PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 248 (13.781)
Trst, četrtek, 1. novembra 1990
Pomembne odločitve ministrskega sveta
Podaljšani roki za lokalne uprave
Bencin in plinsko olje za ogrevanje spet cenejša Finančna podpora za družine talcev iraške vlade
RIM — Na včerajšnji kratki, a izredno delavni seji ministrskega sveta, na kateri so odobrili vse ukrepe dnevnega reda, je uvodoma podal poročilo zunanji minister De Michelis. Med drugimi ukrepi je namreč ministrski svet odobril tudi predlog o finančni Podpori svojcem talcev, ki so še v rokah Sadama Huseina. Za to je vlada dala na razpolago 750 milijonov lir. družinski člani talcev bodo za dobo 120 dni dobivali po trideset tisoč lir dnevno.
De Michelis je po zasedanju sveta sprejel skupino sorodnikov talcev, ki so izrazili veliko nezadovoljstvo zaradi zadržanja vlade. Zunanji minister je zagotovil, da so pristojna telesa doslej naredila vse potrebne korake, vendar je pojasnil, da italijanska vlada ne namerava sprejemati samostojnih odločitev, ker to ne bi bilo v skladu z evropskimi dogovori.
Med pomembnejšimi ukrepi, ki jih je odobril ministrski svet, je podaljšanje roka za predložitev proračunov krajevnih uprav za leto 1991. Občine in Pokrajine bodo morale to obveznost izpolniti do 31. decembra 1990. Ministrski svet je menil, da je ta ukrep nujen, saj bo krajevnim upravam omogočil natančnejšo izdelavo proračuna. Poleg tega pa je bil odobren tudi uk-reP, bo katerem bodo Občine in Pok-rajine lahko dobile desetletne kredite, s katerimi bodo krile zaostale primanjkljaje na področju javnih prevo-z°v. Občinske uprave bodo do zadnjega decembra letos lahko določile nove arife za občinski davek ICIAP. Pokra-hnske in občinske uprave in konzorciji ter Gorske skupnosti pa bodo po no-
em lahk0 krile stroške za javne grad-
nje. Cena plinskega olja za vozila je zaenkrat nespremenjena.
O vprašanju talcev, katerih usoda je še neznana, pa je včeraj spet razpravljalo tudi predsedstvo zunanje komisije pri poslanski zbornici. Kljub temu, da je na plenarni seji komisija odločila, da bo v Bagdad poslala humanitarno delegacijo, ki naj bi bila predvsem v moralno pomoč ujetnikom, je predsedstvo včeraj zavrnilo to možnost. Negativna odločitev je brž sprožila val protestov predvsem v strankah opozicije, še zlasti, ker se prav te dni širijo vznemirljive vesti o nečloveških razmerah, v katerih se nahajajo predvsem ameriški talci. Danes pa bo v Irak vsekakor odpotovala delegacija parlamentarcev in evroparlamentar-cev, čeprav vlada tej pobudi ostro nasprotuje. Za temeljitejše razčiščenje zadeve bo prav gotovo potrebna nova razprava v poslanski zbornici, ki jo je včeraj zahteval demokristjan Flaminio Piccoli. Medtem pa se stranke vladne večine še pogajajo o koristnosti humanitarne delegacije, predvsem ker predsednik vlade Andreotti vztraja pri dvomljivi »strategiji odločnosti«.
Ob dnevu mrtvih
nje in
storitve s prodajo lastne imovi-
Zadnja točka dnevnega reda minis-skega sveta je bila pocenitev benci-?a *n drugih naftnih derivatov, ki jo 0 omogočila delna fiskalizacija. Po-oenjtve bodo začele veljati danes Polnoči. Bencin super bo po novem Cj 1-535 lir za liter, neosvinčeni ben-6fin, lir, bencin za kmetijstvo pa nr, kar je 29 lir manj kot po zadnji bn ,ražitvi- Osemnajst lir cenejša pa s a plinsko olje in nafta za ogreva-
Poziv Aoste za zaščito Slovencev
na 4. STRANI
Ob vstopu » četrti mesec zalivske krize težave, ki jim še ni videti konca
Bush se je naveličal Sadama Huseina Mubarak pa je kritiziral načrte SZ
WASHINGTON — Tri mesece bo izbruhu zalivske krize (Iračani so namreč zasedli Kuwait City v ranem jutru 2. avgusta letos) je protiiraška fronta izenačila svojo vojaško silo z enotami, s katerimi razpolaga Irak. Po mnenju vojaških izvedencev razpolaga Sa-dam Husein s 450.000 vojaki na fronti, prav toliko pa jih ima tudi kartel zaveznikov, ki skupaj z Američani »brani« Savdsko Arabijo in ostale sosednje države.
Vstop v četrti mesec krize pa spremlja zaskrbljujoče zbiranje mnenj o možnosti, da bi v Zalivu prišlo do vojne. Več kot polovica Kanadčanov bi pristala na vojaški poseg v Zalivu. Bivši savdski naftni minister Jamani pa je dejal, da je vojna res možna alternativa za izhod iz krize. Kanadčani in savdski minister pa niso osamljeni. Nekateri ugotavljajo celo to, da se za vojaški nastop čedalje bolj ogreva tudi ameriški predsednik Bush.
Slednji je posredoval Sadamu Huseinu sporočilo, da ga je že naveličan. Bushevo reakcijo je sprožila objava pi-
sem nekaterih ameriških državljanov, ki so jih Iračani zadržali v Kuvajtu in Bagdadu. Američani pišejo, da jih iraški vojaki pretepajo, pustošijo njihovo imovino, jim ne dajejo hrane, jih ne puščajo iz hiše in jih kdaj celo posiljujejo. Neki inženir je pisal ženi, da bi moral Bush napasti Irak in to čim prej.
Predvolilni shod v Washingtonu je nudil ameriškemu predsedniku priložnost, da je spregovoril prav o talcih. Dejal je, da bo zaenkrat še počakal, vendar je tudi rekel, da je naveličan načina, s katerim se brutalni diktator izživlja nad ameriškimi državljani.
Negativni glasovi prihajo tudi iz arabskega sveta, kjer je Mubarak odločno zavrnil sovjetski načrt o diplomatski rešitvi krize. »Z arabskim vrhom ne bomo rešili afere z Irakom,« je dejal Mubarak, ki je tudi poudaril polom sovjetske diplomatske misije v Bagdadu. Kljub temu je sovjetski odposlanec Primakov potrdil svoje osebno prepričanje, da bi se dalo krizo rešiti po diplomatski poti.
-"•A

^ ir i Sjr •
-jiy
Britanski tank kot sestavni del puščavskega okolja
(Telefoto AP)
Kvalifikacije za nogometno EP
Modri nadigrali Avstrijce (4:1)
kvahfu?^^^* Jugoslavija je v svoji drugi tekmi VenstvnaC1^S^e s'tuPine za evropsko nogometno pr-^a nrvs. Preteagala Avstrijo kar s 4:1 in je s tem seve-^ na lestvici s štirimi točkami.
'teljš^oh^A80 v svoji 500. jubilejni tekmi znatno te dn« VStr^cev Pre(ivsem se je izkazal Pančev, tegboljp ^ar ^i zadetke. Samo srečanje pa se ni ^rejeli n ^nEte0 za Jugoslovane, ki so že v 14. min. n?sProtn?v .^ej pa so se povsem razigrali in nasuli vija v Oo ,, štiri gole. V prihodnjem kolu bo Jugosla-Od ot-t6" 'tJrala proti Danski (14. t. m.), bi vseif^c1 veerajšnjih kvalifikacijskih srečanja za v gosteh n °r omenili izredno tesno zmago Nmečije ■ PrtoakovanT0t' Luksemburgu (3:2). Madžarska je po »teti ltalha P,.ctoma premagala v skupini 3, kjer igra alto s 4:q ^er s 4:2, Grčija pa je visoko slavila nad
NA 14. STRANI
Occhetto y Palermu za boj komunistov proti razširjeni mafijski premoči na Siciliji
PALERMO — KPI v boju proti mafiji je politični program, ki ga je generalni sekretar Achille Occhetto objasnil in razčlenil prav v Palermu, kjer se je včeraj sestal z zastopniki sodstva, s policijskimi agenti ter s trgovci. Occhetto se je nato udeležil tudi protestnega shoda, ki se je zaključil s sprevodom po mestnih ulicah. Dan v sicilskem glavnem mestu je sekretar KPI posvetil predvsem zbiranju podatkov o sredstvih, s katerimi se demokratična Sicilija lahko upira mafijski premoči. Occhetto je dejal, da so ga globoko prizadela pričevanja sodnikov in preiskovalcev, ki se ukvarjajo s procesi proti mafiji, saj je dejal, da jih vlada vse premalo podpira. »Nove sodnike pošiljajo v Pizo, ne v Palermo«, je dejal komunistični voditelj. Zato je Omenil, da bo KPI osredotočil svoje bodoče politične programe prav na boj proti mafiji in je pri tem tudi polemično označil Craxijeve izjave, da so shodi in protestne manifestacije proti mafiji pravi nesmisel. Komunisti so prepričani, da se da z množico na ulicah doseči še marsikaj, sicer pa mora tudi vlada poskrbeti za to, da bo na Siciliji več delovnih mest.
Na sliki (telefoto AP); Occhetto za govorniškim odrom v Palermu
Kritične reakcije načelnikov skupin KPI in DP
V parlamentu ne bo razprave o »Gladin«
RIM — Konferenca načelnikov skupin v poslanski zbornici ni sprejela zahtev komunistov in DP o tem, da bi morala vlada odgovarjati na vprašanja v zvezi z delovanjem tajne službe Gladio ter o imenovanju generala D'Ambrosia na čelo SISMI-ja. V uradnem sporočilu konference, naj bi zavrnili zahteve opozicije, ker je bil koledar bodočih razprav že prenatrpan in tudi sicer naj ne bi bilo novembra časa za dodatne razprave.
Na odločitve konference načelnikov skupin, v katerih se odraža volja vladne večine, so tako komunisti kot DP reagirali izredno kritično. Načelnik komunistične skupine v poslanski zbornici Ouercini je dejal, da so zahtevali razpravo že v tem mesecu, ker bo prav 10. novembra višji obrambni svet imenoval generala D’Ambrosia za tajnika
SISMI-ja. »Pred tem bi bili morali razčistiti vse dvome glede generalovega sodelovanja pri "aferi Ricci" (poizkus državnega udara, ki ga je vodil Borghese),« je dejal Ouercini, ki je temu dodal, da bi morali vsekakor razčistiti tudi odnose med generalom in njegovim kolegom Santovitom. Ouercini je izrazil tudi prepričanje, da se je vladna večina izognila javni razpravi, ker je hotela afero D'Agostino rešiti kar v svoji sredi.
Kritike na vladno večino so letele tudi s strani DP. Njen zastopnik Bassanini je dejal, da je razprava o Gladiu nujna. S tem je tudi ovrgel stališče predsednika republike, ki je izrazil mnenje, da gre za dogajanja iz preteklosti. »Preteklost je treba razčistiti,« pravi Bassanini, »ne smemo pa je prekrivati.«
Po izvolitvi Gave za predsednika demokrščanskih poslancev
V KD zavladala želja po enotnosti Orlando pa ponuja svojo »mrežo«
RIM — Antonio Gava je novi predsednik demokrščan-ske skupine v poslanski zbornici. Poslanci so ga izvolili skoraj S plebiscitom, saj jih je zanj glasovalo 207, štirje so oddali belo glasovnico, pet pa je glas oddalo drugim kandidatom. Po preštetju glasov je Gava v šali komentiral, da so glasovali tako kot v bolgarski komunistični partiji.
Za Gavo so glasovali tudi predstavniki demokrščanske levice na podlagi starih dogovorov o podpori sedanji vladi in v korist institucionalne reforme, ki je še bolj kot prej v ospredju političnega boja. Po mnenju nekaterih so to prvi znaki zbliževanja in graditve nove enotnosti v stranki. Najbolj optimisti pa ne izključujejo možnosti, da bo te poskuse zbliževanja dokončno potrdilo zasedanje državnega sveta KD, ki je napovedano za 16. november in na katerem bodo ponovno izvolili De Mito za predsednika parlamenta stranke. V primeru, da bi De Mita odklonil to nalogo, bo na njegovo mesto imenovan Martinazzoli.
Znaki zbliževanja pa se kažejo tudi na drugih, pomembnejših področjih; prav te dni je namreč vodstvo stranke izrazilo željo po enotnem predlogu besedila o volilni reformi, ki naj bi ga posebna komisija, v kateri bodo zastopani predstavniki vseh strankinih struj, predložila državnemu svetu. Poleg tega pa tudi notranji minister Scotti meni, da je Krščanska demokracija premostila ovire političnega zna-
čaja in da se mora sedaj posvetiti predvsem »tehničnim« vprašanjem.
Kljub dobršni meri optimizma pa ostaja še veliko odprtih vprašanj. Lider strankine levice Bodrato je namreč prepričan, da bo tako imenovana dobra volja prišla na dan, šele če bo na zasedanju državnega tajništva strankina levica deležna posebne pozornosti. »Če ne drugače, vsaj zato, ker je soglasno podprla Gavo,« je še pojasnil Bodrato. Tajnik Ferlani pa te izjave ni hotel komentirati, čeprav je priznal, da je izvolitev Gave pomemben dogodek, ki odraža željo po enotnosti v stranki. V navalu optimizma pa ostaja najbolj trezen prav Gava, ki se zaveda odgovornosti naloge, ki jo bo po iztvolitvi prevzel.
Krščanska demokracija torej išče pot k enotnosti, »nemirna duša« Leoluea Orlando pa napoveduje ustanovitev novega političnega gibanja. Včeraj je v Rimu prestavil svojo »mrežo«, kar je izpadlo kot opozorilo pred novo politično silo oziroma novo stranko katolikov, kajti, meni Orlando, krščanski so lahko ljudje ne pa stranke. Da bi bila mera polna pa naglasuje, da »je politična enotnost katolikov v KD zamorila vero in bolj kot mineva čas, bolj postaja jasno, da mora poiskati drugačno sredstvo tisti, ki želi umreti kot demomristjan«.
G. R.
Celoletna inflacija oktobra celo nižja kot septembrska
Andreotti pri Gonzalesu o Zalivu in nedavnem zasedanju ES v Rimu
RIM — V nasprotju z napovedmi iz sedmih vzorčnih mest je oktobra letna stopnja inflacije v primerjavi s septembrom padla za 0,1 odstotkom in pristala na 6,2 odstotka. Na celotnem državnem ozemlju pa so v oktobru drob-noprodajne cene v primerjavi s septembrom narasle za 0,8 odstotka. Če te podatke primerjamo z lanskim oktobrom, vidimo, da je takrat letna inflacija znašala 6,8 odstotka, mesečna rast cen pa je bila 0,9 odstotna.
V enem letu so se najbolj dvignile cene električne energije in goriv, ki so letos dražja za 17 odstotkov. Ostale postavke so nekje na ravni letne inflacijske stopnje. Tako so se živila podražila za 6,1 odstotka, oblačila za 5,1, stanovanjske najemnine za 6,5, predmeti za gospodinjstvo za 5,1, zdravstvene storitve in izdatki za zdravstvo za 3,7, prevozi in zveze za 4,7 in druge dobrine ter storitve za 6,5 odstotka. Tudi na mesečni ravni je bil največji skok cen zabeležen pri električni energiji in gorivih, ki so se v primerjavi s septembrom podražila za 4,9 odstotka. Pri tem gre 2,9 odstotka na račun goriv za ogrevanje, za 1,7 odstotka je bila višja cena termičnega dodatka pri električni energiji, za 0, 3 odstotka pa se je v primerjavi s septembrom oktobra povečala cena plina.
MADRID — Predsednik ministrskega sveta Giulio Andreotti je bil včeraj na enodnevnem delovnem obisku v Madridu, kjer se je srečal s španskim premierom Felipom Gonzalesom, v večernih urah pa je ob prisotnosti španskega kralja Juan Carlosa prisostvoval tudi otvoritvi razstave, ki je posvečena italijanski umetnosti od začetka stoletja do povojnih let.
Andreotti in Gonzales (na sliki AP) sta največ pozornosti posvetila položaju v Perzijskemu zalivu, italijanski ministrski predsednik pa je iz Gonzalesovega urada, kot trenutni predsednik ES, po telefonu seznanil generalnega sekretarja OZN De Cuellarja o zaključnem dokumentu dvanajsterice v Rimu, kjer je bilo sklenjeno, naj bi vse politične in diplomatske akcije v zvezi z Zalivom potekale preko OZN. Gonzales pa je Andreottija seznanil tudi z
vsebino pogovorov, ki jih je imel z Gorbačovom.
Predsednik španske vlade je izrekel tudi precej pohval na račun italijanskega predsedstva v ES in še posebej za pripravo nedavnega vrha v Rimu. Gonzales je rimski vrh ocenil kot »velik korak naprej proti evropski enotnosti.« Državnika sta tudi z zadovoljstvom ugotovila, da so gospodarski in finančni dejavniki v Veliki Britaniji pozitivno ocenili zaključke rimskega zasedanja, kar je v nasprotju z negativnim stališčem Margaret Thatcher.
Šefa obeh vlad sta govorila tudi o pogajanjih GATT, kjer sta se strinjala, da bo moral dogovor evropskim državam služiti kot izhodiščna točka na pogajanjih z Združenimi državami Amerike. V zvezi s tem je Andreotti seznanil Gonzalesa o pogovorih, ki jih je že imel s Kohlom in Bushem.
Gagauzi po splošnih volitvah že izbrali svoje organe oblasti
Spopad v Moldovi neizbežen
MOSKVA — Gagauška republika, ki je enostransko proglasila svojo suverenost na ozemlju Moldove, je že izbrala svojo vlado, včeraj pa je bilo tudi prvo zasedanje parlamenta. O tem poroča sovjetska tiskovna agencija Tass, ki pa obenem poudarja, da vesti niso uradne. Drugih vesti o teh dogodkih ni tudi zato, ker moldovske oblasti domačim in tujim novinarjem ne dovolijo prihoda na področje Moldove, kjer so uvedli tudi izredno stanje.
Novi predsednik Gagauške republike naj bi bil 52-letni inženir Stepan Topal, ki je eden od desetih poslancev moldavskega vrhovnega sovjeta, ki so jih izključili v torek iz parlamenta, »ker naj bi z organiziranjem nedovoljenih sploš-
nih volitev v deželi Gagauzov kršili republiške zakone.«
Gagauzi so narod mongolsko-tatarskega porekla, ki živi na jugu Moldove, kjer so sredi avgusta enostransko proglasili dve republiki, Ga-gauško in Pridnjestrovsko. V Gagauški republiki so bile volitve prejšnji teden, v Pridnjestrovski pa bodo konec novembra.
Moldovske oblasti so vse to ostro obsodile in na področju, na katerem živijo Gagauzi, uvedle izredno stanje. Moskva je na to področje poslala dva polka specialnih enot, pa tudi nacionalna fronta Moldove je formirala prostovoljne odrede (na sliki AP), katerim pa so za zdaj preprečili prihod v Gagauško republiko. Toda opazovalci menijo, da je spopad neizbežen in da Moldovi grozi državljanska vojna.
Start Markovičeve televizije spremlja srbsko negodovanje
Iz sarajevskega televizijskega študija so v eter poslali prve oddaje nove jugoslovanske televizijske mreže z imenom Yutel, za katerega je dala pobudo jugoslovanska vlada. Program Yutela je zamišljen kot delniška družba, oddajali pa naj bi ga na drugem televizijskem kanalu. Tridesetčlanska ekipa Yutel je s prvimi odmevi gledalcev zadovoljna, manj pa so navdušeni nad dejstvom, da jih povsod po državi ne "smejo" gledati.
Novo jugoslovansko televizijsko postajo Yutel so v pisarni generalnega direktorja beograjske radig-televizije že ob rojstvu obsodili na smrt: »Če hoče Z/S televizijo, ne more imeti stranke, če pa ima stranko, ne bo imel televizije.« Mnogi upajo, da je prepoved le začasna in da bodo vsi jugoslovanski gledalci vendarle dobili možnost videti in slišati tisto, kar jim novi kanal ponuja.
Pristojni organi Srbije so onemogočili oddajanje novega neodvisnega programa TV kanala Yutel, ker so ugotovili, da so bili pri tem kršeni zvezni in republiški zakoni o sistemu zvez. »Kršilce bomo prijavili,« je izjavil pomočnik republiškega sekretarja za promet in zveze Srbije inž. Vasilije Joškič.
Inšpekcija omenjene ustanove je ugotovila, da so Yutelovi uslužbenci na Avali brez ustreznih dovoljenj postavili agregat in opremo za prenos TV slike. Vozilo, ki je prevažalo opremo, je bilo brez registrskih tablic, Yu-telovi sodelavci pa niso imeli začasnih dovoljenj za delo. Jokšič je tudi povedal, da je pokrajinski sekretarjat za promet in zveze Vojvodine na Fruški gori "ulovil" nelegalno postavljeno TV postajo.
Direktor zvezne uprave za radio zveze dr. Draško Marin je na obtožbe na kratko odgovoril: »Soglasje za dovoljenje izdaja zvezni sekretarjat za narodno obrambo in zvezna uprava za notranje zadeve, mnenje republiškega sekretarjata za promet in zveze pa ne potrebujemo.« Yutel si je vsa ustrezna soglasja za dvomesečno oddajanje pravočasno zagotovil. Postopek za pridobivanje nadaljnjega dovoljenja se lahko ponavlja v nedogled.
»Le zvezni inšpektorat za radio zveze lahko prepove delovanje TV kanalu Yutel, vendar pod pogojem, če nima dovoljenja, ali če pri oddajanju moti in ovira druge postaje,« je povedal dr. Marin. »Če bi se to zgodilo, bi Yutel v hipu prenehal z delovanjem.«
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo Yutelov program prinašal velik dobiček. Pri oblikovanju informativnega programa sodelujejo znani jugoslovanski novinarji, z Goranom Miličem na čelu, ki so si z dolgoletnim delom pridobili ugled, kar pomeni, da bo gospodarstvo zainteresirano za propagiranje svojih proizvodov.
»Postajamo velika industrija novic,« pravi Pejič. »Drugi dnevnik.bo na sporedu ob 19.30,
Yutel ob 22. uri, tretja informativna oddaja pa uro kasneje. Gledalcem torej sproti ponujamo najbolj sveže novice, z ustreznimi komentarji in ocenami.«
Na vprašanje, zakaj so sklenili, da bo Yu-tel oddajal iz Sarajeva, je Pejič odgovoril: »Kot kaže, smo mi v tej napeti politični klimi edini, ki nam ni treba politikov spraševati, kako naj oddaje urejamo in pripravljamo.«
»Za sarajevsko televizijo je to posel, ki nam bo prinesel precejšen dobiček. Z materialne strani ni nikakršnih razlogov, da projekta ne bi izpeljali,« je_ povedal direktor televizije Sarajevo Besin Čerič.
Številne čestitke in telegrami iz BIH in Slavonije, kjer lahko program spremljajo, potrjujejo, da je Yutel uspešno prestal ognjeni krst. Kot je povedal Nenad Pejič, glavni in odgovorni urednik TV Sarajevo, telefoni neprekinjeno zvonijo, gledalci čestitajo uspešen start, tisti iz Srbije in Hrvaške pa sprašujejo, kdaj bo tudi njim omogočeno spremljanje informativnega programa Yutel.
Kaj ponuja Yutel
In kaj je ekipa znanih jugoslovanskih novinarjev ponudila gledalcem v svoji uvodni oddaji.
Udarna vest je bila z zasedanja srbske skupščine. Najnovejše vladne ukrepe je komentiral sarajevski profesor pravne fakultete dr. Kesim Begič, ki je ocenil, da so ukrepi protekcionistični in da bodo imeli za Srbijo le kratkoročne učinke.
O predvolilni aktivnosti v BIH je gledalce informiral novinar Zekerijah Smajič, Slavo-Ijub Bosnič s hrvaške televizije pa je pojasnil dogodke v Kninu. Drugi gost Yutela, novinar Večernjih 'novosti Rade Matijas je ocenil, da je Bosnič objektivno predstavil položaj v Kninu. Voditelj Goran Milič je poudaril, da bo Yutel v občutljivi politični situaciji v Jugoslaviji skrbel, da bo prikazoval dogodke različnih strani, tako da i bodo lahko gledalci o posameznem dogodku ustvarili popolno in objektivno sliko.
Med zainteresiranimi so bili še prispevki Heni Erceg o tem, zakaj je košarkarski klnD Jugoplastika zamenjal ime, Djoke Kesič poročal o zadnji seji jugoslovanske skupsd' ne, Džaved Sabljakovič pa o pogovoru pis0 teljev o utopiji.	■
Vsi prispevki so bili v srbohrvaškem jez ku. Milič pa je povedal, da bodo pi'ispeV.u_ tudi podnaslavljali in prevajali v druge 1 . goslovanske jezike, ko si bodo. zaustva tehnične možnosti.
D. N-
Na Poljskem je bil v začetku meseca strokovni posvet
Manjšine ob mejah
MILAN BUFON
BIALOVIEŽA (POLJSKA) - V prvem tednu oktobra se je v Bialowie-ži, malem kmečkem naselju sredi obširnega pragozda na severovzhodnem obmejnem pasu Poljske,.odvijal zelo zanimiv mednarodni simpozij o »Manjšinskih problemih v obmejnih območjih« (Minority problems wit-hin bordelands) v priredbi Oddelka za politično in družbeno-regionalno geografijo Univerze v Lodžu. Prvi simpozij v priredbi zgoraj navedenega univerzitetnega oddelka je bil leta 1988 v Lodžu na temo »Mednarodne meje - socialni, politični in ekonomski problemi«, naslednji simpozij pa bo predvidoma leta 1992 na predlagano temo »Notranje meje, regionalizem in asimilacija v per-pektivi evropske integracije«. Že sam pregled tematskih usmeritev nam razkriva, da se politična geografija na Poljskem vse bolj približuje aktualnim problemom evropske integracije, ne le v sami koncepciji predmeta znanstvene obravnave, a tudi v metodološkoteoretičnih pristopih do njegovega proučevanja. To je seveda mogoče zato, ker je ta država sprostila svoje notranje politične življenje in se obenem spoprijela po eni strani z vprašanjem notranje decentralizacije ob upoštevanju etničnih, političnih in socialnih razlik, po drugi strani pa z nekoliko nehvaležnim mednarodnim položajem, ki jo je postavil med (zdaj združenim) nemški in ruski (ali Sovjetskim) kolos.
Iz tega zornega kota ni čudno, da je bil simpozij prenešen v tako odročen kraj, saj so se lahko udeleženci tu kar neposredno seznanili z zapleteno etnično strukturo te dežele, ki povečini izhaja iz burnih in še ne pomirjenih mednarodnih premikov, agresij, obrambnih reakcij in podobnih konfliktnih situacij. Na te probleme so opozorili številni »domači« referati, a tudi dobro organizirane strokovne ekskurzije.
»Volkswagen Nemci«
Prvi dan je bil posvečen poljskim referentom in se je pričel z uvodnim Poročilom prireditelja simpozija, Prof. Korteja, ki je nazorno prikazal teoretične aspekte sodobnega proučevanja manjšinske problematike v 9eografskem kontekstu ter pri tem fhanjšine tipiziral v fenomenološkem in genetičnem oziru. Sledili so razni tematski posegi: prof. Rykiel (Inštitut za geografijo Poljske Akademije znanosti iz Varšave) je govori o problemih kulturne integracije v Zgornji Šleziji, kjer so bili tradici-°nalno zelo močni procesi germani-zacije lokalnega prebivalstva, po v°jni pa so večino Nemcev izgnali, Sem pa naselili Poljake iz tistih Predelov, ki jih je tedaj dobila Sovjetska zveza. Prepovedan je bil P°uk v nemščini, polonizirali so nemška osebna in krajevna imena n podobno »odstranjevali« nemško P°dobo iz te pokrajine. Šele v za-njih letih se je lahko nemška pri-' nost spet javno »pokazala«, razli-°vati pa je mogoče med avtohtoni-fn1 Nemci, Nemci po kulturi ter ernci po lastni izbiri (zaradi mož-ekonomske emigracije iz Polj-Ke v Nemčijo - slednjim so zato jdli tudi vzdevek »Volkswagen nma«). Temeljna razlika med av-; jOnhni in samozvanimi Nemci pa Va' da se Prvi nikakor ne namera-1° izseliti iz svojega naselitvenega ernlja, drugim pa je nemštvo le Sredstv0 za izselitev, jjj , naslednjem referatu sta dr. Soja kci r' Zborovvski iz Univerze v Kra-ju^n Prikazala probleme manjšin v bil Vzhodni Poljski. Ta predel je p, P.° večini poseljen z ukrajinskim Voin1Va^stvom’ ki so ga po zadnji kriv Pro9lasili za kolektivnega sko Ca *n Povečini izgnali v Sovjet-Pol zvezo (nad pol milijona iz vse koda 6 ter nad 200 tisoč iz jugo-vz-le ,, e9a obmejnega območja), osta-kejan faz9nali po državi. S tem so v kat ° izPraznili ta obmejni pas, pogr,fre9a se zaradi slabih naravnih vati v Poliaki niso hoteli naselje-drun,. 0nčno ni oblastem preostalo toht0]Oa' kot da so nekdanjemu av-d°voliiernu Prebivalstvu ponovno ^čriem6 naseIitev na svojem histo-berriškp ?zmelju. Tako v primeru Zelo iaL , nkrajinske manjšine se Zbačiin0 - ž® ena izmed temeljnih SkuPnoc?St* avtohtonih etničnih ®krb Za 1: teritorialno obnašanje in *astneo, asklajen regionalni razvoj 9 naselitvenega ozemlja.
Popoldne so si udeleženci simpozija ogledali Narodni park v bližini Bialowieže (to je edino območje v Evropi, kjer še žive na prostosti zo-bri) ter popolnoma nenaseljeno po-Ijsko-sovjetski obmejni pas, ki predstavlja po slikovitem opisu švičar-skega udeleženca pravi stik med dvema »koncema sveta«. Za evropske razmere je bil to vsekakor nenavaden pogled, saj sta bila do pred kratkim v celotnem mejnem pasu le dva prehoda in šele v zadnjem času se je tema pridružilo pet novih, kar pa izraža bolj skrb sovjetskih političnih vrhov, da okrepijo svoj mednarodni »imidž« kot pa resno zavzetost za spreminjanje sedanje medso-sedske prakse, ki ostaja sljekoprej skrajno restriktivna.
Do večera so se zvrstili še trije referati in sicer referat dr. Sobczyn-skega iz Univerze v Lodžu o slovaški manjšini v poljskih Karpatih, ki šteje ok. 30 tisoč oseb ter razpolaga z lastnim dvoježičnim glasilom ter formalno desetimi šolami, čeprav je v resnici le nekaj teh šol dejansko odprtih zaradi pomanjkanja učen-
Ko manjšina pomaga matici
Mag. Kunka z Univerze v Lodžu je predstavil litvansko manjšino v severo-vzhodni Poljski. Meja med Poljsko in (trenutno še) sovjetsko Litvo poteka po relativno gosto poseljenem ozemlju podobno kot južni del italijansko-jugoslovanske meje, tako da so bili nekateri kraji brez
vsakega pravega kriterija kar »prerezani« na dva dela. Litvansko naselitveno ozemlje na Poljskem je teritorialno skromno (ok 200 km2) in v njem živi le ok. 7 tisoč Litvancev, a ti so zaradi visoke narodne zavesti, ki je dobro razvita na obeh straneh meje, relativno dobro organizirani: imajo lasten tednik, 3 osnovne (osemletne) in eno srednjo šolo, v 7 šolah pa se litvanski jezik poučuje. Zanimivo je, da so Litvanci na Poljskem, v časih ko v sovjetski Litvi izkazovanje nacionalnih sentimentov ni bilo dovoljeno, lahko izdajali objektivnejša zgodovinska dela in s tem pripomogli k razvijanju nacionalne zavesti tudi med prebivalstvom matičnega naroda.
V zadnjem referatu je mag. Mak-symiuk, urednik beloruskega tednika »Niva« iz Bialystoka, živo prikazal politično aktualnost beloruskega prebivalstva v bialystoškem vojvodstvu (pokrajini). Belorusi živijo kompaktno v večjem delu te pokrajine, kjer dosegajo ok. 37% celotne populacije in štejejo ok. 250 tisoč oseb. Kljub njihovi številčnosti pa so bili relativno slabo organizirani, saj je bila njihova manj razvita nacionalna zavest zlasti rezultat dolgoletne sov-jetizacije, ki je nameravala iz beloruske narediti »najbolj sovjetsko« republiko. Kakor so bili belorusi pod močnim asimilacijskim pritiskom v matični republiki, tako se je dogajalo tudi z belorusko manjšino na Poljskem. Zaradi tega so se lahko Belorusi na obeh straneh meje šele v zadnjih mesecih, ko so se razmere izboljšale, pričeli organizirati v eno-vitejšo etnično skupino. Na Poljskem so ustanovili celo lastno stran-
ko, ki je na prvih svobodnih volitvah prejela glasove približno tretjine vsega njenega potencialnega volilnega telesa. O problemih beloruske manjšine je bil govor še zadnji večer, ko so se udeleženci simpozija seznanili z lokalnimi predstavniki tega prebivalstva. V diskusiji je prišla do izraza latentna diskriminacija, katero osrednje in pokrajinske oblasti še vedno izvajajo do beloruske etnične skupine na Poljskem.
Tatari na Poljskem
Večji del drugega dne je bil posvečen ekskurziji po severnem delu poljskega Podlasja. Ogledali smo si tako nekatere izmed številnih pravoslavnih cerkva, ki nekako simbolizirajo obseg beloruskega naselitvenega ozemlja. Pri tem je značilno, da se cirilica kot javni izraz beloruskega jezika trenutno uporablja le v liturgičnem pogledu, prvič pa so jo uporabili v posvetne namene za časa volilne kampanije. Na skrajnem severu bialystoške pokrajine je še vedno prisotna manjša skupina tatarskega prebivalstva, s katerim so v 18. stoletju kolonizirali to območje. Tatari so do danes ohranili svoje običaje, zgradili so si nekaj mošej, razpolagajo pa tudi z lastnim osrednjim pokopališčem, v katerem so pokopani tudi tisti Tatari, ki so se razkropili po državi. Napisi na nagrobnih kamnih so dvoježični: arabskega spremlja sedaj poljska latinica, na starejših nagrobnikih pa je ob arabskem zapisu videti tudi cirilico (za časa ruske okupacije).
Ob naslovu polmesec, simbol tatarske muslimanske manjšine na Poljskem; pod naslovom zaprta rampa na poljsko-sovjetski meji sredi pragozda; spodaj levo tatarsko pokopališče z nagrobnim kamnom v arabskem in poljskem jeziku spredaj, zadaj pa nagrobni spomenik z napisom v arabskem jeziku in v cirilici; spodaj desno ena od številnih pravoslavnih cerkev v vzhodni Poljski
(Foto M. Bufon)
Popoldne je preostalo časa le za tri referate: dr. Stenman iz Univerze v Karlstadu na Švedskem je prikazal situacijo in razvojne probleme Laponcev, dr. Kalkwiek iz Univerze v Rotterdamu na Nizozemskem je govoril o flamski enklavi v francosko govorečem predelu belgijsko-ni-zozemskega obmejnega pasu, prof. Sperling iz Univerze v Trieru v ZRN pa o nemški manjšini v Franciji in Luksemburgu.
Tretjega dne smo imeli ekskurzijo po južnem delu Podlasja (ogledali smo si tudi neko namerno požgano pravoslavno cerkev, ki živo priča v obstoječi nacionalni nestrpnosti dela tukajšnjega poljskega prebivalstva) do reke Bug, ki po mnenju Poljakov razmejuje zahodno od vzhodne Evrope (po tej reki je namreč potekala tradicionalna meja med Poljsko in Rusijo).
Popoldne so se zvrstili preostali referati, zaradi pomanjaknja časa pa je bilo mogoče diskusijo žal le načeti. Najprej je prof. Klemenčič iz Oddelka za geografijo Univerze v ljubljeni spregovoril o socialnogeograf-skih metodah raziskovanja etničnih manjšin v obmejnih regijah med Alpami in Jadranom, nato je mag. Zupančič z Inštituta za georgrafijo Univerze v ljubljeni prikazal probleme madžarske manjšine v Prekmurju, slovenski »paket« pa je zaključil mag. Bufon s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, ki je predstavil obmejno funkcijo slovenske manjšine v Italiji. Zadnjo »trojko« so sestavljali dr. Slavik iz Univerze v Bratislavi, ki je razgrnil teritorialno konsistenco Madžarov in Romov v južnem delu republike Slovaške, dr. Cipaszwili iz Univerze v Tbilisiju, ki je na kratko nakazal aktualne etnične in politične probleme republike Gruzije, ter prof. Gallusser iz Univerze v Baslu, ki se je dotaknil problema teritorialne identitete v severnem delu švicarskih Jur.
V povzetku simpozija naslednje jutro je prof. Koter najavil skorajšnji izid zbornika prvega simpozija ter obenem napovedel izid naslednjega za prihodnje leto. Referati v angleškem jeziku (ta je bil tudi uradni jezik simpozija) bodo objavljeni v so-založbi z Univerzo v Strathclydu na Škotskem, uredil pa jih bo dr. Martin iz iste ustanove, ki se žal zaradi bolezni ni mogel udeležiti zadnjega simpozija. Kakovost referatov je pokazala, da se tudi poljski raziskovalci manjšinskih problemov v obmejnih območjih polagoma približujemo zahodno-evropskim kakovostnim standardom in da počasi opuščajo trdicionalni opisnostatistični pristop v prid bolj problemsko in razvojno zastavljenim prispevkom. V tem pogledu se po splošnem priznanju slovenski proučevalci teh vprašanj prav gotovo uvrščajo v sam vrh tovrstnega politično geografskega raziskovalnega področja v Evropi. Na predlog slovenskih predstavnikov je bila nazadnje še sprejeta okvirna tema naslednjega simpozija v priredbi Univerze v Lodžu. Njen naslov dokazuje, da postajajo problemi evropske integracije zares občuteni po vsem kontinentu. Merilo ustvarjanja novega evropskega duha pa bo tako na Poljskem kot drugod zlasti uveljavljanje demokratičnih principov v razreševanju internih etničnih konfliktov.
Poziv DoKne Aoste k zaščiti Slovencev
TRST — Deželni svet Doline Aoste je pred nekaj dnevi soglasno odobril resolucijo, s katero poziva italijanski parlament, naj v najkrajšem času odobri zakon za zaščito slovenske manjšine; ta zakon naj bo v skladu z italijansko ustavo, kakor tudi z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Republika Italija. Zakon naj še zlasti zajamči pravico do rabe slovenskega jezika v odnosu do vseh oblasti, in sicer na vsem ozemlju, na katerem je zgodovinsko naseljena slovenska manjšina.
Vest o pomembnem sklepu Avtonomne dežele Doline Aoste je sporočila deželnemu tajništvu Slovenske skupnosti stranka francosko govoreče manjšine Union Valdotaine, ki je s podpisom dvanajstih svetovalcev septembra letos predložila omenjeno resolucijo.
Gre za sad sodelovanja in solidarnosti med manjšinami, ugotavlja v tiskovnem sporočilu deželno tajništvo Slovenske skupnosti. O vsebini dokumenta so se namreč predstavniki Union Val-
dotaine razgovarjali tudi s predstavniki Slovenske skupnosti in Sindikata slovenske šole. Že pred časom pa je podobno listino predložila v Bocnu Južnoti-rolska ljudska stranka.
Valdostanski deželni svet v resoluciji, ki jo je podprlo vseh trideset prisotnih svetovalcev, poudarja, da Slovenci že dolgo čakajo na izpolnitev obljub o zaščitnih določilih, saj je med drugim tudi statut dežele Furlanije-Julijske krajine popolnoma obšel ustavno določilo, ki ga vsebujeta šesti člen in deseta predhodna določba ustave. Vladni osnutek "Maccanico" pa ravno glede javne rabe slovenskega jezika pada pod raven ustavnih in mednarodnih določil.
Resolucijo so iz Aoste poslali predsedniku vlade, ministru za deželna vprašanja, parlamentarcem iz Furlanije-Julijske krajine in Doline Aoste, predsednikom skupin v poslanski zbornici in v senatu ter predsedniku deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine.
Spomenik bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju v Kranju
KRANJ — Občinska vlada v Kranju je potrdila predlog odloka o razglasitvi Prešernovega gaja za kulturni in zgodovinski spomenik gorenjske metropole, v katerem je eden osrednjih objektov spomenik bazoviškim žrtvam. Dokončno odločitev o javni razglasitvi tega pomembnega spominskega parka za slovensko kulturo bodo na eni izmed svojih prihodnjih skupnih sej dali še družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine.
Ob tem predlogu, ki je tik pred dokončnim sprejetjem, velja posebej opozoriti na izjemno zanimivost, da je spomenik bazoviškim žrtvam v Kranju, ki bo poslej pod okriljem Prešernovega gaja kot kulturnega in zgodovinskega spomenika, najstarejši pomnik žrtvam fašizma v Evropi. Tako je bila ob letošnji 60. obletnici ustrelitve bazoviških junakov v kranjskem Prešernovem gaju osrednja slovenska spominska svečanost, ki se je je udeležila tudi petčlanska delegacija slovenske narodnostne skupnosti iz Trsta. Na slovesnosti, ki jo je pripravila občinska vlada v Kranju na čelu z županom dipl. inž. Vitomirjem Grosom, je bil slavnostni govornik dr. Filibert Benedetič, predsednik spominskega odbora za počastitev 60. obletnice ustrelitve bazoviških žrtev.
V Kranju, enem izmed slovenskih mest z najstarejšimi priznanimi mestnimi pravicami, je spomeniško zavarovano staro mesto in del Udinboršta. Poslej naj bi bil deležen stalnega spomeniškega varstva tudi Prešernov gaj, staro kranjsko pokopališče, ki je bilo v osrednji mestni spominski park spremenjeno leta 1951. Ime Prešernov gaj je to leto z odlokom določil tedanji občinski ljudski odbor v Kranju, že njegovi prvi načrtovalci pa so imeli v mislih gaj pesnikov, v katerem bi bili pod brezami shranjeni posmrtni ostanki nekaterih znanih gorenjskih oziroma slovenskih klasikov.
Ob spomeniku bazoviških žrtev naj bi v Prešernovem gaju kot panteonu gorenjskih klasikov (predlog uglednega kulturnega delavca in dolgoletnega kustosa Prešernovega muzeja v Kranju Črtomira Zorca iz začetka 70.) imeli zadnje počivališče prva slovenska pisateljica Josipina Urbančič-Turnograjska (1833-1854), doma iz Potoč nad Preddvorom pri Kranju, pisatelj in pesnik Matija Valjavec (1831-1897) s Srednje Bele pod Storžičem in pisatelj Janez Mencinger (1838-1912) z Broda v Bohinju. Že 1. 1967 so po Zorčevi zaslugi prenesli posmrtne ostanke Prešernove hčerke Ernestine Jelovšek ob 50-letnici njene smrti ž ljubljanskih Žal v Kranj in jih brez večje spominske slovesnosti pokopali v Prešernovem gaju. Po Zorčevi prvotni zamisli, ki pa žal ni bila uresničena, naj bi s predlagano ureditvijo Prešernovega gaja, v katerem bi hranili poleg Prešernovih in Jenkovih (pesnik Simon Jenko, op. p.) tudi posmrtne ostanke Turnograjske, Valjavca in Mencingerja, pred javnostjo odprli vprašanje pietetnejše obravnave in oskrbe dragocenega, edinstvenega slovenskega kulturnega spomenika, kar pravzaprav Prešernov gaj v Kranju tudi je.
Z bližnjim sprejetjem odloka o razglasitvi Prešernovega gaja za kulturni in zgodovinski spomenik bodo občinski možje v Kranju končno le dorekli skrb zanj, saj doslej njegovo vzdrževanje ni bilo strokovno, še manj pa komunalno urejeno. Prešernov gaj doslej ni bil niti osvetljen, kar naj bi v kratkem uredili, najkasneje v desetih letih pa bo potrebno po mnenju strokovnjakov zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zamenjati vse nagrobne spomenike, med njimi tudi Prešernovega, ki je iz zelo poroznega materiala, in Jenkovega ter originalne nagrobnike shraniti v muzejske depoje.
IVAN VIRNIK
Po neurju tudi nove polemike
VIDEM — V Nadiških dolinah in v drugih krajih dežele, ki jih je opustošilo neurje, se je stanje še zboljšalo oziroma vsaj ni bilo novih gorja. Ogromno škodo, ki so jo povzročile povodnji in usadi tako na prometnicah in poslopjih kot na kmetijskih nasadih ter strukturah in ki naj bi se sukala okoli 100 milijard lir, so začeli polagoma odstranjevati, vendar nevarnost novih usadov še ni povsem mimo. Za danes so napovedali namreč deževno vreme, za jutri rahlo zboljšanje in šele za soboto in nedeljo spet sončno, ali skoraj sončno. Res pa je tudi, da je začelo morje lažje požirati vodo, ki se steka vanj s poplavljenih obmo-čih. Ob vsem tem ni mogoče mimo polemike, ki so jo sprožili videmski gasilci. V tiskovnem sporočilu so se obregnili ob dejstvo, da so naglo in učinkovito priskočile na pomoč prizadetim krajem njihove enote iz Trsta, Pordenona, San Danieleja in Tolmeča (vsaj 100 mož s 40 vozili), da pa se o tem praktično ne govori in piše, pač pa se daje pozornost edinole civilni zaščiti in prostovoljcem. Gasilcem, ki se zavzemajo za globlje sodelovanje s pristojnimi krajevnimi in deželnimi dejavniki, je deželni odbornik Di Benedetto odvrnil, da se to že dogaja in da je vsaka polemika odveč.
Še o seji deželnega komiteja v Tržiču
Pristaši manjšin K Pl so proti Baracettiju
TRST — Pripadniki bivših resolucij 2 in 3 so s tiskovnim sporočilom objasnili, zakaj so na zasedanju deželnega komiteja KPI v Tržiču nasprotovali izvolitvi Arnalda Bara-cettija za predsednika tega komiteja, kakor tudi predlogom glede sestave vodilnih organizmov partije na deželni ravni. O deželnem vodstvu kot takem naglašajo, da je preštevil-čno in da je zato njegovo politično koriščenje težavno, poleg tega pa da dejansko odvzema deželnim organizmom vso njihovo vlogo; predlog o zredčitvi vodstva je bil zavrnjen s pičlo večino.
V zvezi s predlogom za izvolitev Baracettija na predsedniško mesto pa piše v sporočilu pristašev resolucij 2 in 3, da uresničitev predloga ne bi dala nobenega jamstva manjšinam, saj so se v Tržiču ogradili od prakse, kakršna je v veljavi med vodilnimi dejavniki KPI na vsedržavni ravni; ta praksa veleva, da pritiče predsedniško mesto v primeru, da je tajništvo naraven odraz večinske resolucije, manjšinam, pač v skladu z načelom o ustrezni politični garanciji. Spričo vsega tega, »a tudi, ker je soglasje okoli njegovega imena preraslo manjšinski okvir«, so pripadniki 2. in 3. resolucije kandidirali za predsednika Claudia Tonela. Tiskovna nota označuje kandidaturo Baracettija za predsednika deželnega komiteja kot grobo vsiljevanje, ki prav gotovo ne olajšuje dialoga med komunisti v času priprav na XX. kongres KPI.
Ukinitev dnevnika udarec pluralnosti informiranja na Pordenonskem
PORDENON — Podpredsednik deželne skupščine Francescutto je odprl včeraj I. knjižno razstavo Treh Benečij EDITEXPO. Ob tej priliki je deželni novinarski sindikat sporazumno z uredniškim odborom dnevnika Corriere di Pordenone, ki ga je sklenil založnik Monti ukiniti, izdal tiskovno sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost, ker je en mesec po podpisu sporazuma na ravni federacije časopisnih založnikov (FIEG) položaj novinarjev (10) in tiskarjev (6) še nejasen (zdaj so v dopolnilni blagajni). Gre za krizni pojav, ki mu ni enakega v zgodovini časnikarstva v teh krajih in ki je nastal v imenu "sinergij" v panorami italijanskega dnevnega tiska. Montijev sklep potiska pokrajino Pordenon na rob informacijskega sistema in ji okrnjuje pluralnost obveščanja. Novinarski sindikat bo problem še poglobil na vseh pristojnih ravneh.
Pred njo so edino Emilija-Romagna, Toskana in Veneto
Dežela FJK raj agriturizma?
VIDEM - Na prvem kongresu o agriturizmu, ki ga je priredila delovna skupnost Alpe-Jadran v gradu Susans pri Majanu, so ugotovili, da zaseda Italija glede razmaha te dejavnosti četrto mesto v Evropi. S tovrstnimi storitvami, ki pomenijo kmetij cem važen dodaten vir dohodkov, se bavi tu okoli 7.000 kmečkih gospodarstev, ki so imela v lanskem letu 800.000 gostov. Agriturizem je najbolj razvit v Emiliji-Romagni, tej sledita Toskana in Veneto, a koj za njimi pride Furlani-ja-Julijska krajina. V naši deželi je uradno registriranih nekaj več kot 300 turističnih kmetij: okoli 100 je takih v pravem smislu besede, v kolikor nudijo počitnikovalcem poleg pristne domače hrane in kapljice tudi prenočišče in raznovrstna razvedrila, dobrih 200 se jih omejuje na prodajo tipičnih sadov krajevnega kmetijstva, a tem se bodo kmalu pridružile še številne druge.
Odv. Michele Formentini, podpredsednik Agri turista, torej najstarejše organizacije, v kateri
so združene agroturistične kmetije (drugi dve delujeta v sklopu Coldirettija in Confcoltivatori-ja), je zatrdil, da smemo imeti Furlanijo-Julijsko krajino za nekakšno geografsko domovino kmečkega turizma, saj razpolaga z idealnimi pogoji zanj - od krajinskih lepot pa do pristnih dobrot z vinom na čelu. V deželi je šest vinorodnih območij s predznakom kontroliranega porekla (DOC), je dodal Formentini in predlagal izletnikom ter letoviščarjem naslednje ture oziroma počitniška okolja: vinska cesta (34 kilometrov, 45 kmetij, 33 gostiln, 200 prenočišč in cela vrsta osmič); cesta m.erlota; cesta postrvi (med Codroipom in Sacile-jem v spodnji Furlaniji, kjer pridobijo 30% vseh prigojenih postrvi v Italiji); cesta Montasio (kjer nudijo znani sir). Slikovita narava, odlična hrana in izvrstna vina pa ne zadostujejo, je poudaril Formentini, zato so se nekatere večje turistične kmetije opremile tudi s plavalnim bazenom, igriščem za golf ali tenis, jahajališčem...
Kako ravnajo drugje s toksičnimi odpadki
DETROIT — Upravitelji Furlanije-Julijske krajine pripravljajo deželni načrt o reciklaži škodljivih oziroma toksičnih odpadkov. Da bi bil načrt v operativnem pa tudi družbenem in ambientalnem pogledu čimboljši, je šla njihova delegacija pod vodstvom predsednika komisije za splošne zadeve pri deželni skupščini Diega Carpeneda pogledat, kako rešujejo te probleme v Ameriki. Med drugim so si že ogledali privatno podjetje v Detroitu, ki tretira industrijske odpadke iz 9.000 tovarn v 32 zveznih državah. V obratu - 200 uslužbencev in 30 milijard lir letnega prometa - predelujejo med drugim aluminijaste odpadke in lake (ki bi jih povsod drugje odvrgli), tako da jih je mogoče spet uporabiti v industriji. Predelovalni postopek nadzorujejo tudi sami proizvajalci odpadkov in plačajo za vsako tono tega blaga 250 dolarjev - tudi zato, ker so po strogih zakonskih predpisih podvrženi hudim kaznim za morebitne posledice napačnega ravnanja s toksičnim materialom.
Doslednost v programih prekomorcev
KOPER —■ Te dni je bila seja Osrednjega odbora prekomorcev-borcev NOV Jugoslavije, ki jo je vodil njegov predsednik dr. France Hočevar. Udeležili so se je delegati skupnosti borcev prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot (skupaj 13 domicilnih odborov), odborov borcev tistih občin, v katerih borci nimajo domicilnih enot, in sekcije prekomorcev iz Pulja, zastopniki JLA, ki nadaljujejo tradicije NOB prekomorskih brigad, predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Trst Arturo Calabria, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Koper Mario Abram in podpredsednik Izvršnega odbora republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bojan Škrk.
Obravnavali so poročilo o opravljenem delu v 1. 1990, program dela za 1. 1991, programska načela in naloge ZZB NOV Slovenije in njen statut.
Prihodnje leto bodo med drugim organizirali tradicionalno srečanje borcev prekomorskih brigad in z njim počastili 50-letnico vstaje slovenskega naroda. Prav tako se bodo množično udeležili morebitne osrednje proslave v počastitev 50-letnice ustanovitve OF, ki naj bi bila v Ljubljani 27. aprila. Nekdanji borci 5. prekomorske brigade "Ivana Turšiča-Iztoka" pa načrtujejo svoje srečanje v Slovenj Gradcu v času tamkajšnjega občinskega praznika (prve dni junija). Poleg tega načrtujejo organizacijo posvetovanja o "narodnoosvobodilnem boju Primorcev in Istranov v Afriki" ob 50-letgici ustanovitve Odreda prostovoljcev' slovenske in hrvatske narodnosti za boj proti fašizmu (oblikovali so ga 1. februarja 1941 v zavezniškem taborišču Mustafa Pasha pri Aleksandriji. Posvet naj bi priredil Pokrajinski muzej Koper ob sodelovanju Goriškega muzeja in Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu. V sklopu prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOVJ se je udeležilo bojev za osvoboditev domovine skupaj 8.000 odlično izurjenih borcev, ki so v NOVJ prišli iz Afrike.
ALBERT KLUN
Obujati želijo (in obvarovati) ljudske običaje na istrski zemlji
KOPER Istra ima novo skupino, ki želi s pesmijo, glasbo in narečno besedo obuditi in obenem ohraniti ljudske običaje. Zbrali so se Edelman Jurinčič, Kozana Koštjal, Emil Zonta, Nadja Pažec in Marino Kranjac. Prvo delo, ki so ga skupaj pripravili, govori o bendimi in martinju. Predstava ima naslov "Lodrica da, kar ima11. Z njo so se preizkusili prejšnjo soboto v Gračiščah, to soboto, 3. novembra, ob 18. uri pa bodo nastopili v Marezigah.
S. F.
Novi kulturni dom v Sežani buri duhove
SEŽANA — Sežanskemu izvršnemu svetu je konec prejšnjega tedna po dolgotrajnem prepričevanju uspelo dobiti skupščinsko pooblastilo za plačilo nekaj več kot 6 milijonov dinarjev, kolikor jih bo treba še dati za končanje preddverja in velike dvorane novega sežanskega kulturnega doma Srečko Kosovel. Z ureditvijo teh prostorov se bo najkasneje do naslednjega slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, končal prvi del za marsikoga sporne naložbe, za katero so se odločili pred 15 leti. Kulturni center Srečko Kosovel, ki sodi v program urejanja mestnega jedra, ima poleg gledališkega dela z dvema dvoranama (500 in 200 sedežev), velikim preddverjem za razstave, servisnimi prostori in amfiteatrom za predstave na prostem, še pred 4 leti zgrajeni po-slovno-trgovski trakt. V načrtih je vri-
sano tudi tretje, komercialno-klubsko poslopje, ki pa ga še niso začeli graditi. Koliko so Sežanci (in delno republika) preko kulturne skupnosti in s posebno prispevno stopnjo doslej prispevali za fe marmornate palače niso preračunali.
Občinski odborniki so prejšnji teden zvedeli, da bodo samo za urejanje velike dvorane in nujnih servisnih prostorov (torej za delo, ki ga končujejo sedaj) potrebovali skoraj 28,5 milijona dinarjev. Iz proračuna in s poleti prepolovljeno posebno prispevno stopnjo so doslej plačali približno 14,4 milijona dinarjev. Po sedemletnem premoru je nedavno tudi republika primaknila 8 milijonov dinarjev, ostanek pa naj bi spet zagotovila Sežana.
Precejšen del odbornikov se je temu predlogu odločno uprl. Predstavnik
KS Podgorje je npr. ponovno načel vprašanje upravičenosti gradnje tako razkošnega hrama kulture. Želel je tudi zvedeti, kdo in kako bo financiral njegovo delovanje. Glasnik Demosa Anton Pečovnik je obvestil skupščino, da bodo Demosovi poslanci glasovali proti predlogu IS. Sežanski Demos se namreč zavzema za ustavitev gradnje in zahteva natančno poročilo o do sedaj porabljenem denarju. Demosu so pritegnili tudi poslanci ZSMS, ki so zahtevali, naj predlagatelji umaknejo zamisel o ustanovitvi DO ali zavoda, ki bo skrbel za kulturno in druge dejavnosti, ter pripravijo predlog za podjetniško izkoriščanje in upravljanje centra. Podobno je razmišljal tudi član SKZ dr. Benjamin Jogan, ki je hkrati zahteval podrobnejšo programsko zasnovo celotne dejavnosti in razumljivo bilanco v gradnjo vloženega denarja.
Razpoloženje večine poslancev (j1’ Sežancev) se je odražalo v glasovanj o denarju za končanje že začetne*?_ dela. DPZ pri prvem glasovanju na_ mreč ni dovolil uporabe proračunske
ga denarja za te namene. Po uskiaj g vanju je skupščina takšno dovoljeni vendarle dala. Predstavniki IS in UP ravnega odbora sklada za gradnjo orihnrnikp nrpnrirali	HrUCjS^.
zujO'
odbornike prepričali, da drug1 možnosti sploh ni, saj so bili obve: či sklepi sprejeti in pogodbe s^*eIj0-ne že v prejšnjem mandatu. Ko bo govorjeno delo končano, z gradnjo bodo nadaljevali. IS pa je skupsC v naložila, naj v 45 dneh priprav'
načrt podjetniške organiziranosti _
tra, medtem ko bodo za pripravo P. v grama kulturne in druge dejavno KS imenovali posebno komisijo-
JANEZ ODA*
Za vključitev Trsta v novo Evropo
Nujna reforma krajevnega gospodarskega sistema
Ali Trst v zadostni meri izrablja priložnosti, za katere tolikokrat slišimo, da se mu ponujajo? Ali učinkovito izrablja svoje finančne, strokovne in strukturne razpoložljivosti? Ali obstoječi kriteriji še ustrezajo potrebam novega ekonomskega razvoja? In kdo konec koncev odloča, glede na to, da velikih sledov ali rezulatov tega odločanja niti z najboljšo voljo ni videti?
Vprašanja, ki se kot verižna reakcija zastavljajo v nedogled, in to ne od včeraj, saj so tudi površnemu opazovalcu že dolgo znana. Zadnja priložnost za njihovo »prezračenje« je bila javna razprava pokrajinske sindikalne zveze CGIL, o kateri smo skrčeno poročali v torek in h kateri se zaradi njenega provokativnega in tudi sugestivnega značaja spet vračamo.
Tudi sindikat se torej aktivno vključuje v razpravo, ki so jo v zadnjem času sprožili na več mestih (pretekli teden je stekla med industrijci). Gre namreč za vitalna vprašanja tržaške ekonomske in tudi socialne prihodnosti, ki jih poraja neke vrste križpot-je, do katerega nas je pripeljal najnovejši razvoj v Evropi. Do nedavnega v državno stvarnost zazrto in tudi od države močno zaščiteno in odvisno mesto se je namreč skoraj čez noč znašlo v spremenjenem mednarodnem okviru, na katerega s svojim po-Utično-ekonomskim ustrojem ni bilo in ni pripravljeno. Medtem ko bi se moralo prožno odzvati izzivom, ki jih ta novi okvir ponuja, se je - in še to v omejeni meri - šele začelo zavedati lastne nemoči in togosti. Res je, da se je v množici »čakajočih« vselej našel kdo, ki je vnaprej opozarjal na novosti in spremembe in na nujnost pripravljanja nanje, vendar je prav tako vselej prevladala logika previdnega čakanja, da bo kdo »od zgoraj« ukrepal v našo korist. In kadar se je kaj takega primerilo (glej primer Osimskih sporazumov), se je vedno pravočasno zbudil tisti del Trsta (beri me-ionarji), ki se je čutil poklicanega, da je svojim someščanom posolil pamet in jih za roko popeljal na pot »avtonomije in boja za boljši (beri bolj za-Plankan) jutri«.
Z bližanjem bolj konkretne povezava med evropsko dvanajsterico avtomatično šibi protekcionistična moč Posameznih držav, in torej tudi italijanske. Zadeva je lepo vidna pri primeru »paketa za Trst in Gorico«, nakazuje pa se tudi pri nekaterih drugih u9odnostih, ki si jih je naše mesto Priborilo od Rima. Se zlasti problematično pa je v tem okviru vprašanje tržaških brezcarinskih con, ki imajo Pravno podlago v mednarodnih sporazumih, sklenjenih pred nastankom
EGS in torej zunaj njenega pravomoč-ja. Dejstvo, da so te cone neizkoriščene in da - še posebno v starem pristanišču - služijo kvečjemu za golo skladiščenje blaga, ni motilo nekaterih (beri Camberja in njegove druščine), da so se z vso silo uprli projektu Polis, češ da gre za golo nepremičninsko špekulacijo. Človek zdrave pameti se pri tem sprašuje, ali se je npr. zavarovalnici Generali res potrebno spuščati v špekulacije in tvegati svoje dobro ime za tak »postranski« zaslužek. Prepustimo torej staro pristanišče njegovemu propadu, da bomo le preprečili špekulacije, pri katerih sami nismo udeleženi! Medtem pa se projekt Polis po večletnih sterilnih polemikah vrača v predal, z njim pa tudi uresničitev finančno-poslovnega središča, ki bi lahko v Trst priklicalo mednarodne finančne in blagovne tokove in mu ponudilo možnost, da se plasira na novo vzhodnoevropsko tržišče. In to v imenu zaščite treh hektarjev (od skupnih 22) površine s propadajočimi starimi pristaniškimi strukturami...
Res je, da so industrijske površine v naši pokrajini velik problem, vedar je po drugi strani tudi res, da so obstoječe površine (in tukaj ima nepremičninska špekulacija prste vmes) slabo izkoriščene in prepuščene propadu. Po čigavi krivdi? Težko bi jo zvračali na posamezne ustanove, ki sicer nikakor niso nedolžne, pa čeprav se nekatere med njimi (npr. EZIT) skušajo same reorganizirati in posodobiti. Krivdo je namreč iskati v globalnem krajevnem ekonomskem sistemu, kjer vladata popolna razdrobljenost in podvajanje v delovanju in pristojnostih ustanov, kjer torej ni nobene koordinacije,'brez nje pa niti splošnih usmeritev in sogovornika za deželne in državne oblasti.
In spet smo pri večnem vprašanju, kako razbiti ta začaran krog: gospodarstveniki valijo odgovornost na politike, ki da niso sposobni odločanja, politiki pa trdijo, da sodijo v vodilni razred tudi gospodarstveniki, ki se v Trstu niso nikoli odlikovali po podjetnosti in pogumu za tveganje. Ali to pomeni, da bo treba o tržaški usodi spet odločati zunaj Trsta, v ozkem krogu sicer neposredno neprizadetih, a vendarle bolj daljnovidnih mož? Evropa namreč gotovo ne bo čakala, da se Trst zbudi iz svoje otopelosti, ki je žal niti še tako dobronamerne okrogle mize ne morejo pošteno pretresti. Sla bo svojo pot, in če bo ta vodila mimo Trsta namesto skozenj, bo za krokodilske solze nepreklicno prepozno...
VLASTA BERNARD
Prof. A. Forti m čelu Mednarodnega centra za znanost in tehnologijo
V Trstu brez hrupa rasejo trije novi znanstveni centri
(Foto D. Križmančič)
Prof. Augusto Forti
»Mednarodni center za znanost in visoko tehnologijo ni samo projekt, ampak vsaj delno tudi že stvarnost. Za nami je namreč prva preizkusna faza, v kateri smo določili strukturo in na-memnost tega centra ter si zagotovili politične in gmotne ter druge pogoje za njegovo uresničitev. Zdaj pa že stopamo v drugo fazo, v kateri gre prav za realizacijo te velike zamisli, v okviru katere se bodo v Trstu rodili trije novi znanstveni centri.«
Tako nam je povedal prof. Augusto Forti, novi project leader Mednarodnega centra za znanost in visoko tehnologijo (angl. kratica ICS), pod okriljem katerega bodo v Trstu zrasli Mednarodni center za čisto in uporabno kemijo, Mednarodni center za zem-ske, ambientalne in morske znanosti in tehnologije ter Mednarodni center za visoko tehnologijo in nove materiale. V tej funkciji je prof. Forti 1. septembra letos zamenjal Tržačana Gi-orgia Rossa Cicogna, ki je medtem dobil novo nalogo pri ministrstvu za zunanje zadeve.
Prof. Forti je doma iz Milana, kjer se je rodil leta 1930. Na milanski univerzi je diplomiral iz geofizike in geologije ter ju potem na isti univerzi tudi poučeval. Delal je nadalje v petrolejski industriji, kmalu pa je zasedel pomembne funkcije v italijanskih in nato v mednarodnih znanstvenih organizacijah in ustanovah. Preden je prevzel vodstvo ICS, je bil več let ravnatelj Evropskega regionalnega urada UNESCO za znanost in tehnologijo v Benetkah. Trst in še zlasti tržaške znanstvene kroge dobro pozna, saj je že od leta 1968 član znanstvenega sve-
ta miramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko.
ICS je z miramarskim centrom tesno povezan. Za njegovo uresničitev je namreč dal pobudo ravnatelj fizikalnega centra, nobelovec Abdus Salam. On je tudi projekt predstavil februarja 1988 tedanjemu zunanjemu ministru Giuliu Andreottiju ter dosegel bistveno podporo italijanske vlade. Poleg tega bi moral ICS predstavljati nekakšno raztegnitev modela miramarskega fizikalnega centra na druga znanstvena in tehnološka področja. Salamov center je, kot znano, pred nekaj leti v Trstu dobil prvega brata- z ustanovitvijo Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, zdaj pa bi moral, kot rečeno, dobiti še tri brate, in sicer z rojstvom centrov za kemijo, za ambientalne znanosti in za visoko tehnologijo, tako da bi v Trstu bil pod okriljem Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) tendencialno krit celoten spekter znanstvenega in tehnološkega raziskovanja. Vsi ti centri bi morali razviti visokokakovostno raziskovalno in izobraževalno dejavnost ter s tem omogočiti pretok prvovrstnega znanstvenega in tehnološkega znanja iz razvitih v manj razvite dežele.
»Mednarodni center za teoretsko fiziko brez dvoma ostaja za nas temeljna sklicna točka in model, a uvedli bomo tudi nekatere novosti, ki jih pač zahteva sedanji čas,« je pojasnil prof. Forti. »Tako npr. nameravamo v večji meri upoštevati industrijsko uporabnost raziskovalnih dejavnosti, ne smemo pa prezreti niti velikih zgodovinskih sprememb, ki so se medtem dovr-
šile na svetovnem in še zlasti evropskem političnem prizorišču. Ob nadaljevanju naporov za zbližanje Severa in Juga moramo zdaj izkoristiti tudi nove možnosti sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. Pri tem mislimo tudi na pobude, kot je Pentagonala. Nenazadnje moramo upoštevati rastoči pomen Evropske gospodarske skupnosti ter odpiranje sredozemskega političnega prostora. Kar se slednjega tiče, naj omenim, da bo v Miramaru v kratkem, in sicer 12. in 13. novembra, konferenca o znanstvenem in tehnološkem, sodelovanju med sredozemskimi državami, podobno kot je pred nedavnim že bila mednarodna konferenca o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vzhodom in Zahodom. Z obeh teh konferenc nameravamo povzeti konkretne napotke za naše delo.«
Vse to se bo na nek način odražalo že v sami geografski razporeditvi novih centrov. Svoje glavne sedeže bodo imeli v Trstu, toda delovali bodo na širšem območju, v laboratorijih in inštitutih, posejanih po Italiji, Jugoslaviji, Avstriji in mogoče še kje. Za nekatere od snujočih se centrov je vsaj načelno že določena lokacija. Tako je npr. že gotovo, da bo Mednarodni center za čisto in uporabno kemijo imel svoj sedež pri padriškem Centru za raziskave. V drugih primerih je ta problem še povsem odprt. Tako je npr. še povsem odprto vprašanje, kje bodo zgradili stavbo za osrednji sedež ICS, ki je sedaj gost Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v hotelu Adriatico v Grljanu. Medtem pa so vsi trije snujoči se centri po malem že začeli delovati, saj je v zadnjih letih v tem okviru steklo 15 poskusnih oziroma pionirskih dejavnosti, s 1. januarjem 1991 pa bi morali dobiti tudi svoje prve direktorje. Računajo, da bo uresničevanje celotnega projekta v sedanjem obdobju zahtevalo kakih 9 milijard lir letno, ki jih bo v dobršni meri prispevala italijanska vlada, potrebna pa bo tudi podpora krajevnih uprav, zlasti kar zadeva ureditev poslopij.
»Trstu se z vsem tem odpira zgodovinska priložnost,« nam je dejal prof. Forti. »V resnici ima to mesto vse možnosti, da bi postalo nadvse pomemben evropski center znanstvene kulture. In tu mislim na Evropo v pravem pomenu, na Evropo, ki se razteza od Atlantika do Urala, od Sredozemlja so Severnega tečaja, duhovno pa sega še veliko dlje. In mislim na novo znanost, na znanost, ki se je rešila determinizma Newtonovega tipa in ki s svojim temeljnim indeterminizmom vrača človeku smisel za svobodo, celo za pustolovščino.«
MARTIN BRECELJ
Pogovor z izvedencem dr. Urošem Korenom
Z informatiko, v prihodnost
Informatika ni veda o kateri bi lah-Ko rekli, da vsi vemo vse. Lahko reče-rn°r da je pravzaprav le malo takih, ki Se nanjo spoznajo in nam lahko tudi Povedo marsikaj zanimivega, v mislih imamo dr. Uroša Korena, rokovnjaka za informatiko, sicer pa službi pri podjetju INSIEL, ki zapos-k Ie v naši deželi kar okrog 500 stro-vnjakov ter vzdržuje delovne zveze Približno 1200 javnimi ustanovami in Podjetji v Italiji.
“informatika je morda za nekoga še :	0 katerem si še ni povsem na
t Oem, čeprav že uživa, oziroma se , .oi sam poslužuje vseh njenih prido-ev in storitev. Računalnike pozna-o vsi - eni smo se jih že navadili in str^®6™0 brez njih; za druge so to še kih k' ** Pm sicer pomagajo pri delu, Svet temu. Pa gledajo nanje s skepso.
se pač razvija in z njim vse vede, n	življenje modernizirajo, poe-
^tavljajo.«
vSo ^ Koren je pred časom obravnaval Post ° I3rodlematiko na tržaški radijski zdelu l' Ko ie 0 njej govoril, se nam je lako VSe ?aK° enostavno, tako lahko, se Sa*Dra*itidno, tako otipljivo. Ko smo ni K;i 1 sPustili z njim v pogovor, pa
>Če0KSe raVn° tak0 lahk°' sttete, ® sedaj P°slušal tisti svoj po-htarsif.' Pa moral prav gotovo že v Podjep6111 dopolniti. Vse se v našem vhni iu dele z novimi programi, z no-aa Vse S'.e®i’ z drugačnim gledanjem znam0 stroie' ki nam služijo in ki jih SDrVe^no izkoriščati. Vse se da ue ®minja in to s takšno hitrostjo, ka, temvxeneea I® navadnega člove-■ I^dieti nmogokrat tudi nas same.« 1® vebj,^6’ v katerem dela dr. Koren, k'1. Sv. pr .. sv°je dejavnosti ima v i*radi eup anciška, kjer so bili včasih tograjj®? °d deželnih odborništev.
^adrir-aK ?,a delajo v laboratorijih °rij tubi v ' Podjetje ima svoj labora-netn za ,riV Vldmu, kjer dela v glav-avstvene ustanove.
»Naša dežela je razdeljena na štiri centre, kar zadeva našo dejavnost seveda: to so Gorica, Pordenon, Videm in Trst. Vsi ti centri bodo v kratkem razpolagali z ogromnimi računalniki, ki jih imenujemo mainframe.
V deželi je sicer že okrog 25 mini-kompjuterjev, ki vežejo posamezne občine in prek njih ostale javne ustanove. Če vzamemo samo en primer, ki bo naše bralce prav gotovo zanimal: miljska občina je na primer povezana s svojim elektronskim strojem z vsemi ostalimi slovenskimi občinami v naši pokrajini. So pa še uradi, ki imajo svoje personal kompjuterje, ali mini kom-pjuterje. Tehnika in znanost na tem področju tako napredujeta, da bodo lahko v prihodnosti že majhni kom-pjuterji opravljali to, kar so pred časom opravljali le veliki stroji.«
Podjetje INSIEL dela različne programe in ima potem nalogo, da preverja delovanje posameznih računalnikov tako, da se lahko enih programo v poslužujejo tudi drugi. Zato pač podjetje potrebuej številne programerje, strojne tehnike, inštruktorje, konzu-lente za razne probleme, analiste in še druge operaterje.
Kdo pa so tisti, ki se nad informatiko najbolj navdušujejo, smo ga še povprašali.
»Prav gotovo so to mladi. Starejši se v večini primerov teže prilagajajo strojem, čeprav je večkrat ta strah neutemeljen. Sam na primer ne vidim velike razlike pri upravljanju s starim pisalnim strojem in novim računalnikom. Treba se je samo. osvoboditi nekaterih tabujev. Nekomu so pač že po značaju stroji bolj všeč, drugi se na stroje težko privajajo in jih morda v svoji notranjosti ne bodo nikoli osvojili. Toda tako je, da gre svet dalje in z njim tudi zanost in bodočnost, ki je prav gotovo namenjena strojem - z našim znanjem, udeležbo, pomočjo in seveda po naši volji.«
Kaj pa če računalnik nekaj pozabi, pomeša?
»Računalnik ničesar ne izgubi, niti ne "pozabi". V primeru okvar, ali napačnega upravljanja, ko na primer ni mogoče priti do določenih informacij, obstajajo pomožni programi, ki te informacije ponovno sestavijo.«
Pa virusi, ki se pojavljajo v računalnikih? So se ti pojavili tudi v vaših sistemih?
»Ne vem, kaj si ljudje vse pod to besedo virusi predstavljajo. Virusi so namreč tudi programi, le s to razliko, da njihovo delovanje uničuje že obstoječe programe. To je pač nekakšna vojna, ki se odvija v svetu elektronske informatike. Toda vsako podjetje ima svoje sisteme, kako se pred virusem brani, ako ga pravzaprav tudi zasledi.«
Uroš, študiral si astrofiziko in si tudi več let z uspehom delal na tem področju. Kako, da si se nato odločil za povsem drugačno delo?
»Saj ne gree za povsen drugačno delo, ker sem tudi kot astrofizik delal v glavnem s kompjuterji. Če ste me želeli vprašati, ali mi je žal, da sem si najprej izbral študij astrofizike, potem vam lahko odgovorim, da mi ni. Vse, kar sem se naučil, spoznal in nato tudi v praksi preizkusil, je moje osebno bogastvo. Moram pa reči, da sem se v novem delovnem ambientu dobro znašel, da mi je elektronska informatika, kot veda bodočnosti, zelo všeč.«
Kdo so pa je vse v podjetju INSIEL?
»Pri nas je okrog 500 uslužbencev. Prihajajo v glavnem iz naše dežele, iz naših univerz. Pa ni, po mojem, tako važno in pomembno študirati informatiko, kot da se človek na svoj sektor spozna. Ljudje prihajajo k nam iz različnih sektorjev prav zaradi tega, ker imajo tu pri nas možnost zaposlitve. Skupni imenovalec je le sposobnost razčleniti razne argumente v elementarne probleme, ki jih potem rešujejo s pomočjo računalnika.«
NEVA LUKEŠ
Zgovorna slovenska fanta »gosta« švedskega lista
Nudinomsen drabbar turist naringen
Turisterna nobbar dyra Sverige
Potovati tudi v najbolj oddaljene dežele ni več redkost, toda biti ovekovečen v lokalnem časopisu z veliko sliko in celo z intervjujem, pa ni od muh.
No, to se je pripretilo našima Marku Civardiju (uslužbencu ZTT) in njegovemu prijatelju Robertu Devetaku (ekonomistu), ko sta preživljala letošnje počitnice na Švedskem in na Norveškem.
Ko sta si ogledovala Malmo na Švedskem, sta se jima približala novinar tamkajšnjega dnevnika »Sydsvenskan« in fotograf in ju zaprosila za intervju.
Naša izletnika sta si najprej mislila, da gre za šalo; potem pa sta v naglici povedala nekaj svojih podatkov - da sta iz Trsta, da sta Slovenca, da si ogledujeta Švedsko itd, odgovarjala sta na vprašanja, ki jima jih je novinar Jan Almgren postavljal, bolj v zvezi s tem, kako se počutita na Švedskem, kaj jima je všeč, kaj pa ne.
»Menda se vsakemu izmed nas ne zgodi kaj takega, ko potuje po svetu,« je bilo mnenje Marka, pa tudi naše. (N. L.)
Ob dnevu mrtvih polaganja vencev na grobove, spomenike in obeležja NOB
V mestu in v naši okolici številne svečanosti
v počastitev padlih antifašistov in partizanov
Učenci trebenske šole P.Tomažič polagajo venec na spomenik NOB v Trebčah. Delegacija SKGZ in Združenja aktivistov OF v Rižarni	(foto Magajna)
V teh dneh se vsakdo spominja svojih umrlih, ti dnevi pa predstavljajo tudi priložnost, da se skupno spominjamo vseh tistih, ki so se uprli fašizmu in nacizmu. Njim so bile že včeraj namenjene krajše spominske svečanosti, ko so nekatere organizacije in ustanove polagale vence pred spomenike padlim, ki so v naših srcih še vedno živi.
Tako je Slovenska kulturno-gospo-darska zveza že včeraj položila vence pred obeležjem v Ul. M. D'Azeglio, v Ul. Ghega, pred spomenik bazoviškim žrtvam , pred spominskim kamnom v Bazovici, na grob Finka Tomažiča in njegovih tovarišev na tržaškem pokopališču, kot tudi na vojaškem pokopališču, kjer so pokopani jugoslovanski borci, ki so se borili za osvoboditev Trsta, pa še v tržaški Rižarni.
Tudi predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata so že včeraj položili vence pred spomenike in obeležja na Proseku, v Zgoniku, v Križu, Nabrežini. Danes se bodo nadaljevale svečanosti s polaganjem vencev v vseh krajih, od Milj pa do Cola in Repna, kjer bo ob 13.uri svečanost pred spomenikom. Ob 12.30 bodo zastopniki SFRJ položili venec v tržaški Rižarni, nato pa še na vojaškem pokopališču in na pokopališču pri Sv. Ani.
Delegacije Občinskega odbora ZZB Koper bodo danes polagale vence pri Korošcih, v Dolini, pri Domju, v Mač-koljah, Boljuncu, Prebenegu, Borštu, Ricmanjih, Gročani, predstavniki Občinskega odbora ZZB Sežana pa bodo počastili obeležja v Barkovljah, na Kontovelu, v Gabrovcu, Saležu, Sama-torci, Praprotu, Šempolaju in Prečniku. Občina Devin-Nabrežina bo polagala vence danes s sledečim urnikom: ob S.uri pred županstvom, ob 8.10 v Slivnem, ob 8.20 v Medji vasi, ob 8.30 v Devinu, ob 8.50 v Cerovljah, ob 8.55 v Mavhinjah, ob 9.uri v Prečniku, ob
9.05	v Trnovci, ob 9.10 v Praprotu, ob
9.15	v Šempolaju, ob 9.30 v Križu in ob lO.uri v Nabrežini. Moški zbor Igo Gruden bo danes popoldne pel na na-brežinskem pokopališču, pred spomenikom in na trgu v Nabrežini. Nabre-žinski pevci bodo peli tudi na pokopališču v Šempolaju. Predstavniki dolinske uprave pa bodo položili venec ob 9.uri na osrednjem spomeniku v Dolini. Spominske svečanosti so bile včeraj v zgoniški občini ob sodelovanju krajevnih občinskih upraviteljev in zastopnikov odborov KD Rdeča zvezda in ŠK Kras.
V Miljah so krajevne družbeno-poli-tične organizacije že včeraj polagale
vence na obeležja posvečena Almi Vivoda in drugih antifašistov ter pred spomenikom padlim pri Korošcih. Danes ob lO.uri bo v Miljah osrednja občinska komemoracija, na kateri bosta spregovorila občinski odbornik Franco Colombo, v slovenščini pa Jurij Vodopivec. Sodelovala bosta pevska- zbora Ongia in slovenski mešani pevski zbor Jadran.
Več spominskih svečanosti, s polaganjem vencev so pripravile tudi krajevne sekcije partizanov in aktivistov. Takšna spominska svečanost bo danes ob 10. uri pri vaškem spomeniku padlim v NOB na Opčinah in na vaškem pokopališču. Delegacija pa bo položila vence tudi pred spomenik 71 talcem, pred spomenik Pinku Tomažiču in njegovim tovarišem in pri obeležju Rozaliji Gulič. Spominska svečanost do danes dopoldne tudi v Križu in sicer v priredbi vaške sekcije Zveze borcev VZPI-ANPI Evald Antončič. Zbirališče je ob lO.uri v Ljudskem domu. Popoldne ob 16.uri bo na domačem pokopališču pel moški zbor Ves-
Sekcija VZPI-ANPI za Prosek-Kon-tovel bo danes polagala vence na kon-tovelskem pokopališču, na Proseku, pri spomeniku desetim obešencem na proseški gmajni, prav tako danes pa
bo delegacija omenjene sekcije položila venec na spomenik padlim v Volčji Dragi pri Novi Gorici v spomin na padlo domačinko Marto Daneu.
Vence bodo pred razna obeležja in spomenike polagala tudi razna kulturna društva. Tako bo ob 11. uri krajša spominska svečanost pri Sv. Ivanu, ki jo. organizira KD Škamperle - Union, ki bo položilo venec na pročelje nekdanjega Narodnega doma. Posebej opozarjamo naše bralce na spominsko svečanost, ki bo ob 11.30 pred začasnim spomenikom padlim v bližini vhoda na tržaško pokopališče. Organizira jo Odbor za postavitev spbmenika padlim v NOB iz Škednja, Kolonkovca in od Sv. Ane. Govoril bo tržaški občinski svetovalec Ravel Kodrič, sodelovala pa bosta še ŽPZ Ivan Grbec iz Škednja in mešani pevski ztfor Dom Jakoba Ukmarja iz Škednja.
V Rižarni se vrstijo delegacije nekdanjih borcev in drugih organizacij, ki se klanjajo žrtvam fašističnega in nacističnega terorja. V nekdanjem taborišču smrti je bila včeraj prvič v povojnem času delegacija Unije istrskih beguncev, ki je doslej ob Dnevu mrtvih redno zahajala le na fojbo. Popoldne pa je tamkajšnje žrtve počastilo tudi zastopstvo tržaške Zveze indus-trijcev.
Polemike o zakonu za Kras
Park razdvaja Pokrajino Trst in deželno vlado
Vprašanje Kraškega parka razdvaja deželno in pokrajinsko upravo. Dežela je svojčas poverila tehničnemu uradu Pokrajine nalogo, da izdela načrt za park, dela so se pričela, sedaj pa so se stvari zataknile, posebno odkar je odbornik Carbone napovedal bližnjo predložitev deželnega zakona o Krasu. V sklopu tega osnutka bo Dežela, razen velikih presenečenj, poverila Kraški gorski skupnost upravo parka. To pa ni po godu Pokrajini, posebno ne odborniku za okolje in teritorij Gi-ovanniju Cervesi, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci rekel, da Dežela skuša glede parka na vsak način privilegirati gorsko skupnost, ki pa po njegovem mnenju nima ustreznih struktur za upravljanje tega važnega projekta. »Mi pa imamo strukture, zato bo treba to vprašanje kvečjemu rešiti v sklopu sodelovanja med Pokrajino in KGS«, je še dodal odbornik, ki očitno ni zadovoljen z načrti deželne vlade za ureditev tega kočljivega vprašanja.
Tiskovna konferenca je bila vsekakor posvečena predstavitvi novega pokrajinskega oddelka za načrtovanje teritorija in zaščito okolja. Gre za pomembno pridobitev, ki predstavlja važen korak naprej na poti decentralizacije pristojnosti med Deželo, Pokrajino in občinskimi upravami. Novoustanovljeni oddelek bo vodil arhitekt William Starc, ki je svojčas vodil tehnično službo Občine Milje, v njem bo delalo 18 strokovnjakov, med njimi prvič tudi geolog. Cervesi je povedal, da se bo ta oddelek v bližnji bodočnosti ukvarjal z vprašanjem medobčinskega sodelovanja na področju uničevanja odpadkov, z ocenami akustičnega in zračnega onesnaževanja in, kot že omenjeno, z načrtovanim Kraškim parkom.
Srečanja z novinarji se je udeležil tudi odbornik za osebje Brait, ki je rekel, da so bili za ustanovitev te strukture potrebni nekateri premiki osebja iz enega oddelka v drugega. Reforma krajevnih ustanov nalagapokrajinskim upravam nove in pomembne pristojnosti na področju urbanistike in načrtovanja razvoja teritorija.
Te dni je ACT okrepil povezave s pokopališčem
Mestno prevozno podjetje ACT je v teh dneh okrepilo število avtobusov, ki peljejo proti .pokopališču pri Sv. Ani. Še posebno pogosto bodo vozili linijski avtobusi št. 10 (Trg Venezia-Valmaura), ki bodo potovali s presledkom 5 minut in št. 21 (Železniška postaj a-Naselje sv. Sergija), na katere naj bi čakali namesto običajnih 14 le 9 minut. Da bi pospešili prevoz iz bolj oddaljenih četrti do pokopališča, bodo prvega novembra pogosteje vozili tudi avtobusi št. 8, 20 in 29, na dan tržaškega patro-na, 3. novembra, pa avtobusi linije št. 24, ki povezujejo Grad sv. Justa z mestnim središčem.
CISL in gibanje Mo VI podpisala sporazum
Prostovoljci za starostnike
Sindikat CISL in tržaška federacija Italijanskega gibanja prostovoljcev (MoVI) sta podpisala sporazum, da bi s skupnimi pobudami in koordinirano dejavnostjo ovrednotila socialno varstvo predvsem za tisti del tržaškega prebivalstva, ki je zaradi starosti emarginiran in osamljen. Sporazum sta na tiskovni konferenci predstavila včeraj tržaški pokrajinski tajnik CISL Kakovic in načelnik tržaške federacije MoVI Castellano.
V sporazumu piše, da bodo člani obeh organizacij na rednih srečanjih jasneje opredelili razlike med avtentičnim prostovoljnim delom in drugimi podobnimi oblikami pomoči, ki včasih že mejijo na »črno delo«. S posebno pozornostjo bodo sledili socialnim tematikam in eksperimentalnim oblikam socialnih posegov za zaščito ostarelih. Prav na tem področju bosta s svojimi izkušnjami in storitvami sodelovala tudi Patronat INAS in Federacija upokojencev.
Med pobudami, ki so nastale v tem skupnem duhu solidarnosti, sta predstavnika CISL in MoVI napovedala včeraj izobraževalni tečaj za vodje združenj prostovoljcev in sindikalne aktiviste in to z namenom, da bi s skupnim preverjanjem prenovili lik prostovoljca in sindikalista.
Sporazum med CISL in MoVI upošteva tudi novosti, ki jih na področju prostovoljnega dela predvideva deželni zakon, o katerem bo decembra v Trstu pomemben kongres. Naj še dodamo, da deluje v deželi okrog 160 združenj prostovoljcev, od katerih je v Trstu približno 60, prostovoljcev (v glavnem nudijo svojo pomoč na socio-zdravstvenem področju) pa 3 tisoč.
Začenjajo se pogajanja za dosego novega dogovora o pristanišču
Prihodnji teden se bo začelo soočanje med Avtonomno pristaniško ustanovo in socialnimi silami, na osnovi katerega bi morali do 30. novembra sprejeti operativni in upravni sporazum za tržaško pristanišče. Resolucijo, ki vsebuje to obvezo, je na včerajšnji seji upravnega sveta EAPT, na kateri so poleg nje sprejeli tudi proračunske dokumente, predlagal član upravnega sveta in pokrajinski tajnik PSI Alessandro Pe-relli. V uvodu resolucije (ki jo je podpisal tudi svetovalec Canciani) je poudarjeno, da težka finančna situacija ustanove narekuje urgentne ukrepe v podporo pristaniških dejavnosti, ti pa lahko pridejo samo od države, tudi glede na vlogo, ki jo je le-ta priznala prostemu pristanišču.
V resoluciji je nadalje izražena zahteva po akciji za pridobitev novega prometa, zlasti konvencionalnega, kot temeljna potreba pa je navedena uresničitev novega organizacijskega modela, ki bo ustrezal skrčenju delovne sile tako v okviru pristaniške ustanove kot družbe. Perelli je v resoluciji podčrtal tudi potrebo po racionalizaciji pristojnosti EAPT glede na ostale javne uprave, pri čemer naj bi se njene pristojnosti v celoti razvile in ovrednotile. Upravni svet pristaniške ustanove je kot rečeno resolucijo sprejel, kar pomeni, da se bo s prihodnjim ponedeljkom začelo soočanje med predsedstvom, upravo, delegacijo upravnega sveta s tremi zastopniki Dežele in uporabnikov pristanišča, pristaniško družbo in sindikati, ki naj bi podpisali nov sporazum za temeljito relansiranje pristaniške dejavnosti.
Mati treh majhnih otrok razmišlja o slovenskih jaslih, vrtcih in osnovnih šolah v središču mesta
Kdo nas bo rešil iz slovenskega šolskega »fanvesta«?
V okviru javne razprave o tem, kaj mislijo starši o slovenski šoli, objavljamo še prispevek psihiatrinje Barbare Bavdaž, matere treh otrok, od katerih obiskuje najstarejši slovenski vrtec v Ul. Ginnastica, mlajša dva pa italijanske jasli.
»Naš sinko je v vrtcu letos "maturant" in ga obiskuje, kot pravi pesmica, "vsako leto rajši". To je pravzaprav za starše najmlajših edino jamstvo, da je vse prav: ko je vzdušje v vrtcu prijetno, ko so otroci v učilnicah vesela banda in se skoraj ne bi radi vrnili domov - no, ali si potem ti čarovnica, ali so v vrtcu vile. Raje se odločim za drugo možnost.
Kljub temu pa je v meni vedno bolj živ občutek, da se kot mati treh malčkov vračam v svet, ki se je pri nas nekje ustavil. Prvič sem se srečala s tem svetom, ko sem pred nekaj leti iskala za prvorojenca slovenske jasli in se mi je zdelo, da smo na Luni: ni jih bilo in jih tudi še ni, ne občinskih ne zasebnih. Tako je šel sin v italijanske jasli, kjer je sicer srečal veliko slovenskih prijateljčkov in se mu je kar dobro godilo. Naj še dodam, da so (italijanska) dekleta organizirala te odlične jasli (Arcobaleno) kar čez poletje, brez večjih sredstev, izjemnih prilik ali »političnih priporočil«. Pri tem se mi vsiljuje vprašanje, ali niso morda za nas Slovence — mimo političnega problema — praktične in kronično nepremostljive ovire, o katerih si pripovedujemo, le klavrn izgovor?
Potem sem iskala vrtec. Veliko jih je tam okrog, kjer živimo, vendar edino v občinskem vrtcu v Ulici Ginnastica upoštevajo potrebe za-
poslenih staršev in so lahko otroci z vzgojiteljico do 17. ure. V vrtcu je prijetno, kot sem že rekla, in k temu pripomorejo dobro pripravljeni vzgojiteljici, varuški, vrt, pa tudi učilnice in telovadnica, ki nam jih uprava Dijaškega doma (sicer vedno težje) posoja, da lahko tam otroci telovadijo in se igrajo ob Orffovi glasbi ali spoznavanju angleščine. Moram pa povedati, da so te dejavnosti v naši napredni in civilni evropski državi zadnja leta "prepovedane". Prepovedan je namreč vstop katerikoli tuji osebi (vključno torej animatorkam) v prostore vrtca, oziroma vsaka dodatna dejavnost naj bi bila možna le izven šolskega poslopja in to pred 9. uro ali po 15.30 popoldne. Če malo "pogoljufaš" in imaš potem še malo sreče, že nekako gre mimo teh predpisov. Ampak to je le slučaj.
Trenutno me najbolj žuli prav problem dodatnih dejavnosti v vrtcih (pa tudi v osnovnih šolah) in to iz treh tehtnih razlogov. Prvič: mislim, da je za otroka, ki hodi v šolo, lepo, če lahko piha v orglice, telovadi ali se igra s tujimi besedami, v družbi svojih prijateljev in to v prostorih, ki so zanj drugi dom. Drugič: prav je, da se te dejavnosti odvijajo v urah, ki jih že sicer preživi v šoli in ko je torej za njegov življenjski ritem čas igre in dogajanj. Tretjič: izredno koristno in pozitivno je tudi dejstvo, da te ure niso za starše tako gmotno kot časovno preobremenjujoče in da so torej dejavnosti dostopne vsem otrokom. Po treh letih pa mi je vedno bolj jasno, kako korakamo nazaj, kako je vsako leto težje doseči magično kombinacijo država - šolski nadzornik - ravnatelj - učitelji - starši. To pa ni resno.
Kar plaši je predvsem to, kar si Slovenci pripovedujemo o splošnem stanju slovenskega zamejskega šolskega sistema, kjer ni dejansko ne duha ne sluha o koordinaciji: zakon, ki ureja šolstvo, je za enega ravnatelja oziroma šolnika čudovit, elastičen in daje kakršnokoli možnost, za drugega pa prepoveduje vse, tako da se ničesar ne da storiti (v duhu tržaškega "no se pol" ali slovenskega "se ne sme"). Kako lahko sploh pojmujemo, da bi se dodatne dejavnosti odvijale za otroka šele takrat, ko so starši prosti dela, torej okrog 18. ure? Zelo me moti nadalje fizična nedostopnost šolskih prostorov, saj so razredi za starše "off limits". Ko smo bili majhni, smo ob koncu pouka v vrsti, kot pravi vojački, pozdravljali: »Zbogom šola!« in stekli k mamicam, ki so nas morale obvezno čakati v veži. Tako je bilo pred 30 leti - bo za naše otroke obveljal isti stil? In ni morda fizična nedostopnost uvod v druge nedostopnosti?
Naj navedem še en konkreten problem. Marsikateri ravnatelj prepoveduje otrokom vstop v poslopje pred 8. uro, s tem pa ustvarja tudi ekstremne situacije. Dogaja se namreč, da morajo starši ob osmih (ali pa že prej) biti na delu in ne morejo ob otroku čakati, da zazvoni šolski zvonec. Kaj ukrenejo? Avto parkirajo blizu šole, osnovnošolček čaka v njem pol ure ali več (!), ko se šolska vrata končno odprejo, zaklene avto in gre v šolo. Ne bi seveda dajala krivde staršem (to bi bilo noro!), toda sprašujem se, ali res ni druge institucionalne rešitve?
Problemov je še in še (pomanjkanje celodnevne šole v mestnem središču, občinskih poletnih
centrov, neobveznost verouka...), toda naj tudi drugi starši povedo še kaj. Naj za konec le še poudarim vtis, da nihče točno ne pozna svojih pravic in svojih dolžnosti, čeprav je že skrajni čas, da se z zavihanimi rokavi posvetimo našemu zamejskemu, socialnemu (in torej tudi šolskemu) svetu. Smo tako plahi, skrajno potrpežljivi, elegantni, fini, diskretni in racionalni, ko sprejemamo drobtinice, ki nam jih država nudi! Včasih se resno bojim, da bomo tako - skoraj neopazno, še preden se zbudimo - zamudili marsikatero kočijo, če že ne vlak. Italijanski someščani dosežejo marsikaj, predvsem pa se pomanjkljivostim javne šole izognejo tako, da bežijo v zasebne šole, Pa naj bodo laične, katoliške ali muslimanske, sam0 da ni države vmes. Kaj pa bomo mi storili?!
Mislim, da bi morali obstoječe zakone ze'° marljivo in dosledno, do zadnje vejice in pikice izkoristiti in da je to naloga naših politikov, upravnikov, nadzornikov, ravnateljev, šolnikov (J* staršev. Kdor je poklican, naj o teh problemi razmisli in jih podrobno preštudira, naj potern pomaga, da bomo debatirali, izbirali in tudi k°n čno kaj odločili. Ni več časa, da bi si vsaka vaS^ vsaka mestna četrt, če že ne šola ali razred, ure^ jevali svoje zadeve tako, kot pač nanese. Zdi 5 mi, da je ves naš zamejski šolski sistem ia west", preveč je kramljanja in klepetanja, Prern.e lo praktičnih in treznih ukrepov. Ne vem, a 'jg to zelo zdravo in če si lahko sploh kaj takey privoščimo.«
Zapisala N. h-'
Tiskovna konferenca tržaških prevoznikov
Kaos pri Fernetičih iz dneva v dan hujši
Včeraj so predstavniki tržaških prevoznih podjetij, obrtnikov, SDGZ in špediterjev priredili v upravnih prostorih tovornega postajališča pri Fernetičih tiskovno konferenco o kaotičnem položaju na samem postajališču. Bolj kot sama konferenca pa je bil zgovoren kratek sprehod med parkiranimi tovornjaki.
Ko smo šli od vhoda do prostorov za urade, smo se 'stiskali'' med enim tovornjakom in drugim. Šoferji parkirajo ogromne tire kot pač nanese, saj je možnosti za pravilen postanek bolj malo. Parkirišče še zdaleč ni pripravljeno za tolikšno gnečo, saj se na postajališču ustavi tudi po 800 tovornjakov, parkirnih prostorov pa je 200. V kaosu pride do nervoze šoferjev, trkov med tovornjaki, blokad in drugih nevšečnosti. Sledovi vsega tega so vidni: od praznih steklenic na pločnikih do tovornjakov, ki drug drugemu zapirajo dohode in odhode. Vse ostalo pa je seveda velika gospodarska škoda, ki nastaja ob upočasnjenem delu.
Izvor kaosa je bela stavka carinikov, ki traja v bistvu že dva meseca. Na včerajšnji tiskovni konferenci nismo slišali neposrednih očitkov na račun stavkajočih, vendar je jasno, da se je položaj izrodil. V bistvu stavkajo samo cariniki Furlanije-Julijske krajine, še ti pa si niso enotni. Očitno je "trdo jedro" prav v Trstu, kjer stavkajo dosledno, medtem ko opravljajo določeno številu nadur v Gorici in v nekaterih drugih deželnih postajališčih. Fernetiči so tako prava izpostava stavkovnega gibanja, prevozniki in špediterji pa pravijo, da se vse odvija v njihovo škodo.
Kot smo slišali na včerajšnji tiskovni konferenci, je breme stavke porazdeljeno tako (krivično), da cariniki najprej odpravijo tuje kamione, prednost imajo tudi tisti tovornjaki, ki so namenjeni v druge carinske postaje, zadnji pa so na vrsti prav domači tovornjaki. Slednji čakajo povprečno tri dni, predno jim izdajo ustrezna dovo-Ijenja. Škoda je povsem razumljiva, če Pomislimo, da bi moral biti rok čakanja en dan. Zastoji carinikov in očitno °zko grlo zaustavljajo blago, dela v ntadih, ritem poslov in hkrati postav-dajo hipoteko za bodoče posle. Avtop-revozniki in špediterji so glede tega ^elo jasni, nevarno je namreč, da bo tako dolga stavka močno znižala ug-led Fernetičev in se bodo številna Podjetja in tovornjaki preusmerili k drugim mejnim prehodom.
Predstavniki špediterjev in avtoprevoznik podjetij so včeraj naglasili, da
V nedeljo v Ricmanjih tradicionalno Srečanje oktetov Primorske
. Po nedavnem občnem zboru je ricrnanjsko SKD Slavec sredi oktobra že priredilo uspešen kon-oortni večer s skupino japonskih glasbenikov, sedaj pa je na vrsti p6 vsakoletno Srečanje oktetov rimorske, ki bo v nedeljo, 4. no-ombra, ob 18. uri v veliki dvora-'prcmanjske Babne hiše. j Pevska revija bo letos zaživela g,, ®edmič po vrsti. Sicer jo je rpi i klavec od vsega začetka prijalo sredi februarja, večkrat pa <, sročanje bilo v neposredni ča-okv*11 k*fž*ni niza prireditev v nm lru Picmanjskega tedna. Med del,?Stn!'’ ki jih je v društveno pa .vunje vnesel prejšnji odbor, ki iG .tud' ta sprememba datuma, razril-In nekoliko ugodnejše po-delr.r ■ tradicionalno društveno l vanje skozi vso sezono.
rjj^šnjega 7. srečanja oktetov tovi-r.*?-. se P° udeležilo devet
pdmc
)Vr<;4.	‘-»u uututjz-iiu ut:vet
Umi Pevskih zasedb. Med
njii^
ki Se veliko »starih znancev«, udelpilCrn.aniskega srečanja redno V nprf ].ei0 že od vsega začetka. Vrsti ,1° bodo v Babni hiši po denjsVrfP?*! °ktet Škofije, Sovo-Spodni , kleta, nonet Prfarci iz >z y Idrije, oktet France Bevk verjan ®?a’ Pevska skupina Šte-^dhon'ntet Javor s Pivke, oktet let VrtFeg°tčič iz Kobarida, ok-^dalni pi";3 iz N°ve Gorice in lni oktet iz Izole, (dam)
je Trst najpomembnejše križišče med državami EGS in Vzhodom. Svojo vlogo bi moralo mesto opravljati povsem učinkovito, dejstva pa so na žalost drugačna. Kakšna (in kje) pa je rešitev? Zahteve avtoprevoznikov so zelo jasne: postajališče bi moralo delati nepretrgoma 24 ur in omogočati neprekinjen promet, carinske službe za izdajanje vseh ostalih dokumentov pa bi morale delovati vsaj 12 ur. Na tak način bi postajališče uspešno delovalo in bi promet potekal nemoteno. Kako to doseči (več funkcijonarjev, dvojne izmene itd.), je seveda stvar pristojnih organov. Predstavniki špediterjev so se zato obrnili že na vse mogoče javne ustanove, od občinskih uprav pa do prefekta, očitno pa je končna rešitev na ustreznem ministrstvu v Rimu. Tam so se odnosi neusmiljeno skalili in pogajanja so zabredla v nejasnost, kot so očitno nejasna stališča samih sindikatov, ali vsaj skupin v sindikatih. Drugače si je težko zamisliti tako nenavaden in zaskrbljujoč položaj. Predstavniki prevoznikov opozarjajo celo na to, da bi se v najhujši gneči lahko pripetile nesreče in so zaradi higienskih razmer na postajališču obvestili celo tržaško KZE. (am)
Na sliki (foto Križmančič) gneča na postajališču pri Fernetičih.
Kmalu se bo začela 2. geološka kampanja
Tržačani spet v prvi vrsti v raziskavah Antarktike
V okviru italijanskega vsedržavnega programa za raziskovanje Antarktike bo v južnem poletju 1990-91 odšla na Belo celino šesta italijanska odprava, v okviru katere bodo izvedli drugo geološko kampanjo v Rossovem morju in v Zalivu Terra nova. To drugo geološko kampanjo, ki sledi tisti iz leta 1987-88, prireja Inštitut za geologijo in paleontologijo na Univerzi v Trstu, začela pa se bo 1. decembra in bo trajala približno dva meseca.
Ta pomemben znanstveni podvig, pri katerem so v prvi vrsti soudeleženi tržaški raziskovalci, sta včeraj na tiskovni konferenci na tržaški ekonomski fakulteti ob navzočnosti rektorja Giacoma Borrusa predstavila vsedržavni koordinator za morsko biologijo prof. Antonio Brambati in odgovoren za znanstveni del pripravljajoče se kampanje prof. Francesco Giorgetti, ki sta oba z Inštituta za geologijo in paleontologijo na Univerzi v Trstu. Geološko kampanjo bodo izvedli z ledolo-milko Cariboo, ki je opremljena s tehnološko zelo izpopolnjenimi merilnimi in drugimi napravami, s katerimi bodo raziskovali strukturo morskega dna in fizične značilnosti površinskih plasti in materialov. V Zalivu Terra nova bodo dokončali raziskave, ki so jih pričeli v prvi geološki kampanji \ letu 1987-88 in ki so imele kot predmet predvsem strukturo obale. Pri tem bodo posebno pozornost namenili pojavu dviganja tal v okviru procesa taljenja ledu po drugi ledeni dobi.
Ledolomilka Cariboo je že odplula proti južnemu tečaju, in sicer 19. oktobra iz Brindisija. V teku enega meseca bi morala pripluti do Lyttleltona na Novi Zelandiji, od koder bo, kot uvodoma rečeno, 1. decembra nadaljevala plovbo proti Rossovem morju. Na njej bo 22 raziskovalcev, 6 tehnikov Vsedržavnega zavoda za alternativne energije (ENEA), ki raziskavo financira, zdravnik in 5 mornarjev. Znanstveno osebje bo s tržaške, genovske, bolonjske in neapeljske univerze. Odprava se bo končala predvidoma 26. januarja.
Omeniti velja, da se bo istočasno mudila v južnih ledenih morjih tudi druga odprava v okviru italijanskega vsedržavnega programa za raziskova-
nje Bele celine. Gre za geofizikalno raziskovanje, ki ga spet vodi neka tržaška raziskovalna ustanova, in sicer Tržaški geofizikalni observatorij. Njegova ladja »OGS Explora« je v ta namen pred kratkim odpotovala proti Novi Zelandiji.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal prof. Brambati, bodo na Univerzi v Trstu do konca leta 1991 uredili Laboratorij za Antarktiko, v katerem bodo preučevali materiale in podatke, ki jih bodo zbrali med odpravo. Poleg tega bi moral v Trstu nastati v doglednem času tudi Muzej Antarktike, v katerem bo mogoče spoznati zgodovino raziskovanja te celine. Predlog za ustanovitev tega muzeja preučuje vsedržavni odbor za raziskovanje Bele celine, in sicer skupno z načrtoma, da bi v Genovi uredili trajno razstavo o morjih Antarktike, v Sieni pa trajno razstavo o kameninah Bele celine.
Pri SV. Jakobu
Predsednik sveta prejel nazaupnico
Šentjakobski rajonski svet je včeraj na živahni in razburljivi seji izglasoval nezaupnico socialističnemu predsedniku Bussaniju. Nezaupnica sledi ostrim političnim polemikam, ki že nekaj časa spremljajo delo tega krajevnega izvoljenega telesa.
Za nezaupnico so strnjeno glasovali svetovalci opozicije KPI, MSI in Liste za Trst (skupno devet glasov), proti sta bila svetovalca PSI (med njima sam predsednik), demokristjani in republikanski zastopnik, ki so bili do včeraj sestavni del politične večine, pa so precej -nepričakovano oddali belo glasovnico. Po razpletu dogajanj na zasedanju rajonskega sveta bo predsednik Bussa-ni po vsej verjetnosti v kratkem odstopil.
Razgovor s predsednikom svetoivanskega sveta Albinom Spetičem
Ovrednotiti vlogo rajonskih svetov
Javnost in sredstva množičnega obveščanja na splošno posvečajo malo pozornosti delu in vlogi rajonskih svetov. Na splošno je tudi res, da razen redkih častnih izjem te ustanove v po-litično-upravnem svetu ne pomenijo veliko. K tej upravni učinkovitosti prispeva več dejavnikov, najvažnejši izmed teh pa je prav gotovo mačehovski odnos tržaške občinske uprave do rajonskih svetov. Vendar je tudi res, da so rajonski svetovalci v nekaterih okrajih dosegli nekaj pomembnih upravnih rezultatov. Med te okraje moramo prav gotovo prišteti svetoivanski rajonski svet, ki ga vodi predsednik Albin Spetič (PSI).
»Najprej bi rad poudaril,« nam je povedal Spetič, »da delo našega rajonskega sveta ovirajo iste birokratske težave, ki tudi ostalim rajonskim svetom v tržaški občini onemogočajo, da bi se končno polnopravno vključili v življenje krajevne uprave. Upam, da bo nov zakon o reformi krajevnih avtonomij prisilil občinsko upravo, da bo ovrednotila vlogo rajonskih svetov. Odbornica za decentralizacijo Ariella Pittoni pripravlja v tem duhu določila za nov občinski pravilnik, kar mi daje nekaj upanja za bodočnost.«
Spetič je nato predstavil delo in uspehe svetoivanskih rajonskih svetovalcev. Verjetno bo najpomembnejša pridobitev za svetoivansko skupnost rjov sedež, v katerega nameravajo namestiti občinsko izpostavo in ambulanto. Občinski sedež bo v kompleksu, ki ga je na območju bivšega obrata Dreher pred kratkim zgradila družba Finsepol. Občinska izpostava se. bo v nove prostore vselila predvidoma v začetku novega leta. Poleg tega je Občina zaradi vztrajnih protestov prebivalcev in rajonskega sveta končno prisilila lastništvo kamnoloma Facca-noni, da je prekinilo proizvodnjo. Uprava kamnoloma bo v kratkem poskrbela za vse varnostne ukrepe, povrhu pa bo s posebnim postopkom pozele-nila prizadeto območje. Na ozemlju bivšega kamnoloma pa bi morali zgraditi novo tržnico, tehnološki raziskovalni center in novo operativno bazo za vozila javnih uprav.
Še vedno pa je odprto prašanje preureditve območja bivše umobolnice. S tem v zvezi obstajajo številni načrti, vsi pa so bolj ali maj ustavljeni, ker Pokrajina, Občina in tržaška KZE še niso rešile vprašanja lastništva tega predela. Svetoivanski rajonski svetovalci menijo, da bi morali najprej očistiti park, nato pa bi lahko preuredili
Albin Spetič
že obstoječe stavbe. Rajonski svetovalci zagovarjajo stališče, da bi bilo treba najprej preurediti geriatrično bolnišnico Gregoretti, za katero so pristojni organi že izdelali podroben načrt.
Spetič je v našem pogovoru posvetil posebno pozornost vprašanju načrtovanega svetoivanskega bazena. Kot je znano, bi morala tržaška Občina zgraditi ta bazen na območju bivše konjušnice. Prvotni načrt so izdelali že pred desetimi leti, ker pa je podjetje, ki bi bilo moralo zgraditi objekt, šlo medtem v stečaj, so vsa dela kmalu zamrla. Prebivalci Sv. Ivana so pred kratkim zbrali več kot štiri tisoč pod-
pisov, da bi Občino prisilili k ustreznemu ukrepanju. Lani so rajonski svetovalci na javnem zborovanju prebivalstvu pokazali nov načrt, ki sta ga izdelala arhitekta Stagni in D’Ambro-si, predložil pa ga je konzorcij tržaških gradbenih podjetij CIET. Arhitekta sta se pri projektiranju zgledovala po tovrstnih avstrijskih bazenih. Nov načrt predvideva, da bi v tem objektu poleg treh bazenov (enega večjega in dveh manjših za otroke) zgradili tudi dve telovadnici, turško kopel, savno itd. Načrt predvideva, kot določa nov zakon, da bo družba, ki bo zgradila objekt, upravljala bazen za dobo petih let. Občinska uprava je sicer v programskem proračunu za leto 1990 za izgradnjo bazena nakazala 1300 milijonov, za leti 1991 in 1992 pa bi morala s posojili zagotoviti še drugih 3200 milijonov. »O tem denarju zdaj ni več ne duha ne sluha,« je potožil Spetič, »po hodnikih pa se šušlja, da so jih že porabili za nov stadion, kar bi bilo res nezaslišano!«
Rajonski svetovalci se te dni pogovarjajo z vodstvom občinskega podjetja ACEGA, da bi končno napeljali plinsko omrežje tudi v Ulico Capofon-te. Spetič je opozoril, da so ljudska stanovanja v tej ulici zelo slabo vzdrževana. Bivanjski pogoji so v teh stavbah izredno slabi, poleg tega pa v teh stanovanjih živijo pretežno starejši ljudje. »Kot rajonski svet menimo, da bi moral zavod IACP ukrepati, da bi ta stanovanja končno preuredili.«
(w)
Rešili so ga v zadnjem trenutku
Včeraj okrog 21.30 so reševalci Rdečega križa in gasilci odhiteli v Ulico Pindemonte št. 4, kamor so jih poklicali potem, ko je na številko 113 prišel telefonski klic na pomoč. Reševalci so v stanovanju našli nezavestnega in zelo oslabelega moškega, ki so ga seveda nemudoma odpeljali na oddelek za inJ tenzivno nego v glavni bolnišnici. Policijski agenti so ugotovili, da gre za 79-letnega Angela Flega, ki je po prvih ugotovitvah padel v svojem stanovanju, v katerem je živel sam, že v ponedeljek. Ostareli mož si očitno ni mogel sam pomagati in je obležal na tleh, kjer je počasi hiral in končno izgubil zavest. Njegova usoda bi bila gotovo še bolj tragična, če se nekdo od bližnjih ne bi zavedel, da je s Flegom nekaj narobe, in poklical pomoč.
Od jutri cenejši tudi bencin z boni
Danes opolnoči se bo pocenil tudi bencin iz tržaškega brezcarinskega kontingenta, in sicer za 20 lir na liter, kot pri normalni ceni bencina. Za liter bencina super bomo torej od jutri naprej z boni odšteli 731 lir, medtem ko je doslej veljal liter 751 lir.
pismo uredništvu
»Vsak naj zorje svoje polje!«
Spoštovano uredništvo,
predlagam, da se profesorski zbori posameznih nižjih in višjih srednjih sol čimprej sestanejo, pretresejo situacijo na šoli, zavzamejo odklonilno stališče do vsega, kar je na šoli dijakom in kvaliteti pouka v škodo ter pri tem tudi začrtajo mejo med šolskim in privatnim. Predlagam, da nato posamezni profesorski zbori vzamejo v poštev vse, kar je - v zvezi z vsebino učnih načrtov in s pristopom k šolskemu delu - v sedanjem sistemu mogoče narediti in da pričnejo svoje sklepe brž izvajati.
Medtem ko potekajo diskusije, čas beži, naše dijake pa čaka vključitev v svet, ki je vedno bolj zahteven in trd. Naši dijaki so sposobni, veliko je med njimi zelo sposobnih. Od naš profesorjev je odvisno, kako delajo in do kakšne mere so motivirani.
In ne zvračajmo vedno krivde na družine in na družbo: »Vsak naj zorje svoje polje,« je v intervjuju Našim razgledom dejal nek matematik, docent na ljubljanski univerzi, »pa bo njiva zorana!«
Marija Kacin
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Franc Vertovec
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 2. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropadi.
Žalujoči hči z možem, vnuki z družinami in drugo sorodstvo.
‘ Gropada, 1. novembra 1990
Ob izgubi dragega Franca Vertov-ca izrekata družini iskreno sožalje
KD in Gospodarska zadruga Skala
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drage
Pierine Starc vd. Sigmund
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala gre MPZ V. Mirk, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnico pospremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Kontovel, 1. novembra 1990
1. 11. 1988
1. 11. 1990
Dve leti sta minili, odkar nas je zapustila draga
Pavla Mejak - Terčon
Z ljubeznijo se te spominjajo vsi, ki so te imeli radi.
Nabrežina, 1. novembra 1990
1. 11. 1988	1. 11. 1990
Ob drugi obletnici smrti našega dragega
Alojza Černjave
(GIČKO)
SVOJCI
Gabrovec, 1. novembra 1990
La Contrada vabi mlade v gledališče
Da bi mladino čimbolj približalo gledališču, bo tržaško gledališče La Contrada, v sodelovanju s pokrajinskim odborništvom za kulturne dejavnosti tudi letos ponudilo študentom in mladim pod 20. letom poseben gledališki abonma »Invito a teatro 1991«. Z izkaznico, ki bo stala 35 tisoč lir, si bodo mladi lahko ogledali pet predstav, izbranih po lastnem okusu in zanimanju. Poleg te pobude bo La Contrada priredila na šolah tudi posebne gledališke dejavnosti.
Pod Montebellom kmalu razstava ptic
V enem izmed paviljonov tržaškega velesejma bodo v soboto, 10. novembra, odprli dvodnevno razstavo ptic, ki bo tokrat imela mednarodni značaj, saj bodo sodelovali tudi jugoslovanski in avstrijski ptičarji. Na ogled bo več kot 400 vrst ptic, med katerimi bodo prevladovale žlahtne vrste kanarčkov, lastniki najlepših primerkov pa bodo nagrajeni s pokali in kolajnami. Pri razstavi, katere pokrovitelj je Italijansko ornitološko združenje, bodo sodelovali pokrajinska sekcija ustanove ENPA, Pokrajinski odbor za lov in nekatera naravovarstvena združenja.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91
V	torek, 6. novembra, ob 20.30 se bo
predstavila gledališka skupina Giulia Bosettija s Pirandellovim HENRIKOM IV. v režiji Marca Sciaccalunge. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli, Ca-millo Milli in Edoardo Siravo. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Jutri, 2. novembra, ob 20. uri (red L) sedma ponovitev Mozartove opere DON JUAN. Dirigent Wolfgang Rennert, režiser Francesco Giraldi.
Osma ponovitev bo v nedeljo, 4. novembra, ob 16. uri za red D.
V	mali dvorani gledališča Verdi bodo v ponedeljek, 5. novembra, ob 17. uri predvajali drugi del video filma »Le nozze di Figaro« W. A. Mozarta z orkestrom Wiener Philharmoniker. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Nocoj ob 20.30 bo na odru ponovitev komedije Francesca Macedonia in Nini Perne »Ouela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gi-anfranco Saletta in Orazio Bobbio.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
koncerti
Danes, 1. novembra, ob 21. uri bo v
cerkvi Sacro Cuore (Ul. del Ronco) MOZARTOV REKVIEM s Komornim orkestrom Opera Giocosa Furlanije-Julijske krajine in zborom Citta di Trieste. Zborovodja Maria Susowski-Semeraro, dirigent Severino Zannerini; solisti Federica Guina (sopran), Manuela Marussi (kon-tralt), Roberto Rados (tenor) in Paolo Al-bertelli (bas).
Danes slavi 90. rojstni dan
ALOJZ TUL
iz Križpota pri Mačkoljah.
Vse najboljše, obilo sreče in še dolgo let življenja mu želijo hči Sonja, vnuki Dobrina, Aljoša in Franko z ženo Maro.
Naša kolegica in vzgojiteljica Erika Cossutta - Ukmar je povila hčer-I kico
DAŠO
Mamici, očku Walterju in bratcu Alešu iskreno čestitamo, mali Daši pa želimo srečo, zdravja in obilo ljubkovanja
delovni kolektiv in učenci Dijaškega doma S. Kosovel
čestitke
Danes praznuje v Podlonjerju svoj god SVETKA CORETTI. Vse najboljše ji želi Ana Hrvatič z družino.
Danes slavi v Križu nono MARIO 60 let. Da bi bil vedno tako priden kot jaz, mu želi mala Katrin.
MAR JU GUŠTINU, ki praznuje danes 60. rojstni dan, želijo vse najboljše prijatelji iz MPZ Vesna.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Stanno tutti bene, r. Giuseppe Torna-tore, i. Marcello Mastroianni.
NAZIONALE I - 15.20, 22.15 Weekend con il morto.
NAZIONALE II - 15.00, 22.15 Le comic-he.
NAZIONALE III - 15.10, 22.15 Dick Tra-cy, r.-i. VVarren Beatty, i. Madonna.
NAZIONALE IV - 15.20, 22.15 Cadillac man, i. Robin VVilliams.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Caccia a ottobre rosso, i. Sean Connery.
MIGNON - 15.00, 22.15 Greemlins II -La nuova stirpe.
EDEN - 15.15, 22.00 The Mistress, la ruf-iiana, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, prod. Walt Disney.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Ti amero fino ad amazzarti, r. L. Kasdan, i. William Hurt, Kevin Kline.
ALCIONE - 16.45, 22.00 Quei bravi ra-gazzi, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, □'
RADIO - 15.30, 21.30 Stallone superdo-tato offresi... per femmine bestiali,
porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 1. novembra 1990
VSI SVETI
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 10.09 - Luna vzide ob
15.39	in zatone ob 4.49.
Jutri, PETEK, 2. novembra 1990
DAN MRTVIH
PLIMOVANJE DANES: ob 1.40 najnižja -32 cm, ob 7.54 najvišja 57 cm, ob 14.36 najnižja -58 cm, ob 20.47 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1005,2 mb, ustaljen, veter 8 km na uro, severovzhodnik, vlaga 88-odstotna, nebo oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Lanter, Elisa-betta Macchini, Lucia Ouargnali.
UMRLI SO: 75-letna Elisa Baldas, 71-letna Nevea Scaramuzza, 84-letna Antonia Grandov, 82-letna Cristina Bezeg, 70-letna Guida Coretti, 81-letna Francesca Lozar, 91-letna Giuseppina Svetina, 77-letna Romana Roze, 87-letna Ester Bris-china, 67-letni Giovanni Pakovich.
SLUŽBA LEKARN
■ Od ponedeljka, 29. oktobra, do petka, 2. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Danes, 1.,
in v soboto, 3. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PUBLIEST S. r. 1.
Ul. Montecchi 6/III. nad., tel. 7796611
obvešča, da sprejema oglase vsak dan od 8.30 do 12.30, popoldne pa samo osmrtnice in sožalja od 13.30 do 17. ure.
Danes, 1. novembra, in v soboto, 3. novembra, pa bo sprejemalo SAMO OSMRTNICE in SOŽALJA uredništvo Primorskega dnevnika od 9. do 21. ure na št. 7796600.
razstave
prispevki
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je. na ogled razstava ilustracij MILKA BAMBIČA ob njegovi 85-letnici.
V	prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 je na ogled razstava olj in temper MILKA BAMBIČA.
V	galeriji JuliePs room v Ul. della Guardia 16 bodo danes, 1. novembra, ob
18.30	odprli razstavo slikarke PATRIZIE DEVIDE.
V	galeriji »Piccola arte« v Ul. Bernini 4 (Trg Sansovino) bodo v soboto, 3. novembra, ob 18. uri odprli razstavo NE-REA VENIERA.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 20. novembra na ogled razstava GIORGIA COLOMBANIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik od 1.11.: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah
10.00-	13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 je do 24. novembra odprta razstava z naslovom "Leo Castelli post pop artists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschwager, Ed Rosch, EU-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, Richard Serra in Keith Sonnier: Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.«
Na sedežu Trgovinske zbornice - Ul. S. Nicolo 7 - II. nad - bo do 10. novembra na ogled razstava slikarja FERNANDA DE FILIPPIJA. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.00.
V	Palači Costanzi je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira izlet v Predjamski grad in Postojnsko jamo 14. novembra. Vpisovanje v ponedeljek, 5. novembra, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
razne prireditve
SKD Slavec Ricmanje-Log priredi 7. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE v nedeljo, 4. novembra 1990, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Vabljeni !
mali oglasi
PRODAM vespo 125 v dobrem stanju, brez evidenčne tablice, s spremnimi dokumenti, za 35.000 lir. Telefon 229246.
PRODAM motor aprilia tuareg rally, letnik 89, v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati v popoldanskih urah na št. (040) 304663.
PRODAM GOLF diesel, letnik 1986, v dobrem stanju. Tel. 364469 v večernih urah.
PRODAM veliko stanovanje v okolici Trsta z dvema kletema. Tel. 360644.
PRODAM nemški črn klavir za začetnike za 900.000 lir. Tel. 228766.
TEHNIK električne in elektronske industrije z znanjem računalništva in digitalne tehnike išče delo. Tel. 753938, 753838.
MLADA ZAKONCA iščeta v najem ali za nakup stanovanje po zmerni ceni v občini Devin-Nabrežina. Telefonirati ob večernih urah na št. 200707 ali 291425.
RESNO mlado dekle išče zaposlitev tudi kot otroška varuška. Telefonirati na št. 757339.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine. Telefonirati na št. 728601 ob uri obedov.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča cenjene člane, da ima na razpolago v svojih trgovinah krizanteme po zelo ugodnih cenah.
IŠČEM motocikel vespo 50 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 228390.
IŠČEM slovenski mlad zakonski par z resnim pristopom do dela za pomoč pri vodenju gostinskega lokala na tržaškem Krasu. Telefonirati ob uri obedov na štev. 200818.
PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udine 45/A, tel. 418315, vam nudi, bogato izbiro jesensko-zimske športne konfekcije najboljših firm.
MARIO DEVETAK, Ul. Zanetti 22/A, 34070 Sovodnje ob Soči, tel. (0481) 882112, ponuja: terapevtične deke me-rinos za preprečevanje artroze in revme ter posodo moderne generacije za hitro kuhanje brez vode in za pečenje brez maščob. Ugodna tovarniška cena.
PODARIM mladega volčjaka. Tel. 220333 od 18. do 19. ure.
PODARIM pisalno mizo s tremi predali in omaro. Tel. ob večernih urah na št. 395003.
PODJETJE v Trstu išče operaterja za sistem IBM 36. Ponudbo poslati na Publi-est S.r.l., Ul.Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro OPERATER.
LJUBITELJEM malih mačic podarim mladiče iz mojega hišnega legla. Telefonirati na številko (0481) 34313.'
PARCELO z ruševinami, hlevom in vrtom, z gradbenim dovoljenjem za zidavo stanovanjske hiše in delavnice v Dutovljah 14 v občini .Sežana prodam. Tel. (003867) 72749.
Ob obletnici smrti očeta in v spomin na mamo, ženo, brate, in sestre daruje Rudi Košuta 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ivana Bana darujejo Elva, Ivo in Vera 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega_Ivana Bana darujeta družina Draga Štoke in Anica
100.000	lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Otilijo Černjava darujeta družina Draga Štoke in Anica 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Danila Kocijančiča darujeta Nevja in Germano Švara 25.000 lir za KD Jože Rapotec in 25.000 lir za sekcijo KPI Dolina.
V	spomin na gospo Otilijo Purič Černjava daruje družina Donati 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Pierino Starc daruje Vera Puntar 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Otilije Čemja-va darujeta Lidia in Milko Rupel 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na mamo Pierino darujeta Adriano in Anita 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Otilijo Černjava darujeta Pepka in Ivan Černjava 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Otilije Černjava darujeta Marjan in Nevenka 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Bana daruje Ladi Pertot z družino 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Vanda in Gigi Timeus 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Bana darujejo Marica, Marija in Vasilij Danev 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Slavko in Uča Pieri 40.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Marija in Zvonko Kalc 50.000 za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Otilijo Černjava daruje družina Milič Guidelli 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na pok. Danila Kocijančiča darujeta Danica in Sandro 20.000 lir za sekcijo ANPI-VZPI Dolina-Mačkolje-Pre-beneg.
V	spomin na Otilijo Purič por. Černjava daruje družina 100.000 lir za Center za rakasta obolenja in 100.000 lir za SPDT.
V	spomin na Danila Kocijančiča darujejo Ignacij Bandi z družino 15.000 lir, Majda Kozina 10.000 lir in Silva Sancin
10.000	za KD Jože Rapotec.
V	spomin na Danila Kocijančiča darujejo Boris in Gabrijela Bandi 20.000 lir ter Mirko in Roža Bandi 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Prebenegu.
V	počastitev spomina Igorja Jankoviča prispevata Mirko in Milka Frandolič
20.000	lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina Igorja Jankoviča prispeva Pina Pertot 10.000 lir za zbor Milan Pertot.
V	spomin na Emilijo Škabar vd. Škabar in Otilijo Purič daruje družina Calzi (Repen 43) 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina Sosič daruje 30.000 lir za nov sedež Skupnosti Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Danila Kocijančiča daruje Ana Žerjal 20.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Danila Kocijančiča darujejo Claudio in Nevja Ota 50.000 lir, Wil-ly in Nevja Vdrus 50.000 lir ter Sergij in Vesna Glavina 50.000 lir za sekcijo KPI občine Dolina.
Ob 7. obletnici smrti dragega nepozabnega moža Vojka Ferluge daruje žena Maruša 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Viktorja Cas-settija darujeta Dora in Milan Lipovec
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Ivana Bana daruje Marija Sardoč 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Ivanke Piš-čanc daruje bratranec Aleksij Pertot
50.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pokojne svojce daruje Zofka z družino 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na vse pokojne družine Her-vat (Hervati 36) daruje Pepca Hervat
100.000	lir za cerkev v Borštu.
Namesto cvetja na grob Marije Sirk
roj. Kosič daruje družina Purič 50.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na sestro Otilijo Černjava daruje Ivan z družino 25.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu.
V	spomin na ženo in mamo Otilijo Černjava daruje družina 100.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu.
V	spomin na g. Otilijo Černjava darujeta Jana in Štefi Pertot 30.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na dragega nonota Ivana darujejo Jana, J>4arko, Štefi in Ingrid
100.000	lir za ŠD Kontovel in 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Ivana Bana daruje Boris Puntar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivana Bana darujeta Marino in Adriana Reggente
100.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Karlo in Iva Pirjevec 40.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Boža In Pepi Čuk 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ivana Bana_ darujeta Neva in Silvino 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivana Bana darujejo Danica Versa, Dean in Nada 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Lici in Lojzi Kapun 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivana Bana daruje Margherita Grilanc z družino
30.000	lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Francko Košuta vd. Ver-ginella darujeta Fani in Ciril Sedmak
25.000	lir za ŠD Mladina.
Družina Berta in Milke Švab daruje
10.000	lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Danico Košuta vd. Bogateč darujeta Milka in Berto Švab 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
razna obvestila
Na osnovni šoli Karel Širok bo tudi letos ob sredah telovadba za odrasle od
19.30	do 21. ure. Prijave sprejemajo v šoli v dopoldanskih urah od 10. do 10.20. Telefonirati na tel. 391529.
Partizani, aktivisti sekcije Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci so vabljeni danes, 1. novembra, na počastitev padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bo počastitev padlih pri vaškem spomeniku NOB (Narodna ul.), nato na vaškem pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71. talcem, pri spomeniku P. Tomažiču in tovarišem ter pri obeležju Rozalije Gulič. Sodeluje Moški pevski zbor »Tabor« z Opčin.
Kriška sekcija VZPI-ANPI vabi danes, 1. novembra, na tradicionalno polaganje vencev na vaška obeležja NOB. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu. Moški zbor Vesna pa bo pel ob 16. uri na pokopališču.
Moški pevski zbor Igo Gruden iz
Nabrežine obuja danes, 1. novembra, tradicijo petja na pokopališčih in pri spomenikih padlim po sledečem urniku: ob 14. uri na pokopališču v Slivnem, ob
14.20	na pokopališču v Mavhinjah, ob 15. uri pri spomeniku padlim v Nabrežini, ob 15.15 na pokopališču v Nabrežini, ob
15.45	na pokopališču v Šempolaju, ob 16. uri pri spomeniku padlim v Prečniku in ob 16.45 pri spomeniku padlim v Gorjanskem.
Odbor sekcije VZPI-ANPI Prosek-Kontovel obvešča, da bo polaganje vencev pred spomenike padlim v NOB danes, 1. novembra, ob 8.15 na kontovel-skem pokopališču nato pri spomeniku in grobnicah na Proseku in končno pri spomeniku desetim obešencem na proseški amaini. Danes bo delegacija sekcije po-
ložila venec na spomenik padlim v Volčji Dragi pri Novi Gorici v spomin na padlo partizanko Marto Daneu.
VZPI-ANPI Devin-Nabrežina bo polagala vence na spomenike padlim skupno z občinsko upravo in sicer danes, 1. novembra, ob 9. uri v Prečniku, o.b 9.10 v Praprotu, ob 9.15 v Šempolaju in ob 10. uri v Nabrežini.
Kulturno društvo Škamperle - Union
bo položilo venec na pročelju nekdanjega Narodnega doma danes, 1. novembra, ob 11. uri. Vabljeni!
ŠD Adria - Odsek za žensko telovadbo obvešča udeleženke, da se začne telovadba v ponedeljek, 5. novembra, v telovadnici na Melari s sledečim urnikom: v ponedeljek od 20. do 21. ure in v četrtek od 21. do 22. ure.
Odbor za postavitev spomenika NOB
iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane vabi na počastitev padlih v NOB pri začasnem spomeniku pri Sv. Ani danes, L novembra, ob 11.30. Govoril bo Ravel Kodrič, nastopala bosta ŽPZ I. Grbec id MePZ iz Skednja. Med komemoracijo bo polaganje vencev in cvetja.
Tržaška knjigarna obvešča cenjen® odjemalce, da bo v soboto, 3. novembra, odprta z običajnim urnikom od 9. do l3, ure.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnike' Union obvešča, da sprejema vzorce vib’ za analizo vsak dan v Ljudskem domu v Podlonjerju. Vzorec mora biti opremijo0 z imenom in naslovom vinogradnika.
ZSKD: Mavrica misli - vez med ljudmi-Pod tem geslom sklicuje Zveza sloveb" skih kulturnih društev - Trst, Gorica, Videm - 28. redni občni zbor v soboto, 1'' novembra, v mali dvorani Kulturnega doma ob 14.30 v prvem in ob 15. uri drugem sklicanju.
menjalnica_______________________31. m. 1990^
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING . MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		,. 1138,40	1120,—	Japonski jen 		8,781	8,6°
Nemška marka		..	749,55	740.—	Švicarski frank		883,93	875'^ 104,5°
Francoski frank		..	223,76	220,-	Avstrijski šiling		106,544	
Holandski florint .	664,75	658,—	Norveška krona		192,74	188-
Belgijski frank 		36,409	35.—	Švedska krona		201,64	198"
Funt šterling		.. 2214,-	2180.—	Portugalski eskudo .	8,521	
Irski šterling 		.. 2008,30	1970. -	Španska peseta 		11,952	. I1' 800" 100."'
Danska krona		..	196,14	190. -	-Avstralski dolar		890 —	
Grška drahma		7,421	7,—	Jugoslov. dinar 		—	
Kanadski dolar —	971,80	900,—	ECU		1553,30	
_-||/r.	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKd	tržaška kreditna banka
Telef.: Sedež 040/® ^31 Agencija Domjo 83	^ 1
Agencija Rojan 41
Utrinki in vtisi z dvora zvezde Raffaelle Carra
Pokukali smo na dvor Njenega Veličanstva Raffaelle Carra ali bolje v glavni štab mnogih TV sporedov RA1, kot so Domenica in, Ghi l'ha visto, Ri-comincio da due. Studio družbe Dear, kjer zaživijo vse te oddaje, je res podoben gradu, tudi vzdušje, ki zajame vsakogar, ko tjakaj vstopi, je podobno ozračju na dvoru mitičnega kralja Arthurja. Sicer na tem dvoru brezpogojno vlada Raffaella in vse poteka po njenih željah, ki se jim vsi pokorijo. Nekateri na ta račun tudi ironizirajo, češ da je to izraz nekega zvezdništva, ki je bilo v modi v tridesetih letih, v dobi »avanspettacola«, ko se je Wanda Osiris premikala s spremstvom »najzvestejših« - šmin-karjev, frizerjev in raznih tajnikov. Približno isti pojav lahko zaznamo tudi danes, v dobi izpopolnjevanja tehnologije komunikacije, satelitov, ko manjka samo desetletje do leta 2000.
V studiu Dear se seveda ne rojeva samo talk-show Raffaelle Carra. V Studiu 4 nastaja Domenica in, poleg pripravljajo Chi l'ha visto. To so trije med seboj zelo različni sporedi, ki nastajajo v zelo različnem vzdušju: od sproščenega veselja mladoletnic v Domenica in do resnosti Chi I ha visto in dvora Raffaelle Carra, na katerega je dovoljen vstop samo s posebno
prepustnico, ki jo strogo pregledajo zapriseženi stražarji. Ti varuhi reda imajo tudi funkcijo nekakšnega para-vana, ki deli »delavce« Domenica in in Carrajine dvorjane. Edini stik ljudi, ki sodelujejo pri različnih programih, je možen v bifeju ob uri kosila. Tam se lahko mirno pogovarjajo, čeprav vlada v bifeju grozen nered, ki spominja na sceno naskoka v vesternu. Na preži so namreč fotografi najrazličnejših časopisov, predvsem bulvarskih, ki samo čakajo na priložnost, da ovekovečijo »zvezdo«, da se dokopljejo do scoopa za prvo stran, še posebno, če je v bližini Brigitte Boccoli iz Do-menice in, ki hlastno nagne kozarec osvežujoče pijače v družbi prijatelja. Ta bo prav gotovo postal njena zadnja velika ljubezen.
Raffaella se premika suvereno. Ne boji se več fotografov, ki ji sledijo, ko vstopa v slačilnico, ali jo presenetijo v ne najbolj zvezdniškem položaju, ki se ga med oddajo skrbno izogiba. Ona že ve, da se bo »zabliskalo«, ko si bo ona tega najmanj pričakovala. Če jo bo kdo zaprosil, da se slika z njim, bo skoraj vedno privolila. Tudi to spada v zvezdniške dolžnosti ali obveze in ona to plat svojega dela prav dobro pozna že dobrih dvajset let.	LUCIA RAVBAR
Najlepša bo v Londonu zastopala Italijo
Na prvi državni mreži bo nocoj ob 23.10 na sporedu, v neposrednem prenosu iz Saint Vincenta, »revija lepot« ali bolje zadnje izbiranje lepotice, ki bo prihodnji teden zastopala Italijo na izvolitvi mis sveta. Zaključna prireditev, ki bo kronala najlepšo na svetu, bo v Londonu 8. novembra. V Saint Vincentu se bo potegovalo za italijanski naslov 64 mladenk, ki jim je uspelo priti skozi sorazmerno gosto mrežo več kot 200 selekcij po vsej Italiji in 20 deželnih selekcij. Udeležba na krajevnih tekmovanjih, ki so razgibala predvsem večere v raznih turističnih središčih, je bila letos izredno visoka. Kljub temu izbor mladenk marsikoga ni zadovoljil. Večer v Saint Vincentu bo vodil Giorgio Mastrpta, komisiji pa bo predsedoval Sandro Paternostro. Ob tej priložnosti bodo izbrali tudi Miss Grand Prix Formula 1, Dekle v jeansih in Miss Grand Prix Off Shore, zadnja dva naslova sta na razpolago le dekletom, ki še niso dopolnila 17. leta starosti.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Na področju našega bivalnega prostora smo navajeni na velike razprave o jezikovni vzgoji, predvsem v dvojezičnem okolju. Nekateri so zagovorniki enakopravnosti med jeziki, na takem zemljepisnem področju, drugi se bojijo asimilacijskih faktorjev, do pred nedavnim pa so se vsi bali, da njihov otrok sploh ne bo znal govoriti knjižnega jezika, če bo doma uporabljal narččje.
To je še posebej vidno pri starših italijanske narodnosti, ki jih srečujemo vsak dan na poti v šolo ali iz nje. To so torej naše vsakodnevne izkušnje. O tem, kako podoben problem doživljajo v tujini, pa lahko preberemo v nemški reviji, ki se ukvarja s problemi vzgoje, s katerimi se lahko soočajo starši. V zapisu je rečeno, da je bilo narečje v nemški šoli dolgo časa prepovedano. Danes ga zopet dovoljujejo, kljub temu pa morajo otroci osvajati v šoli tudi visoko nemščino. Med seboj torej lahko nemški učenci uporabljajo govor, v katerem so zrasli. Ta govor jim je potreben za pogovor s prijatelji, s sosedi in v družini, ker je zelo neposreden, plastičen in veliko bolj čustveno obarvan kakor pa knjižni jezik. Seveda pa lahko tak govor pomeni oviro, ko ga želijo uporabljati s prebivalcem druge zvezne države, ki je sicer še vedno nemška - v primeru, ki ga obravnavamo -a je njen govor drugačen.
V Nemčiji so opazili, da prihajajo predvsem v južnih deželah zvezne države v šolo otroci, ki v prvem razredu obvladajo težko razumljivo narečje, zelo daleč od knjižne nemščine, uporabljajo povsem svojevrstno slovnico in če že poznajo knjižni jezik, ga poznajo le z radia in televizije. Torej gre za situacijo, ki je zelo podobna tisti, v kateri živimo: le da se pri nas bolj gledajo in poslušajo italijanski programi in manj slovenski. O tem, ali je ta jezik knjižni, bi lahko še na široko razpravljali.
Pedagog in univerzitetni profesor iz Bremna Hans Brue-gelmann misli o nemških prvošolčkih takole: medtem ko nekateri prinesejo ob všolanju s seboj že standardni nemški jezik, ki ga nato le izglajujejo, morajo tisti, ki se ob všolanju poslužujejo pri verbalni komunikaciji le narečja, začeti v šoli z učenjem povsem drugega jezika. Knjižna nemščina je torej po mnenju tega pedagoga za nemške otroke, ki uporabljajo narečni medij, tuj ali vsaj drugi jezik. Potemtakem lahko z vzporedno mislijo uvrstimo oba jezika, ki se ju začnemo učiti pri nas ob všolanju, nasproti velikemu delu naše šolske populacije v kategorijo »drugi jezik«.
Sami imamo izkušnje te vrste, kajti naši otroci izhajajo največkrat iz narečne podlage in, čeprav je slovenščina jezik, ki nam je morebiti bliže, se je morajo na novo učiti prav tako, kot to počenjajo z italijanščino. Z razliko, da je okolje, v katerem živijo, pretežno italijansko in da torej mora veljati pozornost predvsem slovenskemu jeziku, če gre še za slovensko šolo, ki si ne postavlja za cilj le uvod v šolo za prevajalce ali izpopolnjevalnico za italijanskega državljana, ki kljub svojim skromnim jezikovnim izvorom, v odrasli dobi prav tako lepo govori italijansko kot ostali.
Zanimivo je slediti misli nemških znanstvenikov, ki je nastala na osnovi spoznanja, da se morajo otroci, ki izhajajo iz narečnega govora, učiti nemščino kot drugi jezik. Dr. Valentin Reitmajer, referent za. pedagogiko na Državnem zavodu za šolsko pedagogiko v Miinchnu je ugotovil že pred desetimi leti v svoji doktorski disertaciji, da otroci, ki izhajajo iz narečja, delajo v prvih štirih letih šolanja 14% več napak v narekih kot njihovi vrstniki, ki izhajajo iz vsenemškega pogovornega jezika. Seveda prihaja to na dan tudi pri oceni iz nemščine. Predznanje narečja namreč ne daje tem otrokom po veljavnih učnih načrtih nikakršnega bonusa - denimo upoštevanja na daljšo dobo tega dejstva pri ocenjevanju znanja knjižnega jezika. Slabo poznavanje knjižnega jezika paje lahko tudi vzrok za slabše ocene v drugih predmetih. Če so namreč otroci negotovi v knjižnem jeziku, ne morejo tako spontano reagirati na izpraševanje in vprašanja učitelja, kakor če bi jezikovno sredstvo, ki se ga morajo posluževati, popolnoma obvladali. Včasih gre njihovo zadržanje do mere, da nočejo več odgovarjati -ne zato, ker bi bili bolj »zabiti«, pač pa zato, ker so opazili, da govorijo drugače in se zato bojijo odpreti usta.
Veliko je torej snovi za razmišljanje v zvezi z jezikom, z jezikovno vzgojo in z izobraževanjem nasploh tudi v našem okolju. Zato se bomo k temu problemu še povrnili.
Iz revije
Otrok in družina
Na kratko se bomo tokrat ustavili pri 10. številki revije Otrok in družina. Pozna se, da je potekal pred približno mesecem dni teden otroka. Revija je v posebni prilogi izdala Konvencijo o otrokovih pravicah. Spodbudno in koristno dejanje, ki pa se bo zaokrožilo, ko bodo misli iz te konvencije prešle s popisanih listov v srca odraslih.
Sicer pa revija prinaša kopico zanimivih člankov. Nekateri so nadaljevanja že začetnih tem, recimo Integrirani pouk izpod peresa dr. Milice Bergant. Posebno temo, na katero še vedno polagamo premalo pozornosti ob preučevanju negativnega vpliva, je odprla bralka revije. Na aktualni problem o pornografskem tisku in neustreznem reklamiranju tega tiska po kioskih odgovarja urednica revije.
Od ostalih naslovov naj navedemo zelo aktualnega Televizija in zdravje, v katerem prof. Slavica Pogačnik-Toli-čič svetuje staršem, kako naj se obnašajo v zvezi z gledanjem televizije. Glavni nasvet: televizijo je treba jemati kot zdravila - ob določenem času in v predpisanih količinah.
Govor je tudi o drugačnih otrocih. Psihologinja Jelka Verbič piše o Delavnicah pod posebnimi pogoji. Veliko zanimivega, koristnega in uporabnega pa bodo bralci lahko odkrili tudi v ostalih člankih.
					današnji televizijski in radijski sporedi
rc rai i___________________
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.30	Nabožna oddaja
10.50	Maša
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: La citta del-la tigre
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Tiger iz Sunderbansa
14.45	Risanke
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Nanizanka: Cose dell al-tro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dok.: La macchina me-ravigliosa - Oko
22.40	Kratki film s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem: Buona va-canza (ZDA 1933, r. George Marshall)
23.00	Dnevnik
23.10	Variete: Italijanka za mis sveta
24.00	Dnevnik in vreme
°-20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2_______________
7.40	Nan.: Lassie in risanke
8.50	Nad.: Clayhanger
9.40	Film: La grande impe-ratrice (zgod., VB 1938, r. Herbert Wilcox)
11.30	Nanizanka: II brivido dellimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in medicinska rubrika
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.30	Destini
15.20	Film: II treno (vojni, ZDA 1965, r. John Fran-kenheimer, i. Burt Lan-caster)
17.30	Videocomic
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Cellini (biog., It. 1989, r. Giacomo Bat-tiato, zadnji del)
22.05	Večerni dnevnik
22.15	Dok.: Free Dog
23.15	TV film: Stelle in fiam-me (dok.)
0.10 Dnevnik in horoskop
0.35 Film: II cacciatore di taglie (pust., ZDA 1979, r. Buzz Kulik, i. Steve McOueen)
^ RAI 3_________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Življenje živali, Nastajanje celine - Dežela spečih gora, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija
14.00	Deželne vesti
14.10	Teniško prvenstvo Francije
17.00	Jahanje - VN Orsi Man-gelli
17.30	Drobci
17.45	Nanizanka: Throb - Pesta in cooperativa
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualno: Samarcanda (ured. Michele Santoro in Giovanni Mantovani)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose mai viste
0.30 Dnevnik - v kiosku 0.40 Teniško prvenstvo Francije
r	TV Slovenija 1	|
8.40	Spored za otroke in mlade: lutkovna igrica Besedne igrarije
9.00	Šolska TV: Oddaja za učitelje, 9.25 dokumentarec oddaja Pustolovščina slikarstvo
9.55	Angleščina za najmlajše
10.10	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
11.00	Dan vseh svetih - prenos koncerta z Dunaja
12.50	Video strani
15.10	Angleščina za najmlajše
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Nanizanka: Max Head-room (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
17.55	Teleski '90
18.20	Spored za otroke in mlade: Poezija keramike, 18.45 Mati (H. C. Andersen)
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Podmornica
21.00	Tednik
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Max Headroom
TV Koper
13.30	Kvalifikacije za EP v nogometu '92: Jugosla-vija-Avstrija (pon.)
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Mednarodni nogomet
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Aktualna tema -
20.30	Glasba na TV
21.00	Rubrika: Veliki tenis
22.15	Nogomet: Gol d'Europa
23.15	Oddaja o boksu: Bordo Ring
0.15 Veliki tenis (pon.)
TV Slovenija 2
17.55	Film: Pešec (dram., Nem. 1973, r. Maximili-an Schell, i. Peter Hall)
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarni niz: Slovenija, peti letni čas
20.25	Plesni nokturno: Tristan in Izolda
20.40	Dokumentarec: Pionirji sodobne kirurgije
21.30	Večerni gost: Janez J. Švajcner
22.25	Ob dnevu mrtvih
C
CANALE 5
	RETE 4	ITALIA 1		ODEON
~ i^anizdllK-d: Lid |JJHJ<_uid
grande Neli
■25 Film: La grande notte di Casanova (kom., ZDA 1954, r. Norman McLeot,
I0 3n A?obH°Pe)
■40 Aktualno: Gente comu-
12 ne
9 Kvizi: II pranzo e servito,
12.45	Tris, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle
15	no ^°PPie
Rubrike: Agenzia ma-Mrnoniale, 15.30 Ti amo, Parliamone, 16.00 Cerco
16	3n eoffro
Variete: Buon complean-
16 5s v° 1982
Kvizi: Doppio slalom, y-25 Babilonia (vodi Cmberto Smaila), 18.00 .'K- 11 prezzo e giusto, 1q ,i-I1 9ioco dei nove, -45 Jra moglie e mari-(vodi Marco Colum-
29.40	Jp}Scia la notizia
23.i5	v lZ:TeleMike
ariete: Maurizio Co-°-55 ot®nzoShow KlS viIscba la notizia
2i^': Marcus Welby, z'15Fantasilandia
8.30	Nad.: Una vita da vivere,
9.30	Andrea Celeste,
10.00	Amandoti, 10.30 Aspettando il domani,
11.00	Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudind,
16.10	Ribelle, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35 Film:	La freccia
insanguinata (vestern, ZDA 1953, r. Marguis VVarren, i. Charlton Hes-ton, Jack Palance)
23.30	Srečanje s polkovnikom Mimma Lombezzija
23.45	Aktualno: Tehnplogija in roboti, 0.15 Dobrodošla Madžarska
1.30	Film: L uomo del banco dei pegni (dram., ZDA 1965, r. Sidney Lumet, i. Rod Steiger)
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Batman, 9.00 Skippy; 9.30 Arnold,
10.00	Amore in soffitta,
10.30	La famiglia Brady,
11.00	Strega per amore,
11.30	Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 Charlie's Angels - Angeli blu, 13.00 La famiglia Bradford, 14.00 Happy days
14.30	Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanki: Chips - La gente della valle, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke: Niente paura, c'e Alfred
20.30	Nan.: Don Tonino e i fab-bricanti di morte
22.30	Miti, mode in rock'n'roll: Elvis Presley
23.00	Variete: Capolinea
23.30	Rubrika: Grand Prix 0.45 Nanizanki: Mike Ham-
mer, 1.45 Appartamento intre, 2.15 Benson
8.30
13.00 14.45
15.00
16.00
17.45
19.00
20.00
20.30
22.15
22.45
0.30
Matineja Trivenete Risanke
Variete: Telemeno Nad.: Signore e padrone Film: Arrivederci mam-ma (kom., ZDA, r. Charles Dubin)
Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon Filmi in risanke Nanizanka: Casalingo Superpiu
Film: Thunder II (pust., It. 1987, r. Larry Ludman, i. Mark Gregory, Bo Svenson)
Dok.: Diario di soldati Film: Paura (dram., ZDA, r. Robert Ferretti, i. Cliff De Young)
Nanizanka: I classici del-1'erotismo
TMC
8.30	Nanizanka: Get Smart
9.00	Risanke: Snack
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Avventura a Roma (krim., ZDA 1981)
16.50	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: C era guesto...
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: American Graffiti 2 (kom., ZDA 1979, r. W. L. Norton, i. Ron Howard, Bo Hopkins)
22.30	Montreaux Jazz Festival: Abdullah Ibrahim Ekaya
23.30	Večerne vesti
23.50	Film: Missione suicidio (vojni, ZDA 1954, r. S. Heysler, i. Tony Curtis)
1.30	Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane
TELEFBIULI____________
15.30	Nanizanka: L'albero delle mele
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	pokrajinska kronika
20.25	Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi a
24.00	Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Halia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Melodije; 9.00 Maša; 9.45 Čas trobentic in čas kostanja; 10.00 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Dobri lajnar; 10.35 Koncert: zbor Accademia musicale universitaria (Bach, Brahms); 11.25 Lahka glasba; 12.00 Demetra, pridobljena zemlja; 12.15 Instrumentalni solisti; 12.40 Z revije ZCPZ: MePZ Mačko-Ije; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 V spomin na naše drage: Njen grob (Cankar); 14.25 Schubertov Godalni kvartet v d-molu; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise,- 16.00 Mi in glasba: Stabat mater (Rossini, dir. Stojan Kuret); 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 18.00 Novembrski večer; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Praznična oddaja;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Nageljni poljski Marija Kogoja in drugo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba' za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan: obletnice in dogodki; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Gal-leti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 10.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom; 20.00 V svetu knjige; 21.00 Nočna glasba.
Prispevek k boljšemu poznavanju in sožitju
Predlog za slovensko sekcijo na zavodu za umetnostno vzgojo
Poklon pred spomeniki padlim in žrtvam vojne
Partizanski borci z Reke obiskali Gonars in Gorico
Skoraj sto dijakov iz bližnjega novogoriškega območja obiskuje višje srednje šole v Gorici, tako italijanske, kakor slovenske. Pojav, ki traja že kar nekaj let bi lahko označili kot svojstven način integracije in povezovanja med mestoma. Izkušnja, ki bi jo kazalo na primeren način ovrednotiti, podpreti in spodbujati. In to čimprej.
Na to vprašanje je na torkovi seji z interpelacijo opozoril svetovalec zelenih Renato Fiorelli in tudi nakazal že nekaj konkretnih, začetnih rešitev. Vprašanje se ne nanaša toliko na novogoriške dijake, ki obiskujejo višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom (nedavno tega so misovci v občinskem svetu zadevo prikazali kot poskus umetnega povečevanja števila dijakov na teh šolah), ampak zadeva v prvi vrsti zacvode z italijanskim učnim jezikom, posebej pa še Zavod za umetnostno vzgojo. To šolo že vrsto let obiskujejo tudi precej številni dijaki iz sosednje Nove Gorice. Letos pa so tu zabeležili dobesedno množičen vpis. V prvi razred se je vpisalo dvajset dijakov iz Nove Gorice.
Po besedah interpelanta so jih vse sprejeli na šolo in tudi obiskujejo pouk. Pojavljajo pa se dvomi, kako bo z uspehom ob koncu šolskega leta, je dejal Fiorelli, z ozirom, da se širijo vesti, da bodo ogromno večino teh dijakov ob koncu leta pač zavrnili; oziroma vrgli. Težko premostljiva ovira je namreč pomanjkljivo, oziroma nezadostno znanje italijanščine.
Nadaljujejo se stiki med goriško krščansko demokracijo in sorodnimi strankami v Sloveniji in na Madžarskem. Tako so bili pred kratkim na obisku v Gorici predstavniki območnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov za Novo Gorico. V predstavništvu so bili Edi Stanič, Peter Stres in Roman Slejko.
Pogovarjali so se s tajnikom mestnega komiteja Matteiem ter člani tajništva Fugajem in Rossijem. Pogovora sta se udeležila tudi deželni tajnik Bruno Longo in pokrajinski tajnik Roberto
Zvezni sindikati na Goriškem podpirajo prizadevanja Slovenije za vključitev v evropska dogajanja. Tako zagotovilo so dali na nedavnem srečanju s sindikati iz Nove Gorice in novogoriškim županom pokrajinski tajniki CGIL, CISL, UIL. Sicer pa so na srečanju preverjali možnost navezave novih oblik sodelovanja med obmejnima področjema. Posebno pozornost so namenili obravnavi nekaterih skupnih vprašanj varstva okolja, kakor tudi
Fiorelli je tak pristop zavrnil kot nekorekten in nepošten v odnosu do dijakov. "Bolj pošteno bi bilo, če bi dijake pred vpisom opozorili na zadevo jezika, ali pa jih zavrnili, tako kakor se je menda zgodilo na nekaterih drugih zavodih".
Do tega ni prišlo. Na šoli so spričo močnega priliva v prvi razred pridobili morda kakšno učno moč več, končni efekt, pa bo najbrž razočaranje za lepo število dijakov.
Kaj storiti? Prvi korak bi bil že v uvedbi dopolnilnega tečaja italijanščine, saj o tem razmišljajo tudi na šolah
Grion. Stanič je, tako povzemamo po poročilu za tisk, sogovornike seznanil s trenutnim notranjim položajem v Sloveniji ter o mednacionalnih sporih v Jugoslaviji.
Predstavniki goriške KD pa so s svoje strani zagotovili podporo delovanju SKD v sedanjem procesu uvajanja novih demokratičnih odnosov v družbenem življenju. Delegaciji sta se dogovorili za nadaljnji program medsebojnih stikov in sodelovanja.
Podobno srečanje je bilo pred kratkim v Novi Gorici.
vprašanju dograditve cestnih povezav.
Predmet pogovorov je bilo tudi gospodarsko sodelovanje in še zlasti ustanavljanje mešanih podjetij v industrijskih conah ob meji. S tem v zvezi so začeli razglabljati tudi o pripravi sporazuma za zaposlovanje jugoslovanskih delavcev z obmejnega področja.
Obe delegaciji sta soglašali v oceni, da je treba nadoknaditi dosedanje zamude in obotavljanje, ki so v mnogo-čem ovirali večji razvoj sodelovanja.
s slovenskim učnim jezikom, je dejal Fiorelli. Z dobro voljo bi bilo mogoče vspostaviti primerno sodelovanje. Druga, sicer nekoliko bolj odmaknjena rešitev pa bi bila uvedba slovenske sekcije, oziroma vzporednice na omenjenem zavodu. Vpis tolikšnega števila dijakov v prvi razred tako odločitev vsekakor opravičuje.
V perspektivi nadalnje topitve meje in integracije Gorice in Nove Gorice ter vključevanja v Evropo, je pričakovati, da se bo pojav v prihodnje še nadaljeval in zajel tudi druga šolska področja. Nespametno bi bilo, če bi ga skušali zavreti ali pa ga ne bi podprli in usmerjali.
Prihodnji teden se bo v Gorici, v prostorih knjižpice Damir Feigel, pričel tečaj o knjižničarstvu. Predavali bodo strokovnjaki iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Goriške knjižnice Franceta Bevka in Državne in mestne knjižnice v Gorici. Interesenti se danes lahko seznanijo s programom predavanj. Za vpis v tečaj in podrobna pojasnila pa se lahko obrnejo do NŠK v Trstu in Knjižnice D. Feigewl v Gorici.
V	sredo, 7. 11. 1990 - 1. Zgodovina knjige in knjižnic, Jaro Dolar (15.00-16.45); 2. Slovenska nacionalna NUK, Martina Šircelj (17.15-19.00).
V	četrtek, 8. 11. 1990 - 3. Abecedna imenska katalogacija, Zlata Dimeč (15.-19.).
V	sredo, 14. 11. 1990 - 4. Klasifikacija, Tatjana Banič (15.00-19.00).
V	četrtek, 15. 11. 1990 - 5. Slovenska bibliografija, Lidija Wagner (15.00-16.45); 6. Bibliografija na Primorskem, Andreina Jejčič (17.15-19.00).
V	petek, 16. 11. 1990 - 7. Nabavna politika v knjižnicah, Silva Novljan (15.00-16.45); 8. Zaščita knjižničnega gradiva, Miha Glavan (17.15-19.00).
V	torek, 20. 11. 1990 - 9. Problemi in perspektive, Martina Šircelj (16.00-18.00).
Kakih tristo nekdanjih partizanskih borcev z Reke in okolice ter njihovih družinskih članov je v torek obiskalo Gonars in Gorico. Tako v Gonarsu, kakor v Gorici so se s položitvijo venca pred spominska obeležja oddolžili spominu v vojni padlih, oziroma umrlih, zaradi trpljenja.
V Gorici so se predstavniki borcev poklonili spominu deportirancev v nemških uničevalnih taboriščih. Pred spomenikom jih je nagovoril predsed-
V	sredo, 21. 11. 1990 - 10. Le princi-pali biblioteche in Italia (15.00-16.45); 11. Le principali biblioteche nel FVG, Patrizia Birri (17.15-19.00).
V	četrtek, 22. 11. 1990 - 12. La legis-lazione per le biblioteche in Italia, Patrizia Birri (15.00-16.45); 13. Bibliog-rafia nazionale italiana, Giuliana De Simone (16.45-19.00).
V	petek, 23. 11. 1990 - 14. Prospetti-ve e lo sviluppo del sistema bibliote-cario in Italia e nella Regione FVG, Cesare Tomasi (16.00-18.00).
Vozni red avtobusov za pokopališče
Občinsko podjetje obvešča, da bodo danes avtobusi na progi med glavno pošto in pokopališčem vozili od 9. do 10 ure v razmaku 30 minut, od 10. do 12.20 v razmaku 20 minut, od 13.30 do 17.30 pa v razmaku 15 minut. Jutri bodo avtobusi na omenjeni progi upoštevali praznični vozni red.
Na medkrajevnih progah APT bodo avtobusi danes vozili po prazničnem voznem redu.
nik pokrajinskega združenja ANED Milovan Bressan, pričakali pa so jih tudi predstavniki borčevskih organizacij ANPI-VZPI in AVL. V delegaciji je bil tudi predsednik deželnega odbora ANPI Vincenti, občino pa je zastopal podžupan Mario Del Ben.
(Foto Marinčič)
Danes bosta Sergij Pelhan in Antonio Scarano, župana Nove Gorice in Gorice, opravila pomembno simbolno dejanje.
Ob 9.15 bosta namreč položila vsak svoj šopek cvetja na grobnico padlih borcev 9. Korpusa in drugih partizanskih enot na Trnovem, nad Novo Gorico. Nato se bosta podala v Gorico in enako simbolno dejanje opravila tudi pred obeležjem deportirancem v spominskem parku.
Tako Pelhan, kakor Scarano, bosta cvetje položila v osebnem imenu.
Sergij Pelhan bo danes ob 11. uri imel spominski govor na slovesnosti, ki jo prirejajo borci in aktivisti ter prebivalci Trnovega.
razstave
Goriška umetnica Patrizia Devide bo od danes do 14. t. m. razstavljala v galeriji Juliefs room v Trstu v Ul. della Gu-ardia. Razstavo bodo odprli danes ob 18.30. Ogled ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure.
Razstavo plastik Slavka Tihca v galeriji Meblo so podaljšali še za teden dni. Odprta bo torej do 3. novembra. Urnik obiska je ob delavnikih od 8. do 19. ure.
_________prispevki____________
Namesto cvetja na grob Pierine Ber-nardis daruje družina Florenin 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
______________kino________________
Gorica
KULTURNI DOM Gorica kinema: 20.45 »Mahabharata«, r. Peter Brook.
CORSO 15.30-22.00 »Giorni di tuono«.
Kdaj bo z regulacijo Birse odpravljena nevarnost poplav?
Kdaj bo vendarle odpravljena ali vsaj zmanjšana nevarnost poplav ob Birši in nekaterih drugih manjših rekah na Goriškem? Vprašanje so zelo ostro postavili predstavniki raznih strank na torkovi seji pokrajinskega sveta. O posledicah obilnega deževja je najprej poročal odbornik Deiust, vprašanja ureditve hudournika Birše pa so zastavili Grion (KD), Dosso (PSI) in Fiorelli in nekateri drugi svetovalci.
Poleg zahteve po takojšnjih, tudi minimalnih vzdrževalnih delih, ki bi tibla-žile nevarnost poplav, je bilo slišati tudi zelo jasna vprašanja, kdo je (tudi na Pokrajini), kriv, za desetletno zamudo pri izvajanju melioracijskih del. Poudarjena je bila tudi potreba po reviziji dosedanje politike urejanja, izrabe in vzdrževanja teritorija.
Ob tem velja zabeležiti, da je bil načrt regulacije Birše že pred leti vključen v srednjeročni načrt posegov, a je ostal samo na papirju, ker ni bilo denarja. Šele v letu 1989 je menda prišlo zagotovilo o dveh milijardah lir.
Pogovori med goriško KD in KDS iz Nove Gorice
Potekal bo v Gorici od 7. do 23. t. m.
Strokovni tečaj o knjižničarstvu Predavatelji iz Slovenije in Italije
Pogovor med sindikati ob meji: oživiti gospodarsko sodelovanje
Včeraj v goričkem Kulturnem domu na pobudo KZE
Strokovni posvet zdravnikov
Več kot sto zdravnikov se je včeraj udeležilo celodnevnega strokovnega posveta, ki ga je v goriškem Kulturnem domu priredila Krajevna zdravstvena enota št. 2 oz. oddelek za transfuzijo in imunohematologijo pri goriški splošni bolnišnici. Na zdravniškem simpoziju so razpravljali o dokaj specifičnih argumentih v zvezi s terapijo s pomočjo beljakovin in plazme. Predavali so strokovnjaki iz raznih zdravstvenih centrov in univerzitetnih klinik iz Italije in Jugoslavije, ki so predstavili nove prijeme in možnosti zdravljenja v okviru naslovne tematike posvetovanja. Predavatelji so prišli iz Ivree, Trsta, Vidma, Lucche, Padove, Ferrare, Ljubljane in Gorice, prav tako pa so se tudi kot slušatelji udeležili posvetovanja poleg goriških tudi zdravniki iz drugih bolnišnic.
Na sliki (foto Marinčič) del slušateljev med včerajšnjim posvetovanjem zdravnikov v goriškem Kulturnem domu.
Tatovi so v Krminu vlomili v lekarno in odnesli mamila
Neznanci so v noči od torka na sredo vlomili v lekarno v ulici F. da Manzano v Krminu. V notranjost so prišli potem ko so s silo odprli zunanjo železno navojnico. Ker so iz lekarne izginila mamila in zdravila, ki jih narkomani uporabljajo kot mamilo, je mogoče domnevati, da je vlom zagrešila oseba iz teh krogov.
Pred nekaj tedni so krajo v lekarni zabeležili v Lečniku in preiskovalci so v razmeroma kratkem roku prišli na sled storilcu in tudi našli nekaj v lekarni ukradenih zdravil.
Pošten najditelj
V torek okrog 16. ure je 17-letna Lu-cia Mughelli našla ovojnico v kateri je bilo spravljeno okrog sedemsto tisoč lir. Našla jo je na Drevoredu 20. septembra.
Ovojnico z denarjem hranijo na kvesturi in je na razpolago zakonitemu lastniku.
Dogodek dokazuje, da poštenost še biva tudi v našem mestu.
razna obvestila
KD Skala Gabrje prireja v nedeljo, 4. novembra, ob 14. uri tradicionalno martinovanje na trgu v Gabrjah. Nastopil bo
pevski zbor Skala, na voljo bodo domače jedi in vino.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za društveno martinovanje, ki bo 11. novembra na Vitovljah.
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da je še nekaj prostih mest za martinovanje, 18. novembra Na mostu na Soči. Prijave pri odbornikih.
KD Briški grič priredi 10. novembra martinovanje na Bukovju. Prijave za družabnost sprejemata Silvan Pittoli (tel. 884226) in R. Juretič (884018).
Igra Tom Cruise.
VERDI 15.30-22.00 »Week end con il morto«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Fantasia«. Walt Disney. Risanka.
rr<
Trzic
EKCELSIOR 14.00-22.00 »Ritorno al futu-ro III«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro - Trg De Amicis 10 - tel-530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 (Comunale) -Ul. A. Manilo 14/B - tel. 480405.
__________pogrebi____________
Jutri ob 13.45 Marija Melzi iz splošne bolnišnice v Sovodnje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91
Niccold Machiavelli
MANDRAGOLA
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20)
v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30	ABONMA - RED A
v torek, 6. novembra, ob 20.30	ABONMA - RED E
Tnal in Quad-cross danes na Motor Expo’ Racingu
Jubilejni goriški motoristični sejem je v prvih dneh presegel vsa pričakovanja. Muhasto in deževnato vreme, zaradi katerega so morali prireditelji v soboto razveljaviti vsa najavljena tekmovanja, se je v nedeljo le usmililo Motor Expo' Racinga. Sončni praznični dan je na goriško razstavišče privabilo tisoče in tisoče obiskovalcev, ki so mestnim redarjem povzročili nemalo prometnih težav.
Prva nedelja jubilejnega sejma je bila v znamenju motorjev. Na zelo dobro pripravljeni progi se je za pokal Superbiker's Trophy potegovalo kar sedemdeset pilotov. Po zanimivih in napetih predtekmovanjih se je dvanajst najbolje uvrščenih pomerilo v velikem finalu. Najhitrejši med vsemi dvotaktnimi motorji je bil bolonjčan Paolo Fellegara na Vamahi, kateremu je v končnem krogu le uspelo oddaljiti komaj štirinajstletnega furlana Fla-via Martinija. Na tretje mesto se je uvrstil tržačan Fabrizio Hriaz, zmagovalec istega tekmovanja leta 1988. Tekmovanje štiritaktnih motorjev je zmagal Alberto Pignat, pred Ivanom Valentinuzzijem in Stefanom Nussi-om. Na šesto mesto se je uvrstil Franco Zotti, član slovenskega motokluba Primotor.
V velikem finalu, na katerem je sodelovalo najboljših šest iz vsake kategorije, so prevladali dvotaktni motorji, Paolo Fellagara pa si je ponovno zagotovil prvo mesto.
Še danes si lahko na jubilejnem Motor Expoju ogledamo akrobatske trial prireditve skupine Show Action
Group. Sergio Canobbio in Walter Fa-varin sta v teh dneh pokazala zares vse, kar se lahko z motorjem zmore. Danes bosta trial akrobata nastopila trikrat in sicer ob 11., 14.30 in 18. uri.
Današnji spored predvideva tudi zanimivo tekmovanje s super guadi. To so posebni motorji na štirih kolesih japonske proizvodnje, ki jih posamezni teami pripravijo z dodatkom posebnih rezervnih delov. Gre za športno panogo, ki je zelo popularna v severni ameriki, medtem ko si v Evropi in tudi v Italiji komaj utira pot. Tekmovanja v guad—crossu smo lahko videli
že na lanskem Motor Expoju, današnje tekmovanje pa velja kot polfinale za državno prvenstvo, čigar finale bo decembra meseca na bolonjskem Motor Showu. Na dirkalni progi goriškega sejmišča se bodo zjutraj vršile kvalifikacije, popoldne pa bomo lahko sledili finalnim vožnjam za nagrado Tecno-est. Na vsaki izmed teh bo tekmovalo petnajst vozil hkrati, tako da bosta športna vnema in zabava zagotovljeni.
Pripravil in uredil
ALEŠ WALTRITSCH
AGUZ01/5
Tipo
Sprosti
Moč,
Sprosti
Izbiro.
TlPO 1400 IN TlPO 1600 16.079.000 LIR KLJUČI V ROKE
VREDNOST.
NOVA VELIKA PRIDOBITEV FIAT
Od danes avtomobil Tipo vozi po italijanskih ces-Lih z močnejšima in hitrejšima motorjema.
. Sedanji motor 1400 ima 78 KM namesto 72 KM ,n motor 1600 ima 86 KM namesto 83 KM. Oba avtomobila Tipo imata isto ceno.
Izbira je samo vaša. Nobene razlike pa ni v opre-vsa optema je serijska.
v Kadar boste šli k vašemu zastopniku Fiat ne vpra-Sajte samo koliko stane avtomobil Tipo.
Naj vam tudi obrazložijo, koliko velja.
Cieck panel
Centralizirana ključavnica Peta prestava Sprednje električne šipe Halogenski žarometi Gibljivi sedeži
Vzglavnik na prednjih sedežih Termična zadnja šipa Varnostni pasovi na zadnjih sedežih Brisalec na zadnji šipi
\aaan\
0 cIS^ZZGih/;
GORICA
Sedež: Korzo Italija 169 - Tel. (0481)520830 Servis: Ul. III. Armata 145 - Tel. (0481) 20466
TRŽIČ
Ul. IV. novembra 31/33 - Tel. (0481)481725
V.V.V.VaV.V.V.V.V.V.NV.V.V
Mere goRizitv
sasa Aa p oii
^	T^TTmTTTTTm g o R IZ I A	ORGANIZZAZIONE
: .motoHEKPO Kacinq i*
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ.
GORICA - sejmišče
27. oktober - 4. november
URNIK: delavniki: 17.00 - 21.00 ■ prazniki: 10.00 - 21.00
I
Praznik nnirazličnejših motorjeu
PROGRAM
DANES, 1. NOVEMBRA: državni polfinale »QUAD-CROSŠ«, ob 11.00 Kvalifikacije, ob 14.00 tekmovanje »Trofeo Tecnoest« - akrobatske prireditve trial s S. Canobbiom in W. Favarinom.
JUTRI, 2. NOVEMBRA: poskusne vožnje za občinstvo s kart-cross.
■■
GRAT01t9
Rodil se je novi avtomobil Ford Escort
Vožnja z njim je čisti užitek
Prišel je novi avtomobil Ford Escort, ki ti nudi izreden užitek: Oblikovan je v italijanskem stilu, z nemško tehnologijo in najpopolnejšo dodatno opremo. Servokrmilni sistem stane le 535.000 lir, ABS 1.300.000 lir in klimatska naprava 1.700.000 lir.
Preizkusite nova motorja: hitrega 1.3 HCS in močnega 1.6 CVH (90 KM), ki sta izredna po storilnosti in nizki porabi goriva. S posebno ponudbo »Sistema di scelta Ford« lahko dobite prvega ali drugega po isti ceni. Tudi Orion in Escort Wagon imata enako ceno. Pričakujemo vas.
ZASTOPNIK ZA GORICO.:
PAOLO GRATTON s.r.i.
34170 GORICA - Ul. Aquileia 42 - Tel. (0481) 520121 - 520052
MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE
Drž. cesta - Majnica (Fara) - Tel. (0481) 888404
PRISOTNI V HALI A
PnSSTimTO
■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
■ V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
m (0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
:
n
j
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
Pred nedavnim je izšla monografija dr. Milice Kacin Wohinc o zgodovini primorskih Slovencev
Prvi antifašistični upor v Evropi
Pri založbi Lipa v Kopru je pred kratkim izšla zajetna monografija slovenske zgodovinarke dr. Milice Kacin VVohinz z naslovom Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925-1935 (str. 517, L. 63.000). Avtorica je delo posvetila bazoviškim žrtvam, fantom, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo naroda. Namen nekajletnih raziskovalnih naporov, zbiranja gradiva v rimskih in krajevnih arhivih, pregleda istodobnega tiska ter kritičnega pretresa me-moaristike je osvetlitev političnega boja primorskih Slovencev v času fašističnega režima. Omeniti je sicer treba, da spada zadnje delo dr. Kacin v dolgoletni načrt, saj dopolnjuje njeni prvi dve monografiji, ki obravnava zgodovino primorskih Slovencev v času 1918-1921 in 1921-1928. Desetletje, ki ga je avtorica vzela v pretres, razmejujeta dve ločnici, leto 1925 z nastopom totalitarnega fašističnega režima in leto 1935, ki predstavlja višek italijanskega imperializma z zmago nad Etiopijo in zbližanje z nacistično Nemčijo. V tem desetletju je fašistična oblast v Julijski krajini najprej omejila, nato pa povsem prepovedala kakršnokoli narodno izražanje. Kot podčrtuje sama zgodovinarka, je knjiga odgovor na vprašanje: »Kako so se v totalitarnem svetu počutili in obnašali ljudje, ki so pripadali na izničenje obsojeni narodnosti skupini, in so obdržali svojo narodnost.« Primorski Slovenci so se v Evropi prvi uprli fašizmu. Njihov upor je bil deloma aktiven, deloma pasiven, spontan in organiziran, značilna pa je bila zanj množična udeležba. Narodnoobrambni boj na Primorskem je bil seveda odvisen tudi od posamezne situacije, od nasprotnikove moči, vsedržavnega in zunanjepolitičnega trenutka. Omeniti je treba, da je avtorica pri obravnavi krajevne zgodovine upoštevala spremembe zlasti v širšem italijanskem okviru in izsledke sodobnega italijanskega zgodovinopisja, ki proučuje fašistično obdobje.
Politična in narodnoobrambna dejavnost slovenske manjšine je bila učinkovita, zlasti če je v njeni sredi prevladala sloga, namesto razprtij in konkurenčnosti. V italijanskem državnem okviru so krščanski socialci in liberalci vodili narodnoobrambno bitko ločeno, prvi so se oprijemali čistega krščanstva, iskali so vezi s katoliško stranko PPL Liberalci so se proglasili za legalno dejavnost, vendar so bili nepopustljivi nacionalisti. Nasprotovali so kakršnemu koli sodelovanju z italijanskimi strankami. Cilj političnega delovanja obeh političnih strank je bila zaščita slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Italiji. Obe stranki sta izkazovali lojalnost novim oblastem in se izrekli za legitimno delovanje, čeprav sta se zavedali, da je narodnoobrambna politika že po svojem bistvu protifašistična. Opozicional-nost naj bi po mnenju političnih voditeljev obeh strank še poslabšala položaj manjšine. Lojalnost stranke ni sicer pomenila, kot naglaša avtorica lojalnost posameznikov, ki so bili izrazito protifašistično usmerjeni. Nasprotno politika nevtralnosti in navidezne lojalnosti je bila učinkovita, ker je podaljšala legalno politično in kulturno udejstvovanje in s tem omogočila pripravo na ilegalno delovanje. Lojalnost slovenskih
Nekaj fotografij, ki opremljajo monografijo dr. Milice Kacin Wo-hinc. Zgoraj levo vodilni tržaški politiki pri Slavikovih v Trstu maja 1924: z leve dr. Just Pertot, Slavoj Slavik, dr. Josip Abram, dr. I.M. Cok, Slavikova žena, Abramova žena, dr. Edvard Slavik, Boris Slavik, dr. Josip Vilfan in dr. Mirko Vratovič; zgoraj desno Slavko Zlatic in Ferdo Bidovec v Trstu leta 1929; pri strani pa poslednji slovenski učiteljski zbor Ciril-Me-todove šole v Trstu pred njeno ukinitvijo leta 1930. Fotografije so iz arhiva NŠK OZ.
liberalnih in krščanskosocialnih politikov, ni žela sicer odobravanja pri mlajši generacij, ki se je zavzemala za radikalnejši in politično enoten nastop. Primorska mladina je bila ideološko manj diferencirana in je zato učinkoviteje nastopila ob razpustu slovenskih organizacij.
Fašistična pričakovanja o hitri asimilaciji slovenske manjšine so se že v teku 20. let izkazala za nepravilna. Fašistični voditelji so se zavedali, da prisilno včlanjevanje v fašistične organizacije ni prineslo za-željenih rezultatov. Slovenci so se v te organizacije včlanjevali, predvsem iz oportunizma, da bi ohranili svoja službena mesta.
Kot potrjujejo istodobna policijska poročila, je le manjšina slovenskega prebivalstva sprejela fašistično ideologijo. V zvezi s tem avtorica ugotavlja, da se ne bo nikoli dalo ugotoviti, kolikšno je bilo število Slovencev in Hrvatov, ki so prostovoljno in iz navdušenja vstopili v fašistične vrste. Ker so se zavedale svoje neučinkovitosti, so si fašistične oblasti zadale kot glavno nalogo ločiti -vodstvo manjšine, njeno inteligenco, duhovščino, učiteljstvo, od ljudstva. Od tu preganjanja, konfi-nacija in celo poudarjanje zvestobe in pokornosti slovenskega kmečkega prebivalstva.
Najdlje je legalno delovanje ohranila slovenska duhovščina, in to
zlasti po zaslugi slovenskega nadškofa Sedeja in koprsko-tržaškega škofa Fogarja. Kacinova nazorno prikaže različen položaj goriške in tržaške Cerkve, kot tudi razlike v nastopu obeh eklesiastov. Sedej je vztrajno branil pravice slovenskega ljudstva, Fogar pa je, ker je deloval v slabših razmerah in pod močnejšim pritiskom, pristal na kompromise in na zahteve fašističnih oblasti. Narodnoobrambna vloga duhovščine tako' na Goriškem kot na Tržaškem pa ni dobila zaželjene podpore pri Sv. Stolici, zlasti po konkordatu. Formalno je Sv. Stolica branila jezikovne pravice slovenskih vernikov, dejansko pa je pristala na imenovanje fašistično usmerjenega klera in spregledala narodnost slovenskih in hrvaških vernikov. Bila je razpeta med podporo fašistizaciji in odporu raznarodovanju. Vloga Vatikana bi bila vsekakor bolj jasna, ugotavlja dr. Kacin, če bi bil mogoč vpogled v vatikanske arhive.
Pri razkrivanju narodnoobrambne dejavnosti na Primorskem so razvidne razlike v ravnanju fašističnih oblasti na Tržaškem in na Goriškem. Položaj tržaških Slovencev je bil težavnejši, ker je bila tu represija hujša. Na Goriškem so namreč oblasti zaradi krščanskosocialnega vodstva in pretežno kmečkega prebivalstva, mariskaj spregledale.
Fašifetično politiko do manjšine je vseskozi pogojeval tudi odnos, ki ga je Italija imela do Jugoslovanke države. Italijanski imperialistični apetiti v balkansko-podonavskem območju so strašili jugoslovanske oblasti. Te pa se jim niso zoperstavile z odločno zunanjo politiko. Jugoslavija ni znala in hotela ščititi svoje manjšine: »Jugoslovanska vlada je po eni strani spodbujala protiitalijanske in iredentistične manifestacije, po drugi pa jih je na zahtevo Italije zatrla, da si ne bi zaprla vrat do prepotrebnega ponovnega prijateljstva s sosedo.« Jugoslovanske oblasti so sicer podpirale primorsko emigracijo, kljub neodobravanju slovenskega javnega mnenja, zlasti v času gospodarske krize. Zal zgodovinarjem niso še na voljo jugoslovanski vladni viri, ki bi omogočili celovitejši prikaz te tematike in pojasnili ambivaletno stališče jugoslovanske vlade. Centralne fašistične oblasti so si prizadevale, da bi Julijska krajina postala odskočna deska za italijanski imperializem na Balkanu. Od tu potreba po nacionalno kompaktni deželi, v kateri ne obstaja nikakršna nacionalna manjšina in kjer je ozemlje geografsko in zgodovinsko italijansko. Milica Kacin VVohinz pravi, da ni bila fašistična raznarodovalna politika nikoli jasno začrtana in programirana. V glavnem je šlo za nasvete, navodila in
programe, ki so jih izdelali lokalni fašistični elementi. S poslabšanjem položaja manjšine so se v njenih vrstah krepile iredentistične pozicije in zavest, da ne bo italijanska država nikoli zaščitila slovenske in hrvaške manjšine.
Od tu potreba po ilegalni politični dejavnosti in organiziranem odporu, ki naj bi preprečil raznarodovanje primorskih Slovencev. S pomočjo spominskega gradiva, razgovorov in policijskih aktov je avtorica prikazala razlike v delovanju ilegalnih skupin na Tržaškem, Goriškem in v Istri. Poglobljeno je razkrila ozadje tržaškega procesa, poročanje krajevnega tiska in odmev, ki ga je obsodba bazoviških žrtev imela v evropskem okviru. Fašistične oblasti so se odločile za eksemplarično obsodbo, ker so hotele s tem zadati končni udarec ne le manjšini, temveč tudi Jugoslaviji, pri tem pa se izogniti neposrednemu spopadu. Kljub temu; da so si fašistične oblasti prizadevale prikazati tržaški proces kot obsodbo zločincev, pa je svetovna javnost prvič bila seznanjena s položajem jugoslovanske manjšine v Italiji.
Zadnje poglavje zajetne monografije je posvečeno obravnavi delovanja komunistov in njihovemu odnosu do nacionalnega vprašanja. V 20. letih so usmerjali svoje politično delo izključno v pripravo revolucije. Prepričani so bili, da se bo nacionalno vprašanje rešilo skupno s socialnim, zato so odklanjali sodelovanje z meščanskimi strankami. V 30. letih se je njihov pogled na nacionalno vprašanje spremenil, tako da so občasno sodelovali z narodnorevoluci-onarnimi organizacijami. Avtorica naglaša, da so komunisti »do nacionalnega gibanja Slovencev delali dve napaki: ali so se proti njemu borili ali so vanj vstopili in sodelovali v akcijah, ne da bi nanj vplivali.«
Pri proučitvi nakazanih tematik je dr. Kacin upoštevala različna gledišča, uradna, policijska in opozicijska. Potrdila za svoje ugotovitve je poiskala tudi v široki literaturi, ki zajema dela sodobnega slovenskega in italijanskega zgodovinopisja. Obsežno policijsko gradivo, ki ga je avtorica uporabila, priča tudi o široki obveščevalni mreži in o neštetih policijskih zaupnikih, ki so pripomogli k razkrivanju slovenskih tajnih organizacij in k preganjanju narodnoobrambnega gibanja na sploh. Zanimivo bi bilo pri tem ugotoviti, družbeni in narodnostni izvor policijskih zaupnikov in njihovo sodelovanje s fašističnimi oblastmi na sploh.
Fašistična ideologija je na Primorskem doživela množičen upor, vendar potrebno bi bilo še proučiti, kako so doživljali fašistični režim in prepoved slovenske identitete širše plasti prebivalstva in tisti posamezniki, ki niso bili vključeni ne v društveno niti narodnoobrambno dejavnost. Ostaja namreč nepoznano življenje malih ljudi za časa fašizma na primer v tržaški in tržiški ladje-, delnici, v manjših industrijskih obratih, v državnih uradih, trgovinah. O tistih, ki se niso politično udejstvovali, ki niso zahajali na izlete in tajne sestanke dokumentarni viri ne spregovorijo. Pomembno pričevanje o tem nam lahko še marsikdo ponudi. Vprašanje pa je, še koliko časa.
MARTA VERGINELLA
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Prof. Pirjevec in Kobalovi »Hlapci«
Spoštovano uredništvo, prof. Jože Pirjevec je v prilogi »Gospodarstvo« (Pd, 19.10.1990) posvetil svojo običajno gloso tržaški postavitvi Cankarjevih Hlapcev. Ocena, ki je hotela biti estetska in politična, je bila precej sporna, nekako v sozvočju z drugima dvema ocenama, ki ju je bilo mogoče zaslediti v ljubljanskem tisku. Da ljubljanski kritiki vidijo v postavitvah tržaškega gledališča le odsev splošnih slovenskih problemov v Republiki in si sploh ne postavljajo vprašanja različnosti kulturnih kodov, v katerih se teaterski utrinek »zgodi«, je stara napaka, ki se ji zaradi našega kulturnega in mišljenjskega hlapčevstva kaj težko upiramo. Včasih jo celo podpiramo. Da pa lastnega koda nismo sposobni spoznavati niti mi sami, kaže na zaskrbljujoče in razmisleka vredno dejstvo.
Prof. Pirjevcu bi lahko očital dvojno napako: vedenjsko in vsebinsko. Za prvo naj takoj povem, da sem zaman čakal na odgovor, za katerega bi moral po mojem mnenju skoraj dolžnos-tno poskrbeti umetniški vodja SSG, saj je neodobravanje Kobalove postavitve prišlo iz samega vrha SSG oz. iz predsednika njegovega Upravnega
sveta. V tem našem bednem intelektualnem tržišču je verjetno potrebno priti do spoznanja, da sta svoboda intelektualnega mišljenja in opravljanje uradnih, obvezujočih funkcij nezdružljivi kategoriji. Preskok iz ene v drugo je sicer vedno mogoč in včasih celo potreben, pogoj za to pa je odpoved zdaj eni zdaj drugi vlogi. Tako ali drugače je intelektualec podvržen marsikateremu pritisku, ko pa njegovo svobodno mišljenje trči ob zakonitosti »strukture«, ima v civilni družbi eno samo izbiro: odstop. Gledališka predstava je z vidika Upravnega sveta ne samo umetniški dosežek (Upravnemu svetu je ta detajl pravzaprav obroben), ampak predvsem blago, ki ga je treba čim boljše uveljaviti na t. i. umetniškem tržišču. Kako naj Upravni svet prodaja svoje blago, ko pa njegov najvišji predstavnik opozarja na njegovo sporno kvaliteto? Sklicevanje na pluralistični princip bi bilo v tem primeru demagoško in tudi patetično.
Dokaj sporna so tudi Pirjevčeva estetska stališča. Vsakdo, ki se količkaj spozna na gledališki svet, ve, da za igralca ni hujše kritike, kot je zamolčanje njegove stvaritve. Če pa molk
zadeva nosilca glavne vloge, je to znak totalne negativne ocene in celo prezira. V Pirjevčevi glosi Roman Končar (Jerman) sploh ni omenjen. Ker gre tu za pozicijo predsednika Upravnega sveta SSG, se mi zdi krivica še toliko večja, ker vnaprej sugerira, naj bi ta igralec ne nastopal več v SSG. Po odzivu publike smo v Kulturnem domu končno gledali igralca, ki se ne spreneveda v histeriji, ki besedam daje težo in pomen in ki svojo človeško, ne pa politično ali filozofsko stisko prikaže s tisto prepričljivostjo, ki je bila v zadnjem desetletju skorajda odsotna v slovenskem teatru nasploh. Enostavno povedano, Jermanu je bilo mogoče verjeti ob vsaki izgovorjeni besedi, prav zato ker ni izhajala iz take ali drugačne nadgradnje teksta, ampak je bila zgolj človeška. Ta interpretacija bo nedvomno ostala v analih SSG kot prelom z (uvoženo) tradicijo »norih« ali »psiho-patičnih« Cankarjevih junakov, pa tudi kot vračanje k dejanski povednosti gledališke besede.
Mogoče je glavni nesporazum omenjene glose v tem, da prof. Pirjevec, kot sam trdi, bere Cankarja bolj kot esejista in političnega misleca kot pa umetnika. Torej uporabljanje literature, zato da »s citati obogati« politično razmišljanje, osnovnega človeškega naboja vsakega ustvarjalnega napora
pa ne vidi. Tudi zato se prof. Pirjevec obregne ob »politično sporočilo« tržaških Hlapcev in zanika možnost, da bi bil župnik — Peterle »slep ali hlapčevski«. Ne glede na to, da očitek hlapčevstva ne leti na župnika, tudi pri Cankarju ne (tekst je tu do potankosti zgovoren, samo razumeti ga je treba), še manj pa na Peterleta, je problem slepote problem oblasti, ki je po svoji naravi slepa in je zato v stalnem konfliktu s tistim, ki mu je dana možnost, da vidi nekoliko dlje. To je navsezadnje osnovi konflikt med intelektualcem in oblastjo, ki ga nobena politična sprememba ne more odpraviti, tudi slovenska ne. Ali pa si morda prof. Pirjevec domišlja, da je mogoče biti intelektualec in politik obenem? Osebno mislim, da je osnovna vrlina civilne družbe v tem, da so vloge jasno začrtane in da morajo intelektualci opravljati svoje, politiki pa svoje delo. Mešanje med enim in drugim je samo znak nepolnega družbenega in civilnega razvoja (v tem smo si vsi slovanski narodi nekoliko podobni).
Tržaška publika je tudi v demokraciji in pluralizmu vajena oblastniških iger in ji politični predznak vse manj pomeni, zato pa ceni posameznika-politika, ki mu je etični naboj pomembnejši od političnega (v tem po-
gledu se tržaška publika nedvomno spoznava v enem iz italijanskih kulturnih kodov). Svoj aplavz je verjetno delila delu, ki je zraslo na domačih tleh, ki iz te domačije izhaja in ki uporablja razumljiv kod, v katerem se je mogoče spoznavati. Predstavo je končno doživljala kot »svojo«, potem ko je vrsto let gledala dela, ki so bilo namenjena drugi publiki, drugim problemom ih drugemu prostoru. Ko t>i prof. Pirjevec na to pomislil, ko ne bi vse meril z merili ustreznosti ali neustreznosti političnim konstelacijam, ki se hvala bogu spreminjajo in bi umetnost nekoliko bolj cenil, kot prostor, kjer je v centru pozornosti človek kot individuum, ne pa kot objekt takih ali drugačnih sprotnih potreb, bi morda glose ne napisal, še manj pa m ga navdajale »pregrešne in pohujšlp' ve misli« ob reakciji publike (ne sam0 premierske). Verjamem, da prof. Pir{e' vec nima rad Borisa Kobala. Verjamem pa tudi, da se Borisu Kobalu n1 potrebno kaj posebno truditi, ko obl1 kuje svoje kabaretne like. Tekst m namreč pišejo drugi, recimo tisti, ” ne razumejo, da je Jerman umetnisk figura, prof. Pirjevec pa zgodovinar, ne more »kakor učitelj Jerman« P>sa zgodovine slovenskega naroda.
Z odličnim spoštovanjem.
IVAN
»Jezik Spacalove umetnosti se vrača k domači besedi«
V piranski galeriji Sv. Donata, ki sta jo po načrtih Borisa Podrecce uredila Alenka in Gregor Pinter, so pred časom odprli razstavo Lojzeta Spacala.
Otvoritve sta se poleg številnih gostov z Obale in iz Ljubljane udeležila tudi slikar in arhitekt. Boris Pod-recca je na otvoritev prihitel direktno z Dunaja, kjer je prejel visoko nagrado mesta Dunaja, ki jo tu vsako leto podeljujejo posameznikom za izredne dosežke na področju umetnosti, znanosti in izobraževanja. Srečanje med obema mojstroma v galeriji, po mnenju vseh še enem umetniškem dosežku arhitekta Borisa Podrecce, je bilo nadvse prisrčno, pa tudi drugi gostje so uživali v simbiozi umetnosti sredi Pirana.
O Lojzetu Spacalu in njegovem delu je na otvoritvi govoril znani slovenski likovni kritik Zoran Kržišnik. »Jezik Spacalove umetnosti se je že vsa zadnja desetletja vztrajno vračal k domači besedi - v prenesenem smislu, seveda: vse bolj so spregovorile forme in barve kraškega življenja, od koder Spacal izvira, bar-vnost pokrajine, ki je bogata belega kamenja, rdeče zemlje, temnih borovcev, rjavega lesa - pa tudi žive sinjine neba, tembolj intenzivne, kjer se pne nad goljavo; in oblike kamnov, senenih kop, preprosto grajenih hiš, navidez okornih kmečkih orodij, ki pa jih je zgladila stoletna raba,« je uvodoma poudaril Zoran Kržišnik in nadaljeval:
»Vsa ta, na prvi pogled enolična in skopa, pri bistrejšem opazovanju pa neverjetno bogata zakladnica življenjsko bistvenih materialov in oblik in prav tako bistvenih barv - je nudila Spacalu, umetniku prodornega očesa in neverjetno spretne roke, porojene iz že omenjene domače kamnoseške tradicije, dopolnjene z znanjem rodov kmečkih gospodarjev, ki so sami izdelovali in popravljali potrebno leseno orodje, zaželena izrazila za likovno podajanje svojega, spacalovskega sveta.
Prek vida, ki je tako in tako najbolj razvit človeški čut in nam na-klanja največ dognanj in doživetij, posreduje umetnik celokupnost bivanja, kot ga pojmuje sam, pri čemer mu pozoren gledalec/bralec lahko sledi od znamenja do znamenja tako rekoč kakor od črke do črke zgovornega črkopisa, ki zajema v vsak znak posebej, v njihovo kombinacijo pa od umetnika na poseben način aranžirano človeško izkušnjo.
Kljub suverenemu obvladovanju klasičnih slikarskih in grafičnih sredstev, ki jim za vsakršno likovno izražanje zadoščata dve dimenziji, je napravil Spacal v svojem slikarstvu drzen preskok, ko je s poslikavanjem iesenih matric svojih grafik vključil v sliko še tretjo dimenzijo in tako angažiral še en čut - tip. Kakršnakoli je že bila zunanja podoba te domis-Hce - in kdo bi mogel zanesljivo reči,
da ni bila v igri tudi kraška gospodarnost, ki se ji je zdelo zamalo zavreči obdelani kos lesa, ko je svojo prvo nalogo opravil, lahko pa rabi še drugi? - dejstvo je, da je s temi svojimi slikami napravil nadaljnji zanimiv premik v smeri, ki jo je živo zasledoval že vse, odkar se je dosledno vrnil h kraški motiviki, se pravi, ne več govoriti o stvareh in njihovih materialih - pa če so še tako znakovni - temveč biti v likovnem smislu te stvari in ti materiali sami. Stvari in materiali so namreč nosilci življenjske resničnosti; njihovo upodabljanje jo interpretira. In bliže ko je upodobitev stvari sami - ne videzu stvari - intimneje se interpretacija pokriva z življenjem.
Vse povedano je kajpak samo en aspekt tega dozorelega ustvarjanja. Vzporedno z dograjevanjem in izčiš-čevanjem likovno filozofske osnove
Spacalove umetnosti je šel tehnični razvoj - »razvoj« je pravzaprav napačna beseda, ker so bila potrebna sredstva mojstru praktično ves čas na voljo, gre pač za to, katera izmed njih izbere in zastavi - ta pa v smeri vse lahkotnejšega pristopa, vse bolj sproščene, lahko bi rekli igrive uporabe grafičnih in slikarskih možnosti. Seveda velja tako lahkotnost kot igrivost pojmovati po svoje, pač v okviru mojstrove trde, rekli bi grčave kraške nravi, ki se ob s trdim trudom pridobljenim raduje redki navr-ženosti in zna uživati ob tako tihih igrah, kot je daljšanje in krajšanje senc v različni svetlobi, ali ritmično vzgibavanje hrapave površine, ali spreminjati vzorec, ki ga zarisujejo na ozadje neenakomerno zasajeni Andrejevi križi ograj ali rahle diagonale utrujenih podpornikov in prečnih starih hiš in skednjev.
Iz vsega tega, prenesenega v znakovno govorico, kjer postane igra vertikalnih, horizontalnih in diagonalnih daljic, nakazanih in zaustavljenih perspektiv, zamišljenih in izničenih prostorov, predvsem pa -vsaj v zadnjem času - daktilno oču-tenih vzorcev gradiv, zastavljenih perspektiv, lesa, če ni drugače tudi kovinskih spojnikov, so zgrajene notranje uravnovešene slike in grafike, ki dosegajo ritmično razgibanost slikovnega polja: s kar najbolj skromno uporabo zunanjih sredstev.
Ta simplifikacija, ki zna seči do skrajnosti, malodane do absolutnega, ima dve funkciji: na eni strani je kratkomalo preskus moči - umetnik, kakor bi stavil sam s seboj, kako daleč si lahko privošči odpovedovanje, odrekanje, krčenje, brisanje, ne da bi izgubil jedro tistega, kar hoče upodobiti, na drugi je prevajanje čutne-
ga vtisa, ki je pobudnik ustvarjanja, v likovni jezik, ki se namenoma odreka posnemanju zunanje dejavnosti, mimezisu, da gradi pokrajino notranjega videnja sicer na podlagi elementov, ki jih nudi Kras, vendar predelanih, preoblikovanih, poenostavljenih, stisnjenih na tisto bistvo, ko jih umetnik lahko porabi za gradnike svoje slike, ki nosi pomenskost, se pa noče vezati na kakršnokoli obnavljanje nature. »Kras moje duše« je tisto, kar podaja Spacal, skrbno izbirajoč in v skladu s svojim konceptom zlagajoč forme in barve, pri čemer slikovno polje izrazito urbanizira, da je v zasnovi videti slika kot nekakšen načrt, dvodimenzionalna projekcija neke tridimenzionalne resničnosti, ki pa ni takšna, kot je načrtovana, ne obstaja nikjer drugje kot v umetnikovem videnju.
Kot smo dejali: ne podoba hiše, zidu, tal, fasade, niti oblika jarma ali kotla, temveč likovno občuten predmet sam, njegovo bistvo vklenjeno v pokrajino umetnikove notranjosti, ki se neverjetno dosledno, z enako finimi odtenki, podreja enovitemu vtisu kraškega ozemlja.
Prostorske rešitve so spremenjene v načrte; vse, kar bodisi ikonografsko, bodisi barvno upošteva Spacal kot element, začne poenostavljati in zmanjševati na minimalne možne znake. Iz črtic, trakov in drugih drobnih znamenj so narejene cele ogromne ploskve, ki nosijo težo ponazarjanja; zajeti smo v začarani svet moderne simbolike, ki se je odrekla mi-mezu, da bi znakovno bogatila umetnikov notranji pejsaž. In vse Spacalovo mojstrstvo pride do izraza v teh poenostavitvah; manj ko uporablja barve, bolj je udaren. Kričeči kolorit, ki ga je v začetku svoje »kraške faze«, ko se je trgal iz zapeljivih zank magičnega realizma in svojih čustveno angažiranih, okoli človeške figure zasnovanih rešitev, uporabljal naravnost zagnano, je slikam in grafikam jemal prefinjeno monumentalnost, ki so zdaj skorajda njihova poglavitna karakteristika. Pri tem je mojster barvnost zelo skrčil; samo kdaj pa kdaj, kot neznatna lisa, točka na medlobarvni površini, ki pa, kajpada, pri priči pritegne in opravlja tako funkcijo posebnega akcenta v konceptu celote, uporabi umetnik še živo žolto, sinjo ali rdečo. Na splošno pa vladajo maloštevilne, zelo blede barve, izrazito prilegajoče se osnovnemu tonu pokrajine, ki ga personificira material sam. Bela v raznih odtenkih - kolikor moremo pri belini o tem govoriti; a ravno Spacal nam je ponovno dokazal, koliko možnosti nudi slikarija belega v belem, ne da bi si pri tem zaznavno sposojal pri drugih barvah - in beli sorodni, kamniti toni, pa medla rja-vina lesa, dajejo tisto posebno barvnost, v kateri zna biti Spacal najbolj čist, najbolj svoj in najbolj monumentalen. Skratka: osebnost, ki znova in znova bogati sodobno likovno govorico.«
Poti sodobne umetnosti
V Kosmačevi hiši debata o primorski književnosti
Kosmačeva hiša v Portorožu je bila že leta 1981 proglašena za kulturni objekt, njena uprava pa je prešla v roke piranske matične knjižnice. Vendar je vse do letošnjega leta služila le za sindikalni turizem slovenskih književnikov, samo vzdrževanje pa je knjižnico še kako bremenilo. Odločitev, da se spominska hiša Cirila Kosmača napolni z drugačno vsebino, je pravzaprav posledica tako objektivnih težav kot želja, da bi se v njej izoblikoval nekak kulturni center portoroškega območja, ki bi s svojim prijetnim okoljem in v duhu Kosmačevega svetovljanstva in pisateljevanja privabil tako književnike kot druge ustvarjalce.
Poleti je tako nastala keramična kolonija z delavnicami, ki so jih vodili ugledni ustvarjalci s tega področja, podvig, iz katerega lahko organizatorja — Tiera 90 in Matična knjižnica Piran — črpata voljo in izziv za nadaljevanje. Vzporedno s keramiko in delno z arhitekturo (Utopica) naj bi se izoblikovalo tudi nekakšno središče literarnega vrenja. Od tod tudi pobuda Kosmačevih osemdeset let od rojstva in deset let od smrti obeležiti z okroglo mizo na temo Založništvo in prevajanje v istrskem prostoru. Tvegan podvig, obenem pa izziv za vsakogar, ki živi in dela v tem okolju. Tvegan zato, ker prav dobro vemo, kako malo dialoga in pretoka informacij obstaja v trikotniku ustvarjalec, založnik, bralec, kako zelo se skuša zaprti krog ustvarjalcev prav s svojo zaprtostjo zaščititi
pred vsaj do neke mere objektivnimi kazalci kvalitete, s katerimi bi se morali soočiti na planem. Izziv pa je taka okrogla miza brez dvoma za vsakega organizatorja, saj sta prav ti dve točki zelo boleči in v tem trenutku kulturniškega prečiščevanja zaviti v negotovost.
V Portorožu, v Kosmačevi spominski hiši, je prišlo kljub veliki meri dobre volje, vse dejansko stanje primorske in istrske literarne scene na plan. Zamisel za okroglo mizo se je porodila iz razmišljanja o enotnem istrskem prostoru, ki naj bi se kulturno in jezikovno prepletal, Tako naj bi se ob tej priložnosti izoblikovala podoba stanja v založništvu in med literarnimi ustvarjalci v trikotniku Pulj, Koper, Trst, izoblikovale naj bi se vzporednice treh narodov, v treh državah, v treh resničnostih, ki ne brez skepse — si resda želijo kulturne izmenjave, ne pa seveda tudi zlivanja, ki pa so obenem vsaka zase obremenjena s svojimi težavami.
In od tod seveda pomanjkanje zanimanja in odzivnosti. Resda je organizator uspel iz Pulja privabiti tri ugledna imena (Biletič, Ujčič, Filipi), iz Trsta Borisa Pangerca, nekaj več domačinov (Tomšič, Pejovi-čeva, Semolič), razen urednika Fontane Danila Japlja, ki je ob tej priložnosti napovedal rojstvo nove zasebne založbe Artis, pa ni bilo nikogar, s komer bi se lahko udeleženci okrogle mize pogovarjali.
VIDA GORJUP-POSINKOVIČ
Kvalifikacijsko nogometno srečanje 4. skupine za evropsko prvenstvo
Modri nadigrali Avstrijce
JUGOSLAVIJA - AVSTRIJA 4:1 (2:1)
STRELCI: Ogris v 14. min., Rančev v 31., 52. in 86. min., Katanec v 43.
min.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Vulič, Spasič, Katanec (Jarni), Hadžibegič, Jo-zič, Prosinečki, Sušič (Boban), Rančev, Baždarevič, Zlatko Vujovič.
AVSTRIJA: Koncel, Aigner, Peci, Streiter, Schottel, Reisinger, Ogirs, Ar-tner, Polster, Herzog (Linzmaier), Hortnagl.
SODNIK: Schmidthuber (Nemčija). GLEDALCEV: 20.000.
BEOGRAD — Jugoslavija je na najboljši način proslavila svojo jubilejno 500. tekmo. Včeraj je v Beogradu v okviru kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Švedski zanesljivo in povsem zasluženo premagala nevarno reprezentanco Avstrije kar s tremi goli razlike. S tem je Osimova vrsta tudi upravičila vlogo favorita v tej, 4. skupini.
Glavni junak včerajšnejga srečanja je gotovo bil odlični Rančev, ki je dosegel kar tri zadetke in s tem tudi dokazal, da sodi med boljše evropske strelce sploh.
Sicer pa se je tekma v Beogradu začela s hladno prho za domače igralce
in bledalce. Po nesporazumu v obrambi so namreč gostje povedli že v 14. min. z Ogrisom. Jugoslovani so odtlej še poostrili tempo igre, ostro napadali, toda le v 30. min. jim je uspelo stanje izenačiti s Pančevom. Za vodstvo domače reprezetnance je nato poskrbel Sampdoriin igralec Srečko Katanec, ki ga je v nadalejvanju zamenjal Jarni.
Prav Jarni in nato še Boban, ki je zamenjal Sušiča, sta znatno poživela igro jugslovanske reprezentance in ob Prosinečkiju tudi poskrbela, da je Pan-čev še dvakrat potresel avstrijska vrata.
S to zmago so seveda Jugoslovani ostali s 4 točkami sami na vrhu lestvi-
ce, v naslednjem kolu pa jih čaka nastop proti Danski v Kopenhagnu.
SKUPINA 4
DOSEDANJI IZIDI
Severna Irska - Jugoslavija 0:2; Fe-rerski ot. - Avstrija 1:0; Danska - Fe-rerski ot. 4:1; S. Irska - Danska 1:1; Jugoslavija - Avstrija 4:1.
LESTVICA
Jugoslavija	2	2	0	0	6:1	4
Danska	2	1	1	0	5:2	3
Fererski ot.	2	1	0	1	2:4	2
S. Irska	2	0	1	1	1:3	1
Avstrija	2	0	0	2	1:5	0
PRIHODNJE KOLO 14.11.: Danska - Jugoslavija; Avstrija - S. Irska.
SKUPINA 3
MADŽARSKA - CIPER 4:2	(3:1)
STRELCI: Lorincz, Kiprich 2 (oba ize enajstmetrovke), avtogol Christo-doloua; Xiorouppas, Tsolakis.
LESTVICA: Madžarska 4; SZ 2; Italija in Norveška 1; Ciper 0.
SKUPINA 5
LUKSEMBURG - NEMČIJA 2:3	(2:0)
STRTELCI: Girres, Langers; Klin-smann, Bein, Voller)
LESTVICA: Wales in Nemčija 2; Belgija in Luksemburg.
SKUPINA 6
GRČIJA - MALTA 4:0	(2:0)
STRELCI: Tsiantakis, Karapialis, Sara-vakos, Borbokis.
LESTVICA: Portugalska 3; Grčija 2; Finska 1; Nizozemska in Malta 0.
Ostali svet boljši od Brazilije
MILAN — Z zadetkoma Michela in Hagija je selekcija ostalega sveta premagala Brazilijo z 2:1 (1:6). Gol za Bra-. zilijo je dal Neto. Tekmo so odigrali ob 50. letu Peleja.
Za Stefanelove tekme
Zavarovanje
abonentov
TRST Letošnji abonenti tržaškega košarkarskega prvoligaša Stefanela so zavarovani s posebnim zavarovanjem, ki jim ga nudi tržaška zavarovalna družba Lloyd Adriatico. Pobudo ja zavarovalna družba izvedla v sodelovanju z vodstvom košarkarskega kluba kot preventivno akcijo proti nasilju v športnih palačah, obenem pa tudi kot promocijo zavarovalnice na športnem področju.
Pobuda Lloyd Adriatica predstavlja popolno novost za italijansko košarko. Podobno akcijo je pred tem izvedel le nogometni klub Modena med svojimi navijači. Akcijo so predstavili včeraj na tiskovni konferenci na sedežu Lloyd Adriatica ob prisotnosti podpredsednika Stefanela Crosatta, trenerja Tanjeviča, košarkarjev Meneghina in Piluttija ter sodirektorja Lloyd Adriatica Gianfranca Viatorija, ki je obrazložil temeljne točke zavarovanja. Vsi abonenti Stefanela so s podpisom abonmaja že avtomatično zavarovani proti morebitnim nesrečam in poškodbam, ki bi se jim pripetile med gledanjem tekem v tržaški športni palači, obenem pa so zavarovani tudi za čas prevoza od doma do športne palače in obratno. Vse druge informacije o zavarovanju nudijo v uradih Lloyd Adriatica.
Za svetovni šahovski naslov
Kasparov-Karpov remi v 8. partiji
NEW YORK Osma partija za šahovski naslov esvetovnega prvaka med Kasparovom in Karpovom se je končala z remijem v 84. potezi in tako je skupni izid še naprej izenačen, 4:4.
Takoj po prekinitvi te partije je večina mojstrov menila, da bo Kasparov, čeprav je imel kmeta manj, izboril remi. Po temeljiti analizi partiji pa je prevladalo splošno mnenje, da bo Kasparovu težka predla.
In res je bilo tako: Kasparov si je prislužil remi le po neprespani noči, ko je s svojimi pomočniki do potankosti analiziral partijo. Na nadaljevanje dvoboja se je svetovni prvak predstavil neobrit, vidno utrujen, toda tudi izredno pripravljen. Po drugi strani pa teh težav Karpov ni imel: bil je nasmejan, optimistično razpoložen. Nadejal si je druge zmage. Ni pa računal na spretnost svojega tekmeca in tako se je partija končala z remijem.
Povratne tekme Kovačevega pokala
Ljubljančani out!
SMELT OLIMPIJA -
HAPOEL 103:94	(54:48)
SMEL TOLIMPIJA: Tomovič, Gorenc, Daneu, Bačar 11, Hauptman 26, Kraljevič, Trunič 15, Čurčič 27, Kotnik 10, Djurišič 14.
LJUBLJANA Kot v prvenstvu je ljubljansko moštvo odpovedalo tudi v Koračevem pokalu. Ljubljančani, ki so v Izraelu izgubili s 67:77, se niso uspeli uvrstiti v četrtfinale, saj so sinoči premagali moštvo Hapoela iz Tel Aviva le z devetimi točkami razlike.
OSTALI IZIDI
Clear Cantu (It.) - Vojvodina Novi Sad (Jug.) 88:85, 1. tekma 81:82, kval. Clear; Phonola Caserta (It.) - Aek Atene (Gr.) 100:67, 1. tekma 74:87, kval. Phonola; Zadar (Jug.) - Kalev Talin (SZ) 92:71, 1. tekma 75:85, kval. Zadar;
Ranger Varese (It.) - Pepinster (Bel.) 103:109 , 1. tekma 84:74, kval. Ranger.
SP v veslanju: Abbagnale le v finalu
LAKE BARRINGTON (AVSTRALIJA) — Brata Abbagnale sta se šele'v repesažih vendarle uvrstila v finale dvojca s krmarjem na svetovnem prvenstvu, ki se te dni odvija v avstralskem kraju Lake Barrington.
Sedaj tudi uradno:
Blato k Bariju
ASSAGO Kot je bilo sicer Že napovedano, je Triestina včeraj tudi uradno odstopila Bariju svojega odličnega vratarja Biata in prejela v zameno Draga ter 900 milijonov lir.
Sinoči v občinski knjižnici v Saležu
V občinski knjižnici v Saležu je bila sinoči predstavitev oddaje »6. krog«, ki se bo pričela v ponedeljek, 5. t. m., na TV Koper-Capodistria.	(Foto Križmančič)
Včeraj v zveznem odbojkarskem pokalu
Borovke in slogašice izločene
BOR ELPRO CUNJA -LATISANA	2:3
(6:15, 15:3, 15:10, 5:15, 13:15)
BOR ELPRO CUNJA: Nacinovi, Maver, Foraus, Grbec, Vitez, Vidah, Tra-ettino, Venier, Stoper, Fučka.
S tem porazom so borovke izločene iz nadaljnjega dela tega pokala, vendar tudi na tej tekmi je bilo jasno, da Borov cilj ni bila uvrstitev v naslednji del, temveč da je trener Kalc dal možnost vsem, da igrajo.
Borovke so igrale precej spremenljivo in na dlani je, da bodo morale že na sobotni prvi prvenstveni tekmi zaigrati bolj kostantno.
Po drugi strani pa je treba omeniti, da je Latisana zelo solidna ekipa, ki ne skriva ambicija za uvisoko uvrstitev.
SLOGA KOIMPEX - KENNEDV 0:3 (13:15, 5:15, 10:15)
SLOGA KOIMPEX: Fbrizzi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič,
Mijot, Pertot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar
S sinočnjo tekmo so se za Slogo Ko-impex končala tekmovanja v zveznem pokalu, saj sta se v naslednjo fazo uvrstila, kot je bilo sicer pričakovati že pred začetkom prvenstva, San Giorgi-na in Kennedy. Videmska ekipa je na Opčinah včeraj zmagala brez večjih težav, saj Sloga Koimpex ni ponovila prodorne igre, s katero je v prejšnjem kolu premagala San Giorgino. Nasprotno so naša dekleta tokrat prikazala res skromno odbojko, ki nikakor ni Zadovoljila publike, še manj pa seveda trenerjev. Slogašice so v bistvu zgrešile vse, kar se je zgrešiti dalo in številne napake so zasenčile vse občasno dobro izpeljane akcije.
Zadnja predprvenstvena tekma tako trenerjema ni koristila niti kot test in lahko vsi le upamo, da bo sobotni krstni nastop v C-l ligi boljši. (Inka)
Mladinsko košarkarsko prvenstvo (2. skupina)
Naši tokrat praznih rok
LIBERTAS - BOR 115:85	(59:41)
BOR: Pavlica 13 (2:3), Brus 9 (1:3), Barini 4 (2:3), Corbatti (0:4), Križmančič 2 J0:1), Possega 19 (2:3), Filipčič 6 (2:4), Škabar 2, Tomšič 15 (4:7), Petti-rosso 15 (3:6).
TRI TOČKE: Tomšič 3, Pavlica, Possega 1.
Iz stare telovadnice v Ul. della Val-le, kjer so se Sancinovi varovanci spoprijeli s solidno postavo Libertasa, naši predstavniki niso odnesli cele kože. Tudi tokrat borovci niso nastopili z najboljšo postavo, tako da je bilo že od začetka nemogoče računati na končno zmago. Priložnost so sicer iz-koristilit isti igralci, ki običajno manj igrajo. Zaradi tega pa niso zapustili negativnega vtisa, nasprotno. Bili so kos nasprotniku skozi ves prvi polčas, več pa niso zmogli.
Borovci so v nadaljevanju slabše igrali in storili mnogo naivnih napak. Tudi v obrambi so popustili, tako da
končni izid v celoti izraža razmerje sil na igrišču. (A. Pavlica)
CICIBONA - AUTOSANDRA 49:70
(34:36)
CICIBONA: Krasna 4 (2:2), Prešel, G. Bajc 2, Simonič 8 (0:1), Čebulec 8 (2:4), Berdon, Lippolis 10 (4:5), B. Pertot, Zu-pin 6 (2:3), I. Bajc 11 (1:3), M. Pertot, Bogateč.
PON: I. Bajc (16).
Cicibona je tokrat visoko izgubila proti dobro uigrani ekipi Auto Sandre. Med ekipama pa ni bilo tolikšne razlike, kakor bi lahko pričal končni izid srečanja. Naši so se vse do 24. min. enakovredno kosali proti fizično boljše pripravljenemu nasprotniku in bili večkrat v vodstvu. Naši pa so po vodstvu 43:38 povsem popustili in visok poraz je bil neizbežen.
Naj omenimo, da se je tekma odvijala na precej spolzkem igrišču, kar je oškodovalo predvsem hitro igro cici-bonašev. (M. Č.)
ob robu naših nogometnih igrišč
Čeprav so amaterska nogometna prvenstva šele v začetnem delu, so se nekatere naše ekipe postavile v ospredje. V vrstah Vesne, Primorja in Krasa je namreč prišlo do sprememb oziroma novosti. Začeli bi kar po vrsti.
Po četrti prvenstveni tekmi 2. AL je vodstvo Vesne, čeprav je ekipa zbrala pet točk, povsem nepričakovano odslovilo trenerja Esposita, ki je pristopil k Vesni v lanski sezoni, ko je ekipa preživljala hudo krizo. Vesna se je takrat znašla po 17 tekmah s 15 točkami na 11. mestu lestvice. Čeprav so zbrli Križani v preostalih 13 tekmah pod vodstvom Esposita le 8 točk, je bilo to dovolj, da so si zagotovili obstanek v ligi. Po odslovitvi Esposita je njegovo mesto sprejel nekdanji nogometaš Tri-estine Renato Sadar, ki je do lani treniral člansko ekipo Chiarbole v 3. AL. Omenimo naj še, da je prejšnje dni zapustil Vesno tudi Franco Canazza, ki je letos prestopil k Vesni in je doslej igral le eno samo tekmo.
V	nedeljo pa se je v Bazovici med derbijem Zarja-Primorje razširila vest, da je tudi vodstvo Primorja odslovilo trenerja Di Benedetta, ki je sicer tik pred derbijem podal odstavke. Di Be-nedetto je vodil ekipo Primorja od 19. marca 1989, ko je nadomestil odstavljenega Barnabo. Takrat je bila ekipa Primorja po 23 prvenstvenih tekmah s 17 točkami na predzadnjem mestu lestvice 1. amaterske lige. Di Benedettu ni uspelo rešiti ekipe pred izpadom, saj je Primorje v preostalih 7 tekmah zbralo le 4 točke in skupaj s Spalom in Lignanom izpadlo v 2. AL.
V	lanski sezoni je Primorje pod vodstvom Di Benedetta solidno igralo: prvenstvo 2. AL skupina E je končalo na 3. mestu s 41 osvojenimi točkami. Letos je že od samega začetka kazalo, da med vodstvom Primorja in trenerjem Di Benedettom ni velikega razumevanja. Že po prvi tekmi Memoriala bratov Husu z Bregom je trener podal odstavke, ki pa joje odbor Primorja zavrnil. Odnosi v teku prvenstva med trenerjem in vodstvom so se precej zaostrili, saj drugače ni mogoče razumeti večkratnih kritičnih javnih izjav trenerja. Vsa ta napetost se je seveda stopnjevala, kar so seveda občutili tudi nogometaši. Na dan je prišla živ-
Danes tri tekme za deželni pokal
V okviru tekmovanja za deželni nogometni pokal bodo danes naše ekipe odigrale sledeče tekme: na tržaškem se bo Zarja pomerila s Costalungo, Vesna pa s Portualejem, medtem ko bo na Goriškem Juventina igrala proti Piedimonteju (v Podgori ob 14.30).
čnost, posledice tega so bili številni opomini in izključitve (doslej že tri). Tudi trener Di Benedetto je bil izključen v Cornu (14. 10.) in bil diskvalificiran do 16. 11. To in še polemična izjava na tržaškem športnem dnevniku prejšnji teden sta verjetno botrovali, da se je odbor Primorja odločil za zamenjavo trenerja. Nov trener Primorja je 45-letni Nevio Bidussi, ki je v sezoni 76/77 igral pri Rosandri, v sezonah 75/76, 77/78, 78/79 in 79/80 pa je odigral pri Zarji skupno 75 prvenstvenih tekem. Nato je prestopil h Campanel-lam, kjer je sicer malo igral, ker je v glavnem opravljal vlogo pomožnega trenerja. Pred štirimi leti pa je za eno sezono vodil člansko ekipo Aurisine v 3. AL. Bidussiju je v začetku letošnje sezone prav Primorje ponudilo trenersko mesto mladinske ekipe, kar pa je odklonil. Z navdušenjem pa je tokrat sprejel vodstvo članske ekipe, s katero je že imel prvi trening v torek zvečer. Pred treningom smo ga srečali v slačilnicah na Proseku in ga vprašali, kako se počuti trener, ko mora v teku prvenstva nadomestiti odstavljenega trenerja.
»Gotovo ne najboljše, ekipa je praktično že sestavljena in delati pač moraš s tistimi nogometaši, ki so na razpolago. Sicer sem prepričan, da pri Primorju ne bo problemov, saj nekatej re nogometaše dobro poznam in vem tudi, da ni pomanjkanja nogometašev. Prav v nedeljo in to je le golo naključje, sem si ogledalderbi Zarja - Primorje, saj kot bivši nogometaš večkrat gledam Zarjo, in priznati moram, da me je Primorje prijetno presenetilo.«
Proseška enajsterica je startala z namenom, da zasede eno od prvih šestih mest, kar pomeni prestop v višjo ligo. Je ta cilj dosegljiv?
»Po tistem, kar sem videl v Bazovici, upam, da bomo do tega uspeli. Težko mi je kaj več dodati ali povedati. "Vključiti" se moram v ambient Primorja in šele nato bom lahko bolj točen in jasen. Trenutno mislim, da bo treba v prvi vrsti resno delati na treningih in dati vse od sebe na tekmah. Prav zaradi tega v tem začetnem delu upam in računam na pomoč in razumevanje vseh: nogometašev, vodstva in tudi navijačev, ki imajo pri vsaki ekipi zelo pomembno vlogo. Z moje strani zagotavljam, da bom naredil vse, da Primorje pride do zastavljenega cilja.«
Kar pa se tiče Krasa, smo zabeležili dve prijetni novosti. V nedeljo, 21. 10« smo v vrstah Krasa po enoletnem p°( sojilu pri Costalungi ponovno videli Darka Škabarja, ki je pravi zastavonoša ekipe Krasa. Za Kras igra (razen sezone 84/85, ko je bil na posojilu Br* Monfalconeju) v članski ekipi že od sezone 76/77. Za Škabarja je torej le' tošnje že 13. prvenstvo v vrstah Krasa in približuje se tristoti prvenstveni tekmi.
Poleg njega smo pri Krasu v nedeljo, 28. 10., videli še Fabia Candottija’ dolgoletnega nogometaša in lani za i1 tekem tudi trenerja Vesne. Fabio )e odigral pri Vesni vil sezonah skupni kar 277 prvenstvenih tekem ter še kvalifikacijskih za prestop v 1-Dosegel je 34 golov, od katerih k3 polovico, to je 17, iz 11-metrovk. ., Ta prestop je sicer mnoge presene in zato smo vprašali Fabia, kako je tega prišlo.
»To je povsem iz osebnih razlog0 ' zaradi nekaterih nesporazumov. P° ^ dati sicer moram, da sem se pri vedno dobro počutil in preživel t mnogo lepih trenutkov. Letos Pa prav, da so mi ugodili in me dah ^ posojilo Krasu. Med tem upam, da ^ bodo "razburkane vode" umirile ‘nse. se bom spet vrnil v matični klud. veda če bo vodstvo smatralo to za P trebno.«
(B. RuPel)
Odbojkarice Sokola Indules, Agoresta Posojilnica Sovodnje in Kontovela v deželnih ligah
Prvenstvi v znamenju neznank
Letos le tri naše ekipe
letos bodo slovensko odbojko v ženskih deželnih odbojkarskih ligah po dolgih letih zastopale samo tri šesterke, kajti Breg je po lanski sezoni žal izpadel v J. divizijo. Sokol Indules in Agorest Posojilnica Sovodnje bodo še naprej nastopali v C/2 ligi, Kontovelke pa še naprej v D ligi.
Lahko rečemo, da se te naše šesterke igralsko niso okrepile, zato bo njihov končni rezultat v letošnji sezoni predvsem odvisen od tega, koliko napora bodo dekleta vložila v delo na treningih, koliko bodo napredovale mlajše odbojkarice, kako bo s poškodbami in kakšna bo moč nasprotnikov.
Prvenstvo C/2 lige ima pred svojim startom samo enega deklariranega favorita, to je videmski CUS, moč vseh ostalih šesterk pa je težko opredeljiva, saj'je prišlo med poletjem, zlasti v Furlaniji, do precejšnjih prilivov igralk iz enega kluba v drugega. Tako je lanski premočni zmagovalec D lige Promovolley praktično rasformiral ekipo in starta brez pravih ambicij, najbolj perspektivna mladinka v naši deželi, članica čedajskega ASFJR Lesa pa je prestopila k prvoligašema klubu San Lazzaro.
Verjetno se ne motimo, če rečemo, da so na papirju poleg CUS-a boljše sledeče šesterke: Martignac-co, Peroni Tržič, Casarsa in Prata, možni outsider pa je Rivignano. Toda, če smo pač našteli te ekipe, lahko mirne duše med njimi uvrstimo tudi obe slovenski šesterki.
Skratka, obeta se dokaj zanimivo prvenstvo v znamenju (zaenkrat), mnogih neznank.
Približno iste ugotovitve naj bi veljale tudi za D ligo, a tu je težko pričakovati, da bi se lahko Konto-vel potegoval kaj več kot za cilj, ki mu je lasten vsa ta zadnja leta - to je obstanek v ligi.Tudi zato, ker vodstvo FIPAV vztraja pri opredelitvi o stalnem »čiščenju« lige. Tudi letos bo namreč - ob treh napredovanjih - kar pet izpadov. Tako stališče samo po sebi ni napačno, vendar pa je seveda vprašljivo, ali so ekipe, ki napredujejo iz pokrajinskih prvenstev, nato res boljše.
(ak)
Sokol Indules
Vse je odvisno od igralk samih
Saška Pertot - »glava« Sokola
Odbojkarice Sokola bodo v C/2 ligi igrale že drugo leto zapored. Po lanski zelo solidni uvrstitvi na 6. mesto je skoraj naravno, da se od ekipe pričakuje vsaj potrditev tega rezultata, če že ne več. Treba pa je reči, da šesterka verjetno ne bo kar tako »prebavila« odsotnosti dolgoletne kapetanke Kraljeve, za katero kaže, da je trdno odločena pustiti telovadne copate na ... klinu. Še dobro, da sta v okviru plodnega sodelovanja s ŠZ Slogo nabrežinske vrste okrepili Ciocchijeva in Drasičeva, tako da večjih vrzeli v šesterki ni videti in upanja v zadovoljiv razplet prvenstva niso iz trte izvita.
Mladega trenerja Petra de Walder-staina, ki se je lani ob svoji prvi res zahtevnejši preizkušnji kot glavni trener, odlično obnesel, smo vprašali, ali se ne bi mogel Sokol letos celo potegovati za najvišjo uvrstitev, odgovor pa je bil takšen:
»Prvenstvo bi moralo biti letos nedvomno bolj izenačeno kot lani, saj ni nobene ekipe, ki bi bila za razred boljša (tako kot lani Kennedy, Fin-cantieri in Sloga op. ur.), in tudi ni ekip, ki bi bile odločno slabše. Vse bo torej odprto in zanimivo. Kaj bomo pa zmogli mi, je težko reči. Kot večkrat dopovedujem svojim igralkam, se bolj kot nasprotnikov bojim njih samih. Tudi lani se je redno dogajalo, da smo proti boljšim nasprotnikom igrali odlično (2:3 s Fincantie-rijem in videmskim CUS-om), nato pa smo šesterkam, ki so bile objektivno slabše od naše, iz razno raznih razlogov poklanjali točke.«
Agorest Posojilnica Sovodnje
Novosti res ne manjka
Povratnica Ines Orel
Združena goriška odbojkarska ženska ekipa stopa v letošnje prvenstvo v novi preobleki. Že sponsorizacija članske ekipe je letos nekoliko spremenjena, saj se je staremu sponsorju Agorestu pridružila še Posojilnica iz Sovodenj.
Tudi v samem vodstvu združenja je prišlo do zamenjave, saj je večletnemu predsedniku Dinu Ronerju nasledil Ivo Rojec. Kar se tiče postave, ki bo letos igrala v C/2 ligi, gre zabeležiti odstop Svetlane Primožič in Nevie Černič, društvene barve pa bo ponovno branila Ines Orel, ki je v prejšnji sezoni igrala pri društvu Tor-riana iz Gradišča. Več možnosti bodo imele tudi nekatere mlajše igralke, ki so zrasle v mladinskih vrstah in so bile že lani občasno vključene v prvo postavo.
Največja novost pa je brez dvoma zamenjava trenerja. Združeno ekipo bo letos vodil Jože Cej, ki se po več letih vrača v odbojkarsko areno.
Sam nam je takole orisal perspektive svojih varovank:" S treningi smo začeli zelo pozno, tako da nisem pravzaprav še sploh dobro spoznal igralk. Pomanjkanje prave uigranosti se nam bo poznalo predvsem v začetnih tekmah, zato pa predvidevam, da bomo boljše zaigrali v drugem delu. Vsekakor moram priznati, da so igralke posamezno dobro pripravljene, izboljšati bo treba kolektivno igro. Prvotni cilj pa ostaja ta, da se igralke čutijo zelo povezane med sabo in da tvorijo zelo homogeno skupino, kar je tudi'predpogoj za dosego vsakega rezultata.«
Kontovel
Šesterka še bolj pomlajena
Erika Garbini - adut Kontovela
Pri Kontovelu je prišlo že do druge korenite preobrazbe ekipe v samih dveh letih in to zlasti med mlajšimi silami. Dve igralki (Drasičeva in Co-nestabova) sta prestopili k Sokolu, nekaj pa jih je (predčasno) prenehalo z igranjem. Vodstvo je tako v prvo ekipo promoviralo praktično vse Kontovelove mladinke, ki so lani igrale v prvenstvu under 14 in pa v 2. diviziji. Na svojem mestu pa trdno ostaja nekaj starejših, izkušenih odbojkaric, ki so v bistvu sploh omogočile, da je društvo lahko vpisalo ekipo v D ligo. Njim se je kot močna okrepitev spet pridružila Laura Maver. Nov je tudi trener, saj bo ekipo vodil koprski Dušan Kušar, sicer dolgoletni trener Brežank, ki prav gotovo zelo dobro pozna, tako svoje nove varovanke, kot ligo, v kateri bo Kontovel letos nastopal.
Cilj šesterke je tudi letos obstanek v ligi in valorizacija mlajših.
»Duša« Kontovelove ženske odbojke Jana Ban nam je o letošnjih načrtih ekipe povedala sledeče:
»Ekipa je zelo pomlajena, glavno težo pa bodo tudi letos nosile starejše igralke. Ker dekleta, ki nam jih je odstopila Sloga, niso hotele več igrati, smo bili prisiljeni črpati neposredno iz naše 2. divizije. Naš cilj je seveda obstanek v ligi. Vemo, da ga bo zelo težko doseči, pomembno pa je, da se tega zavedajo zlasti igralke, ki so se dela lotile resno in zavzeto.
Zadovoljni smo tudi zato, ker so so se igralke med sabo zelo dobro ujele, čeprav je med starejšimi in mlajšimi velika razlika v starosti.«
postave
SOKOL INDULES
BRUMAT Carmen	1973	179 cen.
CIOCCHI Susanna	1972	175 cen.
DRASIČ Jana	1973	172 pod.
MASTEN Lara	1971	172 tol.
MASTEN Tanja	1970	172 cen.
PERTOT Aleksander	1968	168 pod.
ŠKERK Adrijana	1971	175 cen.
UŠAJ Tamara	1968	166 tol.
VIDALI Martina	1970	164 pod.
VISENTIN Elisabetta 1971		157 tol.
Trener: Peter DE WALDERSTEIN		
AGOREST ROS. SOVODNJE
BRAINI Maša	1973	162 pod.
BRAINI Magda	1973	170 tol.
FAIT Michela	1973	169 tol.
FLORENIN Katja	1974	166 pod.
LUVISUTTI Barbara	1971	167 tol.
KRAŠČEK Morena	1972	168 tol.
MARASSI Loretta	1960	164 pod.
OREL Ines	1970	172 tol.
PETERIN Maja	1971	162 tol.
RONER Ivana	1969	173 tol.
SCOZZIERO Cianida	1959	173 tol.
VIŽINTIN Lara	1969	175 cen.
ZAVADLALA Raffaela		~
1969 183 cen.		
Trener: Jože CEJ		
KONTOVEL		
BEZIN Erika	1976	168 pod.
BOGATEČ Elena	1975	165 tol.
COLJA Ivana	1977	168 pod.
ČERNE Tanja	1975	170 pod.
GARBINI Erika	1968	177 cen.
LUKA Nataša	1976	165 tol.
LEGIŠA Grazia	1963	170 tol.
KRALJ Nicoletta	1975	167 tol.
MAVER Laura	1962	178 cen.
PERTOT Romina	1974	173 tol.
REGENT Dunja	1974	170 cen.
ŠTOKA Maja	1968	168 pod.
Trener: Dušan KUŠAR		
Tekmovalni sistem
V C/2 lige napredujeta dve ekipi, izpade pa jih štiri. V D ligi napredujejo tri ekipe, izpade pa jih pet.
Spored 1. kola (3.11.)
C-2 LIGA: Asfjr Čedad - Cus Videm: Promovolley - Peroni Tržič; Itar Fon-tanafredda - Mercato della Scarpa Casarsa; Banca Popolare Čenta - Solvepi Prata; Martignacco - Danone Rivignano; Sokol Indules - Otlica Cordenons; Altura - Agorest Posojilnica Sovodnje.
D LIGA: Virtus Trst - Mossa; Torria-na - Carrozzeria Emiliana Porcia; So-copel Sangiorgina - Fiera Martignacco; Gammalegno Cecchini Pasiano -Kontovel; Natisonia - Celinia-, Itas Fiu-me Venelo - OMA; Pieris - Al Ledra Humin.
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Posnetek $ predavanja Tonata Wrabarja Znamenite rastline na slovenskem
Orientiring
čudovitem naravnem okolju doli-izvprti- Glinščice so prejšnjo nedeljo hrir . zamejski orientiring, ki ga je H0 edil Mladinski odsek SPDT. Kras-sončno vreme je nedvomno pripo-staS° k uspehu prireditve, saj se je na zbr,,u' ki je bil na Gorici v Boljuncu, m*'? °b 8.30 kar štiriinštirideset tek-Sk^ev, ki so sestavljali 15 skupin. petjPlriG, ki so štartale s presledkom času m^nuL so morale v najkrajšem je Q,Prfteči oz. prehoditi progo, ki jo Le-tenačevalo sedem kontrolnih točk. kart; t° označene na topografski ^artojC1 so 1° tekmovalci do Dih pred *a na p Tako se je prva točka nahaja-jkedopjudu nad Zabrežcem, druga pri uki stju.^are železnice, tretja na Ve-ha ^ nato pri Botaču, pri cerkvi ^fUgi au, na obeležju Comiciju in pri j® Uasi^ke Glinščice. Končna lestvica tr1 °2hač -a (?značba pri nekaterih ča-
hoj® FaC}
ItaMč
‘atio
02n,; J.a (oznacoa pn neKaterin ca-P‘ha pacuje čas s penalizacijo): 1. sku-Nr.<5. ?.chin-Suhadolc čas 2.06; 2. Pa-'*'uin n	3. Piščanc-Jerič-Cej-
[Ntl 2io^'25(‘); Jagodic-Zuppin-Se-j® 2.32, p' N Šuber- V. Šuber-Ferlu-Alc, 'O F. Ruzzier-G. Ruzzier-Renko • Lovriha- R. Kocjančič-S. Koc-
jančič-Kusin 2.40; 8. Menegatti-Mor-gan 2.42; 9. Vecchiet-Kovačič-Buka-vec-Vidali 2.50; 10. Maver-Šušič 3.19; 11. Pahor-Škabar 3.270; 12. Spetič-An-dolšek 3.39(*); 13. Kosmin-Pahor-Peršič 3.58('); 13. M. Petelin-M. Petelin-Ger-mani-Buda 4.03(‘); Diskv. Cvelbar-Jer-man-I. Hrovatin-A. Hrovatin.
Ob zaključku je bilo vsem udeležencem poskrbljeno s čajem in kosilom, pred nagrajevanjem pa so organizatorji prikazali video, ki so ga bili med tekmo posneli na skrivaj pri kontrolnih točkah.
Zaradi uspeha, ki je doživelo tekmovanje, in velikega zanimanja za to novo športno panogo, so se člani Mladinskega odseka domenili, da bodo pobudo ponovili verjetno že prihodnjo pomlad. Pri tem pa bi se radi zahvalili Kulturnemu društvu F. Prešeren za sodelovanje in vsem tistim ustanovam in trgovinam, ki so prispevale za to prireditev.
Martinovanje
Slovensko planinsko društvo Trst vabi vse svoje člane in simpatizerje na martinovanje, ki bo v nedeljo, 11. novembra, v Spodnjem Tarbiju v Beneš-
ki Sloveniji. Odhod z avtobusom s Trga Foro Ulpiano v Trstu, ob 8. uri, iz Sesljana pa ob 8.30 Vpisovanja v uradu USŠDI, Ul. Sv. Frančiška, 20 (tel. 747303). Cena izleta je 15.000 lir. Izlet vodi Aleksij Civardi, ki daje vsa potrebna pojasnila na tel. štev. 415336.
Markacijska akcija
V	soboto, 3. in v nedeljo, 4. novembra, bo stekla akcija za markiranje Vertikale SPDT. Odsek iz Cerovelj do Doberdoba bo treba samo dopolniti, na novo pa bo treba markirati odsek iz Doberdoba do Rubij in iz Sovodenj do Gorice. Kdor bi želel sodelovati, naj se javi kar po telefonu pri Petru Suhadolcu (040/211232).
Predavanje
V	četrtek, 25. oktobra, je bilo v Gregorčičevi dvorani prvo predavanje v novi sezoni SPDT na temo "Znamenite rastline na Slovenskem". Predaval je univerzitetni profesor dr. Tone Wra-ber, ki je na zanimiv način povedal kako je prišlo do odkritja nekaterih rastlin in kdo jih je našel. (R.D.)
Slovenski osemtisočakarji
Doslej se je že trideset Slovencev povzpelo na kak osemtisočak. Zadnji je Janez Jeglič, ki je kot član odprave Alpe Adria Sagarmatha osvojil streho sveta skupaj z Marijo in Andrejem Štrempfljem. Za Marijo je to drugi osemtisočak, obenem pa je ona edina jugoslovanska alpinistka, ki se je dvignila nad 8000 m. Andrej pa je tokrat šestič stopil na osemtisočak in je po številu takih vzponov drugi v Jugoslaviji. Prvi je Viki Grošelj, kijih ima za seboj že osem in je začel z Ma-kalujem leta 1975. Najbolj uspešen je bil pred enim letom, ko je od 5.11.1988 do 20.10.1989 opravil 4x8000. po tri jih imajo Nejc Zaplotnik (pok.), . Pavle Kozjek in Tomo Česen. Na dveh so bili Stane Belak, Bogdan Biščak, Jože Rozman, Marija Štrempfelj in Iztok Tomazin.
Po en osemtisočak ima za seboj dvajset Slovencev, sem štejemo tudi
našega Duška Jelinčiča, ki je stopil na Broad Peak 1. 1986.
40 let Anapurne prvega osemtisočaka
Pred 40 leti (3. junija 1950) sta Mau-rice Herzog in Louis Lachenal v težkih pogojih in ostrem mrazu stopila na vrh Anapurne (8075 m). Z osvojitvijo prvega osemtisočaka od štirinajstih se začenja sodobni himalaizem. Cena podviga so bile amputacije brez anestezije pri obeh prvopristopnikih.
Štiridesetletnico osvojitve so z velikim tri dni trajajočim slavjem proslavili letos poleti v Chamonixu. Med povabljenci so bili vsi prvopristopniki
štirinajstih osemtisočakov od sira Ed-munda Hillaryja do Reinholda Messnerja.
Praznovanje se je zaključilo z gala večerom, na katerem so podelili šest "zlatih Match", ki jih je nudil časopis Pariš Match za najboljše dosežke v Himalaji. Na končuje Reinhold Messner izročil Tomu Česnu, ki je prejel tudi en zlati Match, nagrado snežnega leva "Snow Lion Award" v znesku 10.000 dolarjev. Ta nagrada gre mlademu alpinistu, ki je s skromnimi sredstvi in upoštevajoč tradicionalno etiko uresničil velik podvig v Himalaji.
(J. B.)
obvestila - obvestila
ŠD BREG
OTROŠKA TELOVADBA Sporočamo, da bo vpisovanje, oziroma prva vadbena ura v sredo, 7. novembra ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini.
SK DEVIN
obvešča, da je iz tehničnih razlogov tečaj na plastični smučarski stezi prestavljen na vsak ponedeljek od 17. do 19. ure.
SK DEVIN
obvešča, da se začenja splošna rekreativna telovadba v telovadnici socialnega centra v Sesljanu vsako sredo in petek od 19.30 do 21. ure.
SK BRDINA
sporoča vsem interesentom, da je odhod na Mdltaller na štiridnevni trening danes, 31. t. m., ob 15. uri z Opčin.
SK BRDINA
obvešča vse ljubitelje smučanja, da imajo na razpolago izkaznice FISI in Smučarske zveze Slovenije. Izkaznice in informacije dobite na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
SK DEVIN in ŠD SOKOL organizirata 10., 11. in 12. novembra v prostorih KD L Gruden sejem nove in rabljene smučarske opreme.
PLANINSKI ODSKEK
ŠZ SLOGA in SK DEVIN organizirata v nedeljo, 4. novembra, izlet v neznano z osebnimi avtomobili.
Zbirališče in odhod ob 7. uri izpred spomenika v Bazovici. Informacije V. Stopar (tel. 226283) in B. Škerk (tel. 200236).
ŠD BREG - REKREACIJA sporoča, da je v teku rekreacijska telovadba v občinski telovadnici v Dolini, in sicer ob torkih in petkih ob 21. uri.
ZSŠDI
obvešča, da bosta v petek, 2. novembra, urada v Trstu in Gorici zaprta.
DSMO - REKREACIJSKA
TELOVADBA ZA ODRASLE Sporočamo, da so že v teku ure rekreacijske vadbe v mali telovadnici italijanske srednje šole N. Sauro v Ul. D’-Annunzio 48. Urnik: sreda in petek od 17. do 18. ure. Vadi prof. Igor Tul. Pridite!
TENIŠKA ŠOLA ŠZ GAJA Teniška sekcija Športnega združenja Gaja organizira v novem pokritem objektu na Padričah redno teniško šolo za mladino od 6. do 14. leta starosti. Šola bo trajala od novembra letos do 1. junija 1991, tečaji pa bodo dvakrat na teden v prvih popoldanskih urah. Vpisovanje ter informacije na telefonskih številkah: 212989 (od 12.00 do 14.00), 410740 (od 14.00 do 16.00) ali neposredno na sedežu Gaje v dneh 5., 6. in 7. novembra od 18.00 do 20.00 (tel. 226115). Vpisovanje se zaključi v sredo, 7. novembra.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390- din, letno 780.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
četrtek, 1. novembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Napovedana izpustitev treh britanskih talcev
Amal in Hezbolah ipisala premirje
mn
BEJRUT Iz Bejruta so včeraj sporočili, da sta vodstvi šiitskih milic Amal in Hezbolah po celi vrsti srečanj podpisali sporazum, ki naj bi privedel do dokončne prekinitve sovražnosti med obema organizacijama. Sporazum so podpisali v Anj aru v Dolini Bekaa, kjer ima sedež, poveljstvo sirskih varnostnih sil v Libanonu, podpisu sporazuma pa je prisostvoval tudi iranski veleposlanik v Damasku Mohamad Aktari.
Milici Amal, ki jo podpira Sirija, in proiranski Hezbolahi so imeli ostre spopade v zadnjih treh letih, v tem času pa je bilo približno 1,100 mrtvih in 3.000 ranjenih. Iz nekega prosirske-ga vira so sporočili, da predstavlja včerajšnji sporazum del načrta za »veliki Bejrut«, v katerem je predviden umik milic iz obseženega področja libanonske prestolnice. Toda prekinitev ognja zadeva, ob »tradicionalni« fronti
v južnih bejrutskih predmestjih, tudi preostalo libanonsko ozemlje.
Glasnik libanonske vlade (prosirske) je tudi sporočil, da je doslej sedem milic, med katerimi tudi krščanske »libanonske sile« in »PSP« VValida Džum-blata, že sprejelo umik s področja »velikega Bejruta«.
Ta načrt pa zadeva tudi zahodne talce v Libanonu. Teh je zdaj približno dvanajst in večina od njih naj bi bila zaprta nekje v južnem predmestju libanonske prestolnice. Toda po nekaterih vesteh naj bi ugrabitelji, ki naj bi bili povezani s Hezbolahi, talce v zadnjih dneh preselili v »neprebojno« nekdanjo kasarno Abdulah v bližini Baalbeka v Dolini Bekaa. V zvezi s talci velja omeniti še optimistično napoved dnevnika Al liwa, da naj bi tri britanske talce, med njimi tudi anglikanskega pastorja Terryja Waitea, izpustili še pred koncem tega tedna.
Zaradi močnih policijskih enot v Ayodhyi tokrat relativno mirno
V Indiji že 30 mrtvih v verskih spopadih
» t*
NEW DELHI — Včeraj je bilo najmanj dvanajst mrtvih (doslej skupno že več kot trideset) zaradi spopadov med hindujskimi skrajneži in muslimani v Indiji. Jedro spora predstavlja mošeja v Ayodhyi (na sliki AP), ki po trditvah Hindujcev stoji ravno na mestu, kjer se je rodil hindujski bog Rama. Fundamentalisti skušajo zato mošejo podreti in na njenem mestu zgraditi hindujski tempelj.
Do najhujših spopadov je včeraj prišlo v mestu Indore v Madhya Pradešu, kjer so se Hindujci in muslimani spopadli z noži, strelnim orožjem in bombami. Pri tem je bilo ubitih najmanj devet ljudi, precej ljudi pa je bilo ranjenih. Hindujski verniki in muslimani so se spopadli tudi v Utar Pradešu, kjer so umrle najmanj tri osebe, zažgali pa so tudi nekaj sto trgovin in stanovanj.
Relativen mir pa je vladal v Ayod-hyi, ki jo nadzorujejo številni vojaški in policijski oddelki. Včeraj tam ni bilo incidentov, medtem ko je v torek policija proti hindujskim fundamentalistom, ki so skušali vdreti v mošejo, uporabila strelno orožje in ubila šest ljudi.
Iz Francije v VB pod morskim dnom
CALAIS — Francija in Velika Britanija sta od torka ponoči med seboj povezani s podmorskim predorom. V to-. rek okrog 22. ure je namreč padla še zadnja ovira, britanski in francoski delavci so odprli tako imenovan tehnični prehod v steni, ki je predor pod Ro-kavskim prelivom delila na dva sektorja. Točka, kjer je odprtina v steni se nahaja 40 metrov pod morsko gladino. Dogodek bodo francoske in britanske oblasti uradno proslavile šele decembra.
Ob istem času, ko so delavci slavili srečanje, pa se je na francoski strani predora pripetila nesreča, v kateri je bilo ranjenih osem delavcev. Dva sta se močno poškodovala in sta v smrtni nevarnosti. Vzroki nesreče so še neznani, kaže pa, da se je iztiril vagon-ček, s katerim se delavci prevažajo iz baze na kopnem na delovišče. Do nesreče je prišlo enajst kilometrov od vhoda v pomožno galerijo. (Na sliki AP)
Nesreči v Lockerbieu bi se lahko izognili
WASHINGTON — Teroristi, ki so decembra leta 1988 povzročili letalsko tragedijo v Lockerbieu, v kateri je umrlo 270 potnikov, so zelo verjetno izkoristili enega od informativnih kanalov ameriških policijskih oddelkov za boj proti mamilom (DEA). Vest je pred dnevi objavila ameriška televizijska mreža NBC. DEA je takoj uvedla preiskavo, da bi ugotovila, koliko resnice je v poročanju NBC, predvsem pa, ali so njeni agenti pa čeprav neposredno vpleteni v tragedijo. Vodstvo NBC namreč zagotavlja, da razpolaga z imeni funkcionarjev, ki so baje natanko vedeli, kaj se dogaja in da so informativni kanali, preko katerih je DEA črpala vesti o kurirjih z mamili, .lahko dostopni.
Urednik televizijske oddaje je povedal tudi, da so bile nemške oblasti seznanjene s kanali DEA in so zato večkrat dovolile kurirjem z drogo, da nemoteno odpravijo carinske operacije. To so delale v dogovoru z DEA in z namenom, da ne ovirajo akcije. Na isti način pa so se med kurirje z drogo vrinili arabski teroristi, ki so razstrelivo semtex skrili v majhen registrator. Ni izključeno, da so naprave na carinskem traku zasledile sumljivi zavoj v potovalki, vendar so ga cariniki »spregledali«. Potovalko naj bi nosil neki mladenič iz Detroita. Preiskovalci skušajo sedaj ugotoviti, ali je bila njegova vloga v tragediji čisto naključna, ali če so ga teroristi prisilili, da med potovanjem obdrži prtljago.
Preplah na letališču za bombo, ki je ni bilo
RIM — Včeraj zjutfaj so z anonimnim telefonskim klicem obvestili beneško letališče, da je na letalu AZ 175, ki je iz Benetk letelo v Rim, bomba. Letalo bi bilo moralo redno pristati v Rimu le nekaj minut po telefonskem obvestilu, zato so na letališču Fiumicino poskrbeli za primeren sprejem »nevarnega« letala.
Letališča sicer niso zaprli, vendar je moralo letalo pristati na stezi, ki je oddaljena kar tri kilometre od osrednjih letaliških struktur. Gasilci in posebne enote varnostnih ekip letališča so pospremili potnike na varno, nato pa so temeljito pregledali letalo ter vso prtljago. Potniki so svoja imetja pričakali kar v čakalnici za potnike, ki letijo na notranjih progah.
O bombi ni bilo sicer ne duha ne sluha, srečno zaključena avantura pa je omogočila letališču Leonardo Da Vinci, da je preizkusil delovanje svojih varnostnih sistemov, ki so še posebno pomembni v tem obdobju, ko so nekatere iraške teroristične skupine javile, da bi lahko posegle v akcijo. Rimsko letališče je že bilo prizorišče mednarodnega atentata, od takrat pa so bistveno potencirali varnostne ukrepe ter poskrbeli za večje število agentov, ki stražijo letališko območje.
Televizijska pridigarja v boju proti Halloweenu
VVASHINGTON — Iz ameriških logov prihaja vest, da se je skupina pridigarjev spravila v San Francisco, kjer naj bi razsajal greh in vsesplošno pohujšanje. Ker nismo več v srednjem veku, sta tudi Larry Lea in Dick Ber-nal svojevrstna pridigarja, saj širita svoje versko prepričanje preko televizijskega medija.
S televizijskimi kamerami in precejšnjim številom sodelavcev bo dvojica planila na grešne meščane prav na dan Halloweena, ko si Američani privoščijo vse mogoče potegavščine z grozljivim priokusom. Larry Lea si je tudi ustvaril podobo zlodeja, ki mori sanfranciške grešne duše. »Satan je miš, brezzobi lev, ki tlači mesto.« V San Franciscu bo poleg pridigarjev tudi številno predstavništvo »Prayer warriors-bojevnikov molitve«, ki se bodo podili predvsem za homoseksu-
alci. Sicer pa bodo imeli kar precej dela, saj bo prav ob Halloweenu na programu ples »Erotic Exotic Bali«. Razgaljeni ljudje plešejo kar po ulicah, zato ima policija navado, da zapre prometu četrt Castro, kjer se homoseksualci in tranzvestiti izživljajo, kakor se jim pač zdi. Prebivalci Castra se pošteno zabavajo in so nadvse ogorčeni nad pobudo pridigarjev. Zaradi tega so ustanovili organizacijo GHOST, ki v prevodu pomeni sicer duh, fantom,' je pa tudi kratica za »veliki srd homoseksualcev, ki so proti odvratnim telepridigarjem«. Nekoliko manj organizirani so v drugih ameriških mestih, katerim menda grozijo plesi čarovnic in satanski obredi. Najbrž je tudi to potegavščina, ki spada k Halloweenu, nekako tako kot buče in slaščice z obliko lobanje.
Kakih 40 slovaških nacionalistov gladovno stavka proti zakonu, ki omogoča rabo jezikov manjšin v odnosu z oblastmi	(Telefoto AP)
V zapor, ker je bila proti zalivski vojni
ISTANBUL^- »Nič ni rekla, samo brezizrazno je gledala v nas, očitno je bila v globokem šoku.« To je bil opis srečanja s hčerjo, ki jo je dal oče 16-letne dijakinje, ki je presedela 10 dni v turškem zaporu, ker je na zid svoje šole napisala »nočemo vojne«. Policija jo je aretirala, pikolovski sodnik pa je hotel vedeti, kaj se pravzaprav skriva za tem nevarnim geslom. Dekle so obtožili, da pripada levi ekstremistični organizaciji, ki da rovari proti turški državi in zanjo so celo zahtevali do 20 let zapora.
Vse se je pravzaprav začelo skoraj kot igra: dijakinja je svoja čustva v zvezi z zalivsko krizo izrazila z napisom »nočemo vojne«. Vesten policaj, ki je šel mimo, je napis videl in zahteval od ravnatelja, naj takoj ugotovi, kdo je avtor prevratniške parole. Slednjemu ni bilo težko najti krivca, tudi zato, ker se punca ni kaj prida skrivala. In tako, še preden je lahko kogar koli obvestila, se je znašla na sedežu politične policije, kjer so jo deset dni trpinčili in zasliševali.
Končno se je zadeva razvedela: prevladala je treznost in stvar je dobila razsežnosti, ki ji pač pritičejo. Kljub vsemu pa še ni jasno, če so dekle spustili iz zapora ali ne.
Zlata vredna hišica
Vel*"
‘ortsmouthii imajo najožjo hišo, kar jih premore ^ Britanija. Visoka je 4,40 m, široka komaj meter^
, zato pa je še precej draga, saj jo prodajajo za v ^p) milijonov lir	(Telefon