone. Izpostavila sta dobro sodelovanje ob prijetju hrvaškega državljana, ki je z bombami nameraval v Ljubljano, so zapisali na spletni strani hrvaškega notranjega ministrstva.V.d. glavnega direktorja hrvaške policije Grbič je izrazil obžalovanje zaradi petkovega incidenta, ko je slovenska policija na mejnem prehodu Dobova prijela 59-letne-ga Hrvata, ki je imel pri sebi pet bomb. Grbič je sicer tudi poudaril, da je izjemno zadovoljen zaradi pravočasnega odziva slovenskih kolegov, ki so preprečili vse možne neželene posledice. »V teh trenutkih sta obe strani izkazali veliko zrelost pri reševanju problemov, predvsem v koordinaciji policistov iz Zagreba in Krškega ter uradov direktorjev obeh policij,« je dejal Grbič. Goršek se je medtem hrvaški policiji zahvalil za pomoč glede omenjenega hrvaškega državljana. «Na ta način smo še enkrat dokazali, da s profesionalnim in strokovnim pristopom lahko rešujemo tudi najbolj zapletena stanja, ne glede na politične okoliščine,» je dejal Goršek..
Neznanec po telefonu grozil Dörflerju z umorom
CELOVEC - Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je prejel telefonsko grožnjo, da ga hočejo umoriti. Umor da je že naročen, izvedla pa naj bi ga skupina iz Ukrajine. To je včeraj potrdila pisarna koroškega deželnega glavarja, ki je tudi sporočila, da jemljejo grožnjo resno in da so zato tudi poostrili varnost šefa koroške deželne vlade. Telefonsko grožnjo je Dörfler prejel od neznanega moškega, klic pa je prišel iz javni telefonske celice v Gradcu v kateri pa ni video-nad-zora. Oseba, ki je grozila po telefonu, ni navedla razloga zakaj bi Dörflerja umo-rili.(I.L.)
Hrvaški ribiči zahtevajo vnovično uveljavitev ekološko-ribolovne cone
ZAGREB - Ceh ribičev hrvaške obrtne zbornice je včeraj sporočil, da so od hrvaške vlade zahtevali vnovično uveljavitev zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu (ERC) tudi za države članice EU, predvsem za slovenske in italijanske ribiške ladje. Na hrvaški vladi za STA zaenkrat niso mogli potrditi, ali so omenjene zahteve prejeli. »Glede na blokado hrvaških pogajanj za vstop v EU, ki so jo nepotrebno in neargumentirano postavili proti naši državi, ter glede na razveljavitev ERC zaradi čimprejšnjega vstopa v EU zahtevamo polno uveljavitev ERC do vstopa v EU,« je v sporočilu za javnost zapisal predsednik ceha Ante Fa-bijanič.
Ceh ribičev je v sporočilu za javnost zapisal, da zahtevajo zaščito hrvaških ribičev tudi v hrvaških ozemeljskih vodah. »Slovenski in italijanski ribiči so vsak dan v hrvaških teritorialnih vodah in na ta način kontinuirano kršijo hrvaške predpise glede ribištva, s svojim vstopom v hrvaške teritorialne vode pa domačim ribičem delajo škodo na ribiških orodjih,» so zapisali v sporočilu. Gre za sklepe, ki jih je ribiški ceh prejel na seji minuli petek in ki jih je sedaj poslal predsednici vlade Jadranki Kosor in na tri ministrstva - za kmetijstvo, za notranje zadeve ter za moj, promet in infrastrukturo.
V razpravi na petkovi seji so sklenili, da interesi hrvaških ribičev niso ogroženi le na območju ERC, temveč tudi v hrvaških teritorialnih vodah. Zagreb je v skladu z odločitvijo sabora oktobra 2004 razglasil zaščitno ekološko-ribolovno cone v Jadranu, in to kljub nasprotovanju Ljubljane in Rima. Zaradi njunih intenzivnih prizadevanjih sicer ni veljala za članice EU, a je sabor nato na predlog vlade 15. decembra 2006 odredil njeno polno uveljavitev tudi za članice EU s 1. januaqem 2008. Cono je nato Hrvaška za članice EU s tem datumom tudi uveljavila, po vztrajnih pozivih Bruslja, Slovenije in Italije pa je 15. marca 2008 izvajanje cone za članice EU zamrznila.
IL
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 16. julija 2009
3
ČEDAD - V okv iru Mittelfesta prvo srečanje ciklusa Poskusi Evrope
S padcem berlinskega zidu val optimizma preplavil Evropo
Okrogle mize so se udeležili Gianni De Michelis, Jože Šušmelj, Pietro Ercole Ago in Paola Nardini
ČEDAD - Nastanek Srednjeevropske pobude in njena vloga v evropskem integracijskem procesu, reakcije evropskih liderjev na padec berlinskega zidu, združitev Nemčije, Evropa pred in po razkroju komunizma, razpad Jugoslavije: to so bile glavne teme prvega izmed političnih srečanj ciklusa »Prove dEuropa - Poskusi Evrope«, ki letos spremlja znameniti če-dajski Mittelfest. Protagonisti debate »Od padca Berlinskega zidu do nove Evrope«, ki jo je povezoval direktor revije Limes Lucio Caracciolo, so bili bivši italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, dolgoletni generalni slovenski konzul v Trstu Jože Šušmelj, generalni tajnik Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude Pietro Ercole Ago in častna konzulka Nemške federativne republike Paola Nardini.
Med predavatelji bi moral biti tudi bivši predsednik Slovenije Milan Kučan, ki pa je moral svoj nastop zaradi zdravstvenih razlogov odpovedati. V svojem pismu predsedniku Združenja Mittelfest Antoniu Devetagu pa se je spomnil, kako je s padcem Berlinskega zidu val optimizma preplavil Evropo in dotlej bipolarni svet, še posebno pa tiste narode, ki jih je zgodovinska razdelitev Evrope po 2. svetovni vojni prestavila v drugo civilizacijo. Človek s svojim dostojanstvom in pravicami je postal osrednja vrednota, ideja evropskega združevanja pa realnost. Njeni uresničitvi smo danes bližje kot kdajkoli poprej, zanesljivo evropsko prihodnost pa je mogoče graditi le na podlagi etičnih vrednot. Tako bomo Evropi zagotovili vplivno in odgovorno mesto v multipolarnem, globaliziranem in soodvisnem svetu, je napisal Kučan, ki je obenem tudi obžaloval, da se je marsikatero veliko pričakovanje v teh letih izkazalo za iluzijo. Evropsko združevanje pa kljub temu ostaja najbolj privlačna ideja evropske zgodovine in prihodnosti.
Pietro Ercole Ago je spregovoril o nastanku in postopni širitvi organizacije, ki združuje zdaj kar 18 držav in je znana kot Srednjeevropska pobuda. Za sodelovanje na različnih področjih v srednjeevropskem prostoru so se leta 1989 najprej dogovorile Italija, Madžarska, Avstrija in Jugoslavija, z leti pa so k pobudi pristopile še druge države.
Kot je poudaril De Michelis je imela ta oblika sodelovanja že od vsega začetka kot cilj pospeševanje integracijskega procesa in vključitve v takratno Evropsko skupnost srednjeevropskih držav. To ji je z Avstrijo tudi kmalu uspelo, zdaj pa je že kar devet izmed 18 članic Srednjeevropske pobude del Evropske unije. Kot največji neuspeh pa je omenil prav to, da v EU ni Jugoslavije oz. vseh držav, ki so nastale po njenem razpadu. Nardini-jeva je obnovila dolg proces, ki je prive-del do združitve obeh Nemčij, kateri so na začetku nasprotovali skoraj vsi svetovni liderji, kar je potrdil tudi De Miche-lis. Prvi, ki je na mednarodni ravni podprl idejo o enotni Nemčiji, je bil ameriški predsednik Bush, v Evropi pa je podobne poglede izrazil Španec Gonzalez. Poenotenje Nemčije pa je bila vsekakor prva nemška revolucija, ki je potekala brez bojev.
Šušmelj se je spomnil vseh raznih revolucij in uporov, ki so postopoma privedli do padca Berlinskega zidu in komunizma, do katerega pa ne bi prišlo brez Gorba-čova in njegove »perestrojke«. Evropa takrat ni bila še pripravljena na demokratizacijo držav vzhodnega bloka, v katerih so razpadle prej obstoječe gospodarske strukture, pričakovane rasti blagostanja pa ni bilo (zaradi tega tudi marsikdo zdaj pogreša prejšnji sistem). Pojavili so se tudi veliki nacionalizmi. Ti so še danes v ospredju, kar so pokazale tudi zadnje evropske volitve, nizka volilna udeležba pa dokazuje, da se morajo evropske inštitucije prebivalcem še približati. Evropa mora najti svojo pravo identiteto in okrepiti vlogo v multipolarnem in globaliziranem svetu.
Novo srečanje bo na sporedu jutri ob 17. uri v čedajski cerkvi Sv. Frančiška, ko bo v ospredju položaj naše dežele v širšem evropskem prostoru. (T.G.)
Udeležnci včerajšnje okrogle mize
NM
MOLINARO
Manjšine: stiki med Deželo FJK in Sardinijo
NUORO - Sardinija in Fur-lanija-Julijska krajina lahko uspešno sodelujeta na področju zaščite jezikovnih manjšin. V to je prepričan odbornik FJK za kulturo Roberto Molinaro, ki se je v kraju Orosei pri Nuoru udeležil mednarodnega posveta na temo "Numenes de logu" (imena krajev). Srečanje je bilo posvečeno rabi izvirnih imen na javnih napisih, smerokazih in cestnih tablah na otoku.
Molinaro je svojo sardinsko kolegico Mario Lucio Baire seznanil s pisano jezikovno stvarnostjo naše dežele in izpostavil prizadevanja deželne uprave za zaščito furlanske, slovenske in nemške jezikovne skupnosti. Posveta v Oroseiu se je udeležil tudi Marco Stolfo, ravnatelj deželne službe FJK za jezikovne identitete, ki je govoril o vidni dvoje-zičnosti v naših krajih.
POLITIKA - Vodnik Dežele FJK za župane, odbornike in svetnike
Pravice, dolžnosti in pristojnosti
izvoljenih v pokrajinskih in občinskih upravah
Vodnik za lokalne upravitelje so predstavili v konferenčni dvorani Tessitori
KROMA
BOVEC - Pet let od zadnjega potresa v Posočju
Popotresna obnova naj bi bila v celoti zaključena do leta 2012
V nedeljo je minilo pet let, odkar ko so se 12. julija ob 15.uri tla v Gornjem Posočju spet pošteno stresla. Potres je prizadel območje širše Bovške, najbolj pa vas Čezsoča. Kot so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor, ki je tudi pristojno za popotresno obnovo, se bo ta vlekla še vsaj nekaj let.
Ob julijskem potresu leta 2004 so seizmografi izmerili moč 4,9 stopnje, na italijanski strani kamor je tudi segel potres pa 5,2 stopnje po Richterju. Intenziteta potresa 2004 je bila veliko manjša kot tista v letu 1998, a kljub temu je povzročil veliko škode na objektih in infrastrukturi.
Doslej so škodo sanirali na 689 objektih, od tega so postavili 40 nadomestnih gradenj, opravili 62 rekonstrukcij objektov in 472 sanacij dimnikov in streh. Doslej je bilo za obnovitvena dela porabljenih 23,3 mio evrov proračunskega denarja. Kot predvidevajo naj bi bila popotresna obnova zaključena do leta 2012. Do takrat naj bi porušili še 109 objektov, zgradili 76 nadomestnih gradenj in opravili rekonstrukcije na 369 objektih. Za ta del obnove naj bi porabili 43 milijonov evrov, medtem ko skupna ocena stroškov za obnovo po potresu 2004 znaša 66 milijonov. K tej vsoti pa niso prišteta sredstva od zavarovalnic, saj morajo tisti, ki so imeli objekte zavarovane, celotno odškodnino vložiti v obnovo. To pa je sprožalo val ogorčenj, saj so bili tisti, ki objektov niso imeli zavarovanih, nekoliko na boljšem - država jim je krila obnovo, pa še denar za plačevanje zavarovalnih premij so prihranili.
Carmen Leban
TRST - Deželna direkcija za ozemeljsko načrtovanje, lokalno avtonomijo in varnost je pred nedavnim izdala vodnik, namenjen lokalnim upraviteljem oz. izvoljenim v pokrajinskih in občinskih upravah. V publikaciji z naslovom »L'am-ministratore locale nel Friuli Venezia Giu-lia - Vademecum ad uso di sindaci, asses-sori e consiglieri di comuni e province« so podrobno analizirane vloga, pravice in dolžnosti ter pristojnosti izvoljenih upraviteljev. V njej so v bistvu informacije in drugi koristni napotki, ki bodo upraviteljem in svetnikom pomagali pri opravljanju svojih dolžnosti. Kot poudarja pristojna deželna odbornica Federica Seganti, je to poskusna publikacija, ki jo je mogoče še izboljšati in dopolniti.
Publikacijo so predstavili včeraj popoldne na posvetu, ki ga je priredil deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec v sodelovanju z deželno službo za institucionalne zadeve in sistem krajevnih avtonomij, ki deluje v okviru omenjene deželne direkcije. Vsebino vodnika sta poglobila direktor deželne službe za institucionalne zadeve Gianfranco Spagnul in namestnik občinskega tajnika na Občini Dolina in pravnik Igor Giacomini. Prvi je govoril o vlogi in statusu županov, pokrajinskih in občinskih uprav in odborov ter o pristojnostih, pravicah in dolžnostih javnih upraviteljev. Drugi se je osredotočil na proračune in dostop do javnih dokumentov.
Srečanje, ki so se ga udeležili večinoma izvoljeni predstavniki SSk, je uvedel sam Gabrovec in povedal, da je bil namen pobude nuditi izobraževalno srečanje vsem slovenskim izvoljenim predstavnikom v rajonskih, občinskih in pokrajinskih svetih, ne glede na njihovo politično pripadnost. Posvet je bil vsekakor uvod v niz spoznavno-izobraževalnih srečanj, ki jih namerava Gabrovec prirediti za izvoljene slovenske predstavnike.
Glede same publikacije deželne vlade je Gabrovec poudaril, da je pomembna in dragocena in da so jo dolgo časa pogrešali. Edina hujša hiba, je naglasil, je njena izdaja izključno v italijanskem jeziku v deželi, v kateri je priznanim manjšinskim jezikom odmerjenega vedno več prostora, in to tudi v javni upravi, saj je raba manjšinskega jezika statutarno zajamčena v mnogih občinah, pa tudi v deželnem svetu. Zato je Spagnulu predlagal, naj se čim prej poskrbi za prevod vodnika vsaj v slovenščino in v furlanščino. Spagnul je zagotovil, da se bo pozanimal, kaj se da s tem v zvezi storiti.
A.G.
4
Četrtek, 16. julija 2009
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Kriminalni načrt naj izboljša odnose
Miro Kocjan

Seveda sem o kriminalnem primeru, ki je bil na srečo preprečen, o odnosih med Slovenijo in Hrvaško razpravljal z vrsto znancev in poznavalcev tudi v Istri, sklepi, ki se mi povsem logično vsiljujejo pa so v bistvu naslednji: na Hrvaškem so žal varnostne razmere tako v državi, kakor tudi z mednarodnega zornega kota, še zmeraj problematične, kolikor niso še bolj napete kakor v bližnji preteklosti. Spodbuja jih skrajnostni nacionalizem, ki ga bo treba očitno odpravljati daleč bolj odločno, kakor navsezadnje meni tudi predsednik države Mesič.
Pohvaliti je treba opremljenost Evropske unije, kar zadeva policijske informacijske listina, hkrati pa glasno pohvaliti hiter je odločen poseg slovenskih policistov, da ni prišlo do najhujšega.
Pri vsem tem, sodijo tudi sogovorniki, velja pozitivno oceniti vsebino Pahorjeve izjave, ki je obseg dogodka ta-korekoč zreduciral in s tem spet posredno in neposredno povedal, da so odnosi med dvema sosedoma rešljivi le na miren in konstruktiven način. Seveda pa je treba sprejeti na znanje tudi hitro ogla-sitev nove hrvaške vladne predsednice, ki je v tistem tonu z ene strani najostreje grajala ekstremizem na Hrvaškem, z druge pa priporočila, da bi brž prišlo do srečanja s slovenskim predsednikom in kajpak do nadaljevanja pogovorov o medsebojnih problemih.
Na koncu se na nek način s tem kriminalnim dogodkom, ustvarja neka nova klima med državama, ta kar ostro narekuje, da bo treba k odpravljanju vprašanj pristopati korenito drugače, dejansko z namenom, da dosežemo z njimi konstruktiven konec in hkrati kar najbolj resno pričnemo nastopati in postopati proti večjim ali manjšim skupinam, ki jim ni do miru na tem še kako pomembnem evropskem območju. Skupaj sodimo, da je ali da bo to tudi evropska ocena.
Kronika pa seveda narekuje omembo tudi novejših dogajanj na tem našem delu meje. Na izrednem srečanju oddelka za ribolov, ki deluje v Istri in je v tem primeru sprejel predlog Danila Latina, so razpravljali in predlagali oblastem sklep, da se brž uveljavi znano ribolovno cono. Latin poudarja, da je vlada storila prav, ker je vanj vključila tudi države članice Evropske unije, kakor sta Italija in Slovenija, katerih čolni pa menda še zmeraj nezakonito lovijo v tej coni, hkrati pa naj bi uničevali mreže in drugo ribiško orodje. Na srečanju so ugotavljali, da so bile razmere v nekdanji Jugoslaviji le boljše in da je Osimski sporazum odpravil nevarnost nezakonitega ribolovnega početja. Udeleženci so, kakor kaže, sicer nepoklicano obravnavali tudi problem vinjet in navajali, da žal krepijo mejno vlogo, razen tega pa so se jih, kakor so dejali, Tržačani in Istrani naravnost nasitili, saj morajo kupovati vinjete za nekaj skromnih kilometrov ceste v eno ali drugo smer.
Iz Pulja pa poročajo, da so se odločili o predlogu za novega predsednika države na volitvah, ki bodo konec tega leta. Predsedstvo Istrskega demokratskega zbora se je enotno izreklo za kandidaturo Damina Kajina kajpak za predsednika države. Kajin je sicer včeraj v Zagrebu vnovič priporočil, da se levica v državi in drugi stranke, ki jo podpirajo, odločijo za enoten nastop, saj desnica ne popušča, kljub temu, da je država v krizi.
V Zagrebu pa je menda spet na vrsti pomembna, žal karakteristična problematika kajenja v javnih lokalih. Vse namreč kaže, da bosta vlada in tudi Sabor, ki je predlog o prepovedi sprejel, sklep revidirala, to pa na odločno pobudo lastnikov lokalov. Skratka, obnovili naj bi možnost kajenja, čeprav bolj omejeno. Časniki pikro pišejo, da bo to najbrže že drugi primer, da bo parlament preklical komaj sprejeta zakona. Prvi se nanaša na zaprtje trgovin v nedeljah in so ga preklicali pred nekaj dnevi.
Občinski svet v Poreču pa je spre-
jel pomemben sklep o delu statuta, ki zadeva avtoktone Italijane in njihove pravice. Odslej bodo namreč v duhu dosledne dvojezičnosti, morali uveljaviti vidno pa tudi sploh upravno dvojezi-čnost tudi v manjših krajih, ki sodijo k Poreču, v njih pa živijo Italijani. Teh krajev pa ni malo, saj jih je kar 11, so pa to v bistvu krajevne skupnosti. Za predlog so se prebivalci odločili enotno, česar pa se pred dnevi menda ni zgodilo pri podobnem problemu v občini Labin.
Na Reki pa je župan Vojko Obers-nel na posebnem sestanku obelodanil temeljne smeri uporabe proračuna. V glavnem naj bi sredstva namenili ekonomiji, seveda za tisti del, pri katerem občina lahko pomaga, dalje nadaljni modernizaciji infrastrukture, takorekoč še višji kakovosti socialnih razmer, v bistvu za novosti v šolstvu, kulturi in športu, na koncu pa doslednejšemu urejanju znanih zelenih parkov. Dokončno pa naj bi dograjevali vodno omrežje in plinovod.
Žal pa se turistična sezona razvija sila majavo, dasiravno so nekateri hoteli kar dobro zasedeni. V Opatiji so morali zapreti tri hotele, Bellevue, Ičiči (v istoimenskem kraju) in vila Eugenia. Zvečine vlada mnenje, da je kriva recesija, toda mestoma so dokaj drugačnega mnenja: Vojko Brunjak (vila Eugenia) prepričljivo trdi, da recesija zanesljivo prispeva svoj negativni delež, da pa je razlog tudi v tem, da so odgovorni, kar je pri nekaterih že tradicija, preprosto pasivno čakali na prihod turistov, ne da bi storili vse potrebno za pestro bivanje. Nekako statičen je položaj v Istri, deloma pa tudi na Kvarneru, kjer so do prve dekade julija zabeležili okrog tri odstotke manj turistov kot prejšnja leta. Nazaduje tudi število Italijanov (4 odstotke manj), kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je število domačinov, ki jih je bilo dosedaj kar več kot 16 odstotkov manj.
Privatizacija 16 ladjedelnic (skupaj z manjšimi jih je v Dalmaciji kar 31) pa se nadaljuje ob naravno veselem pričakovanju delavcev. V javnosti prevladuje zanimanje za usodo »Uljanika«, ki je še najmanj problematična, dalje »3. maja« na Reki, Kraljevice in Brodosplita v Splitu. Novi lastnik bo seveda užival lastniške ugodnosti, da bo ali bodo morali, po sprejetem sklepu, predhodno investirati 10 milionov evrov za tehnološko izboljšanje stanja treh ladjedelnic. Spet pa je na dnevnem redu tovarna »Rockwool« v Pedeni, ki proizvaja kameno volno. Rezen tega, da celo v širši okolici smrad ni popustil, kljub opozorilom ljudi in oblasti, grozi zdaj še nevarnost odpuščanja določenega števila delavcev, menda okrog 20. Na programu imajo javni protest.
Na veliko pa istrski časniki (in kvarnerski) poročajo o tem, da so na Reki predali namenu znan »Molo longo« (ali pa narobe), o čemer zlasti v glavnem mestu Kvarnera sodijo, da je šele prva etapa v to, da se bo mesto dokončno »odprlo« na morje. Pomol so zgradili že leta 1841, potem je bilo več poskusov, da bi morje, kakor pravijo, »pričelo oblivati mesto«. »Molo longo«, ki je v bistvu sprehajalnica, je dolg 1740 metrov. mesto pa so mu dali s tem, da so med drugim odstranili stari bazen (dok 3) ter delavnice nekdanje ladjedelnice »Viktor Lenac«. Nekje zraven je tudi znana Riva »Bodoli«, ki jo omenjamo, da bi vedeli, da so »bodoli« v bistvu otočani.
Na koncu pa kot zanimivost omenjamo, da je te dni bil izvoljen za novega župana italijanskega slovitega zgodovinskega mesta Orvieta Antonio Concina, ki je zastopal listo »Svobodna Orvieto«. Prejel je dva tisoč glasov več kot sotekmovalec. Mož je sicer doma iz Zadra, kjer je bil rojen leta 1938, v Italijo pa so se izselili po vojni. Je pravnik, razen tega pa ima tudi diplomo Harward Business School iz Bostona. Sporočilo »Mailing list Histria« mu čestita, razen tega pa piše, da je Zadar prav tako zanimivo zgodovinsko mesto in da mu bo to pomagalo pri županovanju Orvietu,. Z Zadrom je ohranil tesne stike.
JEZIK NA OBROBJU
Ob vsem v prejšnjih tednih povedanem, se nam nehote zastavlja vprašanje, kaj sploh lahko storimo za boljši jezik na jezikovnem obrobju. Tako se je spraševala že v šol.l. 191011 mlada učiteljica Pavla Hočevar, ko je prišla v Trst. V svoji knjigi spominov Pot se vije (ZTT 1969) je popisala tudi svoje prve vtise o tržaškem slovenskem jeziku in učiteljih - domačinih. Tam izvemo, da se marsikateri učitelj že takrat ni zavedal, kako pogosto je bila njegova slovenščina prepojena z duhom italijanskega jezika, zlasti s stilističnimi posebnostmi in neslovenskim stavčnim poudarkom. »Italijanščina«, piše »je tako prepojila govorico našega Primorca, da se včasih še priznan pisatelj ali govornik ni zavedal svojih jezikovnih spodrsljajev.« In še: »Za obstoj pravilne slovenščine niso nevarne tujke, saj se jih splošno takoj zavemo, poguben je le tuji izumetničeni duh, ki neopazno a vztrajno pogosto preveva naš knjižni in pogovorni jezik.«
Učenke je opozarjala na najpogostejše napake, med temi omenja »vsako toliko se zmotim«, ki je kalk iz italijanščine ogni tanto, medtem ko Slovenci rečemo: od časa do časa, zdaj pa zdaj, kdaj pa kdaj, tu in tam,
večkrat: Danes bi v Trstu celo rekli: »vsako toliko zgrešim«, saj glagol zmotim se tostran »meje« malokdo zapiše, še manj ga slišimo v pogovornem jeziku.
Slovenski jezik v Trstu je bil torej že pred sto leti pod močnim vplivom italijanskega, vendar še zelo razširjen, saj je bilo po popisu prebivalstva iz leta 1911 v občini Trst 57.000 Slovencev, v mestnem središču 16%, v predmestjih 52%, v okolici pa 93%. V Trstu je takrat živelo več Slovencev kakor v Ljubljani. Kmalu potem je začel delež Slovencev na Tržaškem počasi padati. Začelo se je s prihodom Italije, še bolj v fašističnem obdobju med obema vojnama in kasneje, vse do danes. Marsikdaj stari starši še govorijo slovensko, njihovi otroci slovensko samo še razumejo, vnuki pa že dosledno uporabljajo italijanski jezik. K temu prispevajo zelo veliko tudi mešani zakoni, v katerih je pogovorni jezik največkrat italijanski, saj eden od obeh partnerjev ne obvlada slovenščine, ali je celo ne razume.
Kaj torej sploh lahko storimo? Ali naj vržemo puško v koruzo in se sprijaznimo z nastalim položajem? Nikakor! Vsi, ki se deklarativno zavzemajo za večjo skrb za slovenski jezik, se morajo aktivno vključiti v to
skrb. Politične stranke, ki imajo v svoji sredi Slovence, kot tudi Slovenska skupnost bi morale poskrbeti, da bi bila njihova sporočila, še posebno dopisi kandidatov ob volilnih kampanjah napisani v pravilnem jeziku. Obe krovni organizaciji morata vplivati na vsa včlanjena društva in organizacije, da bodo zavestno skrbeli za objave v primernem jeziku. Danes prihajajo na naše časopise in revije prispevki, ki ne zaslužijo javne objave. Kako je mogoče, da dopisnik napiše takle stavek: »Ni človeka, ki bi ne od torka do sobote našel dveh ur časa za pripravit... Tak besedni red ni redkost. Posebno nikal-nica stoji večkrat na nepravnem mestu, namesto neposredno pred besedo, ki jo zanika. »Sestanki ne veliko koristijo« moramo popraviti v sestanki ne koristijo veliko. Zato priporočamo: vsi pridno na delo za boljši jezik!
S.L.
PISMA UREDNIŠTVU
Odgovor Bernardu Spazzapanu (zadnji)
Spoštovanim bralcem Primorskega dnevnika sem dolžna pojasnilo na zapis Bernarda Spazzapana v sobotni izdaji časopisa.
Začnem naj s kratkim skokom v zgodovino. O Slovencih v Italiji za RTV Slovenija poročam že 16 let. V vsem tem dolgem obdobju sem s tudi s Svetom slovenskih organizacij, katere član je imenovani, redno in dobro sodelovala. Zato ne razumem, zakaj je g. Spazzapan čakal toliko let, da je svoje nezadovoljstvo z mojim delom izrazil s napadom name prav zdaj!? Od kje mu sedaj tolikšna jeza? Je to morda samo izvajanje naročila koga drugega?
Bernard Spazzapan mi znova očita, da sem 15.marca pripravila oddajo o kongresu Slovenske kulturno gospodarske zveze, da pa o občnem zboru Sveta slovenskih organizacij novembra lani nisem poročala. Odgovarjam mu, da sem prispevek o kongresu SKGZ pripravila in oddala 13. marca, torej dva dni prej, kot sam trdi, in da to ni bila oddaja, kot piše g. Spaz-zapan, temveč novinarski prispevek, dolg minuto in 20 sekund.
O občnem zboru Sveta slovenskih organizacij novembra lani nisem poročala, vendar odločitev o tem ni bila moja. Kdor je prebral moj prvi odgovor g. Spaz-zapanu in ga. Bandellijevi v Primorskem dnevniku 5.julija, je lahko razumel, tudi Berdnard Spazzapan, da o objavi odločajo uredniki v Ljubljani in ne novinarka dopisnica. Dodajam tudi to, da se je, na žalost, v 16 letih večkrat zgodilo, da so se morali moji prispevki o Slovencih v Italiji umakniti drugim poročilom o dnevnih dogodkih. Za to pa ne morem biti jaz odgovorna! Odgovornost morajo prevzeti tisti, ki so tako odločitev sprejeli.
Tako je bila »odločena » tudi prepoved mojega nadaljnega dela v informativnem programu. Poročanje o Slovencih v Italiji in poročanje iz zamejstva je zdaj na minimalni ravni, kar pa, očitno, ne moti preveč. Ne v Sloveniji in ne v zamejstvu. In to je bistvo problema! Ne pa uvrščanje novinarke Mirjam Muženič v politične predalčke, s čimer se neutrudno in brez pravih argumentov trudi g. Spazzapan!
Toliko o Spazzapanovem »dokazu«, kam politično spadam!
Je pa res, da je bil zadnja leta, bolj kot Berdnard Spazzapan, redni gost mojih radijskih in televizijskih prispevkov o Slovencih v Italiji pokojni Mirko Špacapan, slovenski poslanec v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Ne le, da sem vestno poročala o njegovem političnem delu, javno sem spremljala tudi njegove številne druge akrivnosti od petja slovenske pesmi na goriški prefekturi v spoštljiv spomin na Lojzeta Bratuža, do Špacapanove-ga solidarnostnega obiska v Ukvah ob ka-
tastrofalnih poplavah. Njegovi bližji, sodelavci in prijatelji, predvsem pa poslušalci in gledalci RTV Slovenija, to dobro vedo.
Sicer pa zapis Bernarda Spazzapana še največ pove o avtorju samem!
Z današnjim odgovorom imenovanemu tudi končujem svoje dopisovanje z njim!
Mirjam Muženič
Trener Tine Maze
Tina Maze je nova najbolj bleščeča zveza na nebu slovenskega alpskega smučanja. Uporabil bi besedo »superstar«, pa se bojim, da ne bi vzdržal tako visokega nivoja, kot ga zahteva takšna beseda, zato bom skušal nadaljevati čimbolj po domače. Ne nazadnje sem se te zgodbe lotil tudi zaradi tega, ker se odvija takorekoč pri nas doma, ali točneje, da ne bo pomote, na sosedovem dvorišču.
Svoj delež v tej zgodbi ima slovenski ženski tabloid Lady, ki je zapisal, da je k zmagam Tine Maze veliko prispevala tudi ljubezen. Njeno srce naj bi osvojil kon-dicijski trener Andrea Massi, 41-letni zamejski Slovenec iz italijanske Gorice. Tako je zapisano. Sicer pa, kdo se ne bi ozrl po dekletu, ki je bila v Sestrieru proglašena za najlepšo tekmovalko svetovne elite.
Kdo je, torej, Andrea Massi, človek, ki je ustvaril vrhunsko tekmovalko, o kateri je pisal ves svet, da ne govorimo o slovenski časnikarski srenji? Zakaj ga, torej, tudi mi ne bi dali pod žaromet?
»Odraslejši« Goričani naj me ne prijemajo za besedo, če bo z letnicami kaj narobe. S ševilkami nisem bil nikoli prijatelj. Recimo, da je bilo kakšnih 20 let od tega, ko sem nekega dne v Gorici šel v športno trgovino , da bi mi naredili ortopedski vložek za športne copate. Mladenič, ki mi ga je izdelal, je govoril lepo slovenščino.
»Ste iz Nove Gorice«, sem ga vprašal.
»Ne, iz Gorice sem,« mi je odgovoril.
Ker se mi je zdelo čudno, da ga nisem poznal, sem iz radovednosti še vrtal vanj.
»Kako se pa pišete?«
»Massi,« mi je odgovoril.
»Ste sin Giorgia Massija in stanujete na solkanskem polju?« sem še silil vanj.
»Ja, » mi je odgovoril in nadaljeval delo. Kasneje sem izvedel, da je pomagal v trgovini svoje sestre. Stisnilo me je v grlu , beseda mi je zastala in oči so se mi oro-sile.
»Oprostite, ampak nekaj vam moram povedati, « sem rekel in mu začel pripovedovati, kako je njegov oče Giorgio pred tolikimi leti prišel k moji pokojni ženi Vitomiri Winkler, ki je bila takrat ravnateljica na trgovski akademiji, in ji povedal, da namerava svojega sina vpisati v slovensko šolo, ter jo še vprašal, kaj ona sodi

o tej njegovi nameri. Zagotovo je bil prvi meščan z italijansko kulturo, ki je hotel, da se njegovi otroci seznanijo tudi z našim jezikom in kulturo.
Lepo od vas, mu je odgovorila. Pristavila je samo še to, če je pomislil na reakcijo njegovih someščanov, ki so imeli do nas takrat izredno hud odpor, zagotovo večjega kot danes.
Ni se oziral na javno mnenje. V slovensko šolo je vpisal oba otroka, sina in hčer. Za boljše razumevanje takratnih razmer je potrebno vedeti, da smo živeli v časih »najbolj odprte meje«, županovala sta Michele Martina v Gorici in Joško Štrukelj v Novi Gorici. Pred vojno sta bila soseda v Gorici in skorajda sošolca. Mesto je takrat služilo lepe denarce na račun Jugoslavije.
V	tistih letih sta bili v Gorici dve znani konfekcijski trgovini: Massijeva na Verdijevem korzu, v prostorih, kjer je sedaj Kmečka banka, in Rosconijeva v Ober-dankovi ulici. Kar nas je še »odraslih«, smo zagotovo bili njihovi odjemalci. Ne samo to, bili smo priče takratnega zanimivega življenjskega utripa. Če bi imeli v Gorici neko Leljo Rehar Sancin, bi imeli kaj brati. Oba predstavnika omenjenih družin, Carla Rosconi in Giorgio Massi, sta se takrat »vzela«. Bila sta mlada, univerzitetno izobražena, športnika in ugledna meščana. Njuno poroko bi lahko imenovali poroko desetletja, če ne celo stoletja, tako zelo je odmevala v javnosti. Na solkanskem polju sta si zgradila vilo v normandijskem slogu, kajti Carlo je privlačila francoska kultura. Srečen zakon se je kmalu tragično končal. Zahrbtna bolezen je najprej pobrala Carlo, le nekaj let kasneje pa je na tekaških smučeh, ob sinovi prisotnosti, zaradi infarkta umrl tudi Giorgio. Še ko sta bila starša živa, so imeli slovensko varuško, pozneje pa je zanju skrbela Carlina sestra Grazia. Fant je obiskoval slovensko gimnazijo v Gorici, v Rimu pa je diplomiral na fakulteti za telesno kulturo. Kot profesor je v Gorici poučeval telovadbo na slovenski srednji šoli, dokler ni pred leti postal kondicij-ski trener slovenske ženske smučarske reprezentance. Zadnja leta kondicijsko usposablja samo Tino.
V	tej zanimivi sagi dveh nekdaj uglednih in premožnih goriških meščanskih družin je še nekaj podrobnosti. Carlina mama je bila aktivistka naše Osvobodilne fronte, Massijev oče pa velik alpinist, ki ima v triglavski steni svojo smer. Obe družini imata poitalijančena priimka. Do prihoda Italije sta bili Roškovec in Masič.
Gorazd Vesel
				Ulica dei Montecchi 6
L				
			rst^^H	tel. 040 7786300 fax 040 772418
			U VJ	trst@primorski.eu
Torek, 14. julija 2009	5
APrimorski
~	dnevnik
REGULACIJSKI NAČRT - Pobuda pokrajinskih vodstev SKGZ in SSO
Kapilarno informiranje o skrivnostnem načrtu
Srečanje s slovenskima občinskima svetnikoma ter predstavniki Kmečke zveze in SDGZ
Da je tržaški regulacijski načrt v ospredju dogajanja, dokazujejo srečanja, ki že več dni potekajo na teritoriju. Včerajšnjega sta sklicala tržaška pokrajinska predsednika SKGZ in SSO Ace Mer-molja in Igor Švab, ki sta v urade na Ul. sv. Frančiška povabila slovenska tržaška občinska svetnika Iztoka Furlaniča in Stefana Ukmarja ter predstavnike stanovskih organizacij, se pravi Kmečke zveze in pa Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Kot je uvodoma povedal Mermo-lja, je bilo včerajšnje srečanje namenjeno razkrivanju tega nenavadno skrivnostnega načrta, ki bo v prvi vrsti oškodoval prebivalce Krasa. »To ni nikakršen organski, pač pa izrazito gradbeni načrt, in kaže, da bodo njegove sadove koristili predvsem tisti, ki tega res ne potrebujejo.« Švab je kolegovim besedam dodal, da bo varianto regulacijskega načrta tržaški občinski svet izglasoval do 27. julija. »Dobro je, da o tej novi gradbeni špekulaciji, ki je še danes ovita v tajnost, govorimo in občinskemu svetu v dovoljenem času predložimo morebitne ugovore oziroma pomisleke.«
Nov teden srečanj s prebivalci sta Furlanič in Ukmar torej začela na sedežu SKGZ. Predstavnik Stranke komunistične prenove je ta regulacijski načrt ocenil kot grob poseg na območje, ki gre od Padrič mimo Banov do Opčin, in še globlje zarisuje ločnico med mestom in Krasom; regulacijski projekt ne predvideva tu nobenega napredka, pa tudi o potrebnih obrtniških conah ni ne duha ne sluha. Ravno tako ni nobene koristi za nižje sloje prebivalstva: tržaškemu podjetju za ljudske gradnje ATER naj bi sicer dodelili 250 novih stanovanj, neizpolnjenih prošenj pa je danes 5 tisoč, kar nedvomno še dodatno veča razlike med bogatimi in manj premožnimi. »Ostro smo kritizirali tudi dejstvo, da niso bili občani o novostih obveščeni. Od objave regulacijskega načrta do septembra bo čas za ugovore in pripombe in srčno upam, da jih bo veliko.« Do 20. julija imajo svetniki možnost predstaviti amandmaje za izboljšanje načrta, 27. pa bo slednji izglasovan in šele nato objavljen v uradnem vestniku. Od septembra pa naj bi bili na potezi prebivalci, ki imajo na voljo mesec dni za vložitev mo-
Včerajšnjega srečanja na sedežu SKGZ so se udeležili (od leve) Alan Oberdan, Edi Bukavec, Erik Masten, Adriano Sosič, Ace Mermolja, Igor Švab, Iztok Furlanič in Stefano Ukmar
KROMA
rebitnih pripomb in ugovorov.
Regulacijski načrt naj bi pomenil prostorsko načrtovanje, je bil včeraj ironičen predstavnik Demokratske stranke Ukmar. Po padcu meje se je naš prostor še razširil, tako da je celo miljski župan Nerio Nesladek najavil nove projekte z mestno Občino Koper. »Tržaški regulacijski načrt pa se kot vedno ustavi na meji z Zgonikom oziroma s Sežano in še zdaleč ne upošteva novih geopolitičnih sprememb,« je včeraj ugotavljal Ukmar ob ponovnem desničarskem političnem principu »deregulation«, ki posega v teritorij, kjer je slovenska narodnostna skupnost gosto naseljena. »Neznanka še vedno ostajajo Bani, kjer načrtujejo novo mestece, podobno Berlusconijevemu Milano 2. Kje je pri tem razvoj območja? Uprli smo se tajnosti in že nekaj časa romamo po teritoriju in obveščamo prebivalstvo, kajti prepričani smo, da so poteze premišljene in imajo točno določene cilje.« S strani večine ni bilo v občinskem svetu nobenega znaka, slovenska svetnika pa sta zagotovila svojo pomoč in podporo skupinam, ki bodo vložile ugovore. (sas)
URBANISTIKA - Drevi dve srečanji
Demokrati na Opčinah, komunisti v Škednju
V mestu in v okolici se vrstijo informativna srečanja o novem tržaškem regulacijskem načrtu. Drevi sta na sporedu dva javna sestanka in sicer na Opčinah in v Škednju.
Občinska svetniška skupina in vzhodnokraški rajonski svetniki Demokratske stranke prirejajo dre-vi drugo javno srečanje na temo »Novi občinski regulacijski načrt in njegov vpliv na Opčine in vzhodni Kras«, tokrat v veliki dvorani Prosvetnega društva Tabor s pričetkom ob 20.30. Sodelovali bodo pokrajinski tajnik Roberto Cosolini, načelnik občinske skupine Fabio Omero ter svetnika Igor Švab in Stefano Ukmar.
Stranka komunistične prenove prireja v tem tednu tri srečanja o novem prostorskem-regulacij-skem načrtu tržaške občine. Prvo srečanje bo drevi ob 20.30, v Šked-nju v prostorih Ljudskega doma Zora Perello (na križišču med ulico Soncini in Škedenjsko ulico). Drugo bo na vrsti jutri ob 20.30, v Posvetnem domu na Opčinah (v dvorani v prvem nadstropju). V petek pa bo predstavitev načrta v Ljudskem domu v Podlonjerju (ulica Masaccio, 24), ob 19. uri.
V Ul. Valdirivo 30 bo danes ob 18.uri redno tedensko srečanje na temo "Več zelenja in manj cementa', ki bo posvečeno tržaškemu regulacijskemu načrtu.
SV. ALOJZIJ - Smrtna prometna nesreča v Ulici Marchesetti
Podlegel je poškodbam
Po trčenju med motornim kolesom in avtomobilom so Maurizia Donatija prepeljali v bolnišnico, kjer je dve uri zatem umrl
Motorno kolo aprilia atlantic 250, s katerim se je smrtno ponesrečil Maurizio Donati
KROMA
Poletje je prineslo še eno hudo prometno nesrečo na dveh kolesih, tokrat je ponesrečenec podlegel poškodbam. Do usodnega trka je prišlo včeraj okrog 10. ure pri Sv. Alojziju, na križišču med Ulico Marcheset-ti in Ulico dei Mille.
Skuter aprilia atlantic 250, s katerim se je 46-le-tni Maurizio Donati, doma iz Trsta, po vsej verjetnosti vozil domov, je skoraj čelno trčil z avtomobilom fiat panda, ki je baje vozil proti centru Trsta. Trčenje je bilo močno, voznika dvokolesnega vozila je silno odbilo, padel je na tla in se onesvestil. Rešilec službe 118 je bil na prizorišču nesreče že slabih pet minut pozneje, zdravstvenemu osebju pa je bilo takoj jasno, da je stanje 46-letnika zelo zaskrbljujoče. Poškodovani skute-rist ni dihal, zato so mu vtaknili cev in ga nemudoma prepeljali v bližnjo katinarsko bolnišnico, kjer pa je dve uri pozneje zaradi prehudih poškodb izdihnil.
Priletni voznik fiata je bil v šoku, tržaški mestni redarji pa so se ukvarjali z meritvami in zbirali pričevanja, ki bi pojasnila, kdo je zakrivil nesrečo. Po prvih navedbah naj bi do trka prišlo zaradi izsiljene prednosti, ni pa potrjeno. Odsek je bil približno eno uro zaprt za promet. Ob ugotavljanju vzrokov nesreče in urejanju prometa pa je redarje čakala še ena nezavidljiva, bržkone najtežja naloga: žalostno novico so morali sporočiti ženi pokojnika.
Zatiranje bolezni na trti in oljki
Svetovalna služba Kmečke zveze svetuje, glede na vremenski potek, fitosanitarne posege proti peronospori in oidiju vinske trte.
Peronospora - Glede na pogoste in precej obilne padavine se svetuje takojšen poseg s pripravki na osnovi bakra. Oidij - Možnosti napada te glivice so velike, še posebej na sortah, ki so posebno občutljive na to bolezen (Chardonnay, Refošk itd.) Svetuje se torej takojšne škropljenje z močlijivim žveplom. Pri tem se svetuje uporaba najvišjega možnega odmerka žvepla, ki je naveden na etiketi.
Siva grozdna plesen (botritis) -
V	tej fenološki fazi se ne svetuje nobenega posega proti temu glivičnemu obolenju.
Oljka - Dosedanji vremenski potek je bil ugoden za napad oljčne kozavosti (Pavje oko), ki ga uspešno zatiramo s pripravki na osnovi bakra. Svetuje se poseg, še posebej na sortah, ki so bolj občutljive na to bolezen, med katere spada belica.
Med Prosekom in Nabrežino asfaltirajo
Na pokrajinski cesti, ki vodi s Proseka v Nabrežino, je v teku obnova dotrajanega asfaltnega cestišča. Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da je zaradi posega dala namestiti semaforje na dva dela odseka, kjer so vzpostavili izmenično enosmerno vožnjo s hitrostno omejitvijo 30 kilometrov na uro. Omejitve bodo veljale do zaključka del.
Padec v ladjedelnici, Miljčan z zlomom noge
V	ladjedelnici pristanišča Porto Nogaro je prišlo včeraj do nesreče na delu, v kateri se je poškodoval 50-letni delavec Paolo Tinelli, rojen v Venetu in stanujoč v Miljah. Kljub nesreči bi lahko rekli, da je Tinelli rojen pod srečno zvezdo. Med delom na vrhu devet ton težke ladje je iz še neznanih vzrokov padel v pol metra široko luknjo za žice. Delavec je padel 13 metrov globoko, ko ga ne bi bile zadržale neke lesene deske pa bi nadaljeval pot še sedem metrov globlje. Zlomil si je nogo, služba 118 ga je odpeljala v najbližjo bolnišnico.
Kraja orodja
V	mestnem središču so neznanci v nedeljo zvečer ukradli razno orodje, ki je bilo spravljeno v parkiranem kombiju. Razbili so zadnje okno vozila, zlezli v notranjost in odnesli večji zaboj z orodjem. Poškodovano vozilo so si ogledali policisti.
Dežujejo globe
Tržaška občinska policija vsak konec tedna nalaga številne globe ljudem, ki med večerno zabavo urinirajo po ulicah. Nazadnje so mestni redarji denarno kaznovali osem Tržačanov, starih od 19 do 30 let, vsak bo moral odšteti po petsto evrov, v občinsko blagajno bo tako prispelo še štiri tisoč evrov. Problem tržaških večerov je, da so lokali v okolici Velikega trga razmeroma majhni, strank je veliko, ob visoki porabi piva in drugih alkoholnih pijač pa nikjer ni na voljo javnih stranišč.
6
Četrtek, 16. julija 2009
ALPE-JADRAN
/
UNIVERZA - Raziskava finančnega dnevnika Il Sole 24 ore
Tržaška univerza med najboljšimi ...njeni študenti pa nekoliko počasni
Pravočasno zaključi študij le četrtina vpisanih - Univerza zelo iznajdljiva pri iskanju sredstev
Tržaška univerza je tretja najboljša javna univerza v Italiji. Tako vsaj izhaja iz raziskave, ki jo je včeraj objavil finančni dnevnik Il Sole 24 ore. V končnem skupnem seštevku je tržaška univerza dosegla 756 točk: prvouvrščena milanska politehnika jih je zbrala 788, druga je bila univerza Modena-Reggio Emilia s 768 točkami. Univerza iz Vidma, ob tržaški edina javna univerza v Furlaniji-Julijski krajini, je dosegla končno 18. mesto (s 578 točkami). Absolutna zmagovalka je vsekakor milanska privatna univerza Bocconi, ki je dosegla 800 točk (javne in privatne univerze pa so »tekmovale« v ločenih kategorijah).
Za izračunanje končne lestvice je raziskava osrednjega italijanskega finančnega dnevnika upoštevala deset različnih vidikov (končni rezultat je torej vsota desetih uvrstitev). Najslabše se je Trst odrezal na tako imenovani lestvici talentov: med univerzami, ki imajo visok odstotek maturantov-odličnjakov, se je uvrstil na 37. mesto. Morda tudi zato manj kot četrtina tržaških študentov zaključi študij v predvidenem roku (24. mesto), skoraj 14% vpisanih pa ni v zadnjem letu doseglo nobenega kredita oz. ni opravilo nobenega izpita (19. mesto). Tržaški študenti so kljub temu med tistimi, ki se po diplomi najhitreje zaposlijo: v roku treh let je zaposlenih kar 87,1%, zaradi česar je tržaška univerza na ustrezni lestvici zasedla 5. mesto.
Če študenti tržaške univerze ne blestijo po »zagnanosti«, podobno velja tudi za njihove docente, ki so na lestvici pozitivno ocenjenih raziskovalnih projektov državnega interesa (tako imenovani PRIN) zasedli 14. mesto; to pomeni, da je ministrstvo sprejelo »le« 41% tržaških projektov. Res pa je tudi, da imajo tržaški profesorji na razpolago sorazmerno manj sredstev za raziskovanje kot nekateri njihovi kolegi (Trst je na tej lestvici zasedel 27. mesto). Zato pa je tržaška univerza zelo prepričljiva pri iskanju zunanjih sponzorjev: skoraj 84% raziskav financirajo zunanji partnerji, kar je na specifični lestvici tržaški univerzi privrglo drugo mesto.
Na področju didaktike je raziskava upoštevala tudi razmerje med številom študentov in profesorjev: na tej lestvici je Trst zasedel 4. mesto, saj na vsakega docenta pride petnajst študentov: v prvouvrščenem Sassariju je razmerje 1:13, v zadnjeuvrščenem Catanzaru pa 1:45. (pd)
Na končni lestvici javnih univerz je tržaška zasedla 3. mesto
KROMA
MATURANTI - Najboljši odpotovali na petdnevni izlet
Zaslužena nagrada
Skupina goriških in tržaških dijakov si bo ogledala slovenske zanimivosti - V petek kosilo z ministrom Žekšem
Okrog trideset dijakinj in dijakov je včeraj odpotovalo na tradicionalni maturantski izlet po Sloveniji
KROMA
Hit poletja jutri na Proseku
Mladinski krožek Prosek-Kontovel v sodelovanju z zahodnokraškim rajonskim svetom prireja niz filmskih večerov poimenovan Kino na prostem. Po lanskoletnem uspehu bodo prireditelji pobudo ponovili tudi letos. Na dvorišču rajonskega sveta (Prosek 159) bo že jutri ob 21. uri zaživel film Hit poletja. Prihodnje srečanje bo v ponedeljek, 20. julija, ko bodo ob 21. uri predvajali risanko Madagascar 2, v sredo, 22. julija, pa ravno ob isti uri še film Australia. Vstop je prost, v primeru slabega vremena, pa filmski večer odpade.
Jutri vodeni ogled razstave o opereti
V	Palači Gopčevic se nadaljuje retrospektivna in dokumentarna razstava z naslovom Tu che m'hai preso il Cuor, ki jo je postavilo Mednarodno operetno združenje v sodelovanju z občinskim odborništvom za kulturo ob 40. obletnici Mednarodnega operetnega festivala v Trstu. Razstava bo na ogled do 26. julija, njena kuratorka Rossan Poletti pa bo jutri ob 18. uri poskrbela za vodeni ogled. Vstop je prost.
Ženske v kinu: delavnica in film
Na vrtu podružnice zdravstvene ustanove v Androna degli Orti se nadaljuje niz Ženske v kinu. Danes, od 10. ure dalje, bodo tu potekale ustvarjalne delavnice, ki jihi bosta vodili mladi umetnici Jordana Ca-nova in Livia Alga. Ob 20.45 bodo predvajali dokumentarni film Luise Bourgeois: the spider, the mistress and the tangerine, ki so ga posvetili priznani kiparki in umetnici Louise Bougeois.
Revoltella za najmlajše
V	muzeju Revoltella je do 27. septembra na ogled razstava o slikarki Leonor Fini. V četrtek bo ob 16.30 na vrsti poseben program s pravljicami, igrami in likovno delavnico namenjen otrokom med 6. in 10. letom starosti. Več informacij je na voljo na telefonski št. 040-6754350.
V Miljah danes Svetovni folklorni festival
Skoraj pet tisoč gledalcev si je v soboto zvečer ogledalo poletno inačico miljskega pusta, na kateri je sodelovalo šestnajst vozov in petsto mask. V okviru miljskega poletja "pod zvezdami" pa bo nocoj gostoval Svetovni folklorni festival, ki se ga udeležuje preko 300 otrok in najstnikov z različnih koncev sveta.
ODLIČNJAKI - David Pescatori
S sistemom nadzorovanja temperature do najvišje ocene
Na Poklicnem zavodu Jožefa Štefana se letos lahko ponašajo s tremi zlatimi maturanti, enim za vsako učno smer. Na oddelku za tehnike elektronskih industrij je najvišjo oceno, stotico, prejel David Pescatori z Opčin, ki ga je tak razplet dogodkov presenetil, saj je bila sto-tica nepričakovana: »Na začetku sem ciljal na devetdesetico, potem je šlo dobro in je prišla stotica,« pravi David, ki se dosežka še ne popolnoma zaveda oz. se še ni »zbudil«, kot nam je povedal. Open-ski odličnjak se je pred maturitetno komisijo predstavil z referatom, v katerem je načrtoval in oblikoval sistem nadzorovanja temperature: »Sistem je sestavljen iz dveh delov: hardwareja, kjer sem projektiral električno vezje, ki računalniku pošilja podatke o temperaturi, projektiral pa sem tudi softwareski program, ki bere podatke o temperaturi, nariše diagram na ekranu in sočasno shrani vrednost v podatkovno bazo, tako da je iz katerega koli kraja na svetu mogoče prebrati podatke o temperaturi.«
Kateri je po Davidovem mnenju najboljši recept za dosego stotice? »Brez dvoma učenje,« pravi odličnjak, ki poudarja tudi delo med letom: »Če se dela med letom, se praktično na koncu samo ponovi stvari, če pa se ne ponovi med letom, je treba vse znova.« Med šolskim letom je David Pescatori vsak dan po končanem pouku ponovil in utrdil snov, ki so jo obravnavali tisti dan, pri čemer je za vsak predmet uporabil kakih deset minut: »Ko neko stvar študiraš v šoli in jo potem ponoviš doma, se je tudi laže na-
učiš in ti laže ostane v spominu,« pravi odličnjak, ki se izbire študija na poklicnem zavodu ne kesa. Snov, ki jo je tam študiral, mu je namreč všeč, šola pa mu jo je posredovala v lepi obliki.
Kaj pa počenja openski odličnjak zunaj šolskih zidov, kako preživlja prosti čas? »Rad se ukvarjam z glasbo, trenutno igram električno kitaro, pa tudi klavir in klarinet,« pravi David, ki nam je tudi pojasnil, da je na Glasbeni matici študiral le klarinet, medtem ko se klavirja in kitare uči kot samouk.
David Pescatori se trenutno mudi z drugimi izbranimi maturanti na strokovni ekskurziji, ki jo tržaškim in goriškim višješolcem ponuja slovensko ministrstvo za šolstvo, potem ga čaka teden počitka, nakar se bo odpravil v Tunizijo. Jeseni se bo začel univerzitetni študij, pri čemer se je David odločil za študij elektronske smeri na fakulteti za informat-sko inženirstvo. Tako bo nadaljeval in utrjeval to, kar je doslej študiral na zavodu Štefan. (iž)
PREFEKTURA - Sestanek
Ukrepi za večjo varnost v sesljanskem zalivu
Poostriti nadzor in zagotoviti večjo varnost v Sesljanu, to je cilj devin-sko-nabrežinske občinske uprave in sil javnega reda, ki so se včeraj na tržaški prefekturi sestale z odborom za red in javno varnost. Navzoči so bili tudi predstavniki miljske in tržaške občine. Sesljansko obalo, kjer se v poletnih mesecih zabava tržaška, goriška in slovenska mladina, je pred kratkim pretresla novica o skupinskem posilstvu ameriškega dekleta, do katerega je prišlo na stopnicah, ki vodijo skozi gozdič v Sesljan. V teku je preiskava.
Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je po hudem dogodku opozoril javnost na nekulturnost nekaterih obiskovalcev sesljanskih nočnih zabav, saj naj bi razni mladi s slabim obnašanjem motili ostale stranke, pijančevali pa naj bi kar pri svojih avtomobilih, ne da bi sploh stopili do lokalov. Župan se je po posvetovanju z organi pregona odločil za prvi ukrep. Izdal bo odredbo, ki na sesljanskem nabrežju prepoveduje prodajo in vnos steklenic. Dovoljena bo samo uporaba plastenk, saj se steklo lahko spremeni v nevarno orožje.
Policija in karabinjerji so v teh tednih poostrili nadzor v Sesljanu. Navzoči so od 18. do 7. ure, pri čemer skrbijo tudi za prometno varnost. V soboto ponoči so policisti iz Devina-Nabrežine in nabrežinski karabinjerji do 6. ure zjutraj preverili istovetnost 43 ljudi, pregledali 14 avtomobilov in naložili pet glob zaradi prekomerne vinjenosti v javnih prostorih. Policisti so poleg tega posegli v enem izmed kioskov, da bi zgladili spor, ki se je vnel med upraviteljem in klientom.
Na včerajšnjem srečanju na prefekturi je odbor za red in javno varnost pozitivno ocenil tri načrte, ki so jih za povečanje varnosti predložile občine Trst, Milje in Devin-Nabrežina. Načrte bodo posredovali notranjemu ministrstvu, ki je pristojno za dodelitev potrebnih finančnih sredstev.
/
TRST
Četrtek, 16. julija 2009
7
OPČINE - Ob razprodajah
Obračun poletnega večera kljub muhastemu vremenu zelo pozitiven
Začenja se tržaški glasbeni maraton: Santana drevi na Velikem trgu
Petinpetdeset brezplačnih dogodkov in samo eden, za katerega bo treba nabaviti vstopnico: šesta izvedba niza Sere-state, ki ga prireja tržaška občina, se predstavlja z bogato ponudbo koncertov, gledaliških predstav in drugih dogodkov. Prva bo na sporedu že danes, ko bo na tržaškem Velikem trgu ob 21. uri nastopila živa legenda latinskega rocka, priljubljeni mehiški pevec Carlos Santana. Ob vsaki prodani karti bo en evro namenjen dobrodelni fundaciji Milagro, ki jo je Carlos Santana s svojo družino uresničil leta 1998 v podporo sirot vsega sveta (www.milagrofoundation.org). Glasbeni jazz maraton se bo nadaljeval v četrtek, ko bodo ob 21. uri na Trgu Hortis nastopili Auer Delago duo Living room in pa argentinsko-japonski kvartet Gaia Cuatro. Petkov večer bo minil v znamenju Keitha Jarretta ob klavirskih melodijah Igorja Sola. Za njim se bodo predstavili Park Stickney Trio in dvojica Arrigo Cappelletti in Andrea Massaria z Michelejem Rabbio.
Na openskih ulicah
so nastopile tudi
navijačice
slovenskega
društva
Cheerdance
Millenium
KROMA
Obračun drugega Openskega poletnega večera, ki sta ga prejšnji petek priredila združenje Skupaj na Opčinah in pred kratkim ustanovljen konzorcij Centro in via z Opčin, je bil kljub muhastemu vremenu zelo pozitiven. Kot poudarjajo prireditelji v tiskovni noti, je namreč openske ulice in trge v petek zvečer preplavilo več kot dva tisoč ljudi, med katerimi je bil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza. Ti so imeli na razpolago možnost nakupov po znižanih cenah, pa tudi glasbene in zabavne točke. Poleg tega so prireditelji obiskovalcem brezplačno ponudili klapavice in lubenice. To je naletelo na splošno odobravanje in so organizatorji v okviru poletnega večera ponudili več kot dva stota klapavic in prav toliko lubenic.
Namen pobudnikov poletnega večera je širiti spoznavanje kraške vasi in njene ponudbe med prebivalci tržaške pokrajine in tudi med Openci oz. novimi prišleki, saj velika večina ljudi še ne pozna značilnosti tega kraškega jedra. Zato so prireditelji navdušeni nad uspehom pobude, kot sta to na-glasili predsednici združenja na Opčinah Marta Fabris in konzorcija Centro in via Laura Stojkovic, ki sta se tudi toplo zahvalili vsem sponzorjem. Ko bi bilo vreme bolj naklonjeno, bi Opčine nedvomno obiskalo še več ljudi, sta dodali in napovedali, da nameravajo prihodnje leto poletni večer še ovrednotiti.
OPERETA
Madžarski gostje tokrat niso blesteli
V svojih zlatih desetletjih je opereta bujno cvetela v obeh prestolnicah av-stroogrskega cesarstva: če so na Dunaju prevladovali mojstri rodbine Strauss, so bili v Budimpešti najbolj uspešni Franz Le-här, Emmerich Kälmän in Pal Abraham, žanr pa je osvojil tudi širše evropsko občinstvo in ima še dandanes veliko privržencev. Naše mesto si je z Mednarodnim festivalom operete pridobilo mednarodni ugled in ob letošnji štiridesetletnici je res škoda, da zaradi finančne stiske ni bilo mogoče izpeljati visokoletečih načrtov, zato smo radovedno pričakovali nastop gostov iz Budimpešte, ki naj bi v Trst prinesli originalni duh madžarske operete. Tudi v tem primeru ni šlo za predstavo, temveč le za izbor arij, duetov in plesov v izvedbi solistov opernega in operetnega gledališča iz Budimpešte. Program je slonel na zgoraj omenjenih madžarskih mojstrih in se je odprl z Lehärjevim valčkom Zlato in srebro; tržaški orkester je dirigiral veteran Ta-mäs Pal, koreografije je pripravil Ferenc Habel in že ob prvih zasukih smo zaslutili, da ne bomo doživljali posebnih presenečenj. Kostumi so bili kar razkošni, kot se običajno dogaja v operetah so večkrat mejili na kič, toda tu pa tam smo lahko občudovali tudi okusne kreacije kostumo-grafinje Fanny Kemenes. Na programu smo prebrali tudi ime scenografa- Jozsef Keszi-, toda oder je bil povsem prazen in sceno so razgibale le luči, ki so spreminjale kromatsko zasnovo ozadja. Pevsko zasedbo so sestavljale tri dvojice: subretka Trixi Teremi in komik Geza Egyhäzi, oba dokaj živahna, a vokalno šibka; izkazala sta se v plesnih korakih tako v Abrähämoviem Plesu v Savoyu kot v Kälmänovi Bajaderi, bolj romantične duete pa sta pela veteranka Zsuzsanna Csonka in tenorist Ban-di Jänos: sopranistka je žal proti koncu svoje uspešne kariere in pri petju je bilo zaznati dokajšen napor, kljub temu pa je večkrat uspešno izpeljala visoke note in požela aplavze polnoštevilnega občinstva, ki je uživalo ob melodijah Kälmänove Čar-daške princese in Grofice Marice, Lehär-jeve Ciganska ljubezen, pa tudi ob manj
znanih temah iz operet kot Havajska roža in Violetta iz Montmartra Le redkokdaj najdemo v operetnih ansamblih tenoriste, ki jih lahko ocenimo po strogih kriterijih opernega petja, in madžarski solisti niso bili izjema: svoje vloge so interpretirali z občutkom, toda vokalna tehnika je pokazala kar nekaj pomanjkljivosti, posebno kar se tiče jakosti in zaokroženosti. Najbolj prepričljivo sta pela očarljiva sopranistka Edit Voros in tenorist Csere Laszlo: slednji je po zapeljivi ariji iz Grofice Marice Hoj, cigan sprožil navdušenje občinstva in ponovil zadnjo kitico kar brez orkestra, so-pranistka pa se je posebno izkazala v ariji iz Kalmanove Cirkuške princese, ki jo je pela ob spremljavi tržaškega zbora. Domači pevski ansambel, ki ga pripravlja Lorenzo Fratini, se je v predstavo večkrat vključil in dokaj ubrano, pa tudi živahno, pridružil gostom. Gledalci so uživali tudi ob lepih kostumih plesalk, ki so radodarno razkazovale svojo brhkost, moški plesalci pa so nastopali v elegantnih črnih oblekah. Tržaški orkester je pod Palovim vodstvom muziciral nekoliko preglasno, kajti najšibkejši glasovi so na odru večkrat utonili; veliki finale s Cirkuško princeso je na odru združil vse pevce in zbor ter izzval navdušenje občinstva, ki je z ritmičnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče.
Katja Kralj
ŠKEDENJ
Umrl je Tullio Raini
Konec tedna se je po Škednju razširila vest, da je v visoki starosti 86 let umrl bivši borec, politični in sindikalni aktivist Tullio Raini.
Rodil se je v Trstu, vendar so se z družino preselili v Rim že v njegovih otroških letih. Ko je doštudiral, je izbruhnila vojna. Bili so trenutki usodnih odločitev in mladi Tullio se je odločil. Prostovoljno se je javil v vojaške enote, ki so se borile proti Nemcem in fašistom. V borbeni enoti »Friuli« se je pomikal proti severu. Najostrejši boji so bili v Emiliji Romagni, kjer je blizu termalnega središča bil hudo ranjen. Krogla ga je prestrelila, da so ga morali z letalom odpeljati v južno Italijo, kjer je dalj časa okreval.
Po vojni se je zaposlil kot bančni uradnik. Poročil se je s poštno uslužbenko iz Doline. V zakonu sta imela štiri otroke.
Tullio Raini je bil družbeno aktiven, rad se je družil z ljudmi, spoznaval njihove probleme in jih pomagal reševati. Sodeloval je v skupnih akcijah, predvsem v dolgoletnem prizadevanju za postavitev spomenika padlim partizanom za rajon Škednja, Kolonkovca in S. Ane. Živel je v Škednju, zato je nekaj let obiskoval tečaje slovenščine, da bi jo razumel in včasih kaj rekel.
Bil je aktiven član KPI, sindikalni zaupnik CGIL in član VZPI-ANPI. Njegova prisotnost na protifašističnih manifestacijah je bila takoj razpoznavna, saj ni bilo veliko borcev, ki bi nosili vo-
jaško čepico in modro ruto prostovoljcev za svobodo, na katero je pripel svoja tri odlikovanja za hrabrost in vojaške zasluge.
Prepričan komunist je ostal tudi po razpustu KPI pred skoraj dvajsetimi leti, ko se je vključil najprej v SKP, nato pa v stranko italijanskih in slovenskih komunistov. Njegovo trdno upanje pa je bilo, da bi komunisti in levičarji obnovili nekdaj uspešno enotnost.
Zadnjič smo ga videli na manifestacijah 25.aprila in prvomajski povor-ki. Potem se mu je zdravje skrhalo, do smrti v katinarski bolnišnici.
Škedenjci, slovenski in italijanski protifašisti, ga bodo ohranili v svojem spominu. Vdovi in potomcem naše iskreno sožalje. (sts)
IN MEMORIAM - Veri Lozej
Odšla je ustanoviteljica gibanja slovenskih tržaških skavtinj
Zadnjih nekaj let se ni več pojavljala zunaj doma zaradi težav z dihanjem, pred kratkim pa si je pri padcu še zlomila nadlaket. Sprejeli so jo v bolnico, a ji niso mogli kaj dosti pomagati. V soboto zgodaj popoldne je odšla od nas, spokojno in mirno. V oktobru bi praznovala 87 let. Rada je imela obiske, za znance in prijatelje se je vedno zanimala, kako komu gre. Z njo smo izgubili veliko in plemenito osebnost našega povojnega tržaškega dogajanja.
Pri dvajsetih letih je prebolela tuberkulozo, in čeprav so ji napovedovali kratko življenje, je bila v resnici močna tako glede zdravja kot po značaju. Kmalu po vojni se je aktivno vključila v delovanje raznih mladinskih skupin, med drugim pri Novem Sv. Antonu v skupino katoliških učiteljic, ki jim je bil duhovni vodja dr. Jože Prešeren. Medtem se je zaposlila kot tajnica na nižji gimnaziji pri Sv .Jakobu, nato srednji šoli Ivana Cankarja, kjer je delala do upokojitve. Ves svoj prosti čas pa je posvetila organiziranemu vzgojnemu delu med slovensko mladino, posebej med dekleti.
Njeno življenjsko delo je bilo vodenje gibanja Slovenskih tržaških skavtinj pred petdesetimi leti. Po vzorcu fantovskega gi-
banja in na pobudo duhovnikov, predvsem dr. Prešerna in gospoda Župančiča, se je odločila, da poskusi zbrati dekleta v mestnem središču pri Sv. Antonu in pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu in jih pripravi za ta podvig. Podobno je v Bregu začela delati učiteljica Ljuba Smotlak in skupaj sta postavili na noge ženski del slovenskega skavtskega gibanja v Trstu in Gorici. Ko danes gledamo nazaj, v kakšnih okoliščinah in s kakšnimi sredstvi se je začela ta pustolovščina, se lahko samo klanjamo pogumu in naprednosti ustanoviteljev. Pred pol stoletja
dekleta še niso nosile hlač, niso hodile taborit, se niso smele družiti s fanti, še razredi so bili večinoma ločeni po spolu itd. Skavti-zem je takrat postal tudi velika šola samostojnosti za dekleta in se je krepko prijel v naši stvarnosti.
In ko so njene prve skavtinje zrasle in so začele postajati voditeljice ter širiti gibanje še na Kras in na Goriško, je Vera Lozej menila, da je svoje delo opravila in ga je namenoma začela odlagati na mlajše. Pri tem pa je še vedno pomagala, kolikor je kdo potreboval. V letih velikih taborov volčičev in veveric, ko je bilo na taboru po sto otrok in več, je poleti hodila pomagat v taborno kuhinjo.
Voditelje je s svojim zgledom učila, naj bodo vztrajni pri svojih stališčih, vendar naj predvsem gojijo obzir in spoštovanje drug do drugega in do vsakega najmlajšega novinca. Za vse svoje »stare skavtinje« se je do konca zanimala, kaj delamo, za vsako je vedela, kako nam gre. Nastale so vezi, ki jih niti smrt ne more pretrgati. Ohranili jo bomo v trajnem spominu kot vodilno osebnost, ki je opravila za našo narodno skupnost ogromno delo, čeprav se morda tega ne zavedamo, ker se sama s tem ni nikoli hvalila niti ni silila v ospredje.
Vera Tuta Ban
8
Torek, 14. julija 2009
KULTURA
/
NABREŽINA - Poletni večeri pod zvezdami
Najprej country rock koncert, nato srečanje z Borisom Pahorjem
V soboto je za začetek zaigrala ameriška skupina Commander Cody Band
Na levi sliki srečanje z Borisom Pahorjem, spodaj pa utrinek s sobotnega koncerta
KROMA
V soboto zvečer so se v Nabreži-ni začeli Poletni večeri pod zvezdami. Najprej so bili glasbeno obarvani, saj se je predstavila ameriška country rock skupina Commander Cody Band, v ne-
deljo pa se je začel tudi niz srečanj Pisatelji za vse čase. Prvi gost teh srečanj je bil pisatelj Boris Pahor, z njim se je o »njegovem« Trstu pogovarjala prof. Tatjana Rojc. Spomnila se je tudi ne-
davno preminule Pahorjeve žene, Ra-doslave Premrl, ki je stala pisatelju ob strani dolga desetletja. Sicer pa so na nabrežinskem srečanju, ki se ga je udeležil tudi prof. Papo, podrobneje
VELIKI TRG - V soboto zvečer prireditev I nostri angeli (Naši angeli)
Zgodbe nesrečnih otrok
Podeljevanje nagrad Marco Luchetta 2009 - Voditelj Sposini, gostje Ranieri, Zarrillo in Somma
Lamberto Sposini
V soboto zvečer bo na Velikem trgu prireditev I nostri angeli (Naši angeli), ki jo v spomin na pokojne novinarje vsako leto prireja Fundacija Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin v sodelovanju s televizijo RAI. Med oddajo, ki jo bo vse-državna televizijska mreža RAI1 predvajala v četrtek, 23. julija, bodo podelili prestižne novinarske nagrade, čas bo pa tudi za nastop uglednih glasbenih in drugih gostov.
Sobotno prireditev bo vodil novinar in voditelj Lamberto Spo-sini, glavna glasbena gosta pa bosta
Massimo Ranieri
neapeljski pevec Massimo Ranieri in Michele Zarrillo s svojim Solis String Quartetom. Sodeloval bo tudi filmski igralec Sebastiano Somma, prijatelj Fundacije Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin.
Večer bo v znamenju novinarstva, in sicer v njegovem najbolj plemenitem izrazu. Najzahtevnejši del novinarskega dela je namreč pripovedovati in kritično obravnavati vojne, revščino in nepravičnosti sveta, nagrada Luchetta pa vsako leto vztrajno opozarja na nevzdržen položaj otrok, nedolžnih žrtev nasilja.
Michele Zarrillo
Dobitniki letošnjih nagrad so Nico Piro (TG3 - Agenda del mondo) z reportažo iz Sierre Leone, At-tilio Bolzoni (La Repubblica) s prispevkom o nevidnih otrocih na Lampedusi, Catherine Philp (The Times) z reportažo o šolah in terorju v Zimbabveju, Gaetano Nicois (Rete4) z videoposnetki iz neapeljske četrti Scampia ter Jerome Delay (agencija AP) s fotografijo sirot v Kongu (objavljeno v reviji Inter-nazionale). Brezplačna vabila za ogled prireditve bodo od jutri dalje delili v uradu Ticket Point v Trstu (Korzo Italia 6/C).
spregovorili o Pahorjevi knjigi Qui e proibito parlare.
Kot že rečeno, pa je bil začetek zapisan glasbe, točneje koncertu, ki sodi v širši okvir Folkesta., ko se je poldruga ura starega teksaškega rock'n'rolla usula na občinstvo, ki se je zbralo pred občinsko palačo v Nabrežini za nastop ameriškega Commander Cody Band. Stari maček George Frayne, ki se je v zgodnjih šestdesetih preimenoval v Commander Cody (ime povzeto iz nadaljevanke King of the rocket men) je na nabrežinskem odru predstavil skupaj z bobnarjem Steveom Barbu-tom, basistom Randyjem Bramwellom ter kitaristom Markom Emerickom, utrinek iz svoje dolgoletne kariere, ki šteje preko štiridestet let delovanja. V resnici se Fraynovo umetniško življenje deli na dvoje, sa je tako priznan akademski likovni umetnik ter tudi nemirni glasbenik. Že na začetku glasbene kariere se je v univerzitetnih letih z ostalimi člani skupine Commander Cody and his lost planet airmen opredelil za mešanico teksaške-western glasbe s primesjo hillibilly, rockabilly, r'n'r in bluesa, z dodatkom avtorskih skladb kot tudi s cover popevk. Od nekdaj pa je to skupino odlikovala politična usmerjenost, ki ji je prinesla pečat »hippijevske glasbene skupine«. Kot je sam Frayne nekoč povedal, je bila njegova edina ameriška tovrstna skupina, ki jo je kdaj povabil Fidel Castro na Kubo, v letih popolnega embarga. Seveda tudi njegova skupina takrat ni sprejela povabila, saj tega časi niso dovoljevali. Veliko so igrali po Evropi, posebno takrat, ko je v ZDA tonilo v pozabo pro-tivojno gibanje. Tako je tudi ta skupina začela počasi pot navzdol, Frayne je razpustil skupino in začel svojo glasbeno solistično kariero, predvsem po glasbenih lokalih in pubih. Na nabre-žinskem prizorišču je skupina nastopila kot skupek starih prijateljev, ki se zberejo, da zaigrajo nekaj prijetnih viž. Za začetek je skupina izbrala enega izmed starejših najboljših komadov, in sicer Too much fun. Večer je prinesel bogato paleto skladb, od country hita Smoke! Smoke! Smoke! That cigarette, do spet country obarvane Lost in the ozone. Prisluhnili smo dobremu pianismu Frayna pri House of the blue lights, ali hudomušnem duetiranju roc-kenrollske Mess around. Boogieman Frayne se je na tem koncertu odlikoval predvsem z izvajanjem skladb, a žal se občinstvu ni znal približal, tako da je vzdušje na koncertu večinoma ostalo na formalni ravni. Vsekakor so gledalci skupino nagradili z bogatim ploskanjem in v zahvalo dobili še dva prijetna dodatka. (Pan)
Včeraj danes
[I] Lekarne
Do sobote, 18. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure
Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371324), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124).
Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2 - 040 300605).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«.
ARISTON 21.15 »Il giardino di limoni«.
CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 17.30, 20.00, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 16.00, 17.30, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Coraline e la porta magica«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Una notte da leoni«; 18.10, 20.05, 22.00 »La ragazza del mio migliore amico«; 16.00 »Una notte al museo 2: La fuga«.
FELLINI - 16.10 »Una notte al museo 2«; 17.50, 19.45, 21.45 »Una notte da leoni«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 19.30, 21.45 »Ritorno a Brideshead«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »I love Radio Rock«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La rivolta delle ex«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.10, 20.20, 22.10 »Brueno«; 19.00, 21.20 »Svet Jurij ubija zmaja«; 15.00, 17.00, 20.00, 21.50 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 15.50, 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crossing over«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college in-glese«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichin-go«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »St. Trinian's«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.00 »Look both ways - Amori e disastri«.
M Izleti
Danes, TOREK, 14. julija 2009
KAMIL
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 23.40 in zatone ob 12.42
Jutri, SREDA, 15. julija 2009
BONAVENTURA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,1 stopinje C, zračni tlak 1018,3 mb raste, veter 8 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stopinje C.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10. julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni!
ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME
vabijo v soboto, 18. julija, na romanje na Sv. Višarje (z avtobusom). Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123.
PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor).
/
TRST
Četrtek, 16. julija 2009
9
¡i Čestitke
ANUSKA SMOTLAK je uspešno zaključila študij na videmski univerzi - smer stiki z javnostjo. Iskreno ji čestitamo in ji želimo še veliko nadaljnjih uspehov v življenju. SKD Primorsko Mačkolje
Odbojkarsko društvo Bor čestita ROBERTI BOSCOLO, GIULII BOZ in MARTINI STAREC za uspešno opravljeno maturo in jim želi še veliko življenjskih uspehov. Iskrene čestitke tudi KARENBEVILACQUA, MARTINI CELLA, ANDELI JA-BLANOVIC, MARTIJERJAN, DRAGANI MILOSEVIC, NICOLE PILLEPICH in MARTINI PINCER za opravljeno malo maturo.
Na mednarodnem tekmovanju Seghizzi je zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice prejel zlato priznanje in posebno nagrado v prostem programu. Člani Rojanskega cerkvenega pevskega zbora se veselimo z njegovim in našim dirigentom BOGDANOM KRALJEM in mu iz vsega srca čestitamo.
RAJKO DOLHAR je prejšnji torek na tržaški univerzi zagovarjal diplomsko nalogo o baskovskih in zamejskih medijih. Društvo Rojan-ski Marijin dom mu iskreno čestita in mu želi veliko uspehov na delovnem področju.
9 Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MIL-ČINSKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) -2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-po-šti: franmilcinski@gmail.com. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna po-
jasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com
DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009.
NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se
bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra.
Ü3 Obvestila
KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na javna srečanja o novem regulacijskem načrtu tržaške občine danes, 14. julija, v Škednju v ljudskem domu Zora Perello in v sredo, 15. julija, na Opčinah v Prosvetnem domu, ob 20.30. Sodelujejo rajonski svetovalski SKP-EL, občinska svetovalca Iztok Furlanič in Marino Andolina in deželni svetovalec Igor Kocijančič. V petek, 17. julija, ob 19. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju, ul. Masaccio 24.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Na-brežini zaprta zjutraj v sredo, 15. julija. V popoldanskih urah bo knjižnica delovala z rednim urnikom.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 16. julija, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159).
F.C. PRIMORJE organizira na Prose-ku vsak konec tedna, od petka, 17. julija, do nedelje, 2. avgusta, vaško šagro. Vabljeni!
ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo do petka, 17. julija, ora-torij za otroke iz vrtca, ki imajo že štiri leta in več, za osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol. Oratorij bo v Slomškovem domu v Križu. Progam je pester in se bo prilagajal udeležencem različnih starostnih dob. Za vpis in vse ostale informacije tel. št. 040-220693, ali 347-9322123.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel./fax: 040299858 ali po e-mailu info@yccu-pa.org in na spletni strani www.yc-cupa.org.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Pescatori vabi v Ljudski dom v Naselju sv. Sergija v soboto, 18. julija, in v nedeljo, 19. julija, na praznik komunističnega tiska.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov v nedeljo, 19. julija od 10.00 dalje. Na tabornem prostoru se ponovno dobimo ob 17.00. Taborniški srečno!
SKD VIGRED prireja od ponedeljka, 20., do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 3803584580.
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zidaricha v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio).
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure.
SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040-635626 ali na Arciserviziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno!
PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo-
ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure.
POLETNO SREDIŠČE KRATKO-HLAČNIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta.
POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabrežini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 3386376575 ali 334-9314040.
11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30 kot je bilo prvotno tiskano na zgibanki) in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheer-dancemillenium.com.
SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra.
ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah.
[TT] Osmice
MARTIN KOŠUTA je odprl osmico v Križu 422. Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-220605.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806.
OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI.
V	MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni!
V	ZGONIKU je odprl osmico Mario Milič, Zgonik 71. Tel. št.: 040229337.
H Mali oglasi
ČOLN ELAN dolg 4 m, štirisedežni, z motorjem 25 c.v. in prikolico prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3484438341.
ŽIVA je nekje pozabila svojo plišasto (peluche) lisičko. Joče za njo in se ne potolaži. Poštenemu najditelju nagrada in zahvala. Tel. št.: 040-211893.
PODARIM OMARO dnevne sobe. Tel. 040 - 44631.
PRODAJAM učbenike za klasični licej in gimnazijo. Tel. št.: 329-1814250.
PRODAJAMO stanovanje pri sv. Ivanu, blizu stadiona 1. Maj. Dnevna soba z majhno kuhinjo, tri sobe, kopalnica, shramba, dva balkona in klet. Tel. 040-567644.
PRODAM plafon (»soppalco«) za industrijsko halo, približno 120 kv.m., police za skladišče, pohištvo za urade in svetlobne napise. Tel. št.: 040228530 ali 347-1796350.
PRODAM windsurf, rabljene komplete; fanatic 3m55 - odličen za začetnike, mistral 2m95 - hitrostni ter t.i. »custom« 2m60 za eksperte. Cena po dogovoru. Tel. št. 349/5196951 ali 040/8327134 (ob večernem času).
PRODAM FIAT PANDA 900, letnik '99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. št.: 349-7047992.
PRODAM STANOVANJE v bližini centra Opčin, 115 kv. m., obdano z velikim parkom, bivalna kuhinja, velika dnevna soba, tri spalnice, dve kopalnici, shramba, tri terase, velika garaža, parkirni prostor, samostojno ogrevanje, v celoti prenovljeno in delno opremljeno. Tel. 331-6329588.
PRODAM ZA 100 EVROV kopačico -priključek za motorno kosilnico Stihl. Tel. št.: 040-201056.
PRODAM nosilec za tri kolesa primeren za avtomobil station wagon. Tel. št.: 347-8004578.
V NABREŽINI prodam stanovanje v odličnem stanju, 106 kv. m, tri sobe, kuhinja z malo teraso, kopalnica, shramba, terasa, garaža, podstrešje, zunanje ograjeno parkirišče in 120 kv. m. vrta. Tel. št.: 333-6935024, od ponedeljka do četrtka.
S3 Prireditve
MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata »Kino na prostem« na dvorišču rajonskega sveta - Prosek št. 159: v sredo, 15. julija, ob 21. uri film v slovenščini »Hit poletja«, v ponedeljek, 20. julija, ob 21. uri risanka »Madagascar 2«, v sredo, 22 julija, ob 21. uri film »Australia«. Vstop prost.
SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah: 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani.
OBČINA ZGONIK - FOLKEST 2009-v petek, 17. julija, ob 21.15, na prireditvenem prostoru pred županstvom v Zgoniku koncert skupine »Sancto Ianne« (Kampanja). Koncert je omogočila Pokrajina Trst. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Bri-ščikih.
SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V torek, 21. julija, ob 20.30 gostovanje Zelo male tržaške kabaretne bande z Monologom za dva; v ponedeljek, 27. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja.
PRVI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran in Občine Piran bo v četrtek, 23. julija, ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Vljudno vabljeni!
ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Vljudno vabljeni!
OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. sep-
tembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040635626.
Prispevki
V	spomin na Ivi Verginella por. Pras-selli darujeta Draga in Nadja z družino 50,00 evrov za KD Prosek -Kontovel.
V	spomin na Vero Kral daruje Serena Kozina 30,000 evrov za VZPI-ANPI sekcija Domjo.
Namesto cvetja na grob Vere Kral daruje Tiberio 30,00 evrov za VZPI-ANPI sekcija Domjo.
V	spomin na Vero Kral darujeta Nev-ja in Willy Vörus 30,00 evrov za VZPI-ANPI sekcija Domjo.
V	spomin na drago Vero darujeta Bruna in Marijan Spetič 30,00 evrov za VZPI-ANPI sekcija Domjo.
V	spomin na Radoslavo Premrl Pahor darujeta Nada in Uča Gasperšič 30,00 evrov za Sklad Oton Berce.
Ob zlati poroki darujeta Franc in Marija Čufar 20,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici.
V	spomin na dragega prijatelja in bivšega kolego Igorja Luxo daruje Vojko Petaros z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel.
^^ Zapustila nas je naša draga
Eleonora Remez vd. Stocca (Mira)
Žalostno vest sporočajo
sin Walter, Leander z družino in ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v četrtek, 16. julija ob 13. uri iz ulice Costalunga v proseško cerkev.
Prosek, 14. julija 2009
Kraško pogrebno podjetje Lipa
t
Prenehalo je biti srce naše drage mame, none, pranone in tašče
Ludmille Pangos vd. Doljak (Milka)
Žalostno vest sporočajo
hčerki Anica in Sonja z možem Zmagotom, vnuki Erika, Kristjana, Aljoša in Marjan z malo Evelyn ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v četrtek, 16. julija ob 12.55 iz ulice Costalunga v samatorsko cerkev.
Samatorca, Zgonik, 14. julija 2009
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Zadnji pozdrav predragi noni Mili
vnuki Erika in Kristjana, Aljoša in Marjan ter mala Evelyn
Za vedno boš ostala v naših srcih. Čau nona.
Ob izgubi drage mame Ludmille Pangos
izrekamo hčerki Sonji in družini najgloblje sožalje.
Družina Maar
^ Zapustila nas je naša draga
Neva Kalin vd. Furlan
Žalostno vest sporočajo
sin Walter z Donatello ter vnuka Marco in Aurora.
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 16. julija, ob 10. uri v ulici Costalunga.
Trst, 14. julija 2009
10
Torek, 14. julija 2009
KULTURA
/
MIRAMARSKI GRAD - Gledališča v gledališču
Glasbena matica predstavlja svoje talente
Nastopili so violinist Matej Santi ter pianistki Beatrice Zonta in Vesna Zuppin
Praznovanja ob stoletnici Glasbene matice je tržaška pokrajina podprla tudi s tem, da je nekatere koncerte vključila v dolg niz prireditev pod naslovom Gledališča v gledališču, k pobudi pa je pristopilo tudi lepo število sponzorjev, od posameznikov do pomembnejših podjetij in ustanov. Občinstvo je z visoko udeležbo razveselilo organizatorje in nastopajoče, verjetno pa je k uspehu pripomogla
LJUBLJANA
Skriti
■	• • v •
knjižni zakladi
Pri založbi Tuma bo v soza-ložništvu z Narodno in univerzitetno knjižnico oktobra izšla monografija Skriti knjižni zakladi - pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. V knjigi s številnimi fotografijami bodo prvič na enem mestu predstavljene vse slovenske samostanske knjižnice, cerkveni redovi v Evropi in rokopisi. Monografija Skriti knjižni zakladi, ki je plod dolgoletnih raziskav avtorja Stanislava Bahorja, bo prikazovala nastajanje in življenje samostanskih knjižnic in njihovih ustanoviteljev. Za samostanskimi zidovi so sprva s prepisovanjem rokopisov in kasneje z nakupi rasle knjižne zakladnice.
Veliko dragocenega gradiva so, kot so sporočili iz založbe Tu-ma, vzele vojne in naravne nesreče, marsikaj se je izgubilo med ukinjanjem in preseljevanjem samostanov, toda tudi to, kaj je ostalo, ni dostopno vsakomur in kadarkoli. Razlogov je več - veliko rokopisov je shranjenih na tujem ali pa so knjižnice pogosto v klavzuri.
V monografiji bodo «vrata odprta« in tako v besedi in sliki prikazani rokopisi in knjižne redkosti, ki jih je doslej imela v rokah le peščica raziskovalcev. Knjiga se bo ponašala s poljudnim slogom pisanja, hkrati pa bo natančno dokumentirana in znanstveno opremljena ter bo tako nudila vir za nadaljnje strokovne raziskave. (STA)
V prvem delu koncerta je ob spremljavi pianista Ariesa Cacesa nastopil violinist Matej Santi
KROMA
tudi privlačnost prizorišč, kajti Devinski in Miramarski grad sta čudovita bisera, ki nudita glasbi idealen okvir. Škoda, da je število sedežev strogo omejeno in mnogi poslušalci so morali razočarani zapustiti Mira-marski grad, kajti prestolna dvorana je bila že pred začetkom koncerta nabito polna. Koncert pa ni bil privlačen samo zaradi prelepega razgleda, ki ga grajska okna nudijo ob sončnem za-
tonu: nastopili so bivši učenci in profesorji Glasbene matice, ki izstopajo zaradi svoje predanosti glasbeni umetnosti, violinist Matej Santi ter pianistki Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Matej Santi je svoj študijski ciklus začel pod mentorstvom prof. Jagode Kjuder, ki ga je pripeljala do uspešne diplome na tržaškem kon-servatoriju Tartini, nato pa je svoje znanje nadgradil na glasbeni šoli v Celovcu, zdaj pa obiskuje prestižno glasbeno univerzo na Dunaju. Nenehno izobraževanje je glasbenika obogatilo s tehničnim znanjem, ki se je povzpelo na zavidljiv nivo, svoj program pa je violinist odprl s Sonato v c-molu op. 30 št. 2 Ludwiga van Beethovna, v kateri je dokazal suvereno obvladanje klasičnega sloga. Ob spremljavi odličnega filipinskega pianista Ariesa Cacesa je Matej začel mu-zicirati z resnobo, ki je vgrajena v par-tituro: vseskozi je bilo občutiti prevlado razuma nad čustvi, interpretacija je podčrtala inteligenco interpreta, ki se disciplinirano podreja formi; morda bi si lahko zaželeli nekaj več topline v Adagiu, a violinist se ni vdal skušnjavi, da bi si privoščil bolj lirično spevnost, razživel pa se je v Scherzu in Finalu. Pianist je svojega tovariša spremljal z veliko pozornostjo, miselni lok je potekal vzporedno in zvočno razmerje med glasbiloma je bilo naravnost idealno. Duo se je sprostil v Fantaziji Oliviera Messiaena: poteze loka so se osvobodile strogih omejitev in glasbilo je zapelo s skoraj romantično toplino, ki jo je pianist podprl s temperamentno igro. Duo je svoj program sklenil s skladbo, ki sicer ne sodi v repertoar violine in klavirja, je pa razkrila virtuozne sposobnosti violinista: l.stavek Koncerta v fis-mo-lu št. 1 op.14 Henryka Wieniawskega je že po tonaliteti sila zahteven, vse-
bina skladbe pa se po težavnosti kosa s Paganinijevimi skladbami; dvo-jemke, raztezi, vratolomni skoki , skratka, prisotni so vsi elementi tras-cendentne tehnike, ki jo Matej s pridom osvaja . Težave je violinist premostil zelo zanesljivo in požel navdušene aplavze občinstva.
Drugi del koncerta je oblikoval klavirski duo, ki je že večkrat dokazal svojo ubranost na številnih koncertih in tekmovanjih: Beatrice Zonta in Vesna Zuppin sta svojo skupno pot začeli v razredu prof.Aleksandra Rojca, se izpopolnjevali s priznanimi pedagogi in v skoraj dvajsetletnem nastopanju naštudirali dokaj bogat in raznolik repertoar. Za miramarski večer sta izbrali dva ruska skladatelja, najprej Šest skladb op.11 Sergeja Rahmanina. Če je bil klavir še za silo primeren za spremljavo violinista, je svoje omejitve pokazal v igri dveh pianistk, ki bi vsekakor potrebovali koncertno glasbilo, da bi lahko svojo igro obogatili z barvnim razkošjem in bolj subtilnim niansiranjem. Muziciranje je sicer nudilo lep užitek, kajti Beatrice in Vesna se odlično dopolnjujeta in znata svojo interpretacijo osmisliti s fraziranjem, ki poteka v logično začrtanem loku ter skoraj upraviči tudi najbolj retorične poteze ruskega skladatelja, ki je v poslednji skladbi svojega venčka razvlekel znamenito rusko temo do (ali morda celo preko) skrajnih možnosti. Svoje pisanje je znal mnogo lepše brzdati Nikolaj Rubinstein: Tarantella v g-molu natanko odgovarja naslovu, živahna in tehnično kar zahtevna, lep izziv pianistkama, ki sta briljantno sklenili svoj program, toda vztrajni aplavzi so ju priklicali h klavirju ter iztržili še ljubek Menuet iz Petite uite Claudea De-bussyja.
Katja Kralj
FOTOGRAFIJA - Zanimivi posnetki Žige Koritnika
Slovenec na Sardiniji
Pustni običaji na območju Barbagie so prava antropološka posebnost
Sardinija je jezikovno, etnološko in antropološko gledano zelo zanimiva dežela. Za strokovnjake so še posebno privlačni starodavni pustni običaji, med katerimi je zelo znano pustovanje v občini Gavoi v osrčju hribovite Barbagie. Vrhunec pusta je pustni četrtek (Jovia Lardajola, v domačem jeziku), ki za razliko od drugih pustovanj na Sardini temelji na glasbi.
Pust v Gavoiu in v sosednjih vaseh je nekaj edinstvenega, kot je po svoje edinstvena knjiga o pustnih običajih v Barbagii slovenskega fotografa Žige Koritnika. Velike iz-
kušnje, ki jih je nabral s fotografiranjem jazz glasbe in jazz glasbenikov v Sloveniji in širom po svetu, je Koritnik zelo dobro izkoristil v posnetkih, iz katerih je sestavljena knjiga "Un punto di luce - Sotto l'inf-lusso della febbre di Sardegna (Točka svetlobe - Pod vplivom vročice na Sardiniji), ki jo je izdala založba Archivio del Sud edizioni iz Alghera.
Koritnik, ki so ga v Gavoiu pravzaprav vzeli za svojega, je v Bar-bagii fotografiral kraje, kjer se pust dogaja, in seveda predvsem pusto-vanja. Ljudje si za pustni četrtek na-
šminkajo obraze v črno, pustne še-me pa spremljajo domačini z bobni in tamburicami. Najbolj znana je glasbena skupina Tamburinos dei Gavoi, ki jo vidimo na fotografiji.
Knjiga Žige Koritnika (publikacijo so financirale lokalne uprave, Dežela Sardinija in tudi fundacija Banco di Sardegna) ima dvojno vrednost. Antropološko, ker prikazuje dobro ohranjene starodavne pustne običaje, in umetniško, saj je Koritniku uspelo fotografirati in predstaviti pustarje, takšne kot v resnici so. Spontani in pristni, kot so bili njihovi dedi in očetje.
BLED
Na ogled
Dalijeve
grafike
Od 10. julija do 15. novembra je na Pristavi na Bledu, v galeriji Deva Puri, na ogled razstava grafičnih del Salvadorja Dalija (1904-1989). Na razstavi je prvič v Sloveniji na ogled preko 200 grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov: Biblie Sacre in Božanske komedije. V Dalijevem obsežnem opusu je grafika področje, ki je njegovo umetnost približala širšemu krogu ljubiteljev umetnosti. Njegov grafični opus šteje okoli 1700 grafičnih listov v različnih grafičnih tehnikah: jedkanici, gravuri, lesorezu, litografiji in mešani tehniki.
Biblia Sacra in Božanska komedija sta že kot literarni deli izjemno kompleksni in sta neizčrpen vir novih in novih razlag ter komentarjev. Svojevrsten komentar tema velikima deloma literarne zgodovine je v obliki ilustracij hotel dati tudi Dali. Deli je tako nadgradil.
Dalijeve ilustracije za Biblio Sacro sestavlja 105 litografij, narejenih po izvirnih gvaših. Biblio so izdali leta 1969 pri založbi Rizzoli v Milanu. Celotna naklada je 1677 izvodov, brez poizkusnih odtisov. Biblia velja za najobsežnejše objavljeno Dalijevo delo. Avtor ga je ustvarjal med letoma 1963 in 1969, naročnik je bil Dalijev prijatelj in pokrovitelj Giuseppe Albertto. Ilustracije temeljijo na široki raznolikosti podob, zasnovanih na krščanski ikonografiji, pa tudi na ikonografiji klasične mitologije. Uporabil je posebno tehniko - buletizem -njegov lasten izum.
Vsako ilustracijo spremljajo tekstovni izseki iz Stare in Nove Zaveze.
Dali se je več desetletij ukvarjal z Dantejevo Božansko komedijo. Ko ga je italijanska vlada leta 1950 ob 700. obletnici Dantejevega rojstva zaprosila, naj za posebno izdajo Božanske komedije priskrbi ilustracije, je izjavil, da to delo zrcali njegov lastni duhovni razvoj. Kasneje je kontroverzno priznal, da ga ni nikoli bral. Za ilustracije je med letoma 1950 in 1952 ustvaril 101 akvarel. Leta 1954 je italijanska državna tiskarna (Istituto Poligrafico dello Stato) objavil knjižico s sedmimi reprodukcijami akvarelov v polni velikosti v obliki litografij z vzorčnimi stranmi besedila. Naletela je na neod-obravanje, Komunistična partija je protestirala proti »potrati denarja«, nacionalisti so nasprotovali temu, da bi delo največjega italijanskega pesnika ilustriral Španec. Na koncu je vlada izdala le serijo spominskih znamk, znamke bodo tudi na ogled na razstavi.
Po posredovanju založnika Josepha Foreta je leta 1959 projekt prevzela in financirala francoska založba Editions dArt Les Heures Claires. Delo sta izvajala dva visoko usposobljena graverja za posebne vrste lesoreza - ksilografijo. Podoba pri tem postopku ni vrezana v ploščo, pač pa so iz plošče izrezani tisti deli, ki jih na grafiki ni. Delo je pod umetnikovim nadzorom potekalo od leta 1959 do leta 1963 in nastalo je 3500 plošč za sto odtisov (približno 35 barv za eno grafiko). Delo je izšlo v Parizu v šestih knjigah: najprej Raj potem pa še Vice in Pekel, za katerega je bilo največ zanimanja. Izdanih je bilo 4798 knjig, skupaj s serijami grafik brez teksta je v Franciji izšlo 5346 natisnjenih serij Dalijevih ilustracij. Luksuznim 33 knjigam so dodali nekaj izvirnih akvarelov, zato jih je danes praktično nemogoče izslediti. Na razstavi so na ogled grafični listi iz francoske izdaje. (STA)
/
DNEVNE NOVICE
Sreda, 15. julija 2009
1 1
FINANČNI TRG - Letno poročilo predsednika borzne komisije Consob Cardie
Trgi potrebujejo nova pravila in več preglednosti
Majhnim podjetjem primanjkuje kisika - Pet velikih bank na zatožni klopi
MILAN - Majhna in srednjevelika podjetja (MSP) so v težavah in tvegajo finančno omotico. Alarm je včeraj sprožil predsednik borzne komisije Consob Lamberto Cardia, ki je poudaril, da pomanjkanje kisika za MSP negativno učinkuje na proces industrijskega prestrukturiranja, ki je začel dajati rezultate. »Brez transparentnosti in korektnosti ni zaupanja, brez zaupanja pa ni stabilnosti,« je opozoril Cardia v svojem letnem poročilu in oznanil, da so bila junija sprožena preverjanja na račun petih velikih bank o korektnosti njihovega odnosa do strank. Predsednik komisije, ki nadzoruje borzo, je v svojem poročilu med drugim ocenil, da je borzna kotacija nogometnih družb »napaka«, ki bi jo bilo treba popraviti.
Cardia, ki je včeraj prebral svoje zadnje letno poročilo, saj mu čez 11 mesecev poteče mandat, je govoril pred izbranim poslušalstvom, med katerim so bili predsednik republike Giorgio Napolitano, minister za gospodarstvo in finance Giulio Tremonti, guverner Banke Italije Mario Draghi in vodilni predstavniki bank in največjih kotiranih družb. Ko je govoril o finančni in gospodarski krizi, je poudaril, da so perspektive še naprej »močno negotove«, pri čemer so v najslabšem položaju ravno šibkejši subjekti, ki so izpostavljeni večjim tveganjem, medtem ko se lahko velika podjetja oskrbijo s kapitalom na trgu po dostopnih cenah.
Cardia je govoril tudi o potrebi po reformi nadzorovanja finančnih institucij oziroma po odpravi ločenih nadzornih organov - kot sta Isvap za zavarovalnice in Covip za pokojninske sklade - in prenosu njihovih pristojnosti na Banko Italije in na Consob. To je nenazadnje tudi zahteva EU, za katero mora biti interes varčevalca v središču sistema investicijskih storitev. »Pri velikih bankah smo ugotovili splošno počasnost pri prehodu na tako podjetniško logiko, ki bo storitve za uporabnika resnično postavila v ospredje podjetniških strategij.« Korektnost mora prevevati vse veje finančnega trga, je vztrajal Cardia, ki je izrazil pričakovanje, da se bodo okrepile tudi evropske institucije in se tako izognile učinkom kompromisov in parcialnih interesov.
Bruselj je prav te dni poskrbel za nove restrikcije pri nagrajevanju mened-žerjev in pri tveganih naložbah v bančnem sektorju. Za naložbe v kompleksne finančne produkte bo potrebno več kapitala, medtem ko je Bruselj za jamčenje večje transparentnosti pri finančnem tveganju bank pripravil strožje predpise.
Predsednik borzne komisije Consob Lamberto Cardia med branjem letnega poročila
ANSA
POLITIKA - Presenetljiva napoved
Beppe Grillo hoče na primarne volitve DS
RIM - Komik Beppe Grillo je v nedeljo presenetil italijansko politično javnost z napovedjo, da bo kandidiral na primarnih volitvah za sekretarja Demokratske stranke. »Odločiti se moram le, v katero sekcijo naj se vpišem, kajti za podpise nimam problemov, lahko jih prinesem deset tisoč,« je Grillo povedal v intervjuju za turinski dnevnik La Stampa, v katerem je Demokratsko stranko označil za »bad PD«, tako kot so »bad družbe«, kot je Alitalia. »Mi želimo to spremeniti, ustvariti novo Demokratsko stranko, začenši pri vrhovih,« je dodal. Včeraj pa je na odzive iz stranke, kjer so veljaki takoj zatrdili, da ne more kandidirati, ker ni član stranke, odgovoril, da se je že vpisal.
O razlogih za svojo kandidaturo je komik in oster kritik italijanske politike dejal, da se je zanjo odločil v soboto, da bi »osmislil deset let svojega dela, da bi se spet začelo govoriti o politiki in da bi se pomagalo mladim«.
Njegov program bo predvideval zavrnitev jedrske energije na račun obnovljivih virov, vodo kot javno dobro, socialno varnost, okolju prijazno mobilnost, brezplačen dostop do spleta, prepoved zažigalnic za odpadke, največ dva mandata za parlamentarce in (kazensko) »čist parlament«. Vse to ob spoštovanju ustave. Prvi javni politični shod bo imel Grillo 25. julija v Milanu, kjer se bodo zbrali izvoljeni na civilnih listah.
Najvidnejši predstavniki Demokratske stranke so po prvem šoku včeraj soglasno zavrnili avtokandidaturo genovskega komika. Edina izjema je senator Ignazio Marino, ki je tudi sam kandidat in ki ima izrazito demokratično vizijo strankarskega življenja. Me-landrijeva in Violante sta prepričana, da nekdo, ki je »od vsega začetka pljuval strup na stranko«, ne more kandidirati za njeno vodstvo. Tega mnenja pa odločno ni Antonio Di Pietro, ki je sicer v velikem sozvočju s komikom.
Pecoraro Scanio preiskovan za korupcijo
CROTONE - Minister za okolje v Prodijevi vladi Alfonso Pecoraro Scanio je v družbi 16 politikov obeh političnih opcij, ministrskih funkcionarjev in podjetnikov preiskovan zaradi korupcije v kalabrijski energetiki. Državno pravd-ništvo v Crotoneju domneva, da so omenjene osebe na različne načine sodelovale v »finančnem sistemu, katerega cilj je bil nadzorovati in filtrirati dostop do javnih financiranj in pridobivanje avtorizacij na ka-brijskem energetskem področju«. Obtožbe gredo od združevanja v zločinske namene, izsiljevanja, ponarejanja, guljufanja in reciklaže do kršenja zakona o skrivnih združbah. Podkupnine naj bi bile položene na račune raznih podjetij v tujini.
Viareggio: žrtev že 26
VIAREGGIO - Včeraj je v bolnišnici umrl 32-letni avtobusni voznik Federico Battistini, ki je bil hudo poškodovan v eksploziji plina. Z njim se je število žrtev tragedije v Viareggiu povzpelo na 26.
ENERGIJA - Včeraj slovesni podpis sporazuma o projektu Nabucco
Narejen prvi korak za gradnjo
osem milijard evrov vrednega plinovoda
ANKARA - Predsedniki vlad Romunije, Bolgarije, Madžarske, Avstrije in Turčije so včeraj v turškem glavnem mestu podpisali sporazum o gradnji plinovoda Na-bucco. Ta naj bi evropskim državam zagotovil neodvisnost od ruske oskrbe s plinom, čeprav trenutno še ni znano, katera država bo zagotovila potrebne zaloge plina. Kot je na slovesnosti ob podpisu sporazuma poudaril turški premier Recep Tayyip Erdogan, bodo pravni okviri za dejanski začetek gradnje plinovoda dokončani šele, ko bo konzorcij Nabucco z vsemi petimi sodelujočimi državami podpisal ločene sporazume, to pa naj bi se po njegovih besedah zgodilo v roku šestih mesecev.
Po plinovodu Nabucco naj bi Evropa prejemala plin iz kaspijske regije, kot primarnega dobavitelja pa se najpogosteje omenja Azerbajdžan, medtem ko naj bi bili na daljši rok v igri tudi Turkmenistan, Irak, Sirija in Egipt. Azerbajdžanski minister za industrijo in energetiko Na-tik Alijev je ob podpisu sporazuma potrdil, da je njegova država zainteresirana za sodelovanje pri projektu, pripravljenost za sodelovanje pa sta izrazila tudi Irak in Egipt.
»Več korakov bomo storili k uresničitvi tega projekta, bolj se bo povečalo tudi zanimanje med potencialnimi dobavitelji plina,« je na slovesnosti ob podpisu sporazuma poudaril Erdogan. Dogodka se je poleg turškega premiera, avstrijskega kanclerja Wernerja Faymana,
Podpisniki sporazuma včeraj v Ankari
ANSA
bolgarskega, in madžarskega premiera Sergeja Staniše-va, Emila Boca in Gordona Bajnaija udeležil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ta je ob podpisu izrazil prepričanje, da bo realizacija plinovoda zagotovila energetsko varnost tako za Turčijo kot za jugovzhodno in srednjo Evropo. »Prav zaradi teh dejstev lahko rečemo, da je Nabucco resnično evropski projekt,« je dejal Barroso. EU je za gradnjo plinovoda obljubila vlo-
EVRO
1,397S $ +0,53
		
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. julija 2009		
valute	evro (povprečni tečaj) 13.7. 10.7.	
ameriški dolar japonski jen	1,3975 129,03	1,3901 128,21
kitajski juan ruski rubel	9,5487 45,8900	9,4983 45,4005
indijska rupija danska krona hntancrU'! ti int	68,6030 68,6030 7,4451 0,86780	67,8230 7,4469 0,8580
Lil 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^	VfOU/ Ov 11,0518 9,0700	11,0022 9,0840
1 1UI VCjISa IS.I Ul IG češka krona	26,028 15133	26,030 15140
jVILCIIjM 11 al lis. estonska krona maH^arcki trtrint'	15,6466 277,96	15,6466 277,50
1 1 IOULG 1 JISI IUIII1L poljski zlot	4,4020 1 6239	4,3740 1 6212
isai lausisi uuicii avstralski dolar nalnafcki Ia\/	1,8010 1 9558	1,7940 1 9558
UUIUai jisi ICV romunski lev II1Y\\/CKi ifac	4,2238 3,4528	4,2160 3,4528
IILUVJM IILaj latvijski lats nra7lMCKI taal	0,7000 2,7850	0,6993 2,8084
ul a ¿.lilo ivi icai islandska krona ti iriks lira	290,00 2 1701	290,00 2 1636
LUljISa IIIa hrvaška kuna	7,3310	7,3315
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 13. julija 2009		
1 mesec	3 meseci 6 mesecev 12 mesecev	
LIBOR (USD) 0,28813 LIBOR (EUR) 0,57875 LIBOR (CHF) 0,18 EURIBOR (EUR) 0,625	0,50938 1,967 0,96938 0,965 0,38 0,5016 1,996 1,229	1,46125 1,42563 0,8016 1,426
ZLATO
(999,99 %%) za kg
21.098,83 € +149,15
TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE
13. julija 2009
vrednostni papir	zaključni tečaj v € spr. v %	
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,57 IMTUDEI iDnDA ^ ¿.a		-2,35 -0,90
KRKA LUKA KOPER	64,93 23,03	-0,63 -1,50
MERCATOR PETROL TELEKOM SLOVENIJE	155,04 300,00 153,18	+0,71 +1,76 +0,63
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,00 AERODROM LJUBLJANA 29,24 DELO PRODAJA -ETOL -		-5,29 -2,17
ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 9,50 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,50 MLINOTEST -		-0,11 -1,32
KOMPAS MTS - - MIKA - -		
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA	36,80 14,00 460,50	-0,54 +0,07
SAVA TERME ČATEŽ	239,38	-0,23
IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	18,77	-
MILANSKI BORZNI TRG 13. julija 2009		ftse mib: +2,13
delnica	zaključni tečaj v € spr. v %	
A2A ALLEANZA ATLANTIA	1,16 4,61 13,99	+1,75 +2,33 +0,65
BANCO POPOLARE BCA MPS	4,82 1,08	+0,78 +1,22
BCA POP MILANO Edison	3,83 0,95	+2,33 +0,58
HLJUKJl \ ENEL ENI	3,31 1608	+1,92 +1 32
FIAT FINMECCANICA	6,82 9,65	+2,94 +1,47
GENERALI IFIL	14,02	+2,26
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA	2,19 13,48	+1,04 +0,67
LUXOTTICA MEDIASET	14,47 3,85	+14,47 +0,72
MEDIOBANCA PARMALAT	8,30 1,69	+2,72 +1,31
PIRELLI e C PRYSMIAN	0,23 10,52	+1,88 +4,89
SAIPEM SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA	16,31 3,14 5,17 0,95	+3,23 +1,29 +3,71 +2,02
TENARIS TERNA	9,13 2,38	+3,34 +1 71
TISCALI UBI BANCA	0,24 8,83	-2,66 +3,27
UNICREDIT	1,70	+3,90
žek 250 milijonov evrov.
Z uresničitvijo tega projekta bi si Evropa zagotovila alternativni vir zemeljskega plina. Trenutno namreč velika večina plina v Evropo prihaja iz Rusije, z izgradnjo Nabucca pa bi stara celina pri dobavi plina postala neodvisna od Moskve. Projekt naj bi zaživel leta 2014, po prvih ocenah pa bo stal 7,9 milijarde evrov.
Po približno 3300 kilometrov dolgem plinovodu, ki bo potekal od Turčije do Baumgartna v Avstriji, naj bi EU in Turčija pridobivali do 31 milijard kubičnih metrov plina na leto iz kaspijske regije in Bližnjega vzhoda mimo Rusije. Eno ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih je bilo, kako določiti pogoje za prehod plina skozi Turčijo. Ankara je zahtevala pravico do 15 odstotkov pli-novodovih zmogljivosti in tudi posebne ugodnosti, kar bi bilo v nasprotju s pravili konkurence na notranjem trgu v EU. Podrobnosti kompromisa po napornih pogajanjih še niso znane.
Nabucco bi lahko po navedbah Evropske komisije, ki je v pogajanjih pomagala iskati kompromis, pokril od pet do deset odstotkov povpraševanja po plinu v EU in državam, ki so zdaj 100-odstotno odvisne od enega samega zunanjega plinovoda, zagotovil takojšnjo okrepitev varnosti oskrbe. V komisiji tudi poudarjajo, da še noben plinovod, ki vključuje EU, ne temelji na tako celostnem sporazumu.
SOD NAFTE
(159 litrov)
S9,76 $ +0,12
IZBRANI BORZNI INDEKSI
13. julija 2009
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana	3.991,17 974,07	-0,22 +0,12
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb	1.763,91	-0,74
FIRS, Banjaluka - -		
SRX, Beograd	244,82	-1,45
NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	14.137,69 2.393,38	-0,91 +0,11
DRUGI TRGI Dow Jones, New York	8.318,00 1.444,89	+2,10
S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz	899,76 921,39 4.695,68 4.192,67 3.052,08 1.999,00	+2,35 -0,56 +2,61 +1,59 +2,31
PX, Praga	907,7 2.335,45	+2,14 +2,37
Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	9.050,33 2.266,64 17.254,63 3.080,55 13.400,32	-2,55 -1,79 -2,56 -1,07 -0,77
1 2 Torek, 14. julija 2009
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Korak v postopku za ureditev pritlične hale poslopja v ulici Brolo
Občina določila načrtovalca za ureditev šole Oton Župančič
Izdelavo načrta poverili navezi arhitekta Franca DOrlanda Iz Vidma
Postopek za ureditev pritlične hale slovenske osnovne šole Oton Župančič v ulici Brolo se je premaknil z mrtve točke. Tehnični uradi občine Gorica so dokončno zaupali pripravo preliminarnega, dokončnega in izvršnega načrta navezi podjetij, ki jo vodi arhitekt Franco D'Orlando iz Vidma. Do dodelitve je prišlo 7. julija: naveza je na izklicni ceni 84.133 evrov naredila 40-odstotni popust, ob koncu meseca pa bi morala začeti z načrtovanjem.
»Podjetje ima od podpisa pogodbe, do katerega bi lahko prišlo še pred koncem tekočega meseca, na razpolago 140 dni, da izdela preliminarni, dokončni in izvršni načrt. Za preliminarni ima na voljo 20 dni, za dokončni 40, za izvršni pa dodatnih 80,« je povedal arhitekt goriške občine Massimiliano Vittori in dodal: »Ko bo preliminarni načrt na-red, ga bomo predstavili didaktičnemu ravnateljstvu. Tako bo vodstvo šole imelo možnost oceniti, ali načrt odgovarja potrebam.«
V pritlični hali slovenske osnovne šole v ulici Brolo, ki ni bila dokončana in je neizkoriščena že trideset let, naj bi uredili tri večje učilnice, ki bodo lahko služile tudi kot laboratoriji. Ob tem naj bi v pritlični hali imeli tudi manjši prostor za pečico, kjer pečejo glinasta ročna dela učencev, ter nova stranišča. Za dograditev šole Oton Župančič, ki je v letošnjem šolskem letu štela 103 učence, in njeno prilagoditev varnostnim predpisom, bo občina Gorica najela posojilo. Obresti bo plačala dežela FJK, obroke pa goriška pokrajina. Le-ta je namreč tudi po zaslugi slovenskih odbornikov Mare Černic in Marka Marinčiča namenila goriški občini del denarja, ki ga bo prejela od Furlanije-Julijske krajine in ki ga bo v celoti vložila v urejanje šolskih poslopij. Načrtovanju nove ureditve pritlične hale šole v ulici Brolo, koordiniranju del, gradbenemu posegu in dokumentaciji bo skupno namenjenih čez 300.000 evrov. O začetku del in nadaljnjem poteku posega se bo morala občina tudi pogovoriti s slovenskim didaktičnim ravnateljstvom, saj bo treba najti rešitev, ki bo v čim manjši meri vplivala na potek pouka.
Preliminarni načrt za ureditev šole bi pravzaprav lahko že bil izdelan, žal pa se je v prejšnjih mesecih v postopku zapletlo. Tehnični uradi so marca »s pridržkom« dodelili načrtovanje začasni navezi podjetij arhitekta Ezia Segattija, po temeljitem preverjanju izpolnjevanja kriterijev pa so sklenili, da izdelavo načrta poverijo navezi arhitekta Franca D'Orlanda. (Ale)
TRŽIČ - V noči med soboto in nedeljo zgorel bar Moonlight
Iščejo požigalca
Priča videla moškega, ki je brcal v vrata lokala - Lastnik bara, ki je bil naprodaj, ni prejel groženj
Med požarom so počile šipe vrat in okna tržiškega bara
BONAVENTURA
Sile javnega reda še vedno iščejo odgovornega za požar, ki je v noči med soboto in nedeljo uničil bar Moonlight v Tržiču. Lokal, ki ni deloval že dve leti in ki ga je lastnik skušal prodati, se nahaja v stanovanjskem kompleksu Borgo Rosta. Če ni veliko dvomov o tem, da je bil ogenj podtaknjen, policija še ni ugotovila, kaj je požar povzročilo. Po pričevanjih nekaterih stanovalcev, ki živijo nad barom, je bilo okrog treh zjutraj slišati pokanje, ki so ga lahko povzročile za-žigalne steklenice, hipotezo pa morajo še preveriti. Vodja letečega oddelka goriške kvesture Massimiliano Orto-
lan je napovedal, da bodo imenovali tehnika, ki bo okoliščine preučil. Požar so lahko povzročili z molotovka-mi, ampak tudi z navadnim alkoholom, saj je bila oprema lokala lesena in torej zlahka vnetljiva.
Preiskovalci tudi preverjajo identiteto moškega, ki je po besedah priče, ki je nato poklicala sile javnega reda, brcal najprej v vrata lokala, nato pa se je znesel še nad bližnjo trgovino z računalniki. Moški, ki naj bi bil plešast in močne postave, je nato tudi po navedbah drugih prič zbežal s kolesom. Policija vabi k previdnosti, saj ni rečeno, da je bil moški od-
govoren tudi za požar. Preiskovalci iščejo tudi nagib za požar, zaradi katerega so v noči med soboto in nedeljo iz previdnosti evakuirali stanovanjski blok. Policija je že zaslišala lastnika lokala Sergia Nalona, ki pa je povedal, da ni prejel nikakršne grožnje ter da ni vzroka, da bi se nekdo nad njim maščeval. Povedati gre, da je bil lokal zaprt že dve leti ter da ga je Nalon nameraval prodati. nekateri stanovalci so povedali, da se je pred nekaj dnevi v bližini bara mudila skupina mladih, ki je s seboj prinesla kup kartonskih škatel. Na vprašanje, kaj so s škatlami nameravali, so zbežali.
NOVA GORICA - HIT
V petek o novih članih uprave
Vodenje Hita bo s 1. avgustom prevzel Drago Podobnik, a zaenkrat še ni znano, kdo bodo njegovi sodelavci v upravi novogoriške igralniške družbe. Nove člane uprave bo namreč na petkovi seji imenoval nadzorni svet Hita, in sicer na Podobnikov predlog. Nadzorniki bodo na seji tudi izvolili novega predsednika nadzornega sveta in njegovega namestnika. Na dnevnem redu seje je tudi imenovanje novih članov uprave Hita, je potrdil predstavnik lokalnih skupnosti med nadzorniki Andrej Miška, ki trenutno vodi Hitov nadzorni svet. »Kakih zapletov ne pričakujem.
Dogovorjeno je, da ima Podobnik pravico sam izbrati svoje sodelavce. Nadzorni svet se bo tega držal,« je zatrdil in nadaljeval: »Imena kandidatov nam je Podobnik že predstavil v postopku izbire novega predsednika uprave«. Tudi Podobnik pri imenovanju preostalih dveh članov uprave, medtem ko je tretji član delavski direktor, ne pričakuje težav. »Nadzorni svet imena že ima. Skušal bom zadevo čim bolj strokovno argumentirati v prid Hita.
Nadzornike bom informiral še o dejstvih v zvezi z medijskim linčem,« je povedal Podobnik. V zadnjem času je bilo veliko dezinformacij o njem v medijih, ki pa so se izkazale za neresnične, je dodal. Sicer se bo nadzorni svet Hita v petek sestal prvič, odkar je bil med nadzornike kot predstavnik Kapitalske družbe imenovan Matej Golob Matzele. Med sejo bodo obravnavali tudi letošnje Hi-tovo poslovanje v prvih petih oz. šestih mesecih.
Medtem so včeraj iz novogoriških Socialnih demokratov sporočili, da so obtožbe na njihov račun, češ da so vplivali na izbiro novega predsednika uprave Hita, »neargumen-tirane in neresnične«. Špekulacije glede nepravilnosti pri imenovanju prvega moža Hita mečejo slabo luč predvsem na podjetje samo, so poudarili. V medijskem poročanju o izbiri predsednika uprave Hita je bilo nekaj nekorektnih očitkov o velikem vplivu lokalnih SD v postopku, še opozarjajo v najmočnejši stranki na Goriškem. Kot je znano, Hitove nadzornike kot predstavnik lokalnih skupnosti vodi ravno Miška, ki je član SD.
»Resda smo že pred začetkom izbire povedali, da želimo na čelu Hita kompetentne-ga človeka iz širšega področja Goriške z jasno vizijo sanacije in razvoja družbe, ki v preteklosti ni prispeval k trenutni krizi, a nadzorniki so se gotovo odločili na podlagi strokovnih kriterijev,« pravijo novogoriški Socialni demokrati. (sta)
TRŽIČ - Prometna nesreča na državni cesti št. 14
Motorist v bolnišnici
Ob motorju vpleteni trije avtomobili - Moški si je poškodoval nogi, ni pa v smrtni nevarnosti
Izsiljena prednost naj bi bila vzrok prometne nesreče, ki je včeraj zjutraj paralizira-la promet na državni cesti št. 14 med občinama Tržič in Ronke. V nesrečo, ki se je zgodila v bližini nadvoza nad železnico na trži-ški strani, so bili vpleteni motociklist in trije avtomobili, poškodoval pa se je le motociklist. Moški se zaradi poškodb na nogah zdravi v tržiški bolnišnici, hujšega pa naj ne bi tvegal. Nesreča se je zgodila okrog 8. ure na križišču med ulicami XXIV Maggio, I Maggio in Volontari della Liberta. Avtomobil Fiat uno, v katerem je sedel mladenič iz Štarancana, je pripeljal iz ulice XXIV Maggio in je nameraval zaviti levo v smeri nadvoza. Ustavil je na štopu, pogledal desno in levo ter ponovno startal. V tistem trenutku je iz Ronk privozil motor Guzzi 1100: motorist ni imel časa, da bi se izognil avtu Fiat uno. Trčenje je bilo silovito, motor pa je nato zadel še avtomobil znamke Audi in avtomobil znamke Fiat 600. Na kraju je posredovala rešilna služba 118, ki je motociklista odpeljala v bolnišnico San Polo. Gasilci so očistili cesto, mestni redarji pa so urejali promet. Dinamiko nesreče preučujejo tržiški karabinjerji.
Prizorišče nesreče
BONAVENTURA
NOVA GORICA - Mipova proizvodnja
Ime najemnika do konca tedna
»Ime najemnika oz. najemnikov Mipove proizvodnje in mesnic bo predvidoma znano v četrtek ali petek,« pravi stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič. Za obrata v Kromberku in Tolminu se zanima pet, za maloprodajne obrate pa šest ponudnikov. Še ta mesec bo sodišču podal predlog za prodajo premoženja Mipa v stečaju, dodaja Bendejčič in pojasnjuje, da je za šestmesečni najem Mipovih proizvodnih in prodajnih zmogljivosti, ki ga dovoljuje zakonodaja, skupaj prejel devet ponudb. Med njimi sta tudi ponudbi Pivke Pe-rutninarstva - ta ima mesnice že v začasnem najemu - in družbe Mig, ki jo je ustanovila skupina 20 nekdanjih Mipovih zaposlenih in drugih posameznikov.
»Z zainteresiranimi ponudniki smo že opravili razgovore, a nekatere stvari je treba še razčistiti. Dogovorili smo se, da odgovorijo na naše zahteve in se ponovno srečamo v to-
rek ali sredo,« pojasnjuje Benedejčič. Po njegovih besedah bi odločitev o tem, komu bo Mipovo proizvodnjo in mesnice zaupal v najem, sprejel do konca tedna in jo poslal v potrditev sodišču.
»Mudi se nam, da bi najemnik s proizvodnjo lahko začel že 1. avgusta. S tem bi si zmanjšali stroške, saj obrate vzdržujemo v stanju pripravljenosti,« razlaga Benedejčič. Pogodbo bodo zaenkrat podpisali za pol leta, novo pa po preteku tega obdobja, če za Mipovo premoženje stečajni upravitelj do takrat ne najde kupca. Še pred kocem julija bo namreč na sodišče v potrditev poslal ponudbo za prodajo Mipovih proizvodnih obratov in maloprodajne mreže, nato sledi objava ponudbe in dvomesečni rok za prodajo. V prvem poskusu bo verjetno le malo interesentov, v naslednjih pa morda že več, razmišlja Benedej-čič. O vrednosti Mipovega premoženja ni želi govoriti. (sta)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 15. julija 2009 1 3

GORICA - Sklepni večer zborovskega tekmovanja Seghizzi
Trofeja narodov nemškemu zboru
Nagrajeni tudi pevci iz Portorika, Južne Afrike in Nizozemske
ga so edini resnično prepričali v najbolj zahtevni kategoriji z zgodovinskim programom, a so se obenem uvrstili na prvo mesto v večji konkurenci druge D kategorije (sodobne skladbe) kot tudi pri izvajanju romantične literature druge C kategorije. Med zbori, ki so nastopili v monografskih kategorijah (porazdeljene po obdobjih), se je s popolnim zvočnim ravnovesjem, vzornim obvladanjem sloga, sporočilnim in prefi-njenim izrazom izkazal univerzitetni zbor iz Portorika, ki je prejel prvo nagrado v kategoriji z renesančnim programom kot tudi priznanje žirije za la-tinsko-ameriško toplino svojega nastopa v sobotni, posebno pestri in bogati reviji priredb ljudskih in črnskih duhovnih skladb. V tej kategoriji je lahko glasovala tudi publika, ki je podelila svoje priznanje energiji mladih Južnoafri-čanov in živobarvnim glasbenim vtisom, ki so jih pričarali s spevi svoje narodne tradicije. Člani žirije kot tudi publika niso imeli dvomov v kategoriji s priredbami zabavne in jazz glasbe, kjer je vso konkurenco odločno prekosil nizozemski close harmony zbor Dekoor z dodatno prikupnostjo natančno zre-žiranih nastopov v skoraj televizijskem slogu. Z izvedbo baročnega sporeda je prvo nagrado v drugi B kategoriji prejel nizozemski zbor Cantatrix, katerega zborovodja Geert Jan van Beijeren je dobitnik posebne nagrade, ki jo USCI vsako leto podeljuje za najboljše vodenje.
Najboljši zbori prve in druge kategorije so v nedeljo, ponovno tekmovali za Seghizzijevo, drugo Trofejo narodov v reviji samih biserov letošnje izvedbe, med katerimi je še enkrat najbolj blestel nemški zbor Consono. Po slovesnosti podeljevanja plaket in diplom se je nedeljski praznični večer v gledališču Verdi nadaljeval po tradiciji z gala koncertom nagrajenih zborov v sproščenem vzdušju zaključka, s pevci v nabito polni dvorani, ki so kot vsako leto glasno navijali za svoje kolege na odru. Prisrčnega praznika petja so se udeležile tudi nekatere avtoritete in osebnosti deželne zborovske in glasbene stvarnosti, med katerimi sta bila goriški župan Ettore Romoli in skladateljica Cecilia Seghizzi, ki je podarila eno od svojih slik dobitniku nagrade v okviru kompeticije za nove zborovske skladbe, kjer je zmagala »Succurre miseris« Francoza Alexandreja Beneteaua v izvedbi nizozemskega zbora Cantatrix.
Rossana Paliaga
Zbor iz Južne Afrike med nedeljskim zaključnim večerom
BUMBACA
Zborovsko petje ima veliko obrazov, in to ravno v deželi, kjer je zbo-rovstvo v primerjavi z državnim povprečjem posebno razširjena in priljubljena dejavnost se večkrat zadovoljimo le s tistim, najbolj skromnim in ne-re-prezentančnim, vsakdanjim obrazom umetniške govorice, ki vsako leto pokaže del svojega izrednega potenciala na odru mednarodnega tekmovanja Segh-izzi v Gorici. Poslušanje odprtih selekcij vseh kategorij je ponudilo tudi letos ljubiteljem zborovskega petja veliko spodbud in iztočnic za razmišljanje. Tudi deželno zborovstvo je imelo tokrat svoj častni trenutek z zlatim priznanjem goriškemu mešanemu zboru Lojze Bra-tuž v kategoriji zborov s prostim programom, ki je uvedla v tekmovanje zborov A-sekcije, kjer ni bilo udeležencev
iz Slovenije in Italije.
Povprečna kvaliteta je ohranila visoke standarde tega tekmovanja in raznolikost izvora nastopajočih zborov je ravno tako potrdila njegovo voljo po prikazovanju čim bolj pestre in tudi za nestrokovno publiko zanimive izložbe svetovnega zborovstva. Po treh dneh intenzivnega dela je strokovna žirija razglasila v nedeljo nagrajence vseh kategorij.
Vsako leto se en zbor bolj izrazito odlikuje z najboljšimi rezultati v več glavnih kategorijah; letos so izstopali pevci nemškega zbora Consono, ki so po najbolj objektivnih merilih ocenjevanja bili najbolj solidni in vseskozi zanesljivi, so imeli odlično kontrolo nad skupinskim zvokom in so obvladali značilnosti različnih stilov. Prav zaradi te-
NOVA GORICA - Trgovci znižali cene
Začetek razprodaj brez gneče
Začetek razprodaj v eni izmed novogoriških trgovin
FOTO T.B.
Dobrih deset dni za trgovci v Italiji so včeraj poletne sezonske razprodaje tekstila in obutve začeli slovenski trgovci. Časi čakanj v dolgih vrstah in skorajda prerivanj pred vrati ob odprtju trgovin na prvi dan razprodaj so vsaj že kako leto mimo. Večina trgovcev se je letos odločila za klasične dve- do tritedenske razprodaje, ponekod pa tudi za najdaljši možni rok, to je do 60 dni. Najpo-gumnejši so se odločili za tudi do 70 odstotkov nižje razprodajne cene.
Trend razprodaj, tako kot po svetu, upada tudi v Sloveniji, razloge pa trgovci, tudi v novogoriških prodajalnah, vidijo v krizi, ko vsak še kako pogleda na vsak evro, in tudi v dejstvu, da je tudi letos večina trgovcev cene izdelkov znižala že pred uradnim začetkom razprodaj, tako da so popuste in ugodno nakupovanje ponudili že veliko prej. V dveh novogoriških trgovinah s športno opremo, kjer smo preverili »razpro-dajni utrip«, so se odločili za polovično znižanje cen.
V Intersportu v Mercator cen-
tru v Kromberku so se odločili za do 50 odstotkov nižje cene izbranih poletnih oblačil in obutve. V času razprodaj lahko pri njih po ugodnejši ceni kupite tudi izbrane izdelke športne opreme, od koles, rolerjev, rolk, skirojev, ščitnikov in čelad do nahrbtnikov, opreme za kampiranje in vsega, kar potrebujete za »morsko veselje« (plavutke, maske, dihalke). Že pred sezonsko razprodajo so redne cene oblačil in obutve znižali za 30 odstotkov, pričakujejo pa podoben obisk kot v preteklih letih.
Tudi v Hervisu v novogoriški Qlandiji so športno opremo, obutev in oblačila znižali za pol cene, sicer pa so že pred dnevi poskrbeli za t.i. predrazprodajne aktivnosti. »Po izkušnjah zadnjih dveh let, ko smo tudi izvajali predrazprodajne aktivnosti, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da na razprodajah tudi letos ne bo dosti manj obiska,« sporočajo iz Hervisa. Tako kot mnogi drugi trgovci pričakujejo več kupcev v prvih dneh razprodaj, predvsem v popoldanskem času. (tb)
GORICA - Občinski svet
Tržnica ovira stanovalce
Koršičeva opozorila na problem ulice Bernardis
Tržnica, ki jo vsak petek prirejajo v ulici Catterini v Severni mestni četrti, je prava ovira za stanovalce ulice Bernardis. Na ta problem opozarja svetnica SSk Marilka Koršič, ki je ob priložnosti včerajšnje seje občinskega sveta naslovila svetniško vprašanje na podžupana Fabia Gentileja.
»V prejšnjih dneh sem prejela pismo občana, ki stanuje v ulici Bernardis. Opisal mi je težave, s katerimi se morajo spoprijemati prebivalci tistih hiš ob petkih, ko je ulica Catterini zaradi tržnice zaprta prometu do 14.30. Mestni redarji skrbijo, da se ta zapora izvaja in je dostop do hiš v ulici Bernardis prepovedan, pri tem pa ne upoštevajo, da bi moral imeti vsak občan pravico dostopa do svojega stanovanja, in seveda tudi odhoda iz njega. Nekaterim stanovalcem je bila celo naložena globa, ko so se po 8. uri odpravili z avtom na delo. Na pritožbe in na ponujene alternativne rešitve so stanovalci dobili absurden odgovor, da je tam semenj vedno bil,« pravi Koršičeva. Po njenih navedbah je tržnica pred kakim mesecem ovirala tudi poseg gasilcev. »V bližini hiš je izbruhnil požar, zaradi tržnice pa so gasilci prišli na kraj šele po 45 minutah. Zapisnike o dogodku hranijo gasilci in policija. Stanovalci se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če bo kdo izmed njih potreboval nujno in hitro zdravniško pomoč,« pravi Koršičeva in zaključuje: »Avtor pisma se ne nazadnje sprašuje, ali ni morda nemarnost občinske uprave povezana z dejstvom, da v teh hišah živijo večinoma slovenske družine. Upam, da to ni res.«
GORICA - Danes zaključek filmskega maratona »6*60 - Visioni a tutto campo«
Maratonci pred finišem
Ob 18.30 prvi sklop projekcij kratkih filmov, ob 21. uri predvajanje finalistov in podelitev nagrad - Letos tekmovalo 27 ekip
V dvorani goriškega Kinemaxa bo danes po-stekal zaključni večer maratone kratkih filmov »6*60 - Visioni a tutto campo« v organizaciji študentskega združenja Makin'GO (Dams Cinema Gorica) in laboratorija Crea Univerze v Vidmu. Dogodek, ki je med 2. in 4. julijem doživel tretjo izvedbo, dosega danes svoj vrhunec s projekcijo vseh kratkih filmov, ki so nastali v 60 urah, in podelitvijo nagrad.
Na maraton se je prijavilo 27 ekip, ki so jih sestavljali predvsem mladi filmarji iz Furlanije-Julij-ske krajine, Veneta, Emilije in Slovenije. Izmed teh je 18 ekip zmagalo bitko s časom in realiziralo 6-minutni kratki film v 60 urah in se tako upravičeno potegujejo za glavno nagrado Hiše filma in 5.000 evrov vredni nagradni sklad. V tekmi izstopajo imena tistih, ki so si že prisvojili mesto med zmagovalci na preteklih maratonih. Med njimi je Atonia Privi-tera iz Siracuse, ki je lani zmagala s kratkim filmom Carry On in se letos predstavlja s prvo animacijo v zgodovini filmskega maratona. Poleg nje naj omenimo še preostale nagrajence lanske manifestacije, Danieleja Seria, Nevia De Contija in Alessio Follador - in dva od treh nagrajenih na decembrskem »Fast« maratonu (6 ur za 60 sekund), ki deluje kot klasifikacijski turnir za poletni dogodek: govorimo o zmagovalcu Patriziu Battiston in Lucu Chunaglia,
Računalniška obdelava kratkega filma
avtorja kratkega filma Morto il 4 luglio iz lanskega poletja, ki je prejel nagrado za najboljšo igralko -Francozinjo Agathe Philippe.
Tudi dela, ki se niso uvrstila v tekmovalni del, bodo imela svoje mesto. Ob 18.30 je v programu prvi
sklop projekcij, ki jim bo v celoti posvečen. Ob 21. uri bo napočil čas za finaliste in podelitev nagrad. Komisija, ki jo sestavljajo goriška igralka Anita Kra-vos, direktorica festivala Kino Otok - Isola Cinema Lorena Pavlič, duet komikov Papu (Andrea Appi in Ramiro Besa), skupina scenaristov televizijske serije Boris (Giacomo Ciarrapico, Mattia Torre in Lu-ca Vendruscolo), režiser Giorgio Scorza in bivša maratonca Matteo in Riccardo Sabbadini (2. mesto in nagrada občinstva leta 2007 s kratkim filmom Bruno), je morala oceniti vsa dela in tako oblikovati zmagovalno lestvico. Organizatorji pa bodo podelili dve posebni priznanji. Tudi občinstvo se bo lahko izrazilo in glasovalo za nagrado občinstva.
Posebno in zadnje priznanje za nagrajene filme bo podeljeno v soboto, 25. julija, na zaključnem večeru Nagrade Amidei. V parku Coronini bosta zmagovalni film letošnje izvedbe in film, ki bo prejel nagrado občinstva, odprla zaključni večer in projekcijo filma Gran Torino. Pri organizaciji maratona »6*60 - Visioni a tutto campo« nudijo svojo podporo odborništvo dežele FJK za izobraževanje, kulturo, šport in mir in Univerza v Vidmu. Sodelujejo še društvo Hiša Filma iz Gorice, KGŠ iz Nove Gorice in Kinemax iz Gorice. Finančno podporo je zagotovila družba Transmedia.
1 4 Torek, 14. julija 2009_GORIŠKI PROSTOR
KOŽBANA - Svečanost ob 65. letnici borčevskega zborovanja
Udeležencev neverjetno iz leta v leto vedno več
19. julija leta 1944je Brice in Benečane nagovoril Jože Srebrnič
V Kožbani so se v nedeljo spomnili 9. julija leta 1944, ko je na volilnem zborovanju narodni heroj Jože Srebrnič govoril več kot 3.000 zbranim Bricem in Benečanom. Po mnenju poznavalcev je bilo to edino tako množično zborovanje na primorskih tleh med drugo svetovne vojne.
Predsednik krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Dobrovo Žarko Kodermac je to tradicionalno srečanje borcev in krajanov ob spomeniku žrtvam fašizma pod mogočnimi kožbanskimi kostanji označil za srečanje ljubiteljev vrednot narodnoosvobodilne borbe in dodal, da je prav neverjetno, da je teh iz leta v leto več, kljub vse manjšemu številu tistih, ki bi iz prve roke lahko izpričali takratno dogajanje. Letos je to storil Radovan Kodermac, takrat 18-letnik, ki se je spomnil priprav pevskega zbora iz Ne-blega za nastop v Kožbani in tega, kako je bilo na shodu »vse črno od množice ljudi«, ki so kljub takratni vojni vihri prišli od blizu in daleč. Podžupan občine Brda Joško Zamar je bil kratek, poudaril je le v nebo vpijoče dejstvo, da «kdor ne pozna zgodovine, jo bo ponavljal!« Množica zbranih je pritegnila tudi kvartetu Mlado srce, ki je s partizanskimi pesmimi pričaral že tako praznično vzdušje, ki se je iz pesmi v pesem le še stopnjevalo in se z gromkim aplavzom izpelo v primorski himni Vstala Primorska.
Slovesnost v Kožbani je bila vključena v niz več kot šestdesetih slovesnosti, ki jih v sodelovanju z borčevskimi krajevnimi odbori v letošnjem letu organizira novogoriško območno združenje borcev za vrednote NOB. Konec junija so se tako spomnili tragične smrti že omenjenega narodnega heroja Jožeta Srebrniča, ki je s sotovariši utonil med prečkanjem Soče le dva dni po govoru na zborovanju v Kožbani, ko je bil na poti na 3. pokrajinsko partijsko konferenco, ki je bila sklicana 11. julija leta 1944 na Laznah pri Lokvah. Te bodo letos prizorišče »neuradne« prosla-
Bulič na vinilkah
Gost drugega glasbenega vinil večera v amfiteatru Gradu Kromberk bo danes ob 21. uri glasbeni urednik Radia Slovenija Dragan Bulič, ki bo na vinilkah postregel z rock glasbo 60. in 70. let. Dragan Bulič je veteran legendarnega Radia Študent, že 35 let pa urednikuje na nacionalnem radiu. Letos aprila je praznoval 30. obletnico radijske oddaje Štos - Še v torek obujamo spomine. Današnji večer bo Dragan Bulič posvetil glasbi, s katero je pred štiridesetimi leti vzvalovil slovenski eter (Jimi Hendrix, Cream, Rolling Stones, Kinks, Yardbirds). (tb)
Astronomski večer
V rezervatu Isola della Cona prirejajo danes astronomski večer. Skupaj s člani astronomskega krožka iz Fare si bodo ogledovali zvezde od 21. ure dalje.
ve ob letošnjem 15. septembru, državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini, s katero želijo tukajšnji borci obeležiti prav 65. obletnico ustanovitve, kot pravijo, prve primorske vlade, to je pokrajinskega
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del ca-duto«.
odbora NOB za Slovensko primorje in Trst. Sicer pa spomnimo: tudi letos so se kresale iskre, kje bo državna proslava ob tem prazniku. Odločitev vladnega protokola je padla na Kobarid. (tb)
Dvorana 2: 17.45 - 22.00 »Star Trek«; 20.00 »La rivolta delle ex«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il mondo di Horten«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del ca-duto«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »La rivolta delle ex«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »St. Trinian's«.
Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Look both Ways - Amori e disastri«. KRMIN
DVORIŠČE OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.30 »Moonacre«.
fi Razstave
GORIŠKI MUZEJ KROMBERK - NOVA GORICA (Grajska cesta 1, Kromberk) obvešča, da so muzejske zbirke Gori-
škega muzeja odprte s poletnim urnikom: muzejska zbirka grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 19. ure; muzejska zbirka Sv. Gora je zaprta zaradi obnovitvenih del; muzejska zbirka grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 18. ure; muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811).
V	PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled prva razstava iz programa -kustosi izbirajo z naslovom Dva. Razstavljata Mirjam Marussig in Miha Ur-šič; do 17. julija od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
~M Koncerti
V	OKVIRU RAZSTAVE »QUEGLI ANNI CINQUANTA« v razstavnih prostorih palače Della Torre v ul. Carducci v Gorici bo v četrtek, 16. julija, ob 18.30 koncert z naslovom »Caffe Chantant« iz niza »Le Note dellArte«. Nastopila bo Marzia Postogna ob spremljavi kitarista Eduarda Contizanettija; vstop prost.
V	DEŽELNEM AVDITORIJU V GORICI
bodo v sodelovanju z gledališčem Giuseppe Verdi iz Trsta uprizorili v četrtek, 30. julija, ob 21. uri opereto »So-gno di un valzer« F. Doermanna in L. Jacobsona, uglasbil Oscar Straus, v izvedbi Orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Predprodaja vstopnic (15 evrov) bo potekala pri blagajni avditorija med 17. in 19. uro od 24. do 30. julija (rezen v nedeljo), na prodaj bodo tudi eno uro pred začetkom predstave; informacije na tel. 0481-383380 in na naslov e-pošte tea-troverdi@comune.gorizia.it. GORIŠKI MUZEJ vabi na glasbena predavanja Glasbeni večeri z vinilnih plošč v amfiteatru ob gradu Kromberk (ob slabem vremenu v grajski veži): danes, 14. julija, ob 21. uri glasbeni urednik Radia Slovenija Dragan Bulič bo predstavil rock glasbo 60. in 70. let; v torek, 21. julija, ob 21. uri Zvone To-mac, producent in vodja izvedbe na TV Slovenija: Slovenska popularna glasba od Optimistov do Avtomobilov. »GRADO FESTIVAL - OSPITI D'AUTO-RE« na pomolu Nazario Sauro v Gra-dežu: 17. julija »David Byrne on Tour«, 21. julija Felice Clemente Quartet; informacije za predprodajo vstopnic na www.gradofestival.it,www.azalea.it, www.grado.info.
V	AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo v petek, 17. julija, ob 21. uri koncert pevke Mie Žnidarič. Ob slabem vremenu bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica; vstopnine ni.
@ Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spilimbergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Tilmentu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest sprejemajo čim prej Saverij R. (tel. 0481390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov.
Čestitke
V soboto sta v Štandrežu stopila na skupno življenjsko pot DENISE HOBAN in VITTORIO BARBARIOL. Iskreno jima čestitajo in voščijo obilo sreče, ljubezni in zdravja - Kulturni dom v Gorici in goriški prijatelji.
Ü] Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do
-/
konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: 1. avgusta bo običajni piknik, tokrat povezan z izletom v Spilimber-go za obisk znane šole mozaikov; od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Medžugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v znani vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Dobrovem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta.
OBČINA GORICA obvešča, da bodo v juliju in avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne iskaz-nice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baia-monti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust do 31. julija.
OSNOVNI TEČAJ JAMARSTVA bo potekal od 10. septembra do 15. oktobra; informacije in prijave do 10. septembra pri jamarskem klubu Kraški krti v Doberdobu, Jezerska cesta-Via Lago 17, ter pri Micheleju de Lorenzu (tel.
334-6012657)	in Srečku Visintinu (tel.
335-5421420).
URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti od do konca avgusta.
ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
KD SKALA organizira med 15. in 31. julijem moški amaterski in ženski nogometni turnir s pričetkom ob 19.15 na nogometnem igrišču v Gabrjah.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega tabojenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na želež-niški postaji v Sežani. Taborniški srečno!
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov v nedeljo, 19. julija od 10.00 dalje. Na tabornem prostoru se ponovno dobimo ob 17.00. Taborniški srečno!
ZSŠDI obvešča, da bo do petka, 24. julija, goriški urad zaprt.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta od 27. julija do 12. avgusta.
0 Prireditve
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV ZA KOOPERACIJO IN RAZVOJ - CVCS IN DRUŠTVO TRŽIČ prirejata večer »Juventud sin fronteras« v četrtek, 16. julija, ob 20.30 v Mladinskem centru na drevoredu S. Marco 70 v Tržiču. Na programu sta ob 20.30 odprtje razstave Anne Fonzar, Ivana Snidera in Corrada Scropette z naslovom Eno leto v Boliviji in ob 21. uri srečanje s prostovoljcem Corradom Scropetto.
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM dve stanovanji v mirnem kraju v centru Gorice (ul. Pel-lis 42) s samostojnim vhodom in z garažo za dva avtomobila. Prodam gliser Gobbi 5,20 m z motorjem Johnson 75HP in prikolico za prevoz; tel. 0481390688.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Vittoria Avan-zini iz bolnišnice Sv. Justa na glavno pokopališče.
DANES V KRMINU: 10.00, Maria Luisa Cecot por. Bernardis (9.30 iz bolnišnice Janeza od Boga v Gorici) v cerkvi Sv. Leopolda in nato na glavno pokopališče.
GORICA - Včeraj svečanost na pokrajini
Varovancem centra CISI priznanje za desetletno nastopanje na odrskih deskah
Predsednik pokrajine Gherghetta izroča priznanje predstavnikoma gledališke skupine centra Cisi
BUMBACA
Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je včeraj izročil priznanje za desetletno delovanje gledališki skupini Attori per caso, ki jo se sestavljajo varovanci goriškega centra za prizadete osebe CI-SI. Na podelitvi priznanja je bil pri-
soten tudi predsednik centra CISI Renato Mocchiut, sicer pa je Gherghetta pohvalil delovanje gledališke skupine, ki varovancem centra omogoča druženje in nastopanje v javnosti, kar prinaša velika zadoščenja.
/
PRIREDITVE
Nedelja, 12. julija 2009
15
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
MILJE Trg Marconi
V	petek, 17. julija ob 21.00 / Amaterska gledališka skupina Fariteatro F.I.T.A. bo v tržaškem narečju podala delo »La locanda de l'omo selvadico« v režiji Claudia Sigovicha.
V	sredo, 22. julija ob 21.00 / Združenje Persemprefichi bo podalo delo Edoarda Marchia: »Illusion a Muia... non solo el molo«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30.
Veliki trg
Danes, 14. julija ob 21.00 / Carlos San-tana, »Supernatural. A trip through the Hits«.
V	soboto, 18. julija ob 21.00 / Televizijska nagrada »Marco Luchetta«.
V	nedeljo, 19. julija ob 21.00 / Koncert: Brazilian All Stars play Jobim.
V	ponedeljek, 20. julija ob 21.00 / Koncert: Brenda Rattray Jazz Gospel band FT Trieste Gospel 09 Choir.
V	torek, 21. julija ob 21.00 / Koncert: Mira Anwar Awad.
V	petek, 24. julija ob 21.00 / Koncert: Maceo Parker Band.
V	soboto, 25. julija ob 21.00 / Srbski folklorni plesi.
V	nedeljo, 26. julija ob 21.00 / Koncert: The Swingle Singers.
Trg Hortis
V	četrtek, 16. julija ob 21.00 / Jazzov-ski koncert: Auer Delago duo »Living room«.
V	petek, 17. julija ob 21.00 / Jazzovski koncert: Igor Solo; Park Stikney Trio; Arrigo Cappelletti - Andrea Massaria duo feat. Michele Rabbia.
V	soboto, 18. julija ob 21.00 / Touch n Go USAFE Band.
V	ponedeljek, 20. julija ob 21.00 / Koncert kvarteta saksofonov.
V	torek, 21. julija ob 21.00 / Koncert: Elena Camerin in Nicola Fazzini Quintet FT Ron Horton; Seven Steps FT Fabrizio Bosso.
V	sredo, 22. julija ob 21.00 / Nastopata: Neil Angilley Trio in Alpe Adria Ensemble.
V	četrtek, 23. julija ob 21.00 / Nato-pajo: Casual Cluster Quintet; Fanka-looba; Smooth Project.
V	soboto, 25. julija ob 21.00 / Koncert: Mama Trio FT Gianni Cazzola; Ricce-si - Zanoner 4tet.
MILJE
Trg Marconi
V	četrtek, 16. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta s »Carmino Burano«.
V	nedeljo, 19. julija ob 21.00 / Nastop plesnega kluba Diamante s klasičnimi in latinskoameriškimi plesi.
V	soboto, 25. julija ob 18.00 / Nastop Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič.
MIRAMARSKI GRAD
Jutri, 15. in v nedeljo, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta.
V	soboto, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta.
GRADEŽ
Nasip Nazario Sauro
V	petek, 17. julija ob 21.30 / Koncert Davida Byrneja.
V	torek, 21. julija ob 21.30 / Koncert jazz glasbenika Feliceja Clementeja.
■ FOLKEST2009
Danes, 14. julija, San Giovanni al Na-tisone, vila De Brandis / Allan Taylor - Tom McConville; Carpacciov trg v Kopru: Fanfara Tirana; Treppo Grande, Trg Marconi: Nafra (Malta); Gra-disca di Spilimbergo: Napule.
Jutri, 15. julija, Povoletto, vila Pitotti / La Sedon Salvadie; Porcia, v parku vile Correr-Dolfin: Napule.
V	četrtek, 16. julija, na gradu v Cas-saccu / Matching Ties; Teor, pred županstvom: Madfortrad Band; Brtonigla,
na trgu: Sancto Ianne.
V	petek, 17. julija, Tolmeč, Trg Mazzi-ni / Matching Ties; San Martino al Ta-gliamento, Trg Umberto primo: Madfortrad Band; Zgonik, pred županstvom ob 21.15: Koncert skupine Sancto Ianne (Kampanja), v slučaju slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih; Sacile: Mu-sicanti del piccolo borgo.
V	soboto, 18. julija, Latisana, Park Gasperi / Matching Ties; Piancavallo, Trg Puppa: Sancto Ianne.
V	nedeljo, 19. julija, Spilimbergo / Madfortrad Band; Codroipo, Trg Garibaldi: Maximaber Orkestar.
V	ponedeljek, 20. julija, Pordenon, Trg XX. septembra / Adesa; Meduno, palača Colossis: Madfortrad Band.
V	sredo, 22. julija, Cordenons, Trg zmage / Vizonto.
■	MITTELFEST2009
ČEDAD 18.-26. JULIJA
V	soboto, 18. julija
Ob 18.00 po čedajskih ulicah: »Pod to-polovo senco«, pripoved, lutke in glasba v živo z Giorgiom Gabriellijem. (Italija).
Ob 19.45 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Gianmaria Testa, v spomin na padle berlinskega zidu, glasba. (Italija).
Ob 21.30 na trgu pred stolnico: »Prove d'Europa«, proza, glasba, ples in video. Projekt: Furio Bordon. Produkcija MittelFest 2009.
V	nedeljo, 19. julija
Ob 11.30 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Italijanski godalni orkester. (Italija).
Ob 18.00 v gledališču Ristori: Dekle v plavi obleki. Risbe - Mari Horváth, glasba - Erzsi Kiss, filmske animacije - Péter Sisak, režija - Rita Bartal Kiss. Produkcija: Ciroka Puppet Theater Budimpešta. (Madžarska).
Ob 19.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: Nižina neba. Priredba - Nebojša Pop Tasic, režija - Jernej Lorenci. Ko-produkcija Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in MittelFest 2009. (Slovenija).
Od 19.00 do 21.00 po čedajskih ulicah: Veliki koncert za lutko in klavir, nastopa Giorgio Gabrielli.
Ob 21.30 na trgu pred stolnico: Philip Glass - an evening of chamber music. Glasbena improvizacija.
Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: Sutra. Plesni nastop budističnih menihov iz templja Shaolin.
V	ponedeljek, 20. julija
Ob 19.00 v gledališču Ristori: »Non chia-marmi Zingaro«. Interpretacija, režija in gledališka priredba Pino Petruzzel-li v sodelovanju z gledališčem BAM.
Ob 20.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: »Zidovi. Pred in po Basagli«. Tekst in režija: Renato Sarti.
Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: »Chopin - Vukan - Foldi: Visual notes«. Produkcija Plesni teater Budimpešta.
Ob 21.30 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: »Medea's scream« Saše in Mojti-ne Jurcer. Produkcija: SNG Maribor.
V	torek, 21. julija
Ob 20.00 v gledališču Ristori: »Signora madre, padre mio caro«. Scenska priredba: Furio Bordon. Produkcija: Mit-telFest2009 in Stalno gledališče FJK.
Ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška: Moscow Art Trio, koncert.
Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: Evri-pidove »Bakanthke«. Režija in koreografija Micha van Hoecke. Produkcija: Ravenna Festival v sodelovanju s Festival »Reatro dei due mari« - Tindari.
_SLOVENIJA_
PIRAN
Tartinijev trg
V	četrtek, 23. julija ob 20.00 / Nastop Mladinskega orkestra Inercampus, ki ga vodi prof. Tomaž Kmetič.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana 09
Danes, 14. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Ramón Vargas - tenor in Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume.
Jutri, 15. in v četrtek, 16. julija ob 21.00, Križanke / Terrence McNally -David Yazbek: »Do nazga«, muzikal. Nastopa zagrebško mestno gledališče Komedija. Režiser: Igor Mešin. Dirigent: Dinko Appelt.
V	petek, 17. julija ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Ansambel za sodobno glasbo MD7.
V	ponedeljek, 20. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Georg Friedrich
Händel: »Aleksandrovo slavje«, oda. Orkester in zbor Glasbenega festivala Schleswig - Holstein.
V	torek, 21. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Orkester za ljudsko glasbo Kitajske radiotelevizije.
V	sredo, 22. in v četrtek, 23. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Giuseppe Verdi: »Traviata«, opera. Orkester, zbor, balet in statisti Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent: Francesco Rosa.
V	petek, 24. in v soboto, 25. julija ob 21.00, Ljubljanski grad / Franz Joseph Haydn: »Apotekar«, komična opera. Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana. Dirigent: Uroš Lajovic.
V	soboto, 25. julija ob 20.30, Kranjska Gora - dvorana Vitranc / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu.
V	ponedeljek, 27. julija ob 21.00, Križanke / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«.
REPEN
Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA
V	palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00.
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cin-quanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; do 2. avgusta s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fondazionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave.
KRMIN
V	muzeju Teritorija v palači Locatel-
li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinita«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. DIVAČA
V	prostorih knjižnice bo od danes, 14. julija (otvoritev ob 18.00) do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih
FESTIVAL - Do 20. avgusta na Ohridu
49. ohridsko poletje uvedel Ennio Morricone
Glasba Ennia Morriconeja iz filmov Dobri, umazani, zli, Nekoč na divjem zahodu, Bilo je nekoč v Ameriki, Malena in drugih filmov je v Antičnem teatru na Ohridu v nedeljo odprla 49. izdajo Ohridskega poletja. Skladatelj je tudi dirigiral madžarskemu filharmo-ničnemu orkestru Gjor, zboru Makedonske opere in baleta ter sopranistki Suzani Rigacci. Festival je odprl predsednik Republike Makedonije Gjorge Ivanov, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Selektorica glasbenega dela festivala Gordana Nedelskovska Jo-sifovska je povedala, da bo Morrico-nejevo gostovanje pustilo globok pečat festivalu ob obali Ohridskega jezera.
Poleg Morriconeja bodo v štiridesetih dneh festivala na Ohridu gostovali glasbeniki iz 17 držav, večina jih bo v Makedoniji nastopila prvič. Med 11. in 14. avgustom bodo tako nastopili znani svetovni solisti - japonska violinistka Midori, ruski pianist Boris Be-rezovski, hrvaška violončelistka Monika Leskovar in švicarski pianist Teo Georgiu, ki bo s svojimi rosnimi 16 leti najmlajši udeleženec Ohridskega poletja. Festival bo 20. avgusta zaprl kitarist, sodelavec Stinga, Edin Karamazov.
Na festivalu bodo nastopili tudi nacionalni ansambli, premierno bodo izvedli makedonske projekte, 2. avgusta na primer Ključ Dragana Dautov-skega, s posebnimi koncerti se bodo spomnili 100-letnice rojstva skladateljev Todorja Skalovskega in Trajak Proko-
pieva. V »off« programu bo moč prisluhniti koncertom etno, jazz in pop glasbe.
Tradicionalna prizorišča festivala so poleg Antičnega teatra še Dolni Sa-raj, cerkev sv. Sofije in njeno preddverje, za gledališke predstave pa bodo letos krstili dve novi lokaciji. Trg sredi Ohrida, kjer bo Makedonsko narodno gledališče (MNT) iz Skopja krstilo Shakespearovo Troilo in Kresida v režiji Ljubiše Ristica, pri naselju v Gradištu pa bo Prilepski teater premierno odigral prvo odrsko priredbo romana Stoleta Popova z naslovom Krpen život (Zakrpano življenje).
V gledališkem delu bodo po izboru igralca Gjorgija Jolevskega izvedli še igro Aleksandar v režiji Ljubiše Georgievskega in izvedbi skopskega Dramskega teatra, Albanski teater iz Skopja bo gostoval z Generalom mrtve vojske Ismaila Kadareja v režiji Dina Mustafica, Bitolski teater pa s predstavo Bratje Karamazovi v režiji Dejana Projkovskega.
Gostovali bodo še gledališčniki iz Bolgarije s Shakespearovim Viharjem, bosanski režiser Haris Pašovic s svojo skupino East-West in dvema prestavama, ameriški režiser Robert Wilson bo prišel s predstavo Srečni dnevi Samuela Becketta. Del Ohridskega poletja bodo tudi likovne razstave.
Prireditelji pričakujejo veliko gostov, obenem že načrtujejo jubilejno, 50. izdajo leta 2010. (STA)
vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro.
IDRIJA
Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji.
VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.
SPLIT - Do 14. 8.
Splitsko poletje tudi slovensko obarvano
Baletni in operni ansambel Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) iz Splita bosta s prvo skupno produkcijo, premiero Carmine Bu-rane, danes odprla 55. splitsko poletje. Kot so poudarili organizatorji, bo odprtje prvič v zgodovini festivala pripadlo baletni predstavi. Znano delo Carla Orffa bodo predstavili v režiji in koreografiji Yurija Vamosa.Mad-žarski koreograf in plesalec Vamos je že dvakrat sodeloval na Splitskem poletju z Romeom in Julijo ter s Snom kresne noči. Njegova Carmina Burana je imela že 300 izvedb, premiera pa je bila leta 1986 v vzhodnem delu takrat razdeljenega Berlina. Vamos je sicer dolgoletni direktor baleta in ko-reograf Nemške opere iz Dusseldor-fa. Dirigent bo Ive Lipanovič, sodelovalo bo približno 30 plesalcev.
Poleg Dubrovniških poletnih iger ima ravno splitski festival najdaljšo tradicijo predstavitev klasične umetnosti na Hrvaškem, kot so drame, balet, opera in koncerti klasične glasbe. Postopoma so tudi razširili program, tako da niso redki jazzov-ski koncerti, filmske projekcije, razstave, performansi in poulične gledališke predstave. Značilnost splitskega poletnega festivala so tudi prizorišča: poleg Prokurativ so neizogibni Peristil, Dioklecijanove kleti, trdnjava Gripe ali Meštrovičeva galerija.
Festival letos napoveduje razstavo fotografij slovenskega avtorja Joca Žnidaršiča, v gledališkem programu pa bo tudi zagrebško gledališče Gavella s Kaligulo Tomaža Pandurja. Edini dve gledališki premieri bo sicer izvedel dramski ansambel Splitskega poletja, to bosta predstavi Moj otrok Mikea Bartletta in Ribiški prepiri Carla Goldonija.
Obiskovalci bodo imeli priložnost videti ponovitve dveh oper Giu-seppeja Verdija Nabucco in Don Carlos. Med gosti festivala bodo tudi Državna opera in balet iz Ankare ter znani beograjski violinist Stefan Milenkovič, ki bo s svojim nastopom 14. avgusta tudi zaključil letošnji festival. (STA)
1 6 Torek, 14. julija 2009
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - Triestina začela s pripravami
Mlada, (še) nepopolna ekipa, vrača pa se Godeas
Obžalujejo odhod Antonellija in Minellija - Varčevanje na prvem mestu, obljubljajo pa okrepitve
Triestina je včeraj s predstavitvijo ekipe začela že osmo zaporedno sezono v B-ligi, kar je tudi rekord v zgodovini kluba. V tem obdobju nihanj, ko je bila ekipa tako na robu izpada v C1-ligo kot tudi napredovanja v A-ligo, je bil začetni cilj društva skoraj vedno obstanek v ligi. In po besedah predsednika Stefana Fantinela bo tudi v letošnji sezoni primarni cilj tržaške enajsterice ohranitev statusa drugoligaša. V letih predsednikovanja furlanskega podjetnika pa je vsako leto ekipa naredila (četudi majhen) korak naprej. Če bi se trend ponovil bi morala letos Triestina seči vsaj po uvrstitvi v končnico za napredovanje. A predsednik je vsekakor napovedal, da se bodo strogo držali ekonomskih pravil, ki so si zadali: »V tem obdobju beremo o številnih reno-miranih klubih, ki izginjajo iz sveta profesionalnega nogometa. Mi se nočemo v nobenem primeru znajti v podobnih težavah.« Nova stroga pravila predvidevajo za B-ligaška društva le 19 možnih imen na spisku igralcev za prvo ekipo, tako da imata predsednik Fantinel in športni direktor Franco De Falco na kupoprodajni borzi težko delo, saj si ne smeta dovoliti napačnih nakupov.
Tržačani se podajajo na priprave v Karnijo (Ravascletto) z zelo pomlajeno ekipo. Društvo so zapustili nekateri stebri lanske ekipe (zlasti boleča sta odhoda Antonellija in Minellija), kar štiri ozi-
Nova ekipa se je nastavila fotografom
KROMA
roma tri igralci pa se selijo v A-ligo: to so Marchini (v Livorno), Allegretti (k Bariju), Granoche (k Chievu) in Agazzi (v Ca-gliari, a šele na koncu prihodnje sezone). Novi obrazi so zelo mladi in perspektivni, a v Trst so prišli polni navdušenja in motivirani.
Fantinel je na včerajšnji tiskovni konferenci zagotovil, da bo v naslednjih sedmih do desetih dnevih dopolnjena letošnja ekipa s še nekaj novimi nakupi. Vodstvo želi namreč dati možnost novemu trenerju Gottiju, da se čim bolje pripravi na novo dolgo sezono, da ima torej že poleti nekaj več časa, da uigrava moštvo. Pri Triestini zato ne želijo čakati na zadnje avgustovske dni, ko vlada na kupoprodajni borzi prava shizofrenija in vsi poskušajo kupovati igralce po znižani ce-
ni. Vrvež podoben tistemu, ki vlada prve dni razprodaj.
Obljubo so začeli držati že pod večerom, saj so le nekaj ur po predstavitvi potrdili, da se k Triestini vrača skoraj 34-letni napadalec Denis Godeas, ki je nazadnje igral za Mantovo (29 golov v deh sezonah), v 107 nastopih za Triestino med letoma 2005 in 2007 pa dosegel 34 zadetkov. Pogodbo s klubom bo podpisal danes.
Fantinel je na predstavitvi potrdil, da prihajajo nove okrepitve tudi v lastniške vrste, druge novosti pa bo predstavil čez nekaj dni.
Seznam igralcev, ki odpotujejo danes v Ravascletto (v oklepaju tuje državljanstvo, letnik in za nove nakupe lanska ekipa): VRATARJA: Michael Agazzi (1984), David Dei (1974); BRANILCI:
Thierry Gerard Audel (Francija, 1987, San Marino), Nicolo' Brighenti (1989, Mez-zocorona), Marcello Cottafava (1977), Daniele Magliocchetti (1986, Cagliari), Andrea Milani (1980); VEZNI IGRALCI: Nicolas Ignacio Crovetto (Čile, 1986, Albacete), Andrea Cossu (1984, Lanciano), Dario DAmbrosio (1988, Lecco), Conors Mc Cormack (Irska, 1990), Claudio Pa-ni (1986), Nicola Princivalli (1979), Luca Siligardi (1988, Piacenza), Luca Tabbiani (1979); NAPADALCI: Luigi Andrea Del-la Rocca (1984), Mateo Figoli (Urugvaj, 1984), Edmund Etse Hottor (Gana, 1993), Ettore Marchi (1985, Bellaria), Jaroslav Še-divec (Češka, 1981, Mantova), Marko Stankovic (Avstrija, 1986), Emiliano Testini (1977), Francesco Massimiliano Volpe (1986, Livorno). (I.F.)
ATLETIKA - Drugi najhitrejši Zemljan Jamajčan Asafa Powell v Lignanu
»Treniram za prvo mesto«
Toda v Lignanu je razočaral - Živčnost ob startu in nejevolja po teku - Do SP v Berlinu manjka še dober mesec
Kaj bo v ogromni torbi kvadratne oblike, ki jo je v nedeljo na stadion v Lignanu nosil Asafa Powell, drugi atletsko najhitrejši Zemljan? Predstavništvo karibskega otoka je bilo zelo številno, Powell pa je izstopal po svoji postavi: nekaj manj kot 190 cm višine in mogočne mišične mase, ob pogledu na katere se oko spomni na uporabo »posebnih sredstev«. Drugi člani jamajškega kampa so bili telesno na skromnejši ravni. Fanti za najman 10 kg lažji in dekleta običajne karibske lepotice. Procesija je izginila v slačilnice. Po pol ure je zadišalo po kafri. Aha! V ogromni torbi je bila zložljiva mizica za masaže in očitno je bil prav Powell prvi koristnik.
Ogrevanje, ki si ga navadno zamišljamo z lahkotnim tekom in telovadbo, je bilo skrajno kratko. Le nekaj pospeškov na umetni travi in nekaj stretchinga.
Mr. Powell! Mesec dni pred svetovnim prvenstvom izgleda vaš nastop prej problematičen kot ne.
»To mislite vi!« Izgledalo je, da si je Jamajčan kar pričakoval, da bomo posegli naravnost v odprto rano. »V Rimu sem konec koncev tekel pod 10 sekundami, kar še vedno ni popolnoma enostavno. Analiziral sem tek in dobil potrditev, da so bile storjene določene tehnične napake.«
Katere? Startali ste celo bolje kot Tyson Gay.
»To je res. Prehitro pa sem se dvignil v bolj pokončno držo in s tem zapravil veliko vložene moči in seveda hitrosti. Po 70-80 metrih teka nisem mogel več pridobiti te hitrosti, ker sem poleg vsega očitno stometraš.«
Dejstva pa ostajajo. Vaš rojak Bolt se nekoliko igračka in očitno računa, da ima še vso prednost iz lanskih olimpijskih iger.
»O načrtih Bolta morate vprašati njega. Zase dobro vem, da treniram zato, da bi bil v Berlinu prvi in to ne samo v štafeti. Vem... seveda vem, da bo težko,
Jamajčan Asafa Powell v Lignanu.
Novembra bo
dopolnil 27 let
KRŽMAN
toda kako naj se vnaprej sprijaznim s porazom. Saj mi marsikdo napoveduje ne samo boj za drugo, temveč kar za tretje mesto. ... you know... razlike so minimalne, le nekaj stotink. Zgodi se lahko vse.«
Do svetovnega prvenstva je še mesec dni. Kje boste še nastopili v tem času?
»Dejansko bi lahko tekel vsak dan, zame pa je sedaj najvažnejše, da v miru premislim kaj v Rimu ni šlo. Imel sem tudi majhen problem z gležnjem in ne bi ga hotel pretirano obremenjevati. Potek priprav bo pokazal kako naprej. Odločala bosta trener in zdravnik. Zgodi se lahko, da me do Berlina sploh ne bo več na nobenem startu.«
Torej ostajate tu v Lignanu?
»To ni še odločeno. Neko vlogo bo odigralo tudi vreme. V Lignanu je okolje odlično. Mirno, daleč od medijskega pritiska in prijazno. Ne bi se hotel skuhati zaradi vročine. Programa nismo še določili.«
Tek v Lignanu je bil predviden kot sprehod. Pa čeprav nismo bili na ber-linskm Olympiastadionu, se je videlo, da je Powell nekoliko živčen. Morda je z njim vedno tako. Nekoliko mrko je gledal, ko
so nanj ciljali fotografi, brez nasmeha je mulariji razdeljeval avtograme in skoraj s težavo je na mogočne mišice navlekel oranžen dres.
»Na vaša mesta,« je poklical starter Desanti iz Trsta. V dveh-treh sekundah so bili že vsi pripravljeni, Powell pa se je komaj pretegoval. »Pozor!« In Powell je očitno prehitro skočil iz blokov. »Četrta proga - napačen start!«, je opomnil starter. Na takem odločno ekshibicijskem nastopu je bilo zelo slabo, da je napačen start zagrešil kar Powell. Drugi bi ga lahko že, da bi pridobili tisti meter nad takim atletom.
Start ni bil posebno dober. Nekje do 60 metrov so prvi trije tekli skupaj, nato pa je Powell očitno popustil in bil samo tretji. Bil je nejevoljen.
Kronisti so ga pustili pri miru, fotografi so ga obdelovali le s teleobjektivi. Kaj se je zgodilo? Jamajčani to danes proučujejo v svojem štabu. Sam Powell pa je v sebi očitno prepričan, da prevelikega pritiska ne zmore. To se je vedelo že prej, zadnji poraz proti Tysonu Gayu v Rimu je to le še potrdil. Tvegali bi lahko stavo, da se Jamajki na 100 metrov obeta ena sama kolajna in to Boltova. (dk)
V Lignanu mrknili dve zvezdi Junakinja večera: Anna G. Bruno
Nedeljski miting v Lignanu je napolnil tribuno domačega stadiona. Prišli so taki, ki so nasedli mitu drugega najhitejšega Zemljana, občasni gosti počitniškega kraja in trume otrok iz raznih športnih in počitniških kampov, ki so proizvajali samo hrup. Poznavalci atletike so že vnaprej vedeli, da s kakim posebno dobrim rezultatom Asafe Powella ne bo nič. To pa, da bo eden tolikih hitrih Jamajčanov na cilju samo tretji s tretjerazrednim časom, ni pričakoval nihče. 10,42 bi zmogel marsikdo. Druga - še večja - zvezda je bil Američan Jeremy Wariner, večkrat olimpijski in svetovni prvak. Njegov čas 43,45 na 400m je drugi najboljši vseh časov. Kot trenutni svetovni prvak je Wariner prepuščen na SP brez kvalifikacij. Njegova trenutna vrednost ni znana in velika zadržanost atleta in trenerja ni razkrila njegov načrt do nastopa v Berlinu. Čas 45,76 je bil dovolj za zmago, ker pa je Warinerja poznala le manjšina gledalcev, je šel njegov dosežek (rezultatsko slabše kakovosti) mimo skoraj neopazen.
Ob zatemnitvi dveh zvezd je tekmovanje ovrednotila Anna Giordano Bruno, še pred dvema letoma članica kluba tržaške univerze, ki je dosegla nov državni rekord 4,46 m v skoku s palico. Lani je na tekmovanju v Trstu skočila 4,45 m. Na SP ima dobre možnosti, da premaga kvalifikacije. Brez možnosti za uspeh ni bila niti med drugim skokom na 4,50 m.
Raznobarvna pretežno izvenevropska konkurenca je obrodila še nekaj dobrih rezultatov. Jamajčan Thomas je 110 m čez ovire pretekel v 13,43, svetovna dvoranska prvakinja Lo-lo Jones je za 100 m čez ovire potrebovala 12,93, v skoku v daljino so tri atletinje presegle 6,50 m, zmagala pa je ena boljših na svetu Funmi Ji-moh. Met diska za ženske je v svojo korist odol-čila Poljakinja Wisniewska (61,78 m) pred Hrvatico Vero Begic, ki je vrgla poldrugi meter manj. (dk)
ATLETIKA
Solidno 5. mesto Marije Šestak na VN v Atenah
ATENE - Ljubljančanka Marija Šestak je bila na atletskem mitingu za veliko nagrado IAAF v Atenah peta v troskoku (14,27 m). Zmagovalka, Yargelis Savigne iz Kube, je kot prva letos preskočila 15 m (15,00 m). Sonja Roman iz Hodoša, druga slovenska predstavnica, pa je odstopila v teku na 1500 m. Zmagala je Maryam Yusuf Jamal iz Ba-hrajna (3:58,72). »Super, zadovoljna sem. Sem pa danes videla, da bi lahko skočila tudi 14,40 ali 14,50 m. Toliko bi namreč meril skok, pri katerem sem malce prestopila. Prepričana sem, da se bo moja forma še izboljšala,« je pojasnila Šestakova, ki je nastopila na drugi tekmi po skoraj trimesečnem premoru zaradi poškodbe. V trosko-ku je bila za Kubanko Savigne, ki ima sedaj v lasti vseh prvih sedem izidov sezone, druga Rusinja Ana Pjatik (14,37), tretja Slovakinja Dana Veldakova (14,34 m) in četrta Italijanka Magdelin Martinez (14,33 m).
Tevez v Manchester City
MANCHESTER - Argentinski napadalec Carlos Tevez je podpisal pogodbo z angleško nogometno ekipo Manchester City; njegov novi klub je potrdil, da je sklenil petletno pogodbo. Petindvajsetletnik je bil doslej član Manchester Uniteda.
Bori se za življenje
SWANSEA - Nekdanji napadalec Walesa, Arsenala in Celtica John Hartson, ki se je lani poslovil od profesionalnega nogometa, bojuje bitko svojega življenja. 34-letnemu nekdanjemu nogometašu so zdravniki diagnosticirali zahrbtno bolezen - raka. Po obisku bolnišnice v Swanseaju, kamor se je zatekel zaradi hudega glavobola, je po zdravniških izvidih kazal simptome raka na modih, ki je metastaziral na možgane. »Če kdo, potem to bolezen lahko premagam jaz,« je odločen Hartson.
V NEDELJO
Prva zmaga Webberja
NÜRBURGRING - Avstralec Mark Webber (Red Bull) je zmagovalec devete dirke svetovnega prvenstva v formuli 1. Na VN Nemčije v Nürburgringu je osvojil svojo prvo zmago v formuli 1 in postal prvi Avstralec z zmago po Alanu Jonesu leta 1981. Drugi je bil Webbrov moštveni kolega Nemec Sebastian Vettel, tretji pa Brazilec Felipe Massa (Ferra-ri).Vodilni v skupnem seštevku SP Britanec Jenson Button (Brawn GP) je VN Nemčije končal na petem mestu. Izidi: 1. Mark Webber (Avs/Red Bull-Renault) 1:36:43,310; 2. Sebastian Vettel (Nem/Red Bull-Renault) +9,252; 3. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 15,906; 4. Nico Rosberg (Nem/Williams-Toyota) 21,099; 5. Jenson Button (VBr/Brawn-Mer-cedes) 23,609; SP skupno (9), dirkači: 1. Jenson Button (VBr) 68,0 točk; 2. Sebastian Vettel (Nem) 47,0; 3. Mark Webber (Avs) 45,5; konstruktorji: 1. Brawn GP 112; 2. Red Bull 92,5; 3. Toyota 34,5; 4. Ferrari 32.
Na Touru brez sprememb
LIMOGES - Deveta, zadnja pirenejska etapa kolesarske dirke po Franciji, ki kljub zahtevnosti ni postregla z razburljivejšimi dogodki v boju za vrh, se je končala po okusu domačih kolesarjev. V sprintu dveh ubežnikov jo je dobil Francoz Pierrick Fedrigo (Bouygues Telecom), ki je imel v zadnjih metrih več moči od Franca Pelizzotija. Glavnina je zaostala 34 sekund, njen sprint pa je dobil trikratni svetovni prvak Španec Oscar Freire, edinega slovenskega predstavnika pa ni bilo v njej. Rumeno majico vodilnega je zadržal Rinaldo No-centini (AG2r La Mondiale). Včeraj je bil na Touru prost dan. Danes bo na vrsti 194,5 km dolga 10. etapa od Limogesa do Issouduna.
Tržačan v ligi Legadue
SCAFATI - Tržaški košarkar Gian-carlo Palombita (letnik 1979), ki je v minuli sezoni igral v Potenzi v prvi ligi amaterjev (3. liga) s povprečjem 16,2 točke na tekmo, bo odslej branil barve moštva Scafati Basket v A2-ligi (Legadue).
/
ŠPORT
Torek, 14. julija 2009
17
UMETNOSTNO KOTALKANJE - Na DP za članice v Roccarasu še dva naslova za Romanovo
Generacijska zamenjava ne zadeva Tanje Romano
Mlajše tekmovalke prodirajo v vrh, Poletova šampionka pa je še vedno daleč pred ostalimi
Poletova kotalkarica Tanja Romano je na državnem prvenstvu v Roccarasu osvojila svoj še 11. in 12. naslov državne prvakinje.
Potem ko je bila po sobotnem kratkem programu šele druga, je v nedeljskem dolgem programu nadigrala vso konkurenco in si prisvojila zlato medaljo v prostem programu, kateri je dodala še prvo mesto v kombinaciji, ki je seštevek prostega programa in obveznih likov, na katerih je Romanova že pred enimi mesecem osvojila 8. mesto.
Tanja je v nedeljo postregla z vrhunskim nastopom,v katerem se ji je po besedah trenerja Mojmirja Kokorovca nekoliko ponesrečila le zadnja kombinacija skokov. Za tehnično izvedbo je povprečno prejela 9,5 točke, za umetniški vtis pa 9,9 točke. Na 2. in 3. mestu sta se uvrstili 19-letni Debora Sbei in Cristina Trani, ki letos prvič tekmujeta med članicami in sta spodnesli vse ostale starejše tekmovalke, tako da lahko govorimo o generacijski zamenjavi, ki pa Romanove ne zadeva, saj je njen program še vedno neprimerno zahtevnejši od vseh ostalih. Med žrtvami novega vala je bila tudi druga slovenska tekmovalka Francesca Roncelli (Gioni), ki je pristala na 6. mestu, v kombi-
naciji pa je bila četrta.
»S svojim nastopom sem zelo zadovoljna. V soboto sem sicer naredila nekaj napak, tako da je bila Sbei zasluženo pred mano, saj je bil njen nastop lažji, a brezhiben. V nedeljo sem kotalkala zelo dobro, tudi ona se je vnovič izkazala, vendar pa moj program le vsebuje precej težje elemente, zaradi tega sem zmagala z veliko prednostjo,« je povedala včeraj Tanja, ki se je pred tekmo »spopadla« tudi s poškodbo stegenske mišice.
»Po sobotnem nastopu sem bila kar nekaj časa pri fizioterapevtu in v nedeljo je bilo boljše. Zdaj me noga še vedno malce boli, a ne gre za kaj hujšega, najbrž le za pre-treniranost,« je pojasnila naša šampionka, ki se že čez nekaj dni prvič v karieri odpravlja na svetovne igre neolimpijskih športov na Tajvan.
Na državni ravni je Tanja neprema-gana že vse od leta 2002. Zanimivo pa je, da je osvojila več svetovnih (13) kot državnih naslovov, to pa zato, ker se v letih 2006 in 2008 državnega prvenstva ni udeležila zaradi poškodb. Zaradi tega na večni lestvici državnih prvakinj z naslovom manj še vedno zaostaja za Raffaello del Vinaccio, ki je bila na prelomu 80. in 90. let trinajstkrat na najvišji stopnički.
Tanja Romano ima po nastopu v Roccarasu že dvanajst naslovov z državnega prvenstva za članice
KROMA
SKIROLL - Državno prvenstvo v ravnini v Montebelluni
Nasprotnice je pregazila
Mateja Bogatec v cilju z veliko prednostjo - Na zmagovalnem odru tudi Cossaro, Iona in Balzano
Mateja Bogatec je na državnem skiroll prvenstvu v Montebelluni četrtič zapored osvojila naslov prvakinje v ravnini. V sicer maloštevilni konkurenci je bila prepričljivo najboljša. Od glavnine so se takoj oddaljile tri tekmovalke, poleg Bogatčeve še Annamarie Straub in Erika Bettineschi, na polovici predzadnjega kroga 13 km dolge tekme pa je Bogatčeva potegnila in čez cilj prirolkala s skoraj 14 sekundami prednosti pred tekmicema, Straubova pa je v šprintu za 2. mesto premagala Betti-neschijevo. Naša Ana Košuta je na 4. mestu zaostala že skoraj za tri minute.
Na zmagovalni oder je ŠD Mladina uvrstila še tri tekmovalce. Med master 2 je zmagal veteran Enzo Cossaro. Med na-raščajniki je s 3. mestom presenetil Nicola Iona (to je njegova prva medalja na DP), v isti kategoriji pa je imel smolo Niki Hro-vatin, ki je padel pred zadnjim ovinkom, sicer bi se boril za prva mesta. Drugo kolajno je s 3. mestom med začetniki osvojil Rudi Balzano (+1,7), Luka Ghira je bil 6. med dečki (1:52,8), Jasna Vitez 5. med začetnicami (1:31,4), Dana Tenze 7. (1:34,6), Katarina Kariž 7. med upi (+9:10,0), Jana Prašelj pa 5. med deklicami (+4:47,4). Konkuenca v mladinskih kategorijah je bila na splošno precej ostra.
Na društveni lestvici je Mladina zasedla 5. mesto med 16 društvi. Zmagala je Montebelluna Bassanom.
Mateja Bogatec je v že četrtič zapored osvojila naslov državne prvakinje v ravnini
ODBOJKA
Matej in Loris še v boju za »final six«
V drugi tekmi 5. kroga svetovne odbojkarske lige je Italija prekinila niz petih zaporednih zmag in proti ZDA izgubila s 3:1 (25:19, 18:25, 25:22, 25:21). Sprejem, ki je bil dan prej glavno orožje »azzur-rov«, je tokrat odpovedal. Mania je bil praktično izločen iz sprejema, Černic je bil le 35-odstotni, Savani in Parodi pa še slabša.
Kljub porazu imajo Italijani še nekaj možnosti za uvrstitev na sklepno fazo v Beograd, a le kot povabljenci, morajo pa v zadnjem krogu kvalifikacij dvakrat v gosteh premagati Kitajsko. Nastop v zaključnem šesteroboju sta si že zagotovila Srbija in Brazilija, na dobri poti sta tudi reprezentanci ZDA in Kube, v skupini s Srbijo bo napredoval drugo uvrščeni (Argentina ali Francija), zadnje mesto pa bo pripadlo eni od reprezentanc med Italiji, Rusijo in Finsko, ki so osvojile vsaka po 17 točk in šest zmag, ta čas pa imajo »azzurri« za spoznanje boljši količnik v točkah. Za Italijo bo poleg tega v yadnjem krogu lažje premagati Kitajce, kot za Ruse Bolgarijo in za Fince Poljsko.
SVETOVNI POKAL
Bogatčeva in Hrovatin od jutri v Nemčiji
Že jutri bosta Mateja Bogatec in Niki Hrovatin odpotovala v nemški Leipzig, kjer bo konec tedna druga preizkušnja za svetovni pokal. Na sporedu bosta sprint in tekma v zasledovalni vožnji s prologom.
To bo za Matejo dobra priložnost, da se poskusi povzpeti na vrh skupne razvrstitve. »V sprintu seveda računam na zmago (zmagala je tudi na prvi tkemi v hrvaškem Oroslavju, op.ur.), v zasledovalni vožnji pa na zmagovalni oder. Proga okoli jezera športne Kanu parka v Makklebergu ni sicer popolnoma ravninska, vendar strmine niso preveč zahtevne,« je povedala Mateja pred odhodom v Nemčijo. Za Hro-vatina pa je dobro že to, da so ga vnovič povabili v reprezentanco, kar pomeni, da so bili z njegovimi nastopi na Hrvaškem zadovoljni.
SKOKI V VODO
S stolpa presenetila S. Carciotti
Zadnji dan mladinskega državnega prvenstva v skokih v vodo v Ric-cioneju je bil namenjen tekmovanju s stolpa. Med deklicami je za odlično 4. mesto med 14 tekmovalkami poskrbela slovenska članica tržaškega društva Treieste Tuffi Sofia Carciot-ti. Dosegla je osebni rekord 221,30 točke. Skakala je z višine petih metrov. Njeni skoki so bili enostavni, vendar zelo dobri, za tretjim mesotm je zaostala za 8 točk, kar je zelo dobro, če vemo, da je bil za 14-letno Tržačanko to šele prvi nastop na poletnem DP. Ivana Curri, ki z metrske in trimetrske deske osvojila srebrno kolajno, je bila s stolpa osma.
VSE NAJBOLJŠE
Da je naše zamejstvo narobe svet, dokazuje tudi današnji dan. Povsod po planetu velja 14. julij za dan, ko se je z zavzetjem Bastilije začela francoska revolucija, ki je Evropo iz starega režima privedla v sodobni vek. Pri nas pa ima današnji dan ravno nasproten simbolni pomen, saj se je 14. julija rodil Jure Kufersin, absolutni vladar Združenega kraljestva slovenskih športnih društev v Italiji.
Njegovi ekscelenci Juriju želimo vse najboljše in ga obenem svarimo, naj varuje svojo kronano glavo. Letos namreč poteka 18. leto, kar je sedel na prestol, po ravno tolikih letih vladanja pa Ludvik XVI doživel poseben frizerski tret-ma pod giljotino na Place de la Concorde.
Danes sicer praznuje tudi Bo-
rova odbojkarica Katja Vodopivec, medtem ko bo jutri treba voščiti vse najlepše nekdanjemu biserju tržaške košarke Alessandru De Polu in mlademu upu slovenskega in vi-demskega nogometa Janu Kopriv-cu. V četrtek pa bo treba čestitati čarodeju iz slovenske nogometne pravljice Srečku Katancu.
Med tistimi, ki bodo praznovali na pregovorno nesrečni petek, 17., pa smo izbrskali ime Davida Hasselhofa, junaka iz nanizank Super car in Baywatch. (P. V.)
TENIS
Paola Cigui iz Palerma v Portorož
Paola Cigui se z mednarodnega teniškega turnirja WTA s Palerma, z nagradnim skladom 220.000 dolarjev, vrača dobre volje in s precejšnjo mero optimizma. Ciguijeva (449. igralka na svetu) je uspešno prestala prvi krog kvalifikacij, v drugem krogu pa jo je v nedeljo premagala 22-letna Ukrajinka Olga Savčuk (6:2, 6:1). Kljub temu je 20-letna Paola pozitivno ocenila svoj nastop: »Predvsem v prvem delu sem se enakovredno borila z bolj izkušeno nasprotnico, ki je profesionalka. V nadaljevanju sem malo popustila, psihološki pritisk je bil velik. Vsekakor sem zadovoljna s svojim nastopom. Ta je bil doslej najbolj kakovosten turnir, na katerem sem nastopila.«
Paola se bo konec tedna pomerila na slovenski Obali. V soboto bo nastopila v kvalifikacijah na mednarodnem turnirju WTA Banka Koper Slovenia Open v Portorožu, z nagradnim skladom 220.000 dolarjev, na katerem bo nastopila tudi prva igralka sveta Rusinja Dinara Safina, ki »v mestu rož« že trenira. Glavni del portoroškega turnirja se bo začel 20. julija.
JADRANJE - MLADINSKO SP
Težave za Čupina jadralca
Srednje močan veter je včeraj precej nagajal Čupinima jadralcema Simonu Sivitzu Košuti in Jašu Farne-tiju. V drugem dnevu (prvi dan zaradi močnega vetra ni bilo kvalifikacijskih regat) mladinskega svetovnega prvenstva v razredu 470 pri Solunu v Grčiji so izpeljali tri regate. Tržaška jadralca, ki skupaj z bratrancema Luco in Robertom Dubbini branita barve italijanske mladinske reprezentance, sta v prvem plovu v svoji skupini osvojila 18. mesto, v drugem sta bila 12., v tretjem pa 6. Krmar Simon Sivitz Košuta je bil nekoliko razočaran in je priznal, da sta z Jašem naredila nekaj taktičnih napak. Čupina jadralca čakajo danes še tri kvalifikacijske regate.
MOTOCIKLIZEM
Prosečan Mitja Emili s 3. mestom ni zadovoljen
Proseški motociklist Mitja Emili ni bil zadovoljen z nedeljskim 3. mestom na četrti preizkušnji Pokal Yamaha M6 Metzeler Cup. »Če bi zmagal, bi se še dodatno približal vodilnemu Casalottiju,« je s kančkom grenkobe komentiral 33-letni Emili, ki ga je med dirko sicer mučila bolečina v podlahti. Emili, ki je drugič v letošnji sezoni stopil na zmagovalni oder (v Monzi je bil 2.) je med dirko tudi vodil (dosegel je tudi najhitrejši čas kroga), na koncu pa sta ga prehitela Miele in Vigilucci. Boj za končno prvo mesto je tako še odprt. Prihodnja predzadnja dirka bo 23. avgusta v Misanu.
Izidi: 1. Miele (F.lli Valli), čas 20:12,962 srednja hitrost 155,669 km/h; 2. Vigilucci (Imperiale Moto) +0,22; 3. Emili (Motoshop 2) +11,568; 4. Avanzi (Motorcenter Gatti) +5,733;
Skupno (4. od 6. preizkušenj): 1. Franco Casalotti (Bottega della Moto) 531 točk; 2. Giampietro Avanzi (Motor Center Gatti) 490; 3. Mitja Emili (Moto Shop Due) 454; 4. Paola Cazzola 433; 5. Roberto Miele (F.lli Valli) 433.
NOGOMET NA MIVKI
Leghissova Italija druga
Italijanska nogometna reprezentanca na mivki, pri kateri uspešno nastopa slovenski nogometaš Michele Leghissa, je italijansko etapo mednarodnega Euro Beach Soccer League v Lignanu končala na 2. mestu v skupini A. Magrinijevi varovanci so v zadnjem krogu premagali Rusijo, ki je osvojila prvo mesto. Končni rezultat je bil 6:4, Leghissa pa se ni vpisal med strelce.
18
Torek, 14. julija 2009
KULTURA	/
Bojan Brezigar
Za nas sanjska dežela, ljudje pa se vsak dan borijo za preživetje
Na kaj najprej pomislite, ko slišite besedo Nepal? Nekateri, ljubitelji narave in predvsem gora, na Himalajo: na Everest, Lhotse, Ana-purno, Dhaulagiri... Drugi, bolj kulturniško navdahnjeni, na svetovno kulturno zakladnico, ki jo predstavljajo številni spomeniki, hindujski in budistični, v dolini Katmanduja. Tretji, nekoliko nostalgični večni mladinci, na čas, ko je bil Nepal sanjski cilji otrok cvetja, hi-pijev vsega sveta. Četrti, ki jim vse to ne pomeni veliko, na pokol kraljeve družine pred nekaj leti. Vsi pa na to državo gledajo kot na nekaj posebnega, sanjskega, magičnega.
Tudi jaz.
Odločitev, da si ogledam Nepal, sem sprejel prav zato: želel sem potovati v deželo sanj. Odločitve nisem obžaloval. Nepal je res posebna dežela.
Da so nekatere stvari drugačne, kot pri nas, moraš biti pripravljen še preden sedeš v letalo, Navsezadnje je Nepal s komaj nekaj več kot 1.000 dolarji BDP na prebivalca na 159. mestu
na svetu, torej proti dnu lestvice, skratka, revna država. To vidiš ob vsakem koraku, začenši s pristankom na letališču v Katmanduju, ki ne daje posebnega občutka modernosti, pa tudi čistoče ne. Za nameček je tudi za izdajo vizuma dolga vrsta, ker so mejni uradniki zelo počasni...
Pričaka nas mlad fant, Gambir, ki govori dostojno italijanščino, in napove, da nas bo spremljal po Nepalu. Napoti nas k avtobusu, mitsubishiju starega tipa, kjer šofer in njegov pomočnik že natovarjata našo prtljago na streho. Tu je pač navada, da mora vse, za kar ni prostora v vozilu, na streho; pogosto tudi potniki. V samem Katman-duju je baje ta praksa prepovedana, drugod po državi pa je povsem običajna.
Letališče nosi ime po kralju Trib-huvanu. In tu je treba zajeti v zgodovino Nepala; brez skrbi, samo malo, kolikor je potrebno za razumevanje glavnih obrisov razvoja nepalske družbe. V sodobnem Nepalu sta imeli do pred nedavnim vso oblast dve dinastiji: dinastiji Šah so pripadali kralji, dinastiji Ra-
Na slikah:
desno: vojak v uniformi gurke na straži v Katmanduju Pod naslovom: budistični okras v Katmanduju Spodaj od leve proti desni: ročno natovarjanje prtljage na avtobus; krava med avtomobili v Katmanduju; vožnja po levi tudi za slone.
' WSL
. -V t
=
na pa predsedniki vlade. Oboje je bilo dedno. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so kralji izgubljali oblast, dinastija Rana pa se je je skoraj v celoti polastila, tako da je bil kralj pravzaprav ujetnik predsednika vlade, ki je med drugim obvladal policijo in večji del vojske. Oblast je bila diktatorska, ne duha ne sluha o kaki demokraciji. V Nepalu so suženjstvo odpravili šele leta 1924.
Leta 1950 se je kralj Tribhuvan z družino odpravil na lov. Ker je šlo samo za izlet, mu je vlada dovolila, da zapusti kraljevo palačo. Dejansko pa se je kralj zatekel v indijsko veleposlaništvo, odkoder so ga z indijskim vojaškim letalom prepeljali v Indijo. Predsednik vlade je hotel vprašanje rešiti z imenovanjem Tribhuvanovega pranečaka Gyanendra (star je bil 8 let) za kralja, vendar je šel predaleč. Pritiski, še zlasti iz tujine, so bili tako močni, da je moral kloniti. Ze naslednje leto se je po posredovanju indijskega predsednika Nehruja Tribhuvan vrnil v domovino, zopet zasedel prestol, uzakonil stranke, ki so bile dotlej prepovedane, sestavil
koalicijsko vlado in napovedal demokratične volitve. K njegovemu povrat-ku so bistveno prispevali gurke, nepalski vojaki, ki so služili v angleški vojski in ki so imeli svoje organizacije prav v Indiji. Na gurke so Nepalci posebno ponosni, čeprav so bili to plačanci v tuji vojski. Pred staro kraljevo palačo v središču Durbana še danes straži vojak v uniformi gurke iz druge svetovne vojne, sicer pa številni Nepalci plemena Gurke še danes služijo v britanski in tudi v ameriški vojski. Ocenjujejo, da ti vojaki letno pošiljajo družinam več kot milijon dolarjev.
Kralj volitev nidočakal, ker je umrl, tako je volitve razpisal njegov sin Mahendra februarja 1959. Tribhuvanu pa v nepalski zgodovini pripada pomembno mesto, ker je dejansko v državo pripeljal demokracijo.
Vendar je demokracija dolgo doživljala porodne krče. Koalicijske vlade so bile skorumpirane, država ni napredovala, revščina je naraščala. Mahen-dra je parlament zamenjal z nekakšnimi skupščinami, ki so jih sestavljali povsod v državi in so potem delegirale predstavnike v državno skupščino. A tudi to ni delovalo. Nepal se je tako obračal iz krize v krizo, vlade so se menjavale, leta 1972 je umrl tudi kralj Ma-hendra in nasledil ga je sin Birendra. V tem času se je na podeželju oblikovalo maoistično gibanje, ki je težilo k vzpostavitvi republike in to svojo težnjo poudarjalo s številnimi atentati, predvsem proti vojski in policiji. V spopadih je bilo po sedanjih ocenah ubitih kakih 7.000 pripadnikov tega gibanja.
Manjushree Thapa je ena najbolj poznanih nepalskih pisateljic. Njen opus sestavljajo proza in pesmi, napisala pa je tudi zgodovino Nepala. V knjigi Forget Kathmandu (Pozabite Katmandu) opisuje ta dogajanja in posebno pozornost namenja zadnjim letom. Gre za zelo luciden prerez nepal-ske družbe in njenih problemov. Ma-njushree Thapa pripada, tako vsaj sama piše, kongresni stranki, ki je v Nepalu nastala po Gandijevem modelu v Indiji. Svojo pripoved začenja s pokolom v kraljevi palači 1. junija 2001, ko naj bi kraljev sin Dipendra ustrelil kralja in kraljico, pa tudi svojega brata in sestro ter še pet drugih članov kraljeve družine, nato pa naj bi hotel narediti samomor, vendar strel ni bil smrten. To naj bi Dipendra naredil, ker naj bi kraljeva družina nasprotovala njegovi nameri, da se poroči z dekletom, ki ga je izbral. Tej verziji v Nepalu ne verjame nihče. Ne verjame ji naš vodič Gambir, ne verjame ji pisateljica Manjushree, ne verjame ji sedanja vlada, ki je 27. februarja 2009, torej osem let po dogodku, odredila novo preiskavo. Preiskava pa ne bo lahka, kajti dokazov ni več. Vsa trupla so sežgali, Dipendra je tri dni kasneje umrl v bolnišnici.
In tako je prestol zasedel Gya-nendra, tisti, ki so ga leta 1950 za kratek čas kot osemletnega dečka postavili na prestol, ko se je Tribhuvan umaknil v Indijo.
Ljudje so imeli Birendro radi, cenili so njegova prizadevanja za demokratizacijo in za napredek, Gyanendre
niso marali. Še danes marsikje visijo slike Birendre s soprogo in številne hindujske templje krasi njegov kip; bil je liberalen kralj, ki si je prizadeval za uveljavljanje demokracije, čeprav časi niso bili lahki. Leta 1990 je uvedel parlamentarno demokracijo in ločil funkcijo predsednika vlade od funkcije kralja.
Gyanendro javno mnenje (pa tudi Manjushree Thapa v svoji knjigi) dol-ži, da je odgovoren za pokol in da je vse zrežiral (sam je bil v tistem času v več kot 200 km oddaljeni Pokhari) z namenom, da se polasti prestola, nekateri pa celo namigujejo, naj bi bila za tem CIA ali morda indijske tajne službe, češ da je bil Birendra preveč liberalen. Kdo ve, kaj je bilo res v ozadju.
Gyanendra je bil diktator, razpustil je parlament, uvedel je policijsko državo, poostril je napade na komuniste. Veliko intelektualcev, tudi naša Ma-njushree, se je umaknilo v tujino. Kralj je zopet prevzel vso oblast, vendar samo za kratek čas. Leta 2006 je bil po večmesečnih spopadih Gyanendra prisiljen ponovno uvesti parlamentarno demokracijo. Maja 2008 je ustavodajna skupščina z veliko večino glasov (proti so bili samo štirje poslanci mo-narhistične stranke) sklenila, da Nepal postane zvezna republika. Gyanendri so dali štirinajst dni časa, da zapusti kraljevo palačo, ki so jo februarja 2009 odprli za javnost kot muzej. Pred njo so bile kilometrske vrste Nepalcev. Sicer Gyanendra še živi v Nepalu, nima pa nikakršne politične vloge; navsezadnje mu je tudi ne dopuščajo, saj sedanjo ne-palsko vlado vodijo maoisti, ki so zmagali na zadnjih volitvah.
To je tisto, kar bi morali izvedeti med vožnjo z letališča v mesto, pa nismo izvedeli, ker je naš Gambir zelo redkobeseden: njemu ta oblast očitno ni všeč. Močno je vezan na tradicijo in je goreč hindujec. Pa tudi sicer nerad govori o politiki in njegovi podatki so vselej dokaj pavšalni. Ni, da bi se človek nanje preveč zanašal.
Res pa je, da je kljub vrvežu življenje v Nepalu dokaj mirno. Ljudje so nasmejani, videti so zadovoljni, prijazni so.Velike družbene razlike sprejemajo kot nekaj vsakdanjega, tako kot je vsakdanjost krava, ki se mirno sprehaja sredi Katmanduja in išče kako bilko trave med umazanijo na cesti. Navsezadnje razlike obstajajo povsod, tudi v našem zahodnem svetu so revni in bogati ljudje, so razviti in manj razviti predeli, problemov je nešteto. In le kako naj bi jih ne bilo v Nepalu, kjer ljudje govorijo 92 različnih jezikov in pripadajo petim veroizpovedim, pa čeprav je hindujska prevladujoča. Ampak s tem se nihče pretirano ne ukvarja, saj morajo ljudje vsak dan skrbeti za preživetje.
To je že stvarnost, daleč od sanj, ki vsako leto privabijo v Nepal na tisoče turistov. In tokrat tudi mene.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 14. julija 2009
19

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: »Prijazno v svet« z malčki vrtca »Ubald Vrabec«v Bazovici
Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45 10.55
11.55 13.30 14.10 15.00 16.50 17.00 17.10 17.15 18.00 18.50 20.30 21.20 23.45 0.55
Aktualno: Anima Good News Nad.: Incantesimo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate Aktualno: Relazione annuale dellAutorita garante delle Comu-nicazioni
Nan.: La signora in giallo Dnevnik, Gospodarstvo Variete: Verdetto finale Nan.: Un medico in famiglia 4 Dnevnik - Parlament 20.00, 23.10 Dnevnik Vremenska napoved Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena Variete: Supervarieta Nan.: La provinciale Aktualno: Porta a porta Estate Nočni dnevnik
V^ Rai Due
6.00 Variete: Videocomic 6.15 13.45 Aktualno: Si viaggiare 6.25 Dok.: Groenlandia 6.40 13.50 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 6.45 Agenzia RiparaTorti, sledi Quasi le sette
7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.20 Nan.: Tracy & Polpetta 10.40 Dnevnik - Tg2 Estate 11.25 Film: Per amore di Andrew (dram.,
ZDA, '00, i. P. Overall) 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume
14.00 19.00 Nan.: 7 vite 14.30 Kolesarstvo: Tour de France 2009 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Gost Whisperer - Presenze 21.50 Film: Dark Water (srh., ZDA '05, i. Jennifer Connelly)
23.25 Nočni dnevnik 23.40 Dok.: La linea d'ombra
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Film: Riso amaro (dram., It., '49, i.
S. Mangano) 10.45 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-
mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in rubrike 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna
17.45	Geo Magazine 2009
18.25	Dnevnik in vremenska napoved
19.00	Deželni dnevnik in vremenska napoved
20.00	Variete: Blob
20.10	Nad.: Agrodolce
20.35	Nad.: Un posto al sole d'estate
21.05	Dnevnik
21.10	Sfide Speciale: Valentino Rossi
23.15 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
14.05
15.10 16.10 16.40
17.30
19.35 19.50 20.30 21.10
Nan.: La grande vallata
Nan.: T. J. Hooker
Nan.: Miami Vice
Nad.: Febbre d'amore
Nad.: Vivere
Nan: Giudice Amy
Dnevnik in prometne informacije
Nan: Doc
Nan.: Distretto di polizia 5 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Balko Nad.: Sentieri
Film: ll figlio di Lassie (pust., ZDA, '45, r. S. Sylvan, i. P. Lawford) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Nikita
Film: The Detonator - Gioco mortale (akc., ZDA, '06, r. Po-Chih Leong, i. W. Snipes) 1.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Film: Di che segno sei? (kom., It., '75, r. S. Corbucci, i. P. Villaggio) Dnevnik in Pregled tiska
Canale S
8.30 9.00
9.50
11.00 13.00 13.40 14.10 14.45
16.35 17.35 17.40 18.50
20.00 20.30 21.10 23.30 1.30
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Papa' ha perso l'aereo (kom., Danska, '04, r. K. Berfoed, i. L. Andersen)
16.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Inga Lindstrom - Il segreto di Svenaholm (dram., Nem., '06, r. J. Delbridge, i. J. Bremermann) Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 6 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Mystère Nan.: Damages
Nočni dnevnik in vremenska napoved
V Italia 1
6.25	Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo
7.00	Nan.: Cleopatra 2525
7.35	Nan.: Pippi Calzelunghe
9.20	13.40, 17.25 Risanke
9.45	Nan.: Young Hercules
10.20	Nan.: Xena - Principessa guerriera
11.20	Nan.: Baywatch
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
15.00	Nan.: Dawson's Creek
15.50	Nan.: Il mondo di Patty
16.50	Nan.: The Sleepover Club
19.25	Nan.: Love Bugs 3
19.40	Nan.: Buona la prima
20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 NGlasb.: Michael Jackson Live 23.30 Dok.: Living with Michael Jackson 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved
^ Tele 4
7.00	8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02
Dnevnik
7.15	Nan.: The flying doctors
8.10	Aktualno: Storie tra le righe
9.00	Aktualno: L'eta non conta
9.30	Nan.: Don Matteo 5
12.00	Dnevnik - kratke vesti
13.00	Dok.: Le perle dell'Istria
13.15	Variete: Ape regina
13.50	Aktualno: ... Nel baule dei tempi
14.30	Glasb.: Palco, gli eventi in TV
15.05	Borgo Italia
15.30	Klasična glasba
17.00	Risanke
19.00	Curiosita da Trieste
19.05	Aktualno: Divertiamoci .....
20.05	Borghi nel FVG
20.30	Deželni dnevnik
20.35	Aktualno: Incontri al caffe' de la
Versilliana
22.10	Nan.: Shaka Zulu
23.40	Film: Scrivimi fermo posta
LA
6.00
7.00
10.15
10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.10 18.05
19.00 20.00 20.30 21.10 23.40
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Progetto micidiale (polic., V.B., '73, i. J. Coburn) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc
Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago
Nan.: Murder call 0.45 Dnevnik
Variete: Grazie al cielo sei qui Nan.: The District Aktualno: Complotti
Jr Slovenija 1
7.00	Kultura, sledi Odmevi
7.40	Na zdravje! (pon.)
9.00	Na potep po spominu
9.20	Zlati Prah
9.30	Lutk. nan.: Bisergora (pon.)
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	Dok. serija: National Geographic (pon.)
11.55	Večerni gost
13.00	Poročila, vremenska napoved in
športne vesti
13.15	Eutrinki
14.05	Duhovni utrip (pon.)
14.20	Obzorja duha (pon.)
15.00	Poročila
15.10	Mostovi - Hidak
15.45	Ris. nan.: Marči Hlaček
16.10	Zlatko Zakladko
16.25	Dok. nan: Zgodbe iz divjine
17.00	Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved
17.30	0.30 Dok .odd.: Gozdovi Slovenije
18.00	Otr. nad.: Zlata ribica
18.30	Žrebanje Astra
18.55	Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti
19.55	Čez planke: Kosovo
21.00	150. obletnica selitve Škofije
22.00	Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved
23.00	Dok. serija: Razgaljeni
23.55	Prava ideja!
{p Slovenija 2
6.30	9.00, 0.00 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal, sledi Otroški infokanal
11.30	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.)
12.30	Na lepše (pon.)
13.00	Dober dan Koroška (pon.)
13.30	Portret Draga Jančarja, 2. del
15.25	Sedma noč osamosvojitve - Tv
dnevnik 14.07.1991
15.45	Prisluhnimo tišini
16.50	Glasnik, oddaja Tv Maribor
17.20	Mostovi - Hidak (pon.)
17.50	Na zdravje!
19.05	Dok. serija: Sedem obdobij Rocka (pon.)
20.00	Izobr. mlad. serija: Muzikajeto
20.30	Mozaik
21.30	Nad.: Dediščina Evrope (pon.)
22.55	Lit. nad.: Lilije (pon.)
13.45	Dnevni program
14.00	Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti
14.20	Film: Ločitev in rešitev
15.40	Sredozemlje
16.10	Pogovorimo se o ...
16.50	Artevisione - magazin
17.20	Istra skozi čas
18.00	100 let bolnišnice Valdoltra
18.35	Vremenska napoved
18.40	0.05 Primorska kronika
19.00	22.15 Vsedanes - TV dnevnik
19.20	Športne vesti
19.25	Alpe Jadran
19.55	Potopisi
20.25	Srečanje z...
21.00	Glasovi Dalmacije
21.30	»Q« - trendovska oddaja
22.30	Biker explorer
23.00	27. mednarodni pokal v plesih
23.50 Vsedanes - Tv tednik 0.25 Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku)
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka (pon.) 8.20 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 22.00 Mozaik
10.05 17.05 Hrana in vino, oddaja o ku-
linariki (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro
18.00 Mladinska oddaja: Naši prijatelji 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved
20.30 Primorski tednik 21.30 Asova gibanica 22.00 Mozaik (pon.)
radio trst a
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca; 12.15 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, odprta knjiga; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj.
radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Jazz, etno, folk festivali; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz.
radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in
besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Pogovor o...; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
slovenija 3
6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Nedelja, 14. julija 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
X\ zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona


/	TOLMEČ O
^	14/30 c
TRBIŽ O _ 11/28 13/29 O 11/28
KRANJSKA G.
C^^H	ČEDAD O
l&T VIDEM O ¿^VIMO 17/31	,
O PORDENON
18/30	20/31
W	,_-Sji? TRST
I ^ 22/28
CELOVEC
O 15/32
TRŽIČ //*
12/30
O
KRANJ
o
GRADEC
15/33
0 13/30 S. GRADEC
CELJE 15/33 O
M. SOBOTA O 15/32 MARIBOR	15/32
o 14/32
PTUJ""^
O
o ^
LJUBLJANA
O N. GORICA	u " 15/32 N. MESTO 15/32
16/31 rar
KOČEVJE ^ 7sS - o
ČRNOMELJ
^NAPOVED ZA DANES
Po nižinah in ob morju bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme; popoldne bo ob obali zapihal zmorec, medtem ko po nižinah bo občutek vročine precejšnji. V hribovitem svetu bo zmerno oblačno do spremenljivo; več oblakov bo v Predalpah, na Trbiškem pa bo prevladovalo sonce.	Jasno bo, ponekod bo pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 17, najvišje dnevne od 28 do 33 C. J
	
Nad našo deželo je prisoten anticiklon, postopoma se v nižjih plasteh ozračja zrak ogreva. V sredo popoldne ali zvečer se bo atlantska fronta pomikala preko Alp in se bo zaradi tega povečala « labilnost ozračja
Nad južno Evropo in Balkanom je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi topleje in suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52Dolžina dneva 15.23
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 23.40 in zatone ob 12.52
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden, le po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Takrat se izogibajte velikim naporom na soncu, in uživajte dovolj tekočine.
-/^T-^
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.19 najvišje 1 cm, ob 8.13 najnižje -27 cm, ob 13.51 najvišje 38 cm, ob 23.08 najnižje -16 cmJutri: ob 4.37 najvišje -8 cm, ob 9.04 najnižje -16 cm, ob 16.44 najvišje 38 cm, ob 0.35 najnižje 12 cm.
TEMPERATURE V GORAH
500 m............27
1000 m ..........21
1500 m ..........16
C
2000 m ..........14
2500 m ..........12
2864 m ..........11
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 9, v gorah 10 in pol.


O
GRADEC
19/35
CELOVEC
O 17/33
TOLMEČ O
14/31
^.T*^ VIDEM O
18/32 O PORDENON
19/31
TRBIŽ O
14/30
o 13/29 KRANJSKA G.

ČEDAD O
^Vj 19/31
20/32
TRŽIČ /P
14/32
O
KRANJ
O 16/32 S. GRADEC
CELJE 15/34-
o C
MARIBOR
16/33
PTUJ
O	~
M. SOBOTA
O 17/34
O N. GORICA
17/32
o w "v
LJUBLJANA
17/33 N. MESTO 16/34 O
■»S»

ZAGREB 17/34 O
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
^Prevladovalo bo lepo vreme, nebo bo v glavnem zmerno V sredo in četrtek bo sončno in vroče. Jutri bo ponekod š^ oblačno; popoldne bo po nižinah kar soparno, ob obali bo pihal jugozahodni veter. pihal zmorec. V Karnji bo verjetno nastala kakšna nevihta, ki se bodo lahko proti večeru širila drugod v hribovitem svetu in v predgorju.
REYKJAVIK - Glasovanje v parlamentu
Islandija se odloča o vstopu v Evropsko unijo
REYKJAVIK - Poslanci islandskega parlamenta bodo danes predvidoma glasovali o zakonu o vključitvi države v EU. Zaradi nepričakovano živahne razprave konec tedna pa bi se odločanje utegnilo prestaviti na torek. Če bo večina poslancev podprla predlog zakona, naj bi islandska premierka Johanna Sigurdardottir prošnjo za članstvo v uniji vložila že 27. julija.Islandski parlament, althing, je razpravo o vladni pobudi za vložitev prošnje za članstvo v EU začel v petek. Vlada je predlog zakona o vključitvi države v unijo parlamentu posredovala konec maja.
Zunanjepolitični odbor parlamenta je v četrtek prižgal zeleno luč za vložitev prošnje za članstvo, zdaj pa mora dokončno odločitev o tem sprejeti še vseh 63 poslancev.
Parlamentarna razprava konec
tedna se je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nepričakovano zaostrila in zavlekla. Premierka Sigur-dardottirjeva je izgubila tudi večino v prid vključitvi v Evropsko unijo v vladni koaliciji, ki jo njeni socialdemokrati tvorijo skupaj z Levim zelenim gibanjem.
Peterica poslancev Zelenih je namreč odrekla podporo zakonu in skupaj z deli desnosredinske opozicije zahteva referendum o vstopu v EU. Sprva je bilo načrtovano, da bi Islandci po glasovanju v parlamentu o članstvu v EU odločali še na referendumu, vendar je vlada med razpravo v parlamentu ta predlog umaknila. Vseeno se zdi skoraj gotovo, da bo večina poslancev na glasovanju podprla vključitev Islandije v EU, saj tak korak podpirajo tudi v delu opozicije. (STA)
WASHINGTON - Na poziv članov ameriškega Kongresa
Obama odredil preiskavo o pokolu talibanskih vojih ujetnikov
Posnetek z vojnih operacij v Afganistanu
ANSA
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je naročil zbiranje informacij o pokolu talibanskih vojnih ujetnikov leta 2001, ki so jih izvršile enote pod poveljstvom ameriškega zaveznika, afganistanskega generala Abdula Ra-šida Dostuma. Obamova želja, da se ne dotika postopkov prejšnje administracije, pa je s tem začela pokati po šivih. Demokratski člani kongresa so v nedeljo na ameriških televizijah pozivali k preiskavam postopkov administracije predsednika Geor-gea Busha.
Kongresniki so pozive podali, potem ko je pretekli teden prišel na dan povzetek poročil petih generalnih inšpektorjev vladnih agencij, ki pravi, da je imela Busheva administracija več tajnih programov v vojni proti terorizmu, ki so ostali skriti pred kongresnim nadzorom.
Obama se sicer ne želi dotikati dom-
nevnih zlorab pooblastil pretekle administracije, ker bi to postavilo dodatne politične ovire njegovi agendi, na vrhu katere sta gospodarska oživitev in reforma zdravstva.
Preiskave uslužbencev tajnih služb pa bi lahko ogrozile nadaljevanje vojne proti terorizmu v Afganistanu, ker bi de-moralizirale ljudi, ki so večinoma le izvrševali ukaze iz Bele hiše, kjer je imel politiko boja v rokah podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Busheva administracija je v nasprotju z željo poveljnika vojne proti Afganistanu in Iraku, generala Tommyja Franksa, ovirala začetek preiskave pokola več sto talibanskih ujetnikov, ki so se zadušili v kontejnerjih med prevozom z bojišča v zapor ali pa umrli med streljanjem Dostumovih bojevnikov v kontejnerje.
Obama je za televizijo CNN pove-
dal, da je informacije o tem dobil šele pred kratkim. Svoji ekipi za nacionalno varnost je sedaj naročil, naj zbere dejstva, na podlagi katerih se bodo odločili o pristopu. General Dostum je bil pred kratkim znova imenovan za načelnika vojaškega štaba pri predsedniku Afganistana Hamidu Kar-zaju, čemur so ZDA sicer nasprotovale.
Demokratska predsednica senatnega odbora za obveščevalne zadeve Dianne Feinstein iz Kalifornije je v nedeljo dejala, da je potrebno preiskati ugotovitve generalnih inšpektorjev glede tajnega programa ameriške obveščevalne agencije Cia, ki so ga domnevno po naročilu Dicka Cheneyja osem let skrivali pred kongresnimi voditelji. Program je šele pred kratkim odkril novi direktor Cie Leon Pa-netta in ga nemudoma končal. Šlo naj bi za zeleno luč za pobijanje voditeljev Al Kai-de. (STA)