Leto VII, štev. 160 Ljubljana, petek 16. julija 1926 Poštnina pavšallrana Cena 2 OSn = Izhaja ob 4. ajwtraj. as Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredn«$*vo-i Ljubljana, Knaflova uiica štev. s/L Telefon štev. 7», ponočFtutf štev. 34. Ljubljana, 15. julija Danes je minulo leto dni, odkar je bil sklenjen med radikalno in radičev-sko stranko takozvani sporazum. Skep-sa in pesimizem, ki sta bila na strani tej politični kombinaciji ob njenem porodu nele do sedaj nista izginila, marveč sta se še pojačala tako, da tudi v vrstah samih obeh kompasciscentov vlada uverenje, da je sklenjeni sporazum samo še prazna fraza brez realnih podlag in brez eksistenčne možnosti. Politike sporazuma, kakor je bil sklenjen pred letom dni, faktično že več ni. Po dvanajstmesečnem medsebojnem boju, izigravanju in izsiljevanju, sta ostali na bojnem polju samo še razbiti armadi obeh prizadetih strank ter cela vrsta mrtvih in ranjenih generalov, ki ne vedo ne kam in ne kako. Minulo je leto dni v brezdelju, v brezplodnih zakulisnih intrigah, dvetretjinska skupščinska večina pa je doprinesla same dokaz, da je pod današnjim režimom nesposobna ustvariti za državo nujne reforme. Prišli smo tako daleč, da je prav vse prepričano, da ivora narod in država gospodarsko propasti, ako ns bo skoraj konec sedanjega režima. Narodni sporazum smo :ni od prvega začetka označevali kot eksperiment, pred katerim smo svarili, a kateremu smo vendarle želeli uspeha. Na škodo celokupne javnosti tega žal ni bilo. Nemorala in neiskrenost, ki sta kumo/ali -sporazumu«, sta že v naprej onemogočili uspeh. Nonsens ie oil sestavljati vlado narodnega sporazuma v državi, v kateri ni le »narodni sporazum«, marveč tudi narodno ujedinjenje z ustavo garantirano. Potem, ko j-1 bila vidov-danska ustava leta 19-'! sprejeta in potem, ko ie spomladi leta 192.5 Narodni blok dobil pri volitvah absolutno večino. je značilo sklepati z Radičem narodni sporazum na podlagi temeljnih točk Vidovdanske ustave in programa Narodnega bloka, zapustitev edino pravilne in od naroda sankcijonirane državne politike. Ne samo to! Narodni sporazum RR pomeni v svoji praksi omalovaževanje in žalitev naše nacijo-nalne misli ter briskirani:: in ignoriranje velike večine naroda, ki je svojo odločno volio manifestirala oii volitvah v konstituanto pri lanskih skupščinskih volitvah. Politika sporazuma je potrebna, a ne takega, kot je bil RR. Pi imenski separatizem med Hrvati 51ov;nci in Srbi se ne zmanjšuje z e!omenr- ki niso iskreno za temelje naše ustave. Separatizem ti ljudje še zlohotno pojačujejc, ker jim je narodni sporazum le taktika za pojačanjc novih plerr.enskih strasti. Ker jim ni za pozitivno in konstruktivno delo v prilog države, otepajo okoli sebe le s frazami, izzivajo neprestane spore ter ovirajo na vseh koncih in krajih napredek iavnega življenja. Odtod sterilnost naše Narodne skupščine, odtod poslabšanje državne uprave ter propadanje države in naroda. Med Srbi in Hrvati ie potreben sporazum, kakor tudi med Srbi in Slovenci ter Hrvati in Slovenci, a t« sporazum mora obsegati vorašanjs, kako borno Srbi, Hrvati in Slovenci realizirali ustavna določila ter brzo in najpopolnejše rešili socijalno-ekonoirska vprašanja, ki so za življenje vseh državljanov pereča in neodložljiva. Do\olj i« že fraz o hrvatskem, slovenskem in srbskem vprašanju. Osem let nas te fraze 5n boji za oslovsko senco, ki so jih re-akcijonarci in demagogi prenesli izpod tujčevega jarma v Jugoslavijo,, more in tlačijo. Kje bi že bilg_na|a država, da bi že od njenega počerka naprej Slovenci. Hrvati in Srbi v bratski slogi in strpljivosti. a bistr.-si duha skupaj sedeli ter sklepali in de'ali to, kar je potrebno za vse in potrebno za vsako pokrajino posebe! Koliko razočarani, koliko obupa bi bilo izostalo! Danes nam preostaja samo tolažba, da je eksperiment takozvanega narodnega sporazuma rodil spoznanje, da ie potreben mesto lažnjivega in goljufivega sporazuma pravi in pošteni sporazum. Bolj in bolj so vidne konture prizadevanja za politično konstelarijo, ki io diktira nujnost takega sporazuma. Št. Radič se je s svojimi avanturami in ekstravagancami že domala onemogočil. Hrvatsko ljudstvo zapušča Radiča. a kako šibka je njegova pozicija v HSS dokazuje dejstvo, da je sedaj dr. Nikič takoj na prvi mah dobil za svoj posebni klub 8 radičevskih poslancev. Po izločitvi St. Radiča s politične pozorni-ce bo polagoma dozorela politična situacija za novo kombinacijo, ki naj zavlada kot sveža sila nad starokopitno reakciio ter nad preverantskim šarla-tanstvom. Vse stare stranke so se preživele in so na smrtni postelji. Novi časi zahtevajo novih poti, novih ljudi. Samo od pomlajenja našega političnega življenja moreta narod in država pričakovati boljših in srečnejših časov. iii politiko Upravotštv«: LJubljana, PreSernova ulica St S4- — Telefon St Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, PreSer-nova ulica St. 4. — Telefon »t Podružnici: Maribor, Barvarofea ulic« št. L. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. uvodu > Liub-jana št 11.841 • Praha čisto 78.180. Wien,Nr. 105.241. Vlada sklenila redukcijo prejemkov državnih nameščencev! Vremenske katastrofe naj plačuje državni nameščenec. — Ra- dičevska demagogija pretvorjena v kruto stvarnost. slancem se bodo skrčile dnevnice za 20 odstotkov. Podrobnosti še niso določene. Danes popoldne je bilo o tem go- Iz francoskega parlamenta Pariz, 15. julija, k. Zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se izpremeni njen poslovnik in se zlasti omeji čas govorov poslancev. Beograd, 15. julija p. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so ministri pod pretvezo štednje vzeli v razpravo predlog, ki ga je minister Pucelj stavil na nedavni seji HSS v Zagrebu, da se naj izvrši redukcija plač državnih nameščencev. V splošno zapropaščenje vse trezne javnosti, ki se zaveda, da se težke finančne posledice povodenjske katastrofe ne dajo lečiti s katastrofo državnega nameščen-stva, se je vlada odločila za radičev-sko, očividno iz demagoških nagibov storjeno, a niti resno mišljeno gesto ter je sklenila reducirati prejemke državnih uradnikov in uslužbencev vseh strok in skupin. O tem sklepu je dal eden od ministrov vašemu dopisniku sledeče informacije: »Vlada je zelo vznemirjena zaradi lmde gospodarske krize v državi, krize, ki jo je še povečala ogromna škoda, ki jo je napravila in jo še povzroča povodenj. še bolj pa deževje, ki ovira do-zoretje žetve. To zelo ogroža tudi ravnotežje proračuna. Bati se je, da država ne bo mogla pobrati v proračunu predvidenih davkov. Zato je treba že v naprej računati z znatnim znižanjem izdatkov, da se vzdrži ravnotežje,^ ali pa da priroankljaj ne bo prevelik. Šte-diti je treba. Varčevanje se bo izvedlo pri vseh osebnih in materijalnih izdatkih. Najprej se bo začelo z znižanjem osebnih izdatkov. Vsem državnim nameščencem. od ministra do najnižjega, se bodo zmanišali dohodki. Znižani bodo tudi vsi pisarniški izdatki in razne rezerve, ki so manj potrebne. To velja tudi za vse druge izdatke, ki niso ravno nujni. Znižanje draginjskih doklad državnim nameščencem se bo izvedlo pro-porcijonaluo. Pre.iemki najnižjih skupin uslužbencev in uradnikov se znižajo za približno 5 odstotkov, višjim uradnikom Pa sorazmerno od 30 do 30 odstotkov. Tendenca je, da se znižajo prejemki ministrov za 30 odstotkov. Po- vora ua seji, ki se je vršila v finančnem ministrstvu. Ministrski svet je razpravljal danes tudi o korakih za zboljšanje gospodarskih razmer. Sklenilo se je. naj trgovinski minister stori vrsto ukrepov za rešitev gospodarske krize. Eden teh korakov naj bi bilo znižanje obrestne mere za posojila, ki naj bo na racijonalni višini. Tudi je treba stremeti za tem. da ka-pitali ne ostanejo neizrabljeni. Storjenih bo tudi nekaj ukrepov, ki posegajo v privatno inicijativo in v zasebno-prav-ne razmere.» Glede nove štednje so se posamezni ministri v razgovoru z novinarji hvalili, da štednja pričenja ravno pri njih in da bodo tudi njihove doklade reducirane. Na pripombe novinarjev, da bodo predvi deno reduciranje plač in draginjskih doklad občutili nižji državni uradniki in službenci pač mnogo bridkeje, kakor visoki gospodje, ker njim gre za vsakdanji kruh, a cene vsakdanjih potrebščin ponovno rastejo — so ministri po vrsti utihnili. Na današnji seji ministrskega sveta so bila prečitana pomočila o stanju poplave, ki povzroča vedno novo in večjo škodo. Največja katastrofa preti Vojvodini, kjer pričakujejo za 18. do 20. tega meseca višek naraščanja vode, ker prihaja val s severa, ki utegne biti usoden, Ako nasipi vzdrže strašni pritisk vode, bo Baranja rešena, sicer mora nasfopiti nepregledna katastrofa. Vlada jc sklenila, da v soboto zopet odpotujejo na lice mesta ministri Pucelj, Vasa Jovanovič in Dušan Trifunovič. Beograd, 15. julija, p. Med državnimi uslužbenci je zavladalo danes nepopisno razburjenje, ko se je izvedelo za sklep vlade. Pripravljajo se ostre protestne akcije. Zastopniki državnih nameščencev izjavljajo, da je sklep vlade najhujši udarec proti zadnjim ostankom redne in poštene uprave. Beograd, 15. julija r. Poslanci HSS dr. Nikola Nikič, dr. Ivan Lončarevič, Stjepan Klajič, Jurai Žnidarič, Ljudevit Zim-mer, Iv. Bačmaga, Ivan Čaldarevič in Toma Kova-čevič so danes dopoldne dostavili predsedniku Narodne skupščine pismo nastopne vsebine: »Gospod predsednik Narodne skupščine! Čast nam jc obvestiti vas, da smo obrazo-vali nov klub z imenom Klub Hrvatske se-liaške stranke, kateremu odslej pripadamo in vas prosimo, da izvolite odrediti, da se nam določijo posebni prostori«. Pismo je datirano z 12. julijem. Iz skupine dr. Nikiča, ki se ie s tem službeno odcepila od HSS se doznava, da klub še ni konstituiran, ker skupina pričakuje pristop novih poslancev. Med poslanci, ki svoj čas Tiiso sledili dr. Nikiču sta posl. Zimmer in Žnidarič. Minister je v razgovoru z vašim dopisnikom bil vrlo dobro razpoložen in je optimistično napovedoval skorajšno izdatno pomnožitev svojih pristašev. Beograd, 15. julija, p. Senzacija današnje; ga dne je bila ustanovitev Nikičevega slanskega kluba. Že drugič je nastal v vrs stah Radičevih poslancev tudi formalen raz kol. Radikali in dr. Nikič polagajo na ta novi klub mnogo nade in trde, da se mu pridruži v najkrajšem času še več poslan* cev. Prihodnje dni pristopita posl. Kraljic Pred novo krvavo akcijo bugarašev v Južni Srbiji? Živahno gibanje komitaških tolkovita razkritja «Politike» o mo p v bregalniški oblasti. — Stra-rilcu novinarja Hadžipopoviča. Razkol v HSS je proglašen Nikičev klub se je priglasil predsedniku Narodne skupščine ter šteje dosedaj 8 članov. — Nikič napoveduje boj vodstvu HSS. Absurdna situacija v vladi. in Hrupič; ki sta pristaša dr. Nikiča. Zani» mivo je, da se doslej ni pridružil minister dr. Šuperina. Zatrjuje se, da mu je Radič obljubil, da ga bo pri prihodnjih volitvah kandidiral v enem najmočnejših in varnih okrožij in da ostane minister, ako ostane z njim. Nikičevci so zelo bojeviti in pravijo, da ima njihova akcija mnogo simpatij v hrvatskih masah in da so prejeli že celo kopo brzojavk, kjer jih volilci bodre k na» dalnji akciji v začrtani smeri. V razgovos ru z novinarji je nocoj izjavil dr. Nikič, da gredo v najkrajšem času njegovi poslanci med volilce, kjer bodo začeli kampanjo proti vodstvu HSS, ki bo kmalu začelo čus titi slabe posledice dosedanje svoje nesrečs nc politike. Z ustanovitvijo Nikičevega kluba je nas stala v vladi kaj čudna situacija. Sedaj imamo tu dve vladni stranki, radikale in radičevce, od katerih ima vsaka svoje disis dente, namreč pristaše Ljube Jovanoviča in dr. Nikiča. Radičevci vztrajajo na tem, da mora dr. Nikič odstopiti, sicer da bodo zahtevali, da bodi v kabinetu zastopana tu= di skupina Ljube Jovanoviča, ki podpira vlado. Razmere v vladni koaliciji so postas le absurdne. Ministrski predsednik pa se ne žuri in prepušča razvoj vladne krize — času... Beograd. 15. julija, p. Po vesteh, ki jih dobiva notranje ministrstvo is Južne Srbije, se že nekaj dni opaža živahnejše gibanje zaupnikov makedonstvujuščih. To potrjuje tudi izjava, ki jo je podal novinarjem Žika Lazič, šef oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu, ki je dejal: Varnost za življenje in imovino prebivalcev v bregalniški oblasti je na zelo visoki stopnji Vendar se zadnje dni opaža uovo gibanje bolgarskih tolp. Prebivalstvo zaupa obia-stvom in je trdno organizirano za boj proti komitom. Prebivalci pomaga io državnim organom, ki jih odločno ščitijo pred napadi. Žika Lazič misli, da je to gibanje bolgarskih tolp Tsekakor predigra norih krvavih dogodkov, ker bolgarske akcije vedno bolj javno podpirajo bolgarska službena mesta. Beograd, 15. julija, r. Današnja podrobno opisuje vse njegove strahotne ziočine in ugotavlja, da se je Londrev po-četkom tega leta pojavil celo v beograjskem notranjem ministrstvu, kjer mu jc bilo vse odpuščeno. V policijski službi, v katero je bil sprejet, je dobil celo nekatera odiikova nja in je vedno nosil medaljo «za zvestobo in vdanosti. Ta škandal, ki ga razkriva ■•Politika>, je vzbudil v javnosti silno ogorčenje in ga more razumeti samo tisti, ki nekoliko pozna sistem radikalske vladavine v južnih krajih države. Dani i te za sokelski Tabor! Rudarska stavka se bo nadaljevala Važen sestanek voditeljev delavskih organizacij. — Churhill o vplivu stavke na trgovino in o pomenu londonskega sporazuma s Francko. London, 15. julija (brezž.) Po triurni tajni seji je sklenil davi rudarski izvršni odbor, da sprejme povabilo delavske zveze na skupen sestanek. O sestanku, ki se je vršil popoldne, je bil izdan komunikj^ki pravi, da je bil predmet sestanka vprašanje rudarske stavke. Na seji se je ugotovilo, da je ostala radarska federacija poginoma nedotaknjena in neoslabljena. Angleška delavska zveza je obenem sklenila, da bo nudila rudarjem vsa razpoložljiva finančna sredstva za nadaljevanje stavke- Konferenca se je odgo-dila, da se nudi strankam možnost razpravljati še o drugih ukrepih. London, 15. julija (brezž.) Vzlic kvarnim posledicam rudarske stavke niso posledice za angleško trgovino tako težke, kakor se Jo splošno predvidevalo in kar je razvidno iz izvajanj zakladnega ministra Churchilla v spodnji zbornici. Minister je predvsem naglašal izredno so-lidnost velikih angleških gospodarskih ustanov, ki so navzlic težkemu gospodarskemu položaju malo izgubile na gospodarski odpornosti. Sedanja gospodarska kriza je večali manj prizadela vse, vendar pa se kaže vpliv krize največ v onih delih države, kjer imajo delavske zveze največ pristašev iu kjer so najbolje organizirane. Vzlic temu se je moglo nadaljevati delo v velikem delu države in to skoraj brez j>omoči organiziranih mas. Rudarska stavka ni mocla preprečit jasnih id značilnih pojavov življenj;) angleške trgovine. Proti vsakemu pričakovanju, ne glede na popolno prenehanje izvoza premoga, je znašal trgovinski promet v mesecu juniju 50 milijonov funte. t. j. le za 8 milijonov manj kot v juniju preteklega leta. Ako se vzame pri tem v poštev splošni padec cen in dejstvo, da je i 7. v oz premoga popolnoma izostal, se more reči, da j? bil promet v tej dobi enak lanskemu. Povodom letošnje rudarske stavke je bilo brezposelnih za celi milijon manj kakor pri rudarski stavki leta 1921. Nadalje se je bavil Churchill z vprašanjem medzavezniških dolgov. Opozarjal je na izredno ugoden vtis, ki ga je napravil ua javnost londonski dogovor o konsolidaciji francoskih vojnih dolgov v Angliji. Vsi zavezniki, ki so se udeležili velike svetovne vojne, skušajo poravnati medsebojne dolgov" z dogovori, katerih veljavnost se razteza na celi dve človeški generaciji. Dokler bod) upniki zahtevali, se morajo ti dogovori lojalno in striktno izvajali. Končno je izjavil Churchill: Ne smemo pozabiti, da se tekom tega časa lahko marsikaj zgodi in zato bi bilo dobro, da se spremene gotovi nazori, preden poteče ta doba dolga. Snočnja poročila o stanju poplav Dunav še vedno raste. — Novi kalne katastrofe v Šumadiji. — križa za Beograd, 15. julija, p. Sava še vedno narašča v svojem spodnjem toku. Tudi Dunav narašča vedno bolj in bolj. Edino Drava je začela padati. Tisa ie sta-cijonarna. Po poslednjih poročilih jc položaj najbolj opasen v Baranji. V naraslih vodah je poginilo na tisoče živali, med njimi tudi mnogo jelenov, ki so začeli razpadati in okužujejo s svojim smradom zrak. V Novem Sadu se polašča prebivalstva vedno večji obup. Za nocoj pričakujejo, da bo mesto poplavljeno. Oblastva so nujno zaprosila vojaštvo še za izdatnejšo pomoč. — Mesto Apatin je bilo danes izpraznjeno. Nad Šabcem se je poleg vseh nadlog še utrgal oblak, ki je napravil ogromno škodo. Oblak se je utrgal tudi nad Valjevsko Kolubaro, kjer je padal tako gost dež, kot ga ljudje še ne pomnijo. V kratkem času je prestopila Kolubara bregove in se razlila po poljih, kjer jc uničila vso žetev. Mesto Valjevo in okolica sta pod vodo. Naraslo vodovje jc odneslo vse manjše mostove. Oblak sc je utrgal tudi nad Kragujevcem, Užica-mi, Ubom in Lajkovcem. Pri Lajkovcu je prekinjena železniška proga na razdalji poldrugega kilometra. Promet je ukinjen tudi pri Užicali, kjer je na par mestih voda izpodjedla progo. Vesti o poplavah prihajajo tudi iz Peči, kjer so že našli osem utopljencev. Osjek, 15. julija n. Dunav in Drava še vedno stalno naraščata. Promet je na mnogih krajih prekinjen. Ob 1. popoldne je poplavila voda državno cesto, ki vozi iz Osi.ieka proti Belju. Na ta način ie prekinjena edina še dobra zveza Baranje s Slavonijo. Sedaj ie mogoče priti v Baranjo Sad v opasnosti. — Nove lo-Velikopotezna akcija Rdečega poplavljence. le še po železniškem nasipu. Pri velikem županu jc bila danes konferenca, ker kmetic nočejo več izvrševati kuluka, čcs. da morajo popravljati nasipe tudi meščani iz Osiieka, ker je tudi njihovo mesto ogroženo. Na konfcrenci se je sklenilo, da se ku-luk ukine in da se odslej delavci plačajo. Stroški gredo v breme vseli občin, osiieške oblasti. V io svrho se uvede posebna do-klada 1% na vse dajatve. Beograd. 15. julija, p. Ob 17. je bila v veliki dvorani Narodne skupščine pod predsedstvom predsednika Rdečega križa Marka Leka seja, katere se je udeležilo okrog 120 predstavnikov raznih humanitarnih, prosvetnih, gospodarskih in drugih društev. Bilo je tudi več delegatov vlade, parlamentarnih klubov in uradov. Predsednik Leko je v svojem nagovoru jx>zval vse organizacije, naj se strnejo v energično akcijo v po I-poro poplavljencem. Potem so bila prečitana poročila o stauju povodnji. Načelnik poljedelskega ministrstva Gjurič je poročal o dosedanjem delu v zaščito pred poplavami. Po daljši debati je bil izvoljen poseben od-15or Rdečega križa, ki naj po vsej držaii ustanovi oblastne in krajevne odbore, ki naj povsod uvedejo akcijo za podporo poplavljencem. Sprejet jc bil tudi predlog, naj od vlade zahteva uvedba taksa 1 dinarja ml vsake prodane železniške ali ladijske vozovnice. Ta denar naj gre v prid Rdečemu križu. Uvede naj se tudi taksa 1 dinarja na vse vstopnice pri raznih zabaviščih. Po 5<» par uaj se v to svrho pobira od vsake carinske deklaracije in po 10 par od vsakega pisma. Sprejeta je bila resolucija, ki poživlja k energični pomoči in naproša kraljevsko dvojico, da prevzame prolekforat nad akcijo Rdečega križa. Važne spremembe v angleški diplomatski skšbi London, 15. julija (brž.) Dosedanji angleški veleposlanik v Carigradu Sir Ronald Lindsav je po kraljevem ukazu premeščen v Berlin. Angleški veleposlanik v Pragi George Clerk pa je premeščen v Carigrad. Sir Ronald Lindsay, ki ima glavno zat>Iu» go na mosulski pogodbi, je v diplomatski službi zz od 1. 1898. Od I. 1913. do 1919. je bil državni podtainik za financc v Egip* tu. nato je bil do 1. 1921. poslanik v Parizu, odkoder je bil pozvan za državnega podtajs nika v zunanjem ministrstvu. Konferenca britanskega imperija London. 13. julija (brezž.) Ministrski predsednik Baldwin je naznanil na dntiašn.ji jseji spodnje zbornice, da se sestane radi važnih gospodarskih in svetovnopolitičnih vprašanj dne 5. oktobra konferenca britanskega imperija. Konferenca se bo bavila predvsem z vsemi zunanjepolitičnimi vprašanji in /. vsem, kar je v zvezi z narodno obrambo. Razpravljalo se bo tudi o razvoju prometnih sredstev britanskega imperija, obenem se bodo vršila posvetovanja vseli vlad imperija o zadevah, ki so skupnega interesa. Nadalje se bo razpravljalo o sledečih gospodarskih vprašanjih: Stanje angleških kolonij, trgovina med posameznimi deli imperija. vprašanje pomorskih in trgovinskih letalskih zvez 1 er vprašanje financiranja podjetij, ki bi oskrbovala in izboljšala letalske in plovne zveze britanskega imperija. Eksplozija na univerzi Pariz, 15. julija, s Kakor poroča «Ncw Vork Herald«, se jc na tamošnji univerzi dogodila eksplozija. Splošno menijo, da jo je povzročil peklenski stroj, ki so ga po= stavili dijaki, ki niso zadovoljni s sedaš njim režimom na univerzi. Finančna pogajanja na Rivijeri 1'deležuje se jih tudi Amerika. London. 15. julija, s. iWestminster Gaz-zete- trdi, da se kljub demantijem vršijo ua Rivijeri {»ogajanja med predsedniki emisijskih bank Anglije, Amerike in Nemčije ter z generalnim agentom za reparacije Gilber-tom Parkerjem. Pričakovati se more, da bodo la pogajanja sedaj, ko se je podpisal angleško - francoski dogovor glede dolgov, dobila konkretnejše oblike. Najbrže se bo udeležil teh pogajanj tudi vodja Francoske banke Morresu. Tudi ameriški zakladni kancler Mellon je iz Amerike odpotoval na Rivijero. Med vprašanji, o katerih razpravljajo, je predvsem stabilizacija francoskega-franka ter nemška reparncijska plačila. V zvezi s tem razpravljajo tudi o dovolitvi novih kreditov Franciji in Nemčiji po Ameriki in Augliji, ki bodo omogočili tema državama, da stabilizirata svoj finančni položaj. Sanacija belgijskega franka Bruselj, 15. julija, s. Zbornica je s 135 proti 9 glasovom sprejela zakonski načrt, s katerim se daje kralju posebna pooblastiš la za učvrstitev franka. 4 poslanci so sc vzdržali glasovanja. Bruselj. 15. julija, k. Senat je s 112 glaso« vi sprejel zakonski predlog, ki daje kralju posebna pooblastila za sanacijo franka. Poplave na Koroškem Celovec, 15. julija, s. Vsled narasle La> bodnice. je železniški promet na progi Zelts veg s Sp. Dravograd prekinjen. Osebni pro* met se vzdržuje s prestopanjem. Solnčarica v Berlinu Berlin. 15. julija, s. Radi velike vročine — opoldne je bilo 32 stopinj — je šest oseb zbolelo na solnčarici ter so jih morali prepeljati na rešilno postajo. Kolikor jc do sedai znano, ni noben slučaj smrten Predavec in Pucelj izganjata Nikiča Na delu so mračne sile — šumi g. Predavec. — Nikič mora ven, ker ima le dva človeka za seboj — napačno prorokuje g. Pucelj, ki se sicer ne vara, da je vprašanje dr. Nikiča važnejše nego se misli... r Beograd, 15. julija Podpredsednik HSS Josip Predavec je prispel v Beograd, kjer je^obiskal ministra agrarne reforme dr. Šioenika ter je glede dr. Nikiča podal naslednje izjave, ki zanesljivo tolmačijo nazore vodstva HSS. — Smatram, da je za vsakogar jasno, da mora dr. Nikič iz zaključkov HSS izvajati posledice in podati ostavko. Bilo bi abnormalno, če bi še nadalje ostal v vladi, izvzemši primer, da bi ga radikali hoteli vzeti za svojega predstavnika ter mu odstopiti enega izmed svojih resortov. Situacija, kakršna je sedaj, pa je abnormalna in bolehna. Ne vem, komu je vse to potrebno. Ako se želi iskren sporazum, tedaj se mora postonati lojalno napram nam. ne pa se vtikati v naše strankarske zadeve. £)r. Nikič je izključen iz naše stranke. Naš klub mu ie izglasoval nezaupnico. Na kak način se on še nadalje drži v vladi, nam bogme ni jasno. Ako bo to dalje trajalo, tedaj moramo smatrati za resnico, kar nam je nedavno dejal naš predsednik Radič: Da na naše politično življenje vplivajo neke mračne sile. Politika se ne sme shvatiti kot intriga podtikanja ali šah. Politika sporazuma mora biti mnogo resnejša in iskrenejša. Na vprašanje novinarjev, ali so radičevci stavili g. Uzunoviču kake konkretne zahteve v tem pogledu, je gospod Prcdavec odvrnil: — Čemu so potrebne kake konkretne zahteve! Mi smo g. Uzunoviču sporočili zaključek našega kluba in to zadostuje. On mora sam uvideti sedanji nezgodni položaj in ga mora sam razčistiti. Dr. Nikič nima nikake osnove, na kateri bi se lahko še nadalje vzdržal v vladi. To bi bilo prav tako, kakor če bi mi zahtevali, da v vlado vstopi Ljuba Jovanovič, ki je izključen iz NRS. Ako pa se navzlic temu dr. Nikič drži v vladi, tedaj znači to ustvarjanje nezaupanja med nami in radikali in zasledovanje zakulisnih ciljev. Poljedelski minister Pucelj .ie podal »Vremenu« glede dr. Nikiča nastopno izjavo: Dr. Nikič je izključen iz HSS in na seji kluba v Zagrebu mu je bila izglasovana nezaupnica. Iz vsega tega je on mora! izvajati posledice, česar pa do-slei še ni storil. Zakaj ne, to nas ne za- nima! Menda čaka, da se hrvatski se-Ijački klub razcepi! Toda vsakdo se vara, ako misli, da bo dr. Nikič potegnil s seboj kogarkoli iz kluba — razen Lon-čareviča in Klajiča (Medtem je dr. Nikič »potegnil s seboj« že 8 radičevcev in ustanovil svoj klub. Op. ur.) Radi dr. Nikiča ne bo prišlo do krize, ker je radikalom več do sporazuma, kakor do dr. Nikiča. Naš predsednik gospod St. Radič je dva dni po seji HSS izjavil, da ne bo povzročal neprilik zaradi izstopa dr. Nikiča iz vlade, ako ga radikali obdržijo v kabinetu. — Toda tu se poraja vprašanje, ali bo dr. Nikič ostal v vladi kot radikal, ali kot predstavnik posebne skupine HSS. Kot slednji ne more v vladi nikakor ostati, ker mu ni pristopil nihče, razen Lončareviča in Klajiča. V tednu dni dr. Nikiču ni uspelo obrazovati lasten klub. zato ga je nemogoče jemati v kombinacijo za nadaljnji obstanek v vladi. (To mišljenje g. Puclja so dejstva ovrgla. Op. ur.) Dva moža ali trije ne pomenijo nič. Vprašanje dr. Nikiča je važnejše, kakor se misli. Prva faza je že minila. Druga faza nastopi čim se dr. Nikič vrne z Bleda in se izjasni. A tretja faza bo zadržanje predsednika vlade Uzunoviča napram dr. Nilriču. Prepričan sem. da bo g. Uzunovič, ki mu je do sporazuma, zahteval razjasnitev tc zadeve. Pt?.ce!i sploh ne zastopa nikogar! Beograd. 15. julija P- Na izjave g. Puclja v današnjem »Vremenu« odgovarja danes posl. Klajič ter vprašuje zakaj se g. Pucelj vmešava v zadevo, ki je stvar kluba HSS. G. Pucelj naj raje pove. kako je postal član raaičev-skega kluba, kdaj je bil vanj sprejet in aii je klub sklepal o njegovem sprejetju. Naravnost prevzetno je, ako trdi g. Pucelj: »Mi smo izključili dr. Nikiča.« Klajič zahteva, pojasnila, kdo so ti »mi«, al; Puclji ali klub HSS. Ako je bil to radičevski klub. nima g. Pucelj z njim ničesar opraviti, ker klub še ni rešil njegove prošnje za sprejem. G. Pucelj se zilu zanima za to, ali ostane dr. Nikič še minister. Naj raje pogleda sebe in naj so vpraša, kako je mogel priti v vlado in more li še dalje ostati v njej, ko vendar nima nikogar za seboj. -S§8- Pred pokrajinsko skupščino UJU v Celju Skupna osnova predstavnikov obeh struj za bodoče složno delo v UJU. Vse kaže, da so med naprednim uči-teljstvom prevladali trezni elementi, ki so tik pred pokrajinsko skupščino ljubljanskega poverjeništva UJU uvideli kako katastrofalne posledice za učitelj-stvo bi mogle nastati, ako bi se sedanji spori v UJU nadaljevali. Predstavniki obeh struj v UJU so se pod predsedstvom poslevodečega namestnika poverjenika UJU sestali h konferenci, na kateri so po temeljitem prevdarku sestavili skupen predlog, ki nudi zdravo osnovo za vzpostavitev edinstva v stanovski organizaciji našega nacionalnega in naprednega učiteljstva. Kakor nam javljajo, je vest o sporazumnem predlogu uglednih predstavi-teliev obeh struj med učiteljstvom vzbudila splošno odobravanje in tako se bo ceiiska skupščina pač mogla vršiti v atmosferi splošnega pomirjenja ter zadovoljivo zaključiti tudi zato, ker so se na omenjenem sestanku sprejele tudi smernice za sestavo bodočega vodstva slovenskega dela UJU. Predlog, ki ga objavlja ^Učiteljski tovariš® z dne 15. t. m. se glasi: ':Da se doseže složno delovanje vsega učiteljstva včlanjenega v učiteljskih društvih poverjeništva UJU Ljubljana, so podpisani na svojem sestanku v Hrastniku dne 12. julija 1926 spoznali za potrebno, da pristane učiteljstvo na letošnji pokrajinski skupščini v Celju na sledeče osnovne ideje in principe naše organizacije: 1. UJU je politično neodvisna strokovna organizacija, član UJU ie lahko vsako učiteljsko društvo, ki dela v duhu pravil Udruženja. 2. Udruženje ima vršiti sledeče naloge: a) ujediniti vse jugoslovensko učiteljstvo na osnovi politične in verske svobode; b) sodelovati na napredku šolstva po priznanih sodobnih vzgojnih, učnih in upravnih načelih: c) skrbeti za kulturni in socialni napredek naroda na podlagi enakopravnosti, socialne pravičnosti in demokratizma: č) pospeševati in utrjevati duhovno edinstvo vseh deiov našega naroda: d) ščititi državljanske pravice in zastopati moralne, materijalne in pravne interese učiteljstva; e) dvigati stanovsko moralo, zavest in disciplino članstva na osnovi stanovske ljubezni in dolžnosti: i) delati na to, da se osnuje Unija jugosto-venskega učiteljstva vseh strok. Glede na ta osnovna načela predlagamo: 3. Kandidatna lista naj se sestavi tako, da pridejo v poštev za izvolitev v ožji sosvet osnovnošolski učitelji z najmanj 15 službenimi leti in ki so znani delavci na stanovsko organizačnem polju. Priporoča se pa v interesu uprave, da ostanejo v ožjem sosvetu vsaj trije dosedanji člani. 4. Resolucija o smernicah stanovske politike naše organizacije mora biti se- stavljena tako. da njena vsebina druži članstvo in nikogar ne žali. O teh predlogih naj razpravljajo ožji in širji sosvet ter delegacija. V Hrastniku, dne 12. julija 1926. Ljud. Potočnik 1. r. — J. Gosak 1. r. — Anton Gnus 1. r. — Anton Skala 1. r. — V. Rus 1. r. — Iv. Šmajdek 1. r.» Zanimive izjave Svetozarja Pribičeviča Po povratku s turneje na jugu se je Sve-tozar Pribičevič sestal z novinarji in jim opisal "svoje impresije. S svojim potovanjem preko Sandžaka do Kosovske Mitrovice, je dejal g. Pribičevič, ter z uspehi v tej pokrajini in v Paračinu sem zadovoljen preko vsega pričakovanja. Sprejem v Belem poliu, pri Mileševu in v Kosovski Mitrovici je bil tako veličastna maniiestacija, kakršnih ti kraji ne pomnijo Od Bistrice do samostana Mileševa me je spremljalo 200 konjenikov in v Prijepolju se je k sprejemu zbralo vse prebivalstvo. Sprejema in manifestacij so se udeležili ne samo naši pristaši temveč tudi člani drugih strank in neorganizirane množice, kajti vsi ti ljudje smatrajo mojo politiko bolj za narodno kakor za strankarsko. V nadaljnem je g. Pribičevič novinarjem podrobno opisal skrajno slabo stanje cest, stanje po vremenskih nezgodah in upravne razmere, nakar je nadaljeval: Spotoma sem doznal, kako vlada mobilizira dobrodelne ustanove k zbiranju milo-darov za nesrečne poplavljence. Gospodje ministrski predsednik ter notranji in zunanji minister naj od svojih dispozicijskih fon dov, ki itak ne služijo občim državnim interesom, odstopijo pet šestin za poplavljeno sirotin.io. To bi že bilo kakih 50 do 60 milijonov Din. Razen tega mora vlada sklicati Narodno skupščino ter ji predložiti izredne kredite za prizadete. Te kredite bomo votirali vsi, ako dobimo jamstvo, da se bodo razdelili pravično, ne glede na strankarske razlike. To bi bila edina realna pomoč, ne pa miloščina, h kateri se zateka vlada, hoteč svojo dolžnost in brige zvaliti na druge. Dvig sekvestra nad Bornovim posestvom Budimpešta, 15. julija, s. Mešano jugoslo* venskozmadžarsko razsodišče v Haagu je včeraj izreklo svojo prvo razsodbo. V za. devi dr. Friderika Borna se je odločilo, da mora Jugoslavija dvigniti sekvester nad po* sestvom tožitelja ter nad rudokopom žive« ga srebra pri Sv. Ani na Gorenjskem. Ju* goslavija mora plačati tudi nastale stroške. Kakor znano, je naša država konfiscirala posestvo dr. Borna pri Sv. Ani. Born, ki je madžarski državljan, je radi tega vložil pri mednarodnem sodišču v Haagu tožbo z volitvah temeljito c k porazu mno-■ in delo ljubljan- a za čast in bla- Nevarnost velike združene Nemčije Italijansko vabilo I; skupni akviji. i Milan. 14. julija. Bivši ministrski predsednik Salandra je priobčil v 'Corrieru delia Sera> članek, v katerem se obrača proti govoru predsednika nemške zbornice Loebeja. ki se je zavzemal za združitev Avstrije z Nemčijo. Salandra pozivlje v tem članku vse države, ki jih združitev Nemčije in Avstrije kolikor toliko ograža, naj se zedinijo na skupno stališče proti združenju. Salandra pravi: Z nazori in metodami, ki jih je razvijal Loebe, se ne smemo baviti samo mi, ampak tudi vse države, ker združena Nemčija ni v interesu evropskega miru. Z združitvijo bi več ali manj republikanska Nemčija postala v nekaj desetletjih ali pa tudi prej večja sila, kot je bila cesarska Nemčija, Sije poraz je svet toliko stal. Italijanska vlada je svoje mnenje povedala prav določno. Druge države imajo na tem vprašanju iste ali pa še večje interese kot Italija. Spričo tega težkega problema in objavljene namere, da se pripravi tem državam neljuba rešitev vprašanja združitve, je v interesu vseh držav, da se združijo k skupni akeiji.i Bivši ministrski predsednik končuje svoj članek tako-le: Ne bi bilo slabo, ako bi zastopniki Češkoslovaške. Italije in Francije v Društvu narodov imeli pri svojih bodočih orijentacijah vedno pred očmi oni cilj, ki ga Loebe pripisuje Nemčiji. Ne bi bilo pametno. ako bi se države pomirile samo s pridržkom veta. ki je že z vsega začetka brez pomena in ki bi ga mogli v zadnjem trenotku izvesti le z velikimi težavami.* Parlamentarne počitnice v Nemčiji f, Berlin, 13. julija. Nemški parlament in tudi vlada sta odšla na poletne počitnice. Ministri zapuščajo drug za drugim Berlin. Kance-lar dr. Marx se mudi v Porenju, zunanjega ministra dr. Stresemanna tudi ni v prestolici in sam državni predsednik Kindenburg se pripravlja na odhod v bavarske hribe. V nemškem političnem življenju vlada torej trenutno zatišje, ki ga moti le semtertje kak dogodek drugovrstnega pomena, kakor je n. pr. afera z noto medzavezniške vojaške nadzorstvene komisije, ki so jo z hujskajo-čimi komentarji objavili nacionalistični listi, baje še predno je bila vsebina pred-stavke o vprašanju vrhovnega zapo-vedništva v nemški armadi znana članom vlade. Burni dnevi v začetku poletja so minili in stranke in vlada imajo dovolj časa, da se pripravijo na dogodke, ki se bodo odigrali v zimskem zasedanju parlamenta in po septemberskem plenumu Društva narodov v Ženevi. Živahna in strastna agitacija, ki jo ie izzvalo v Nemčiji ljudsko glasovanje glede brez-odškodninske razlastitve odstavljenih vladarjev, se je trenutno polegla. Vlada je s spretno taktično potezo odgodila celo zadevo do zime. Tako je za več mesecev odstranjena kriza, ki se ie zdela do zadnjega hipa neizbežna, in nemški nacijonalci bodo imeli dovolj časa, da si izgladijo pota za vstop v državno vlado. Ker ljudsko glasovanje z dne 20. junija ni prineslo zadostnega števila glasov (t. j. polovice vseh vpisanih volil-cev in volilk) za brezodškodninsko razlastitev knezov v smislu socialističnega in komunističnega predloga, sc je dr. Marxova vlada na vse kriplje prizadevala, da zbere v Reichstagu potrebno dvetretjinsko večino za sprejem svojega kompromisnega predloga. Toda nacijonalci so smatrali, da po vladnem besedilu krivci za svetovno vojno ne bi dosegli vseh svojih horendnih zahtev. Socijalisti pa so očitali vladi, da ne upošteva v zadostni meri stanja državnih financ in želje, ki jo je izrazilo 15 milijonov volilcev pri plebiscitu. Tako se je znašla skrajna desnica in skrajna levica iz popolnoma nasprotnih pobud na istem terenu. Ko je dr. Marx uvidel, da jc padel njegov kompromis v vodo, ni niti podal ostavke niti razpustil parlamenta, kakor bi bilo pričakovati. Razpust bi bil voda na mlin skrajne levice, zato ga okolica državnega predsednika ni marala na noben način. Ker ni bilo nobenega izgleda za možnost razširjenja vladne koalicije na desno ali na levo, bi tudi odstop kabineta nikakor ne rešil krize. Zato jc predsednik Hinden-burg sporočil kancclarju, da ne bo podpisal razpustitvenega dekreia in tudi ne vzel kabinetove ostavke na znanje. Tedaj je dr. Marx kratkomalo umaknil svoj kompromisni predlog, dal je podaljšati do 31. decembra zakon, ki ustavlja tekoče odškodninske procese med raznimi nemškimi državami in zastopniki bivših vladajočih hiš in je poslal parlament na počitnice do srede novembra. To šepasto rešitev ie v mnogočem zakrivil strah socialne demokracije pred komunistično demagoško tekmo, čeprav so jim zastopniki republikanskega vladnega centra ponujali kot pro-ticeno, če se pridružijo vladnemu odškodninskemu načrtu, ustanovitev republikanskega bloka za volitve, ki bi se izvršile po likvidaciji odškodninske zahteve. se socijalisti niso upali opustiti opozicije. Socialistični odpor proti ne-čuvenim odškodninskim zahtevam odstavljenih knezov je čustveno sicer po- polnoma umljiv. vendar je nepopust-Jjivost socialistov faktično samo koristila bivšim knezom in ojačila pozicije nemških nacijonalcev. Zdaj sc zastopniki vladarjev trudijo na vso moč. da bi dosegli sporazum z deželami glede odškodninskega vprašanja. Tak sporazum pa bo socijaliste gotovo še manj zadovoljil nego dr. Marxov kompromisni predlog. Nacionalisti čakajo samo še. da izvede sedanja vlada v septembru vstop Nemčije v Društvo narodov, ki si ga sami nc upajo zagovarjati pr^d svojimi šovinističnimi volilci. Ko pa drugi opravijo to zadevo, ne bo nič več oviralo njihovega približanja vladi. Nemška ljudska stranka itak pripravlja pot za povratek nacijonalcev k državnemu krmilu. Sofijski podatki o številu in stanju beguncev v Bolgariji Že od nekdaj so se bolgarski politiki odlikovali po tem, da so znali izborno organizirati propagando v inozemstvu. To se jim je jako dobro posrečilo tudi to pot, ko je šlo za begunsko posojilo, od katerega si obetajo toliko koristi. Prvotno so se vršila pogajanja za polovico manjšo vsoto, nego jo je v juniju dovolila Zveza narodov in ta prvotna vsota se jc smatrala za popolnoma zadosti veliko, da pokrije potrebe, ki jih zahteva likvidacija begunskega problema. Sedaj so Bolgari pridno na delu, ua. prepričajo inozemsko javnost o številu beguncev, njihovi provenienci in bedi, zakaj zadeva s posojilom se ni popolnoma urejena in mnogo je odvisno od nadaijnega razpleta tega vprašanja. Zato pošiljajo iz Sofije v inozemske liste informacije, ki naj vplivajo na evropsko javno mnenje, da ostane čim bolj naklonjeno bolgarskemu stališču. Tako ima varšavski «Le Messager Polonais z dne 11. julija obširen članek iz Sofije, v katerem se natančno obravnava ves begunski problem. Članek je interesan-ten, ker prinaša podatke o beguncih in navaja zelo visoke številke, dočim ie znano, da se z naše strani naglaša. ua število beguncev v Bolgariji nikakor ni tako veliko, kakor trdijo sofijske vesti. V članku se izvaja, da je razlikovati begunce, ki so bili prisiljeni iti s svojih domov in emigrante, ki so se preseljevali v Bolgarijo vsa zadnja desetletja; tako n. pr. se je naseljevanje beguncev iz Makedonije pričelo 1. 1903. po ponesrečenem ilindenskem. uporu. Po absolutno avtentičnih podatkih, tako pravi navedeni članek, znaša število beguncev v Bolgariji izza vojnih let 289.411. Pri tem gre predvsem za begunce iz Makedonije in iz Trakije, ki se nahaja' sedaj pod grško oblastjo, da!je za oiic iz Dobrudže in iz onih zapadnih predelov, ki so prišli po 1. 1918. v okvir Jugoslavije, tedaj od Caribroda in Bosiljgra-da. Večina teh beguncev se nahaja sedaj v okrožjih Burgas (48.270 oseb). Sofija (34.196 oseb), Varna (14.321 oseb) in Plovdiv (16.414 oseb). Ostali se nahajajo raztreseni v raznih okrožjih. Njihov položaj je izredno beden. Nad 40.000 družin potrebuje takojšnje pomoči. V kakem položaju se nahajajo, se vidi iaj-bolje iz umrljivosti, ki znaša med njimi nad 178 promilov. V okrožjih Burgas in Varna jih je od 62.591 beguncev 26 tisoč 248 umrlo, to se pravi 41.9 odst.. dočim znaša povprečna umrljivost v Bolgariji 23 promilov, a v Evropi splošno 17 promilov. Med navedenimi begunci jih jc nino-go, ki so prišli v Bolgarijo na temelju konvencije o izmeni prebivalstva. Toda vsi ti se niso poslužili ugodnosti te pogodbe, marveč so se izselili na svojo roko; takih beguncev jc 92.385 oseb. in sicer 71.293 iz grške Makedonije in 21.092 iz Trakije. Takih, ki so se poslužili klavzul navedene konvencije, je ■•>5 tisoč 759: od teh se jih je 32.580 žc izselilo. Grkov, ki so se izselili iz Bolea-riie, posluživši se ugodnosti konvencije, je 28.927 oseb; od teh se jih jc -okrog 20.000 že izselilo. Položaj onih, ki so sc izselili v Bolgarijo na temelju konvencije, je nekoliko različen od ostalih, oso-bito od položaja emigrantov, katerih število znaša približno 500.000: zakaj mogli so vzeti s seboj svoje imetje. < roma vsoto, ki so io dobili za prodajo svojih posestev. Tako podatki iz sotijskjh virov, k; sc. očividno bolgarski uradni podatki. Sovjetski protest v Sofiji Moskva. 15. julija, d. Komisar za zunar.je stvari Čičerin je poslal bolgarski vladi brzojaven protest proti neprestanemu nelegalnemu pošiljanju ruskih emigrantov v ruska pristanišča brez dovoljenja priselitve. Zato se često dogaja, da se ti emigranti na razburkanem morju ponesrečijo. Sovjetska vlada izjavlja, da je bolgarska vlada odgovorna za represahje proti vračajočim se beguncem, do katerih mora priti, kakor tu-" di proti poveljnikom ladij, ki vtihotapi;« jo Ruse med sovjete. Moskovska vlada si ne obeta mnogo uspeha od teh protestov pri sedanji reakcijonarni bolgarski vladi, hoče pa z njimi obrniti pozornost vsega sveta -.-.a postopanje bolgarske vlade, ki je protivr.o mednarodnemu pravu in temeljnim načelom človečanskih pravic. Čičerin ugotavlja tudi, da bolgarska vlada vedoma pošilja v Rusijo v skupinah repatriirancev tudi aktivne nasprotnike sovjetske vlade. imenovanje v poštni upravi Beograd. 15. julija, p. Podpisan ie ukaz. s katerim se v področju postnega ravnateljstva v Ljubljani postavljajo za tajnike ura i-' niki te direkcije Lavoslav Kampjut, Autou Verč, Milan Stanear in Franc Perkc. Dunav in Drava grozita s potopom Vsa dela na poljih ustavljena. — Voda še vedno narašča. — Sava se razlila v Bosno. — Strašna katastrofa pri Peči. — Voda odnesla celo naseljeniško kolonijo: 40 človeških žrtev. Ob 9.30 zvečer je isti val pridrvel tudi že v Peč. Prinesel je s seboj ves materijal iz barak delavske Kolonije in V Sloveniji vode padajo, tudi Sava na Hrvatskem stalno pada, Dunav in Drava pa še vedno naraščata. Prolomi oblakov in deževje ne preneha, Baranja in Bačka pričakuje za 18. t. m. novo veliko katastrofo, ki pa ne bo več poplava nego pričetek potopa. Nasipi sploh ne bodo mogli vzdržati ogromnih valov vode, ki pritiskajo vedno hujše. Vsled del na nasipih so poljska dela sploh prenehala, kar povzroča novo ogromno škodo. Na konferenci, ki se je vršila včeraj pri osiješkeni velikem županu, je bilo sklenjeno, da sc prisilno delo ukine iii bodo vsi delavci na nasipih plačani. Stroške bodo trpele občine iz cele osi-ješke oblasti. Včeraj je dosegla Drava pri Osijeku 4.80, Dunav pri Sopju 3.92, pri Bogojevu 7.78 m. V sredo zvečer se je Sava pri vasi Boloj v bližini Bos. Samca zlila na bosansko stran in poplavila 6000 ha zemlje, posejane s koruzo. Škoda znaša nad 30 milijonov dinarjev. Močno je poškodovana tudi cesta med Sarajevom in Brodom ter ceste v Banjaluko, Doboj, Črno Rijeko. Gračanico in Tuzlo. Najhujša katastrofa, kar se jih je dogodilo v sedanji dobi povodenj in poplav. pa je zadela vsekakor mesto Peč in okolico. Tamkaj se je 14. julija odtrgal oblak in je lilo nad tri ure, kakor da bi se odprle vse nebeške zatvornice. Reka Bistrica je v divjem zaletu drvela proti mestu, opustošila vse polje in odnesla s seboj tudi 40 človeških žrtev iz črnogorske naseljeniške kolonije, ki se je nahajala v dolini reke na kraju, imenovanem «Josufov Han», 12 km na poti Peč-Andrijevice. Od redkih kolonistov, ki so čisto slučajno rešili svoje življenje, so se doznale šele včeraj podrobnosti o grozni nesreči. Ponesrečenci, ki so našli smrt v vodnem valu, so bili sami črnogorski siromaki, ki so prišli iz svojih pasivnih in siromašnih krajev, da poiščejo drugje delo in kruh. Vsi so bili zaposleni pri urejevanju in popravljanju ceste Peč-Andrijeviča in so stanovali s svojimi rodbinami v bednih barakah. V sredo zvečer so odšli delavci po napornem delu k počitku. Prav tedaj so se pričeli zbirati na Rugovskih planinah težki in temni oblaki. Siromakom se ni niti sanjalo, da jih čaka tako blizu smrt. Ob 6. zvečer je pričela padati debela toča, ki je razbila na vseh kočah naseljencev strehe in pobila mnogo živine. 15 minut je udarjala toča z vso neusmiljenostjo na delavsko kolonijo. Da bo nesreča še večja, se je vlila nato še ploha in je bila vsa naselbina že ob 8. zvečer v vodi. Ljudje so bili jako vznemirjeni, ker deževje ni hotelo prenehati, vendar pa še vedno niso slutili katastrofe. Ob 9. zvečer pa se je končno utrgal še oblak. S hribov je med strahovitim bučanjem in grmenjem drvelo v dolino kamenje in drevje, ki je uničilo vse, kar je bilo na potu. Vsi gorski potoki so se izpremenili v hudournike in se zlili v reko Bistrico. Ogromen val je drvel s strahovito brzino naprej. Nekateri stanovalci naselbine so v mraku odšli gledat, kaj se dogaja. Na svojo grozo so opazili nad 3 m visok val, ki se je bliskovito bližal prvim hišam naselbine. V koloniji je nastala nepopisna panika. Katastrofa je bila neizbežna, a pomoči od nikogar. Med tem je vodeni val že butal na prve koče in jih skupno s prebivalci odnesel s seboj. Žene in otroci so obupno klicali na pomoč, a rešitve ni bilo od nikoder. Baraka za barako se je rušila pod udarci vode, ali pa so jih odnesli hudourniki. Tekom ene ure ni bilo od vseh barak v neposredni bližini vode ne duha ne sluha. Od cele delavske naselbine je ostalo samo nekoliko koč, oddaljenih od obrežja Bistrice, njihovi stanovalci pa so prestrašeni in preplašeni pobegnili v gozdovje. Z golim slučajem se je rešilo nekaj otrok iz hiš, ki jih je odnesla voda. Pripoveduje se, da so ti otroci, čim so začuli bobnenje valov, pobegnili takoj iz barak v gozd in si tako rešili življenje. iz skladišča gradbene sekcije. V mestu je nastalo strašno razburjenje. Narod se je že pripravljal na beg, vendar vsled globoke struge Bistrice v Peči. mestece ni bilo poplavljeno. Kljub temu pa je voda v prvem zaletu odnesla dva mostova v mestu in porušila okoli 10 hiš, ki so bile zgrajene iz slabega materijala in so stale neposredno ob obrežju. Tekom včerajšnjega dne je odšel na kraj strašne nesreče oddelek vojske in tudi civilno prebivalstvo s srezkim poglavarjem na čelu. Vojaške patrulje so iskale preplašene preostale prebivalce naselbine, ki so pobegnili v gozdove. 40 mož, žen in otrok pa je našlo smrt v valovih. Uničene so bile cele rodbine s štiri do pet otrok. Pretresljiv je bil prizor na one, ki so ostali še živi. Divje so plakali nad usodo svojih rojakov in prijateljev, ki so našli smrt v valovih. Dosedaj so našli 20 trupel. Na. Rujcov-ski planini so strele pobile veliko število ovc in več pastirjev. Ker so rešeni Črnogorci ostali vsi na cesti brez koščka kruha, je bil ustanovljen v Peči takoj pomožni odbor za zbiranje prispevkov. So slučaji, da je očeta in mater odnesla voda, ostali pa so nedolžni otroci brez obleke in brez živil. Tudi Reka Drim je napravila v svoji dolini znatno škodo. V Novem selu je odnesel Drim več hiš in je utonilo pri tej priliki pet seljakov. V ljubljanski okolici vode Ljubljana, 15. julija. Tekom današnje noči, ki ie minula brez večjega naliva, čeprav ni bila popolnoma brez dežja, so vse vode, tako Gradaščica kakor Ljubljanica in tudi Sava precej padle Dočim se je Ljubljanica valila čez Barje in so v njenem dolnjem toku segale vodne mase še včeraj skoro do brega, se je tekom današnje noči, še bolj pa čez dan vsedia precej nižje v svojo strugo. Tudi Gradaščica se je danes popolnoma uravnala in teče, čeprav še vedno močno narasla, mirne j £ svojo pot. Kakor na Barju, kjer je Ljubljanica povečini tudi že iz jarkov ter travnikov in njiv sprejela vse tamkaj razlite množine vode. tako so si tudi ob Gra-daščici poiskale velikanske mlake na travniku odtok po razriti zemlji v navadno strugo. Žalosten je pogled posebno po polju nad Kozarjami, na levo proti Stranski vasi, dalje gori od Dobrove proti Polhovem Gradcu pa tudi na desno proti Brezjam in Horjulu, kjer so silovito gospodarili hudourniki. Ob obronku gozdov je na njivah polno drobcev skal in drobnega peska. Cesar niso mogle uničiti tekoče vode, so napravili na širokem polju močni nalivi ired katerimi je teža vode pobila k tlom vse žito: rž, ječmen in pšenico, lažje proso pa se zdi kakor povezano v male snopiče, ki leže razmetani počez. Stranske ceste in pota, napravljena brez močnega kamenitega temelja, so na nekaterih krajih popolnoma razrita, iz njih pa se izceja razredčena ilovica. Nekoliko milejša slika se nudi opazovalcu med barjanskimi vasmi in po vevškem polju. Barjani pripovedujejo, da ostane izkopani novi krompir ce! le dva dni, nato pa se razkroji v vodeno sluznato maso. Fižola se je povsod že takoj, ko je pognal iz zemlje, polotila rja. Ljudstvo je vznemirjeno in z gotovostjo pričakuje draginje in še večjih skrbi, kot jih .ie imelo zadnja leta. Ceste in ulice v Ljubljani so se povečini že posušile. Izjemo delajo le glavne vozne poti, kot Tržaška, Celovška, Dolenjska in Dunajska cesta, kjer je še mnogo blata, tako da se kolesa globoko udirajo. Pač pa še ni popolnoma izginila voda z raznih vrtov v mestu. Pod Rožnikom, na Mirju in celo tudi z vrtov vil ob Bleiweisovi cesti se voda nima kam odteči in le počasi izhlapeva. V Ljubljani smo zato za neko posebnost bogatejši. Dočim smo pred deževnimi dne- vi čuli žabje koncerte le od daleč iz žabnic pod Rožnikom, ti bije sedaj na večer re-gajoči zbor svoj rega rega na uho čisto od blizu. 2abe so se naselile v velikih množinah tudi v sredini mesta. Kulturni pregled Književno-glasbeni natečaj Umetniški oddelek ministrstva prosve-te razpisuje natečaj za najboljšo dramo, povest, pesem, vokalno in instrumentalno kompozicijo. Pogoji konkursa so: 1. Drama, tragedija ali komedija, svobodna po izberi snovi, v prozi ali v verzih, brez omejitve glede števila dejanj, toda s pogojem, da izpolnjuje večer. Nagrada 7500 Din. 2. Povest, svobodna po izberi motiva in brez ozira na obseg. Nagrada 1300 Din. 3. Pesem, lirska, brez ozira na dolžino. Nagrada 500 Din. 4. Vokalna kompozicija, za zbor ali za en glas s spremljevanjem klavirja. Nagrada "000 Din. 5. Instrumentalna kompozicija, za veliki orkester, oblika sinfonije ali sinfonič-ne pesnitve ali suite. Nagrada 4000 Din. Za konkurz se sprejemajo in vpošteva-jo samo dela, ki doslej še niso tiskana ali na kakršen-koli način objavljena. Drama, povest in pesem morajo biti napisane s pisalnim strojem, kompozicije pa s črnilom, jasno in čitno. Nagrajena dela ostanejo po- polna last avtorja. Rok konkurza je 1. dan februarja 1927. Dela se izroče osebno na reverz ali po pošti na povratni recepis umetniškemu oddelku ministrstva prosvete brez podpisa, z istim motom na delu in na zapečatenem pismu, v katerem je avtorjevo ime. Člani žirije so za dramo, povest in pesem: Veljko Petrovič, Milan Predič in Ivo Andrič; za glasbo: Peter Krstič, Števan Hristič in Ivan Brezovšek; tajnik konkurza: Milan Kašanin. Gostovanje t ljubljanski drami. Jutri, v soboto, dne 17. t. m. gostujejo v ljubljanskem dramskem gledališču člani beograjskega Narodnega gledališča, in sicer v Nicode-mijevi komediji cJutro, dan, noč». Posamezne uloge te komedije so sledeče zasedene: Ana — gospa Dugavič, Marij — gosp. Dra-gutinovič, oče — gosp. Jovanovič, mati — ga. Bunič, sestrica — ga. Gruič, Pavel _ gosp. Popovič, Izolina — gdč. Markovič. — Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi danes, v petek, in jutri v soboto. Cene navadne dramske. Jakutski pesnik Aleksij KulakoTskj umrl. V Moskvi je umrl v 49. letu starosti prvi jakutski pesnik 'Aleksej Kulakovsky, ki je bil izdal dve knjigi pesmi, mnogo povesti Ponovne poplave v celjski okolici V sredo, dne 14. t. m. ob poznih popoldanskih urah so se v kotu nad Dobrno in Vitanjem začeli zbirati temni oblaki. Iz Celja se je lahko opazovalo, da razsaja nad tema krajema huda nevihta. Kmalu so se razširila po mestu podrobnejša poročila, ki so bila za okraj naravnost katastrofalna. Utrgal se je oblak ter v par minutah napravil po celi dolini velikansko in neprecenljivo škodo. Hudinja je v kratkem narasla v divji in deroči hudournik, ki je podiral, uničeval in odnašal vse, kar se mu je ustavljalo. O preteči nevarnosti za okolico in Ceije je obvestilo srezko poglavarstvo celjsko požarno brambo, ki je o'dposlala nekaj mož v smeri proti Gaberju. Kmalu so vsi dotoki Voglajne prinašali iz teh krajev take količine vode, da je bila zvečer vsa celjska okolica, ki leži v smeri proti Vojniku, pod vodo. Ostale dele mesta in okolice nesreča ni zadela. V narasli Voglaj ni je plavalo pohištvo, hlodi, razno gospodarsko orodje in celo mrtva živina. Ubogi ljudje, katere obišče ravno v teh krajih tako pogosto neurje! Poplava v Hrastniku in v Trbovljah Hrastnik, 15. julija. Takega neurja, kakor pretekle dni, tudi najstarejši liudje ne pomnijo. Voda je lila s hribov v dolino in nosila s seboj ogrom« ne množine peska, skal, debel itd. V Ce* čah je odneslo nad 100 m okrajne ceste, pri Plazniku je zasulo obširni vrt, pri Birtiču pa je odneslo novozgrajeni most. Tu je bi« la največja poplava, ki je dobila obilo raz* maha v bližini Delavskega doma, kjer je cesto docela razoralo. Velika nevarnost je pretila tudi mostu nasproti orožniške po. staje. Ogromni plaz je potegnil najbolj očitno nad Pintarjevo gostilno, kjer je še sedaj v nevarnosti hiša ge. Šentjurčeve. Prav tako močno je potegnil nad Dolin« škovo gostilno. Veliki kompleksi zemlje so pridrli v globel in zajezili potok, tako da je tekla voda po cvetočem vrtu. Boben je povsod prestopal bregove in valil s seboj zemljo in skale. Vodni pritisk je postal pri Majdiču tako močan, da jc zrušil železno zatvornico in jo odnesel s seboj. Voda je stala enako ka« kor pri glavni rudniški pisarni tudi pri ke» mični tovarni pol metra nad cesto in je bil ves promet ustavljen. Voda je drla od kes mične tovarne do steklarne in uničevala okrajno cesto. Pri steklarni se je kmalu po« drla stena skladišča za slikano steklo in j-s voda napravila občutno škodo. Rudniški vo dovod je prenehal funkcijonirati, ker je bil pokvarjen. K temu pa se je pridružila še egiptovska tema v torek in sredo ponoči, ker je pretrgal plaz kabel pri rudniku in s tem onemogočil električno razsvetljavo. Trbovlje, 15. julija. Včeraj si je ves dan ogledovala po po* plavi povzročeno škodo komisija, sestoječa iz okrajnega glavarja Pinkave, gerenta okr. zastopa dr. Iloša, gerenta občine Voduška m gg. Dergana, Pusta in Ročaka. Dopoldne si je ogledala kraje v Trbovljah, popoldne pa v Hrastniku. Ugotovljena je škoda v znesku 500.000 Din, od katerih odpade po* lovica na okrajni zastop za popravila okraj« nih cest in drugih objektov ter polovica za popravila občinskih cest, ki so vse uničene. V Gaberskem je odtrgalo okrajno cesto v dolžini 30 m, pri Pavlinu v Trbovljah je odneslo od Šloserjcve krojaške delavnice betonsko škarpo z ograjo vred. V strahu, da jim voda ne bi začela izpodjedati zem< lje izpod gospodarskega poslopja Pavlino* vega, so za silo podprli objekt z močnimi lesenimi drogi. Pri pokopališču blizu Za« gorca je voda odnesla precejšen kos zem« ljišča skoraj tik do glavne ceste in uničila vse Finžgarjeve nasade. Nadalje je popla« Danes ob 4, pol 6., pol 8. io 9. uri »Velika nesreča na planinah" Pretresljiva tragedija iz narave. Drama se je odigrala v višini od £000 m. SpOitniki! Ljubitelji naravnih lepot1 Dokazano je, da je to naljepšt naravni film te se^je1 Cene nezvišane. Vsak si naj ogleda ta filmi KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon 730. PRIDE! „Trgowina * dušami" PRIDE vila voda travnik pod občinsko izolimico do Flisa. Telovadišče pred Sokolskim domom je bilo popolnoma v vodi. Tu je bilo 6 poru« šenih telefonskih drogov in telefonska zve« za pretrgana. Potok, ki priteče iz Kleka mimo Derganove gostilne, je tako narastel, da je bila cesta od Majerjcv. gostilne do Fortejevega mostu v vodi in je bil vsak promet ustavljen. Vsa zahvala gre rudni« škim in trboveljskim gasilcem, ki so takoj stopili v akcijo in odstranjevali kamenje, blato in drugo, da je voda lahko vsaj spro« ti odtekala po cesti. Pri stari elektrarni je voda napravila pre« cej škode na vrtovih in rudniški glavni že« leznici. Tudi dvorišče rudniškega železo« skladišča je bilo pod vodo, kakor tudi oko« li 3000 kg karbida, ki je bil v skladišču. Voda je nadalje poplavila lesno skladišče ter tekla v pisarno rudniškega progovne« ga paznika in po progi do tkzv. «apnene peči», kjer se jc zopet iztekala v potok. Pri Vebru je preplavila rudniško glavno že« leznico in žago, katero je popolnoma zalila. Enako kakor na Doberni, kjer je poteg« nil velik plaz in poškodoval mnogo tirov in drugih obratnih naprav, je potegnil plaz pri cementni tovarni, kjer je vzel s seboj precejšen kos vrta ravnatelja \Vormserja. Lična utica g. ravnatelja je s težavo ob« stala. Plaz je potegnil še na starih ram« pah pri hiši rudniškega paznika Kramerja in uničil skoro ves vrt. Hiša železniškega osobja je bila menda najbolj ogrožena. Vo« da je tekla v kleti in okrog poslopja, kjer je napravila do meter globoke jarke. Falzifikatorji poštnih znamk Policija v Pančevu je odkrila te dni širo« ko razpredeno falzifikatorsko družbo, ki je s pomočjo ponarejenih poštnih štampiljk uničevala naše stare poštne znamke iz pr« vih let po ujedinjenju in jih prodajala po« tem po vsem svetu za drag denar. Podrob« nosti o zanimivem razkritju še niso znane, vendar se zatrjuje, da so bili aretirani že skoro vsi člani te družbe. Kompromitirane so tudi razne ugledne osebe iz Pančeva in Beograda. Policija je po marljivem poizvedovanju odkrila tudi lokal, kjer so pripravljali te znamke. Našla je dalje vse ponarejene štampiljke, s katerimi so falzifikatorji uni« čevali znamke. V delavnici je bilo zapo« slenih več oseb in je obstojalo njihovo de« lo v glavnem v tem, da so prebarvali ogrom ne količine preostalih naših in madžarskih znamk iz prevratne dobe, jim naznačevali razne vrednosti in jih končno žigosali s štampiljkami raznih pošt iz naše kraljevi« ne. Štampiljke, kakor tudi ves- ostali ma« terijal in kemikalije, so dobili falzifikatorji iz inozemstva. Prenarejene znamke so sortirali falzifi« katorji v serije, ki so jih potem za velike vsote prodajali v inozemstvo filatelistom. V Nemčiji so plačevali za serijo, v kateri je bilo skupno 12 komadov znamk, po 25 zlatih mark. Posebni agenti so pošiljali te potvorjene znamke v Anglijo, Ameriko in celo na Kitajsko, o čemer ima pančevska policija gotove dokumente. Iz zaslišanja aretiranih falzifikatorjev se more sklepati, da je skoro ves filatelistični svet po vseh mogočih državah poplavljen s temi znam« kami. Od inozemskih ljubiteljev starih znamk so došle ogromne vsote denarja. Oškodovani so pa tudi nekateri naši filate« listi v Beogradu in Zagrebu, ki so istotako izdali lepe denarje za ponarejene znamke. Preiskavo o škandalozni aferi, ki bo vzb~u dila razburjenje in vihar v vsem možem« stvu ter upropastila toliko, kolekcij znamk, vodi šef kriminalne policije v Pančevu, g. Gjorgjevič, ki ima tudi največ zaslug. „Trgovina z dušami" in znanstveno delo <:Doneski k študijb_ o praznoverju Jakulov*. Zadnja leta je začel sestavljati slovnico jakutskega jezika, katere pa ni mogel več dokončati. Nove domače drame. Poslednji čas se je lepo dvignila dramatična produkcija v naši kraljevini. Ranko Mladjenovič je izdal prvi del svojih dramskih basni pod naslovom «Sindžiri» (Verige). Knjiga je izšla v .založbi S. B. Cvijanovica v Beogradu. Nikola T. Gjurič je izdal petdejansko tragedijo «Omer i Mejrima», ki so jo bili že izvajali na odrih v Šomboru. Novem Sadu, Vršcu in Rumi. Drama se vrši v Sarajevu v muslimanskih krogih. Vlad. Velmar Jankovič je priobčil v založbi Gece Kona komedijo v štirih dejanjih pod naslovom <-Robovb. Znana kmetska drama cPrigorska svatbam Stje-pana Novosela je izšla v tisku v priredbi prof. Izidorja Škorjača, predelana na sedem dejanj. Najboljše sovjetske knjige. Odsek za duševno sodelovanje (Section pour collabo-ration intellectuelle) pri Društvu narodov natisne vsako leto zbornik, kjer navede 600 ocen lanskih najboljših knjig vsega sveta. Letos hoče natisniti tudi ocene 40 sovjetskih knjig. Moskovska vlada je torej izbrala in poslala Društvu narodov 40 knjig. Na prvem mestu je politika: Buharin: dmperijalizem in kopičenje kapitala»; Trocki: ; Radek: ^Nemška revolucijam, zbornik 'Psihologija in marksizem-,. Nato sledi zsodoving revolucije: « Gradivo za upor dekabristov 1. 182o.>; ; «Uradni zapisniki petro-grajskega sovjeta, delavskih, kmetčkih in vojaških poslancev iz I. 19173. Šele nato pride leposlovje ali vsaj spomini. Tu so glavne knjige: tLeninov zbornik> (uredil Kamenev); agitacijski roman Gladkova cCe-ment» in L. Leonov je prineslo odlomke tega' pretresljivega romana; pisatelj je moral žal zaključiti in pokvariti roman s komunistično zmago nad skesanimi kmečkimi uporniki.) Dramatizirani Fcrd. Nemški pisatelj Ju-liu« Maria Becker je napisal dramo ^Mirovna ladjam, v kateri nastopi v glavni ulogi slavni ameriški milijarder Ford. Kakor znano, se je Ford pred vojno zelo zavzemal za pacifistični pokret, kar ga pa ni oviralo, da ne bi med vojno dobavljal vojujočim se državam municijo. Nove zbirke pesmi. Knjigarnar Cvijano vie je izdal zvezek pesmi Tina Ujeviča pod naslovom cKolajna*. V isti založbi je izšla obsežna zbirka pesmi B. Kovačeviča ter najnovejša knjiga Aleksandra Vuče: , koncem katere je obdarila publika z ne-brojnimi venci vse sodelujoče. To je bila zadnja operna predstava v Gradcu sploh, kajti mestna občina, ki je doslej vzdrževala gledališče, je morala radi težke finančne krize opustiti opero. da je bila družba razkrita. Na njegov ukaz ie bilo izvršenih v Pančevu več aretacij, katerim so sledile tudi aretacije v Novi Kaniži in po raznih drugih mestih. O afc. ri je obveščena tudi beograjska policija, ker so imeli falzifikatorji svoje agente tu« di tamkaj. O uspehu dosedanje preiskave, kakor tu« di o imenih aretirancev, med katerimi je več uglednih oseb, varuje pančevska poli« cija najstrožjo tajnost. Gozdovniški tabor Večnega Šuma Dočim je priredilo Združenje slovenskih tabornikov svoje prvo letno taborenje pri «Kobilici» ob Kamniški Bistrici, je postavi« lo svoje letpšnje taborišče v romantično dolino Vrata v neposredno bližino znanega slapa Peričnika, ki je bil vsled svojega ne. prestanega šumenja in bučanja tudi povod, da smo krstili taborišče za tabor Večnega Šuma. Tabor je na desnem bregu Triglavske Bi» stricc nasproti znane okrepčevalnice Cu« znar. V tabor vodi steza, ki tvori nadalje« vanje turistične poti na desnem bregu Bi« strice. Postavljen je na idilični- ravnici, s katere je krasen pogled na Peričnik. tako da leže Kokova Špica, Peričnik, veliki šo« tor, sredina tabornega ognja in totem v ravni črti. Čaroben je pogled na tabor iz poti nad glavnim slapom. Sredi gori večni ogenj, okoli katerega je postavljeno 24 kamnov, ki tvorijo sedeže pri večernih zbo« rih okoli ognja. Kamni so deloma poslika« ni, totem je poslikan pestro v indijanskem slogu ter nosi na vrhu veliki znak Združe. nja slovenskih tabornikov, pod njim pa na prečnici 12 storžev, ki predstavljajo 12 go« zdovniških zakonov. V gozdiču, ki leži ne. koliko višje, je postavljena kuhinja, ki ima to prednost, da kuharju ni treba pri njej stati. Ognjišče prav nič ne zaostaja za takozvanim štedilnikom. Radi deževnega vremena je število ude« ležencev manjše kot se je pričakovalo. Pe» ričnik, ki drugače ob količkaj neugodnem vremenu sameva, ima letos dovolj obisko« valcev in občudovalcev. Prvi teden je bil posvečen postavljanju šotorov in uredb ta« bora, v drugem pa so na vrsti večje in manjše ture na Julijske Alpe in Karavanke. Lepi dnevi so po delu v taboru namenjeni izključno le izletom v bližnjo in daljno okolico. Pred sodniki Ančka iz Grušovelj je zelo korajžna in trdna deklina. Bila ie že drugič v blagoslovljenem stanju. Okopavala je v vinogradu, ko je prišel zanjo čas bolečin. Odstranila se je in v meji povila lepega fantička. Šla, je k studencu, kjer je dete krstila in ga nato povila v predpasnik in položila v grm. Do večera je nato kopala naprej in šla še v zidanico pit. Šele, ko so se vsi drugi delavci odstranili, je šla po dete, katero je pa me t tem časom umrlo. Radi malomarnega ravnanja z novorojenčkom je dobila tri meseci strogega /apora. * Nagnjenje k tatvini ima dekla Ančka iz Žalca. Radi tega ima že kazen in sedi v jetnišnici v Mariboru. Ker se je pa pozneje zvedelo, da je na prigovarjanje svojega ljubčka ukradla svojemu gospodarju par čevljev in zavoj u=n'a, je dobila še za rr-boljšek 1 mesec ječe. * Voglarjenje še nikdar ni rodilo ničesar dobrega. V Kamni gorici so se pri voglar-• i i,i je bil eden izmed njih težko ranjen. Da ne bo Joža drugič kar z matiko po glavi kresal, bo jedel mesec dni ričet. Oče Franc iz Cundrovca je od samega veselja, da je bila pri sosedu svatba, strelja! i brovningom. Pri tem ie ravnal tako neprevidno, da je zadel 141etnega Franca Zagorca v glavo, kateri je drugi dan izdihnil. Za neprevidnost v ravnanju z orožjem — 3 tedne ječe. * Fantje iz konjiškega okraja so zelo hudi. Vsak cAuf biks^ jih že spravi pokoncu. Ko so se vračali 1. marca iz sejma v Konjicah, so se radi cAuf biksa-s- stepli kar z ročiccmi. Franceli iz Malekami je bil malo prehul, ker je kar dva težko poškodoval. Posledica — 4 mesece ječe in stroški. Je že znan gospodom sodnikom radi pretepa. Menda *>e bo že naveličal. Na kmetih so ljudje napram zdravnikom jako nezaupljivi. Mnogo igra pri tem seveda denar, katerega za zdravljenje iako neradi trosijo, dokler ni prepozno. K porodu neke kmetice so iMrfjlicali neizkušeno babico, dasi je bil že prvi porod zelo težak. Stara ženica je v svoji nevednosti ravnala z mlado materjo precej neprevidno, da je ista vsled izkrvavljenja drugi dan umrla. Vsled tega bo sedela Urša 14 dni v zaporu. Janez je ljubljanski pijanček. Nekaj ča.-1 dela, a ko zasluži par božiakov, i;h brž ne-e gostilničarju v hrambo. Star je že in nogo ima pokvarjeno. Sprejeli so ga invalidi in oblekli, da se je kar postavil. Kmalu se .h pa jel dolgočasiti in po grlu ga je praskalo, da joj! Hotel je iz invalidnega doma: p??.-njk je zahteval nazaj obleko, a ubo^i Janez je prestrašen povedal, da je nima in zani • šljeno "kimal t svojih strganih capah. A p .t /.-nik ni bil zadovoljen in pričelo se je poizvedovanje, ki je dognalo, da je vedno žeiri Janez svojo invalidsko obleko prodal z« 30 dinarjev in s tem bogastvom hotel v gostilno, pa je prišel v zapor in zdaj pije vod", se pači in robanti, saj 10 dni ne_ bo tako hitro minulo in žeja je vedno hujša. Domače vesti Nekaj beležk iz «Sk>venca» Popotnik pridem čez goro... (Regimentsruf a. o. 17. pp.) Slovenci radi potujejo. Nekateri gredo v London, drugi v Rim, v Kelmorajn, ki pa se imenuje sedaj drugače, nekateri pa so šli zadnjič na evharistični kongres v Chi* cago, pa so prišli na otok svobode. V Chi« cag-o so prišli le škofje. Tam je bila ploha. Škofje so se vrnili, Slovenci se z otoka svobode še niso vrnili. Prihodnje romanje bo v Jutrovo deželo. * Prvi Slovenec, ki je prišel v London, je oil dr. Lampe (gl. «Dom in svet« izpred vojne in arhiv tiskovnih pravd pri dežel« nem sodišču.). Prihodnja prva dva Sloven« ca sta prišla v London 1. 1925. in sta bila dr. šerko in dr. Glonar. (Gl. poročilo v • Slovencu* iz 1. 1925.) Nadaljni prvi Slo« venci so prišli I. 1926. v London. (Po ugo* tovitvah Fr. Erjavca ml. v «llustriranem Slovencu®.) * Riga je mesto in leži v Latvici, kar pa menda ni res. Fr. Erjavec ml. piše v aSlo« vencu*, da leži na Litvinskem. G. Erjavec ml. ni več učitelj, ampak je urednik «Ilu» striranega Slovenca«. * Največje mesto v ljubljanski oblasti je Ljubljana. Veliko mesto so tudi Velike La« žče, ker imajo tam ministra. Največje me« sto v ljubljanski oblasti za Ljubljano pa je Krško, ki šteje menda nekaj več kakor 600 prebivalcev. (Po podatkih Fr. Erjavca ml. v »Ilustriranem Slovenco» in izdajatelja te* meljite informativne knjige o Slovencih.) Dalje prihodnjič. M. A. C. + Imenovanja v naši mornarici. Na predlog vojnega ministra je podpisan ukaz, s katerim so imenovani: za komandanta mo-nitorske skupine in broda »Vardar« fre-gatni kapetan Boža Kaftanič, za komandan ta monitorjev »Drava« Milan Domajnko, za proiesoria na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku pa dr. Juraj Justiniianovič. * Komisijonalno določanje škode vsled italijanske okupacije. Mešana jugosloven-sko-italiianska komisija za likvidiranje oku cacijske škode je v zadnjem času nadaljevala svoje poslovanje v Primorju in Dalmaciji v svrho, da likvidira v prejšnjih letih še nerešene slučaje škode. Skupna svo-ta odobrenega oškodovanja znaša 1,076.130 dinarjev in 453.300 lir. Komisija je likvidirala sedaj v Sloveniji, na otokih Krku in Rabu ter v Dalmaciji 3100 slučajev poškodbe v znesku 20 milijonov dinarjev. Komisija se vnovič sestane meseca septembra v Trstu. + Vprašanje naše cone v Solunu. Naš delegat Ranislav Avramovič .ie predvčerajšnjim odpotoval v Solun in Ajtene, da nadaljuje pogajanja glede vprašateia ureditve naše svobodne cone v Solunu. * Promocija. Na zagrebški univerzi je bila gospodfcria Marija Mlakarjeva, hčerka železniškega uradnika Mlakarja v Ptuju promovirana za doktorico medicine. Čestitamo! * Kongres poštnih nameščencev. V sredo je bil zaključen kongres poštnih in brzojavnih nameščencev v Beogradu, ki je trajal dva dni in so se ga udeležili delegati iz vseh krajev naše države. Po prečitanju referatov, v katerih se naglaša težaven položaj poštnega, brzojavnega in teleionskega nameščenstva. je bil izvoljen zopet stari odbor. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva predložitev specijalnega zakona za po-štno-telegrafsko stroko ter zgradn.io stanovanj za poštno osob.ie. Po zaključku kongresa so napravili udeleženci izlet na Kosovo polje. + Himen. V Kočevju sta se poročila mesar g. Gabrijel Zdravje in gospica Marija Honigmann, hčerka tamkajšnjega peka. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V sredo ponoči ie umrl zadet od kapi lastnik kopališča v Radencih g. Franc Vilčnik. bivši ravnatelj kemične tovarne in steklarne v Hrastniku. Zanimiva ie pokojnikova kariiera. Prišel je s starši kot majhen deček s Koroškega v "Hrastnik, postal brusarski vajenec, potem pisar v kemični tovarni, nato knjigovodja in končno ravnatelj steklarne in kemične tovarne. Bil je zelo nadarjen človek in je pisal in govoril več jezikov. Po mišljenju e bil odločen Nemec, sicer pa izboren gospodar. — V Selcih pri Crikvenici je preminula dne 14. t. m. po dolgi bolezni gdč. Ivanka Kregar, hčerka g. Ivana Kregarja iz Liubliane. Truplo so prepeljali v Ljubljano in se bo vršil pogreb danes, ob 5. pop. z cerkvice pri Sv. Križu na tamkajšnje pokopališče. Blag jima spomin, žalujočim nase iskreno sožal.ie! * fcrrata corrige. V uvodnem članku od 14 t. m., ki informativno obravnava razna stališča napram spojitvi krščanskih cerkva -e je vrinilo nekaj tiskovnih pogrešk, ki bi mogle kvariti smisel. V četrtem odstavku se napačno glasi: »Katoliška akcija in akcija za sporazumno združitev cerkva, ona je akcija za podreditev...» Ta stavek se ima glasiti: katoliška akcija ni akcija za sporazumno združitev cerkva, ona je akcija za podreditev (aneksijo) pod primat rimskega škofa«. Dalie v petem odstavku ni prav tiskano. da papež »prosi« eks katedra, ampak »govori«. Končno je tiskarski škrat za-Tcnjal patriiarha s papežem v sedmem odstavku. kjer se ima glasiti: Kompromisne ponudbe papeža (ne patrijarha, kakor ie pogrešno tiskano) patrijarhu, ki mu ie hotel pustiti iztočne obrede, običaje in njegove privilegije, pa so ostale brez uspeha. + Zračna pošta za Jugoslavijo. V smislu pogodbe, sklenjene med našo vlado in akcijskim mednarodnim društvom za zra-koplovni promet, se je ministrstvo pošte in brzoiava odločilo, da uvede tudi pri nas prenos pošte z aeroplanom. Zaenkrat se morejo zračnim potom iz naše države odpravljati pošiljke za Francijo, Češkoslova- ško, Avstrijo, Madžarsko, Rumuni.io in Turčijo. Istim potom lahko prihajajo k nam pošiljke iz vseh omenjenih držav. Pošiljajo se lahko pisma, dopisnice, blagovni vzorci, poslovni papirji in tiskovine. * Nov list. Dne S. t. m. je izšla v Kočevju prva številka dvomesečnika »Wirt-schaftHche Rundschau«. Izdajatelj in urednik je g. Franc Hriber. List se peča samo z gospodarskimi vprašanji. * Kredit za pospeševanje turizma. V ministrstvu za trgovino in industrijo je odobren večji kredit za pospeševanje turizma in za tujski promet v naši državi. Kredit se bo uporabil za spopolnitev hotelske industrije, za ureditev planinskih koč za sestavo statistike hotelskega katastra ter map za informativno službo. * Čebelarska razstava v Dubrovniku. V Dubrovniku se bo vršila v dneh 22. do 29. avgusta velika čebelarska Tazstava. Za udeležnike je dovoljena polovična vožnja na naših državnih železnicah. * Razpis zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo specijalista za otroške bolezni pri ekspozituri v Mariboru. Zdravnik bi moral vsak dan eno uro ordinirati za člane in svojce urada ter napravliati potrebne obiske. Služba je pogodbena. Plača 2000 Din na mesec. Prosilci se morajo izkazati najmanj z dvoletno specijalno izobrazbo na pediatričnih klinikah. * Nova brzojavna in telefonska postaja. V Lcskovcu pri Krškem je bila v pondeljek na tamkajšnjem poštnem uradu otvorjena nova brzojavna in telefonsa postaja. Brzo-jav ima direktno zvezo s Krškim in Rako, telefon pa samo s Krškim. * Družbi sv. Cirila in Metoda so poslale od kresnega večera naših blagovestnikov C M. podružnice sledeče prispevke: Vel. Lašče 100 Din; Litija 300 Din; Kostanjevica 145 Din: Brežice 1115.10 Din; Novo mesto 525 Din; Ribnica 951 Din; Gornji grad od kegljanja na dobitke 1800 Din; m. v Krškem 215 Din; Radeče SOS Din; Sv Jurij ob juž. žel. 162 Din; Laško članarine 300 Din, od kresnega večera 560 Din, skupaj 860 Din; m. in ž. v Celju 3351.65 Din narodne dame v Konjicah v počaščenje spo mina blagopoko.ine gospe Mine Schellove, soproge g. šol. upravitelja 600 Din. — Za velikodušno rodoljubno darežljivost izreka družba vsem darovalcem najiskrenejšo zahvalo. ■* Uprava ljubljanskega Kola jahačev pri kralju. Včeraj popoldne ob pol 5. je kralj sprejel v avdijenci upravni odbor novoustanovljenega ljubljanskega Kola jahačev. V dvoru so bili gg. general Tripkovič, industrijalec Lenarčič (Vrhnika,) polkov. An-tonijevič, dr. Brejc, Avg. Praprotnik, I. Bo-nač, dr. Lovrenčič, Josip Turk, dr. Zamik, Ivo Sancin, veletržec Urbane in E. Krisper, dr. Luckmann, Ivan Ogrin, podpuk. dr. Ke-ber, podpuk. Lokar, dr. Birsa in poruč-nik Okorn. Avdijenca je trajala eno uro. Gospode je predstavil kralju njegov adju-tant general Hadžič. General Tripkovič je kot predsednik Kola iahačev pozdravil kralja v vznesenih besedah, za katere se je vladar iskreno zahvali, sporočivši gospodom, da je v znak posebnega interesa, ki ga goji za lepi iahalski šport, se odločil, da prevzame prestolonaslednik Pe-tar pokroviteljstvo nad ljubljanskim društvom. Nato se je kralj Iiubeznjivo razgo-varjal z vsakim izmed predstavljenih gospodov posebej, interesujoč se pri tem za vsa vprašanja našega javnega življenja. Posebno je tudi povdarjal svoje zanimanje za konjerejo. Po enourni avdijenci se je kralj, ki je bil izvrstno razpoložen, poslovil od gospodov, katerim je bila nato v dvoru servirana zakuska. * Konjerejsko društvo za mariborsko oblast priredi letošnje ogledovanje in obdarovanje plemenskih konjev in sicer: dne 6. avgusta v Beltancih za sreze Murska Sobota in Dolnia Lendava, 7 avgusta v Ljutomeru za sodni okraj Ljutomer, pripuščeni so tudi toplokrvni konji iz sodnega okraja Gornja Radgona. S. avgusta v Ormožu razstava v zvezi z obrtno-gospodarsko razstavo za sodni okraj Ormož; 17. avgusta za srez Celje v Žalcu; IS. avgusta za srez Šmarje pri Jelšah v Šmarju pri Jelšah in 19. avgusta za sodni okraj Ptuj v Ptuju. V Ljutomeru so pripuščeni le toplokrvni konji vse drugod pa Ie mrzlokrvne pasme. Drugi pogoji so kakor običajni. + Prvo letošnje grozdje. V Splitu ie prišlo predvčerajšnjim na trg prvo letošnje grozdje, .belo, ki je dozorelo na splitskem polju. Prodajali so ga po 20 dinarjev kilogram. * Sarajevska afera. Sarajevska policija nadaljuje preiskavo proti ravnatelju podruž niče zavarovalnice »Jugoslavije«. Nikoli Vrančiču, ki je osumljen, da je poneveril nad milijon dinarjev. Afera vzbuja v mestu ogromno senzacijo, vendar pa še ni popolnoma razčiščena. "Vrančičev zagovornik naglaša, da o kaki poneverbi ne more biti govora, češ. da je imel Vrančič generalno prokuro in je mogel zato vsak čas na račun svojih dohodkov dvigniti kolikor je hotel denarja. * Železmška nesreča, fti Slavonskem Brodu so našli v sredo na odprti progi v neposredni bližini postaje ponoči moško truplo, povoženo od vlaka. V mrtvecu so spoznali kasneje 2S letnega železniškega zavirača Nikolo Mikliča iz Starega Petrovega sela. Kako je prišlo do nesreče, katere žrtev je postal Miklič, ni opazil nihče. Domneva se, da je ponesrečenec v pijanosti padel na tir ravno v trenotku, ko je prišel vlak. ki mu ie odtrgal eno roko in nogo in zdrobil prsni koš, tako da je morala smrt takoj nastopiti. * Štirideset delavcev ponesrečilo. Kakor javljajo iz Peči, je predvčerajšnjim ob priliki silne plohe med Andrijevico in Pečjo ponesrečilo 40 delavcev, ki so bili zaposleni na cesti Peč-Andrijevica. Doslej so potegnili iz vode samo dve trupli. * Žrtve neprevidne avtomobilske vožnje. V prvih dveh tednih meseca julija so zabeležili v Beogradu enaist žrtev neprevidne vožnje šoferjev. En slučaj se ie končal s smrtjo poškodovanca. Predvčerajšnjim popoldne je bil zopet povožen delavec Krsta Ivančevič. Poškodbe so težke in je le malo upanja, da bi okreval. * Smrtni padec 12 letnega dečka. V Ja-blanici se je dvanajstletni Alija Kulovic igral na železniškem mostu nad Neretvo. Spodrsnilo mu je in deček je padel v glo-bočino 50 metrov. Nesrečnega dečka so potegnili mrtvega iz vode. + Velika nevihta na gornjem Primorju. V noči od torka na sredo je v gornjem Primorju divjala silna nevihta. V Gorskem ko-tarju so potoki močno narasli. V selu Svil-no pri Grobniku ie strela udarila v hišo posestnika Stilinoviča. Ker je bilo podstrešje napolnjeno s senom, je bila takoj vsa hiša v plamenu in ie pogorela do tal. Stilinovič z ženo in tremi otroci je komaj rešil golo življenje. V hlevu poleg hiše je poginila vsa živina. + Konec razbojnika Peroviča. Po poročilih s Cetin.ia je prošli torek žandarmerijska patrulja v šumi Gostinje pri Danilovgradu naletela na zloglasnega razbojnika Peroviča, na čegar glavo je bila razpisana nagrada 10.000 dinarjev. Ko je Pcrovič zagledal orožnike, je otvoril na nje ogenj in skušal pobegniti. Težko ranjen v prsa, je v boju padel orožnik Lovrič. Kmalu nato pa je bil tudi Perovič od več krogel smrtno zadet. * Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Laškem. V nedeljo, dne 18. t. m. popoldne po-seti Laško priznani pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« in priredi v zdraviliški dvorani koncert umetnih slovenskih skladb v moškem in mešanem zboru, moškem in ženskem kvartetu, ki bo novost in posebno zanimiva točka. Par solospevov zapoje slavček »Ljub. Zvona« gdč. Špelca Ram-šakova. Opozarjamo na to lepo pevsko prireditev Laščane, goste in okoličine ter jih vabimo, da koncerta gotovo ne zamude Vstopnine ni, vstop je dovoljen z odkupom tiskanega vzporeda. Pridite! * Tkanina «Etemum» nedosegljiva! * Perzijske preproge. Importna trgovina perzijskih preprog Leo Klaber, Zagreb, Ma rovska ulica 12, katera je na letošnjem ljubljanskem velesejmu dosegla izreden uspeh s svojim izbranim, lepim in. cenim blagom, naznanja cenjenemu občinstvu, da radi točasne splošne razprodaje, ki bo trajala samo še nekaj dni, daje blago po znatno znižanih cenah. Kdor si želi robo ogledati, ima priliko vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 19. v Hotelu Slon, soba 31. 102S Prednoznonilo. Najnovejši veliki kriminalci RIN-TIN-TIN film ELITNI KINO MATICA.. -O Iz Ljubljane u— Sprejemi pri velikem županu. Danes v petek g. veliki župan dr. Baltič ne bo sprejemal strank. u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizi-kata se je od 8. do 15. julija rodilo v Ljubljani 24 otrok (11 moškega, 13 ženskega spola), med temi 3 mrtvorojenčki, umrlo pa ie 5 moških in 10 žensk, skupaj torei 15 oseb in sicer: 3 osebe za etiko, 2 za prirojeno slabostjo, 2 za ostarelostio 1 za pljučnico, 1 za vnetjem slepiča, 5 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vsled smrtne nezgode. Izmed umrlih so 3 osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo S oseb: 4 na dušljivem kašlju, 2 na davici, 1 na griži in 1 na škrlatinki. u— Ljubljanski čebelarji prirede v nedeljo dne 18. julija v Podkraju pod Krimom pri za čebelarstvo zasluženem gostilničarju g. rAnzelcu« domačo veselico. Dopoldne ob 10. uri služba božja pri Sv. Janezu, nato različni čebelarski razgovori, popoldne domača zabava. Društvena dira bo na razpolago ob pol 8. zjutraj pri Dolenjskem mostu. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo. K zabavi so vljudno vabljeni vsi čebelarji, prijatelji čebelarstva in narave. 1021 u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 sum tajne prostitucije, 1 nevarna grožnja, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek železniških predpisov, 1 poskus samomora, 3 prestopki obrtnega reda in U prestopkov cestno-policijskesa reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi homoseksualnosti. u— Poskus samomora. V samomorilnem namenu je izpil v sredo zvečer ključavničarski majster Martin Dolenc, stanujoč na Cesti v Mestni log št. 33, večjo količino arzenika. Ko so domači zapazili slabost, ki se ga je polotila čez par minut, so brzo poklicali rešilni voz. ki je nezavestnega odpeljal v bolnico, kjer so mu izprali želodec, tako da je sedaj že izven nevarnosti. u— Kako ga je potegnil. Delavec Ivan Kavs, uslužben v Kodelijevem gradu, se jc v torek domenil z bivšim hlapcem pri Ko-deliju, Francetom Kmetom, da gresta na večer na izprehod proti Tivoliju. Domenek e Kmet porabil za pretvezo, da je lahko prišel v njegovo sobo. Tam je vpričo Kavsa vzel z mize njegovo uro ter si jo pripel na roko, nato pa vtaknil v žep še njegovo listnico, v kateri se je nahajalo več gotovin. Kavs se je njegovemu početju sme jal, meneč, da dela tovariš to Ie v šali ter da mu medpotoma stvari vrne. Komaj pa sta prispela v Tivoli, je Kavs spoznal, da je tovariš mislil zelo resno, kajti nenadoma je stekel v gozd in odtlej neznanokam izginil. u— Pazite na svoje žepe. V dolenjskem vlaku je postal žrtev preveiartega žeparla posestnik Jože Potokar iz Sp. Duplice pri Grosupljah. Tat mu je ukradel v gnječi v vagonu iz notranjega žepa listnico, v kateri ie imel 2525 Din. Zeparska nadlega ie postala zadnje čase zopet predrznejša in agilnejša, kar je razvidno iz številnih tat-vi^ ki se dogajajo vedno pogosteje. u— Pevci »Ljubljanskega Zvona«! Udeležite se danes pogreba našega ustanovnega člana g. Avgusta Petriča ob tričetrt na 3. popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici. — Odbor. Iz Maribora a— Seja mariborskega občinskega sveta. V torek, 20. t. m. ob 5. popoldne bo osma redna seia občinskega sveta. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, nadalje pomočilo o reviziji Mestne hranilnice, predlogi in vprašanja in končno poročila odsekov. a— Vodostaj Drave pri Fali. Drava ie zadnje dni znatno narasla preko normale. Višek jc dosegla pri falski elektrarni v sredo zvečer ob pol 11., namreč 5.50, torej 3.20 m nad normalo. Včeraj je voda nekoliko padla. Snoči je kazal vodostaj 5.1S. a— Zakonska dvojica na potu okoli sveta. Na svojem potovanju okoli sveta sta prispela te dni v Maribor zakonca Faludi. rodom iz Madžarske. Doslej sta prehodila v treh letih nad 30.000 km. a— Sprememba posesti. Odvetnik dr. Ko derman je kupil enonadstropno stanovanjsko hišo, ki je bila preje last dr. Schmide-rerja, v Cankarjevi ulici 6. a— Maribor in mariborska industrija v iilmu. Te dni sta prispela iz Nemčije solastnik neke večje magdeburške filmske tvrdke in operater, ki bosta v Jugoslaviji napravila filme o naših kopališčih in zdraviliščih, za katere vlada v Nemčiji radi bojkota italijanskih kopališč veliko zanimanje. V Mariboru bosta s pomočjo g. Rogli-ča iz Apolo-kina napravila film o Mariboru in njegovi industriji. S filmiranjem »Zla-torog« tovarne se je že pričelo, več industrij je že takoj dostavilo naročila. Dolžnost ostalih industrijskih in trgovinskih pod ietij, zlasii mariborske mlade slovenske industrije je, da pokažejo v filmu vse svoje gibanje in hotenje, da bo celotna slika Maribora popolnejša in reprezentativnejša. V interesu mariborskih mestnih lepot in znamenitosti ter okolice v pogledu tujsko-prometne reklame in slovesa bi bilo želeti, da bi se za stvar zainteresirali tudi mero-daini faktorji, kakor mestna občina. Olepševalno in tujsko-prometno društvo. Prvi deli filma se bodo predvajali že koncem tega tedna v Apolo-kinu, kjer dobe interesenti vse informacije. Film se bo nato predvajal v večjih mestih naše države in bo brez dvoma v veliki meri pripomogel k temeljitejšemu poznavanju našega mesta in njegove industrije. , Iz Celja Iz Trbovelj t— Osebne vesti. N» železniško postajo v Trbovlje je premeščen iz Šmarja«Sapa po» stajm odpravnik g. Rudolf Pompe, iz Tr» bovelj na Verd pri Borovnici pa kot posta« jenačelnik g. Miha Zupan. — Rudniški rav» r.atelj v Hrastniku inž. Drolc je odšel na večtedenski dopust in ga nadomešča za ča« sa odsotnosti nadzornik inž. Pcrsoglio. t— Strela udarila v hišo. V Pauerjevi ko« loniji v Trbovljah je udarila strela v hišo, kjer stanujeta rudniška nameščenca Ažbar it; Rok. Nesreče nt strela napravila druge, kakor da je porušila dimnik. t— Trije vlomi v Hrastniku. Vlomljeno je bilo pri posestniku: Ivanu .lagru in Alojzu Jovanu pri Sv. Štefanu, v Brnici pa pri Ivanu Dolinarju. Pri vseh treh je vlo« mil Anton Gaspeti, brezposelni delavec, že večkrat kaznovan. V Hrastnik se je pri« tepel iz okolice Zidanega mosta. Zadržuje se večinoma pri kmetih, katerim po dobro izvršenem poslu izgine kakor kafra. Do« mneva se, da jc odšel pred kratkim v Sa« vinjsko dolino. Orožništvo ga pridno za» sleduje, vendar dosedaj brez uspeh*. t— Aretacija drznega pustolovca. V Hrastniku je bil aretiran delavec Franc Grabnar, ki je vlomil v gostilno Alojza Ravnikarja v Zagorju in odnesel zi več t'« soč dinarjev blaga. Pri aretirancu so našli ure. verižice, denarja v gotovini in cigarete raznih vrst. Iz Metlike m— Strela na Selih pri Suhorju. Nfvihts, je zahtevala pretečeni četrtek zopet, eno žrtev pod Gorjanci. Na travniku «Škrbcu» nad Seli so kosili. Vsled nevihte so se za« tekli pod samotni hrast na travniku 221et, ni mladenič Jože Klemenčič iz Sel št. 22. posestnik Anton Škof iz Sel št. 6 in neka žena. Fant je obesil na hrast koso in se vsedel. Naenkrat je treščilo v hrast ter mladega Klemenčiča ubilo, a posestnika Škofa omamilo tako, da se ie šele po dveh urah zavedel. Škofu je nudil takoj pomoč slučajno navzoči okrajni zdravnik dr. Kus« sel. Poleg se nahajajoča ženska je tudi do« bila malenkostno poškodbo. Svarimo po« novno naše ljudstvo, naj sc ob nevihtah ne zateka pod samotna drevesa, ker so naj« bolj nevarna. m— Tatvina. Po metliški okolici se klati neki Mirko Kozjak, tesarski pomočnik iz Krapine. V Gradišču pri Trebnjem je ukra« del 2 vinski škropilnici ter jih prodal v Berčicah pri Metliki. Orožniki so škropil« niči zaplenili. Pri tem svojem obisku jp pa tudi vdrl skozi strop zidanice Marije Gor. nik iz Gabrovca št. 17 ter ukradel 20 kg suhe slanine. Sedaj se baje klati v okolici Vivodine. e— Informacije k ilustraciji. Celiani poznajo g. Janiča kot vestnega in skrbnega gospodarja, niso pa vedeli, da je postal tudi športnik in da se v najnovejšem času prav živahno zanima za fotografsko obrt. Tako je da! pri zadnji veliki povodnji fotografirati novo zgradbo celjske okoliške osnovne šole. Sliko prinese baje nedeljski »Slovenec«. Ker mu hočemo pri poročilu k ilustraciji pomagati, da ne bo tendencijoz-no in enostransko, si dovoljujemo že sedaj nekai zanimivih pripomb. Temeljni zidovi okolišče osnovne šole so zadnjo povodenj, k. je izpremenila mahoma vso celjsko okolico v velikansko jezero, prav dobro prestali. Dasi še ni potegnjena projektirana škarpa ob potoku, ki teče v bližini, in še ni napravljen nasip, je segala voda. komaj do spodnjega roba temeljnega zidu. V notranje prostore sploh ni prodrla, vkljub temu, da so imela ostala šolska poslopja, tako mestna osnovna šola in drž. real. gimna ziia v kleteh in v vseh ostalih podzemeljskih prostorih polno vode. Naravno pa je, da so pri tako velikih poplavah, kakor je bi la zadnja, odrezani vsi dohodi iz mesta v okolico. Vse celjske šole ob takih prilikah že iz varnostnih ozirov puščajo otroke iz šole domov. Vse to je celjskim in okoliškim »prijateljem« nove okoliške osnovne šole prav dobro znano; trdili bodo pa vendarle kaj drugega. V svoji preveliki gorečnosti za napredek okoličanov in za moderno vzgojo njihove mladine hočejo na vsak način dokazati, da spada celjska okoliška osnovna šola najmanj na Miklavžev hrib. e_ Celjska godba. Celjski dopisnik »Slovenca« se je obregnil ob celjsko godbo, češ da ni potrebna, ker imamo itak že že-lezničarsko godbo v Celju. Mi mu radi tega ne bomo očitali nekulture, ker je to itak že sam povedal. Stojimo pa na stališču da je tudi na godbenem polju dobra konkurenca. Tudi pred voino sta bili v Celju dve godbi, ki sta obe dobro izhajali. Z isto pravico bi mi lahko trdili, da je vsako drugo telovadno društvo razen Sokola nepotrebno, pa če se to drugo imenuje tudi Orel. Poznamo gotove celjske gospode, ki so navajeni zabavljati čez vse, kar ni izrecno njihovega in kjer nimajo svojih prstov vmes. e_ Preložitev športnega dneva v Celju. Radi neprestanega deževja in poplave je izvedba projektiranih športnih tekmovanj v nedeljo. 18. julija nemogoča, vsled česar se preloži prireditev na nedeljo, dne 25. julija. e— Knjižnica ženskega društva bo zaprta od 15. julija do 4. avgusta. Redno bo knjižnica poslovala zopet 4. avgusta. e— Prememba posesti. Gospod Ivan Ta-ček ml. je kupil hišo v Gosposki ulici št. 21. V tej hiši bo otvori! tekom enega meseca kemično čistilnico in parno barvarijo. Obrat bo opremljen z modernimi stroji, tako da dobi sedaj Celje podjetje, ki bo ustrezalo v vsakem oziru vsem zahtevam. Izletniki, prizanašajte naši planinski flori' Senzacijonalen lov za morilci železniškega uradnika Reicherzerja n Osijek, 15. julija Preiskava roparskega umora železniškega blagajnika Reicherzerja traja dalje in še ni zaključena. Policija je prijela dva delavca osiješke 'kurilnice, Klimeta in Neppingerja, ki sta osumljena tega zločina. Aretrranca sta bila včeraj zelo zmedena, danes pa sta odločno odklanjala vsako krivdo. Policiia ie namreč pri njih" našla nekaj ključev, ki iu obremenjujejo, razen tega pa tudi nekaj de-setdinarskih bankovcev, ki so okrvavljeni. Pravijo, da je enemu tekla kri iz nosa in je tako okrvavil novčaiiice. Bankovce so poslali v Zagreb, da kri na njih analizira io. Danes popoldne je prišla policija na novo sled. Detektivi so ob 3. popoldne od H na stanovanje nekega osumljenega železniškega sprevodnika, ki pa ga niso naš!i doma. Ker je bilo stanovanje zaprto, so povedali sosedje, da je odšla z doma tudi njegova žena in da se je ravnokar odpeljala z vlakom v Dalmacijo. Detektivi so takoj telefonirali na kolodvor, naj ustavijo vlak, ki pa je že odpeljal. Potem so telefonirali kolodvor Dolnji Grad, vlak pa je zapustil tudi že to postajo. Policijski agenti so nati odbrzeli za vlakom s posebno lokomotivo in ga kmalu dohiteli. Ustavili so vlak in prijeli sprevodnikovo ženo. ki so jo odvedli nazai v Osijek. Nato so takoj izvedli hišno preiskavo, ki pa ni imela uspefa. Dejstvo ic, da ie bila sprevodnikova žena pridržana v zaporu. Mislijo, da ie bila z možem soudeležena pri umoru. Policija domneva, da se je sprevodnik odjveljal v Zagreb Naknadno se je ugotovilo, da morilec a'1 merile: nisc odnesli iz blagajne 300.000, ampak" 500.000 dinarjev, kakor se je ugot .-• Io pri reviziji knjig in blagajne. Zdravniška posvetovalnica C. X. Y. v Z. G. dr. Demšar, Prešernova sveže servijete, kakor jih žal ni videti redko po naših gostdnah, je tako iz snažnosti kakor iz higijenskih vzrokov odkloniti. Si« cer pa ie uporaba takih servijet zakonito prepovedana. Ostuden duh svežih servijet pa izhaja navadno od slabega mila. ker so prtiči zanikrno izprani. Zdravju škodljive take serviiete niso. G. Fr. K. v Sp. K. Da danes ni videti več ckozavih», t. j. od koza razoranih obrazov, je v toliko zasluga cepljenja, ker nikdo več na kozah, ki so se svoi čas pojavljale v težjih epidemijah, v naših krajih ne oboli. Prve koze jse navadno pokažejo na obrazu. G. X. Y. v Z. dr. Demšar, Prešernova ulica. G. Ka. L. v K. Poskusite z obližem za kurja očes2, katere dobite v vsaki lekarni. V težkih primerih ie umestna kinirgična operacija. G. T. L. v L j. Staro domače sredstvo pri krvavitvah iz pljuč in iz želodca ie navad« Pa. kuhinjska sol. katero požre bolnik 1 do 2 žlički z vodo. Seveda ie to samo prva po« moč. kot tudi mrzli obkladki na prsih ali želodcu, požiranje koščkov ledu in mrzle vode, dokler ne pride zdravnik, katerega treba klicati v vsakem takem primeru. G. Af. R. v JV. M. Dokler se bolnik ne odpove alkoholu, je vsako zdravljenje ilu--zorno. G. K. P. v R. S. Nema pare. G. L. P. v K. G. Za sprejem je potrebno zdravniško izpričevalo, sestavljeno od pri« stojnega okrajnega zdravnika, ali zdravni' ka. ki je bolnika dotlej zdravil. G. S. S. v S. L Učinek desinfekcije s for« raolovo svetiljko je tudi že ob tako zapa« ženih razpokah jako problematičen. Bacili tuberkuloze se pa njenemu smradu narav« nos* «aejejo. Naši onstran šranic p— Podprefekt iz Kopra cav. Battiati je hodil pred dnevi po slovenskih vaseh. Ta ko je bil v Podgradu na občinskem sedežu, v fašiju in v šoli. Z našim domačim Ijud« stvom m prišel v stik. V Materiji je baje izjavil, da nima nikakih predsodkov proti Slovencem. aH koprska gospoda, ki sprem« iia povsodi g. podprefekta, je polna ne le predsodkov ampak pristnega sovraštva do našega ljudstva. Ako bo podprefekt poslu« šal koprske informatorje, bo povsem napač« no poučen o mišljenju naših ljudi. p— Za velesejem na Reki je vedno več navdušenja. On. Lanfranconi, predsednik nacijonalnega inštituta za italijansko eks« panzijo v inozemstvu in predsednik orga« nizačnega odbora za reški velesejem. je v seji omenjenega zavoda razlagal velik po« men gospodarske prireditve na Reki, ki je poklicana za eksportno delovanje v podo« navsko in balkansko Evropo. Na Reko je prišla vest, da bo pri otvoritvi razstave na« vzoč eden izmed kraljevskih princev in mi« nister za narodno gospodarstvo Belluzzo. Priprave so vedno večje, upanje na uspeh narašča in Reka pričakuje od velesejma ve« lik korak v boljšo bodočnost. V Trstu bo * dneh razstave precej nervoznosti. .Va OpSinah bosta zopet dve prire« ditvi v korist oLegfT. Tombolo napravijo 25. t. m. in 1. avgusta veselico na prostem. Domačinom se prigovarja, da morajo vsi k takim prireditvam, da tako sami pomagajo k potujčevanju kraja. P_ Predrzen roparski napad pri Planini. Anton Stok se je vračal iz Vipave v Pla« nino ponoči. Vse ie bilo tiho in mirno ali kar naenkrat je iz grma ob cesti skočil proti njemu neki človek z veliko palico. Zahteval je. da mu mora dati takoj ves denar, ki ga ima s seboj, ako hoče ostati živ. Ropar g-a ie preiskal in mu vzel uro in denarnico, v kateri pa .ie bilo le malo lir in nekaj drobiža: tudi ura ni dosti vred« na. Ropar je bil skrajno nezadovoljen in ie zmerjal Stoka. Fotem je zbežal. Stok trdi. da ie ropar neki 211etni Albert Flegl (?) iz Jugoslavije, ki se klati tam okoli in ga orožniki že dalje časa iščejo pa ga ne morejo dobiti. p— Poitalijančevanjs ob vsaki priliki. 2en«ko udruženje v Opatiji je hotelo tudi ietos povabiti hrvatske otroke po prvem sv, obhajilu na zajutrek. Bilo je že vse pri« pravljeno, ali zadnji trenotek je prišel ukaz, da morajo otroci k obhajilu v Volosko in da hodo pogoščeni pri nunah. Torej celo pri prvem obhajilu so morali hrvatski otro« ci čutiti potujčevalno roko, ki jih ie odteg« nila hrvatskim ženam in vrgla med italijan« ske nune. kjer so dobili nekaj, kar se niti primerjati ne da z obdarilom lanskih ob« najancev \ «Zorij'. p— Miličnik ustrelil orožnika. Pri Opči« nah ie miličnik D. Compassi ustrelil orož« nika L. Scondigliema. Zgodilo se je to po noči, ko so zasledovali tatove. Orožnik se-je menda na poziv 'prepozno ali premalo slišno odzval, miličnik je ustrelil in ga za« del. Orožnik je umrl v tržaški bolnici. p— Zopet nesreča. V delavnici med Stan« rirežem in Sovodnjem, kjer izpraznjujejo granate, .ie počila 231etnemu Stanku Pahor« iu iz Opatjegasela granata. Pahorja so tež« ko ranjenega prepeljali v goriško bolnico. Ranjena sta bila še dva druga delavca. P— Gradnja železnice Ajdovščina^Postojs n,?. o kateri se je svoj čas toliko razprav« !-i'o, se uresniči. Železniških projektov ima i'- \ ministrstvu polno in izvršujejo se ob sedanjem finančnem stanju le. one proge, katere smatrajo za nujne in potrebne. Ta« ko dobi Gorica zvezo s Postojno in no« traniski kraji se zvezejo z Vipavsko doli« no. Črta je izrednega strategičnega pomena in okoli Fostojne ter po Vipavski dolint s c cesto odigravajo obsežni vojaški ma« nevri. p— Obrtna šola v Solkanu kaže vsako le« to lepo. napredovanje. Letošnja razstava medletnih izdelkov je bila izborna. Kako ps bo v bodoče? Obrtne šole stoje nepo« siedno pred »-asimilacijo^. Šolska oblast se ?h letošnji zaključek obrtne šole niti zme« nila ni. Obrtna šola je Solkanu neobhod« no potrebna m ogromna bi bila škoda za solkansko mizarstvo, ako zaide pouk z do> sedanje poti. p.— rjjenar sem, če ne te vržem v kanal» "d ietni delavec Alojzij Birsa iz Gorice je taval v noči na nedeljo okoli 3. zjutraj pro« ti svojemu ležišču v ulici Gozzi v Trstu. V temi se mu ie v ulici Rossipi približal neki človek, ki. ie poprej sedel z njim v gostil« m ga zagrabil za prsi in rekel: Denar sem. če pf te vržem v kanal. Napadalec ie iz« tTga! Birsi iz žepa denarnico z 80 lirami. Bit-33 je klical na pomoč in redarji onstran kanala so ga slišali. Napadalec je bil takoi p-iiet. Piše se R. Brandolin, policiji dobro znan malopridnež. p— V čmotičah so ustanovili izobraže« valno društvo «SkaIa-<,. Vpisalo se je^takoj 45 članov in pevski zbor jih šteje 35. Pri« čakuie se ugodnega društvenega razvoja. P— V Podgradu bo kmalu dokončal svoi posel občinski komisar Corsi. ki napoveduje svoj odhod. Občinarii bi želeli občinske vo« litve in ne jx>deštat3. p— Ples. Tržaške «Novine» poročajo, da nameravajo po nekaterih bližnjih občinah prepovedati plese za dobo 3 let. To ne bo nič pomag-alo, kajti mladina bi v takem slu« čaiu uhajala v druge, če treba tudi dalnje kraie na ples in bi. tako zapravila še več kot doma Plesi bi se morali omejiti ali prepovedati povsodi, potem bi brez dvoma odpadlo ono zlo. ki se drži javnih plesov. Fred vojno je bil neki briški župan prepo« vedal ples. Mladina je hodila za to trumo« ma plesat v Furlanijo. p— Organizacijskega smisla je med naši« mi malimi kmeti na Goriškem dovolj, ali ni voditeljev, ki bi vzeli stvar v roke in jo izvedli kmetu v korist. Mali kmetje po Vi« pavskem bi radi imeli mlekarne po vseh večjih krajih in prišli bi radi do sistematič« ne oddaje mleka. Čas bi bil prihranjen in trud poplačan. Prodaja mleka v mestu po posamezniku ,se ne izplača. p— Lesna industrija v Ilirski Bistrici in okolici .ie lepo razvita. Iz delavskih krogov se čujejo pritožbe, da je 10 — 12 urna dnevna zaposlenost previsoka, zlasti še-, ker baje plačilo ne odgovarja delu. Mnogo de« lovnih moči je odšlo v tujino, v Ameriko, na Francosko in drugam. Po gozdovih poje sekira nekoliko preveč pogostoma. p— Mednarodni lesni kongres na Reki mora po mnenju prof. Susmela vsa važna evropska središča opozoriti na reško prista« nišče in na njegovo prometno sposobnost in primernost. Na kongresu bo zastopano mi« nistrstvo in pokroviteljstvo prevzame Mus« solini. Tako namreč želi Susmel. Tržaška trgovska zbornica opozarja nujno vse mte« resente na reško razstavo in kongres' ter jih poziva na polno udeležbo. Ali se priče« nia konkurenčni boj med Tr"stom in Reko? Dopisi ZALOG- Odbor zveze slovenskih vojakov podružnica Dev. Mar. v Polju vabi v »Jutru« z dne 14 t. m. k slovesnosti odkritja spomenika v svetovni vojni padlim domačinom, ki se ima vršiti v nedeljo, dne 18. julija. Med drugim omenja, da nastopijo pri slavnosti združeni zbori tukajšnjih društev. Ker sem mnenja, da niso tu mišljena samo klerikalna društva, temveč tudi Čitalnica v Zalogu in Sokol v Dev. Mar. v Polju, sem prisiljen radi pravilnega umevanja s strani javnosti objaviti sledeče: Sedanji odbor Zveze slovenskih vojakov podružnica Dev. Mar. v Polju je docela strankarski, obstoji namreč iz samih pristašev SLS. Pripravljanje za ustanovitev te zveze, oziroma pripravljalnega odbora je bilo priobčeno samo v krščanski »Pravici«, javnosti malo poznanem lističu, dasi imamo v občini tudi samostojne kmete, demokrate, komuniste in šu-steršicijanci. Občni zbor se je vršil v klerikalnem društvenem domu, mesto na nev-trahvh tleh v šoli, kjer se vrše tudi občinske volitve in kar je bil predlog drugih strank. S tem je dokazano, da niso želeti v odboru drugega kot klerikalcev. Boječi se očitkov strankars-tva se niso upali priti po prispevke k estalim strankam, osobito k demokratom. Posrečilo se jim je pregovoriti -tr: stanovalce iz zaloških barak, da so moledovali po barakah' in pobirali za spomenik. Fden od teh se je kmalu naveličal, preslišal ie menda marsikatero pikro. Dasi je stran-karstvo s tem več kot dovolj dokazano, so •se drznili poslati Čitalnici kot Sokolu doniš, v katerem javljajo, da je Zveza slovenskih vojakov kakor tudi odkritje spomenika nestrankarska in da ima le kulturni in dobrodelni pomen. V nadaljnjem vabijo Čitalnico in Sokola k sodelovanju ter posebej k petju. Računali so menda, da se ne bosta odzvala. Zal, da niso prišli na svoj račun. Na sejah obeh draštev je bil namreč sklenjen sporazum, da nastopita obe društvi s skupnim pevskim zborom, seveda tudi pod svojim pevovodjem. To pa je bil ogenj v strehi! Na seji 2. t. m. so namreč sklenili, da se posameznim društvom (zborom) ne bo dovolilo s petjem nastopiti, temveč ie skupno pod orgaaistavim dirigentstvom. Čitalnica in Sokol sta vzela to izjavo na znanje ter sklenila, da se svečanost' odkritja ne udeležita. MAVČIČE. Pred meseci je v Dalmaciji izstopil iz katoliške cerkve tukajšnji rojak inž. g. V. To je našega gospoda župnika silno razžalostilo. Naslednjo nedeljo je ožigosal tako versko mlačnost celo raz lečo. Z ubogo prizadeto in raz prižnko osramočeno mamico smo iarani sočustvovali in postopanje gospoda župnika ositro obsojali. V »Juto št. 150 pa čitamo, da je iz katoliške cerkve izstopil duhovnik, izredni profesor na ljubljanski univerzi in bivši glavni urednik iSlovenca» g. dr. Izidor Cankar in da se poroči. Ubogi g. profesor! Naš župnik gotovo tudi njemu ne bodo prizanese!. Sam Bog vedi, kako bo zopet grmelo raz prižnico v cerkvi sv. Pavla v Mavčičah . . .!! RIMSKE TOPLICE. Prostovoljno gasilno društvo v Rimskih toplicah proslavi v nedeljo, dne 1. avgusta petletnico svojega obstoja, združeno z izletom gasilske župe trboveljske. Popoldne se bo vršila velika ljudska veselica z bogatim srečolovom in kegljanjem na dobitke na vrtu hotela »Nova pošta.<. Gasilci imajo popust pri kopanju v kopališču, čisti dobiček veselice je namenjen za nabavo prepotrebnih gasilskih delavnih krojev. Vse prijatelje gasilstva vljudno vabimo. Lepo vreme zasigurano! Vremensko poročilo Meteorološki cavGO u Ljubljani, 15 julija 192o Višina Barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja 3arom. Temoer. I Ljubljana (dvorec) Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga Rei. vlaga 7- 759 8 180 91 mirno s. ! 759-7 18-2 91 SSE 0.5 14. i 758-2 21-3 70 NE 1 21. 757-4 206 81 NE 0.5 8. 8. 7600 17-0 97 N\V 1.5 7594 20-0 84 NE 1.5 8. 7-89 21-0 75 mirno 8. 7593 17-0 91 mirno 7. 75^-2 23-0 58 NE 1.5 7. 758-8 22-0 89 \VN\V 0.5 7 759-6 190 — SW 1.5 Smei vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 10 10 10 9 10 9 6 5 0 2 0 Vrsta padavine »c opazovanju megla megla dež mm co ) ure 6.0 7.0 Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 2.8 mm. Solnce vzhaja ob 4-27 zahaja ob 19-44 iuna vzhaja ob 10'36 '.ahaja ob 23'50. Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma nejasno, deloma dež. Temperatura bo padla. Ta prognoza je negotova, ker so izostala važna vremenska poročila. Tržaška Temenska napoved za petek: Razni šibki vetrovi, nebo spremenljivo. Temperatura od 18 do 24 stopinj. Morje mirno. Sokol Sokol Vrhnika. Sestre! Bratje! V ne« deljo 18. t. m. Vas kliče naše društvo na pomoč, da mu pomagate dovršiti že začeto trdnjavo, kjer bo moglo naše društvo na« predovati, kar mu do sedaj ni bilo mogoče zbog pomanjkanja primernih prostorov. Kljub veliki požrtvovalnosti br. Lenarčiča, članov in članic, manjka še precejšnja vso« ta za dovršitev »Sokolskega doma-e. Zato vabimo uljudno k obilni udeležbi pri naši veselici. Začetek ob 15. uri. Svira godba Dravske divizijske oblasti. Na svidenje! Zdravo! Sokol L obvešča svoje članstvo, da se vrši dne 18. t. m. društveni pešizlet v Mo« ravče, kjer sodelujemo pri bratskem dru« štvu o priliki javnega nastopa. Odhod z viakom ob 7.40 z glavnega kolodvora v Kresnice, od kjer odkorakamo v poldrugo uro oddaljene Moravče. Vse brate in se« stre vabimo na čim številnejšo udeležbo. — Prednjaški zbor. Sokol I. obvešča vse brate .in sestre, da predava v soboto dne 17. t. m. ob 20. v dvorani paviljona na Taboru brat Evgen Lovšin o Vili. vsesokolskem zletu v Pragi. Vabimo članstvo in naklonjeno občinstvo, da se zanimivega predavanja udeleži v čast nem številu. — Prednjaški zbor. Spori Lahkoatletski dvomateh Poljska : Jugoslavija V nastopnem objavimo še rezultate, ki so se dosegli v nedeljo drugi dan tekmova« nja na dvomatehu Poljska : Jugoslaviia: Tek na 800 m: 1. Oldak (P) 1:58.4! 2. .Ta« vvorski (P) 2.01, 3. Rožič (J). Met diska: 1. Baran (P) 39.68, 2. Mala« novski (P) 37.50, 3. Gaspar (J) 35. Spahič je odpovedal. Skok s palico: 1. Rzepka lP) 3.44, 2. Ada« mezak (P) 3.35, 3. Kallay (J) 3 m. Skok v daljavo: 1. Sikorski (P) 6.76, 2. Spahič (J) 6.45.5, 3. Cejzik (P) 6.27. Tek na 10.000 m: 1. Sawaryn (P) 34:18.5, 2. Lukaszevvicz (P) par metrov za prvim, 3. Slapničar (J) 750 m za prvim. Met kopja: 1. Smakulski (P) 51.28, 2. dr. Gruner (P) 49, 3. Gaspar (J) 47.50. Štafeta 100 + 200 + 300 + 400 m: 1. Poljska 2:03, 2. Jugoslavija (Valtrič, Jam« nicki, dr. Perpar. Močan) 2:06.3 (boljše od jugoslov. rekorda). S. K. Željezničar v Ljubljani V soboto in nedeljo nastopi prvič v Ljubljani zagrebški prvorazredni SK Željez ničar, ki spada v elito zagrebških klubov poleg Concordije, Haška in Gradjanskega. Željezničar je že opetovano potolkel vse te tri klube ter dosegel tudi na svojih iz« venzagrebških gostovanjih, zlasti pa na svo ji lanskoletni turneii po Grčiji največje uspehe. Premagal je n. pr. tudi vse sara« jevske klube. V soboto igra s 2SK Hermesom, v nede« ljo pa nastopi proti ljubljanski podsavezni reprezentanci. LNP je skombiniral to tre« ningtekmo radi predstoječih tekem podsa« veznih reprezentanc za pokalno prvenstvo države, ki se bije kot znano za zelo drago« cen pokal našega kralja.^Upamo, da bo no« vi podsavezni kapetan g. Pelan, ki spada med naše najbolj izkušene športnike, se« stavil tako podsavezno reprezentanco, ki bo dorasla svoji nalogi. Tekma v soboto s Hermesom se vrši ob 18.15 na igrišču Iliri« je, v nedeljo pa na igrišču Primorja. Vabimo občinstvo, da se obeh tekem ude leži v čimvečjem številu ter da prisostvu« je zlasti v nedeljo tekmi svoje podsavezne reprezentance, kateri je treba dati vso mo« ralno podporo, da se na ta način po zadnjih porazih v Zagrebu dvigne morala in jo pri« merno pripravi na tekmo z osiješko repre« zentanco za kraljev pokal. Torej vsi ljub« Ijanski športniki v soboto in nedeljo k tek« mam z zagrebškim Željezničarjem. Iz LNP (Službeno). Podsavezni kape« tan je določil za tekmo proti SK Zeljezni« čar iz Zagreba dne 18. julija nastopno pod« savezno reprezentanco: Erman I. (P)«Pleš, Beltram (I)«Zemljak (P), Gabe Zupančič, Lado Zupančič (l)«Herman (I), Erman (P), Oman, Dobrlet, Kreč (I). Rezerve: Miklav« čič, Pečnik, Marchiotti, Terglec. — Imeno« vani igrači morajo nastopiti, ker bi sicer LNP nastopil najstrožje proti onim, ki bi neupravičeno izostali. Isto velja za medte« denski trening, ki bi ga podsavezni kapetan odredil. SK. Jadran. Danes, 16. t. ni. seja uprav« nega odbora pri Mraku ob 20. uri. Vsi od« berniki se je imajo sigurno udeležiti. Od« sotnost se najstrožje kaznuje po določilih. Na sejo se vabijo tudi člani klubovega raz« sodišča. — Predsednik. A S K. Primorje (Kolesarska sekcija.) Članom odbora in članstvu v informacijo. Redno vsak torek odborova seja ob 8. uri zvečer pri Uranu na Mestnem trgu. Član« ski sestanek vsako soboto ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Šestici. Klubski načelnik F. Brumat jc v slučaju event. informacij na razpolago dnevno od 6. do 7. ure zvečer v kavarni «Zvezdax>. — Tajnik I. SK. Ilirija. (Lahkoatletika). Pozivajo se oni gg. atleti, ki imajo klubsko opremo, da jo brezpogojno in brez odlašanja oddajo radi evidence do 20. t. m„ in sicer vodstvu lahkoatletike odnosno oskrbniku igrišča. — Načelnik. 5. K. Slavija — Vodmat proslavi 1. in 8. avgusta petletnico svojega obstoja. Ob tej priliki se vrši na igrišču SK Ilirije no« gometni turnir za dr. Perkov pokal, v ka« terem sodelujejo moštva Slovana. Jadra« na, Hermesa in Slavije. Ostala športna dru« štva se naprošajo, da v imenovanih dneh ne prirejajo večjih prireditev. — Odbor. Listnica uredništva Uredništvo izjavlja, da g. Jos. Jerše, šol' ski upravitelj v Naklem, ni pisec dopisa, ki je bil objavljen v «Jutru» 7. t. m., niti v kaki zvezi z njim. dež. Izjava Gospodarstvo Vodnotehnična dela v Jugoslaviji Reci se mora. da so naše reke in drugi vodni toki v zelo slabem stanju. Potrebno je več let, da se temeljito urede, in sicer sistematično in na širokopoteznem programu in ne samo na brzo roko, kakor se to pri nas žal prečesto dogaja. Generalna direkcija voda je sedaj izdelala podroben program, kako vzeti to pereče vprašanje v roko. In baš sedaj postaja regulacija vodnih tokov pri nas tako zelo aktualna, ko vidimo strah poplav skoraj po vsej državi. Ako bi bile zlasti velike reke bolje urejene in bi imele dovolj močne nasipe, ne bi bila škoda tako ogromna, kot je sedaj. Se važnejše kot program pa je dejstvo, da je generalna direkcija voda začela metodično izdelovati karte vodnih tokov, kjer jih še ni. Le na ta način se bo moglo natančno proučiti to pereče vprašanje in videti, kje je treba prej in obširneje zastaviti sile. Te karte naj služijo hkrati tudi za podlago za vsa druga morebitna kasnejša vodnotehnična dela, čeprav zaenkrat še niso aktualna. Z drugimi besedami, gre torej za mapacijo vodnih tokov. Doslej je generalna direkcija voda izdelala načrte za regulacijo Save v zagrebški oblasti. Ureditev te vodne struge s postranskimi bo stala približno 175 milijonov dinarjev. Seveda se delo ne bo izvedlo naenkrat, ampak postopoma in razdeljeno na več let. Za letos je v programu le izdatek 2 milijonov. Druga reka, ki se mora regulirati in ki zanima zlasti Slovenijo, je Ljubljanica. Poljedelsko ministrstvo je že odobrilo izdelane načrte. Po proračunu bodo ta dela, ki so razdeljena na več let, stala državo okrog 40 milijonov. Za prvo silo pa je predviden v programu le en sam milijonček dinarjev. Po tem načrtu naj bi bila Ljubljanica plovna od Ljubljane dalje. Merodajna oblastva so začela posvečati več pažnje vprašanju ureditve vodnih tokov v Južni Srbiji, kjer so, kakor se baš sedaj vidi, razmere v tem pogledu še zelo primitivne. Treba bo izsušiti Pelagonijo in regulirati Bognanovaško reko. Gre namreč tu za dobrih 2000 hektarjev najplodovitnejše zemlje, ki jo bo treba zavarovati pred poplavami. Kasneje pridejo na vrsto dela za zavarovanje okrog 5000 hektarjev plodne zemlje ob Vardarju. ki je kaj nevarna reka. Posebno velja to za okolico Karagjorgjevca. Isto velja tudi za okolico Debra ob albanski meji. kjer so v stalni nevarnosti raz-sežna polja v izmeri kakih 3000 hektarjev. Generalna direkcija voda se je lotila tudi proučavanja vprašanja melijoracije Strumi-škega polja v Južni Srbiji, ob bolgarski meji. Podrobne načrte treba še dokončati, ker so doslej izdelani le v širokih obrisih. V to svrho je v programu za prvo silo 150.000 dinarjev. Treba bo misliti tudi na delno iz-sušitev in na delno namakanje Mavrovskega polja, kjer prihaja v poštev kakih 400 ha izvrstne zemlje. Enako velja lo tudi za obširna polja okrog Pologa. Ivumanova in na Pre-ševski ravnici, kjer prihaja v poštev 2000 ha zemlje. V okolici Skoplja je na programu še več vodnotehničnih del, ki so važna za melijoracije zemljišč, pa tudi za j>obijanie malarije, ki tako zelo ogroža ondotne kraje. Vsi ti načrti, čeprav so izredno nujni, ne bodo gotovi še vsi to leto. Ni dosti, kar je že storjenega in kar bo še v najkrajšem času, ali nekaj je le. Ondotno ljudstvo je zelo pohlevno in .ie mnogokrat zadovoljno že z dobro voljo, ki jo pokažejo merodajni činitelji. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (15. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 305. sremska, nova, za avgust, 3 vag. 263; turščica: baška, 11 vagonov 190; moka: baška <0gg» 2 vag. 500, <6>, eksport - mlin, 1 vagon 430: otrobi: baški, v jutastih vrečah. 1 vagon 157.50, bosanski, v jutastih vrečah. 2 vag. 120; fižol: baški, beli, 1 vagon 255. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte ('14. t. m.) Notirale so za 100 kg, vštevši bla-govnoprometni davek brez carine v šilingih: pšenica: domača 47.50—'8, madžarska 79/80. 49.50—51; rž: 27.25—30; ječmen: domači 30—33.50, slovaški 35—38. madžarski 30—34; tur šč i ca: 26.25—27.25, čin-kvantin 31.50—33; oves: domači 32—32.50, madžarski 31—32, rumunski 30—31; moka na debelo: 0» domača 83—85, inozemska 80—85, jugoslovenska 78—83. ameriška 79 do 83, krušna 48—52, ržena 47—49; otrobi: 17—17.50. razjx>loženja za prodajo. V manjši men ss je podražila tudi stara pšenica, dočim je nova pšenica v prejšnjem tednu v ceni popuščala. Pšenica se je iskala bolj za domačo potrebo, dočim je bilo iz inozemstva malo zanimanja zanjo. Izjavljam ,da z današnjim dnem nisem več plačnik za dolgove, ki jih napravi mo« ja žena. 1030 AVGUST KONČAR. Generalni ravnatelj Narodne banke v Zagrebu. V sredo je dospel v Zagreb generalni ravnatelj Narodne banke Novakovič iz Beograda. Pregledal je poslovanje tamošnje podružnice. Kasneje je imel konferenco z zastopniki zagrebških gospodarskih krogov, zlasti z velebankami, s katerimi je razpravljal o raznih aktualnih zadevah. Generalni ravnatelj Novakovič se je v četrtek zopet vrnil v Beograd. = Italijanske koncesije v nettunskih konvencijah. Zveza trgovcev in obrtnikov v Šibeniku je sklicala izredno skupščino, na kateri bodo razpravljali o koncesijah, ki jih po najnovejših vesteh vsebujejo nettunske konvencije. Zlasti vznemirja naš gospodarski živelj dejstvo, da dovoljujejo konvencije Italijanom, da smejo napeljati elektriko iz šibenika v Zadar. Ker je to vprašanje vitalnega interesa za Šibenik, bodo na tej skupščini sklepali o stališču, ki naj ga gospodarski krogi zavzamejo do nettunskih konvencij, posebno pa glede prenosa elektrike v Zadar. = Sfednarodna razstava vrtne kulture v Poznanju bo letos od 25. septembra do 3. oktobra. = Dunajsko tržišče jajc. Z Dunaja poročajo : Na tržišču jajc se pokazuje . majhno naraščanje cen. ker so bili zadnji dovozi malo manjši. Za enkrat je še dovolj blaga. V trgovini na debelo so se oferirala: prvovrstna jugoslovenska eksportna jajca po 13.5, madžarska I. 13—13.5, poljska 12, ru-munska 10—12, jugoslovenska in madžarska drugovrstna 9.5—10.5 groša za komad ab Dunaj. — Čvrstnča na našem žitnem tržišču. Po vesteh iz Novega Sada je t u r š č i c a že dalje časa zelo čvrsta ter se je tekom prejšnjega tedna in prvih dni tekočega tedna močno podražila. Povprašuje se po njej tako iz naših pasivnih krajev kakor iz inozemstva. Ponudbe so prav majhne.^ Zaloge pri kmetih so neznatne, dočim močnejše roke, ki imajo še znatne količine, ne pokazujejo Borze 15. julija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbo iu v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74_0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195 (194). Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 92—96, Praštediona 863—£68, Slavenska 50—0 Kreditni 165—175, Slrojne 08—101, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 103 do 106. — Blago: Zaključek: les: bukova drvž, suha, metrska, fco naklad, postaja 0—18; hrastova 0—17; hrastovi hlodi, od 30 cm naprej, od 2.50 m naprej, fco naklad, postaja 0—400; smrekovi hlodi, od 25 cm naprej od 4 m naprej, fco naklad, postaja 190—0, namembna jiostaja 240—0; lubje smrekovo ali jelovo, Ico nakl- post. 38—0; trami, monte, fco Postojna tranz. 0—300; brzojavni drogovi (smreka, jelka. bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, prim. suhi, ■• vito cd:-.,'g."ni. od 8—12 m, fco vag. meja, 10 vagonov 300—300 (300); smrekove deske I., II., III., paralelne, ostrorobne, od 16 cm šir. naprej, 18, 24 mm, fco meia 540—0; hrastovi brzojavni drogovi, od 7—12 m dolž. prem. 13/14 cm, na drobnem koncu najmanj 7 cm. obeljeni, fco nakl. post za tekoči mesec 7—0; poljski pridelki: pšenica, bačka. 76, 2 %, fco vag. nakl. post. 0—315, nova bačka,.76, 2 '/o, za avgust, fco vag. naklad. post 0—270, nova. fco Ruma 0—265. turščica. fco vagon nakl. post. 0—190; ječmen, letni, fco vag. nakl. post. 0—170; oves rešetani, fco vag. nakl. post. 0—190; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 0—110, srednji, fco vag. Domžale 0—150; ajda, domača, fco vag. slov. postaja 0—255; fižol. beli. banat.. fcol vag. nakl. post. 0—160; riž splendor. v vrečah, brutto za nello, fro skladišče Ljubljana 0 —680. ZAGREB. Dinar se je v Curihu zopet popravil na nedeljsko bazo in je danes no-tiral 9.14. Popustili sla devizi na Pariz in Milan. Deviza Pariz se je trgovala po 144, Italija pa je zaključila na višini 192.25. Blaga je bilo malo na tržišču. Narodna banka je pokrila v glavnem vse povpraševanje. Vsega skupaj je bilo prometa v devizi Dunaj za 146.000. Berlin 16.600, London 5082, Nevv Vork 8400, Pariz 42.000, Praga 630.000, Trst 36S.OOO in Curih 170.2OO Din. Vsega prometa skupaj je bilo za 6.5 milijona Din. _ V e f e k t i h niso bančni in industrijski papirji pri malenkoslnem prometu zabeležili nikake spremembe v tečajih. Malo je bilo zanimanja za Vojno škodo, ki je ostala na včerajšnji višini. Promjilno blago se je trgovalo po 306, za september pa po 314. — Notirale so devize: Dunaj izplačilo in ček 798.625—802.625, Berlin izplačilo 1348.50 do 1352.50, Ilalija izplačilo 191.325—192.525. London izplačilo 275.05—276.25, Nevv York ček 56.45—56.75, Pariz izplačilo 143—145. Praga ček 167.43—168.43. Curih ček 1094.55 do 1098.55; valute: dolarji 55.90—56.20, lire 195.40—196.60; efekti: državni: investicijsko posojilo 75—76.50, agrarne 40 do 42.50, Vojna škoda, prompiaa 306—306.25, za julij 306—0, za avgust 310—311; bančni: Eskomptna 101—102, Poljedelska 16_17. Kreditna Zagreb 102 -104, llipo 56—57. Jugo 93—94, Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 55—59, Praštediona 865.50—867.50, Slavenska 55 —56, Srpska 130—132, Medjunarodna 70—0; industrijski: Eksploatacija '7—9. R j-gusea 3O0—0, Šečerana Osijek 270—0, Isis 51—0, Narodna šumska 17—0, Osiječka ljp-vaonica 0—190, Gutmann 0—215, Slaveks 115—0, Slavonija »3—32. Trbovlje 345—0. Union 300— 350, Vagon 40—0, Vevče 102—0 Danica 59.25—0. BEOGRAD. Devize: Pariz 140.50-114, London 275.4-275.5. Nevvork 56.54-56.56, Milan 191.75—192, Praga 167.65—167.70, De-naj 800—800.25. Budimpešta 794—796. Ber-],„ 1349—1350 Curih 1095.75—1096, Bukare šta 26—26.50, Atene 68. CURIH. Beograd 9.115, Berlin 122.9825, Nevv York 516.375, London 25.115. Pariz 13, Milan 17.425, Praga 15.30, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.425. Sofija 3.725. Dunaj 73. TRST. Devize: Beograd 52—52.75. Dunaj 410— 420, Praga 87.27 —88, Pariz 74.25 do 75, London 143.50—144.25. Nevv Vork 29.50—29.75, Curih 565—575, Budimpešta 0.0405—0.0415, Bukarešla 13.25—14.25: valute: dinarji 51.25—51.75, dolarji 29.25 do 29.50, 20 zlatih frankov 110—114, zlata lira 563. DUNAJ. Devize: Beograd 12.475 do 12.515, Berlin 168.05—168.55, Budimpešta 98.75—99.05, Bukarešta 3.2475—3.2675. London 34.3425—34.4425. Milan 23.89-23.90. Nevv York 705.85—708.35, Pariz 17.65 do 17.75. Praga 20.91—20.99. Sofija 5.0975 do 5.1375, Varšava 77.05—77.55, Curih 136.70 do 137.20; valute: dinarji 12.4650—12.5250 aolarji 704.25—708.25. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.625. v Berlinu 516.375. v Londonu 274. najbolj še. najtrpcZnejše. zato najcenejše. Žarnice 129 J. Goreč, Osram — vsakovrstne najceneje oatača Kreditne banke. n.................. Arkadi j Averčenko: Igralčeva nezgoda Živel je nekoč igralec. Vsak igralec ima rad reklamo, no naš igralec je bil v tem pogledu naravnost nedosegljiv. Kakor tiger rad pije kri iz pregrize-nega vratu svoje žrtve, kakor išče temperamentni zaljubljenec ustnice ljubljenega dekleta, tako je on iskal in ljubil reklamo. Včasi se je v novinah kar tebi nič meni nič pojavila vest: — Tatvina draguljev pri igralcu N. v vrednosti 3 milijonov. Ali pa: *— Igralec N. je doživel strahovito železniško katastrofo. Ekspresni vlak je skočil s tira. 145 ubitih, 8 ranjenih, igalec N. se je rešil s tem, da je pravočasno skočil iz vlaka skozi dimnik na lokomotivi. Spočetka je publika ahala, občudovala igralca in mu pela slavo, potem pa se je privadila: živci so se utrdili. In zopet so listi poročali: — Včeraj se je splašila žirafa, vpre-žena v kočijo igralca N. Igralec N. je ohranil mirno kri. Med divjo vožnjo po m--tu je skočil iz kočije ter se vie-l za brzojavno žico. Tako je priplezal srečno do brzojavnega okenca in poslal našemu uredništvu poročilo o dogodku. Ta ali oni lahkoverni čudak hiti k prijatelju: — Ste slišali? Igralcu N. se je splašila žirafa. Siromak je moral bežati po brzojavni žici. — Neumnost! — se odreže prijatelj skeptično. Igralec N. niti vodovoznega kljuseta nima, kaj šele žirafo. In kako neki bi mogel s svojim trebuhom skakati po brzojavnih žicah? — Zakaj pa je tako napisano? — Reklama. — Kaj pravite! Nedavno so pa listi poročali, da ga je neki ljubosumni zakonski mož pošteno premikastil. — Tudi to je bila reklama. — Kakšna reklama neki, če naklesti-jo človeka s palico po butici? — No. zakonski mož je moral že vedeti, zakaj ga udriha. Saj je bilo tudi njegovo dete nedavno bolno za rekia-mo in celo žena mu je ušla za reklamo. Nič mu ne verjamem. Vse je reklama. — In vendar pravijo, da je ta igralec iz zeio ugledne rodbine. — Saj si je tudi rodbino izbral za reklamo. Čelo njegova sestra se je poročila z nekim inženjerjem zato, da mu dela reklamo Naenkrat so pa priobčili listi skromno vest: Pariška mošeja, ki jo ho danes 16. julija posvetil maroški sultan. šega revnega planeta, odkar so pro metna sredstva vsestransko napredcva- ; la in se izpopolnila. Fantastični romani Julesa Vernea postajajo dejstvo in to pač dovolj pričuje o kolosalnem napredku tehnike tekom zadnjih desetletij. V.rasna vsebina, razkošna oprema .-.t sijajna igra vseh sodelujočih so vzrok . iikega uspeha, ki ga je pri vseh dosedanjih • ;:ds;avah dosegel popolnoma novi veliki francoski ilm ' „P©temkm" v Nemčiji zabranjen Ruski revolucionarni film Oklopna križarka Potemkin», ki je. kakor smo v naši filmski rubriki že poročali, o priliki otvoritvenih predstav v berlinskih kinih dosegel kolosalen uspeh, je odstavljen z dnevnega reda nemških kinematografov. Zabranila je njegovo predvajanje cenzurna oblast, češ, da je «Potemkin» izrazit tendenčni film, ki zagovarja nasilje in poveličuje prevrat, radi česar zahteva interes državne avtoritete, da filma v Nemčiji ne predvajajo. Na isto stališče sta se postavila nemško notranje in vojno ministrstvo, nasprotno pa jc pruski notranji minister izjavil, da se je film v mnogih pruskih mestih predvajal z velikim uspehom, ne da bi kje došlo do resnejših nemirov. Po ministrovem mnenju je film docela brez opasnosti za javni red. Z zabranitvijo «Potemkina» so posebno zadovoljni nemški nacijonalci, ki so ubi me — in snet je mol! (Duša umetnice) .j dolgem času vidimo zopet našega rojaka umetnika svetovnega slovesa, lepega Sveti-slava Petroviča in najboljšega ruskega k mika, znanega pod imenom Nikolaj Kolin O ''ozarjamo Vas na krasno godbo, ki jo pri v. .h predstavah izva a naš priznano prvovrstni umetn ški orkes'er. Predstave točno ob 4. Vs6, % 8, 9. ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. proti filmu cele tedne sistematično agi-tirali. Listi ievice pa protestirajo proti prepovedi in zahtevajo, da se zadeva spravi pred parlament. Fordova bilanca Ford. kralj avtomobilov, je nedavno prezentiral javnosti zaključno bilanco za leto 1925., ki svedoči o ogromnem obratu njegovih podjetij in o kolosalnem premoženju moža, ki je danes najtežji na svetu. Aktiva Fordove kompanije so ocenjena na 742,914.000 dolarjev. Pasiva pa so relativno neznatna, ker čisto premoženje bilance izkazuje 622,367.000 dolarjev. To je pač največja v privatnem podjetju nagromadena množina kapitala, ki se je nagromadila v razmeroma zelo kratki dobi. Ford je osnoval svojo avtomobilsko delavnico 1. 1903. z lastnimi 28.000 dolarji. Danes je Fordov kapital razdeljen na 172.645 delnic, ki so vse v rokah Forda, njegove soproge in sina. Vsaka delnica predstavlja vrednost 6000 dolarjev. Ako notiranje vrednostnega papirja, ki ni v prometu, mul-tipliciramo s številom delnic, se izkaže vrednost 1 milijarde 35,870.000 dolarjev. torej preko 57 milijard dinarjev. Ford sicer ne izkazuje nikakega obračuna o dobičku in izgubi, ker mu je takorekoč odveč, toda njegov dobiček v lanskem letu je jasno razviden iz naslednjih podatkov bilance: prirastek premoženja 79,891.000 dol. dividende 14,670.000 dol. nepotrebni odpisi 20,517.000 dol. Skupno 115,078.000 dol. Odpada torej na posamezno delnico 667 dolarjev letnega dobička, kar spričo mastne 10 odst. dividende pomnožu-je njeno vrednost na 6000 dolarjev. Ta čisti dobiček v znesku 115 milijonov dolarjev izvira iz produkcije 2 milijonov avtomobilov, in to znači, da se Ford pri vsakem avtomobilu zadovolji s 55 dolarji čistega dobička. Vse te šte-i vilke svedočijo. da je Fordovo podjetje največje, saj celo vsemogočni ameriški jekleni trust (United States Steel Com-pany) razpolaga <-komaj» s 521,860.000 dolarji kapitala, torej, kar za 100 milijonov dolarjev manj, kakor veliki Ford. Poset maroških veljakov v Parizu Ob priliki posvetitve prve muslimanske mošeje v Parizu je prišla v Pariz večja de« legacija maroških odličnikov ž njihovim sultanom na čelu, ki bo izvršil posvetitve« ne obrede. Maročani so se tudi udeležili proslave francoskega narodnega praznika dne 14. julija. — Zgoraj: Mohamed Tazi, kalif Feza (na levi) in njegov adjutant; v sredi na levi paša iz Mazagana, na desni paša iz Sefuja; spodaj: paši iz Tarudana (le vo) in Casablance. Bile so obilne ... Lady Drummond Hay razpravlja v daljšem članku v londonskih novinah o precej obilni zunanjosti mnogo' aeuovd-ne gospe Helene Lupescu. 'iabi;c tiv-šega rumunskega prestolonaslednika Karla in ugotavlja, da nobena ženska, ki je v zgodovini igrala kako pomembnejšo vlogo, ni bila vitka in nežna, marveč so vse zgodovinske matrone bile čvrste in obilne. Par primerov: Kleopatra je dopolnila 40 let, ko jo je srečal Mark Anton, in takrat na njej že ni bilo več sledov klasične grške linije. Junaška ženska, ki je svoje ljudstvo pozvala k orožju proti rimskim vsiljivcem, a jo ie 1. 62. po Kr. premagal Suetonij Pavel, nakar je storila samomor. je bila zares tako obilna, kakor jo predstavlja kip na \vestminsterskem mostu. Ženske iz obitelji Medici, ki so v toliki meri vplivale na francosko in italijansko zgodovino, so bile brez izjeme — Igralec Ivi. je nevarno obolel. — Vidiš jo kanaljo, — je dejala publika in se muzala, češ ne boš kaše pihal. — Glej no glej, kakšno reklamo si je izmislil: bolan sem, pravi. — Kaj pa če je res bolan? — On? Najbrže dela reklamo za be-nefico. Nova vest: — Stan;c igralca N. je brezupno. Smrt je neizogibna. — Ha, ha, ha, se je krohotala publika, -- no, ta je pa res navihan! Ideja ni napačna. Zdi se mi, da bodo po taki reklami dohodki od benefice ogromni. Naposled so prinesli listi parte: — Igralec N. je včeraj umrl. ne da bi se zavedel. — Geniialen dečko! — je tulila navdušena publika. — Pasja dlaka! Kako imenitno si je izmislil: »ne da bi se zavedela Zdaj pa le hitro po vstopnice, da ne zamudimo benefice. Kdaj nek: bo ta predstava — pred ali po obdukciji? Potem se je vršil pogreb: igralec ie ležal mirno v krsti, s krotkim, na vekomaj pomirjenim obrazom, za mrtvaškim vozom pa je stopala publika in se krohotala: — Ah, vrag te vzemi! Kdo bi verjel, da si znaš kaj takega izmisliti. Bogme, mož ni neumen. — Recite, kar hočete, reklama je reklama, vendar se mi pa zdi, da žalimo s tem verski čut. — Nič ne de, zabavamo se pa vendarle. — He, ljudje božji, se že zakopava. Kar živ leze v zemljo za reklamo. Kako neki bo tam dihal do benefice? — Tepec ieumni, kaj pa brbljaš? Kako neki bi dihal, če pa že sedaj diši po mrliču. — Beži no, beži, kaj misliš, da se za reklamo ni mogei parfumirati? In ko so se-vračali* od pogreba, so zadovoljno kramljali: — Torej na svidenje v gledališču. Pri benefici se vidimo! Ta čas pa je zlezel skozi razpoko v krsti črviček in se v temi radovedno ozrl: Kje imate tu katere igralce? Takoj Jth začnemo požirati. Pisolni stroj,,Continental" na Liublianskem veleseirnu. paviljon E 24, 26. IVAN LEGAT, speci-jalist oisarniških strojev 43^0 Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon 434 iCSt korpulentne postave. Isto velja o veliki Katarini, za katero tudi Marija Terezija ni v ničemer zaostajala. Treba je samo prošetati skozi londonsko Narodno galerijo in takoj se prepričaš, da britanske kraljice, prince-zinje in proslavljene ženske niso poznale vitke linije, marveč, da so visoko cenile svojo simpatično obilnost. Edino izjemo, ki pa tudi v tem primeru samo potrjuje pravilo, tvorijo ženske iz obitelji Tudorjev. Kraljica Elizabeta je bila koščena in oglata, prav tako tudi njena sestra Marija. A njena nečakinja kraljica Škotske, na katero je bila Elizabeta radi lepote in dražesti strahovito ljubosumna, je bila izredno vitka in graci-jozna. Slavne ženske nastopnega stoletja pa so zopet bile dobro gojene, s čvrstim podbradkom. ki je tolikrat idealiziran na podobah Pompadurke. Tudi ženske iz hannoverske perijode se ne morejo pohvaliti z vitko linijo. To velja posebno za slavno Ladv Hamilto-novo, ki je sicer na sliki v Narodni galeriji reducirana do vitkosti. a zato stara poročila svedočijo, da ie bila že v svojih dekliških letih precej bohotna, pa bi tudi njej. kakor vsem ostalim lahko služila na čast prelepa pesem, kakor jo imamo mi o dolenjski krčmarici. ki je bila gladka in sladka, je imela bujne grudi ino dva podbradka . . . Pri gospodu Bogu Sodni komisar je prišel v malo angleško naselbino Norvich, da zarubi premoženje vdove Nickson. ki je živela s tremi otroki in zašla v dolgove. Komisar je potrkal na vrata samotne hišice, a nihče mu ni odprl, dasi je slišal glasove. Poklical je stražnike, ki so vlomili v stanovanje. Presenetil iih je pc-netranten smrad. Na postelji je ležalo razkrojeno truplo gospe Nicksonovc. zavito v umazano rjuho. Ob mizi so sedele tri hčerke in kosile kruh, maslo in sadje. Vse tri. v starosti od 15 do 21 let, so bile blazne. Izredno redek primer skupne umobolnosti. Vzrok je bila seveda materina smrt in strah pred eksekucijo. Prva hči je rekla stražnikom: ■rTukaj ste pri gospodu Bogu. To je njegova hiša. Ne dotaknite se matere, ki je v božjem naročju, sicer bo deževalo žveplo in ogenj.s Druga je razlagala: Mati pride sedaj h kosilu. Umrla je pred petimi leti in bo kmalu zopet vstala.» Tretja hči pa je zbežala z -/ikoni in krikom na cesto. Nesrečna dekleta so bila takoj oddana v bolnico. Zdravnik ie ugotovil, da ie gospa Ničksonova že ored meseci umrla. Po trgovski nesreči v Lcndonu, kier ie prej imela malo trgovinico, se je podala na deželo in se nastanila tu v samoti. Ob njeni smrti so ostik* rbogc hčerke same in so zapadle raz usti. X Novi prekooceanski kabel. 11 Londo« da poročajo, da so dela za polaganje no« vega prekoocean^kega kabla med mestoma Pensancc v zapadni Angliji in Robertso« novim zalivom v Novi Fundlandiji zaklju« čena. Dela je v dolžini 3000 km izvršil par« nik «Colonia». Novi prekooceanski kabel, dvajseti po številu, bo lahko prenašal 2500 črk ali 500 besed na minuto istočasno v obeh smereh, kar znači lOkratno hitrost na« pram dosedanjim prekooceanskim kablom. X Nogomet o polnoči. Potovalcem v se« verne pokrajine, ki jih je tudi letos precej se nudi nova vrsta zabave. V severnih mes stih Norveške, n. pr. v Trom-soju, so nogo« metna moštva vselej pripravljena sprejeti mateh s tujci, ki goje šport. Igra prične običajno ob 10. zvečer in traja do blizu polnoči. Ni izključeno,, da bo v kratkem tudi drugod v Evropi spadalo k bontonu, da se bo nogomet igral ob svitu meseca ali žarnic — pa ravno o polnoči.. X Razprodaja Castiglicnijevih zbirk. V Amsterdamu se te dni vrši razprodaja dru« gega dela umetnostnih zbirk znanega du« najskega parvenija Castiglionija. Zanima« nje je velikansko, navzlic temu pa je zhir« ka slik bila celotno prodana le za 37.765 holandskih goldinarjev. Perzijske preprog-c so se oddale za nizko ceno od 200 do 1000 gold.. velik florentinski gobelin za 2600, francoski gobelini pa so imeli ceno 2300 do 3000 gold. (1 hol. goldinar je okrog 23 Din). X Ženska uslužbenka v vatikanski bibii« oteki. Italijanske novine beležijo prvi pri« mer, da je ženska sprejeta v uradništvo Vatikana, je to gospa Crostarossa Ocipio« ni, ki jc tc dni bila imenovana za asistent« ko v vatikanski knjižnici. Gospa Ocipior.i je iz -lgledne rimske patricijske obitelji in jo smatrajo za avtoriteto na področju pa« leografije. Napisala ie že par strokovnih študij, ki so ji v znanstvenem svetu prido« bile dober olas. Tudi papež Pij XI., ki je velik bibliofil, je slišal o njih in je odobril sprejem Drve ženske v redno vatikansko službo. 0 strelovodu Letošnje poletje, toli bogato .na dežju, nevihtah, poplavah, beleži tudi razmeroma veliko število nezgod, ki jih je povzročila strela. Zato ni čuda. da se baš letos mnogo govori o strelovodu in njegovem vplivu ter da se čuje marsikak dvom o njegovi koristnosti. Mnogo je ljudi, ki še danes verujejo, da strelovod več škodi kot koristi, češ, da «strelo privlači«! No, saj to je v resnici njegov namen, samo da strelo privlači tako, da zdrkne elektrika po njem v zemljo in ne škoduje objektom v bližini. Seveda pa mora biti strelovod, če naj izpolnjuje svojo nalogo, dober, t. j. kovinski vod ne sme biti nikjer pretrgan in mora biti brezhibno spojen. z zemljo, v nasprotnem primeru pa strelovod zares več škodi kakor koristi. Zanimivo je, da prvo napravo za od-vrnitev strel ni izumil šele Benjamin Franklin, nego so poznali slična sredstva prti blisku že tisočletja poprej. Tako so že egipčanski svečeniki dobro poznali zakone o provodu elektrike. Na fasadi templja, posvečenega bogu Ed-fu, se nahajata dva napisa, ki omenjata štiri drogov« za zastave, segajoče iznad strehe: ti štirje drogovi da odvračajo neurje z neba in ščitijo svetišče pred nesrečo. Vhod v to egipčansko svetišče, ki je staro nad 3000' let, varujeta dva visoka stolpa, ki imata vsekana v zid vsak po en žleb.V teh žlebih sta pritrjena dva ogromna lesena jambora, kojih ost je okovana z bakrom. In napis pravi: «Jambora branita tempelj pred nevihto». — Podobnih naprav in napisov srečamo v starem Egiptu še več. skoraj na vsakem templju. Da so stari Egipčani nekaj vedeli o principu strelovoda, priča dejstvo, da so na vrhu obeliskov namestili majhno, koničasto piramido, koje konico so pozlatili ali pa prevlekli z bakrom. Zgodo -vinar Flavij Jožef pa poroča, da je bil judovski tempelj v Jeruzalemu izborno zavarovan pred strelo. Na strehi so se namreč nahajale številne železne sulice s pozlačenimi konicami, takisto je bila močno pozlačena vsa strešna ploskev. Vodo so odvajale s strehe kovinske cevi. ki so se izlivale v vodnjake na dvorišču; boljšega spoja z zemljo si skoraj ne moremo misliti. Tudi v srednjem veku, mnogo pred Benjaminom Franklinom, so ljudje že poznali elementarne pojme o strelovodu. A vzlic temu je Franklin naletel s svojo iznajdbo na velik odpor. Njegovi poglavitni poskusi datirajo iz leta 1750; toda prvo strelovodno napravo so položili šele 10 let pozneje, in sicer na hišo trgovca \Vesta v Philadelphiji. Kakšni predsodki so takrat vladali proti Frank-! linovi iznajdbi, razvidimo iz nekega poročila iz leta 1777. V tem poročilu čitamo, kako so se 18. aprila 1777. zbrali o priliki bližajoče se nevihte v Sieni (Italija) tisočeri radovedneži okoli ta-mošnje katedrale, da vidijo, kako bo Bog kaznoval zločin. Kajti to je bil vendar zločin, da so na božje svetišče razpeli «krivoverske drogove® (tako so imenovali strelovode). Bog se bo gotovo maščeval in bo s strelo razdejal stolp. In v resnici, glej, se je zabliskalo, istočasno je strahotno zagrmelo: strela je udarila v stolp! Toda Bog je priza-nesel umetnini človeškega duha. Strela ni napravila nikake škode: po strelovodu je izginila v zemljo. Sienska katedrala je bila rešena in — Franklin je zmagal. V štirih tednih okrog sveta Svetovni rekord potnikov Evansa in Wellsa. Glasom poročila dunajske »N. Fr. Pr.« sta Eduard S. Evans in Linton Wells predvčerajšnjim, v sredo, ob 4. popoldne se povrnila v Ne\vyork, katerega sta zapustila 16. junija ob 12.30 popoldne. Za svojo pot okrog sveta sta to-i rej potrošila 28 dni, 14 ur in 30 minut ; in sta s tem za tretjino potnega časa potolkla dosedanji rekord Američana I. H. Mearsa, ki je leta 1913 obkrožil zemeljsko oblo v 35 dneh, dočim je leta 1911 storil enako pot Andre Jager Schmidt v 37, a Nellie Bly leta 1889 v celili 73 dneh. Evans in Wells sta se za pot pripravila z vso vesnostjo. Črta poti je šla: iz Newyorka s parnikom »Aquitania« do Cherbourga , odtod z letalom do Le Bourgeta pri Parizu in dalje do Kolna, Magdeburga, Gdanska, preko Smolenska v Moskvo in do Omska. Odtod s sibirsko železnico do Tšite in preko Mukdena v Fusar, od koder sta se z ladjo odpeljala v Simonoseki in nato z brzovlakom v Jokohamo. Sledila je spet vožnja s parnikom do Seattlea, kjer ju je že čakalo ogromno letalo ki ju je jadrno poneslo preko ameriškega ozemlja v Ne\vyork, kamor sta se vrnila zdrava in vedra. Ta pot, premerjena v komaj štirih tednih, pač človeštvu dovolj jasno pred-očuje. kako se ie »zmanjšal« obseg na- Mo-vožnjs Idrija-Logatec Vsako nsaeiia m četrtek ■vozi iz Idrije v Losatec-kolodvor in obratmi avto k dopoldanskemu vlaku ob 10. uri, tako da imajo potniki zvezo z Ljubljano in Trstom. V slučaju, da je dosti potnikov, se avto takoj vrne. Priporoča se Anion Poljanšek. kaucukasie pete in podplate nosite ob vsakem vremenu. „PALMA" ni razkošje, ker nudi elastično, ugodno hojo, in je tembolj vsakemu praktičnemu in štedljivemu človeku neobhodno potrebna, ker je mnogo trpež-nejša in cenejša nego usnje. — En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli nositi čevljev brez „ Palme" i ies a m pergrnt papir & ukuhavanje sadja dobite na^eneie pri tvrdki LAVOSLAV STEINER, Zagreb. Jelačičev trg 25. Postrežba soiidna, brza in cenena. Zahtevajte ponudbe. 5417 a MICHELIN Palača Ljublf. kreditne banke l3b P7*" C T GlOVflftl BOCCflCClO: DEKRjVIEROfl iiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiMiiTiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Prevel dr. Andrej Bodal I. KriJIGS: Broširana Din 56' — , platno Din 72—, laksasna Izdaja na boljšem papirja, polfrancoska vezava Din 100" —. Z Ilustracijami. II. KNJIGA - Broširana Din 56-— , platno Din 72'—, luksasna izdaja ca boljšem papirja, polfrancoska vezava Din 100- —. Z llastracijami. Naroča se pri Tiskovni zadrugi V Ljubljani, Prešernova ulica 54 L i 11 '-iS: :H i ii siji J VSE LJUBITELJE JURČIČ EV I H ROMANOV opozarjamo, da je izšel Jurčičevih spisov 4. zvezek. Urednik dr. Ivan Prijatelj. Vsebina: Urednikov uvod — Golida. Hči mestnega sodnika. Nemški valpet. Dva brata — Božidar Tirtelj — Kozlovska sodba — Črti iz življenja polit, agitatorja — Sin kmetskega cesarja — Sosedov sin — Urednikove opombe — Str. 475. Broširana knjiga velja Din 72-—. v celo platno vezana 86-—, v polfrancosko usnje vezana 92-—. Naroča se v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica nasproti glavne pošte. I -š & g> m o popolnoma samostojnega z znanjem slovenščine, nemščine in italijanščine, ki ima prakso v lesni stroki. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo plače nasloviti na: Graščinsko oskrbništvo Bošfanj ob Savi Zahvala, Ob priliki prebridke izgube našega iskreno-ljubljenega brata in strica, gospoda Rudolfa Tomšiča računskega svetnika nam je došlo toliko tolažilnih izrazov sožalja, da nam je nemogoče vsakemu se posebej zahvaliti, vsem znancem, tovarišem in prijateljem rajnega. Posebno čutimo dolžnost, zahvaliti se okr. zdravniku g. dr. Podlesniku, čč. duhovščini, velikemu županu mariborske oblasti, velikemu županstvu ljubljanske oblasti, delegatu gosp. dr. Karoi Šavniku, uradništvu, civilnim in vojaškim oblastim in vsem ostalim, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi govorniku g rač. svetniku Jos-Pircu za njegov prekrasen nagrobni govor in pevskemu zboru za genljivo petje. Vsem tisočera hvala. LJUBLJANA, dne 15. julija 1926. ŽALUJOČI OSTALI. za artilerijsko podčastniško šolo. Otidelenfe artilerijske jgodofiefrske šole v Maribora sprejme ISO gojencev za 28, sepUJ. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Vsa bližja pojasnila dobe kandidati v svojih občinah in na žandermerij-skih postajah ali pri najbližnji vojni komandi. 4804 a ICregar Stran in Elizabeta naznanjata v svojem ter v imenu svoiih hčera Pavle, Zinke, tftinke in sinov Jankota in Stankota, da je Vsegamogočni poklical k sebi našo srčno ljubljene hčerko IVANKO ki je dne 14. t. m. ob 2. pop. boguvdano in previ-dena s tolažili sv. vere po dolgi mučni bolezni preminila v Selcih pri Crikvenici. Truplo nepozabne pokojnice se prepelje v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v petek, dne 16. t. m, ob 5. popoldne iz cerkvice pri Sv. Križu na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. 5473 a V Ljubljani, dne 15. julija 1926. IZVRiUJF TISKARSKA DELAV VSAKI /MVOŽIs NI INHCER URADSE TISKOVINE CENIKE KUVERTE RAČUNE HRA\IL\E INZADRUŽ \E KNJIŽICE POROČNA NA1 \A\/ LAVA BI: LACIRKUlARJEVHOPNICE tTIKElEMft; TVA ŠKA-VAZ \WllA • l AVI TKE šČASOPIfE IN VSA V THKARihO STROKO iPADAJOČA DEL\0KUi\0 l\ CtMO i i NAROČILA fPREJE MAT um ''NARODNA KNJIG Aft\X PRT t ERVOVAULIC A t TE VILKA 7 f E L E E O Ni • j T E V • 301 m / Kdor oslaiuie, ta naoreduie! ZAHVALA. Ob priliki prebridke izgube našega najboljšega očeta, oziroma brata, svaka, strica in bratranca, gospoda Or. FRANA DETELE nam je došlo toliko tolažilnih izrazov sožalja in sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Posebno pa se zahvaljujemo gg. dr. P. Defranceschiju in dr. P. Krajcu za požrtvovalni trud, ohraniti pokojniku dragoceno življenje, slednjemu še posebej za vso skrb, ki mu jo je posvečal v zadnjem letu njegovega življenja. Ne najdemo besedi, dostojno se zahvaliti preč. duhovščini za visoko odlikovanje, ki ga je izkazala pokojniku na njegovi zadnji poti, imenoma mil. g, proštu Andreju Kalanu, ki je ob asistenci preč. gg. šentpeterskega župnika Janko Petriča, prof. dr. Josipa Demšarja in kaplana Antona Torkarja vodil pogrebne obrede in v župni cerkvi blagoslovil truplo. Najlepše se zahvaljujemo govornikoma veleč. g. šefu prosvetnega oddelka dr. Dragotinu Lončarju in preč. g. župniku F. S. Finžgarju, ki sta se, prvi v imenu Slovenske Matice, drugi v imenu slovenskih književnikov tako prisrčno genljivo poslovila od dragega nam rajnika. Tudi se najtopleje zahvaljujemo slavnemu glasbenemu društvu „Ljub!jana' za genljivo petje. Dalje se zahvaljujemo vsem številnim častilcem in prijateljem pokojnikovim, ki so ga sprem'li do groba, g. rektorju in gg. profesorjem univerze, zastopnikom Slov. Matice, Francoskega instituta in Društva slov. književnikov tet zastopnikom civilnih oblasti iti ostalih kulturnih organizacij. Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj' -464 a Ljubljana, 15. julija 1926 Žalujoči Ostali. t V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je bil naš ljubljeni, dobri in plemeniti soprog, oče, ded, tast in stric, gospod Franc VViltschnig lastnik kopališča Slatina Radenci v torek, dne 13. julija L 1. zjutraj v starosti 55 let vsled srčne kapi iztrgan iz svojega dela in udejstvovanja polnega življenja. Pogreb se bo vršil dne 15. julija 1.1. ob 15. (treh popoldne) iz Slatine Radenci h Kapeli. Sv. maše zadušnice se bodo služile v Kapeli dne 16. julija ob 10. dopoldne in dne 17. julija ob 8. zjutraj v kopališki kapeli v Radencih. Slatina Radenci, dne 14. julija 1926. 5469 Lujiza WIItschnig roj. Guerra, soproga — Vilma Hohn roj. Wiltschnlg, Ida Wiltschnig, hčerki — dr. Werner Hohn, zet — Josip in Viljem Hohn, vnuka. Mestna hranilnica ljubljanska naznanja žalostno vest, da je preminul njen mnogoletni zvesti uradnik gosp. nadoficijal ust Petrič Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, 16. julija ob 15. uri (ob 3. uri) iz mrtvašnice splošne bolnice. Ohranimo ga v najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 15. julija 1926. Mestna hranilnica ljubljanska. Vladimir Levstik: (Dalje.) >.\u vidiš! Samo nesrečo so sejale na svet. Poglej te ostanke!« Tako govoreč ie iztegnil roko proti razvalini, ki je štrlela ob znožju hriba, dva streljaja od vasi. »Kakor veš, je bilo to zidovje do časov cesarja Jožefa mogoče?] samostan. Njegovi opatje so bili vlastelini \>e okolice. Tudi šume so bile samostanske in vsa divjad, ki prebiva v n>ih, petelini in srnjaki, jeleni, voikovi i.i medvedje, ki so tedaj še lomastili po naših krajih, ie bila pobožnim očetom za lov in kratek čas. In menihi i'o ,bi)i. tako vsaj pravijo stari ljudje, ki še vedo te istorije, prebito veseli tiči in dobri lovci pred Gospodom. V gori so podrli nekaterega srnjaka, v dolini nekatero lahkonogo srnico, tako da je poganjalo v njihovih vaseh skoro več rogovil kakor po njihovih lesovih ... Vidiš, pred tristo in toliko leti je živel v tem samostanu menih z imenom pater Mavricij. Bil je visokega rodu, mlad in lep, krepak in učen, goreč v pobož-nosti, da mu ni bilo enakega v vsem samostanu, in strelec nad strelci, da ga ni prekašal nihče izmed lovcev te zelene dežele. Samostan se je ponašal •/. njim, ljudstvo ga ie oboževalo. Kolikor grehov so storili njegovi bratje, toliko jih ie odkupil pater Mavricij s svojo skrbjo za duše poverjenih ovčic. Naj so bili menihi med svojimi stenami še tako razposajeni, ubogo ljudstvo tod okoli je slovelo po svoji bogaboječ-nosti. kar ni bilo najnazadnje zasluga patra Mavricija. Le ena garjeva ovca se je upirala milosti: mlada vdova Udomka v hiši. za vasjo. Ko je sveti mož izprevidel, da so. navadni duhovni leki zaman, se je odpravil k njej, da bi naskočil hudobnico v njeni trdnjavi s tistimi posebnimi bojnimi ukanami, ki jih hrani dober vojščak svete Cerkve za take primere. Ubogi pater Mavricij! Odšel je napadalec, vrnil se je s srcem, ranjenim po čarih zapeljivke. Dolgo se je boril, da bi izpremenil izkušnjavo, kateri je podlegel, v božjo zmago, toda greh je bil močnejši od njega. Čim večja je bila prej njegova svetost, tem bolj jo je zatajil po svojem padcu. Udomka je bila čarovnica; s svojimi satanskimi zvijačami je zapeljala meniha v najstrahovitejša bogokletstva. Pravijo, da ji je nosil svete hostije, ki jih je potem skrunila vpričo njega; menda sta tudi ponoči uhajala v romarsko cerkev na hribu, kjer je služil pater Mavricij črne maše Belcebubu na čast in uganjal s hudobnico taka grozodejstva, da se jih ni upal nihče ne zapisati, ne zapomniti. Ko ni bilo že nobenega greha več, ki ga ne bi bila storila, in nobene rešitve za menihovo dušo, se je Udomka razodela patru Mavriciju in ga je nato pahnila od sebe. Tedaj se je siromak osvestil. Vse, kar je storil, mti je stopilo pred oči in neizmerem obup ga je prevzel: v tem obupu je zbežal o polnoči na skalo, ki je dobila po njem ime, in se je strmoglavil v prepad. Njegovo zapeljivko so baje sežgali na grmadi.« »Res čudna istorija, «sem dejal, ko je gospod Jeronim premolknil. »In to je vzrok, da se ljudje ne upajo mimo tistega kraja? Zato je cesta opuščena? Kako smešno je ljudstvo v svojem praznoverju! Skala je vendar nedolžna, ne glede na to. da patra Mavricija najbrže nikoli ni bilo.« >-Stoj,« je vzkliknil moj dobrotnik. ; Motiš se. Pokojni župnik se jc zanimal za te bajke in je večkrat govoril z menoj o njih. Veliko je brskal po starih listinah hi letopisih iz samostanskih dob. In nekega dne je prišel k meni ves blecl in mi je povedal, da je pred tristo in toliko leti res živel pater z imenom Mavricij, da se je tiste čase resnično ubil menih in da je njegova smrt odeta v posebno strašne okolnosti, o katerih veli letopisec, da mu jih groza ne da omeniti. To, ali je bil nevredni menih baš pater Mavricij, ni bilo rečeno v tistih bukvah; a nekaj podobnega se je moralo zgoditi, zakaj ustno sporočilo in pisana črka se čudno vjemata, ie priznaj! A da nadaljujem: v teku stoletij se je utrdila med ljudstvom vera, da je pogubno hoditi preko skale, s katere je planil nesrečnik v smrt. Pre-drzneže, ki so nalašč izkušali usodne moči, je doletela neusmiljena kazen. Šc danes ga zlepa ne dobiš, ki bi se upal na Menihovec.* »Nu, kai bi se mu neki zgodilo?« sem vprašal malone porogljivo. -Kai bi se mu zgodilo?« je rekel gospod Jeronim z očividno grozo in s trdno uverjenim glasom. »Ustavi kogarkoli in vprašaj ga, kaj bi se mu zgodilo! Vsak ti pove, da je postal brezbožen menih po svoji smrti nekakšen bes, demon, volkodlak, kaj vem, kako jim pravijo, in da stoji v nočeh na robu skale ter plaka za izgubljenimi nebesi in izteza roke proti domu hudičevke, s katero jih je zapravil. Kdorkoli ga pride motit, umre, ali pa izgubi najdražje, kar ima na svetu.« -•In vi verjamete to?« sem vzkliknil ogorčeno. »Ali morete povedati le en dokazan primer menihov e osvete? Ne, tega nisem mislil- o vas... Oprostite,« sem dodal, čuteč, da moj ugovor ni bil tako obziren, kakor bi se spodobilo nasproti dobrotniku. Gospod Jeronim me je žalostno pogledal. »Potrpi, neučakanost mlada,« je dejal. »Daj, da ti povem svojo lastno isto-rijo, potem me sodi v božjem imenu.« Glas, s katerim ie izrekel te besede, me je presunil. Napeto sem se zagledal v njegov obraz. »Ne vem, ali boš razumel mojo zgodbo,« je povzel, »ako ti zamolčim vse tisto, česar starci navadno ne pripovedujejo mladim ljudem. Zato bom govoril po pravici, ne da te pohujšam, ampak da te poučim... Vidiš,« je nadaljeval, »tudi jaz sem bil nekdaj mlad. Tudi iaz nisem veroval ne v čarovnice in prekletstvo, ne v vraga in pekel, zakaj mojega življenja je bil sam paradiž. Matere nisem poznal, zato pa sem imel očeta, ki me je ljubil, da ti ne morem povedati, kako; čuval me je kakor zenico v svojem očesu in mi dajal v se, česarkoli sem mogel poželeti, še preden mi je prišlo na um. štiriindvajset let je bilo tega srečnega življenja, ko se je zdajci končalo. Kako in zakaj, me vprašaš? Evo! Na svoj 24. rojstni dan sem šel mimo hiše za vasjo. Izpred vrat je gledala stara Udomka, kljukasta in grda, in z vrta se je smejala njena hči Katarina, ki je zdai sama zgrbančena babnica in ima sama prav tako mlado in zapeljivo hčer. Katarina ie pogledala mene, jaz njo; obstal sem pri njej, in ko sva se ločila tisti dan, je bila moja duša izgubljena kakor duša patra Mavricija. Strast, ki me je pograbila do nje, je bila divja. Tu ni bilo nežnega, boječega hrepenenja mladeniča po de-vojki. Vražja lepota njenega telesa je že v prvem trenotku namerila mojo mi-i sel na greh. In vendar me ne boš prav razumel, ako ti rečem: na greh. Iz njenega prvega poljuba se je razlila vame žerjavica, ki je požgala vsa dobra nag-nenja do korenin in je razkurila vse zle lastnosti do plamena. Čutil sem, da bi bil zmožen za to žensko slehernega dejanja: prepiral sem se z usodo, ker mi ni dala prilike, da bi zanjo palil in moril. Bilo je kakor žeja, ki mi ie razjedala drobovje, in kakor glas, ki ie šepetal, da bi ta žeja odnehala, ako bi storil nekaj strašnega, v nebo kričečega po kazni. Kaj porečeš o takem čuv-stvu, dragi? So take ženske, praviš? Nu, bodi po tvojem, so take ženske; tudi to je nekakšna beseda.« Lice mu je gorelo in njegove oči so se bliskale, kakor bi ugasli ogenj v zubl.iih udarjal izpod pepela. »Duša in srce, meso in mozeg, vse mi je ginevalo v Katarininih objemih. Ona ni poznala ne sanjarije ne tistega golobjega gruljenja, ki se zdi pametnim ijudem smešno, zaljubljenim pa največja slast. Bila je kakor kres, ki je gorel noč za nočjo, in kakor vihar, ki me je odnašal s seboi, bučeč svojo večno pesem o grehu. Zvijačno, da sem kar strmel, brezvestno, da me je bilo groza, in z voljo, kateri se ni bilo moči ustavljati, je odstranila vsako oviro, ki nama je bila na poti. Izpremenila me ie vsega; mislil sem na patra Mavricija in sem bil skoro ponosen, da sem mu enak... Ljudje so nama kmalu prišli na sled. Moj dobri oče je zvedel vse. česar mu še ni izdalo moje vedenje, in se je zgrozil do dna srca. Ni me ošteval, niti ni divjal, kot je navada očetov, a Bog zna kolikokrat me je zakli-nja s povzdignjenimi rokami, naj se izpametujem. Ponujal mi je celo denar, da bi šel v svet, koder je žensk in zabav na izbero. Vse zaman! Porabil ie vsako pretvezo, da bi mi odtegnil možnost, sestati se s Katarino; še ponoči si je izmišljal opravke zame. Zaman! Opomini, zapreke, očetova skrb in žalost, vse to je bilo kakor olje v ogeni moje blaznosti. Sovražil sem ga, ker mi je branil v pogubo. Njegovi zaupniki so mi bili povsod za petami; neznosno življenje! Čutil sem. da se mora končati, tako ali tako. In povem ti, strašna misel je vstajala v meni. Z duhom sem že slišal Katarino, kako mi poreče nekega dne ali neke noči: »Ubij ga!... Karkoli mi ukaže, storim, sem si ponavljal; obesijo me in bom pogubljen na vekov veke. a kai to de, kai to de! Nisem si mogel misliti, da ne bi izpolnil njene volje .. « Gospod Jeronim si je zakril oči. Tudi mene je odšlo nekaj težkega; boječ se mvrgel oči na hišo za vasjo, ki se je tako nedolžno belila pod nama v velikonočnem solncu. Da, to so bik seveda hude stvari! •Teda.i se je oče odločil za poslednje sredstvo.« ie nadaljeval moj dobrotnik. »Sklenil me je oženiti. Za nevesto mi je izbral hčer svojega prijatelja v L ..zalo, blago in ne siromašno devojko. ki je kasneje res postala moja žena in mati rajnkega Jurija. (Nadaljevanje sledi.) Vsak Slovenec mora biti član „ Vodnikove družbe MaU>oq(asi Mali oglasi, k) služijo v posredovalne in socialne tuunene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Dia 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•-, Najmanjii znesek Din t0'-% Pupravila! Sljeeijaloi mehanik pisarn, strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Tel. infc. 434. 173 Čitalnica v Sv. Andražu v Halotuih priredi v nedeljo 18. julija 1026 poletno veselico in uprizori šalo-igro »Navaden človek« Po sporedu je tudi več komičnih prizorov. Svira godba na pihala. K tej prireditvi •e vljudno vabijo vsi okoličani. Odbor. 19961 (dobe) Agilni zastopniki in zastopnice za vse kraje v državi se sprejmejo za razprodajo prvovrstnih državnih srečk (lozov). — Ponudbe z znamko za odgovor na upravo »Jutra« pod »Stalen, lep zaslužek.. — 19900 Prodajalka perfektna manufaktuiistinja. dobro izvežbana v računstvu. se sprejme pri tvrdki Valentin Hladin. Čelje. — 19891 Deklica marljiva, poštena. za vse hišne posle, ki zna tadi kuhati. dobi trajno mesto z nastopom takoj ali v 14 — dneh. Ponudbe na Emil Hirsthl. Novska, Slavonija 19889 Bančni zavod i«če vsestransko verzirane-c» uradnika korespondenta in praktikanta. Ponudbe na upravo: »Ljubljana — Italijanščina«. 1991 Mladenič vešč pisarniških del, se — sprejme. »Tribuna* Ljubljana. Karlovska cesta st. 4. 20.000 Zelo inteligenten človek, dobrega vedenja, se sprejme za posel, ki bo kasneje dobra eksistenca. Ponudbe na »Jutro« pod — šifro s Visoko izobražen 40 let«. 19972 Železninar se išče, starejša moč. vešč popolnoma te stroke in ki je vodil isto popolnoma samostojno. Pismene i»nud-be pod »Železninar starejša moč« na upravo tega lista 19998 Čevljarski pomočnik stalno nezadostno zaposlen in v Ljubljani stanujoč, dober delavec, trezen in poSten, dobi stalno nekaj lepega mešanega dela na dom. Vprašajte opoldne. Naslov v upravi »Jutra«. 20012 Trgovski pomočnik ali prodajalka, mlajša moč. izurjen v trgovini z mešanim blagom, z dobrimi referencami, se sprejme takoj. Ponudbe pod »Vesten 28« na upravo »Jutra«. — 20028 Učenec se sprejme za železnineko stroko. i primerno šolsko izobrazbo in iz boljše hiše. Naslov pove nnrava tega lista. " ' 19999 Računska natakarica ki položi 4000 Din kavcije, se sprejme Taka. ki zna malo kuha'-i- ima prednost. Naslov v upravi »Jutra«. 19993 Frizerka »e sprejme za sezijo na Kied. za takoj. Kermendi. Bled I. fJOSO Pavla Mrak posredovalnica Kopitarjeva ulica 4, nujno potrebuje hotelsko kunari-eo »K kuharja. 19068 Gospodinja kmečka, dobi stalno službo pri dobro situiranem gospodu. osamljenem vdovcu, v lepem trgu. Pogoj: pridna in poštena. Naslov poslati upravi »Jutra« pod »Stalno 24«. 20024 Brivski pomočnik dober delavec, se sprejme takoj za kopališče Bled I. Kermendi. Bled. 200S1 Zlatarski učenec se sprejme. Naslov vi »Jutra«. upra-19975 Prvovrsten inštruktor miren, % lahko »popadljivo razlago, sprejme še enega dijaka nižje gimnazije v inštrukcijo proti nizkemu honorarju. Ponudbe pod »Uspešen izpit« na upravo »Jutra«. 19841 Absolvent realke instraira predmete za nižjo in opisno. Ponudbe pod »Opisna« na upravo »Jutra« 19982 Angleščino poučuje temeljit« gospodična. Ponudbe pod »Temeljiti pouk« na upravo list*. 20010 Otvoritev čevljarskega tečaja Zasebno učil išče za čevljarstvo otvori dne 20. t. m. prikrojevalni tečaj. Vse podrobne informacije, ustme-ne ali pismene, daje J. Steinman, LjnUjatu, poljanska cesta 13, strokovni učitelj in vodja teč«j». — 1999« (iščejo) Risar za karikaturo sprejme manjša dela. Ponudbe pod »Risar« podružnica »Jutra« — Maribor. 19927 Zakonca brez otrok, posestnika male kmetije, pridna, razumna, iščeta primerne službe. Ponudbe na upravo »Jutra« — pod »Zakonca brez otrok«. 19923 Gospodična poštena, pridna, ki zna šivati. iščt mesta, prodajalke ali blagajničarke kjerkoli. Gre spočetka, brezplačno. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zanesljiva 300--. 19971 Dekle gre za hišno, šiviljo, gre tudi ta sobarico, zna šivati. sobariti. gervirati. Služila je v boljših hišah. — Marija Komidar. Lož št. S. pri Kakeku. . iOOOl Boljša gospodična želi čez počitnice primernega mesta v boljši družini. Gre tudi brezplačno. Prijazne ponudbe prosi na upravo >Jutra< pod »Mila 19«. 19897 Perilo vsakovrstno, sprejmem ter grem tudi prat na dom. Ponudbe na Jerin, Spodnja Šiška. Koseze št. 3. 2003 Prodajalka v všeh strokah dobro ver-zirana. želi mesta, najraje na deželi. — Ponudbe pod značko »Prodajalka 80« na upravo »Jutra«. 20007 Primernega posla za popoldanske ure išče državni računovodski uradnik z daljšo privatno prakso. vešč knjigovodstva in slovenske, srbohrvatske. — nemške in italijanske korespondence. Ponudbe pod značko »Zmožnost 39« na upravo »Jutra«. 20014 Praktikant išče nameščenja v kakršnikoli trgovski stroki. Vešč srbohrvatškega in italijanskega jezika. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Praktikant 14« 20014 Nova jedilnica in spalnica, iz trdega lesa, se poceni proda vsled preselitve Plačilo tudi v " obrokih. Ponudbe pod — »Vredno« na upravo »Jutri« 19924 Juta vreče od cementa, velikost ca. <0 kg, se poceni prodajo tvrdki A. Kašman. leznina, škofja losa '9J73 Hrastovih parketov vefjo množino, ima vedno v zalogi ter jih oddaja po ugodni ceni tudi na manjše količine. A Kane. lesna industrija, Mengeš. — " r " 20026 700 hI novih sodov iz kalega hrastovega lesa, od 300 do 1000 1, ima naprodaj Frano Zoreč, sodar. Breg pri Ptuju. 19627 Gospodarski stroji za prodati, novi, po ugodni ceni. Posebno ročne vr-šalice, gepli iu pastorci, mlatilnice na gepl, vjetre-njači, drljače in plugi, sjal-nice in kosilnice itd. itd. — Vprašati in pogledati pri Robert Breslauar, Daruvar. 19351 Elevator za prodati. Popolnoma nov in nerabljen, fabrikat Hof-herr - SBchrantz - Clajton-Shuttleivorth, za pogon naravnost in v kotu. Cenejše kot današnje tvoniice. — Vprašati in pogledati pri Robert Ereslauer, Daruvar. 19350 Salonska obleka za srednjo moško postavo, malo rabljena, se poceni proda N oslov pove uprava »Jutra« 19160 Ceno prodam sledeče: gugalni stol, steno s šipami. večjo množino škatelj ter dve stojali za sušenj-'' Na-lov pove — uprava »Jutra«. 19990 Ford avto predelan v tovornega, v prav dobrem stanju, se ceno proda. Naslov v upravi »Jutra« 19985 Pohištvo belo lakirano, jam'-eno čisto, 6koraj novo: 2 omari. 2 posteljnjaka. 2 nočni omarici in umivalnica z ogledalom, se proda zaradi selitve v sobi poleg branja-rije Vrtna ulica. št. 8; ogleda se v soboto in nedeljo 17 in 18. t. m. 19978 Pisalne stroje raznih vrst, malo rabljene, nove, prodam. Dopise na naslov v- upravi »Jutra« — pod »Ugodno sem kupil«. 19974 Velika slika (zgodovinska) antična, olje. se proda. Naslov v upravi »Jutra«. 20019 Cepanic suhih, bukovih, prodam 10 vagonov. Ivan Draksler. — Dol — Hrastnik. 19393 Radi opustitve . se po izredno nizki ceni proda sledeče: špecerijska oprava in blago, mesarski stroji, malo rabljen brek z 1 konjem Naslov: Stefa-novič, Celovška cesta 49. 20020 Fotoaparat 4 X 6 ali 6 X 9, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Foto«. 1997 Stare obleke in pohištvo kupujem! Dopisnica zadošča, da pridem na dom. Golob. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. — 20018 Brek dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Brek«. 20029 Semensko sivo ajdo razpošilja vsako množino Marija Stellivag, Bršljln. Novo mesto. 19995 Fina šivilja sprejme vsakovrstno delo na dom. Izvršuje točno in po zmerni ceni. Naslov na upravo »Jutra« 20022 m [eMef »» Sv. Petra cesta 18 — v novem lokalu — proda v Ljubljani: VILO, Glince, 6 sob, g'o-spoda.-.ko poslopje, delavnica vrt, Din 135 1-0. UI5<>. Spodnja šiška; ivu. •i-užin.ka vrt, Din i!0 tisoč VILO, Tabor 6 sob. takoj prosta. Tir 210 000. Izven Ljubljane: HIŠA. iaribor, pekaiija. m-Marija, enonadstropno, novo, n o.-.erno, prom Solidno in snažno« na upr. »Jutra«. 20033 Sobo separirano. z vso postrežbo event. tudi s hrano, v mirni legi mesta, iščem. Po-nudbe pod »September 14« na upravo »Jutra.. 19914 Stanovanje lahko dobi takoj: lepo sobo in kuhinjo, kdor plača po dogovoru naprej. Resne ponudbe pod »Nujno 84« na upravo »Jutra«. 19884 Dosmrtno stanovanje Kateri bolj prileten samec ali samica, (upokojenec) bi plačal za dosmrtno stanovanja 12.000 Din? Stanovanje j 3 v novi hiši (v ljubljanski ckclici). Imel bi sobo 6 posebnim vhodom in z flek-trično razsvetljavo. Vse drugo po dogovoru. Vprašati v upravi «Jutra« pod >Do-smrtno stanovanje št. 1S86«. 19870 Na hrano in stanovanje se sprejmeta dva gospoda. Naslov v upravi »Jutra«. 19824 Stanovanje z 1 sobo in kuhinjo i*če mlad zakonski par. Za eno lato plača tudi naprej to dogovoru Ponudbe ped »1 avgust 94« na upravo »Jutra * 19J94 Sobo separirano, prazno ali — opremljeno, eventualno s hrano, iščeta zakonca brez otrek Ponudbe pod »Avgust 87« ta upravo »Jutra«. 19987 Soba se odda gospodu. Poizve se v upravi »Jutra«. 19970 V snažno sobo v šiški se sprejme gospod. Naslov v upravi »Jutra«. 19983 Soba se odda tako.i, event. rudi za šolsko leto za dijake. Kje. pove uprava »Jutra«. 19997 Opremljena soba se odda takoj po zmerni ceni solidni gospodični. — Naslov pove uprava lista. 2001 i Stanovanje soba in kuhinja E pritiklinami v šiški se zamenja za večje v mestu. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Ceno stanovanje«. 20015 Opremljeno sobo išče za 1. avgust zakonski par brez otrok. Ponudbe pud značko »Čisto 39« na upravo »Jutra«. 20013 Družabnik se išče za novo ustanov-ljeno trgovsko podjetje, po možnosti trgovsko naobra-žen, z osebnim sodelovanjem ali brez njega, za investicije 200.000 Din. Piš-mine ponudb« pod »Uspeh zaeiguran« na upravo tega lista. 19966 Posojila od 50.000 Din dalje v vsaki višini proti vknjt?b» na prvo mesto tako, oa u fpolago. ObrsftT u?ot)i«» Vprašati V. K. k C. Ljubljana. — Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Katica) 19967 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod naslednjimi šiframi: 1. avgust t. L, Avto na razpolago, Ceno 17.SS1, Cona postranska stvar, Din 25 rmo. Dober livar, Dobro podjetje. Drava 03, Eksi-eteu-'a £2 Furnier. 1. D. 100. Koaftjrjent 11, Kon-st«ntiua Lokouotili, Mirno življenje, Mirna iu samo-stojnais. Mesar, Mirno 63, Mirni dom 77, Nišava 19, Naraščajoča naročila. Poštenje 360, Poštena 83, Periferija SS, Poštena 24, Pto-vizija So, Pridnost 20, Postranski zaslužek 52, Razumna iu pridna, Samostojna moč 37, Sigurna plača. Šivilja 8, Trgovina 1033, Tajnost zajamčena 503. Takoj 9. Učitelj 34. V. \ 16, Vesten 85, Vesta 91, Zantsljiva, Zdravo -ta.no-var-je, Zvonimir, Zmožnost. Ztčttna nizka plača, Dobra oskrba, Doberrnan, Dobra gos podinja 18.983, Izbolj-rsn promet. Konfekcija Kompanjon 10, Otrok, Cij Rožmarin, Fi-vovrsten 8, Po.-ojilo, Solidno 21, Stalen b2. Skupno razvedrilo, J Sktabar, Urar 39, Vrbove šibe dober, ulica 7. Pes-čuvaj proda, liarunova 20008 Saša! Dvignite pismo! 19969 Pisalni stroji s*s ceno prodajajo Najboljše znamke. Kupujem, zamenjavam. Popravila vseh znamk hitro, poceni in eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183 Tea Roškar Dvignite pisiiio v upravi Mlad vdovec pri živi ženi išče dobro srce, katero bi mu posodilo 3000 Din proti vknjižbi. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Sreča 17«. 20017 Anneinarie! Hvaležno prejel. Dvimi po Sto! Kot vedno, bo tudi oni pomembni dan mislil na Te Tvoj. 20023 Vdova 40 let stara, se želi poročiti z gospodom nad 50 let starim, prednost imajo upokojenci. trezni in pošteni. Pismene ponudbe ua upravo »Jutra« Maribor pod _ »Vdova« 19928 Viola stara, zelo dobra rezonanca, s fino skatljo, naprodaj. _ Naslov in ceno pove uprava »Jutra«. mgag Ratna šteta na 15 mesečnih obrokov z dobitkom od 1.000.000 Din in drugi večji dobitki, nudi Mednarodna banka. Lep — zaslužek se nudi uradnikom nastavljencem s pred-prodajo gornjih obveznic. Javiti se pri zastopniku I. G.. Maribor, pri Črnem — Orlu. 20034 Gramofon najmodernejši, s ploščami se proda radi odpotovanja po nizki ceni. Najlov pri upravi »Jutra«. 19984 Pes volčje pasme star 7 mesecev, čil, zdrav, te proda po ugodni ceni na žand. stanici Vevče pri Dev M. v Polju. 20025 Zbiraličše Amerikancev v Ljubljani edino v gostilni pri »Sodčku«. Hrenova ulica 24. — Welcome! Jo« Komidar. 20032 Lesni industriji zamenjam stroj za tavolete (Dickten-Hobelmaschine) 500 mm. iu prirejevalnico fAbricht-Fu-ge-Maschine) 400 mm, ob-lalne širine (Hobelbreite) za univerzalni tavoletni stroj (Dickteu - Hobel- in Ab-richtm.) eventuelno malo rabljen. Pojasnila pri upr. »Jutra«, Ljubljana pod »Zamena A. S. K.« 19892 Kravate se izdelujejo najceneje iz seboj prinesenega blaga. Židovska steza 6, I. 19842 »Landauer- in stari polkriti enovprezni koleselj zamenjam za novega polkritega, enovprež-nega. Naslov pove uprava »Jutra«. 19817 Grado Češki penzijon »A u r o r a« na obali. 2 minuti od kopališča oddaljen, izbama kuhinja. na željo hrana za otroke, zmerne cene, radio. Posestnik: E. Filova. 17749 Restaurant »Alle Viole* Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča izborno doma<-o kuhinjo, izbiro rib, izborna vina: terana, istrijana ir,-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Francc-schini u. Allegretto. 180 njive, travniki, gozdovi, stavbene parcele naprodaj vZgor-nji Šiški, Kosezah in na Večni poti. Naslov pri upravi lista. I :iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii:"::::^ Sprejme se strojnik, ki je verziran v upravljanju lokomobila Lanc, prednos: imajo ključavničarji ali kovači, trezni, marljivi in ne komunisti. Istotam se sprejme en žagarski mojster-gaterist, strokev-ijak, za stalno službo Ofert i zahtevo oUte ie poslati HARTNER. MTTHSKA SOBOTA niiiii:i::;:!!i!j:iiii;iiiii:M::;W IHHHHHBH DRUŽABNIK s 100 do 150.000 Din za jako rentabilno podjetje z velikim letnim donosom proti prvovrstni varnosti, intabulaciji na prvo mesto se išče. — Ponudbe pod .Družabnik 150.000* na upravo 5452 a .Jutra", podružnico Maribor. B. S. A. Motocikii in prikolice najnovejši modeli 1. 1926 po znižanih cenah d .speli. Xa ogled in poskušnjo pr- JUGO-AliTO, d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 236 Cenik na zahtevo brezplačno. 16? V lastno kor ist zahtevajte in edino s?.mo dobri sir 5434 a Tako izg'eda izvirni omot s ra, znan za najboljšega v SHS Boljši od trapistovskega in emen-talskega Naročite takoj poizkusno pošiljko 2'/2 kg s poštnim povzetjem za Din SO-— Iranko Vaša pošta. Ako ne odgovaija, vrnem denar. FRANJO MALTAH, llača • Srijem 1» Urejujfi Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cJutra» Adolf Ribniktr. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskarnam Fran Jezcršck. Za irucratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsa v Ljubljani.