ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 16. januarja 2003
Leto XIII, št. 1
NAMESTO NAGOVORA STR. 2
HVALA VAM, PEVCI IN PEVKE STR. 5
Slovenski koledar 2003
Pravi pa „loški” Madžari — pravi pa
„nazlük” Slovenci
Pred sabo imam dva Slovenska koledarja, prvi nosi letnico 1986, drugi 2003. Prvi je po obsegu skromen, drugi obsežen in vsebinsko bogat; prvi predstavlja začetek samostojnosti letopisov Slovencev na Madžarskem, drugi nadaljevanje in bogatenje že izčiščene vsebinske usmeritve nepogrešljive in med mnogimi bralci težko pričakovane publikacije, ki nastaja v Monoštru, natisnejo pa jo v soboški Solidarnosti. Tu je tudi Koledar 2003, ki ga je izdala Mohorjeva družba iz Celovca, ki je namenjen predvsem koroškim Slovencem. Čeprav ne pišem znanstvene razprave, ampak želim zgolj predstaviti Slovenski koledar 2003, sem prepričan, da ni narobe, če se ozrem nekoliko nazaj in malo naokoli. Pogled k sosedom razkrije, da je Slovenski koledar enakovreden podobnim publikacijam z dolgoletno tradicijo med Slovenci v Avstriji in Italiji. Nekaj razlik je v jeziku: koledarji iz Celovca so v knjižni slovenščini, v porabskem prevladuje narečje. Prvi Slovenski koledar je nastal še v Budimpešti, njegova naklada je bila 1000 izvodov, letošnja 1600.
Urednica Marijana Sukič upošteva zahteve časa, ki terjajo, da so knjige privlačne tudi na oko, in če je naslovnica še vsebinsko aktualna, kot je tokrat, toliko bolje, skoraj idealno. Urednica je napisala uvodnik z dovolj izzvalnim naslovom Pravi pa »loški« Madžari -pravi na »nazlük« Slovenci. Poanta je iz volitev 2002, ko so si stranke prizadevale pridobiti čimveč glasov; toda pravi Vogrin (Madžar) je (bil) tisti, ki si je pripel na srčno stran mad-
žarsko zastavo in jo nosil do parlamentarnih volitev. Kdor ni storil tako, je (bil) »loški« Vogrin (Madžar). Pa to še ni tisto čisto pravo, marveč, da so ob delitvi na prave in »loške« Madžare vse stranke, leve in desne, pozabile, da v državi živijo manjšine, ki že dvanajst let čakajo na to, da bi imele svoje poslance v madžarskem parlamentu. Privlačen in z več strani praktičen je že koledarski del. Poleg dnevov, imen in barvnih fotografij sakralnih znamenj je tu še slovensko-madžarski slovar: toliko besed, kot je dni v letu. Po koledarskem delu se s programskim tekstom predstavlja Andrej Gerenčer, novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zapiše, da se položaj Slovencev v Porabju iz leta v leto
izboljšuje, med nalogami pa je nekaj odprtih vprašanj, recimo: kdaj bo slovenska manjšina dobila svojega poslanca, kdaj bo vlada sprejela konkretne ukrepe za hitrejši gospodarski razvoj Porabja in namenila več denarja za narodnostne šole in vrtce ter redno financiranje slovenskega radia Monošter.
Višja svetovalka Valerija Perger je analizirala razmere v izobraževanju: Porabska narodnostna šola skozi prizmo nekega desetletja. Ni potrebno poudarjati, da gre za kritičen pogled na področje, kjer je več zahtevnih nalog. Z nekaterimi avtoričinimi ugotovitvami bi sicer bilo mogoče polemizirati, vendar s tem razmer ne bi izboljšali - v celem je Valeriji
Perger mogoče pritrditi. Namig: kdor želi z dejanji pomagati Slovencem na Madžarskem, naj prispevek pozorno in trikrat prebere! Tudi zato, da bo znal vrednotiti poslanstvo vzgojiteljic iz Murske Sobote -Strokovna pomoč otrokom pri učenju slovenščine v narodnostnih vrtcih v Porabju. Rezultati pomoči so očitni, kar bi morali upoštevati v Sloveniji tisti, ki želijo konkretno in ne zgolj z lepimi besedami pomagati Porabju. Zakaj? Odgovor je v prispevku Valerije Perger, ki je zapisala, da je bila strokovna pomoč skrajšana zaradi pomanjkanja denarja. Ni mi znano, koliko denarja je potrebno, sem pa prepričan, da bi morala Slovenija podeseteriti sedanjo vsoto za pomoč po-
rabskim vrtcem (in tudi v tem primeru bi bila vsota potrebnega denarja sorazmerno nizka). Bi bil za obe strani sprejemljiv predlog, da bi bila v Porabju vsak dan ena vzgojiteljica iz Prekmurja? Kaj bi na to povedal novi slovenski šolski minister?
Kako uspešno je bilo izobraževanje v minulih 110-letih v monoštrski strokovni šoli, je opisala Erika Koleš Kiss, da Ostanejo nepozabni spomini pa ugotavlja Geza Bačič, lani upokojeni svetovalec slovenske vlade za manjšine, ki si ga hudomušno v naslednjem zapisu Tudi heroji idejo v penzijo sposodi Šanji Krpič. Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo predstavlja akademik dr. Anton Vratuša. Tematiko v prispevku Dan spominov in tovarištva na Petanjcih nadaljuje Jože Vugrinec. Med prispevki so še informacije o Enciklopediji Slovenije, o Slovencih v avstrijski zvezni deželi Štajerski, o spominski slovesnosti v puconski evangeličanski cerkvi, televizijski oddaji Slovenski utrinki, predstavljena je kaseta Spejvajmo si! in razdelki, ki sodijo med najbolj brane: Porabje inda svejta in gnes (Porabje nekoč in danes), Langanje po svejti (Potepanje po svetu), Za duge zimske večere (Za dolge zimske večere), Nika za smej (Nekaj za smeh) in kar 75 strani Kronike dogodkov v letu 2002, kjer so na fotografijah in v besedi zajeti dogodki v Porabju ali povezani s Slovenci na Madžarskem.
V koledarju sodeluje 41 avtorjev iz Porabja in Prekmurja oziroma Slovenije.
eR
Božični knjižni dar Zveze Slovencev na Madžarskem
2
Namesto nagovora
Zveza Slovencev na Madžarskem je 23. novembra 2002 imela po vrsti že 4. občni zbor. Ker sem letos že drugič postala svetnica mestne samouprave v Monoštru in kot taka sprejela nalogo sodelovanja s tukaj živečimi Slovenci, sem mislila, da bom na ta, za Slovence posebej važen dogodek, povabljena. Zato sem se pripravljala, da spregovorim nekaj besed.
Ker pa pošta ni prinesla vabila, nisem imela možnosti čestitati tistim, ki so tega vredni pa tudi ne razpravljati o tem, kar me moti, kar me veseli, kaj pričakujem - torej nič. Oprostite mi, če vas sedaj s svojimi mislimi nadlegujem.
Najprej čestitam! Čestitam vsem vam, ki ste že vrsto let funkcionarji Slovencev na Madžarskem in svoje delo dobro opravljate. Čestitam vsem vam, ki delate za nas, Slovence, ker vam duša to zapove. Čestitam vsem vam, ki me pozdravite še danes tako: »Baug daj, dober den!«, ker vem, da ta pozdrav prihaja iz vaše slovenske duše, ki nasprotuje asimilaciji, in da vam ni nerodno, da se pogovarjate z mano slovensko. Še danes smo tukaj in naše korenine se kažejo bolj zdrave kot pred dvajsetimi leti. Iskreno me veseli, da se ni uresničilo prerokovanje, po katerem se v tretjem tisočletju več ne bo slišala slovenska govorica v Porabju, da ne drži tudi pregovor, če se Oče naš več ne moli slovensko, je slovenski jezik v Porabju mrtev. Hvala Bogu, Oče naš se spet moli tudi slovensko pa tudi »pastirja« je spet poslal med nas Bog, ki mu tudi slovensko govoriti ni težko.
Marsikaj se je spremenilo v zadnjih dvanajstih letih. Spomnim se še tistega oktobrskega dne, ko smo na Gor-
njem Seniku ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem, prav na dan blokade taksistov. Spomnim se še stavka Irene Barberjeve, ki je v svojem govoru večkrat opomnila udeležence tako: »V štiriindvajseti uri smo«. Pisali smo leto 1990 in opomin je zvenel zelo resno, kajti takratno stanje naše manjšine nam ni dovolilo, da bi bili polni upanja. To je bila ena plat. Na drugi strani so pa vsi govorniki spregovorili zelo navdušeno o svojih konkretnih željah, povedali svoje spodbujajoče ideje, zahteve. Nastala je torej civilna organizacija, odgovorna za vse Slovence na Madžarskem, dokler niso nastale še tudi politične organizacije, slovenske manjšinske samouprave.
Na začetku z malimi koraki naprej, potem so koraki naraščali v večje, vse več rezultatov, vse več uspehov se je dosegalo. Seveda je ostalo tudi ogromno nerešenih problemov. Vseeno pa moramo priznati, da smo v nekem smislu na poti neprestanega napredovanja. To pa je seveda odvisno tudi od tistih, ki so napredek hoteli in so se svojega hotenja trdno držali. Ki so bili zadosti zahtevni do sebe in do drugih, ki so nas kritizirali, pokazali nam, kje čevelj žuli. Ti ljudje, ki so s svojim kritičnim nastopom »pridobili« tudi nasprotnike, so tudi obudili že skoraj spavajoče, saj resno menijo, da se v zadovoljstvu nič ne razvija. Viharje žanje, kdor veter seje. Ne pustimo pri miru teh vetrov, naj bojo rajši viharji, saj po njih se ponavadi zvedri in lepše bo sijalo nam sonce. Predsedstvo zveze ter njegovi pomočniki so nam priborili, da danes našo malo manjšinsko skupnost poznajo ter priznajo že doma in onkraj meje. Vsi vemo, da brez finančne pod-
pore matične domovine Slovenije ne bi šlo, da brez Slovenije danes ne bi stal Slovenski dom v Monoštru. Jaz pa vem tudi to, da nam pomoč Slovenije ni padla kar v »naročje«. Da brez truda naših ljudi ne bi šlo.
Spoznati - poznati - priznati. Stopnje naše biti. Porabski Slovenci se od leta 1990 redno uveljavljamo na področju tiskane besede ter drugih medijev. Kulturni delavci organizirajo številne velike prireditve, na katerih nastopajo domače Skupine: pevski zbori, folklorne skupine, amaterski igralci, lutkovna skupina osnovnošolcev in drugi.
Torej bi lahko bili zadovoljni. Zakaj nismo? Ne vem, jaz še nisem. Starejša generacijalepo ohranja kulturno dediščino porabskih Slovencev, odlično delujejo kulturne skupine, s svojim velikim znanjem nam, učiteljem pomaga profesorica-lektorica Valerija Per-ger... Kaj pa mlajši? Otroci in mladi? Naša prihodnost? Ali poznajo še kaj od naših vrednot? Ali še nosijo v sebi kakšno slovensko čustvo? Smer, v katero korakamo, kaže tudi prihodnost? Dobro vem, da smo za to stvar vsi odgovorni: mamice, babice, očetje in dedki, vzgojiteljice, učiteljice, učitelji ter vsi, ki Smo sprejeli nalogo: delati za Slovence na Madžarskem.
Preteklost je dejstvo, ki ga nihče ne more več spremeniti. Kaj se je nekdaj dogajalo, sam Bog ne bo več preobrnil. Sami moramo poskrbeti za prihodnost, da ne bomo ponovno prišli do tiste enkrat že omenjene štiriindvajsete ure.
Zakaj, kaj je biti Slovenec? Kaj je ostati Slovenec? Za nas, ki smo se rodili za Slovence, mora biti vse! Polovico - če ne več - svoje biti bi zatajila, če bi se od jutri
mogla obnašati kot Madžarka, kajti to nigdar nisem bila in nigdar ne bom. Sem madžarska državljanka in hočem ostati vedno - tu sem doma - ampak kot Slovenka.
Duša je naš gospod. Vse, kar mislimo, delamo in naredimo, nam zapove duša. Vse telesne bolezni povzročajo duševne. Prav tako se dogaja pri materinščini. Ko se bomo vsi, ki smo do danes ostali Slovenci na Madžarskem, zedinjeno potrudili, naj našo bogato kulturo spoznajo tudi naslednje generacije: otroci, vnukinje in vnuki ter jo sprejeli iz duše, bomo dosegli nedvomen uspeh.
Začnimo delati na tem že jutri. Starši doma, učitelji, profesorji na šolah, organizacije na svojem mestu. Vključimo v svoje letne programe organiziranje kulturnih dejavnosti malih, kjer se bo mlajša in mlada generacija seznanila s kulturno dediščino porabskih Slovencev, s preteklostjo ‘naših prednikov. Imamo lep dom, katerega prostori vabijo vse nas. Otroka človek lahko nauči ogromno novosti, izkoristimo to dejstvo!
Ne smemo čakati samo na šole, na organizacije. Učitelji, ki na redni uri delajo -žal - z dvema, s tremi otroki, vpisanimi k pouku slovenščine, ne morejo naučiti vsega. Igre, plese, pesmi, ki zah-
tevajo večjo skupino otrok. (Sploh pa, če si šole niti denarja ne morejo privoščiti za to, da bi organizirale poukzatako male skupine.) Kako lepo bi bilo, če bi se na Porabskih dnevih 2003 predstavila neka lepa otroška igra v izvedbi do zdaj samo v mojih sanjah živeče otroške skupine porabskih šol. Sanje, ne pa nedosegljive! Trud bi bil seveda vseh nas. Bi delali skupaj na tem, da bi se sanje uresničile. Prenehajmo z nezaupljivostjo. Ne smemo niti črhniti, da znanje slovenskega jezika ne koristi toliko kot znanje angleščine, nemščine. Mi, Slovenci, tega ne smemo, Znanje jezika - kakršen koli je že - je vsekakor koristno. Znanje jezika sosednje države - posebej za tiste, ki jim je ta tudi matična - je dandanes - lahko rečem -obveznost.
Ampak vse to gre samo skupaj: politične organzacije civilna sfera. Podajmo si roke, korakajmo kot ena duša za našo prihodnost. Poskusimo, prepričana sem, da bo tudi to šlo.
Vsem bralcem časopisa Porabje želim srečno novo leto 2003. Poskusite najti samo veselje in srečo v svojem delu, zadovoljstvo pri samem sebi ter pri svojih potomcih.
Erika Köles Kiss svetnica mestne samouprave v Monoštru
Spoštovani bralci, drage bralke! Vüpamo, ka redno dobivate pa štete nase novine, stere že 13. leto pripravlamo za vas. Nam spravite velko veselje s tem, če je preštete, ešče bole bi pa bili veseli, če bi nam od časa do časa kaj napisali tö ali bi nas pozvau po telefoni. Najgeri smo na tau tö, ka pa od koga bi vi radi šteli v naši novinaj. Tau naj se vam tö ne vnauža, če vejte za koga, sto bi rad emo naše novine pa je ne dobi, pozovite nas pa nam povejte njegvi atrejz.
V	letošnji prvi novinaj te najšli par takšni člankov tö, stere smo vlansko slejdnjo številko nej mogli notradjasti, ka smo j e kesnau dobili pa smo cajtine meli že napunjene. Dostavse se je godilo zadnja dva kedna lanskoga leta, o tom tö najdete članke v toj številki.
V	vüpanja ka ostanete naši vörni bralci, Vas pozdravla
Marijana Sukič
Porabje, 16. januarja 2003
3
Prvi djilejš nauvoga predsedstva Slovenske zveze
Nauvo Predsedstvo (elnökség) Slovenske zveze je svojo prvo sejo, djilejš melo 11. decembra 2002. Člani predsedstva so vtjüper prišli v lejpom števci, izmed 19 ji je bilau 16. Zgončano je, ka do redne djilejše meli po dva mejsaca pa furt po srejdaj od štrte vöre. Od konkretni datumov se odlaučimo delavci Zveze, ki en keden prva vöpošlemo članom pozvanje pa gda je potrejbno drüge
informacije, gradiva, naj se že doma leko pripravijo na djilejš.
Delo predsedstva se je že na prvom djilejši redno začnilo. Iskali smo metode, kak, na kašni način naj dela Predsedstvo v naslejdnji štiri lejtaj. Zgončali smo se, ka delavci Zveze mo eštja bola računati na Predsedstvo, več pomauči, bola intenzivno, konkretno delo mo prosili od nji. Zatau smo prosili, če bi leko meli po dva mejsaca z njimi djilejše, gda se vse konkretno, po draubnoma leko zgončijo z njimi, gda nam s svojimi tanači, mišlenji, kritikov pomorajo pri tejm, ka vse več pa vse baugše leko opravlo svojo delo, naj vseveč leko včinimo za slovensko.
Naj vsakši leko ma svojo konkretno delo, smo ustanovili štiri stalne komisije (bizottság). Tau so komisija za šaulsko, kulturno, gospodarsko pa športno-gasilsko področje. Sto v steroj komisija skupini naj dela, je odvisno bilau, Sto na koj sé razmej najbola. Te komisije do posaba tü mele svoje djilejše, gde si zgončijo cilje, razdelijo delo med seov, vöodabarejo svoje voditelje. Na djilejšaj predsedstva pa voditeli tej komisij Večkrat tapove-jo, ka so meli v plani med dvöma djilejšoma pa kak se njim je pršikalo obredili svojo delo, kaše težave so se pokazale itd.
Ranč tak vsi delavci Zveze do v enoj leti Večkrat meli priliko, ka tapovejo, poročajo ka vse so delali, obredili v svojoj slöjžbi, kašne brige so meli, komi kak so pomagali. Predsednik Zveze, steri dostakrat odi na različne djilejša pa na znanje da predsedstvi, gde, na kaši djilejšaj je odo, kaše slöjžbene poti je emo, ka je napravo ta na tej djilejšaj, potaj, kak de Porabskim Slovencom asnilo tisto,
od koj je biu gonč tam. Pitanje je tau tü, če je sploj smiselno odti na vsakši djilejš, ptd. Predsedstvo de po tejm tü melo svoj delovni načrt, program. Na vsakšom djilejši bau ena glavna tema, dnevni red, o steroj se redno podraubnoma pogončimo pa vönajdemo, koma kašno potrejbno pomauč leko damo s svojim delom. Vsi vejmo, ka najvekšo brigo, delo moramo meti s tejm, kak naj se drži gora, se ohranja slovenska rejč, kak leko pridobimo deco pa mladim) bola za slovenski gonč. Tau vönajti, k toma nam trbej vse več čedni glav, idej. Do naslejdnjoga djilejša, steri bau v februara, smo vsakšoga člana prosili, naj si vözbrodi, naj spitava od drügi lidaj tü, od koj de nam najbola potrejbno zmišlavati.
Zvöjn toga smo štja dvej komisiji ustvaurili iz članov predsedstva pa delavcov Zveze. Eno zatok, ka vtjüppostavi nauvi poslovnik (Szervezeti és Működési Szabályzat) do drügoga djilejša. Na podlagi Stanila Zveze ta komisij a vtjüp postavi, kak naj dé delo v naslejdnji štiri lejtaj, kašne obveznosti ali pravice mamo delavci pa Predsedstvo, sto ka pa kak mora opravlati svojo delo, steri smo za tau plačam. Te poslovnik ali SZMSZ s pozvanjom, vabilom vred že vöpošlemo pred naslejdnji djilejšom,
naj vsakši član predsedstva svoje mišlenje leko vcuj povej na djilejši, naj leko vöopita, ka ga briga. Na seji de se poslovnik tak popravlo pa končno vsebinsko tak vögledo, kak ga sprejme predsedstvo.
Članom predsedstva smo na znanje dali, ka mo letos 2003 meli pet veltji prireditev, programov s finančno pomočjauv programa PHARE. Najvekšo delo mo meli ranč s prvim programom, tau je pa borovo gostüvanje v Porabji. Kak sam že v prejšnji novinaj napisala, borovo gostüvanje bau 2. marciuša, na fašensko nedelo v Monoštri-Slovenski vesi. V maškare se nota zravnejo lidge s cejloga Porabja, etak iz vsakše vesi nöjcamo lidij, steri vtjüp poberejo lüstvo, zatau smo ustanovili štja eno komisije. Zvöjn članov predsedstva smo prosili na pomauč štja drüdje lidij tü. Iz stere vasi koga smo prosili, vam damo na znanje zatok, ka če bi se stoj rad nota zravno ali ovak bijo na pomauč, se leko poveža s tejmi lidami. Vej pa borovo gostüvanje je v enoj vesi težko vtjüp sprajti, nej pa iz sedem vasnic pa štja iz Varaša. Tau trge, štirge delavci Zveze sami nikak ne moramo naprajti pa ranč nej trbej. Vejpa mamo mi dosta tašni lidi, steri z veseldjom delajo za svoj kraj, steri nam tü na prvo rejč skaučijo na pomauč. Za tau pomauč smo Zdaj prosili naslejdnje lidi: Karel Holec za Andovce-Verico, Marijana Fodor, Berta Dončec za Števanovce-Otkovce, Gabor Dončec, Marijana Sukič, Klara Fodor .za Monošter-Trau-šče-Židovo, Udiko Pustai za Slovensko ves, Pišta Nemeš za Sakalauvec, Marija Kühar za Doienji Senik pa Tomaž Škaper za Gorenji Senik.
Delavcom Zveze je mandat ranč tak dola priteko z občnim zborom kak predsedstvi Zveze. Predsedstvo ma pravico podugšati pogodbe z delavci za naslejdnje štiri lejte, tau se je tü oprajlo.
Predsedstvo se je odlaučilo o tejm tü, ka plačo delavcom zdigne za trideset procentov s tejm, ka so se plače v zadnji dvej lejtaj nej zdignile pauleg finančni težav zveze. Tau se je tü zgončalo, kak do tejgamau na vsakšoj zadnjoj seji, ka tjelko pejnaz dobijo za nagrado (jutalom) za letno delo domanji mentorji, vodje odrasli pa mlašeči kulturni skupin, predsednice drüštev (penzionistov
v Porabji, Slovencov v Budimpešti, v Somboteli, mladi Slovencov) pa delavci Zveze. Člani predsedstva (zvöjn delavcov Zveze) pa predsednica nadzorne komisije dobijo finančno nagrado po tejm, Sto tjelkokrat je bijo v lanskom leti na seji, djilejšaj. Predsedstvo dobi trideset procentov več kak lani, vsi drüdji pa dvajsti procentov več.
Dosta gonča je bilau od Porabje d.o.o-ja (kft), vej je pa na občnom zbori največ kritike d.o.o. daubo, s tejm pa normalno, ka Zveza tü, vej je pa Zveza lastnik (tulajdonos) d.o.o-ja. Zatau de tau vseprvim mogla biti glavna tema na enom djilejši. Nistarni člani predsedstva pa delavci Zveze so se vzeli za tau, ka do v kratkom časi včili slovensko rejč tistim
delavcom restavracije Lipa, steri ne gončijo našo rejč.
Za direktora Porabje d.o.o.-ja je Predsedstvo znauvič izvolilo predsednika Zveze, Zdaj za dvej leti.
Na konci djilejša smo prejk poglednili, stera organizacija Zakoj je prosila pejnaze za svoje božične programe ali drügo delo. Števanovska samouprava je prosila pa dobila tü 25.000, andovska pa 40.000 forintov, Založba Változó Vílág, stera pripravla knjigo o Slovencaj od avtorice Marije Kozar pa 150.000 forintov.
Večkrat je čüti, ka bi lüstvo rado vedlo več od konkretnoga dela Slovenske zveze. Zatau smo se tak odlaučili, ka mo po tejn dostaveč pisali o tejn v novinaj pa gončali v slovenskom radioni.
Klara Fodor
Nova vlada, novi premier v Sloveniji
Vstop v novo obdobje
Tako je v novoletni poslanici povedal novi predsednik slovenske vlade, magister Anton Rop. Slovenija je dobila novega predsednika vlade zaradi izvolitve dr. Janeza Drnovška za predsednika države. Milanu Kučanu se je iztekel drugi petletni mandat, v tretje pa po slovenski ustavi ni mogel kandidirati za predsednika države, čeprav so mu javnomnenjske raziskave kazale, da bi na volitvah zmagal že v prvem krogu s prek 60 odstotki glasov slovenskih volivk in volivcev.
Antop Rop, eden vodilnih v Liberalni demokraciji Slovenije -najmočnejši stranki, sodi med tesne sodelavce prejšnjega premiera dr. Janeza Drnovška, v njegovi vladi pa je bil na zadnje finančni minister. Ali bo postal tudi predsednik najmočnejše stranke, kot njegov predhodnik pa so napovedi zelo različne, kandidatov naj bi bilo kar nekaj, ocenjujejo analitiki političnega dogajanja v Sloveniji. Razumljivo, da je novi slovenski premier dobil vso podporo vladne koalicije in še nekaj glasov zraven, opozicija pa ga ni podprla, ker tako socialdemokrati Janeza Janše, kot Nova Slovenija doktorja Andreja Bajuka poudarjajo, da se ni izkazal kot finančni minister in se ne bo tudi kot predsednik vlade. Izrečene so bile tudi pripombe, da Antonu Ropu manjka izkušenj v zunanji politiki, Slovenija pa je tik pred vstopom v Evropsko unijo in Nato. Zato bo to, sicer njegovo vlogo, prevzel novi predsednik države dr. Janez Drvnošek.
Novi premier se je lotil tudi nekaterih kadrovskih zamenjav na ministrski in nižji ravni. Tako je ministrico za šolstvo dr. Lucijo Čok zamenjal dr. Slavko Gaber, ki je bil pred leti že na tem položaju, s katerega pa je odšei na svojo željo. S Slovenci v zamejstvu in po svetu, torej tudi s Slovenci na Madžarskem je povezana zamenjava državnega sekretarja dr. Iztoka Simonitija. Na njegovo mesto je bil imenovan dolgoletni župan Nove Gorice Črtomir Špacapan. Zamenjava je bila sprejeta z oceno - Večer Maribor - da je s tem Liberalna demokracija poiskala ugleden položaj svojemu članu, ki je izgubil na lanskih parlamentarnih volitvah. Prejšnji državni sekretar je bil na to mesto imenovan šele 27. februarja 2002, tako da je komaj dodobra spoznal novo delovno področje.
V prvem pogovoru za Radio Slovenija je novi državni sekretar Črtomir Špacapan poudaril, da se bo zavzel za poenoten nastop Slovenije do vseh Slovencev v zamejstvu in po svetu. Sicer pa bi bilo nehvaležno napovedovati, kaj bo novi državni sekretar uspel uresničiti od napovedanega. Sodeč po pogovoru za Radio Slovenija mu znanja in dobre volje ne manjka. Znano je, da sta Nova Gorica in Gorica v Italiji dobro sodelovali na različnih področjih in bili na marsikaterem področju v tem delu Evrope.
eR
Porabje, 16. januarja 2003
4
Z optimizmom v drugo desetletje slovenskega parlamentarizma
Poslanke in poslanci so 23. decembra v državnem zboru na slavnostni seji obeležili dva praznika: dvanajsto obletnico samostojnosti Slovenije oziroma državni praznik ob dnevu samostojnosti, ki ga Slovenija praznuje 26. decembra, ter deseto obletnico konstituiranja prvega državnega zbora. Slavnostni govornik, podpredsednik državnega zbora Miha Brejc, je ob tej priložnosti med drugim poudaril, da lahko v drugo desetletje parlamentarizma Slovenija vstopa z optimizmom.
Nemčija povabila Slovenijo za sodelovanje v Afganistanu
Slovenska vojska je prejela povabilo za sodelovanje v mednarodnih silah za vzdrževanje miru v Afganistanu (ISAF), kamor jo je povabila Nemčija, ki bo od srede februarja tam vodila mirovno operacijo ISAF III. Misija bo nadaljevala delo sedanje, ki skrbi za varnost v Kabulu in okolici. Na slovenskem ministrstvu za obrambo odločitev o sodelovanju še preučujejo, vsekakor pa bo o napotitvi odločala slovenska vlada.
Novo leto prineslo pravico do
očetovskega dopusta
S 1. januarjem 2003 so v Sloveniji začele veljati nekatere novosti zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, med njimi tudi pravica do očetovskega dopusta. Zakon daje z njim očetu pravico do 90 koledarskih dni dopusta, da lahko že v najnežnejši otrokovi dobi z otrokovo materjo sodeluje pri otrokovi negi in varstvu. Ker bo pravica uveljavljena postopno, so očetje 1. januarja 2003 dobili pravico do 15 dni dopusta, od 1. januarja 2004 bodo lahko uveljavljali 45 dni dopusta, od 1. januarja 2005 pa vseh 90 dni. Prvih 15 dni bodo morali porabiti v času porodniškega dopusta otrokove matere, sicer jim bodo propadli, preostalih 75 pa kadarkoli do otrokovega 8. leta starosti. Država očetom za 15 dni dopusta zagotavlja stoodstotno nadomestilo plače, za ostale dni do otrokovega 8. leta starosti pa plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Do očetovskega dopusta je upravičen le oče in pravice ne more prenesti na drugo osebo.
Decembra je bilo veselo v Slovenskem društvu
v Budimpešti
Kak vsakšo leto decembra, tak smo lani tö 7. decembra v društvu v Budimpešti organizirali božični koncert. Ob božičnem koncerti smo se spomnili obletnice rojstva najvekšoga slovenskega pesnika Franceta
Prešerna in smo odprli razstavo likovni umetnikov iz Ptuja.
Na božičnom koncerti je gori staupo komorni pevski zbor Društva upokojencev Murska Sobota pod vodstvom Franceta Zvera, steri so Zdaj najprvin gorstaupili v Budimpešti. Popejvanje pa spominjanje na Prešerna smo vküper meli v programi. Napovedovalka je bila pa pesmi gori prajla gospa
Darinka Zorec. Zbor je začno spejvati pesem Lipa zelenela je. Potejn je bila gor prajta pesem Prešernova Vrba. Tau je rojstna ves pesnika. Mi smo se pa leko povalili, da smo lani v leti bili tam in si ogledali ves pa
rojstno ižo Prešerna. Potejn je zbor spejvo pesem z avstrijske Koroške, Rož, Podjuna, Zila. Leko tak povejmo, da je cejli program koncerta bijo eden sprehod po Sloveniji s pesmimi. Potejm smo „šli” na morje v Istro in smo čüli pesem Sijaj mi sončece in smo se vrnili v Prekmurje tüdi z narodno pesmijo San se šetao kre Dunaja. Prišla je na vrsto Prešernova Neza-konska mati. Tak je lepau bi-
lau, da smo bili vsi ganjeni. Na najvekšoga slovenskoga pesnika smo se zatau spominjali, ka je decembra bilau dvejstau dvej leti, ka se je naraudo. Zima je bila, že je mrzlo bilau in sé je v naši mali dvorani začüla pesem Po zimi pa rožce ne cvetejo. Božični koncert pa nej bi bijo božični, če nej bi spejvali lejpe božične pesmi. Zbor je začno z vogrsko božično
Pásztorok, pásztorok... Sploj lepau so spejvali Vogrski tö. Na konci pesmi so vgasnili posvejt in vužgali svejče in je zazvenela najlepša božična pesem, Sveta noč... Čüdovito je bilau. Mislim, da se dugo bomo spominali na ta koncert.
Potejn smo odprli razstavo. Dosta pa sploj lejpe kejpe so pripelali Ptujčani. Notra ji je pokazo predsednik likovne
sekcije Društva upokojencev Ptuj, Branko Gorjup. Več lejpi razstav smo že meli, ali ta je tö sploj lejpa. Profesorica likovnega pouka Rožika Sebetič je našomi drüštvi podarila sliko s ptujskim gradom. Na konci pa je zaigrau naš nauvi harmonikaš Hugo Čerpnjak pa smo se veselo meli.
Sploj dosta nas je bilau te večer, Sobočance Ptujčani, našo
lüstvo, skorok stau lüdi, tak ka stati šče nej bilo plača, nej sejdeti. Med gosti smo leko pozdravili veleposlanika R Slovenije v Budimpešti Andreja Gerenčerja s soprogo, prvega sekretar Roka Tomšiča pa predsednika Društva upokojencev Murska Sobota Jožeta Vilda. Njemu se moramo posebej zavaliti, da je v Sloveniji vse tou za nas organizira.
Na konci smo meli veseli prijatelski večer, mlajši so pa od Državne slovenske samouprave dobili malo darilo za božič. V nedelo smo gostom pokazali znamenitosti madžarskega glavnoga mesta, bili smo na Gradi pa v parlamenti.
Našo prireditev je pomago na Vogrskom Javni sklad za manjšine, Ministrstvo za kulturo v Ljubljani in Zveza Slovencev na Madžarskem.
Irena Pavlič predsednica društva
Zbor društva upokojencev Murska Sobota
Naši gostje iz Murske Sobote in Ptuja s slovenskim veleposlanikom Andrejem Gerenčerjem
Naš »nauvi« harmonikaš Hugo Čerpnjak
Umrl je dr. Gyorgy Zielbauer
30. decembra 2002 je nepričakovano umrl dr. Gyorgy Zielbauer, predsednik združenja nemških samouprav v Železni in Žalski županiji.
Rodil se je leta 1929 v Eleku. Šolal se je v rodni vasi potem pa v Szegedu. Kot učitelj je deloval v Szegedu ter v vasi Ketegyhaza, kjer je bil do leta 1975 ravnatelj. Na Visoki pedagoški šoli v Szombathelyu se je zaposlil l. 1978, predaval je na katedri za zgodovino.
V raznih nemških organizacijah je delal že od leta 1955, v 80. letih je bil član državnega predsedstva Zveze Nemcev.
Med letoma 1945 in 1947 je bil s starši vred na zasilnem delu v sovjetskem lagerju. Kot zgodovinar je raziskoval zgodovino Nemcev na Madžarskem, posebno obdobje zasilne izselitve Nemcev. To je bila tema tudi njegove doktorske disertacije. Pomagal je kakim tritisočim izseljenim oz. njihovim potomcem, da so po spremembi sistema dobili odškodnino za krivice, ki so se jim dogajale po l. 1945. Tako je prišel v stike tudi z nekaterimi Porabci, predvsem z Nemci z Dolnjega Senika.
Po ustanovitvi manjšinskih samouprav je postal predsednik združenja nemških samouprav, ki delujejo v Železni in Žalski županiji.
Od Gyorgya Zielbauerja so se poslovili 10. januarja.
Porabje, 16. januarja 2003
5
Hvala vam, pevci in pevke
Božični prazniki so najvekši Svetki vendar za vsakšoga človeka. Svetimo, vsi še veselimo malomi Jezuši, svoji držini, padašom Vsejm znancom. Porabski Slovenci smo vküper tü lepau svetili, od najmenše porabske vesi do Sombotela, Mosonmagyaró-
vára pa Budimpešte. Tau, ka so slovenske samouprave, drüštva pa Zveza lejpi svetešnji program leko nüdile za svojo občinstvo, publiko, smo leko hvaležni skupinam, stere so s duži čas posaba pripravlale za tau. Števanovske ženske so že 30. novembra začnile spejvati svete božične pesmi na prireditvi, ki go je organizirala Slovenska samouprava 18. okrožja v Budimpešti. Mejšani pevski zbor Avgust Pavel je 14. decembra emo koncert v Mosonmagyaróvári, gde so fejs zadovolni bili z njimi, 22. decembra pa v varaškoj cerkvi, gde smo vsi nevzauči poslöjšali lejpi pa odlično pripravleni program. Števanovske ženske so 14. decembra olepšale s svojim koncertom vaški božični svetek v domanjoj vesi. 18. decembra so trno lejpi den zadobili, so trno srečni bili starci, steri stalno živejo v daumi starcov v Ljutomeri. Varaške pa števanovske ljudske pevke so pod vodstvom Marije Rituper iz Murske Sobote prejk eno vöro popejvale, na konci pa vtjüper lejpe svete pesmi. Starci so se z menov vred skonzili, sploj pa te, gda so popejvale Sveta nauč z vužganimi svejčami. Tisto je pa človeki štja pa bola na žmetno stanilo, gda so te ženske gor poiskale mater Rituper v sobi pa njim pri posteli spej-
vale. 22. decembra so pa Porabskim kulturnim skupinam pokazale nota svoje svete pesmi. 23. decembra je Slovenska samouprava v Slovenskoj vesi držala božično prireditev z bogatim programom. Varaške ženske, stere so zvekšoma rojene v Slo-
venskoj vesi ali pa živejo taum, so z veseldjom vzele, ka so te den svojim domanjim lidam leko zapopejvale božične pesmi. Za nepozablene božične programe se iskreno zahvalimo Vsejm pevcem, pevkam, posaba zborovodji Mariji Trifus pa mentorici Mariji Rituper iz Murske Sobote.
K.F.
Božični koncert
V Somboteli, v cerkvi svetoga Martina, je 14. decembra emo božični koncert mešani pevski zbor sv. Nikolaja iz Murske Sobote. Zbor je biu ustanovlen 1937. leta. Od 1999 ga vodi duhovnik in glasbenik Marjan Potočnik. Po nedelaj in svetkaj spejvajo pri meši v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Zvün toga majo koncerte doma in na tihinskom. V Somboteli so spejvali vsi vküper 15 pesmi, moški pa ejkstra eške tri. Na konci so tazospejvali Sveto nauč. Madžarom se je tö trnok vüdo njini koncert, tak ka so je pozvali na srečanje pevski zborov v kedni sv. Martina. Po koncerti so se člani pevskoga zbora in Sombotelski Slovenci na prijatelskom srečanji tak dobra čütili, ka so se zgučali za edno srečanje v leti v Slovenskoj iži v Skanzeni.
(mkm)
Izšla je prva zgoščenka MePZ Avgust Pavel
Pred božičnimi prazniki je izšla prva zgoščenka (CD) Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel. Založila jo je Državna slovenska samouprava z denarno pomočjo Ministrstva za kulturo R Slovenije.
»Leta 1938je učitelj in kantor Andraš Čabai na Gornjem Seniku ustanovil cerkveni zenski zbor. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je iz cerkvenega nastal vaški pevski zbor. V naslednjem desetletju delovanja so v zboru zapeli tudi moški. Prvi javni nastop je zbor imel 1. maja 1953. Od začetka delovanja pa vse do da-
nes so zbor vodili štirje strokovnjaki. Ana Boros je bila na čelu zbora med leti 1951 in 1957, Jozsef Vas med leti 1958 in 1969, Andraž Čabai od leta 1970 do 1984.
Marija Trifus Vari je vo-
denje zbora prevzela leta 1985 in to delo opravlja še danes. Člani mešanega pevskega zbora Avgust Pavel so najprej prepevali le madžarske, kmalu nato še porabske ljudske pesmi. Te so v priredbi nekaterih skladateljev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postale organski del zborovskih nastopov. Pevski zbor od leta 1992 prireja božične koncerte s cerkvenimi ljudskimi pesmimi in cerkvenimi zborovskimi skladbami.
Pevke in pevci so leta 1997 osvojili liturgijo slovenskega mašnega obreda. Z organistom Cirilom Kozarjem iz Slovenije sodelujejo pri slovenskih mašah na Madžarskem in Sloveniji.
Pevski zbor pripravi več kot dvajset nastopov vsako leto. Že tridesetkrat so članice in
člani prepevali na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični v Sloveniji. Poleg tega so gostovali v Avstriji, Italiji in Nemčiji,« lahko preberemo na zgoščenki, ki vsebuje 29 zborovskih skladb, večinoma priredbe porabskih in slovenskih ljudskih pesmi. Zgoščenko lahko kupite na Državni slovenski samoupravi (Gornji Senik, Glavna ul. 5) ali na recepciji hotela Lipa v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru.
S 1. januarjem se nadzoruje izvajanje jezikovnega zakona
Jezikovni zaščitni zakon, ki ga je madžarska skupščina sprejela novembra 2001, veljati je začel z 18. febuarjem 2002, predpisuje, da se morajo na javnih reklamnih površinah ob napisih v tujih jezikih navesti tudi madžarski napisi enake velikosti kot so tujejezični. Trgovci in oglaševalci so imeli več kot tričetrt leta na razpolago, da zadostijo predpisom zakona. S1. januarjem 2003 so začeli inšpektorji za zaščito pravic potrošnikov s kontrolo, ali se zakon upošteva. Neupoštevanja zakona se kaznuje z visokimi denarnimi kaznimi. Postavlja se vprašanje, kaj se šteje za reklame v tujem jeziku. Ali so »udomačene« tujke (center, Computer itd.) tujke ali ne? O spornih besedah bo odločala Madžarska znanstvena akademija. Zakon ne velja za napise in reklame v manjšinskih jezikih v tistih krajih, kjer določena manjšina ima svojo samoupravo.
Programi, prireditve
•	Društvo za lepšo vas v Števanovcih je 11. januarja priredilo večer za ohranjanje tradicij. Ženske so »česale perje«, moški pa izdelovali lesene grablje.
•	Vzgojiteljice iz Vrtca Murska Sobota so s 14. januarjem ponovno začele obiskovati vrtce v Porabju. Štiri vzgojiteljice (Marjeta Lapoši, Helena Drk, Jadranka Časar, Frida Gor) bodo prihajale v vrtce na Gornjem Seniku, v Monoštru, Slovenski vesi, Sakalovcih, Števanovcih vsak drugi teden vse do konca junija in vodile jezikovne aktivnosti v slovenskem jeziku ter nudile strokovno pomoč porabskim vzgojiteljicam.
•	Skupščina slovenskih elektorjev, izvoljenih na zadnjih lokalnih in manjšinskih volitvah, bo 19. januarja ob 11. uri v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Naloga skupščine je, da izvoli člane državne slovenske samouprave. Po podatkih Državne volilne pisarne bo na skupščino dobilo vabilo 70 elektorjev.
Porabje, 16. januarja 2003
6
Prejk kulture se ohranja identiteta tö
Kak je že več lejt šegau, Slovenska zveza je lani na konci leta tö pozvala vse člane kulturni skupin in njine mentore na srečanje, ki je slüžilo občnem za počastitev dneva manjšin na Madžarskem. Na zaključni prireditvi se je predstavila kaseta z naslovom »Spejvamo si!«, stero so posnele števanovske pa Varaške ljudske pevke pod mentorstvom Marije Rituper, glasbene pedagoginje iz Murske Sobote.
Delo skupin vleti 2002 je ocenila Klara Fodor, Sekretarka Zveze, ki je med drugim povedala: »letos v okviri Slovenske zveze dela 9 odrasli skupin, s tejm, ka se na našo veseldje Števanovska gledališka skupina pa Senički Ijudski pevci tü k Zvezi držijo. Mlašeče skupine pa znamo 4. V skupinaj aktivno dela več kak 100 aktivistov, med sterimi nisterni v dvauji pa trauji skupinaj delajo. Odrasle skupine so letos mele do konca leta vsevtjüper 93 nastopov, s toga v Sloveniji 42, na Vogrskom pa 51. Mejšani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika 14, FS z Gorenjoga Senika 1, ljudski pevci z Gorenjoga Senika 2, ES iz Sakalovec 8, Laci Korpič z ženskim kvarletom 13, varaštje ljudske pevke 14, števanovstje ljudske pevke 13, Števanovska gledališka skupina 9, gledališka držina Nindrik-Indrik 13. Mlašeče skupine so mele 16 nastopov. Senička lutkovna skupina 7, Senička folklora2, Števanovska plesna skupina 4, Števanovski pevski zbor pa 3. Na mednarodni prireditvaj je bijo Senički mejšani zbor v Tabori slovenskih pevskih zborov v Šentvidi pri Stični letos tridesetič, na prireditvi Pesem ne pozna meja v Brniku pa šestič Na občin-ske revije v Murski Soboti sta se letos samo dvej skupini zglasili, lutkovna skupina z Gorenjega Senika pa varaška gledališka skupina, obadvej skupini sta bili odabrani za rnedobčinsko gledališko-lutkovno revijo.
Letos sprtolejt so se 2-3 mejsace pripravlate števanovstje pa varaštje ljudske pevke
zatau, naj leko majo svojo kaseto, stero ste že vsi dobili z novimmi za božični dar. Mejšani pevski zbor Avgust Pavel se je pa djeseni pripravlo več časa zatau, naj ma svojo zgoščenko ali CD, za stero je poskrbela Državna slovenska samouprava. Kak se vidi iz tapovedani podatkov, skupine se cejlo leto majo pripravlati na različne programe. Zatau so pa potrejbne redne vaje za vsakšo skupino. Ne šte še, če pečesonce, če se dež lejva, še snejg sipava, ali je veltji svetek v držini, člani skupin, mentorji morajo titi na probe ali gora staupit. Dobro vejmo, ka zvöjn pripravlanja programov vsakša skupina ma drüdje skrbi tü. Po mojem za vsakšo skupino vala, küje trno težko najti
nauve lidi ali stare nazaj sprajti v skupino. Posebno me veseli, ka se te problem
začne rešüvati pri Korpič čovi Ženskaj pa se je lepau rejšo pri seničkoj folklori, gde so nistarni stari plesalci na prošnjo Andraža Sukiča nazaj prišli k skupini. Drüdji najvekši problem je pa značilen na vse tri folklore, tau je živa muzika. Vüpanje mimo, ka nam pri sakalauskoj folklori tau brigo od sprtolejti rejši muzikant, steri vej igrati na harmoniko tö, čaka Čerpnjak. Za seniško folkloro si za kakšno priliko sposaudimo harmonikara iz Dokležovja, steri njim je že v majuša bijo na pomauč pri včenjej nauvi plesov. Muzikante iz Slovenije mo bole intenzivno probali iskati s pomočtjauv novin Porabje pa televizijske oddaje Slovenski utrinki. Senička folklorni
Že na letos mejla obečano nauvo nošo, nauvi gvant. Obljubo smo sploj nej pozabili, depa radi bi redno porabsko nošo dali naprajti za nji. Tau je pa štja v Porabji nej raziskano. V oktobri nam je obečala strokovnjakinja v Sloveniji, ka v januara leko računamo na njau. Za seniško folkloro sam zgončana z gospaudom Ramovžom, ka de ji v januari-februari včiu nauve plese. Tau možnost že ob tej priliki gora ponidimo sakalavskoj folklori tü.
Na konci se pa vsejn aktivistom, mentorom iskreno zamimo za cejloletno redno delo. Po imeni se želimo posaba zahvaliti mentorom
pa vodjam skupin, oni so:
Marija Rituper, Marija Trifus, Elizabeta Kovač, Miki Roš, Vera Gašpar, Laci Korpič, Alojz Hanžek, Andraž Sukič, Laci Kovač, Irena Barber, Aranka Schrvarcz, Jože Ideš, Magdalena Bartakovič, Ildiko Treiber, Ibolya Neubauer, Marijana Takač, Eva Kakor.«
Po guči Klare Fodor so Varaške pa števanovske ženske spopejvale par pesmi s svoje prve kasete, med pesmimi je njina mentorica pripovejdala par vicov pa nas spravila v dobro volau. Zato, ka smo bili v predbožičnom cajti, so ljudske pevke svoj program končale z božičnimi pesmimi.
Ka so s svojo kaseto velko veselje spravili tistim lidam, steri radi pošlüšajo porabske ljudske pesmi, svedočijo telefoni, pisma, e-maili, stere smo od tistogamau dobili. Gospa Francka Androjna iz Clevelanda nam je tak pisala: »Prav z veseljem sem sprejela vaš paket oz. časopis in koledar, posebno pa še CD. Zdi še mi, kakor da sem dobila košček domovine. Že nekaj večerov sedim in čitam pa še poslušam lepe
pesmi. Tudi mi smo nekatere od teh prepevali, ko smo bili mladi, kar mi prinese Prav prisrčne tople spomine na mojo mladost.«
Gospaud Tom Kozar iz Chicagona se nam je zahvalo po e-maili: »Najlepša hvala in baug vam plati za vaš trüd, za vašo poštenje, da ste mi
poslali novine, koledar in CD. S pakom sta prišla velka
radost in veselje, da mo vse tau leko šlo, ka je napisano. CD sam že poslüšo, jako lepau ženske popejvajo. Sploj pa je lejpo, ar jas te pesmi vse poznam in sam je gnauksvejta tö popejvo...«. Mislim, ka si vekšo bvalo ne želejo nej pevke pa nej mentorica, kak tau, ka se lidgé radüjejo njinoj kaseti pa CD plošči.
Za denarno pomauč se zahvalimo Javnomi skladi pa Ministrstvi za kulturno dediščino na Madžarskem.
Varaške pa števanovske ljudske pevke z mentorico Marija Rituper
En tau gledalcov na srečanji
Porabje, 16. januarja 2003
7
Lep dan v Sloveniji
Gimnazijci, ki se učimo slovenščino, smo imeli možnost iti v Maribor. Lansko leto smo tudi šli na podoben izlet in zdaj smo ga že zelo vznemirjeno čakali. 6. decembra, za Miklavževo, smo imeli izlet v Maribor in v Mursko Soboto. Krenili smo ob pol osmih iz Monoštra in ob pol desetih smo prispeli v Maribor. Šli smo v gledališče, ker se je ob desetih začela predstava. Na dve skupini smo se razdelili. „Mali” so si ogledali pravljico z naslovom Kralj in Ana, mi pa dramo z naslovom Čaj za dve. Predstava je bila v eni majhni dvorani. Zelo dobro smo se počutili, ker so bili tudi smešni prizori. Igralci so igrali zelo dobro. Meni je bila zelo všeč. V svojem prostem času rada hodim v gledaliče. Vsako leto petkrat gremo v Zalaegerszeg v gledališče. Slovenci prav tako dobro igrajo kot Madžari. Ko se je predstava končala, smo šli na avtobus in smo krenili proti
Murski Soboti.
Na žalost vreme ni bilo lepo, ves dan je deževalo. Toda to nas nič ni motilo. Ko smo prispeli v Soboto, smo si ogledali sejem, katerega priredijo vsako leto. To je največji sejem, zato so bile nekatere ceste zaprte. Ljudje le morajo imeti veliko denarja. Kupili smo nekaj za domače, potem pa smo šli jest v Hotel Diano. Vsi smo jedli pico, katera je bila zelo okusna. Ko smo se najedli, smo šli kupovat. Me pevke smo dobile majhno darilce za nastop na občnem zboru. Vsi smo kupili nekaj sladic in potem smo šli nazaj na avtobus. Čakali smo šoferja in Mikija Roša, ki je tudi prišel z nami. Hitro smo prispeli domov. Že ob petih sem bila doma.
Zelo hitro je minil čas in vsi smo se počutili zelo dobro. Žal mi je, da prihodnje leto ne morem iti več na izlet z gimnazijci v Slovenijo.
Reka Himök Gimnazija Monošter
Izlet v Maribor
6. decembra smo šli dijaki, ki se učimo slovenščino, v Maribor. Peljali smo se z avtobusom, tudi profesorica je šla z nami.
V petek zjutraj ob osmih smo krenili iz Monoštra. Malo smo bili še zaspani, na žalost je tudi deževalo, ampak upali smo, da bomo preživeli lep dan v Sloveniji. Mejo smo prestopili na Gornjem Seniku. Na poti smo videli lepe pokrajine. Ob pol desetih smo prispeli v Maribor. Stopili smo iz avtobusa in smo šli naravnost v gledališče. Mali gimnazijci so si ogledali pravljico z naslovom Kralj in Ana, mi večji pa smo si ogledali dramo Čaj za dve. Predstava je bila zanimiva, meni je bila zelo všeč. Po predstavi smo sedli v avtobus
in se peljali nazaj v Mursko Soboto. Ob pol dveh smo prispeli že v mesto, kjer je bil velik sejem. Tam smo hodili in kupovali, bile so zelo zanimive stvari. Ko smo od začetka do konca prehodili sejem, smo se vsedli v restavracijo in smo jedli pico. Iz restavracije smo šli v blagovnico, kjer smo malo kupovali. Me „pevke” smo dobile majhno darilce za nastop na občnem zboru. Ob štirih smo krenili proti domu. Prišel je z nami tudi Milivoj Roš. Ob petih sem bila že doma.
Na izletu sem se počutila zelo dobro, čeprav je ves dan deževalo. Zelo rada hodim na izlete v Slovenijo s sošolci, na žalost pa prihodnje leto več ne bom šla, ker bom končala gimnazijo.
Anita Vajda Gimnazija Monošter
Moji vtisi o predstavi
Gimnazijci smo lani že drugič dobili možnost, da smo lahko šli v gledališče v Maribor. 6. decembra nam je Miklavž prinesel lepo darilo, predstavo z naslovom Čaj za dve.
Predstava se je začela ob desetih dopoldne. Mi smo si jo lahko ogledali na malem odru, kjer ima prostor približno 50 ljudi. Oder je bil nenavaden, igralci so igrali pred našimi stoli.
Zgodbo je napisal Tone Partljič, ki ga že dobro poznamo. Avtor je že večkrat bil v Porabju v različnih šolah, kjer je pripovedoval o svojih delih. Igra je bila zabavna, polna humorja, toda posredovala je zelo pomembno sporočilo.
Zgodba se je dogajala v eni sobi v domu ostarelih. Ni bila dolgočasna, zahvaljujoč igralcem in dobremu režiranju. V tej sobi je sama živela profesionalna igralka, nekdanja prva dama slovenske drame. Bila je najboljša igralka, toda zato je morala žrtvovati ljubezen in družino. Ostarela je in ostala sama s spomini in brez ljudi. Dom je poln in direktorica je morala začasno v to sobo premestiti eno kmetico, kar je povzročilo konfliktno stanje. Nekdanja velika igralka se je razjezila, kako to mislijo, ona prva igralka drame in kmetica v isti sobi. Prepirali sta se, jokali in smejali. Obe sta se morali naučiti, kako lahko živita skupaj. Tako kot mi vsi, ki se moramo prilagoditi. Igralka ni našla le prijateljice, temveč tudi ljubezen, ki ji je manjkala v celem življenju. Spraznilo se je mesto v domu, kmetica je dobila možnost iti v drugo sobo. Ampak nista se mogli ločiti, postali sta najboljši prijateljici.
Tudi mi moramo živeti tako, vseeno, od kod prihajamo in kaj delamo.
Žuži Šulič Gimnazija Monošter
Pred
prazniki
Učenci gomjeseniške osnovne šole so 12. decembra s pomočjo vzgojiteljic iz Murske Sobote delali praznične voščilnice ter okrase za božično jelko.
Iz najlepših del smo naredili razstavo na šoli, nekaj pa smo jih poslali prijateljskim šolam. Ostale izdelke, seveda vsak svoje, smo pa lahko odnesli domov. Te smo poslali našim prijateljem, sorodnikom. Na šolski jelki so viseli naši okraski. Med delom smo dobili nove ideje, spoznali smo nove tehnike, še »likali« smo.
Hvala za to možnost gospodu Danetu Kataliniču, ravnatelju Otroškega vrtca v Murski Soboti in seveda vzgojiteljicam, ki so bile z nami.
Učenci ter učitelji OŠ Gornji Senik
Anica Černejeva
Bele snežinke
Zezdice bele, bele snežinke, padajo, padajo tiho z neba.
Beli metuljčki, bele snežinke, iščejo, iščejo pot do sveta.
Zvezdice bele čuvajo zemljo, čuvajo v zemlji skriti zaklad.
Beli metuljčki ji nosijo sanje, sanje in misel na zlato pomlad.
Zahvala
Že deseto leto se učimo slovenščino, prej na osnovni šoli, sedaj pa v srednji strokovni šoli Bela III. Škoda, da nas je malo, ampak to včasih ni slabo. Vseeno nas je presenetilo, da se naši nekdanji sošolci, ki so se na osnovni šoli tudi učili slovenščino, več niso pridružili nam. Od Državne slovenske samouprave dobimo vsako leto pred božičem malo darilo. Za to bi se radi sedaj lepo zahvalili v imenu vseh obdarovanih. Obljubimo, da se bomo še naprej pridno učili materinščino, seveda ne samo zaradi daril.
Norbert Gyeček, Gabor Šomenek in Attila Koles Strokovna šola Bela III.
Porabje, 16. januarja 2003
Razpisi pri Javnem sklada
javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem razpisuje natečaj za dejavnosti, ki pripomorejo k ohranjanju in razvijanju kulture ter nacionalne identitete manjšin na Madžarskem.
Dejavnosti:
•	Mladinski in otroški tabori za razvijanje materinščine in spoznavanje lastnega naroda
Razpis velja za programe med 1. marcem 2003 in 29. februarjem 2004.
Rok prijave: 7. marec 2003.
Odločitev: na koncu aprila 2003.
•	Kulturne prireditve v materinščini
Prvo obdobje: programi med 1. marcem in 31. julijem 2003
Rok prijave: 28. februar 2003.
Odločitev: na koncu marca 2003.
Drugo obdobje: programi med 1. avgustom 2003 in 29.februarjem 2004
Rok prijave: 25. april 2003.
Odločitev: na koncu maja 2003.
•	Znanstvene prireditve
Za programe med 1. marcem 2003 in 29. februarjem 2004. Rok prijave: 28. februar 2003.
Odločitev: na koncu marca 2003.
•	Raziskovalni programi
Za programe med 1. marcem 2003 in 29. februarjem 2004.
Rok prijave: 28. februar 2003.
Odločitev: na koncu marca 2003.
•	Izobraževanje strokovnjakov za javne službe
Za programe med 1. marcem 2003 in 29. februarjem 2004. Rok prijave: 28. februar 2003.
Odločitev: na koncu marca 2003.
•	Regionalni in lokalni elektronski mediji v maternem jeziku
Za programe med 1. marcem 2003 in 29. februarjem 2004. Rok prijave: 28. februar 2003.
Odločitev: na koncu marca 2003.
•	Založniška dejavnost in koledarji
Za izdaje med 1. aprilom 2003 in 29. februarjem 2004.
Rok prijave: 4. april 2003.
Odločitev: na koncu maja 2003.
•	Verska dejavnost v maternem jeziku
Za programe med 1. aprilom 2003 in 29. februarjem 2004. Rok prijave: 4. april 2003. Odločitev: na koncu maja 2003.
•	Gledališka dejavnost v maternem jeziku
A)	Za programe med 1. marcem 2003 in 29. februarjem 2004. Rok prijave: 7. marec 2003.
Odločitev: na koncu aprila 2003.
B)	Za priprave na manjšinsko gledališko srečanje aprila 2003. Rok prijave: 31. januar 2003.
Odločitev: februarja 2003
•	Za povečanjefonda javnih zbirk v maternem jeziku Za dejavnosti med 1. aprilom 2003 in 29. februarjem 2004. Rok prijave: 4. april 2003
Odločitev: na koncu maja 2003
Dodatne informacije in obrazce za natečaje najdete na spletni strani: http://web.axelero.hu/mnekk.
Za pomoč se lahko obrnete tudi na Državno slovensko samoupravo in na Zvezo Slovencev na Madžarskem.
Veselimo se vküper
V	slejdnjoj številki novin Porabje 2002 smo že na znanje dali največ glavni informacij od letošnjoga Slovenskoga pleša. Od tistoga mau nas je že več lüstva zvalo, gda bau ples. S toga vejm, ka Zaman škemo pri cajti dati informacije tak po novinaj kak po radioni, se nam ne pršika. Ge sam pa v tejma mejla vüpanje. No, sprobajmo ške gnauk!
SLOVENSKI PLES bau 25. januara v Osnovni šauli István Széchenyi.
Ples se začne večer v 8. vöri. Igro de ansambel „Veseli Revirčani” iz Trbovelj (pri Ljubljani) iz Slovenije. Te ansambel že leko poznajo delegati, gostje, ki so bili na občnom zbori Zveze.
V	kulturnom programi gora staupi gorenjesenička folklorna skupina s prleškimi plesi. Folkloriste do sprvajali muzikanti Janko Lah na harmoniki iz Branoslavcev iz Slovenije, Laci Nemet na klarineti pa Čaba Čerpnjak na basi. Plese je nut navčo Viktor Slavinec iz Križevcev pri Ljutomeri. Tak muzikanti kak mentorji se ob tej priliki tü posaba zahvalimo vtjüper s seničkimi folkloristi, ka so nam na pomauč staupili
pa nas vöpomorejo z muzikantom.
Na letošnjom plesi tö bau bogati srečolov (tombola), kak do tegja mau vsigdar. Vstopnice, karte za ples z večerdjov
vred (svédasztal) do ranč telko koštale kak lani, 2 djezero forintov za enoga človeka. Karte sé odavajo od 13. januara na Slovenskoj zvezi pri Klari Fodor vsakši delovni den od 8. do 16. vöre. Vsakši, gda pride po karte, si sam leko vöodabare, gde ške sejdati s svojo drüžbov. Na vsakšo karto bau goraspisana numera Stola. V avli na staulaj de tü gora napisana numera Stola pa menja tistoga, Sto je tjöjpo karto za tisti Sto.
Na ples se iz vsakšoga kraja da pridti z rednim (menetrend szerinti) avtobusom. Z Gore-
njoga Senika te bus večer vkraj pela v 19.05 vöri, nota pripela v Varaš v 19.47 vöri. Z Verice vkraj pela 18.36 vöri, v Varaš pripela v 19.40 vöri. S toga se tü vidi, ka vsakši pri cajta leko pride z avtobusom, Vejpa svojo mesto tak ma rezevirano s kartov.
Kak pa nazaj? Vsakšo leto smo meli posaba avtobus, steri je vnoči domau odpelo lidi z bala. Ka je te problem? Tau, ka kam, v stero smer, prauti Verici ali Gorenjomi Seniki naj pela prvin bus, menša njevka se je Večkrat dala pauleg toga. Te problem letos tü rejšimo. Zapovejdli smo dva avtobusa. Eden de pelo domau lüstvo v Traušče, v Otkauvce, v Števanovce, v Andovce pa na Verico, drüdji pa v Slovensko ves, v Sakalauvec, na Dolenji Senik pa Gorenji Senik. Ples de držo do tretje vöre. Obadva busa te vkraj pelala od šaule 26. (v nedelo) zazranka v frtau šrtoj vöri.
Lepau prosimo vsakšoga, steri bi radi prišli na ples, naj si pri cajti zmislijo, dočas baujo karte. Trno bi bili veseli, če bi tau rejsan bijo Slovenski ples s porabskimi Slovenci od Porabja do Mosonmagyaróvárapas Slovenci iz Slovenije. Želimo vam lejpo, veselo nauč, dobra čütenje najbola pa dobra muziko!
Klara Fodor
Ansambel Veseli Revirčani
Generalni konzul R Slovenije v Monoštru je 20. decembra 2002 priredil sprejem ob Dnevu državnosti R Slovenije. Sprejema so se udeležili poslanci našega območja, predsednika županijskih samouprav železne in žalske županije, župani goričkih in porabskih občin ter predstavnika slovenskih organizacij. Dr. Zlatko Muršec je ob važnih nalogah generalnega konzulata (prekategorizacija prehoda Gornji Senik-Martinje, financiranje šol in slovenskega radia) navzoče seznanil tudi s tem, da je slovensko zunanje ministrstvo podaljšalo njegov mandat do konca avgusta 2003.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.