L,eto (II., štev. 146 izh»l» ob 4 z'irtr»l. Stane mesečno 7-60 Din za iiwemstvo 18'—• . jtasi po tarifn Uredništvo: Miklošičeva eesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko. nI. št 54. Telef. it 36. Podružnic«: Maribor. Barvarska ulica it 1. TeL it 22. Celje, Aleksandr. eesta Račun pri poštn. čekcr. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 21. junija. Mnogi prijatelji se budujejo na nas. da p o vodo ca klevetniške kampanje Oira Kamenaroviča proti ministra Žerjavu in drugim strankinim funkiijo-narjem brezobzirno ne nastopimo proti vsem tistim, katerih zahrbtna zaščita je dala gospodu bankirju korajžo. Bister razum naših somišljenikov je dobro pogodil jedro afere. Sistematičiim .spodkopavanjem zaupanja v voditelja, omaja+i solidarnost in disciplino v stranki, demoraiizirati široke kroge somišljenikov — to je glavni namen čudovite akcije, ki je pod protekcijo užaljenih ali nesaruriranih ambicij brezvestno vpletla imena ministra dr. Žerjava in uglednih strankinih delavcev v konkurenčno bitko bankirja oroti bankirju. Prijatelji naj nam oprostijo. Njihovi "■spomini nas ne morejo odvrniti od nadziranja, da mi kot časopis nismo kom-petentni izreči definitivne sodbe o zvezah gospoda Kamenaroviča z osebami v naši stranki. Mi srno po svoji dolžnosti ugotovili nekatera dejstva, na podlagi katerih si je mogoče sodbo ustvariti, odločitev pa je' treba prepustiti zaupnikom stranke. Njihovemu treznemu in možatemu preudarku^ je treba poveriti zadevo, ki je za disciplino in solid-irnost. v stranki največjega pomena. Zbor zaupnikov se bo sestal v najkrajšem času. Njegovi sodbi nočemo prejudicirati. Pri razčiščenju, ki ga bodo zaupniki izvršili, gotovo ne nasedejo intrigi, kateia. bi imela v tem trenutku popolen uspeh, ko bi se posrečilo zrahljati dosedanjo trdno jed-notnost v vrstah jugoslovanske demokracije na Slovenskem. Ta intriga ne počiva. Pri nas doma je izcrpala"svoja sredstva, tem pridnej-še pa plete svoje mreže v drugih krajih naše domovine. Ogromne vsote so bile žrtvovane, da bi se prikazalo slovenske demokrate po njihovih voditeljih kot nezdrav, in nesoliden element in da bi se zasejalo v veliki demo-fcratsM-^liriČHi organizaciji nezaupanje proti slovenskemu delu Demokratske stranke ter, ga izoliralo. Toda tudi celokupna stranka je dobro spoznala. da je udarec proti Žerjavu udarec na eno njenih liajeksponirarojših in najobčutljivejših pozicij, od katere iakosti je v znatni meri odvisna njena politična, in moralična moč v našem narodu- Odpor proti odvratni ljubljanski intrigi postaja zato vedno večji Kamenarovičeri napadi da je. jo _ demokratom žirom naše države priložnost, da so s ponosom zavedajo, kdo je usti Žerjav, katerega obmetava riro Kamenarovič s svojim blatom. Žasrrebška, «Riječ» opozarja, kako visoko ceni Demokratska stranka ener-'sriio i« marliivost, sposobnost in znanje ministra Žerjava, Baš z ozirom na Kamenarovičeve napade se »Riječ* odločno izreka proti temu. da bi Demokratski klub privolil sedaj v ponovno Zerjavovo demisijo. Dolžni smo, da ob tej priliki prijateljem citiramo sodbo, ki jo ta odlični list izreka o našem Žerjavu: _ Po včerai-šnj-i seji ministrskega sveta je bil italijanski poslanik grof Manzoni pozvan v predsedstvo vlade, kjer mu ie zunanji minister dr. Ninčič izročil noto naše vlade glede nekaterih izprememb, ki se morajo še izvršiti v konvencijah sklenjenih v St. Margheriti in Rimu o izvedbi rapallske pogodbe. Istočasno je bilo o tem obveščeno tudi naše poslaništvo v Rimu. V političnih krogih se pričakuje, da bo Italija odgovorila tekom enega tedna, nakar se izvrši ratiiikacija sporazuma. Beograd, 21. junija. (Izv.) Jutri bo izročil naš poslanik v Rimu Antcuiievič italijanski vladi noto, v kateri ji sporoča naša vlada, da podpiše spo-azum o izvedbi rappalske pogodbe pod pogojem, da se izvrše nekatere izpremembe v načrtu sporazuma, predvsem pa se izvrše nekatere izpremembe konvencije o manjšinskih pravicah vporabe manjšinskih šol in to na podlagi tozadevnih določi! st. germain-ske pogodbe (določbe o narodnih manj- šinah). Vlada dalje ne pristaja na sklenjeno podrobno konvencijo o prometnih zvezah !n zahteva, naj se to vprašanje reši obenem s trgovinsko pogodbo. Dalje zahteva naša vlada, naj se izpremeni tudi konvencija o raz-slltvi arhiva v Zadru tako, da se razdeli tudi arhijerejski. umetniški in bibliografični material. Poleg tega naša vlada tudi ne pristaja na to, da se da Zadru 15 km carinskega zaledja. Ce je italijanska vlada priprviiena pristati na te Izpremembe. bo "Iada takoj podpisala pogodbo in io predložila parlamentu. REŠKA KONSTITUANTA. Kraljeviča, 21. iunija. (Izv.) Na seji večine poslancev reške konstltuante je bivši predsednik vlade Zanella poročal o najnovejšem položaju in izjavil, da je po zaslugi jugoslovanske delegacije izvojeva-na popolna neodvisnost Reke in da bo italijanski pooblaščenec Castelll že v kratkem odpotoval z Rdce. vješcu jednog novčanog zavoda. Mi ne dvojimo, da če provedeua sudbena ras prava sve ovo nepobitno dokazati, naročito obzirom na lično dra. *erji-va a od lojalnih i pristojnih protivnika možemo zahtijevati, da bar do suda ne osudjuju čovjeka, koji svojim dosada-njim radom pripada čitavom narodu.* Oni. ki so pripravili in izvršili napad na drja- Žerjava in na -JDS, so ee premalo zavedali ogromne moralične_ in politične pozicije enega prvih voditeljev jugoslovan«ke demokracije in so bili preslabo informirani o notranji moči Demokratske stranke. Njihova politična špekulacija je propadla, za njihovo moralično brezvestnost jih zadene zaslužeua kazen. V5C &O.UP1UC uiti, ia^-lLTV^ ------------- — . - - . in složne o vprašanju potrebe, da se iz-' dr. Medvešcek !. r.; dr. J. Mtmih i. r. „Gospodin Franfo" v domovini. Po skoro petletnem počitku v Pul-kavi na Nižjem Avstrijskem se je «Go-spodin Franj >» — Maselj - Podlimbar-ski včeraj vrnil v svojo domovino. Vlak z zemskimi ostanki pisatelj i-trpina je prispel proti pričakovanju že včeraj v Slovenijo, kar je predvsem zasluga avstrijske oblasti, ki so storile vse, da omogočijo hitrejši prevoz. Kljub temu, da prihod ni bil aviziraa, se je v Mariboru vendar zbralo na kolodvoru precej občinstva, ki se je poklonilo manom pokojnika. Bivši poslanec Narodnega predstavništva Dju-ro Džamonja je imel pred mrtvaškim vozom kratek govor, pevsko društvo »Drava* je zapelo žalostinko. narodne dame in mariborski novinarji pa so posuli kr=.to s cvetkami. V Poljčanah so čakali na kolodvoru na krsto šolski otroci pod vodstvom svojih učiteljev; položili so na kreto več svežih šopkov. Isto je storilo tudi postajno osobje na mnogih po6tajah, zlasti pa, v Storah in Rimskih Toplicah. Svečane sprejeme z nagovori in petjem sd priredili dalje ▼ Celju, v Laškem in Litiji, kjer eo bila navzoča sokolska in druga društva. Povsod so položili na krsto vence ali šopke. V Ljubljano je prispel vlak z zamudo ob 18-53. Občinstvo žal i bog za prihod ni vedelo. Na kolodvoru so pričakovale žalni vlak odbornice šentpe-trske ženske podružnice Ciril - Met>< dove družbe s pred^-duco gc po -» ga, soprogo ravnatelja, juž. žei. inž. Šege na čelu, dr- Zibert ki je pokopal pokojnika V Pulkavi nekaj občinstva in pa pevski zbor »Glasbene Matice*, ki je imel zvečer slučajno vajo in je na povabilo takoj odšel na kolodvor. Na mrtvaškem vozu je bil pribit iz cvetk izpleteni križ. o
abiral-so 'pridno kakor čebelice prispevke iU nabrale toliko, da bo ostalo nekaj de. narja tudi za oskrbovanj zrobfl- samokresi in bombam!. Sokolstvo V pouk in pcsnemo balkanskim , --------------- barbarjem. tramvajsko remlzo v ulici Giulia in stre- Trst, 20. junija, ljalo se je tudi s samokresi. To se je Pred par dnevi so se komunisti malo »posrečilo* kraljevim stražnikom, da so poigrali s samokresi, pa je bil en fašist napadalce zajeli v neld mlekarni, kjer so mrtev, dva pa težko ranjena. In zakaj se zabarikadiralL Bik) je treba vlomiti o se poigrati? Ker so prej enako storili rišču so našli kupec patron, a nfcče ni j SI. jnfijem tega leta se izvrS kolo-j ljudski vol? napram nepremflljeni vedel kdo je streljal tudi ne stražniki, I salna izprememba na polju zavarovanja . movolji nekaterih dem o Kratkih šolniki so'bili tamkaj na straži. \ v smislu določil novega zakona, ki je j kov». Klen kalnim demagogom nikdar j Sokol L ima v nedeljo 2. julija. «vc Okroz 11. ponoči je počila bomba pred; še-le predkratkim izšel v tisku. 3. t. m.; ne bo ustreženo! redno letTK) ;aVE0 telovadbo na Tabor -..... 1 ie bila obelodanjena v Službenih Novi-! -j- Moz 8 krsčansko - etičnimi na- nah pod broj 130 izvršilna naredba k zakonu; naredba vsebuje nekatera važna določila glede izvedbe blagajn in zavo- fašisti, in je bilo par komunistov mrtvih in ranjenih. Oko za oko, zob za zob! vrata, preden so prišli do onih 12 «mla-deničev*, ki so se zatekli tjakaj. Pri enem so našli »sipo«. »Mladeniči* najbrž anjcaiii- ijku za oko, z.ul> /.a /-kju-. uiuh j« ..co.. —...— ----- - - To ie načelo naivišie civilizacije in kul-t že niso več v zaporu. Pred glavnim se-ture. ne pa tekanje na policiio in k držav- dežem »fascia* v D' Annunzijevi ulici (ulica Teatro, na sprednji strani poslopja je kavarna »Specchi*) le tudi počila bomba. Stražniki, ki so takoj prihiteli tjakaj, niso našli nikogar. Na tleh pa Je ležala emu pravdniku! Varnostna oblast ima -Jrugc naloge, n. pr. preganjanje državi nevarnih elementov, ki prihajajo na vo- iaški nabor s slovensko trobojnico, ali,---------------- na sodelovanie pri vlomih, ker se tako j neeksplodirana petarda. Najbrž ie kak razkrinkavajo tisti looovi, ki s prikriva- »slavokomunist* hotel razgnati v zra< ivcm svojega premoženja odtegujejo dr- »fascio*! Skoraj istočasno je počila bom-7dvl premoženjski davek. Zato se torel ba tadi v ulici Malcanton v Starem me-•ni, kadar delamo s samokresi in bomba-' stu, ob 2. ponoči za mestno palačo, malo mi, ne. brigamo za varnostno oblast, ona j pozneje zopet ena v ulici S. Maria Mag-pa tudi ne za nas! Po vsem tem je tudi ■ giore, a zadnja pri Sv. Jakobu v ulici del-popolnoma umljivo, da so varnostni oi- \ le Scuole nuove, kjer je razbila precel -ani dobili nalog, da ne smejo aretirati oken na tamošnji šoli. Ranjen ni bil nah-'icbenega iašista, četudi ga zalotijo »na delu*, temveč ga morajo takoj izpustiti, k-ikor hitro se izkaže s svojo Jegitima-Tako ie tudi popolnoma naravno — v boju ie orožje in streljivo vendar prva in glavna stvar — da so pred par dnevi v kavarni »Specchi* na Velikem t-gu poleg občinske in vladne palače čisto javno prodajali bombe: »sipe* po 15 lir. »petarde* pa po 20, in so jih kupovali celo 14- do 15!etni otroci — Ha, vi balkanski neotesanci, pri vas le kaj t.ikega nemogoče! Vi ste rreueumni za to. Učite se od nas, kako se stvari stre- če in šola slučajno ni bila slovenska V ponedeljek je počila petarda v ulici Settefontani pred kinematografom »Bui-falo Bili*. Ranjeni sta bili lahko dve osebi. Medtem pa je veliki dobrotnik tržaškega mesta, gospod generalni civilni komisar Mosconi, v nedeljo ponoči poklical k sebi zastopnike nacijonalnih strank in listov ter jim toplo govoril na srce, naj opuste te hude boje. Fašisti so izjavili, da so se odločili za »nasilje*, ker so jih vkljub njihovi miroljubnosti izzvali komunisti. Splošno so se obsojali čini nasilja, ki nimajo več nikakršnega političnega Da ne bi končno vendar kdo mogel po | značaja, temveč le obeležje prostega zlo- dov v Sloveniji, ki jih hočemo javnosti nekoliko razjasniti. V svrho hitrejše ln lažje likvidacije mora pokrajinska uprava v Ljubljani še pred 1. julijem t. L iz- „ . vesti spojitev okrajne bolniške blagajne vnetih zagovornikov delavske zavarovalnice na ta način. ----- -------------i Letošnji društveni naft-opi so tam r ML V »Straži* pise o davku na vojac; važnj ^ pomenjajo p)avn5 pre?w1 dobičke prof. I. Vesenjak tako, kakor j telova/jni priprav,:enosti w lahko slišiš govoriti najbolj brezves.-: ^ v ^ ^ dn)StV3 , ne agitatorje na velikem klerikalnem i voMe Soko;?tvo v Sloveniji bo glavrr shodu. To je tisti prof. Vesenjak, ki js! bU krivem zvračati krivde na koga, je od-siopilo vodstvo fašistovske stranke in ravno tako poveljništvo akcijskih oddel-1 r v in je prevzel vodstvo »akcije* po- čina, in se je sklenilo pozvati vse stranke in meščanstvo, naj se pokore zakonu, da se povrne tisti mir, ki je tako silno potreben za gospodarsko obnovo Tr- rii »v. p i v- vtw v ouo l t u pu- "v/ vuvi. o v ~------- --------- oen, morda nepoznan »akcijski odbor*, sta. Posledica tega sklepa ie bila, da je j t •«• i r _ y:_r —___t _ " /> _ p^am 1 in i'nem smo pa udarili! V petek zjutraj so fašisti trgali po mesti: «Lavoratore* in »Edinost*, dopoldne pa so streljali na trgu G. B. Vico proti ■ezposelnim delavcem, ki so tamkaj čakali na izplačilo podpore. Ranjenih je bilo več oseb. Krivda je na sestradanih, ker so baje razžalili neko mimogredočo lašistko. Ravno tako so streljali fašisti pred izplačevalnico podpor za brezposelne na trgu degli Studi (plazza Lipsia). '! a ni bilo fašistke, ki bi bila razžaljena, "v obeh slučajih ie varnostna oblast prečkala brezposelne delavce, ker ie sutni-la, da se streljajo sami od veselja nad veliko podporo, ki jo dobivajo. V ulici < iiuiia so fašisti vdrli v neko gostilno, i-ier so sedeli štirje tramvajski uslužben-Razbili sc vse, kar jim je prišlo pod roke. Trije tramvajevci so pobegnili, četrtega pa so pretepli, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Aretiran ni bil mhče in oblast išče one tri tramvajevce, ki so pobegnili. V soboto ponoči, ko so se zadnji tramvajski vozovi vračali v ivraizo, ie proti dvema tramvajevcema počilo več strelov. Oba sta bila težko ranjena- Kdo je streljal, se ne ve. Najbrž tramvajevca sama! V nedeljo zvečer je pokalo vsekrižem. Tako sta n. pr. v Pipanovi gostilni v Ro-ianu za cerkvijo počili dve bombi. Gostilničarju je odneslo desno nogo in pravijo, da je umrl v bolnišnici, vse ostale osebe, ki so bile v gostilni, pa so bile tudi ranjene. Kdo je vrgel bombo, se ne ve, dasiravno so bili prej v tej mali go-stilnici, v kateri je prostora samo za dve mizi, trije fašisti, ki so se prepirali z nekim komunistom, ter je gostilničar vse skupaj odpravil iz gostilne, češ da noče imeti prepirov. Fašisti so šli in zagrozili, da bodo že plačali. Kdo bi mogel po vsem tem dolžiti koga, aa je metal bom-1 e! Imel jih je najbrž gostilničar sam, ju vrgel skozi okno in hitro skočil nazaj v gostilno, da bi bi! tudi sam deležen zabave ob razpoku. Da, tako je bilo. Saj ;e tudi oni komunist, ki ga je bomba raztrgala pred par tedni, nosil sam bombo pod — klobukom! »Pred* dobro za-zastraženinn društ. prostori šentjakobsks- »fascia* je počilo več strelov. V prostorih so bili štirje »mladeniči*, na dvo- fašistovski »akcijski odbor* odstopil in sta vodstvo stranke in akcijskih oddelkov zopet prevzela redna vodstvena organa. In sedaj je zopet mir v mesto. in delavske zavarovalnice na ta da preide uprava obeh zavodov in sicer za toliko časa, dokler se ne izvedejo volitve, na posebno ravnateljstvo 16 članov in nadzorni odbor 6 članov. V to novo upravo pridejo v smislu cit § v prvi vrsti dosedanji člani sosvetov obeh zavodov. Člane ravnateljstva td odbora imenuje minister na predlog pokrajinske uprave in po zaslišanju interesentov. Konstituirata pa se ravnateljstvo in nadzorni odbor na seli, ld jo mora sklicati pokrajinska uprava v roku osmih dni po imenovanju. Pripominja se, da obstojlta sosveta boln. blagajne ln deL zavarovalnice iz 12 ln 6 članov: ker odpadeta dva zastopnika iz Dalmacije, W bilo število dopolniti s 6 člani. Minister sme nadalje v gotovih v na-redbi taksativno naštetih mestih — med temi tudi v Ljubljani — ustanoviti na predlog pokr. uprave in po zaslišanju interesentov posebno komisijo, sestoječo iz potrebnega števila Interesentov in strokovnjakov. Ta komisija se ima baviti z vprašanji, ki se nanašajo na likvidacijo blagajn in zavodov in z načinom proved-be zavarovanja. Sklepi te komisije Imajo sicer samo svetovalni glas in niso obvezni za osrednji urad, vendar lahko ta komisija izdatno očisti ozračje in potom temeljite proučitve zakona in dejanskih razmer veliko pripomore s svojimi nasveti, da bodo številne naredbe, ki še morajo zagledati luč sveta, dobile obliko in jedro, Id bo v korist interesentom in v čast naši zakonodaji. Ju. roje Usti prot. vesenjas, kije ij „osokoJsko prirp(,i:„v. p, svoj čas kot poslanec prvega Na- L ' . ,e Sofcol L poprav,ja « s-. •odnega predstavništva edon najbolj;^ ^ i]etne dnj ^ vnprco ,,, metih za govornikov kar najhujšega > ^ PriK.di^T 2 ^ nf1 davka na vojne dobičke Takrat so in dovr,en; pnpr„ seveda klerikalci sedeli še v ministr-... - . ' 7 , r L & mentaliteto fanatičnega in »*»"*>. dolžnostim m odgovooiost, ;: namišljenega klerikalnega profesor- ladene^ » dT" *°b,to Presnova socialnega zavarovanja. Dosedanji nosilci delavskega zavarovanja zoper bolezen in nezgode v Sloveniji so bili precej številni: Okrajna bolniška blagajna s centralo v LJubljani, s 23 poslovalnicami in 3 ekspoziturami, Trgovsko bolniško in podporno društvo. Bolniška blagajna južne železnice, Začav-r.a delavska zavarovalnica zoper nezgode, začasna železničarska zavarovalnica zoper nezgode in nebroj rudniških bra-tovskih skladnic. Nadalje sta obstojali v Ljubljani dve mojsterski bolniški blagajni po § 115 obrtnega reda, to sta Bolniška blagajna članov gostilničarske zadruge tn Bolniška blagajna krojačev, krojačic, krznarjev, klobučarjev in roko-vičarjev. Z novim zakonom o oslguranju radni-ka, ki je že objavljen v Uradnem listu z dne 13. junija 1922, št 62, pa se združi vse zavarovanje po tem zakonu v enem samem nosilcu t j. v osrednjem uradu za zavarovanje delavcev z začasnim sedežem v Zagrebu. Osrednji urad bo izvrševal zavarovanje po svojih krajevnih organih to so: 1.) okrožni uradi za zavarovanje delavcev, katerih število, sedeže in območja določi z odobritvijo ministra glavna skupščina osrednjega urada, 2.) blagajne za zavarovanje delavcev prometnih podjetij, katerih ustanovitev je obvezna za podjetji. kojih posel se razteza na območja več okrožnih uradov in imajo nad 1000 zavarovanju obveznih nameščencev. Pravice teh prometnih blagajn so se dale v predhodnih odredbah zakona izjemoma privatni blagajni trgovcev v Zagrebu »Merkur* s to razliko, da mora šteti »Merkur* najma-nje 2500 članov. 3.) bratovske skladnice, katerih ustanovitev je le fakultativna pri rudarskih podjetjih, ki štejejo nad 2000 delavcev. Drugih organov glavnega nosilca zakon ne pozna. Politične beležite -j- Minister Pribičevič o šolski konvenciji z Italijo. Zagrebška »Riječ* prinaša razgovor z ministrom Sv. ?ri-bičevičem o zunanjem in notranj?m položaju naše države. O problemu iz-vršenja rapallskega ugovora z ozirom na sporazum v St Marghrriti in na konvencijo o os navijanju italijanskih državnih šol v Dalmaciji, se je gosp. minister izrazil sledeče: Sporazum v Genovi obsega okrog 15 konvencij, izmed katerih so najvažnejše one o jezikovnem vprašanju. Italijanska država bi hotela za svoje podanike v Dalmaciji ustanavljati in vzdržavati lastne šola. Ta zahteva je nesprejemljiva, ker zadira v suverenost naše države in ni vezana na nikako reciprocitetD. Kar pa se tiče privatnih šol. so mero-dajne odredbe senžermenskega mini. Pričakujemo pa. da bo Italija v tem pogledu enako omogočila ustanavljanje in razvoj šolstva našega naroda v Italiji Vprašanje šolskih konvencij še ni rešeno, pretresujejo ga kompetentni politični faktorji; po naši ustavi se morajo te konvencije predložiti tudi narodni skupščinL -f Nikdar jim ni prav! Klerikalci ob vsaki priliki poudarjajo enotnost Slovenije. Višji šolski svet je z ozirom na to enotnost sklenil uvosti v celi Sloveniji velike šolske počitnice v istem času, letos za prehod pa tako, da bodo počitnice meseca julija in avgusta v onih štajerskih krajih, kjer so bile počitnice lani meseca julija, avgusta ali septembra, v onih krajih, kjer so lansko leto nehale počitnice od 16. do 31. oktobra, pa bodo letos počitnice meseca avgusta in septembra. Ta sklep v višjem šolskem svetu je bil z ozirjm na veliko prednost enotnih šolskih počitnic sprejet soglasno in zanj sta glasovala tudi klerikalca kanonik Nadrah in kanonik Vraber iz Maribora. Sedaj piše mariborska »Straža* proti sklepu višjega šolskega sveta iz des-magoštva in govori 'Ato o »pametni ja je zelo značilna njegova pisava, v kateri govori o »škorpijonih*, s katerimi »nas bodo po denarnici in koži tepli* ter o tem kako ga bodo »s kostmi in mesom prodali beograjski poro-dici za skledo leče.* Prof. Vesenjak bo očividno kandidiral v oblastno skupščino, da bo tamkaj svetil s svojo lučjo. Zato nekdanji liberalec, ki je v moški dobi iz značajnosti postal klerikalec, na koncu svojega članka poudarja potrebo krščansko - etičnih načel. -}- »Halucinacije.* Pod tem naslovom je »Slovenski Narod* objavil polemiko proti dozdevnim izvajanjem posl. drja. Kukovca v Demola-atekem klubu, kjer je dr. Kukovec trdil, da je pokrajinski namestnik Hribar naenal (otera!) klerikalce v republikanizem. Dotično poročilo je bilo posneto iz Epohe* in ni točno. Pri notranjepolitični debati v Demokratskem klubu je poslanec Kukovec le obžaloval, da ljubljanski pokrajinski namestnik nima lojalnih stikov z Demokratsko stranko. Sedaj, ko je klerikalna, stranka zabredla mod republikance, bi bilo dobro razmerje med pokrajinsko upravo in vodstvi onih strank, ki podpirajo vlado, tem bolj potrebno. Gospod Hribar se v tem oziru ne zaveda prevzetih dolžnosti. Dr. Kukovec torej ni imel nobonih halucinacij in je videl le to, kar ie. Halucinacije pa »o n. pr. imeli tisti Ljubljančank ki so prošli četrtek, ko so gledali procesijo, menili, da koraka za baldahinom predsednik zamorske republike Liberije. ljubljanska društva. Ljubljanski Sokol: Vadba redovnih v.-, četrtek 22. t m. ob sedmih TveSer pi letnem telovadi Sču. Zdravo: Okrožni zlet celjske sokoiske župe. \ Radečah pri Zidanem mostu se je prosi-nedeljo vršil okrožni zlet celjske solen' ske župe. Za zlet je bilo v celpm okro; ju veliko zanimanje in js '"ila vsled tega udeležba zelo mnogobroina- Prišlo . " nad 1000 Sokolov iz celega okoliša oi Celja do Zagreba. Tudi zagrebško sok-V stvo je bilo dobro zastopano in na.vd" Seno sprejeto. S koiodjvora jo krenila, p" vorka s sokolsko konjenico in feiez?>. carsko godbo iz Ljubljane na delu v tr:" kjer jo ie ljudstvo prisrčno pozdravlja i" Na trgu je bil velik slavolok, kjer v starosta župe dr. Smer pozdravil zbra-P' sokolstvo. zlasti pa. zagrebške Sokol' Precizno izvedene vaje na telovadiš--so našle splošno priznanje. Prisrčno bilo slovo pri odhoda. Sokoli so so Iop-z vzklikom: Na svidenje v Ljubljani! Spori Po svetu — Lord NorthcHHe je vsled prenapornega dela zbolel Lord Northcliffe, znani časopisni kralj, je prepotoval in-cognito skoro vso Nemčijo in piše sedaj obširno knjigo o tamošniih razmerah. — Prve volitve v Burgenlanda so prinesle vsem nemškim strankam veliko razočaranje. Prednjačijo socialisti s Športni miting na Bleda je defmii no določen na 2. julija t 1. Vse objavli- -ne tekme se vrše, raz ven tega se bo pr redil še tenis-turnir, ki igra dva dni pre r. ter ima na dan 2. julija zaključno ir Skušala se bo doseči za udeležence pc'. vlčna vožnja ter v slučaju potrebe tudi posebni vlak na Bled in nazaj. Sportri miting bo nudil vsem udeležencem izre r-no pestro sliko ter bo nedvomno najzanimivejša prireditev v letošnji sezoni Bledu. Malostransky S. K. Praha na Bledi . Pri športnem mitingu 2. julija na Bk se bo vršila tudi nogometna tekma m. prvorazrednim čehoslovaškitr Malostra -skim klubom iz Prage in ljubljansko -rijo. Publiki se bo nudil tedai prvovr -ni šport, ki bo gotovo vsakega zadovoljil tem boli, ker je v soboto tekma Ljubljani, v nedeljo pa revanžna na B du. Sparta, Kladno : Ilirija. — 24. in 2 -. jalcl 39.995, kmečka zveza s 22.008. vele-nemci s 16.C92, in meščansko kmetska stranka s 933 glasovi. V parlament pridejo 3 socialni demokrati, 3 kršč. social-ci, 1 poslanec kmečke zveze nt 1 vele- ui tekmi med češkim klubom Sparta, Kladno in Ilirijo. Sparta pripada prveiru razredu praških klubov, kar zadostni', da se oceni njeno prvovrstno kvaliteto V osmih dosedanjih prvenstvenih teknr.' ci. I poslanec smecitc zve^e m i -- - — - _ nemec. V deželni zbor pa 13 socialnih praške zupe prot. najmoenejstm naspre demokratov, 10 kršč. socialcev. 4 vele- "ikom je prejela le 7 golov. Omeniti , nemci in 6 kmetov. Krščanski socialci, ki posebno njeno zmago nad Slav.*, pre-,- so pričakovali boljši uspeh, so izgubili no Je nastopila skandmav-sko tomejo, . simpatije, ker so v svoje liste prevzeli 3 : 2. - Tekmi se pnčneta ona dm - , tudi Madžaroue in Hrvate. Vzrok napre-! 18. uri, v nedeljo ob 16. un pred« : dovanju socialnih derr.okratov je silna Akademik! : Ilirija ^ - Predprodai, razdvojenost meščanskih strank in pa vstopnic v cvetličarni W,der. uspešna agitacija socialistov med poljski- , Nogometne tekme ^ D= Vce. ■ r-t r, ^oino^cpstniVi sta bili na Dunaju dve nogometni tek:,i m. delavci in maloposestmki. Sportklub : Rudolfshugel (prvenstven 1 1 : 0 (1 : 0). Obe moštvi nista bili ravno najbolje razpoloženi ter nudili se preve-: dobro igro. V drugi polovici je bila i? boli interesantna. 8000 gledalcev. WAF. : Admira (Cup) 6 : 0 (3 : 01. WAF. ie dosegel presenetliivo visoko zmago vsled taktične premoči. Fischera. ki je zabil tr: gole, je pokazal izredno lepo igro. Nogometne tekme v Berlina v torek: Prosvcta Julij Betetto, član dunajske Staats-opere je, kakor čujemo, za prihodnjo sezono podpisal pogodbo za angažma v Ljubljani Vendar enkrat zopet razveseljiva vest o naši operi. O ruski literaturi je predaval r pon ..----------- deliek na mariborski ljudski univerzi i južna Nemčija : Južnovzhodna Nemči>a prof. G. Bostunič. Podal je ves razvoj od : 2 ; 0 (2 : 0). Severna Nemčija : Sredn<.: Vonvizina preko Puškina do Dostojev- ; Nemčija 3 : 0 (3 : 0). skega in Tolstoja. Predavanje je bilo Nogometna tekma Norveška : fra,v dobro obiskano. Profesor Bostunifi pre- , cija. Zadnjo soboto se je v Kristiatr M dalva 24., 25. in 26. t m. v Ljubljani. | vršila v navzočnosti kraljeve dvojice no- Režiser bivšega Iludož.estvenega gle- gometna tekma med reprezentanca Nor-dališča Vahtanov e pred kratkim v llo- j veške in reprezentanco Francije. Tekma skvi umrL I ie končala s 7 : 0 v korist Norveške. Hči papeža 42 — Lyk?@$iia Borgia »Dvigajo ga!* nadaljuje Lukrecija r prestrašenim glasom. »Na ograjo; sedaj so ga vrgli v reko! In sedaj bože!... Tam, tam se iz valov še po-malja nesrečnikovo telo!... Gondo-iv-r, zapovpdujem ti, da veslaš takoj na ono mesto, morda ga še rešimo — Četudi je morda tujec, vendar se mi upira takšen zločin, in ravno danes, jv.vno danes mi je. kakor da moram rešiti človeško življenje, za svoje greli,-. ... in da rešim drugo, ki mi je in nogo, mnogo ljubše...* Bernardo se obotavlja. Lukrecija zavpije nanj: Obotavljaš se? Treei se, reva, ker u- dam uničiti!... Ali ne, ne, ne, nik-šimi zgradbami tedanjega Rima. Zgrajena je bila v modernem slogj one dobe in po Cezarjevi želji okrašena od prvih rimskih umetnikov. Najznamenitejši slikarji in kiparji so tekmovali med seboj, da postavijo po njej najlepše proizvooe svo-jesra duha in svoje fantrzije. Z nečuveno razkošno-;tio je obložil Cezar svojo palačo, kajti, kadar sam ni imel dovolj denarja, mu je. bila na stežaj odprta blagajna njegovega m celega krščanstva Svetega Očeta. Tako mu je bilo lahko, da je iz svoje palače napra ril čim najbolj čaroben dvor. Vkljub tej svoji bajni razkošnosti pa je bila ta palača na na jslabšem glasu pri rimskem ljudstvu. Kdor je moral mimo nje, je pospešil svoje korake m mnogi se .je tudi prekrižal. Najbolj hladnokrvni možakarji so le nlaho pogledali na krasno pročelje palače, niso pa utegnili ogledovati njenih _ lepot, ampak so jo urno pobrisali dalje. Ta palača je bila namreč brlog krvoločnega tigra in ol>eneni dom najhuje- za-vratnosti. bivališče iveri, ki £ ni nič sveto in ki ne spoštuje nikakršnega zakona, nobene mere, nobenih mej. običajev ali tradicij, čim se ga polasti volja, da zadosti svojim nagonom. Govorilo se je o strašnih onrijah, ki se dogajajo v tej palači v nočnih irrali. ter o gostijah, katerih se udeležujejo sicer najlepše, pa tudi najbolj razuzda ne rimske žene, in pripovedovali so si o pijanstvih, pri katerih se cede vina z miz in pri katerih se dogajajo reči. ...ki se ne dajo popisati. Nobena mati ni puščala evoje hčerke, da bi šla mimo te palače sama ir. nezastrta, čim je dekle bilo starejše ko osem let Vendar ni gotovo in morda so delali Cezarju tudi krivico, ko so si pripovedovali, da je on kriv, na 1 . 1 ... . .« ___i__J - ni sam jirišel na zločinčevo Vendar vestnost H) marsikateji z izpubo svoj-" plačal sv službe. V noči, ko ?e je zgodil strašni uiiHtr na tibeivkem mostu, se je vrn0 Cei-ir na svoj dom okrog ene ur^ !■« polnoči. Korakal je to pot peš. Nič na oj -ni spominjalo na nj-govo visoko vtk veno dostojanstvo. Njegova ob! >ka v nič-omer ni razlikovala od obi kakšnega rimskega plemenitega postopača, ki je ponoči izlete!, "a T" - ' « zabave. Straža pred vrati spoz,ia - o-je-ra gospodarja in da. predpisano /r..' menie. Trenutek kasneje se od pro vr^ ta na i • ; ter na ^an SS. julija 1922. ob 11. uri do- * . . .- 'poldne istotam ofertalno licitacijo glede Glavno skupščino Zveze industnjcev ^^ ^^ piMrniJkih potrebščin, na slovenskem ozemlju, ki se je vršila predmetn; laJ>; 60 T pisarlli trgovsko včeraj dopoldne v dvorani ljubljanskega ^ obrtnig.e lborniM ^ vpogled, mestnega magistrata je otvoril predsed- _ Dobava drv. Dne 27. t m. ob 10. nik Vinko Majdič. ki je prečital udanost- j do ^ 9k]eDejo pri intendaturi -ra«ke no brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I divi -:bkp oblast! v Ljabljam. pri ko I.. katero je skupščina z odobravanjem | mandah vojnega okru ga v Maribora in vzela na znanje. Nato je pozdravil skup- - — • da so se tepli ljudie ia dostop k blaga;ni «ele kratek čas pred predstavami. Tn tako se je na primer včeraj zgodilo, da so ljudje pri navalu na blacraino vdrli vrata in razbili šipo na njih in jifc je več sto odšlo, ker niso hoteli pretepati in prerivati. *etrt nre kasneje pa se je predvajal film pred — prazno dvorano! Niti polovica sedežev ni bila prodana, ker • ljudje niso mogli dobiti pravočasno - . ----- ----..poje n„u n.v6.. vzela na znanje. Nato je pozdravil skup- Celju ^ pri kotnandi mesta v Ftojo ne čajo nam iz Maribora: Pokrajinska obrt- j vstopnic. Škodo irr* tako podjetje in tu- ščinarje in zastopnike raznih korpora- ; poPredne pogodbe glede dobave drv j« na razstava obeta postati prav zanimiva i d; občinstvo, ki se upravičeno zgraža cij. med drugimi zastopnika pokrajini | t,arnizi:e Ljubljana. Maribor. Celje i' _ • i I _ . . ._____j \fn-n.i ..not r>rvn i }ro rtHHpll'« 7 O i __. . « • _!.___: » — ud r*" ------------U1 Ui;tiujv»uj >»» "" — t ter bo ilustrirala razvoj obrti v vseh pod j nad *Akim postopanjem, mariborsko oblast spadajočih pokrajin. • Posebno zanimiv pa bo nedvomno prekmurski s 3vojimi pristno domačimi izdelki, kakor zaboji, omaro in zibike, kakršne so v rabi v Prekmurju. pa tudi, -dragi predmeti, o katerih ve pri na? le malokdo. Zato bo razstava zanimiva tu- 71' ......... di za vsakega neobrtnika. Ob priliki Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru se bo vršil tudi velik obrtni shod, katerega se udeleže obrtniki Iz cele države in je zato posebne važnosti. Zato opozarjamo že danes vsa obrtna, društva na ta [; shod. Razpravljalo se bo o vseh akta-!1 - elnih vprašaniih obrtništva, o njega ta-!tom odstopila ščiti itd kakor tudi o ustanovitvi Zve- \ * Zdravstveno' ^jubljam ___________1 uprave dr. Mama, zastopnike oddelka za • Pevski 7bor Glasbene Matice. Danes,! trgovino in industrijo dr. Rateja. zastop-četrtek bo "0. uri skupna vala mešane- i nika finančne delegacije višjega svetni-„. lbora _ Odbor. ' ; ka Bajiča. višjega davčnega upravitelja k ' _ . . , Žagarja, referenta pri inšpektoratu dr- Na ljubljanskem Državnem ženskem ^ J KuPnaverjf M3topnika Saveza industrijalaca v Zagrebu dr. Pandakoviča itd bili včeraj zaključeni zre-! lostni izpiti, katerih se je udeležilo 45 kandidatinj, -!3 rodnih in 2 privatistinji (ena za dopolnilni ko za pouk znala 16 kanili ;: ■ ' '.jimi pe- ,J tim z nemškim učnim H rednih in L> privatistinji ' , . ., . ,,! tudt vzdržala. t metne iuj Dolnilni izpit) Zrelost z S: Xat0 >« Pre£lta! ' f I krona dobiva, ne morejo polnita »zp tj. Zrelost od zapisnik o zadnji redni skupščini,! ai;0 ^ obtoU bankovo ' ■■' ' , "iZ ne iki i® bil "Steno odobren. P.vi tajnik j ^ ,,e v m meri in ak -anr 1 • "ml * i in* Milnn An ki i« na ie nreSital noročllo .. ..j.i:. . kaudidatinjam. ena prostala ; j in ena privatistinja je pred ustnim izpi -----r- -— ------ ------, r*j.m uu. r.dKOr IUUI O usiauuvil.vi l,ir- . . .. ga pozna, da se je brez vseh pridrž-|ze obrtnih ,adTug odnosno ustanovitve dobi I® J1I j enotne organizacije. Obrtna društva naj _ _ _________ J./1 iu i U~ | kov in brezpogijno postavil na temelj j iwv ui uL^ipjg jji.u pjjiavu i| enotne onramzacije. uonna arustva naj jugoslovanske državne ideje. Tudi, dajže zbirajo tozadevni materija]. Ob je g. Ušeničnik konciljanten in j priliki razstave se bo vršila v posebnih skozi takten gospod, ki kot. tak ne ^ | paviljonih poknšnja žlahtne kapljice, ki izrabljal svojega jtoložaja morda ^; Frjra£te v naših bogatih krajih. Razsta-strankarske svrhe. »Slov. Narod* meni J ve se lahko „deleži vsak vinooradnik. končno, da je g. Ušeničnik boljši kakor kaka druga oseba, ki bi ne dajala nobenega jamstva, da bi naša univerza ue postala morda »celo ognjišče proti-■iržavne agitacije*. Po našem nazira-nju mora imeti lastnosti, ki jih pripisuje »Slov, Narod* g. Ušeničniku, vsak rektor. Namogoče je, da bi ostal vse-učiliščni profesor, kaj šele rektor, človek, ki bi hotel na univerzi ustvariti »protidržavno ognjišče*. Vse to pa pri ljubljanski rektorski volitvj ni bilo vprašanje, marveč čisto kaj druzega. Vsa napredna javnost je kritikovala in obsojala, da ljubljanski škof nomi-cira kaniidata vsev.čiliškemu prof-i-sorskemu kolegiju, in nikdo ne more razumeti, kako je mogoče, da poš'ljiio zastopniki svobodne vede parlamen-terje k škofu ter iSčojo pri njem odločitve v veeučiliški zadevi. Nečuveno v zgodovini modemih v-seučilišč je, da neodvisna visoka veda sama išče odvisnosti od episkopata! V tem pogledu je vsak izgovor i,razen in tudi oni gospodov juridične fakultete ne drži. Ge vseučilišče ne bo varovalo principov in svoje neodvisnosti, kdo naj potem še za to skrbi, Ako naj se iz opor-tunizma kršijo temeljili principi tamkaj, kjer bi jih bilo treba utrjevati, zakaj potem še ves boj za kulturni la-Tn-edek proti reakciji? * Kraljeva svatba v Beogradu je predmet največjega zanimanja v vseh krerib. V izložbenem oknu naše uprave v Prešernovi ulici je razstavljenih več prav lepih originalnih fotografij s svatbe, v drugem pa ilustrirana priloga velikega londonskega lista »The Tiaies* s posnetki raznih svatbenih prizorov. 2e več dni se občinstvo v velikih gručah 'bira pred naših izložbenim oknom in si ogleduje f« slike, ki so prav dobre in ki kažejo pestro raznovrstnost narodnih --noš, razne trenutne prizore s poroke, i Drugi junak je bil urednik »Avtonomi- Podrobnosti bomo f-e poročali. Pokrajinsko obrtno razstavo si bo ogledalo več ministrov in poslancev. Ker se bo istočasno vršil tudi obrtni shod, je upati, da bomo imeli pri tej priliki najboljši uspeh, ker bodo merodajni faktorji na lastna nšesa slišali naše želje in "e za hteve. Na obrtni razstavi bo tudi poseben oddelek za vajence, v katerem bodo brezplačno razstavljena vaj riška dfla. Najboljša, dela se bodo nagradila. Paviljoni »e začnejo že prihodnje dni postavljati. Opozarjamo vse one. ki nameravajo zgraditi lastne paviljone, da predložijo tozadevne na"- :c razstavnemu odboru v odobritev, na kar šele lahko pričnejo z zgradbo. * Oskrunjevalc! osebne čnsti in poštenja. Včeraj dopoldne je bilo videti pri ljubljanskem okrajnem sodišču zanimiv prizor. Junaki dneva so bili reprezentan-ti »Jugoslavije*, »Nove Pravde* in »Av-tonomista*, torej listov, ki so znani po svoji brezvestni demagogiji in ki jim je kratenje osebne časti in poštenja ljudi, ki ne trobijo v njihov zamazani rog, menda glavni poklic. Glavnega junaka Zoika Fakina- glavnega in odgovornega urednika »Jugoslavije*, iz strahu sploh ni bilo k razpravi. Je že vedel zakaj! Moral bi namreč dokazati ostudne klevete, ki so bile prio^fene v Peskovem organu, česar pa seveda ni navajen in se je zato čisto enostavno umakniL Imel je kar tri tožbe: ministra PribičeviOa radi lcpovskega podtikanja soudeležbe pri atentata na Draškoviča, in tožbi mini- , . -jm, r.p_ t — . , - iiauuij zikom 7 Cion!inž- Mi!an SukIje pa je p0T0Cl,10 i živela ^ i predsedništva o poslovanju Zveze v le-1 - - tih 1920. in 1921. Tudi to poročilo je j bilo soglasno sprejeto. ' Iz obširnega poročila povzamemo, da anl" f v. i obstoji Zveza sedaj iz 7 odsekov, in si- meStm' cer za lesno, veleusnjarsko, mlinsko, gradbeno, opekarniško, pivovarniško in elektrarniško stroko. CIani so razdeljeni občini ljubljanski naredilo 30 otrok, umrlo pa je 13 moških in 11 žensk, skupaj torej 24 oseb. in sicer: 11 za, jetiko. 3 po _ ah> katerih le 18. med katerimi za srčno hibo. po 1 za. otročiško vročico, j Y . .. ^ najmočnejša lesna zastruplj.-nv vsled •: Na nalozli , i ie po številu članov najmočnejša lesna e m za rakom, . pa, j » Iz rofiila samega je že raz- nnh_ smrtnih vzrokov, j vMmv ^ .p ZvcJa delovala resno in rane i ara' holeznih je ,ot«n.n je v tem času | ^ : v Intero5n naJe industrije. Po- obolelo 6 oseb: 3 na grizu po 1 na škr- j ^^ mpd (,rll,.-m. da doseda-letici, trahomu in na otroški vročici. * Smrtna kosa- V ; vidno, da je ročilo povdarja med drugim, da doseda i nji davki in pristojbine, carina in druga ou.i ma • Ljubljani je umrla j Janina, bremena presegajo gospodarsko ga Marija Presker. soproga hišnega po- dopustne meje. Naprotstva med delav ni!; n in Vrnic.čp Antona Preskeria.' ___ sestnika in krojača Blag ji spomin! skimi organizacijami in Zvezo so se ved-j, djiuuu., ; n0 poravnala in je bilo razmerje med Danes kakor vsak četrtek ob lepem : podjetnikom in delavstvom v Sloveniji lenu vojaški koncert na unionskem j veda0 prija7nejše nego drugod. Poročilo omenja dalje potrebno in pravično vremenu vrtu. — Rom Franc, restavrater. ia garnizije Ljubljana. Maribor. Celje Ptuj. Predmetni oglas je v pisarni tr govske in obrtniške zbomioc na vpogled. — Zboljšanje avstrijske krone. Ravno tako hitro, kakor ;e padala- se sedaj avstrijska krona popravlja. To seveda .-e ne pomeni, da se bo avstrijska kror;: tudi vzdržala. Umetne injekcije, ki jih pomagati tr;i. cev naraščal ->■ ako bo .\vstii... še nada'je v svoji brezskrbni tv , delavnosti. = Rumunska živina na Dunaju. Kak'«r Sporočajo z Dunaja, se vršijo pogajanja I 7 rumunsko vlado glede dobave ver e | množine žive živine za Avstrijo. 10.000 komadov goved se pričakuje v najkra. Sem čafu. Rumunska vlada je stavil.; pogoj, da se živina spravi na dunajski trg brv/, posredovalne trgovine. = Zlati carinski nadavek v Nemčiji f določen od 25. t. m. do lad.iljnjega ta 6400 odst. = Nov denar v MadžarskL Madlir; notni zavod namerava, kakor poroča; iz Budimpešte, izdati kovan denar po 1" 20 in 50 madžarskih kron. = Obtok bsnkoveev v Madžarski je po izkazu 15. t. m. povečal za 813 milijonov ns 32.3 milijarde -aVzarskiti kron. ..v.«. —.........—. i i0 omenja oaije puueuuu i" * Nezgode. Neža Jagodic, nedoletna (ureditev bolniškega in nezgodnega za- . k n.vrlra " f Vn'o3AWCffe lfl . t w _ ___, ___1 • Z _ !. posestnikova hčerka iz Velesovega, je doma. ko so napravliali na. slamoreznici reeanco. neopaženo segki z desnico mod kolesje, ki ji je zmečkalo dva prsta. — — Karla Blejca. tovarniškega delavca pri Feliksu Staretu v Preseriih. ie zgra-: ^ bil stroj za levo roko in mu zmečkal ! . dva prsta — Angela Gostič. delavka v tovarni Bistra v Kamniku, se je pri delu vbodla v levo roko. Vsled nastalega zastrupljeni se je morala zateči v bolnišnico. — Janez Petek, hišar lz Nemške vasi pri Ribnici, je pri zavračanju mla^ dega junca padel in si zvil desno roko. — Franc Vrečar, špediciiski delavec v Floiiianski ulici v Ljubljani, si je pri vzdigovanju zaboja spahnil levo nogo. — Pogačniku Ivanu iz Cvetreža je pri jedi obtičala koščica v grlu in se je moral podati v bolnišnico. • Krava ga Je sunila. Martin Fistar. gruntar iz Bresta pri Tomišlju. je privezoval živino, ki jo je prignal pastir s paše. Vsled nadležnosti muh so se krave branile in pri tem ga je ena malenkostno ranila z rogom na komolec leve ro- i varovanja. Končno se ugotavlja, da je Zveza, na vse strani dvignila svoj ugled in si priborila primeren vpliv v naši gospodarski in socijalni politiki. Tajnik Zveze, ataširan industrijski ' -i-Imori v Beogradu, dr. Cvetko Gre~ ..:5 je poročal o svojem delovanju ter je med drugim tudi povdarjal razumevanje beograjskih merodajnih krogov za. industrijo. Pri volitvah v predsedništvo je skupščina odobrila, kooptiranje sledečih članov: Frana Bonača. Petra Kozino in dr. inž. Milana Vidmarja, kot, namestnike pa Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.525 — 0.57. Berlin 24 — 24.50. Budimpešta 8 — S.Os. Bukarešt 51 — 52, Milan 372.50 - 37-4.5" London 340 — 342.50, Newyork 75 — ,76 50, Pariz 660 — 661, Praga 147 -j 149.50, Švica 1450 — 1475, Varšava 1.9-— 2.05, valute: dolar 74 — 76. avstri krone 0.60, franki 655, marke 26. Banka za Primorje 165. Trg. obrtna banka 62.50 — M. Brodska banka 78 — 80. Hrvat, eskomptna banka 174 — 175. jadranska banka 400 — 425. Jugoslovenska banka 105 — 105.5" . d ki i • IV f Ljub. kreditna banka 235 - 245. H. Pogačnika. Frana Robleka m Riharda S|avenska banka nO - 113. Skubca. V odbor so bili izvoljeni: ar. Karel Born. Fran Cuček, Andrej Oassner mL, Viktor Glaser, Ernest Eieng. dr. M. : Obersnel, inž. Stein. Avgust Westen, i J. Za-dravec, Fr. Hale in dr Ernest Re-i kar. Na predlog Frr.na Bona f a so bili iz-i voljeni v odbor še sledeči: dr. Karel Tril-1 ler, Fran Stare, Anton Krejči in A. Križ-j nič. Za preglednika računov sta izvoljena Fran Golob in Fian Ravnikar. Nato je prečital prvi tajnik i„ . Jr.klje ..... "no atentata na Draškoviča. m tožfcu mini- no ranua z rugoui u^ ku.uu.cu , y,fQ je prefitai prvi tajim u, •. mu.ij stra dr. Žerjava in šefa oddelka za sod- ke. Naenkrat pa ie začela Fistarju roka ; obJirne reSoluci;'e, ki »o bile soglasn jalno sktb v Ljubljani. Adolfa Ribnikar- j otekatl in je sledilo tako močno vnetje, j spre,etc_ Resolucije ..*• ia Id »ima ie očitala »Jnuoslavim* poli-! da je moral po zdravniški odredbi v 1 ' . enogtrancH fiskalni "olitiki f ia, ki jima je očitala »Jugoslavija* poli-1 da je moral tično židovstvo in namigavala na o Koga- : bolnišnico, tenje na škodo drugih. Zorko Fakin je bil obsojen na 300 Din globe, v povračilo vseh stroškov in objavo obsodbe. ' gim proti enostranski fiskalni politiki fi nlnišnico. nančne uprave, ki ogroža našo industri * Tri deklice utonile pri kopanju. Iz da,je 0bs0;a;0> da je f:-r.t>' • s. . irovitice v Slavoniji poročajo o tri:*-'?--- ^ ustanovila nov vojni daveu za leto 1920. na povsem neobičajen na?:i: ln rro- našega mladega kralja in pred vsem lju iieznjivo iice mlade naše kraljice. • Slike lz klerikalnega tabora. Z Jesenic nam poročajo: V kakšnem duhu vzgajajo klerikalna društva svoje člane, nam kažeta zopet dva slučaja zadnjih dni. Vaš list je že poročal, da je bil v Zidanem mortu aretiran in izročen sodišču jeseniški klerikalni potnik »Vzajemne zavarovalnice* Peter Ruper, ki je nagovarjal dva narednika, nai si porežeta zvezde. Češ da moramo biti za republiko in proti kralju. Ta gospod je bil poseben ljubljenec jeseniškega republikanskega farov-ža in ie imel kot potnik »Vzajemne* poseben nalog, širiti med ljudstvom protidržavno in protidinastično razpoloženje. To se jasno vidi iz dejstva, da mu je neki drugi tukajšnji republikanec, uslužbe-1 nec državne železnice M. po aretaciji pi-al pismo, v katerem pravi, da mu je \!idno svetoval, nai bo pri svojem delovanju previden, da se mu ne pripeti kaj neljubega. Višek nesramnosti pa je to, da 'daj jeseniški klerikalci žs špekulirajo na dobroto kralja samega, ki se nahaja na Bledu. Opozarjamo merodajne kroge na to. Protidržavne elemente, ki bujska-'o ljudstvo proti kralju in državi, je treba eksemplarično kaznovati, popreje ne bo miru! — Na Telovo je dal duška svo-iernu protidržavnemu prepričanju drugi klerikalni petelin. Kari Krivec, sin zna-nega gostilničarja Krivca, stebra jeseniškega klerikalizma. Javno na cesti je kričal, da je neumnost razobesiti zastave v čast kraijn ter je nato govoril o kralju samem v takem tonu, da tega ne mo-remo zapisati. Vsled svojega pregorečega i-epublikanstva je bil fant od orožništva .-•retiran in odveden v zapore okr.-i^f^a lodišča v Kranjski gori. Vse to :-vs; lovi kulturnega delovanja klerika.niii društev, ki so zatočišče vsega protidr-■lavnega rovarjenja. Mi bomo odslej posvečali tem tičem večjo pozornost, ob-, enem pa zahtevamo tudi od merodajnih oblasti, da store svojo dolžnost! — Ima mo pa na Jesenicah še druge junake, ki r.iso nič manj nevarni, ali pa mogoče še nevarnejši. To so tisti takozvani »povojni* narod' .'tki, ki so bili za časa Avstri- sta*. Jože P^trič,. ki po lastni izjavi sploh ne ve, kaj piše v listu. Očital je ministru Puclju, da je pustolovec in da je svojo stranko prodal dr. Žerjavu. Bil je ohsojen na 100 Din, na povračilo i stroškov in objavo obsodbe. Odšel je iz dvorane s ciničnim posmehom in pripombo, da bo ministra Puclja še naprej »peglal*. Tretji junak je bil najmlajši Peskov agitator, Vladimir Kravos, ki je v »Novi Pravdi* očital Franceti! Zupan-cu, da zastopa verižnike in netopirje. Tudi Kravos je izjavil, da ne bere svojega lista in da ne ve, kaj je v njem. Bil je obsojen na 100 Din giobe. na povračilo stroškov in objavo obsodbe. Ljubljanski separatistični hujskači so imeli torej včeraj vroč dan. Bili so zopet enkrat javno ožigosani pred sodiščem kot ckrunilci osebne časti in poštenja. * Pesek zopet naprodaj. Kakor nam poročajo, ie gospod Pesek ponudil svojo »Jugoslavijo* s tiskarno in hišo vred ravnatelju Jadranske banke Kamcnaro-viču. Ze par dni se vršijo pogajanja, ki so dospela tako daleč, da se je sinoči govorilo, da je pogodba že podpisana, j Gospod Pesek je zadnje mesece zapored ■ prodajal »Jugoslavije* klerikalcem, ne.! ki gospodarski skupini, zagrebškim inte- j resentom, dokler ni končno prišel na Kamenaroviča. * Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da bosta, dne 24. juniia t. L otvorjeni Aleksandrova koča pod Triglavom in Vodnikova koča na Velem polju. Koči sta dobro opremljeni in je obilno preskrbljeno za .jedila in pijače, • Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja, da se je otvorila dne 14. t. m:' redna avtomobilna zveza med Norim. mestom preko Kostanjevice v Kr- . Avtomobil odhaja iz Novega mesta ob 7. zjutraj in iz Krškega ob 12. opoldne. • FIlm o kraljevi poroki so predvajali te dni v ljubljanskem kinu »Ideal*. Film ni ravno prvovrsten in je zlasti v režijskem oziru zelo slaK vendar pa vseeno Virov ni smrti treh deklic. Večja družba iz V rovitice ie nabirala za zabavo jag-Ker je družba . ________ so zašle v tolmun, so utonile. Pomoči ; V" plljar;n„ z vsemi pribitki, odpra-ni bilo, ker nikdo v družbi ni znal pla-1 • d-vka n- . '-nje i ie nabirala za zabavo jnf'"'-.ti Svoječasni izjavi, da je leta 1919. zad-solnce pripekalo, se je šla cela j ?a j.ater0 se pfedpiSe vojni davek, kopat v ribnik. Tri deklice, ki j Ravno uko ge ^teva v resoluciji uki-la .. t,-ilni»n srt ntnnilo. Pomoči . , - ____: —:v.:*i,: vati. * Zverinski umor 2 letnega otroka. 28 let staremu božjastnemu Stanku Uršiču v Slapu pri Vipavi se je omraČil um. Postal je vsled tega zelo nasilen. Prošlo soboto*.ie pridivjal z vilami na Fcrjančiče-vo dvorišče, kjer so se vsi hitro poskrili. Na dvorišču je ostal le dveletni sinček Karel, katerega je blazni Uršič za- • grabil in ga vrgel po dvorišča 18 metrov daleč od sebe. potein ga pa še z vihmi i udaril po glavi. Nesrečni otrok Je ob-; ležal z razbito lobanjo mrtev. * Velika tatvina v Rudniku. V Rud-' nikti pri Ljubljani so doslej neznani ta- i tovi vdrli pri belem dnevu v hišo po- i sestnice Marije Strgar ter pokradli iz i sob. omar in skrinj blaga in denarja v j vrednosti približno 50.000 kron. Hiša] stoji na samoti blizu gozda. Tatvina je j bila izvržena v času, ko so domači bili j zaposleni na polju. Mariborska porota. PRETEP IN UBOJ. Včeiaj dopoldne se je' zagovarjal 50 letni Janez Vrečar iz Sv. Miklavža pri Vojniku, ki je 7. maia v Lubeškem v pretepu vrgel Jakoba Mastnaka na tla in mu zadal več poškodb. Prvotno se je mislilo, da ga je hotel tudi oropati, ker je vedel, da Ima Mastnak pri sebi precej tisočakov. Porotniki se niso mogli prepričati o Vrečarjevi krivdi, ki je bil nato oproščen. Popoldne je bil 16 letni Friderik Žižek iz Zavrha, ki je 2. maja v Šatarovi v pretepu udaril Henrika Stuberja z motiko tako močno po glavi, da je nastopila smrt, obsojen na dve leti težke ječe. Danes pride na vrsto roparski umor postrežarice Silakove v Maribora dne 21. februarja. Dokazano je. da sta umor iz davčnega jamstva delodajalcev, ustanovitev zakona v zaščito industrije, reformacija pristojbinsker:-. nameitka. izvedba enotnega za celo dri-vo - ' v: ; davčnega sistema, itd. Resolucije so bile soriasno sprejete. Po raznih samostalnih predlogih je predsednik "Vinko Majdič zaključil občni ! zbor. Praštediona 1160 — 1170. Rečka pučka banka 121 — 124. Srpska banka 172 — 174. Eksploatacija drva 125. Goranm 140. Narod, štimska Industrija 115 -- 117 Našička industrija drva 120. Gutman 300 — 310. Slavonija 125 — 126. Ljub. strojne tovarne 217. Trbov. premog, družba 240 — 250. Beograd, devize: Berlin 24.40, Budim pešta 8 jO, Bukarešt 49, Milan 374, Lon don 340, Pariz 655, Praga 149, Dims^ 0.54 — 0.55, Švica 1420, valute: leji 475,". dolar 75.50. Dunai, devize: Zagreb 50.47 — 50.5.-Beograd 201.88 — 202.12, Berlin 44.95 — 45.05, Budimpešta 15.57 — 15.63, Londor 660.75 - 661.25, Milan 721.70 - 722.30 Newvork 14.894 — 14.906, Pariz 1314.5" — 1315.50. Praga 289.90 — 290.10. Sof ja 99.20 — 99.30, Varšava 3.42 — 3.46. Curih 2798.75 — 2801.25, valute: dolarji 14.794 _ 14.806, levi 97.70 — 97.80, funti 659.75 — 660.25, iranc. franki 1309.50 _ 1310.50. lire 721.70 — 722.30, dinari; 201.68 — 201.92. poljske marke 3.3S -3.42, !eji 96.69 — 96.81, švicarski franki 2798.75 — 2801.25. madž. krone 15.69-- — 15.75%- Praga, devize: Berlin 16.12-s — 16.521 <\ Curih 99! — 995. Milan 257.75 — 259.75, Pariz 454.50 — 456.50, Londc-231 25 _ 233.25, Newyork 51.02V« --52.621'j, Beograd 69.50 — 70.50, Sofiia 34.10 _ 34.90. Dunaj 0.35 — 0.41, Varšava 1.06% — 1.26%, Bnd''mpešta 5.03 5.45, valute: marke 16.20 — 16.60, švic t franki 986 — 990, lire 254.75 — 256.75. TR?>T "LOČILA. Živinski seietn v Maribor«. /Va zadnji sejem se te prignalo 10 bikov, 18 konj, 170 volov, 282 krav, 15 telet in 1 koza. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 33 — 38 K, poldebelt 29 —, tranK, y30 _ yyu, me — 32 K. plemenski 25 — 32 K, bik! za kla- j franc_ frank, 451 50 _ 453.50, funti 230.2- • a AO V? 1.1 _ .o O fi -____ . . f^ ^C J!« o nje 19 _ 28 K, klavne krave debele 28 kron, plemenske krave 21 — 24 kron, ... m trn 1 * tr___l__- l___I — 232.25, dolarji 51.75 — 52.25, dinar: 70 — 71, levi 34.10 — 34.90. avstrli. žit. Kron, (Jicmcn^nt n.a.t ------- fu - I jev! M.1U - J-l.n-, <.,.- krave za klobase 15 — 17 K. molzne kra- krone 0 35 _ 0-41j poljske marke 1.06"1, ___ tn t/ JHvino OO __k'. . / ____lx 1_____ t ne C AE ve 23 — 30 K, mlada živina 20 — 31 K, teleta 30 — 35 K. -= Dobava raznega materijala. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpi-snje na dan 8. julija ob 11. dop. v svoji pisarni v Beogradu ofertalno licitacijo dede dobave napisnih tablic za trafikante. na dan 20. julija ob 11. dop. isto-tam ofertalno licitacijo glede dobave platna, trakov, papirja, kleja, špage. pečatnega voska, sveč, radirk, svinčenih — 1.26%, madž. krone 5.05 — 5.45. Curih: Berlin 1.64, Newyork 527, Lor- don 23.36, Pariz 45.65, Milan 25.72. Pr: ga 10.05, Budimpešta 0.56%, Zagreb 1.75. Sofija 3.52, Varšava 0.11%. Dima! O.^1 avstrij. žig. krone 0.03%. Berlin: Italija 1593 — 1597. Locdo-1438.20 — 1441.84. Newyork 324.84 --325.66, Pariz 2826.45 -- 2832.55, Švic 615725 — 6172.75, Dunaj 2.25% — 229' Praga 620.20 — 621.80. Budimpešta 33.°- — 33.95, Sofija 216.70 — 217.30. Einhlana. 21. jnnija 1922 Vremensko poročilo ________r _____ ru Linhlinna m"rien. ssem ...........vršila 34 letni zidar Anton Rozman m 45 zelo zanimiv. Zanimanje občinstva zanj j letna Alojzija Rozman, delavka, ki sta je bilo izredno veliko, naval na blagajne j bila poznje aretirana v Ljubljani m sta naravnost ogromen. Uprava kina pa je i končno tudi priznala svoje dejanje. Ivraj ob opazovanja Ljubljana . 7. Ljubljana . 14. Ljubljana . 21. Zagreb . . 7. Beograd . 7. 1 »uoaj . , 7. Praga . . 7. Inomost. . 7. V Ljubljani barome Zračni tlak 767-0 7642 7608 7«M 763 9 7666 766 8 767-7 Zračna temperatura 14-0 248 196 190 110 16.0 150 J 4-0 Veter serer jug. «»p. bresretia »er. «b. brezvetra iev »p. Oblaeuo 0—10 jasno del. obl. dež del. obl. jasno oblačno Padavine mm 1-0 1-0 brezvetra 3o!nee nbsjs ob 4-6. zanija ob t9v7 Objave ifanc. Ivan tvmer, A«oli Ribnika:, Alej ' zii Debeijak in Leo Helmib po 10 Din, Poslano. V dnevniku »Juiro> x dne 21. Za avstrijske drievijane. Avstrijski konzulat v Ljubljani naznanja avstrijskim drž*ri|anom, da stari avstrijski notni listi, kateri še niso izdani za dobo dveh let, izgubijo brezpogojno svojo veljavo s 30. j mi i jem t. 1. Zategadelj mo-rajo dotični avstrijski državljani prositi \ a nove potne liste mednarodnega tipa kateri se izdajajo za dobo dveh let. * Meščanska šola v Ribnici priredi ob sklepu šolskega leta 38. in 29. t m. raz-stavo risb in ženskih ročnih de! v sobi junija ______ _ ., v««M!i rldtn»"h 6 b««dl 2 Dla. — Pi«4» •• i>«pr»j. : 16 predalov. Farvane so črno i , . z lepita nadstavkom. VdeiaDa z znanjem slovenskega id -e todj uri Stene oma: ?0 ■ nemškega jezika, z dobro ; k,,™;« <-n «.1». OoepodiCna elimo sodavicarji z njimi sporaz-1 pr;ti Vrt začetuica v taanu-; ,-i'8TCI0m ^^ ?t. 9 jj, delovati, rato se radmea sodavi- j fakturno ali galanterijsko sg ^ risba teb ■ vzdrži v=ake polemike. ! trgovino, kjer bi imeia sta-!___ ...... .....;„ jn brano. Cenjene kožic, bola je ucsKa, a »prejem* klice, kolikor dopušča prostor. Pogoj, ^ ^ za vstop sc sprejemajo do vspreiema je z dobrim vspeliom dovrse- j ^ _ Ravnate,Jstv0. ni 5. razred (eventualno 0. šolsko leto) . ,( g(, je m3;lieil w dolgodlaki ljudske šole. Vnanji učena (učenke) se k fcJ s,jSj na ime ,FipSi., in s;cer v priglasijo lahko tudi pismeno ; nedeiio 18. t. m. pri Sv. Katarini v smer ■ Meščanska šola v Zaku. Vpisovanje neae'-10 ,0- 11 \ prvi razred trirazredne meščanske š_o Jt., - ^ nemškega jezu-a, z i zrcalne žipe! Kupijo in ogle mvn s„,tra K Trbovc ,e v družb! vi Ker n' r mteresu goetUm&rjev J ljudskosolsko izobrazbo, zeli.^jg ^ teomare v Celjufns Hrastniku nabrala 200 kron. ls£a žetoo^va&rj. z njimi sporaz-, prin krt začetnica v manu-, ^ ^ 9. iab. kolska hvala« - Društvo Sokol, Trbovlje, j ™r ' * .Va fantovščini br. Rovana se je zbra-; - " p-nat.ilničariev* novanje in craun. > »njene • . la vsota 800 K za Sokola I. v Ljubljani.| J^^^S^ f^Sr^lP^ •» 1 pod «Fosteua». Ko3,lepa, skoro nova, portal in j -------; tri registrirne blagajne se 1 Potnik po SHS I radi prenovitve trgovine pro- "^Za vsebino tep poslanega h ured-, , ^dnješolsko izobrazbo, zna JfMibffioSbraV' ništvo odgovorno le tonKo. Kon.tor prea- srlolirrasko, nem- v Bratska hvala! Odbor Sokola I. * Trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje v I., II. in III. letnik se vrši dne 11.. 12., 13. in 14. septembra v ravnatk-pisarni Aškerčeva ulica št. 9:11. na Ločuice-Sora. Pošten najditelj ie napro-šen, da ga odda pTOti dobri nagradi pri lastniku gosp. Uroš Kersniku v Sp. Šiški 107. smo pripravljeni javno o stvari razprav-Ijati. More Emil, t. č. načelnik. na ; Kapi te kanarčka 1. Na zah- i . . .. omar. F3Jamctf° 1 «Rolleria>. Ponudbe ped »Pober pevec* na upr^vništri »Jutra >. 1337 pisuje zakon. SO mil za opjo železnih okrirjib. velikost 2 m X l'20m, i j ško, italijansko iu francosko, išče mesta pri veliki tvrdki. Nastop takoj. Naslov v »pravi «Jutra». 1914 gori. Mlin s posestvom, j vse v najboljšem stanja, na Odgovorni urednik F r. B r o z o v i č. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Javna 1887 le v Žalcu se vrši za prihodnje šolsko leto 1922/23 dne 25. in 26. junija od 8. do 1-'. ure predpoldne v ravnateljski pisarni, ker je višji šolski svet razveljavil ukinjenje I. razreda, ki je bilo razglašeno po zadnji seji po časopisju. — Kraj-hi šolski svet v Žalcu. Metnica gasilnega društva v Črnomlju. Dne 23. julija priredi prostovoljno gasilno društvo v Črnomlju proslavo -iuletnice svojega obstoja. Vsa belokranjska društva so naprošena, da omenjenega dne ne prirejajo nobenih priTedltev icr da vsi pribite v našo belokranjsko prestoltco, ki se Zc neumorno pripravlja za čim; lepšo proslavo. Vožnja bo polo-- ična. Na programu so razne zabave. — Prostovoljno gasilno društvo v Crnom-Ijtt. . j ■ Gosposvetski Zvon* v Ljubljani.} Slovenska banka v Ljubljani je iz fonda za dobrodelne namene nakazala dru- _ št\ u »Gosposvetski Zvon* za podporo j •nesek 1-000 K. -- Bog živi dobrodušne ' ;:i narodne darovalce! * Podružnici ]ugoslovetiske Matice v 1 Cerknici sc darovali mesto venca na grob ; ___t-1 pok. Frana Winterja: Jožef Kastelic, An-, fjj, OZOM, 81^93, St. ]df fft jB?ll lllBIBiH. ton Ziherl, Franc Homovc. Anton Ro- j 1918 1 žiio dira na prostovoljna dražba pohištva xa jedilnico, omare *a knjige in obleko in nekaj preprog bo v nedeljo 25. junija ob 3. nri v Domžalah, Gasilni dom. moško kolo, veliko pisalno mizo in večjo množine starih juta-vreč p^* Razpošiljalna.Konkurencija' Ljubljana-Zgor. Šiška. Prodaja lesa. 1935 , Gospodarski odbor na Dovjem -—--j proda dne 29. junija ob 2. Kot pisarniški aluga nri popoldne n-i javni dražbi . Štajerskem, se proda. Naslov | pove uprava »Jutra*. 1333 Stavbna parcela ■v u.------ 1 v predmestju ss proda. Fo- . . , ! večjo množino smrekovega in ! nudb« na rrnravo »Jutra* pc i službo zelez- b0r-0T0gs ]esa. Več te izve »Parcela*. 1932 pri načelniku Ivan a Skamavcu, 19ie Dovje 39. želi vstopiti niški upokojence, zmožen slovenskega, nemškega ter , nekoliko italijanskega jezika. Pismene ponudbe na naslov:, Motorno kolo -»___•__* — 1922 1 A- B- -!> poštnoležeče, Vače j ' t ia gostilniško obrt, koncesij .- pri Litiji. 1919! Degoat, 2 H. P., dobro ohra- j i^am; kupim pa tadi kjp Kupim Hišo r v Ljubljani, ki j« priprave* Mm in mu JOSIP JUG 1.1., "»'»-1 imam; Kupim pi vuu; -----------------njeno, se po ceni proda.1 drugje v kakem večjem kraj i ličem službe 1921 : Ogleda se pri Keblu5e!r. meh.. aij yZamwn v najem za tak«; ,, , , ' Hrenova nlica 17. 1 aji za pomeje. Cenjene po-! kot predlelavec v tov^ni za -- nadba ^ Anton Maver, Ljut- | klet. Naslov v upravi »Jutra*, j jalesea štedilnik. ! ljana 7, Celovška cesta H.2J5 c ______________najmanjših do*gene».lnih popravil "Postrežba točna, dela zajamčena. 1779 Maribor, Tržaška oesta 16. 1902 HaprodaJ še rabljene tri steklene, v enem slogu delane, skupaj spadajoče omare, s 7 tečaji ali vratmi s popolnimi šipami. ugodno za juvelirje, 7 ( modistke in galauteriste itd. prosto stoječ, malo rabljen, | se proda. Poizv^ s« v Go- j sposki ulici 2; pritličje, levo. (hotel Vega). 1940 Proda se; Zobotehnlk 1.) okoli 40.000 kosov opeke' z inštrumenti išče zobozdrar-T ndu; tiika kot kempanjona Po- 2.) otroški' voziček in otročka ; nudbe nz upraro »Jutra* postelja s žimnieo; pod »Zobotehc.k-'-. LJUBLJANA, Karlovska owta prvovrstno blago ponuja po najnižji oenl Sukno Zvonarska ulita I, ___ _ iporoča otroake vostoke iu dvoko-. u nramenadna ia šjortnB obiaKe t bocati Izbiri w raznih se i A. & E. Sfeabepn&v 1 Prodajalna: Stari trg 28. Zahtevajte povsod Suhe sobe, lipovo cvetje, bri-njevo olje in poljske prideš plača najbolje tvrdka 180* SIRC-RANT, KRANJ, ____________ telef. int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah Ljubljana, Vestni trg it. 10. 8is» p* debelo sladkor, rlž, olje, kavo Itd. tvrdke M. Druikovič in drug druZba s o. z. 1:77 Maribor. Koroška cesta 38. Trboveljska premogokopna družba. Mi ozi v 0|as0ra Sktel» 4,. rednega občnem .bora delničariev Trboveiiske premoge družbe, ki ,e ie vrl« na Dunaie dne mah .922.. =e p.viia delniška glavnica ^ £ 48,000.000'— Bft K 100,000.000'— z izdajo 260.000 komadov novih delnic po K 200 - nom, Posestnikom ,cdaj v promet« nahajajočih se delnic se daje pravica opcije, in sicer za 3 (tri) staro delnice na 1 (eno) novo, , in sicer pod sledečimi pogoji: 3. Opcijski tečaj novih delnic znaša SHS K 35 Mariboru, Monoštru (Baranja), Murski Soboti. Osijeku, Rogaški Slatini, Somboru, Sušaku, Šabacu, Šibeniku, S-koiji Loki, Vrscu in Zagrebu ter pri Merkantilni banki v Kočevju; na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentraieuropaische Landerbank), podružnici na Dunaju: v Parizu: pri Banque des Pays de 1'Europe Centrale; v Ženevi: pri Lombard, Odier & Cie., pri Darier & Co., pri Union Financiere de Geneve