62. številka. Ljubljana, v sredo 16. marca. XXV. leto, 1892.
SLOMŠKI MRI
Uhaja vsak dan iveier, izimfci nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemam za avstro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden neteč l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ta četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 31) kr. za ftetrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Zb.-oz na n ila placnje se od četiristopne petit-vr&te po t> kr., te se oinanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravntitvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Dpravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Občinske volitve v Zagrebu.
V kraljevem Zagrebu vršile so se danes prve občinske volitve, za katere so vse tri hrvaške stranke, narodna, pravaška in madjaronska postavile svoje kandidate. Kakor vse kaže, je bila volilna borba jako srdita, zakaj baš tisti dve stranki, katerima je pri Brci blaginja domovine in stolnega mesta, narodna in pravaška, sta se še pred volitvijo razcepili in Be potezata sedaj za svoje kandidate z vso tisto brezozirnostjo, ki, žal, karakterizuje politične borbe na HrvaŠkem.
Pri teh volitvah se ne gre* zato, katera nasprotujočih si naroduih strank bode dobila večino v mestnem zastopu, ampak tu se gre sploh zato, bode-li v novem mestnem zastopu imela večino narodna ali "madjaronska stranka, in zato so te volitve ne samo lokalnega, ampak političnega pomena.
Hrvaške prestolnice zastop ni bil vselej v narodnih rokah; ko sta bano7ala Leviu Rauch in Ladislav Pejačevič, imeli so v občinskem svetu večino vladni privrženci in na čelu mestni upravi stal je pristen madjaron. Da to ni bilo Častno za Zagreb, čutili bo dobro tudi obzoraši in pravaši in opustivši svoja politična nasprotstva, zložili sta se ti dve stranki, strmoglavili mestni zastop in volili županom dičnega dr. Amruša.
Narodna večina v mestnem zastopu je jako majhna; ako se odcepijo nekateri glasi, dobe ma-djaroni zopet oblast v roke. Narodna stranka združena je bila doslej v avtonomni klub. Tu so sedeli poleg obzorašev trdi pravaši in se posvetovali o občinskih rečeh pod predsedstvom dr. Bresztvenszkega, uzorno zmernega moža, katerega ni prištevati nobeni sedanjih strank. V tem klubu nastal je razpor; eminentna večina se je izrekla zato, da prevzame mesto, ako se uvede električna razsvetljava, to v lastno režijo, do&iin so se nekateri pravaši temu protivili in ker ni obveljala njih volja, izstopili tudi iz klubu. Da to ni pravilno uiti upravičeno, ve vsak razsoden človek. Ali pravaši niso bdi ni s tem zadovoljni, začeli so nasprotovati večini, katere bo bili sami člani in naposled jeli napadati tudi župana dr. Amruša na nedopusten način.
Ta povsem upravna zadeva je torej zakrivila,
LISTEK.
Tovarišici.
(Vtiča Maksima Bulinskega. Poslovenil —n.
Na desno videli so se beli zidovi malega dvorca, zrcalečega se ravno v odsojui gladini rib-nikovi. Proti modremu nebu se je dvigal dim kakor gost prah. Breze so spuščale svoje veje do zemlje ...
Tu je hribček. Soluee je uprto vanj. Otročji slamniki do se zelo rumeueli na solncu, in otroci so tekali doli po Btrmini, kot živi cvetovi; njih glasovi so zveneli kakor piščalke iu glasi kosa v grmovji.
Klonica je bila prazna, in ona se vsede nanjo. Došla je preje kot Zaukevič. Sedela je dolgo.
Iz daljave ee je glasila godba. Gavrani so kro-kili brez prestanku, krožeči v zraku. Modrikasto Telo se je razprostiralo po livadi, ki se je raztezala pred njo kakor zelen prt.
Naveličala se je Čakati. Ustane in obide go-stozarafieni, zanemarjeni park. Stezice so se vspe-ujale v brdo, tedaj se čudno vile, sedaj Be križale
da si pri današnjih volitvah nasprotujeta obe stranki. Nekateri odlični meščani skušali so sicer posredovati ali pravaši se niso boteli udati, vzlic temu, da meščanstvo ni stavilo drugega pogoja, nego "da"'naj pravaški mestni odborniki pristopijo znova avtonomnemu klubu. Pravaši pa niso hoteli niti tega, odklonili so vsak kompromis in vsled tega bode volilna borba tudi odločilna zato, je-li bode večina mestnega zbora narodna ali madjaronska, jeli bode župan Zagrebški neodvisen narodnjak ali vladno-madjaronski kimovec.
Meščanje obzoraši postavili so kot kandida te tri rodoljube, ki sicer niso politične kapacitete, zato pa odločni, neornabljivi in zavedni narodnjaki, kateri imado resno voljo koristiti mestu in mu ohraniti narodno upravo in narodnega načelnika. Pravaši pa kandidujejo trojico svojih odličnjakov, trojico političnib voditeljev, katere ločijo od obzorašev in avtonomnega kluba ne stvarna nasprotstva, nego politična načela in osebne antipatije, namreč duhovitega parlamentarca Folne-gov či, izvrstnega pisatelja KumiČića in odličnega rodoljubnega duhovnika dr. Borošo. Kvalitativna vrednost teh mož je gotovo večja nego ona obzorašev, toda ti možje zanesli bodo politične prepire v mestni zbor, kjer je umestna samo ta politika, da bodi večina odločno narodna. Ti možje bodo, ako zmagajo pri volitvi, nasprotovali dosedanji večini in tako pomagali madjaronski stranki, katera hoče na vsak način ovreči narodnega župana dr. Amruša in na njegovo mesto spraviti drugega vladi udanega moža — in zato želimo iskreno, da bi zmagali ,obzoraši" tembolj, ker se govori, da so se pravaši in madjaroni tudi formelno že združili ter so postavili kombinovano listo kandidatov, listo prava-ško-madjaronBko.
Te vrstice nimajo namena kritikovati postopanja hrvaških strank. Obvestiti smo hoteli čitatelje Bvoje o pripravah, katere se se delale v Zagrebu za današnjo občinsko volitev in o načelih, za katera se tu gre. Odkritosrčnost našo ni nam šteti v zlo, kajti le-ta izvira iz ljubezni do naroda hrvaškega in njega domovine, opravičena pa je zato, ker smo neposredno interesovani, kako se razvijajo stvari na Hrvaškem, že t ozirom na vkupno bodočnost, ki je
po obali nbiiikovi. Viši gori je bil vodomet, padajoč kot mavrica od briljanta, kateremu ost žari. Redke vrbe so gledale v temno vodo. Lastovice so poleta vale po ozračji.
Pod njenimi nogami so zadonele medene plošče mosta.
Deklica se strese. Na jedenkrat jej pridejo čudne misli v glavo. Ta historični park jej je pozval v spomin sliko davnosti. In v senci dreves, na izdolbenih klopeh, katerih zadnje noge so bile zabite v zemljo, videla je lepe pare v kaftanib in kriuolinah.
Šla je mimo karusela, kjer so se po slabi godbi vrtili oguljeni konji in kočije. Krepak vojak se je, objemši z jedno roko zarudelo žeusko in sladko sj jej smejoč, vozil na okoli. Mladina je zavidno gledala vanj.
Na to se vrne na prejšnje mesto, strahu trepetajoča, da ne bo več našla Zankeviča, ki je lahko že prišel ir. odšel. Klopica je bila prazna.
Deklice se je polastil nekak strah. Nastajal je mrak. Bakreni oblaki so se razvlekli nad ohla-jajočim se solncem. Niže so se v sijajno-zeleni azuri kopičili zlatemu runu podobni oblački, a mnogo niže, za vejnato mrežo, bo se temnili hišni
kardinalna točka našega programa. Nam je mila in draga vsaka na narodnem programu stoječa stranka, katera se zbira okolu zastave slovanske vzajemnosti.
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja, dne 15. marca 189 2. leta.)
(Dalje.)
Posl. Vi Sni k ar poroča v imenu finančnega odseka o ustanovitvi dveh stalnih učiteljskih mest na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu in o prošnji pristava Viljema llohrmana za povišanje plače in stalno nameščenje.
Finančni odsek je preverjen, da sedanje stanje, ko je samo vodja stalno nastavljen, drugi in tretji učitelj pa samo začasno, ni koristno zavodu, ki stane Že toliko novcev. Ako se hoče imeti kaj stalnega in uzornega, treba je, da le tudi učitelji nastavijo stalno in da se njihovo delo plačuje primerno. Uvaževaje te razloge nasvetuje torej finančni odsek:
Visoki deželni zbor naj sklene:
I. Pri deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu se stalno zistemizujeta mesti:
a) drugega učitelja (pristava) z letno plačo 900 gld., s 6 petletnicami po 50 gld. in prostim stanovanjem ;
b) mesto tretjega učitelja z letno plačo 700 gld., s G petletnicami po 40 gld. in prostim stanovanjem.
II. Deželni odbor se pooblašča, da prepusti pristavu in tretjemu učitelju primeren kos vrta za zelenjavo ter dovoli pristavu tudi deputat po 1 liter mleka na dan.
11L. Prošnja Viljema llohrmana za povišanje plače in stalno nameščenje se odstopi deželnemu odboru v rešitev.
Posl. Povše podpira predlog z vbo odločnostjo, ker je zavod že veliko žrtev stal in je eminentne važnosti. Treba je torej podpirati to šolo. Uspešnega delovanja pa je pričakovati le tedaj, če ima učiteljsko osebje stalnost. Za druzega učitelja priporoča plačo 1000 gld., kakor jo dobiva prvi adjunkt povsod, ker ima mnogo posla tudi izven šole. Deputat mleka pa naj se izpusti, kmetijsko gospodarstvo  naj  bode  popolnoma ločeno od šole.
krovi. Orna debla oddaljenih dreves so se zdela rožnata. A na vsem je zamirala svetloba.
„Zakaj ne pride Zaukevič V Kaj ga je zadržalo?"
Pozval jo je na ta kraj, smejal se je nevednosti uboge deklice, ki ni pojmila, čemu je tu trebalo TavriJBkega parka; tudi njegov pogled ji je bil toli zagoneten. Mislila je zdaj to, zdaj ono.
Mej tem je prihajal na breg mlad človek v kratkem paletotu. Izpod mehkega klobuka so se mu po vratu vsipali predivuati lasje. Majhen obraz, kjer bo se ljubeznivo vrstile neukrotljive oči, se je obračal na desno iu levo.
Pride do deklice, vzdigne klobuk in reče skozi nos prisiljeno:
— Morda se varam, a morda tudi ne ... . Ste li Vi — Marta Sergejeva Golubova?
Deklica plaho nabere temne obrvice. Obotavljajo se odgovori:
— Da ... A zakaj? . . . Oemu Vam to? . . . In hotela je ustati.
Toda on jo prime za roko in ji veli, naj se usede.
— Prihajam od Zankeviča, spregovori s smehom in se prične zavijati v plašč. (Dalje prib.)
Za službo tretjega učitelja predlaga, naj se odda le provizorično za jeino leto. Predlog je dovoljno podprt.
Poročevalec Vil nikar izraža veselje, da ni ugovorov kakor druga leta. Predlogu g. Povzeta ne more pritrditi. Pristav bode zadovoljen, ako se vsprejme predlog finančnega odseka. Izreka so proti temu, da* bi tretji učitelj bil še nadalje začasno nastavljen.
Dež. glavar De tel a opozarja, da ho je tretji učitelj odpovedal; vedno seje oddajala ta služba le provizorično.
Poal. Povše pravi, da je govoril brez ozira na osebe, da je plača tretjega učitelja dobra iu se bode morda oglasilo več prosilcev.
Pri glasovanji odkloni se predlog PovŠeta za plačo 1000 gld. in se vsprejmo nepremenjeni vsi predlogi finančnega odseka.
Posl. dr. Vošnjak poroča o prošnji dr. Petra Defrancescbija, operacijskega gojenca na kirurgični kliniki v Gradci, za podaljšanje ustanove za jedno leto.
Finančni odsek predlaga:
1. ) Dr. P. Defrancesehi-ju se dovoli oporater-ska ustanova tudi za 1. 1893.
2. ) Deželni odbor naj prosi vlado, da tudi ona dovoli užitek ustanove za medicinca dr. De-franceschlju za I 1893. Predlog se vsprejme brez ugovora.
Posl. Višnikar poroča o prošnji odgonskega sprevodnika Ivana Schiffrerja v Ljubljani za umirovljenje.
Finančui odsek predlaga z ozirom na službovanje prosilca :
Janezu SchilTrerju, odgonskemu sprevoduiku v Ljubljani, dovoljuje se mesto pokojnine miloščina in sicer polovica sedanje služben.ne 3G0 gld., v znesku 180 gld. na leto. — Se vsprejme brez ugovora.
PohI. baron Schvvegel poroča o računskem sklepu bolniškega zaklada za I. 1800. V daljšem usLnem poročilu poudarja, da imamo mnogo storiti, ker je Kraniska glede bolnic zaostala za drugimi deželami. Dulje navaja primerjevalne statistične date glede števila bolnikov in oskrbovalnih stroškov, ki so v družin deželah višji nego pri nas.
Finančni odsek predlaga:
Računski sklep za leto 1890   z 13 880 gld 62Va kr. dohodkov  in  67.146 gld. 83'/a kr. stro Škov vzame se na znanje in efektivni višji izdatek, ki se kaže proti proračunu iu znaSa 3748 gld. 30 kr., se naknadno odobri.
Posl. dr. Vošnjak omenja, da ima Kranjska res samo jedno deželno bolnico, da pa v druzih deželah plačujemo velike vBote, ker He mnogo naših ljudi zdravi v bližnjih bolnicah v Trstu, Zagrebu in Brežicah. Te vsote treba je jemati tudi v poštev, ako se govori, koliko stori Kranjska za bolnike svoje. Plačalo se je za take bolnike 74 000 gld.
Posl. dr. Bleivveis prizna, da naša dežela res ni mej prvimi glede bolnic, na Štajerskem in Tirolskem na pr. je bolje. Mala mesta pri nas ne osnavljajo bolnic. Ogromni stroški bi Be dali znižati, če bi imeli več hiralnic, kamor spada skoro polo vica sedanjih bolnikov. Stroški v hiralnicah so tudi manji. Drugi pripomoček, o katerem je govoril že tolikrat, je ta, da se uvede lastna režija. Cez 10 let utegnejo stroški postati tuko ogromni, da jih ne bode mogoče več zmagovati. Zato naj se snujejo po deželi hiralnico.
Poročevalec baron Schvvegel omenja, da je treba neke decentralizacije. V vnanjih bolnicah plačujemo primerno več. V take bolnice hodijo Ijudjc, ker so jim bližje nego Ljubljanska. Će bi bila bolnica na Krškem in v Vipavi, bi ljudje ne hodili, v Brežice ali Trst. Naval boluikov v Ljubljani je res velik, za to treba pomoči.
Pri glasovanji «e vzame na znauje računski sklep in se odobri. (Konec prili.)
Politični razgled.
Not ra ii j o <li»%clt».
V Ljubljani, 16. marca.
JHtadofeški volilni shodi. Te dni bilo je muogo mladočeškib volilnih shodov, na katerih se je razpravljalo o usodi punk-tacij in o poBtopuuji staročeške stranke. Dr. Kaizl govoril je pred svojimi volilci v Smihovu in poročal o delovanju mladočeških državnih poslancev, končno pa tudi rekel nekoliko besed o spravi, da bi mogli Cehi, ako se zjedinijo, strmoglaviti vlado in jo pri-
siliti, da bi pripoznala češko državna pravo in ustregla češkim tirjatvam. Glede Vašatvja govorov o unanji politiki izrekel se je dr. Kaizl zelo neugodno.
Regulacija valute. Vsa javna pozornost je obrnjena na regulacijo valute in na izpovedi sklicane enkete članov. Tisti listi pa, ki so v tem težkem uprašanju najbolje poučeni, ne črhnejo niti besedice o dijametralno nasprotujočih si interesih avstrijskih in ogerskih, katere bodemo pri regulaciji močno čutili, kajti Oger-ska tira po posebnem načrtu cene deviz kar najbolj mogoče kvišku, da bode ažij na zlato pri ustanovitvi aktuelne relacije kolikor mogoče visok. Vse kaže, da bi Avstrija pri regulaciji izhajala te tedaj dobro, ako bi se glede valute povsem ločila od Ogerske.
Ogerska adresna debata. Dve leti, odkar je ostavil palačo ministerskega predsedstva, sedel ;e Tisza Kalman pozabljen in zapuščen v narodni zbornici, a tisti, kateri so ga pahnili raz vzvišeni sedež, slavili so ga sedaj na vso moč. Te dni pa je stopil Tisza zopet na plan in govor njegov vzbudil je veliko senzacijo no samo na Ogerskem nego tudi v tostranski polovici države naše. Tisza zagovarjal je narodno liberalno stranko in nje politiko tako, kakor ume jedini on na Ogerskem in — s tem morda rešil sedanjo vlado, vsaj za nekaj mesecev.
Vuaiije <lr/av«k.
Italijanska zbornica. Včeraj smo poročali, da se vrši debata o državnem proračunu za vlado še dosti ugodno; sedaj pa se je situvacija močno izpremenila in sicer na slabo stran. Poslanec Sidnev-Sonnino dokazal je namreč, da je vladni proračun sestavljen ledoma nepravilno, ker deficit ne bo iznašal samo 19 ali 20 milijonov frankov, ampak prav za prav 65 milijonov, ker so nekateri izdatki mnogo prenizko na-stavljeui. — Sidnev-Sonnino je v čislih kot izboren strokovnjak in poznavalec vseh proračunskih taj-nostij, in ker po svojih načelih ni opoz cijoualec, vzbudil je njegov govor splošen strab.
Francoski dlnainitardl. Francoska policija se doslej zaman trudi priti na sled zločincem, ki so vrgli z dinamitom nabasane bombe na boulevardu Saint-Germaiu in v vojašnici garde republicaine. Mnogi delodajalci dobivajo pretilna pisma.   Vodja sncijalistov Ferroul  izdal je oklic na delavce, naj  se organizujejo za občinske volitve in naj napno vse svoje moči,  da si pribore vseh 36.000 odborniških mest. Smoter, katerega je najprej doseči, je osemurni delavnik. Socijalist La-mendin, voljen za poslanca, rekel je neki deputaciji: Dinamitna patrona je glasovnica socijalistov. Welfsko-pruska sprava. Pismo, katero je pisal vojvoda Gumberlandski nemškemu cesarju, da dobi konfiskovaoo svoje premoženje, je že objavljeno in takisto postal je tudi že pravomočen ukaz cesarjev,  da je vojvodi Cum-berlandskemu izplačati,  kar mu gre.  Zanimivo je to,  da je vojvoda Gumberlandski v svojem pismu samo obljubil in se zavezal, da ne bo ničesar storil, kar bi bilo naperjeno proti sedanjim razmeram na Nemškem,  da se  pa  nikjer ni  izrecno odpovedal pravicam svojim do krone hanoveranske, baje zato, ker je očetu svojemu slovesno obljubil, da tega nkdar storil ne bode. Vaakako  bode pa ta neposredna odpoved kaj ugodno uplivala na vvelfske privržence in sicer v pruskem zmislu.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 15. marca.
Predseduje župan g. Gr a s seli, navzočnih je 23 mestnih odbornikov.
Za overovatelja zapisnika današnje seje imenuje župan mestna odb  Dolenca in Gogolo.
Župan uaznani, da je deželno predsedstvo javilo, da je cesar potrdil zakon kranjskega deželnega zbora, s katerim se izločijo Turnski grad (Tivoli) in nekatere druge parcele od občine Spodnja Šiška in se prik'opijo Ljubljanskemu mestu. (Dobro! Dobro!) Dotične parcele se bodo, ker je že dolgo let, kar je bil zakon sklenjen, izmerile po današnjem stanji katastra. V deželnem zakoniku bil je priobčen dotični zakon dne 29 februvarja t. 1., to rej stopi z jutrajšnjim dnem (16. marca) dejanski v veljavo iu spadajo od tega dne Tivoli in vse druge parcele pod mesto Ljubljano. Dejanske obravnave mej okrajnim glavarstvom ljubljanske okolice in mestno upravo ne že vrše in ko se doženo, predložil jih bode župan mestnemu zboru.
Kraljevo mesto Praga doposlala je proračun za I. 1892.
Podžupan V. Petriči č stavi vimenu finančnega odseka nujni predlog, da, ker ni dobil zakon, sklenjen v deželnem zboru kranjskem, da sme mesto Ljubljansko najeti posojila 500.000 gld , Najvišjega potrjenjn, sme staviti o tej zadevi takoj drugi predlog. (Nujnost Be soglasno pripozna.) Podžupan Pe-tričič utemeljevaje v imenu finančnega odseka svoj predlog, pove, da je došel od deželne vlade dne 6. t. m. dopis, v katerem se naznanja, da zakon o novem posojilu ni potrjen, in sicer zategadelj ne, ker se je z novim posojilom nameravalo pokriti
troške gradnje vodovoda, kar se je pa že zgodilo iz loterijskega posojila, ker se drugače ne navede nikaka druga investicija, za katero bi bilo porabiti novo posojilo, in ker se tudi ni navedlo, s čim ga-rantuje mesto to posojilo, ko so mestni dobodki že zastavljeni. Poročevalec PetričiČ pravi, da je mestu Ljubljanskemu novo posojilo vsekako potrebno, kajti za Dolenjski Železnici bode plačati prinosa za akcije 55.000 gld., za novo deželno bolnico 66.000 gld., za osuševalna dela na Ljubljanskem barji 140 tisoč goldinarjev, za novi železni prej mesarski most 100.000 gld., za odkup vojaškega oskrbovališča in vojaške bolnice 180.000 gld., skupaj nad 500 tisoč goldinarjev. Za plačevanje obresti in amortizacijo glavnice 500.000 gld. ne bode treba uvesti nobenih novih doklad, nego se bode izhajalo z rednimi dobodki mestne občine. Preostanki rednih mestnih dohodkov zadnja tri leta iznašajo povprečno vsako leto 56.500 gld., polovica tega zadosti, da se plačajo novega posojila obresti in umoitazacijska kvota poleg tega pa naj se še zastavijo Jalenova in Galetova hiša in novu ljudsko šolsko poslopje na starem živinskem trgu. V tem zmislu stavi podžupan PetričiČ svoje predloge.
Mestni odb. Kune misli, da so svote za osuševanje barja, za mesarski most, in za nakup vojaškega oskrbovališča in bolnice jako velike, a prav verojetno je, da preteče 4 ali tudi 5 let, da se ne bodo potrebovale te svote, ker ne bode mogoče izvršiti dotične gradnje, ali pa ne bode moč kupiti omenjenih posestev. Čemu je torej treba vzeti več denarja na posodo kakor se ga potrebuje.
Mestni odb. Hribar odgovarja predgovorniku, da je 500.000 gld. maksimum svote, katero more mesto vzeti na posodo. Da se ne bodo nekatere stavbe precej izvršile, oziroma da se bodo posestva prej kupila, je istinito, saj pa ni rečeno, da se mora vsa svota vzeti nakrat na posodo, vzelo se bode toliko, kolikor se potrebuje, potrebovalo pa se bode v kratkem času mnogo
Zbor preide k glasovanju. Župan kostatuje kvalihkovano večino in opozori, da morata za predloge glasovati dve tretjini odbornikov kralifikovane večine.
Prvi predlog, da se najame v pokritje prej navedenih investicij posojilo 500.000 gld, se soglasno vsprejme.
K drugemu predlogu, naj se o pokritje obresti in amortizacije za posojilo zastavijo vsakoletni preostanki 56 500 gld., ogluši se mestni odbornik Hribar in pravi, da se od te svote po sklepu plačuje vsako leto 7000 gld. loterijskemu zakladu za posojila mesta, torej ostane ordinarja v znesku 49.000 gld. Ta svota zadosti, da se razven obresti in amortizacije posojila 500 000 gld. tudi še pokrijejo izredne potrebščine.
Govornik nasvetuje, naj se da le ljudska šola na starem Živinskem sejmišču v zastavo, ne pa druzih poslopij, katera je navel poročevalec finančnega odseka. Pri glasovanji vsprejme se finančnega odseka nasvet s popravkom mestnega odbornika Hribarja z vsemi proti jednim glasom.
(Konec prib.)
„Matica Slovenska".
X(!l. odborova seja, v sredo 9. marca 1891.
N a v s o č n i: Gg.: Marn J.^(predsedsik); Hartel A., dr. Dolence H, Orasselli P., dr. Jarc A, Koblar A., KržiČ A., dr. Lampe Fr., Leveč Fr., PleterSnik M., dr. Požar L., Rutar S., Sonokovič A , dr. Stare J., Stegnar F., Šubic J., Idr. Tavčar L, Tom&ic L, Wiesthalor Fr., Zupančič A. in Zupančič V. (odborniki), Lah  E. (zapisnikar). — Skupaj 23.
Zapisnik o 90. odborovi seji, ki sta ga pregledala profesorja B a r te I in Rutar, katera bosta overovatelja tudi današnjemu, odobri se brez ugovora.
Na ogled je zapisnik o seji gospodarskega in pa književnega odseka, ki sta se zbrala v posvetovanje 20. januvarja in 5. marcija.
Predsednik pove, da so mu došla nekatera voščila Matičarjev o knjigah lanskih in letošnjih ter posebej omeni zahvalo slikarja Romana Fekonje, Čegar Miklošičevo sliko je po društvenem posredovanji kupil deželni odbor za muzej.
Na znanje se vzame poročilo gospodarskega odseka o spremembah pri hišnih strankah in pa o računih zaduje dob«. Gospodarski odsek se nadalje pooblasti ukreniti potrebno glede točnejše postrežbe v hiši.
Glede letošnjih društvenih kujig se zjedini odbor za sledeči sklep: .Matica" izda letos troje društvenih knjig in sicer: 1.) Letopis „Matice Slovenske" za leto 1892. Urednik prof. A. Bartel. Oblika in sestava kot doslej običajna. Knjiga izide v „Naredni Tiskarni«. — 2. Goriška; sestavil prof. S Rutar. Knjiga izide pri Mihcu. — 3. „Z ognjem in mečem", povest; prevel iz poljščine po Sienkievviczu M. M. — I in II del. — Knjiga izide z ilustracijami v sloveči tiskarni F. Si-mačkovi v Pragi v obliki češkega prevoda. Odbor si je v svesti, da bode ta kujiga krasno opravljena Matičarjem jako po godu. — Prvi dve knjigi se bosta tiskali v 2500, zadnja pa v 2700 iztisih. — Obseg vseh treh knjig je preračunjen na 55 tiskovnih pol.
Kot založno knjigo izda .Matica" letos prof. Bezenše kovo „Slove nsko stenografijo*' v II. natisu. Rokopis je že gotov in se nahaja sedaj v rokah presojevalcev v Pragi. Knjiga, ki ima po-
stati šolska za pouk v stenografiji na srednjih šolah, j izide pri Albrechtu v Zagrebu, kot I. natis in bo obsegala 6—7 tiskovnih pol.
Prirodopisa rastlinstva Pokorny Tuškovega „Matica" ne bo v tretjič zalagala in izdajala, ker ne prepušCajo tega grnotue razmere društva. Pred-stojmštva šolska hočejo pogoditi se z drugim založnikom, ki naj bi knjigo izdal morebiti z deželno podporo.
Odbor sklene, da je zamudne člane, ki se z uduiuo oglašajo vkljub opominom šele potem, ko bo društveno knjige že razposlane, glede knjig napotiti na kujigotržce. Le kdor redno plačuje v pivi polovici vsacega leta, ima kujige dotičnega leta zagotovljene. (§ 3. dr. pravil.) Poverjeuiki ue morejo pozivati vsakega posebej; torej naj društveuiki sami jim pošiljajo svojo letnino še o pravem času.
Na podlagi razpisa častnega darila iz Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene je odbor prejel povest pod naslovom ,,Dudka". Zaslišavši oceno presojevalcev |e pa predsedništvo povest vrndo, ker ni ustrezala zahtevam. — Druga povest .Mešetar", katero je odbor lani vrnil pisatelju, da jo nekoliko preosuuj : m popravi, ae doslej „Matici" ni še predložda.
Nove  poverjenike  sta  dobila   Črni  Vrh in Št. Lenart v Slov. Goricah   Izpraznjeni sta pover-jeuištvi Trebanjsko in Konjiško,  vsled smrti deka nov-poverjenikov: Freliha in Mikuša.
Več društev m pa poBamezuikov je prosilo tudi v zadnji dobi založnih kujig. Predseduištvo je reševalo dotične prošnje po običajnem od odbora potrjeuem načrtu ter ustrezalo prosujikom le ako so bili društveniki. Došlo je „Matici" za podarjene knjige tudi več zahvalnih pisem.
Uusselova knjigotržuica v Ministru si je izprosila za svoj katalog več pojasoil o „Matičnih" društvenih kujigab. Njeni prošnji se je ustreglo.
„Matičina" knjižnica je narasla v zadnji dobi za 98 knjig, zvezkov in časopisov ter prejela njih 31 kot danio, G7 pa v zameno od društev, s katerimi jo v zvezi. Po jeziku jih je bilo največ slovenskih, ruskih in čeških.
Vnled smrti jo zgubilo društvo v zadnjem času 5 ustauovuikov.
Za lam je plačalo 1747 letnikov, za letos doslej 359. Od zadnje seje (25. nov. 1891) jih je pristopilo društvu vnovič 29, in sicer 1 kot ustanovni k (izmej  letnikov), 28 pa letnikov.
A. Kot ustanovnih: Koblar Anton, kurat v pris. delavnici iu dež. arhivar v Ljubljani.
B. Kot letniki: Babuik Ivan, trg. poslovodja v Liubljaui. Bralno društvo pri Devici Mariji v Polji. Bralno društvo pri Kapeli. Čitalnica narodna v Starem Trgu pri Loži. Dolinar Josip, učitelj v Mavčičah. Guršič Franc, orgij, mojster in posestnik v Ljubljani. Habat Josip, bogoslovec v Gorici. Hočevar Ivan, not. kandidat v Krškem. Hraber Ljubom ir, sod. pom. uradnik v Podgradu. Jagodic Franc, c. kr. avskultant. Jeglič Josip, trgovec in poBeBtoik v Ljubljani. Knez Ivan, veletržec, posestnik in obč. svetovalec v Ljubljani. K. J. B., dijak v Novem Mestu. Mazi Franc, trg. pomočnik v Brežicah. Mi-klavč.ič Zalika, c. kr. poštarica v Sv. Križi pri Litiji. Moos Julija, m. š. voditeljica v Ljubljani. Pavlin Leopold, učitelj- voditelj v Gabriji pri Ajdovščini. Payer Anton, administrator ua Koprivniku. Petscbe Franc, trgovec in poBestuik v Starem Trgu pri Loži. Skaberne Avgust, trgovec in posestnik v Ljubljani. S. A., dijak v Trstu. Šola I. mestna petrazredna v Ljubljani. Šušteršič o. Deodat, frančiškan v Pazinu. Terdina Franc, m. vodov, koiigovodja v Ljubljani. Traveu Josip, učitelj v Naklem. Velkovrh Ivan, tovarnar, posestuik in obč. svetovalec v Ljubljani. Veršec Maks, gl. zast. zav. „Fonciere" v Ljubljani. Žagar Ivan, c. in kr. stotnik v Ljubljani.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) ima svojo V. sejo jutri zjutraj ob 10. uri. Na dnevnem redu 80 poročila raznih odsekov o računskih sklepih in proračunih, uravnava potoka Mirna, volitev namestnika v deželnem odboru iz vrste velikih posestnikov, rešitev raznih prošenj itd.
— (Poslanec Šuklje) zbolel je v Novem mestu na hripi.
— (O a o h ne v e s ti.) G. J. S c h u b i t z, davkar v Radovljie1, dobil je ob priliki Upokojenja zlati križ« c s krono za zasluge.
— (Slovensko gledališče.) V soboto dne 19. t. m. ima uaš priljubljeni operni pevec in režiser opere, g. Frau Bučar, svojo beneticijo. Beneficijant izbral si jo Verdijevo opero „Truba-d u rja", in to vse one prizore, ki so se peli zadnjič ter je še dodal 3. dejanja tretji prizor Mamica in Leonore. Poleg te opere nastopil bode g. Fr. Bučar v Maillartovi operi: „Puščavuikov zvonček" (Les dragoiiB do Villars), in se bode pel prvi in drugi prizor II. dejanja. „Trubadur" se bode pel v hrvaškem, „Puščavnikov zvonček" pa v češkem jeziku Razveu beneficijauta sodelujejo gospa M. Ger-bićeva, gospica L. Daneševa, g. A. Štamcnr in moški zbor ..Dramatičnega društva". Ta operna predstava
podala nam bode zopet izreden užitek in na-? posebno veseli, da si je g. Fran Bučar izbral to!; krasne odlomke, ker je s tem izvestno ustregel vsemu občinstvu. Poupraševanje po ustopuicah je toliko, da bode gledališče spet do zadnjega prostora polno. In to je naravno. Že lansko leto, ko je gosp. Bučar prišel v Ljubljano, zavladalo je v naših krogih iskreno veselje, da smo dobili izbornega mladega opernega pevca, o katerem smo bili uverjeni, da bode v veliko korist naši operi. Kakor je gosp. Bučar v Pragi nastopil z jako lepim uspehom, tako je tudi pri nas upravičil naše nade, kar pa se bode pokazalo še bolj tedaj, ko bode ,.Dramatično društvo" v večji meri gojilo opero, uego je to moglo do zdaj. Id ker je ravno g. Bučar pokazal s svojim dozdanjim idejalnim delovaujem, da mu je k srcu priraslo nase slo vensko gledališče, pričakovati smemo tudi mi in z nami vsi prijatelji slovenske Talije, da ga počasti občinstvo z iskrenimi simpatijami.
— (Umrl) je včeraj dopoludne ob 1/a10. uri starosta Ljubljanskih tiskarjev g. Matija Kader-žavek v 82. letu dobe svoje. Rojen je bil dne 10. februvarja 1811 v graščini Lounovici pri Pragi. Leta 1825 natopil je kot učenec v knjigotiskarnO Jovana Spurnyja v Pragi. Oprošten, podal se je na tuje io delal čez leto v Linču in Celovcu; 30. pvgusta I. 1832 ustopil je v Ljubljani v tiskarno Josipa Blaznika, kjer je posloval neprestano do leta 1885. Pokojnik praznoval je petdesetletnico svojega delovanja 1875. leta in svojo zlato poroko januvarja meseca 1892. leta. Pogreb bode jutri ob 3. uri popoludne. Blag mu spomin!
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne o b č i u e Ljubljanske) od C. do 12. marta 1892 kaže, da je bilo 18 novorojencev (=305 V. umrlih 31 (= 521 «/0O), mej njimi 1 za vratico (davico), 12 za jetiko, 18 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 7 tujcev (=25 8 %), iz zavodov 7 (= 25 8%). Za infekeijoz-nimi boleznimi so zboleli: za otročico 2, za ošpicami 1, za vratlCO 1, za hripo 8 osob.
— (Znana Kneippova knjiga) „Volks-gesundheitsiebre", katero izdaja knjigarna Kčnel-jeva v Kemptenu v zvezkih po 60 vinarjev, dobiva se v knjigarni J. Giontinija v Ljubljani Prijateljem Kneipjiove zdravilne metode bode gotovo dobro došla, ker v njej najdejo vse, kar jih utegne zanimati. Knjiga ima tudi več podob, ki pojasnjujejo tekst. Nove predelane izdaje izšlo je prvih 6 zvezkov.
— (Od Save) ob južni železnici se nam piše: Imeli smo že najlepše dneve, zdaj nas pa tepe sueg. Po hribih na okolo zapal je za cel meter visoko. Tudi ui brez nesreč. — V nedeljo vračala se je 18letna posestnikova h*v\ Drčarjeva iz Kožice, vasi Št. Jurske župe, po desnem bregu Suvinem domov. Kar pridrvi s strmine doli ogromen plaz, jo podere ter zabiti v deročo reko, kjer je revica našla prerano smrt. Do danes še niso dobili trupla vkljubu marljivemu iskanju. — Danes popoludan pa je prilomastilo skplovja na železnico mej Zagorjem in Savo ter poškodovalo oba tira. Vender se je v dveh urah popravila proga, da se ni motil obrat in da se niso zamujali vlaki.
— (Društvo za o lepšanje trgavCerk-nlci) imelo je preteklo nedeljo svoj občni zbor. Članov je samo 22, a navzlic temu storilo so je v preteklem letu mnogo. Nasadilo se je na cesti proti Rakeku 172 lip in na cesti proti Dolenji vasi 30 hrušk. Stroškov je bilo 144 gld. V priznanje bil je dosedanji odbor zopet izvoljen.
•  — (Posojilnica  v Radovljici) ima svoj redni  občni  zbor  v  nedeljo  27. marca   1892. ob
3. uri popoludne v restavraciji gospoda M. Klinarja s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo ravnateljstva. 2.   Poročilo   nadzorstva.   3. Volitev ravnateljstva.
4. Volitev nadzorstva. 5. Posamezni nasveti. V prvem svojem upravnem letu, za čas od 1. julija do 31. dec. 1891., imela je posojilnica 73.459 gld. prometa. Uložilo se je od 75 strank 23.321 gld. ter izplačalo 4550 gld , tako da je stanje hranilnih ulog koncem leta 1891. znašalo s kapitalizovanimi obrestmi 18.920 gld. 95 kr. Posodilo se jo 55 strankam 18 829 gld. 50 kr.; po odbitku vrnjenega zneska 2200 gld. je bilo stanje posojil koncem leta 1891. 16 629 gld. 50 kr. Rezervni zaklad znaša 110 gld.
— (Slovensko gibanje na Koroškem.) Včerajšnji „Agramer Tagblatt' ima prav dobro pisan uvodni Članek, v katerem govori za nas simpa-
tično sicer pa ostro o čudnem postopanji avstrijskih državnikov proti slovenskemu gibanju v nekdaj čisto slovenski, zdai pa že zelo ponemčeni Koroški.
— (Iz Celovca) se poroča, da je tam nastalo pojiolnoma južno in deževno vreme.
— (Nj. V. cesarica Elizabeta) odpeljala se je včeraj zjutraj na jahti „Miramar" na otok Krf, kjer ima, kakor znano, svojo krasno vilo. Bivala bode tam dva meseca.
— (Tržaški mestni zbor) sklenil je v včerajšnji seji, da ne pošlje nobenega odposlanca v enketo, katero je odredilo namestništvo, da se posvetuje o peticiji zaradi ustanovitve slovenske ljudske šole v Trstu. Razven slovenskih poslancev glasovali so vsi italijanski poslanci za ta predlog, kar je seveda galerija vsprejela z burnim aplavzom. Italijani so zopet jedenkrat pokazali svojo pravico-ljubnoat in politično strast, ki jim pa ne bode pomagala prav nič, č»j bodo Sloveuci odločni in vztrajni, kakor se nadejamo.
— ( „RoI a ns k 0 posojilno in k o n-s u m n o d r u 8 t v ou ) v okolici Tržaški je zavod, ki obeta postati važen faktor za slovenski živelj v Trstu in v okolici. V zadnjem občnem zboru bil je voljen predsednikom g. Just Piščanec. Odbor ro je potem v prvi s\oji seji konstituiral tako-le : podpredsednik g. Jos. Fer luga, 1. tajnik g. Drag. Marte! an c, 2. tajnik g. Aut. Bremic in Andr. Šk*bar, namestnika gg. Iv. Gerdol in Ant. Škabar. Novi odbor bode imel mnogo dela, a tudi častno milejšo, katere srečna izvršitev bode mnogo koristi riouašulu slovenskemu narodu v Tržaški okolici.
— (Občinske volitve v Zagrebu) začele so so danes. Borba bode huda, ker ud izida današnje volitve v III. razredu je odvisno bodoče razmerje strank
— ( „ A ni er i k a u s k i Slovenec".) Kakor nam poroča naš g. sotrudnik in prijatelj lista iz Littel-Fallsa v Ameriki, bode „Amerikanski Slovenec" začel izhajati zopet te dni in to na solidni podlagi. Urednik mu bode g. Buli. Dobivali ga bodo vsi stari naročniki in nadejati bo je, da mu priskoči mnogo novih, da bode mogel uspešno buditi v daljnem novem svetu živeče Slovence. Radostno pozdravljamo to vest in smo preverjeni, da je zdaj podjetje v tucih rokah, da bo ui bati novega iznedadenja, kakor je bila vest o bržem prestanku prve izdaje tega lista. Na Slovencih je, da ga vzdržijo častno.
m-«
•I nt t'i      Jo u i*"fixo".
k. M
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Beligrad 15. marca. Milan namerava baje ustopiti v francosko ali pa v rusko vojsko.
Peterburg 15, marca. Dva severnoameriška parobroda pripeljala sta žitna darila za stradajoče.
Peterburg 16, marca. Tvrd k a J. C. Gflnzburg, jedna prvih bank, ustavila je plačevanja.
Berolin ir>. marca. Cesar Viljelm zaslišal poročilo načelnika vojaškega kabineta, a ne sme še iz sobe.
Dunaj 16. marca. Morilec služabnic Schneider bode obešen jutri zjutraj.
Bazne vesti«
* (Odlikovanje.) Gospa Roza Holub, soproga slavnega afriškega potovalca, dobila je od cesarja zlati križec s krono za zasluge v priznanje pogum-nosti, katero je pokazala pri zadnjem potovanji svojega soproga, katerega je spremljala.
* (Aleksander Dum as,) slavni francoski pisatelj, prodal bode svojo palačo v Avenue de Villieres v Parizu in se podal na svojo graščino v Marly le Roia, kjer hoče živeti v po|>oluem pokoji. Prodaja njegovih zanimivih zbirk se bode pričela dne 9. inuja.
* (Morilca služabnic.) Schneider in žena njegova, obsojena sta bila na smrt na vešalah. Cesar je pomilostil žeoo Schneiderjevo in kasacijski dvor jo je obsodil na dosmrtno ječo. Obsodba Scbneiderja jo potrjen« iu ga bodo te dni obesili. —
* (Lakota v T r e n č i n s k e m k o m i t a t u) je precej razširjena. Nadžupan grof Ziehy podal se je v Budimpešto, da obvesti vlado. Potem bode potoval po posamičnih občinah, da se sam prepriča o pomanjkanju. V Požunu razdelilo se je 2000 gld. mej tamošnje potrebne.
* (Petnajst kmetov utonilo je) v Belgiji, ko so hoteli čez zmrznjeno reko Semois. Led ae je udri pod njimi in vsi so našli smrt v vodi.
Današnji občni zbor sklenil je jednoglasno, da se ne spušča v nikakerSno polemiko s srboritim „Slovenčevirn" dopisnikom.
Napadel nas je zopet ter nas prav pobalinsko izziva ter na dvoboj kliče.
Mi pa spoštujemo „Mirtt ter ga iskreno ljubimo, zato ostanemo pri miru.
Da nas pa v bodoče „Slovenec" z svojim Binč-kom vred ne bo več žalil, ali pa, če nas bo, da ga vsaj v roke ne dobimo, zato mu od danes zapremo društvene prostore.
Mesto njega naročimo pa deset iztisov vrlega j. Rodoljuba".
Napadovalcu pa kliče društvo  „Mir" Gregorčičeve besede: „Nikouiur tu nismo na poti, na poti ni meni ni kdo; Kdo čisto veselje mi moti, kdo moti življenje mirno V"
Občni zbor bralnega društva „Mir"
v Šempetru, dne 13. marca 1892.
Ivan Korošec, predsednik.
Štipko Jelenec, Karol Saj o vic,
tajnik. blagajnik.
Tlljcl:
15. marca.
Pri Nnllei t Bernardiner, VVillut, Abelea, Vogel z Dunaja. — Elsner, Itaunicher iz Trsta. — Rie?ert, Zurkau iz Kočevja.   — liurger s Kr&kega.   — Krokhl  u Gradca.
— Biichler i/. Budimpešte.
Pri Mnim   Beila, Kominik, Basch, Kirscb t Dunaja.
— Jersiu iz Kamnika. — Dr. Pretnar iz Trsta. — Schubert iz BeroliiiH. — VVortraan z Reke. — Mangold iz Budimpešte. — K»'Jwes<ly iz Celovca.
Umrli so v IJultljaiil:
16. marca: Mavrici j Gotlob, bankinega predstojnika sin, 9'/t mesecev, Franc Jožefa cesta it. 7, hvdrocephalua.
— Janez Hočevar, branjevec, 52 let, Kurja vas »t. 4, pljučni emphvBeui. — Adolf Linhart, stavbeni risar, 51 let, I 'ržaska cesta At. 28, spridenje jeter. — Matija Katerzabek, tiskar, 81 let, Krakovski nasip at. 24, marasmus.
Meteorologično poročilo.
1 g 1 Čas opa-O Kovanja : .i	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
m IS  7. zjutraj ! g 1 2. popol. . | 9. zvečer ! »-i 1	725 5 um. 72!» 9 n.m. 733*5 mm.	12° C 7 0° C 3 2U C	si. vzh. si. zah. s), zah.	obl, i obl. obl. |	10 mm. snega.
Srednja temperatura 3*h°, za 1*0" pod normalom. 1
TD-ctaa.eJsfeSL "borza
doc 16. marca t. 1.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    9420    — gld. 93-70
Srebrna renta.....„      9365    —   m 93 20
/.lata renta......,    11075    —   „ 110H0
5°/0 marčna renta   ...    „    102'8o    —   „ 102*80
Akcife narodne banke .   .    „   1003'—    —   _ 9H2 —
Kreditne akcije.....                          306 "35    — 306 —
London........                                    11910    —   „ 119*40
Srebro.......„      —•—    —   „ —*—
Napol........„        9*46 •/, —   , 948
C. kr. cekini.....„        561     —   „ 5 62
NemBke marke    ....     ,      66*97Vi —   ■ 58-40
4'/,, državne srečke iz 1. 1854 .   . 250 gld.   138 gld. — kr.
Državne srečko iz 1. 1864   .   .    100   „     181 „   — „
Ogerska zlata renta 4°/A.......                             107 ,  35 n
Ogerska papirna renta 50/0......101 r   95 ,
Dunava reg. srečke 5%   .   .   .     100 gld.   122 „   — ,
Zemlj. ob«, avstr. 4,/,°/o »lati zast. listi .   .   116 „   — „
Kreditne srećke......100 gld.   186 ,   50 „
Radolfove srečke......                           10   „      22 „   — ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   „     147 ,   50 „
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....                 237 „   — w
Trgovsk pomočnik
18 let star, izurjen v prodajalnici mešanega blaga, veBČ slovenskega in nemškega jezika, z dobrim spričevalom, lH<y,«> službe. — Ponudbe z naslovom: e. fS. 137 LJubljana poste restante. (240—3)
Za vsakogar
(275—1)
povsem sigurna eksistenca.
40 ifoltl. mi teden more zaslužiti vsakdo, kdor ima količkaj znanja na deželi, tudi poleg navadnega svojega opravka, brea rlnlka, l»re« glavnice in bres atrokovueica sna* uja In sicer lahko, prevzeinsi zastopuistvo znane tovarniške veletržnice. Samo pismene ponudbe je pošiljati Fr. Npaček-u v Pragi 12-11.
Kotranaste krogljice.
Priporočljive kot kalcij in hripavost odstranjujoče in olajšujoče, ills razkrojujoče sredstvo.
Te krogljice, ki pomirujejo in mehčajo, morejo se posebno onim priporočati, ki pri svojih poslih in 41 JJ£>r7J\'^\?*®^ dolžnostih potrebujejo jasen in močan glas, kakor cerkveni govorniki, učitelji, pevci itd. — 1 skatlja 95 kr., 10 skatelj 2 gld.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
T Ljubljani, Dunajska cesta. M'nanj a naročila se proti po v Te tj n svote ^ točno tsfvrinjejo. (59—5)
MAG GI
Za gospodinje!
JEVA
se dobi pri Karlu C. IIoIser-|a ▼ LJubljani.
zabela za juhe
(20—15)
Velikansko peso
večno deteljo (Luzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva
proJaja po ■■nfiifžjl ceni (152—10)
PETER LASSNIK v Ljubljani.
Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano.
Knjiga usorcev za krojače nefrankovano.
Blag© mo. ©Tbl©3ke©.
Peruvije in dosking sa čč. duhovščino, predpisano blago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi za veterane, ognjegasoe, telovadce in /a livreje, sukno za livreja, sukno za billarde in lg-ralne mize, nevaljano sukno, tudi neprcinočljiv«, za lovske suknje, pralno blago, potne og-rlnjaoe od gld. 4 do .Kiti 14 itd. — Kdor hode Imeti hvalevredno, polteno, trdno, čisto volneno sukno, n.- pa cenene cunje, kakor jih prodajajo kramarji od hite do hiie in katere niso vredne, da se plače sanje krojaču za delo, obrne naj se do
Ivana Stikarofskega v Brno.
Največja
tovarniška zaloga aukna na kontinentu.
V zalogi imam vodno blaga za pol milijona goldinarjev a. v, trgovinske zveze pa s vsem svetom, a ZHto je umevno, da imun vedno mnogo ostankov in odreskov v razni dozin', o katerih pa ne morem, pošiljati uzorcev, in ju arloh navadno aleparstvo, ako ponuja kdo nzoroe od odreskov. Svarim torej p. n. publiko posebno ie pred temi tvrdkami, ki pr poročajo odreske 3-10 m. dolge. Bleparstvo mi vidi že iz tega, d * so vsi ti odrozki Jednako dolgi. Ti ostanki odrezani so od nemoderneg-a, od molov razjedenoga in torej neporabnega blaga iu niso vredni niti tretjega dela oene. — Muju odreske, ako niso komu všeč, zamenjam ali pa vrnem denar. Barvo, dolžino in ceiio treba pri naročilih navesti. — Razpošiljam samo po povzetji, sa ved kakor 10 g/ld.
frankovano. (236—2)
Korespondenoija se vodi v uemikem, ogerskem, češkem, poljskem, italijanskem in frMncoskem jeziku.
Št. 5G80.
Razsflas.
(288)
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil v včerajšnji javni seji, da je ponoviti mestne občine Ljubljanske prošnjo
za najetje
posojila v znesku petstotisoč (500.000) goldinarjev
v pokritje izrednih troškov, namreč prispevka mestne občine za dolenjski železnici, za novo deželno bolnico in za osuševanje barja, dalje za zgradbo novega mostu čez Ljubljanico in pa za odkup vojaškega oskrbovališča z vojaško bolnico.
Podpisani magistrat daje javno na znanje ta sklep v zmislu §. 62. obč. reda in pristavlja, da je ulagati pritožbe ali ugovore zoper ta sklep v zapadnem roku 14 dnij, t. j.
do uštetega 30. dne t. m.
pri tem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
16. dan marca 1892.
Župan: Grasselli s. r.
Odlikovan na koroški deželni razstavi 1885. leta.
Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije.
t!
I, kranjska izdelovalno žičastih žimnic in žicastomrežnih postelj
v Ljubljani (v ČiAkl), v liosU-r-Jcv! plvnrnl
priporoča
žičani«' zimnice najboljše vrste sa olroiike postel|e po 5 gld. in več, „ „ »»     » velike ,9 a  »    h    „ »
Sef~ tudi na obroke. (211—5)
ZalaRatelj za bolnice, botele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki 7astonj. — Zunanja naročila so točno izvršč. — Kdor kupi več, dobi odpust od cone.
Franc & Melhior Breme
laljii<v*H,i*jfi.  in  i^<lelova,t:olja lohtiiio
v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču).
Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro urojeno
sW" ključavničarsko delavnico (257-2)
v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po + najnižjih cenah. Priporočava se tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnic, + kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spadajočih del, kakor telesna * vrste, za cerkve ln pokopališča, omrežja, ograje, mnogovrstna lepa in trajna itedllna ognjlioa itd. — Zunanja naročila su hitro in točno i/.vrftujejo.
I T Razprodata t
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva bh tudi vsak o vratno lilan<» Iu knliiujako orodje po najnižji eenl. — S tem ponuja se vsem p. n. gospodarjem, KONtiluicarJein, predato|nliSvoui bolni« it.«*, uajbolja« prilika, avoje kišnu ln kuklujsko orodje po ceni dopolniti ali pa al novo ouilslltl.
NnVAfttaitl Priporočam svojo nalaše sa IV.OVPOI.oui IIOVU gospodarstvo seatav-Ijeno  hiSuo potrebščino I a telesa od
l(ld. lo>-— do gld. . M'nanj a nai'ttčita se takoj in vestno izvrše. (54-19)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.
091931
WQ
0907