PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	fjn >•
Abb. postale 1 gruppo	- Vi0U3. 4U lil*
Leto XXn. St. 82 (6369)
NARAŠČA ODPOR PROTI SAJGONSKI VLADI
Nove demonstracije v Sajgonu Hue odrezan od ostalega ozemlja
Demonstranti zahtevajo civilno vlado in sklenitev miru - Ustanavlja se protivladna milica - V Danangu še vedno napeto, čeprav je Ki napovedal umik vojakov
SAJGON, 6. — V Sajgonu so bile nocoj že tretji večer zaporedoma velike demonstracije budističnih študentov proti vladi. Demonstranti so razdejali uredništvo nekega časopisa. Prvikrat so demonstranti nosili tudi napise proti vojni: »Vietnamsko ljudstvo zahteva vlado miru.» *
Demonstracije so bile nekaj pred začetkom seje političnega sveta, ki seje 30 političnih in verskih osebnosti in ki ima nalogo proučiti pospešitev uvedbe demokratičnih ustanov in iskati. kompromis za rešitev sedanje krize. Budisti se te seje niso udeležili, kar je znak nove zaostritve.
Policija je demonstrante razganjala s solzilnimi bombami. Kljub policijski uri so se nekaj po 21. uri začele zbirati večje skupine študentov pred budističnim zavodom, ki je od davi zaprt. Vse področje so obkolile močne skupine padalcev.
V Danangu je baje napetost nekoliko popustila, potem ko so sporočili, da bodo začeli jutri umikati tri tisoč mornariških vojakov, ki so prispeli včeraj na tamkajšnje letališče. Sajgonska vlada je že zahtevala od ameriškega vojaškega Poveljstva, da naj da na razpolago letala za prevoz vojakov. Vendar pa so vojaki skupno s prebivalstvom v Danangu pripravljeni za primer, da bi sajgonska vlada kljub obljubam ukazala svojim vojakom, naj zasedejo mesto.
Predsednik sajgonske vlade general Ki je izjavil, da je po pogovoru z generalom Cuanom v Danangu prišel do prepričanja, da je zadeva izključno politjčna. Zato je treba najti politično rešitev, ne da bi uporabili silo. ((Zaradi tega, je dodal Ki, sem dal ukaz, naj se stori vse mogoče, da se preprečijo ekstremistična dejanja na obeh straneh, tako da se ne zgodi nič neP.°Prav'jivega, medtem ko se išče Politična rešitev.«
V Hue pa je stanje zelo nevar-no. številni študentje so se vklju-bih danes v protivladno milico v tem mestu. Dobili so orožje in za-čeh so jih vežbati inštruktorji pr-ve pehotne divizije, ki ji poveljuje general Pan Nuan. Uporniki zahte-avJo sestavo civilne vlade ter naj Sphfrali Ki, Tieu in njih tovariši odidejo. Poudarja se, da hočejo izvoljeno skupščino, predvsem pa hočejo mir. Hue je popolnoma odrezana od ostalega dela države. Da. vi so se ameriški civilisti, ki so bili v tem mestu, premestili v središče ameriških mornariških strelcev v Fu Bai deset kilometrov od •Hue. Ameriški vojaki v Hue pa so. v. vojašnici v središču mesta. Utrdili so svoj obrambni sistem ter »o okoli vojašnice postavili bodečo Hco in namestili štiri strojnice.
včeraj ves dan so študentje šli v sprevodih po mestnih ulicah , in » vrgli v reko žične ovire, ki so Jih bili ameriški vojaki postavili na ulici okoli svojega taborišča. Policaji in vojaki so to mirno gledali, ne da bi ovirali demonstracije študentov. Nekateri častniki so Se noči udeležili zborovanja v pa. godi in se pomešali med budiste hi študente, da poslušajo govornice, ki so poudarjali odpor mesta Proti generalu Kiju in sajgonskim
oblastem. Vsa vodilna mesta so v rokah upornikov. Vojaki, bonci in študentje so združeni proti sajgon-ski vladi.
Zatrjuje se, da so študentje v Danangu odbili Kijevo zahtevo, naj sedanji župan Van Nam odstopi in naj njegovo mesto prevzame polkovnik Sang Non, ki ga je imenovala sajgonska vlada.
Na številnih področjih Južnega Vietnama se nadaljujejo spopadi med osvobodilnimi silami ter ameriško in sajgonsko vojsko. Včeraj ponoči je skupina partizanov v nekem gozdu 40 kilometrov severno-zahodno od Sajgona napadla skupino ameriških vojakov in sledil je srdit spopad. Podobni spopadi so bili tudi v drugih krajih Ameriška letala so bombardirala dve področji približno 80 kilometrov vzhodno od Sajgona in neko tretje področje. Poleg tega nadaljujejo ameriški bombniki bombardiranje Severnega Vietnama.
Delo kongresa KP SZ
MOSKVA, 6. — Danes se je nadaljevalo delo kongresa KP SZ z diskusijo o petletnem načrtu v okviru poročila, ki ga je bil podal Kosigin. Izvolili so komisijo 95 članov, ki bo pripravila končno besedilo načrta in zadevno resolucijo, ki jo mora kongres odobriti.
Med diskusijo je predsednik Gos-plana Nikolaj Bajbakov poudaril potrebo povečanja proizvodnosti. Dejal je, da se je kljub rednemu naraščanju rotacijskega sklada podjetij narodni dohodek med leti 1960 in 1965 povečal samo za šest odstotkov v primerjavi z 8,2 odstotka v prejšnjem petletju. Dodal je, da temelji program o razvoju gospodarstva v prihodnjih petih letih «na pravilni ocenitvi dejanskih možnosti«. Leta 1970 bo narodni dohodek SZ dosegel 285 milijard rubljev proti 190 milijardam v letu 1965. Več kakor 70 odstotkov poviška in skoraj 50 odstotkov zmanjšanja proizvodnih stroškov bodo dosegli s tem, da bodo uvedli v gospodarstvo nova tehnična sredstva.
Minister za železne rude in jeklarstvo Kazanec je kritizira! metode, ki so veljale v dobi Hruščova glede kovinarske industrije. Dejal je, da je lani ob zaključku petletnega načrta Sovjetska zveza proizvedla 91 milijonov ton jekla in skoraj 71 milijonov ton plošč, toda uspeh bi lahko bil mnogo večji, če ne bi «s subjektivnimi in zgrešenimi metodami« ustvarili nasprotij med metalurgijo in kemijsko industrijo, kar je imelo za posledico, da je padla kovinarska proizvodnja. Pripomnil je, da niso posvečali dovolj pozornosti jeklarski industriji.
Predsednik akademije kmetijskih znanosti Pavel Lobanov je tudi kritiziral sisteme, ki so veljali v dobi Hruščova, kar se tiče kmetijstva.
Izjavil je, da so sedaj ugodni pogoji za pripravo nadzorovanj znanstvenih priporočil in za njih uvajanje v kmetijstvu. Dejal je tudi, da so na ledinskih področjih številne možnosti za povečanje proizvodnje žita, če se bo kmetijstvo vodilo na znanstveni podlagi ob upoštevanju krajevnih pogojev.
Ministrica za kulturo Furtceva je govorila o kulturi v Sovjetski zvezi in zlasti o gledališču. Govoril je tudi predsednik moskovskega sovjeta Promislov, ki je sporočil, da bodo v notranjosti kremeljskega obzidja sezidali še eno poslopje, v katerem bo še ena velika dvorana za zasedanje vrhovnega sovjeta. Dalje je Promislov sporočil, da se bodo v letu 1968 začele iz novega radiotelevizijskega centra v Moskvi, ki ga sedaj gradijo, barvne televizijske oddaje. V tem centru bodo zgradili stolp, visok nad petsto metrov.
Tudi danes so govorili predstavniki nekaterih tujih delegacij, ki so poudarjali potrebo enotnosti mednarodnega delavskega gibanja.
Pozderac nadaljuje pogovore v Rimu
RIM, 6. — Zvezni tajnik za industrijo in trgovino Jugoslavije Ha-kija Fozderac, ki je na čelu jugoslovanske gospodarske delegacije po obisku vrste industrijskih podjetij v Milanu, Turinu in Genovi prispel v Rim, kjer ga je včeraj sprejel minister za industrijo Andreotti, se je danes pogovarjal z guvernerjem Italijanske banke Carlijem, medtem ko so člani jugoslovanske delegacije obiskali u-pravo ENI in IRI, kjer so se pogovarjali s predsednikoma obeh državnih koncernov Boldrinijem in Petrinijem.
Pozderac je priredil opoldne kosilo v čast uglednim italijanskim zastopnikom gospodarskega življenja. Na kosilu je bi! tudi minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giovanni Pieraccini.
Bonska vlada o francoskih četah v Nemčiji
BONN, 6. — Po današnji seji bonske vlade, ki je trajala šest ur in pol, so objavili izjavo, v kateri bonska vlada pravi, da francoske čete, ki so sedaj v Nemčiji, lahko ostanejo tu, samo če prevzamejo kako posebno nalogo NATO in če so pripravljene formalno sodelovati z drugimi oboroženimi silami NATO. Izjava dodaja, da je prihodnji status francoskih čet zadeva, ki se tiče celotnega atlantskega zavezništva, in pobija francosko mnepje, da francoske čete lahko ostanejo v Nemčiji, tudi če niso podrejene poveljstvu NATO
»Zvezna Nemčija, nadaljuje izja-va, hoče ohraniti v času miru sistem integrirane atlantske obrambe. Ta sistem je najboljše jamstvo za svobodo in varnost vseh članic organizacije. Zvezna vlada meni, da so francoske čete v Nemčiji važen element skupne obrambe. Zaradi tega morajo te čete imeti tudi v prihodnje jasno določeno nalogo v okviru skupne o-brambe NATO.«
Izjava dodaja, da je potrebno sporazumeti se o nadaljnjem bivanju francoskih čet v Nemčiji, tako da se upošteva sprememba okoliščin. V ta namen namerava Zahodna Nemčija izkoristiti vse možnosti v okviru francosko-nem-ške prijateljske pogodbe, toda predvsem se bo posvetovala z drugimi članicami NATO in se bo prepričala, da se ne prekršijo pravice in dolžnosti, ki jo vežejo s temi zavezniki. Vse to ima namen ohraniti zavezništvo v takem stanju, da lahko deluje in da bo najbolj učinkovito.

ZASEDANJE CENTRALNEGA ODBORA PSDI
Socialdemokrati so razočarani zaradi sklepov vodstva PSI
De Martinovo pismo glavnemu odboru PSDI - Uspešen potek stavke kcvinarjev - Saragat 14. t. m. v Milanu
RIM, 6. — Na italijanski politični pozornici se še vedno postavlja v ospredje vprašanje združitve socialistov in socialdemokratov. Razčiščenje odnosov med tema dvema strankama, ki predstavljata izredno važno ko mponento politike levega centra v Italiji, je postalo še nujnejše,
ko so demokristjani sklenili, da odpravijo, vsaj na videz, vse struje v svoji stranki. Na to de-mokristjansko potezo so z raznimi nastopi odgovorili tudi predstavniki socialdemokratske stranke, ki menijo, da je treba pospešiti čas združevanja obeh socialističnih skupin.
Kljub temu zunanjemu pritisku pa se proces združevanja socialistov in socialdemokratov ne razvija tako hitro, kot bi hoteli posebno socialdemokrati. Po njihovem mnenju socialisti nastopajo preveč
grama (levega centra — op. ur.) v določenih rokih ter da ne dopusti, da bi sedanje obdobje zaf konodajne skupščine zdrsnilo na raven navadne administracije«. Kazno Je, da te izjave socialdemokratskega voditelja skušajo pomiriti levičarsko usmerjeno napredno italijansko javnost, ki je bila že neštetokrat razočarana zaradi nenadnih vladnih ukrepov, ki so jih vsilili demokristjanski predstavniki in ki so bili v odkritem nasprotju s sprejetimi obveznostmi. V tej zvezi je Tanassi omenil, da so še vedno precej hude težave na
previdno ter postavljajo zahteve, j gospodarski ravni, medtem ko se ki niso v korist združevanja.	pojavljajo druge na področju od-
nosov med državo in državljani, pravosodja itd. Vsa ta vprašanja bo treba čimprej rešiti na pozitiven način. »Lahko rečemo — je
Poročali smo že o seji socialdemokratskega vodstva, kjer je tajnik Tanassi pojasnil stališče stranke do tega vprašanja. Danes pa, kot je bilo že javljeno, je zasedal centralni odbor PSDI, na katerem je tajnik Tanassi podal daljše poročilo. Ko je omenil, da predstavlja politika levega centra edino alternativo v italijanskem političnem življenju, je voditelj italijanskih socialdemokratov zatrdil, da je ((naloga PSDI, da budno in aktivno spremlja ter jamči izvajanje pro-

PETROLEJSKE SANKCIJE PROTI RODEZIJI
Odločen nastop grške vlade proti kapitanu ladje «Joanna V»
Ladjo so črtali iz registra grške mornarice 'm ukazali zaplembo dokumentov - Odbor OZN za dekolonizacijo bo zahteval mednarodne gospodarske sankcije proti Smithu
LONDON, 6. — Britanski predstavnik v OZN lord, Caradan je danes ves dan nujno posvetoval z raznimi britanskimi ministri v zvezi z Rodezijo. Danes je prišel v London tudi posebni angleški odposlanec v srednjevzhodni Afriki Mac Donald se je zvečer pogovarjal z Wiisonom.
V Londonu se je danes sestala ------------'
™di komisija Commonvvealtha za sankcije proti Rodeziji. Seja je Hajala dve uri. Zvedelo se je, da so sprejeli »koristne sklepe*, ni Pa znano, kakšne. Udeleženci se-?tanka morajo sedaj poročati svo-Jim vladam, preden objavijo skle-Pe- Prihodnji sestanek bo čez de-set dni.
Britanska vlada čaka, kaj bo storila gršika petrolejska ladja 'Joanna V» Britanski konzul v Beiri je danes popoldne sporočil, fla je ladja še vedno vsidrana Pred pristaniščem. Britanska vla-aa je stopila v stik z grško in s Portugalsko vlado in tudi s parmsko. Petrolejska ladja je bila Prvotno grška last, toda med plovbo so j0 prodali neki panamski uružbi. Danes so opazili tudi dru-g0 grško petrolejsko ladjo »Ma-uuelo«, ki je prav tako bila spojka grška in so jo med potjo Prodali Panami. Ladja vozi 14.000 :°n surovega petroleja in računa-J°. da bo prispela v Beiro čez zv* dni. Britanski zunanji mini-ater Stewart je poklical danes v zunanje ministrstvo južnoafriškega poslanika in ga opozoril na ve-‘rko odgovornost, ki si jo prevzemajo države, ki kršijo sklep o Prepovedi prodajanja petroleja Robiji.
Grška vlada je sporočila, da bo “Prejela zelo stroge ukrepe proti fV,uaiP> ki kršijo ukaz o prepovedi dobavljanja petroleja Rodeziji. Mi-uster za trgovinsko mornarico se J« sestal danes z delegacijo plovnih
družb, ki je v celoti podprla njegovo stališče. Ladjo «Joanna V« so črtali iz grškega pomorskega regi-
Kapitana ladje pa bodo postavili pred disciplinski svet, da odloča o sankcijah proti njemu. Lahko mu tudi za vedno odvzamejo patent kapitana grške trgovinske mornarice.
Minister za mornarico je ukazal grškemu konzulu v Beiri, naj zapleni dokumente petrolejske ladje, ki je še vedno v tamkajšnjem pristanišču. Hkrati so opozorili kapitana petrolejske ladje «Manuela» na hude posledice, če bo prekršil sklep, ki prepoveduje dobavljanje petroleja Rodeziji.
List »Messimerini« poroča, da so sporazum o dobavi petroleja Rodeziji sklenili nedavno v Atenah osebno predstavniki rasista Smitha in nekateri grški gospodarski krogi. Organizatorji bi imeli pri tem čisti dobiček milijon dolarjev.
Kapitan ladje «Joanna V« Je v Beiri izjavil, da se ne bo oziral na ukaz grške vlade in se bo ravnal po navodilih lastnika ladje ter bo raztovoril petrolej, če mu bodo to ukazali.
Medtem poroča portugalska informacijska agencija, da so prispeli včeraj v Beiro tehniki družbe za naftovod Mozambik - Rodezija m so začeli vse priprave za ponovno delovanje naftovoda, ki povezuje to pristanišče z rodezijsko rafinerijo v Untali, tako da bo lahko
dodaja, da ta naftovod ni več deloval od konca lanskega leta.
V	Lizbono pa je prišel danes angleški parlamentarni tajnik v zunanjem ministrstvu na posvetovanje s portugalsko vlado v zvezi s to zadevo. Z istim letalom so prispeli tudi trije člani upravnega sveta angleško portugalske družbe, ki nadzoruje omenjeni naftovod. V Lizboni se bodo udeležili seje upravnega sveta, v katerem je tudi pet Portugalcev. Trije angleški člani so izjavili, da bodo glasovali proti dobavljanju petroleja Rodeziji. Čeprav je 63 odstotkov kapitala V angleških rokah, imajo Portugalci večino v upravnem svetu.
Portugalsko zunanje ministrstvo pa je objavilo sporočilo, da portugalska vlada nima nobene odgovornosti v zadevi z grško ladjo «Joanna V«. Izjava dodaja, da Portugalska ne sodeluje pri ukrepih proti Rodeziji in zato se ne more vmešati v to zadevo ter poudarja portugalsko politiko, da dovoli svoboden prevoz po ozemlju Mozambika blaga, ki je namenjeno afriškim državam, ki nimajo izhoda na morje.
V	New Yorku je predsednik odbora OZN za dekolonizacijo izjavil, da so afriški delegati v odboru zelo zaskrbljeni, ker britanski vojni ladji ni uspelo preprečiti, da bi grška petrolejska ladja prispela v Beiro s petrolejem za Rodezijo. Zatrjuje se, da so afriške, azijske in komunistične države sklenile predložiti odboru resolucijo, s katero bodo zahtevale obvezne sankcije proti Smithovemu režimu. Odbor šteje 24 članic m
deloval vsak trenutek. Agencija I se je sestal nocoj
dejal tajnik PSDI — da se poraja splošna kriza na vseh sektorjih italijanskega življenja. Ta kriza izvira iz razvoja naše družbe ter zahteva ustrezne inštrumente za sodobno ureditev družbe.«
Dobršen del svojega govora je Tanassi posvetil seveda vprašanju socialistične združitve. V tej zvezi pa je dejal, da so socialdemokrati precej razočarani zaradi sklepov zadnjega zasedanja socialističnega centralnega odbora. Na tem, kot je znano, so socialistični predstavniki poudarili, da sedanje obdobje združevanja še ni ((zaključeno«. Tanassi je pripomnil, da so se socialdemokrati zavzeli, da tudi socialisti sodelujejo pri zasedanju Socialistične internacionale (njihov predlog je bil tudi sprejet) prav zato, da ni se pospešil tempo združevanja. Po mnenju socialdemokratskega prvaka je torej v socialističnem stališču globoko protislovje med trditvijo, da sedanje obdobje združevanja še ni zaključno, in zahtevo, da nastopijo na prihodnjih upravnih volitvah s skupnimi listami.
Spričo teh izjav je jasno, da bi Tanassi (in z njim socialdemokratsko vodstvo na raznih ravneh) hotel, da pride do takojšnje brezpogojne združitve. Socialisti pa teh pogojev ne sprejemajo, ker jim je ljubše (in politično verjetno tudi bolj koristno), da uresničijo združevanje predvsem na bazi. Tanassi jim odgovarja, da socialdemokratsko vodstvo ne more sprejeti te politike združevanja, ker njihovo vodstvo ne more posegati v politiko, ki jo vodijo posamezne federacije, razen v primerih splošne politične linije stranke. Ali ta trditev drži, ali pa je le izgovor — to je vprašanje, ki si ga zastavljajo krogi, ki pozorno sledijo vsem dogajanjem na področju političnega življenja italijanskih socialistov.
Da. bi podkrepil svoje teze, Je Tanassi dejal, da imajo prihodnje upravne volitve obroben pomen ter da je zato prepričan, da ne bo hotel nihče zaigrati pri njih ((bistvene stvari« združitve vseh italijanskih socialistov in delavcev.
Na zasedanju je govoril tudi državni podtajnik Lupiš, ki je med drugim dejal, da «je bojazen, da ta stranka (socialistična, op. ur.) ni še dozorela za veliko nalogo, ki jo združenemu socializmu daje objektivni pjjlpžaj v državi«. Lupiš je na vsak način zahteval, naj se socialistom postavi določen rok za združitev.
Zasedanje centralnega odbora se je začelo ob 17. uri ter se je končalo nekaj po 20. uri. Daoata se bo nadaljevala iutri.
Davi je tajnik socialistične stranke profesor De Martino poslal socialdemokratskemu glavnemu odboru pismo, v -aterem sporoča, da
1	l* AOl n 1 i t t Ji «	« J _ i_	■____
V pismu pravi socialistični prvak dobesedno. »Po našem mnenju bi bila naloga tega odbora, pripraviti načrt ustanovne listine nove stranke tako na politični kakor tudi na organizacijski in statutarni ravni. Odbor bi moral nadalje skrbeti za koordinacijo dejavnosti in pobud, ki- -naj- -napravijo iz združitve velik ljudski dogodek.«
V svojem pismu De Martino pravi nadalje, da skupna pobuda gotovo ne bo razočarala italijanskih socialistov na splošno, ki si želijo močne socialistične stranke, ki naj zagotovi uspešno borbo v korist delovnih množic, svobode in miru.
Medtem sporočajo, da je stavka kovinarjev žela velik uspeh v vseh industrijskih središčih v severni Italiji. Tako v Turinu kakor v Milanu je drugi dan stavke naraslo število stavkajočih. Y Milanu so bile tudi demonstracije.
Predsednik republike Saragat bo šel 14. t.m. v Milan, kjer bo odprl mednarodni vzorčni velesejem.
TRST, četrtek, 7. aprila 1966 DANES SE ZAKLJUČI 6. KONGRES SZDL SLOVENIJE
Izčrpna razprava o vseh področjih dejavnosti socialistične zveze
Številni diskutanti v komisiji za mednarodne odnose so poudarjali številne oblike povezovanja na meji in važnost pravilnih odnosov do manjšin
LJUBLJANA, 6. — Delo 6. kongresa SZDL Slovenije se je danes nadaljevalo tako v plenumu kot v komisijah, v katerih so izčrpno razpravljali o vseh področjih angažiranosti SZDL in razpravo tudi zaključili s konkretnimi predlogi, ki naj bi našli svoj odraz tudi v zaključni resoluciji kongresa.
Osrednja točka dnevnega reda današnje plenarne seje je bilo po-
ročilo kandidacijske komisije za nov glavni in nadzorni odbor, še prej pa so delegati razpravljali in sklepali o delu ter razrešnici dosedanjemu glavnemu m nadzornemu odboru ter to delo v razdobju med 5. in 6. kongresom tudi odobrili.
Poročilo kandidacijske komisije je podal Janko Rudolf, ki je med drugim tudi povedal, da je kandidacijska komisija upoštevala nekatere ugovore glede predlagane sestave kandidatne liste zlasti glede nesorazmernega zastopstva članov s terena in mladih članov ter v tem smislu tudi spremenila predlog volilne komisije glavnega od-bora SZDL, tako da je v končni
kandidatni listi več mladih ljudi, j (jejstvom, da sodobno življenje člo-
bolj pomembna tista v komisiji za mednarodne odnose, predvsem zato, ker je bilo v tej komisiji pretežno govora o odprtih mejah proti Italiji in Avstriji, o raznih vprašanjih, ki so že bila pozitivno rešena in ki bodo morala še biti rešena v prihodnosti, kakor seveda tudi o problemih manjšin bodisi i-talijanske v Jugoslaviji ali slovenske v Italiji.
V današnjih razpravah o odprtosti jugoslovanskih mej proti evropskemu zahodu smo tako slišali razlago, da se »Jugoslavija pojavlja v sodobnem svetu kot odprta socialistična skupnost, ki ni usmerjena v to, da bi se nacionalistično izolirala med svoje meje in konservativno zapirala oči pred
več ljudi iz proizvodnih organi za cij in iz nekaterih območij, ki prej niso bila zadostno zastopana. Tako je v sedaj predlagani kandidatni listi 6.9 odst. kandidatov mlajših od 30 let, zastopnikov gospodarskega sektorja je 25.1 odst., število kandidatov, ki prihaja iz upravnih vrst, pa se je zmanjšalo na 1.3 odst.	!
Novi predlagani odbor bo štel i 159 članov, od katerih bo polovica iz prejšnjega odbora, polovica oa novih. Tako sestavljeno kandidatno listo je nato odobrila večina delegatov, kongres pa je sprejel tudi predlagano načelo, da morajo biti kandidati za novi glavni m nadzorni odbor izvoljeni ne le z navadno temveč z dvotretjinsko večino.
Diskusija v vseh osmih kongresnih komisijah je bila živahna in v njej je sodelovalo zelo veliko število delegatov, ki so osvetlili marsikatero vprašanje in podali številne predloge, ki jih bodo posamezne komisije predložile v razpravo jutri, ko bo kongres obravnaval predlagano resolucijo in o njej glasoval. Mnogi teh predlogov bodo lahko našli svojo primerno formulacijo v končni resoluciji, s čimer bo ta sklepni akt kongresa še v večji meri izraz res najširše razprave in mnenj delegatov.
čeprav je bilo razpravljanje zelo zanimivo v vseh komisijah, so za nas v zamejstvu vendarle naj-
Jugoslovansko odlikovanje prof. Sabinu
BEOGRAD, 6. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne uglednega znanstve. nika, iznajditelja bacila proti o-troški paralizi prof. dr. Alberta Sabina, in se zadržal z njim v prijateljskem pogovoru. Neposredno po sprejemu pri predsedniku Titu je predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti Veli-bor Gligorič v navzočnosti številnih akademikov, profesorjev beograjske univerze ter drugih javnih in kulturnih delavcev izročil v Srbski akademiji znanosti in u-metnosti dr. Sabinu red jugoslovanske zastave z lento, s katerim ga je predsednik Tito odlikoval za njegove velike znanstvene zasluge, posebno pa za izkazano ljubezen do Jugoslavije. .
Zasedanje šestega kongresa SZDL Slovenije v Ljubljani
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirilUlllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllltllllllllllllllllllll
TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA OZN
U Tant predlaga za Vietnam združitev in nevtralizacijo
Poudaril je, da bi bilo pametno revidirati razna mednarodna zavezništva - Možnost mednarodnih sankcij proti Smithovemu režimu
primer o potrebni odpravi jugoslovanskih vizumov za jugoslovanske državljane pri odhajanju v inozemstvo, o večji sproščenosti v tako imenovanem stometrskem obmejnem pasu zlasti v interesu pospešenega turističnega razvoja itd. Dober poznavalec odnosov na mejnem področju z Italijo je v diskusiji dejal, da bi bilo danes zelo težko evidentirati vse cblike povezovanja na meji, da je sodelovanje zajelo ne samo maloobmejno blagovno izmenjavo, temveč tudi odnose med posameznimi političnimi in drugimi organizacijami in forumi, da je za odprtost meje zlasti značilna izredno demokratična oblika sodelovanja, v kateri aktivno sodeluje na tisoče in tisoče prebivalcev z ene in dru-ge strani meje. Pri tem je ugotovil, da bi se danes to sodelovanje ne moglo zadušiti in niti zmanjšali, zato ker so to sodelovanje in ti odnosi prodrli tudi v zavest tistih krogov, ki so jih morda še do nedavnegag ledali z neprijaznostjo.
V tej zvezi so nekateri diskutanti kot že včeraj tudi danes ponovno obravnavali odnose do manjšin, pri čemer je bilo na primer rečeno, delno tudi kot odgovor na ugotovitve italijanskega predstavnika italijanske manjšine, da ima SZDL veliko vlogo pri doslednem izvajanju statutarnih določb o dvojezičnosti na področju, kjer živi italijanska manjšina, in da bi bile celo potrebne sankcije proti tistim, ki še danes niso politično pripravljeni, da b: takšno dvojezičnost dosledno izvajali in podpirali, da je treba nadaljevati prizadevanja, da bodo ta zapisana načela res povsod v celoti izvajana, ker se v tem s strani »večine« nenehno in konkretno izpričuje internacionali-stična zavest in ker se s tako dejavnostjo tudi učinkovito podpira prizadevanje Slovencev v zamejstvu, da si zagotovijo v družbenih skupnostih, kjer živijo, dejansko vsestransko enakopravnost.
Današnja dela komisije za mednarodne odnose so se dopoldne udeležili za nekaj časa tudi člani delegacije PSI, popoldne pa člani delegacije PSIUP.
Kongres se bo danes zaključil z izvolitvijo novih organov SZDL Slovenije in z izglasovanjem zaključne resolucije.
—en—že
NEW YORK, 6. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes na tiskovni konferenci predlagal združitev Vietnama in nevtralizacijo celotne države z jamstvom velikih držav, vključno ZDA in Kitajske. ((Trenutno, je dejal U Tant, govorita obe strani različno govorico in nimata nobene možnosti sprave.«
U Tant je dalje dejal, da vietnamsko vprašanje ne spada v pristojnost varnostnega sveta, temveč ga je treba obravnavati na novi ženevski konferenci.
Pripomnil je, da se v primerjavi z letom 1954 stanje ni menjalo, ker danes prav tako kakor tedaj je samo ena od držav, ki so vpletene v krizo, to je ZDA, članica OZN. Med vojno v Indokitajski je med neposredno prizadetimi državami bila samo Francija v OZN.
U Tant je nato omenil, da so bili postavljeni trije predlogi za mirno rešitev krize: 1. Nastop var-
je socialistično vodstvo imeuova- nostnega sveta. 2. Posredovanje dr lo svoje člane v paritetni oul.or. I žav. 3. Pobuda mednarodne nad-
zorstvene komisije za Indokitaj-sko, ki je bila ustanovljena leta 1954 v Ženevi in v kateri so Kanada, Poljska in Indija. Pripomnil je, da se je o tretjem predlogu pogovarjal januarja z nekaterimi člani OZN in je dodal, da daje on prednost pobudi omenjene komisije pred nastopom varnostnega sveta ali posredovanjem nevezanih držav.
Na vprašanje nekega časnikarja, ali v svoji sedanji obliki zavezništva ovirajo mir, je U Tant odgovoril, da bi bilo pametno revidirati obliko in delovanje zavezništev, kakršna so NATO, SEATO, CENTO ali varšavski pakt upoštevajoč razvoj po njihovi ustanovitvi.
Glede Rodezije je U Tant izjavil,
veštva vodi Vse narode sveta zbliževanje in sodelovanje, marveč narobe, da je pripravljena stopati v vsako obliko regionalnega m mednarodnega sodelovanja, ki je zasnovano na popolni enakopravnosti narodov, na skupnih interesih in ki prispeva h krepitvi miroljubnega sožitja med narodi.
S tem podpira Jugoslavija vse tiste odnose, ki pomenijo vnašanje novih demokratičnih in socialističnih načel v mednarodne odnose«. Ali pa na primer zelo važna ugotovitev, da je treba mednarodne odnose Jugoslavije, probleme odprtih meja in druge probleme, ki so s tem v zvezi ((povezovati s celotnim vidikom jugoslovanskega družbenega razvoja, v katerem je samoupravljanje prišlo do take stopnje, ko ne more' več naprej, ne da bi postalo tudi nosilec neke svoje zunanje politike, da ne more več naprej, če ne konfrontira svojih lastnih delovnih rezultatov z mednarodno delitvijo dela, na drugi strani na da je aktivno sožitje pravzaprav v sožitju v mednarodni delitvi dela, v novih oblikah povezanosti med razvitimi in nerazvitimi, v novih oblikah povezanosti med narodi«.
Številni diskutanti so se nato odkrito dotaknili tudi nekaterih neskladnosti s to splošno koncepcijo, nekaterih pomanjkljivosti in predlagali njih konkretno odstranitev. Pri tem je bilo govora na
V	Italiji ni posebno važnih po* litičnih dogodkov, če izvzamemo zasedanje centralnega odbora PSDI, na katerem mnogo govorijo o združitvi s PSI. Tajnik Tanassi je v svojem poročilu izjavil, da so socialdemokrati razočarani nad sklepom vodstva PSI s tem v zvezi, ker ni hoteli socialdemokrati pospešiti tempo združevanja.
V	Ljubljani se bo danes zaključilo zasedanje SZDL Slovenije, ki se je začelo v torek. Na plenumu in v posameznih komisijah izčrpno razpravljajo o vseh področjih delovanja socialistične zveze. Za nas pa je še posebno važna debata v komisiji za mednarodne odnose, kjer je govora tudi o važnosti vloge narodnih manjšin za zbliževanje in sodelovanje med narodi. Poudarja se tudi, da morata biti slovenska skupnost v Italiji in na Koroškem predmet pozornosti in skrbi matične države.
V	Sajgonu so bile včeraj že tretji večer zaporedoma velike demonstracije budističnih študentov proti vladi. Demonstranti so nosili prvikrat tudi napise, v katerih se poudarja, da hoče vietnamsko ljudstvo mir.
Mesto Hue pa je popolnoma odre-zano od ostalega dela Južnega Vietnama in začeli so tudi ustanavljati protivladno milico. Vojska in policija sta v tem mestu na strani prebivalstva. Vsi so enotni v zahtevi po civilni vladi in sklenitvi miru. V Danangu je napetost nekoliko popustila, vendar pa je tamkajšnja posadka skupno s prebivalstvom še vedno v pripravljenosti, čeprav je general Ki obljubil, da se bodo začeli vojaki, ki jih je bil poslal na tamkajšnje letališče, danes umikati.
O Vietnamu je govoril na tiskovni konferenci tudi glavni tajnik OZN U Tant, ki je predlagal združitev Vietnama in nevtralizacijo celotne države z jamstvom velikih dr. žav, vključno ZDA in Kitajske. Po-i udaril je, da je treba vietnamsko j vprašanje ponovno obravnavati na I novi ženevski konferenci. Važna je tudi U Tantova izjava, da bi bilo pametno revidirati obliko in delovanje zavezništev, kakršna so NA TO, SEATO, CENTO in varšavski pakt, upoštevajoč razvoj po njihovi ustanovitvi.
\ Rodezijsko vprašanje je te dni .	...	, ...	J. zopet v ospredju, ker sta dve grški
da je vedno bolj zaskrbljen zaraa-., petrolejski ladji prekršili sklep o Stani a v tel deželi in ie nrinnmnil I ................. __a__j _
stanja v tej degpli in je pripomni!, da ne more izključiti sklepa var nostnega sveta o uvedbi mednarodnih sankcij, ki jih določa listina OZN.
Nato je U Tant sporočil, da je pozval irsko vlado, naj prekliče svoj sklep o umiku svojih čet iz sklopa varnostnih sil na Cipru. Na koncu je U Tant izjavil, da če se bo Indonezija odločila vrniti se v OZN, jo bodo vsi člani te organizacije z zadovoljstvom ponovno sprejeli. Dodal je, da ne bi ob povratku Indonezije v OZN postavili nobenega posebnega pogoja.
METZ, 6. — Nad osem tisoč rudarjev in kovinarjev je organiziralo danes v Metzu protestni pohod, da onnroriio oblasti na gospodarsko krizo v rudarskem bazenu v Loreni, ki je-imela za posledico znižanje mezd, odpustitev in druge težave.
prepovedi uvoza petroleja v Rodezijo in pripluli s tovorom petin-leja v mozambiško pristanišče Aei-ro, od koder vodi naftovod do Rodezije. Britanska vlada se stalno posvetuje z grško in portugalsko vlado. Sestala se je tudi posebna komisija Commonwealtha za sankcije proti Rodeziji in je sprejela nekatere «koristne sklepe«, ki jih morajo vlade še odobriti.
O Rodeziji so govorili tudi na sinočnji seji odbora OZN za dekolonizacijo ter se posvetovali o novih ukrepih proti Smithovemu režimu.
V	Moskvi se nadaljuje kongres KP SZ. Včeraj so imenovali komisijo 95 članov, ki bo pripravila končno besedilo novega petletnega načrta.
V	zvezi z umikom Francije iz NATO je bonska vlada objavila včeraj izjavo, v kateri poudarja, da francoske čete lahko ostanejo v Nemčiji, samo če prevzamejo jas-no določene naloge v okviru NATO.
7. aprila 1958
Kako so nemiri nastali in kakšne so njih posledice
šestintrideset mrtvih in «izguba zaupanja v demokracijo« — to je, kot so pripravljeni trditi nekateri osrednji indijski časopisi, rezultat dalj kot enomesečnih političnih spopadov v zvezni državi Zahodni Bengal. To je seveda enostavna opredelitev; vse preenostavna, da b, v njej ne mogli zaslediti osti, naperjene proti indijski osrednji vladi, zlasti pa proti kongresnim voditeljem v Kalkuti. Res pa je tudi, da navzlic navideznemu miru, ki vlada v Zahodnem Bengalu, in navzlic pomirjevalnim potezam z vseh strani stvari niso več take, kot so bile poprej.
Začelo se je že konec meseca februarja in pravi vzrok je bil pojav, ki je te dni skupen skoraj vsej Indiji: pomanjkanje hrane, povezano z neučinkovitostjo administracije. Racionirano preskrbo s hrano je v veliki meri organizirala državna uprava. V nekaterih »zaprtih okrožjih«, kjer je hrane najbolj primanjkovalo, so ustanovili posebne trgovine za kupovanje obrokov z nakazili; toda marsikje je bila zaloga živil manjša od količine, ki so jo predvidevala vsa razdeljena nakazila, marsikje pa so ljudje z nakaznicami v rokah zelo dolgo čakali na dobave, ki bi morale prispeti že zdavnaj. Administracija Zahodnega Bengala je pod vodstvom glavnega ministra P. C. Sena In vplivnega politika s kongresne desnice Atulija Goža izvajala politiko, ki bi jo upravičeno lahko imenovali birokratsko. Napetost je naraščala; zlasti nevaren je bil položaj v nekaterih okrajih. To razpoloženje je politično organizirala ULF (United Left Front), Fronta združene levice, v kateri so se, kot kaže na pobudo leve komunistične partije (z uradnim nazivom Komunistična partija marksistov), združila naslednje politične organizacije; leva in desna komunistična partija, Socialistična stranka Samjukta in Socialistična stranka Pradža. Pridružilo se je še nekaj manjših krajevnih levičarskih organizacij. Ta združena fronta levice je torej s široko politično de-
javnostjo razvnela odpor proti vladajočemu Kongresu.
Do prvega večjega spopada je prišlo v okraju «24 Paraganas«. Policija je streljala v demonstrante. Nato je ULF za deseti marec napovedala splošno stavko ali hartal. Tistega dne je resnično zastal promet. Kalkuta je tvorila podobo mrtvega mesta, le množice demonstrantov so po ulicah terjale hrano in izboljšave. Vlada Zahodnega Bengala je najprej želela uporabiti trdo roko. Do naj hujših zaostritev je prišlo ob spopadih na železniških postajah. Vlada je nam-rče za vsako ceno hotela doseči, da bi vlaki vozili redno; za ULF in za široko ljudsko gibanje, ki je Združeni fronti levice sledilo, pa je bil železniški promet osrednja točka splošne stavke. Na več postajah je prišlo do spopadov s policijo, ti pa so se v Kalkuti in več manjših zahodnobengalskih mestih razvili v streljanje. V nekaj razburkanih dneh se je položaj tako poslabšal, da je bilo treba poklicati vojsko. Glavni minister Zahodnega Bengala, kongresni voditelji iz države in ministri iz centra, ki so prihajali posredovat med zahodno-bengalsko vlado in Kongresom ter Fronto združene levice — vsi so se morali v teh dneh obdajati z močnim policijskim varstvom, število žrtev se je povzpelo na 36. Več pošt, železniških postaj in vladnih poslopij je zgorelo; ponekod so pričele razsajati tolpe z ne povsem političnimi ali socialnimi nameni, ko so zagrešile mnogo kriminalnih dejanj. Vojska je naposled vsaj na zunaj naredila red; a ko je razvoj že grozil izmakniti se slehernemu nadzorstvu, so se prej prekinjeni stiki med zahodno-bengalsko vlado in opozicijo, med predstavniki osrednje vlade in vodstvom stavkovnega gibanja spet obnovili. Ko se je položaj na zunaj pomiril, so izpustili iz ječe voditelje splošne stavke, med njimi zlasti precej vidnih zahodnobengalskih osebnosti iz vrst leve komunistične partije, ki so bili aretirani po določilih DIR (Defence of
Indija Rules — določbe o obrambi Indije), posebnega sklopa pravnih predpisov izza časa vojne s Pakistanom.
Dokončne bilance hartala v Zahodnem Bengalu ni doslej sestavil še nihče. Vojska se Je spet umaknila v vojašnice; tramvaji v Kalkuti in vlaki v Bengalu vozijo normalno; trgovine spet poslujejo. Toda v sami Kalkuti, še bolj pa v Delhiju, potekajo zapletena politična pogajanja, v katerih iščejo rešitev za vzroke, ki so sprožili bengalske nemire. Kaže, da podrobnosti iz sklopa odnosov med strankami, zapletenimi v spopad v Bengalu, pa tudi iz odnosov med osebnostmi, za širši razvoj političnih gibanj v Indiji niti niso tako pomembne. Pomembnejše pa je dejstvo, da Je do te široke, politično organizirane in politično vodene akcije prišlo v trenutku, ko se indijska osrednja vlada bori s hudimi notranjimi težavami na več frontah. Skupni imenovalec za večino teh težav tvorijo pomanjkanje hrane in bližajoče se volitve. V tej zvezi pa nemiri takega obsega nujno prenašajo svoj pomen v vse-indijske razsežnosti.
Najmanj, kar je mogoče reči, Je to, da ta akcija nikakor ni podprla prizadevanja osrednje vlade — prizadevanja za to, da bi dežela prenesla pomanjkanje hrane kolikor toliko zadovoljivo. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je zahodnobengalska administracija sama ustvarila velik del pogojev za široko splošno stavko. Vprašanje pa je, ali je Fronta združene levice, ki je posredno priklicala na zahodnobengalski politični teren vojsko, ter izkazala uslugo političnim ciljem, za katere se po lastnih zatrdilih bojuje.
aiiiiimiimiiiniiiiiimHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiinmmaiiiiiiiiiiiiiiiiUHliiHllliiiiiiiiiiiimiiiimni«
V ZDA pričakujejo nove davke zaradi vietnamske vojne
Študent Marco De Poli (levo) je bil ponovno izvoljen za urednika študentovskega lista «Zanzara»
glavnega
Filmski festivali
Določen je koledar mednarodnih filmskih prireditev. Mednarodni festival v Cannesu bo od 5. do 20. maja, v Melbournu (Avstralija) od 3. do 18. junije, v Berlinu od 24. junija do 5. julija, v Karlovih Varih od 6. do 20. julija. Jugoslovanski filmski festival bo od 25. do 31. julija v Pulju. Julija bo v Trstu četrti mednarodni festival fantastične znanosti. V Montrealu (Kanada) bo mednarodni filmski festival od 29. julija do 4. avgusta, v Benetkah od 28. avgusta do 10. septembra. Septembra pa bodo tudi mednarodni filmski festivali v Rio de Janeiru, Vancou-veru (Kanada) in Corku (Irska). V tem mesecu bo tudi festival gorskega in raziskovalnega filma v Tridentu. Oktobra bodo mednarodni filmski festivali v San Franciscu (ZDA), v Beirutu in Istanbulu. V Cuneu bo oktobra meseca tudi tretji mednarodni festival odporniškega filma. V Beogradu pa bo oktobra mednarodni festival znanstvenega in tehničnega filma. Poleg tukaj navedenih je še vsak mesec cela vrsta bolj ali manj pomembnih prireditev nacionalnega in mednarodnega značaja v številnih državah raznih kontinentov.
............m.milili.........■■■■■.....
NA «CESTI SONCA» MED RIMOM IN NEAPLJEM
Šest oseb mrtvih in štiri ranjene pri trčenju treh avtomobilov
Prvi avto je zavozil na drugo polovico ceste in trčil v drugega, nakar se je v obadva zaletel še tretji avto
V ZDA vsaka vojna močno poveča zaslužke tovarnarjev in seveda za ta čas tudi zmanjša brezposelnost. Tako se je na primer zmanjšala brezposelnost črncev, ki je bila skoraj zmeraj dvakrat večja kot brezposelnost belcev, in sicer od 9 odstotkov v prvi polovici na 5,6 odstotka konec lanskega leta. število ljudi in družin z dohodki, manjšimi kot znaša eksistenčni minimum (3.000 dolarjev), se je zmanjšalo od 22 na 17 odstotkov, že spričo tega položaja je opaziti pravi lov za strokovnjaki: znanstveniki, tehniki, mehaniki se podaljšuje: od 41 ur na teden se podaljšuje od 41 ur na teden se je delovnik v drugem in tretjem četrtletju lani podaljšal na 41,3 in 41,4 ur v oktobru oziroma v novembru, kar je rekord po drugi svetovni vojni Cezurno delo je seveda treba posebej in boljše plačati. Takšen položaj kajpak krepi pozicije delavcev pri pogajanjih, po drugi strani pa zavira večjo produktivnost, in sicer zaradi pomanjkanja materiala, zaradi ozkih grl v proizvodnji, pa tudi zaradi kakovosti delavcev, ki se zaposlujejo.
Vlada se zaveda nevarnosti tega «pregretega» gospodarstva in poskuša ustrezno ukrepati (zdaj se je pokazalo, da je bila pravilna poteza uprave federalnih rezerv — centralne banke, ki je povečala diskontno stopnjo od 4 na 4,5 odstotka v lanskem letu, čeprav je v tistem času predsednik Johnson temu nasprotoval, res pa je, da ne preveč odločno. Vendar pa praktično vpliva tega ukrepa skoraj ni bilo čutiti. Podobno je tudi z možnostjo, da bi povečali to stopnjo na 5 odstotkov, o čemer čedalje pogosteje govorijo). Vlada je zahtevala od kongresa In tudi dobila soglasje glede uvedbe novih davkov v znesku 6 milijard dolarjev. Od te vsote naj bi se do konca tekočega fiskalnega leta (30. junij) nateklo v državno blagajno 1,2 milijarde dolarjev, 4,8 milijarde pa naslednje fiskalno leto. Tako so ponovno uvedli davek na promet z avtomobili in na telefonske pogovore, čeprav so davka šele nedavno odpravili, del sredstev pa naj bi dobili tudi s pobiranjem davka na dobičke in na plače ter mezde. Kongres proučuje pooblastila, ki naj bi jih dal vladi glede uvedbe novih davkov, tako da bi te davke, če bi bilo potrebno, lahko takoj uvedli, ne da bi izgubljali čas s kongresnimi debatami.
Nadalje je vlada opozorila delodajalce ln delavce, naj ne povečujejo cen in mezd, oziroma naj mezde povečajo samo v okvirih, ki j'h je določila vlada, namreč za prav toliko, za kolikor naraste produktivnost. V nasprotnem primeru so zagrozili z zakonodajnimi ukrepi, s katerimi bi preprečili oziroma anulirali efekt tega povečanja. Hkrati proučujejo, kakšne so možnosti, da bi iz strateških rezerv odprodali nove količine ne-
katerih surovin in dali na trg tudi tiste surovine, ki jih doslej niso prodajali, na primer žveplo in volno. Tudi ni izključeno, da ne bi razveljavili določbe, po kateri ni treba plačevati davka za 7-odstotno vsoto od investiranih sredstev. Na tihem zmanjšujejo tudi nekatere socialne izdatke ter hkrati revidirajo toliko razglašeni program o «veliki družbi«.
Vendar pa so vse to le poskusi, da bi omejili požar, kajti eden izmed poglavitnih vzrokov vseh teh težav — vojna v Vietnamu — zahteva čedalje več denarja, materiala, kapacitet, ljudi. Z že omenjenim povečanjem davkov za 6 milijard naj bi krili večje stroške za vojskovanje. Vendar pa bo vietnamska vojna, ki Jo nenehno stopnjujejo, stala še veliko več. Z gotovostjo Je mogoče pričakovati, da bo vlada ponovno zahtevala nove davke, kar ji bo ((patriotski« kongres navzlic precejšnji opoziciji vsekakor odobril.
Predsednik Johnson Je nastopil proti ((egoizmu, kratkovidnim mnenjem in brezbrižnosti«, ki grozijo dati ekonomski prosperltetl ZDA nevzdržno hiter ritem. Koristno bi bilo tako za ZDA kot za ves svet, če bi v tej državi pri vseh dozorela zavest, da vsiljujejo takšen ritem predvsem vojaški bobni, in če bi na podlagi tega spoznanja ustrezno ukrepali.
V Kanadi še ostane smrtna kazen
OTTAWA, 6. - V Kanadi ne bodo odpravili smrtne kazni. Zakonski predlog, ki je določal popolno odpravo smrtne kazni, je bil v poslanski zbornici zavrnjen s 143 glasovi proti 112. Poslanci, ki jim je bilo v tem primeru dano, da volijo prosto po svojem prepričanju ne oziraje se na pripadnost k strankam, so tudi zavrnili zakonski predlog za odpravo smrtne kazni za dobo petih let, ki naj bi služila kot poskus. Ministrski predsednik Lester Pear-son ter vodja opozicije John Die-fenbaker sta oba glasovala za ukinitev smrtne kazni.
Kriminalnost v New Yorku narašča
NEW YORK, 6. — Kriminalnost — razen samomorov — je v porastu v New Yorku, kot dokazujejo statistike policije, ki je Od 10. marca zabeležila povečanje prijav za 25,6 odst. v primerjavi z enako dobo 1965. Posebno tatvine z vlomom in tatvine sploh so se pomnožile za 26,4 odst. in za 89,9 odst. v primerjavi z isto dobo lanske, ga leta ,V primerjavi z lanskim letom so zabeležili nadalje 44,6 odst. povišek napadov, 22,1 odst. povečanje števila primerov telesnega nasilia in 21,7 odst avtomobilskih tatvin. Samomorov pa je bilo v omenjeni dobi toliko kot lani; 33 prijavljenih.
FROSINONE, 6. — Blizu Ponte-corva (Frosinone) se je na Cesti sonca dogodila huda nesreča, pri kateri so bile takoj štiri osebe mrtve, dve pa sta umrli med prevozom v bolnišnico. Stanje nekega 7-letne-ga dečka je zelo resno.
Trgovski potnik Franco Landini iz Bologne je s svojim «1100» vozil po Cesti sonca proti Rimu. Nenadoma pa je zavozil na levo — mogoče zaradi spolzkosti na mokrem asfal-
pas na drugo polovico ceste. V tem sta že trčila v ta avto druga dva «1100» iz Barija. V teh dveh avtomobilih je potovalo skupaj dvanajst oseb. Pri trčenju so se vši trije avtomobili skoraj popolnoma razbili. Dve ženski iz enega izmed avtomobilov iz Barija je vrglo na cesto.
Bolonjski vozač je bil takoj mrtev in prav tako vozač prvega avtomobila iz Barija 50-letni Pasquale Fer-rarese. S tem je bil v avtu še svak
tu — in avto je zagnalo čez srednji j Leonardo leva, žena Marija Mar-
iiiiiiihihm im mit iiiiiiiii m iimiiiimiiiiiiiinmmui« umil i»iiii*«ii*i*ini'i*ii**i,*,i*ii*iBa,f	•"
RAZŠIRJENOST POUOMIELITISfl
Število obolelih oseb močno in vidno upada
Dobri rezultati cepljenja po Sabinovi metodi - Francija, Turčija in Portugalska so na slabšem kot Italija
Doma so mu našli 3 stole tritola
TRANI (Bari), 6. - Približno tri stote tritola so karabinjerji našli v stanovanju 58-letnega Do-menica Lomolina. Naplenili so tudi 2500 metrov vžigalne vrvice in tisoč detonatorjev. Lomolino, ki so ga odpeljali v zapor, je verjet-to te stvari prodajal ali pa jih je
RIM, 6. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča, da je bila v zadnji tretjini marca prijavljenih pokrajinskim zdravnikom pet primerov poliomielitisa, in sicer v Neaplju, Palermu, Salernu, Trevisu in Enni. Nobeden od teh otrok m bil cepljen. V isti dobi leta 1965 je bilo devet primerov, leta 1964 pa 42 Kot se lahko opazi, ima cepljenje po Sabinovi metodi pozitivne rezultate.
V	kampanji za cepljenje, ki se je pričela 5. novembra 1965. ie bilo doslej cepljenih otrok; 1,051.213 «t;pa 1», 8C0.919 «tipa 2», 872 225 ((tipa 3» in 1,742.137 «trivalentne-ga tipa«. Upoštevajoč še podatke i iz prejšnjih let, se lahko reče, da ! je bilo doslej popolnoma imuniziranih proti poliomielitisu 9 milijonov 607.248 otrok.
V	primerjavi z epidemiološkim stanjem v drugih državah je položaj v naši državi očitno pozitiven glede na leto 1964 Tega leta ie bilo namreč v Italiji 839 prijavljenih primerov, kar je bilo 16,6 na vsak milijon prebivalcev. Fred Italijo sta bili samo Portugalska in Grčija s 24,3 in 22,7 primerov na vsak milijon prebivalcev. Sledila je Francija s 11,6 in Izrael z 9,4. Čeprav je leta 1965 ostala Italija na lestvici na četrtem mestu od spodaj navzgor, je bilo prijavljenih primerov 281 ali 5,6 na milijon prebivalcev. V prvih mesecih 1966 se je položaj znatno izboljšal v primerjavi z isto dobo
chitelli, sestra Grazia Ferrarese, 7-letni sin Giovanni ter svakinja Francesca Marchitelli. Drugi avto je vozil 34-Ietni Giovanni Addabbo in z njim je bila 19-letna žena Antonia Bellis, 3-letni sinček Marcello ter sestre Chiara, Maria Vita in Eleonora Addabbo.
Poleg prvih dveh vozačev, ki sta bila takoj mrtva, so izgubili življenje še sestri Marchitelli, Grazia Ferrarese in Leonardo leva. Od petih ranjencev je najhuje skupil 7-letnl Giovanni, ki je moral takoj prestati hudo operacijo v glavi. Ranjeni so še Antonia De Bellis ter tri sestre Addabbo. Napovedujejo, da bodo okrevale v kakih 20 dneh
Avtomobila iz Barija sta se vra^ čala z letališča Fiumicino, kjer je vsa skupina iz obeh avtomobilov pričakala sorodnico Mario Vito Addabbo, ki je po dvajsetih letih odsotnosti iz Italije prispela iz Amerike.
MODENA, 6. — V SanfEusebio di Castelvetro so trije pleskarji pomikali ogrodje iz kovinskih ce vi k pročelju neke tovarne, da bi pročelje popleskali. Pri tem pa so zadeli v žice električne napeljave visoke napetosti. Vse tri pleskar je je zagnalo več metrov daleč. Eden je padel na tla, dva pa je vrglo v železno mrežo okrog to varne. Na mrežo so padle še pre trgane žice. Sicer so takoj odpe ljali ta dva pleskarja v bolnišnico, vendar zanju ni bilo pomoči, ker sta bila že takoj mrtva Tret-ji pleskar je le nekoliko ranjen in bo okreval v enem tednu.
CAGLIARI, 6- - Dva zidarja sta padla s kakih osem metrov visokega ogrodja. Umrla sta med I prevozom v bolnišnico.
Itnjifff* v« qlf»rinli&če
*
ir
K
glnhbu

Prosek in Lipica ter progasti žefran
(Proteus štev. 7)
uporabljal za ribolov
....mm.,,,.•■■■■>■...m..milim.i...Minul.......i.mmmm.m.m
Bili so prikrajšani za zabavo
Se vedno ni izumrl rod sadistov, ki imajo lov za nekakšno navadno ubijanje ali še slabše: za trpinčenje živali. Tako so pred dnevi pri Bietli priredili lov na lisico, toda tak lov, pri katerem spuste lisico — navadno vzgojeno v ujetništvu — da jo potem psi raztrgajo. Za ta lov so se zbrali veliki gospodje iz Milana, grofje
in grofice, imdustrijci in princi — če. Tri zoofilske straže iz Bielle
celo iz Rima se je potrudil neki princ — ter mnogi iz Piemonta. Za tako priložnost (lovci so na konjih) se je treba obleči na poseben način: bele hlače in rdeče suknje in seveda nevsakdanja pokrivala. (Saj si tudi rabelj pri svojem poslu obleče frak...) Toda to pot se je pa le končalo druga-
so z zakonom v rokah opozorile prireditelje, da bodo imeli oprav' ka s sodiščem, če bi vztrajali pri svoji »prireditvi*. In pri tem so se trije iz Bielle pokazali zelo nepopustljivi, Lisica pa, ki so jo že peljali na mesto, kjer bi jo spustili, se je vrnila v svojo kletko in tako ostala pri življenju.
prejšnjih dveh let.«
Poročilo navaja potem še, kako je poliomielitis razširjen po svetu. Za leto 1965 je po primerih na milijon prebivalcev lestvica taka:
CSSR, Danska, Švica, Finska m Norveška 0; Belgija, Švedska po 0,1; Kanada 0,2: Avstrija, Nizozemska ZDA 0.3; Poljska Madžarska 0,4; Jugoslavija 0,7; Grčija 0,7; Zahodna Nemčija 0,8: Avstralija 1.7;
Anglija in Wales 2,1; Izrael 3,6;
Italra 5,6: Francija 6,3; Turčija 21: Portugalska 23,6.
iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiinmmmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiimmHiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiimmiiM
Dve novi deli o osvobodilnem boju sta izšli pri založbi Borec
Luna slikana z Lune je naslov članka Lava Čermelja v sedmi številki Proteusa, ilustriranega časopisa za poljudno pri-rodoznanstvo Druge članke objavljajo še Marko Aljančič, Dušan Novak m Branko Prekor-šek. Ostali del številke izpolnjujejo razni krajši sestavki. Tu bi nas zanimal zlasti sestavek Toneta Wraberja o Progastem žafranu — 150-letniku. V tem sestavku beremo med drugim:
«Dvocvetni žafran (Crocus bi-florus) ima bledovijolične peri-gonove liste; zunanji trije so temnovijolično progasti. Zelo je Značilna kožica, ki obdaja gomolj. Ta je pergamenasta. Dvocvetni žafran raste pri nas samo v okolici Gabrovice blizu Proseka nad Trstom.» Malo naprej pa pravi pisec: «Progasti žafran je pri nas kraševec. Uspe. va od kraškega roba nad morjem pa do Nanosa. Njegova splošna razširjenost Pa obsega južno Evropo od Kavkaza do Jadrana.
Prva botanika, ki sta našla in botaničnemu svetu predstavila ta dotlej še neznani žafran, sta bila Nemca dr. David Hoppe in dr. Friedrich Hornschuch. V februarju leta 1816 sta iz Nemčije pripešačila v Trst in ostala tam nekaj mesecev. Delala sta ekskurzije v bližnjo m daljno okolico mesta, svoje doživljaje, opazovanja m odkritja pa -ta objavila v knjigi «Dnevnik s potovanja k obalam Jadrana m po gorovjih Kranjske, Koroške, Tirolske, Salzburške, Bavarske in Češke, zlasti v botaničnem in entomološkem oziru*.
Osmega aprila 1816, torej prčd 150 leti, sta naredila ekskurzijo v Lipico, ki je bila že od Sco-polijevih časov naprej znana kot botanično bogat kraj. Na povratku sta ob poti, ki pelje od kobilarne v Bazovico, našla žafran, ki je imel zgoraj opisane znake. Dva dni pozneje sta naša botanika v Trstu novi žafran natančno preiskala, ga podrobno opisala in krstila za progasti žafran (crocus variegatus).»
Na koncu pravi pisec še tole: «Ob sklepu tega zapiska še to, da sta istega dne našla tudi nov kosmatinec, ki je na našem Krasu še bolj razširjen od progastega žafrana. Imenuje se kraški kosmatinec (Pulsatilla monta-na).»
Revijo Proteus priporočamo vsem, ki jih količkaj zanima prirodopisna veda.
Geografski zbornik
V l. 1965 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdala tudi Geografski zbornik, ki ga je uredil Anton Melik. Marsikaterega našega bralca, ki mu ta stroka ni preveč, tuja, bi znal ta zbornik
Ni dolgo tega, kar smo poročali o knjigi Vstaja narodov Jugoslavije 1941, ki je predstavljala skrajšano slovensko izdajo zbornika, izšlega v srbohrvaškem originalu v več knjigah, že lahko poročamo o podobni knjigi, ki jo je prav tako izdal založniški zavod Borec. Gre za knjigo PRVA PROLETARSKA, ki je prav tako skrajšana in v slovenščino prevedena izdaja dela, ki je pod istim naslovom izšlo v dveh. knjigah v Beogradu, pri založbi Vojno delo. In tudi za knjigo, ki je po svoji vsebini podobna izdaja, saj gre za zbornik s prispevki najrazličnejših udeležencev narodnoosvobodilnega boja in nekdanjih pripadnikov prve proletarske brigade. Pr-va proletarska brigada ima poseben pomen za razvoj naše narodnoosvobodilne vojske. Formirana je bila leta 1941, nekaj mesecev po vstaji v Srbiji. V teh nekaj mesecih so si borci partizanskih odredov in bataljonov pod vodstvom komunistične partije in po posredovanju vojaških in političnih voditeljev v nenehnih bojih pridobili ne le mnoge borbene izkušnje, temveč tudi politično vzgojo. Zavedli so sc, da njihova naloga ni le obramba lastnih ognjišč v domačih krajih m bližnji okolici, temveč da morajo dati vzgled za obče jugoslovanski boj vsega ljudstva proti okupatorju in domačim izdajalcem. Dojeli so, da morajo postati v tem boju nosilci bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, ki so jo pro-tiljudski režimi dvajset let razdvajali in tako povzročili bratomoren boj. Prav zaradi tega je objava knjige, ki govori o prid proletarski brigadi in v kateri obujajo pripadniki te enote spomine na življenje in junaštva nje nih borcev, še posebnega pomena, kot je zapisal v predgovoru h kJijigt maršal Tito. Posebno še, če vemo, da je od ustanovitve bri gade 22. decembra 1941 pa do konca vojne imela prva proletarska brigada 1968 padlih, 4436 ranjenih in 1073 pogrešanih borcev.
Knjiga Prva proletarska je po svoji vsebini zbornik najrazličnejših sestavkov, v katerih nekdanji borci pripovedujejo s’oje spomine na svojo udeležbo v bojih te brigade. Kakor so mč avtorji različni, tako so si po vstnini in obliki tudi prispevki najrazličnejši. Nekateri so zgolj preprosti spominski zap'si, drugi pa so seveda že skrbneje pripovedovani in tudi literarno oblikovani. Seveda to ni namen tega zbornika, temveč je njega namen predvsem p tem, da se današnjemu rodu ohrani spomin na boje te brigade, na junaštvo nekdanjih borcev, na žrtve in trpljenje pa tudi na velike uspehe. Ta svoj namen seveda zbornik že po svojem značaju dosega, in to tudi za slovenske bralce, čeprav je bilo v tej brigadi le malo Slovencev in čeprav borbe te edinice pri nas niso take znane kot v Srbiji in drugih jugovzhodnih predelih Jugoslavije, od koder je bila večina borcev te brigade. Ce pa upoštevamo, da se je ta brigada trikrat srečala s Slovenijo in Slovenci — prvikrat ob ustanovitvi, ko se je vanjo vključilo 26 slovenskih borcev, drugikrat ob prihodu skupine slovenskih prekomorcev, ki so se vključili v to enoto, in tretjič, ko je enota skozi Ljubljano maja 1945 potovala v Trst in ko je tudi danes nastanjena v Sloveniji, — je izid tega zbornika v slovenščini še toliko večjega pomena. Ce na koncu samo na kratko omenimo, da je seveda prebiranje teh zapiskov tudi izredno zanimivo, potem smo o vsebini in pomenu te knjige povedali dovolj. • • •
Druga knjiga, ki je prav tako izšla v izdaji založbe Borec, je knjiga z naslovom PARTIZANSKA PROTIOFENZIVA, ki jo je napisal upokojeni general LADO AMBROŽIČ • N OVIJ AN. Kot je zapisal avtor knjige je njegovo delo vojno-zgodovinska študija o zimskih bojih prvih štirih slovenskih brigad z dvema hrvatskima brigadama od novembra 1942 do mar-
ca 1943. To pa je bilo obdobje, ki je bilo eno najpomembnejših v zgodovini naše narodnoosvobodilne vojne. Ko se je jeseni leta 1942 bližala koncu ena najhujših sovražnih ofenziv proti partizanski vojski in upornemu ljudstvu, organiziranem v Osvobodilni fronti. so se partizanski bataljoni reorganizirali v brigade in se pognali v protiofenzivo, ki je bila po trajanju najdaljša operacija slovenskih brigad. V njej so prišli do izraza pronicljiva daljnovidnost. vodstva osvobodilnega gibanja na Slovenskem in neusahljivi viri moči in borbenosti ljudstva, bijočega se za svobodo in lepšo ter boljšo prihodnost.
V nasprotju z drugimi deli, posvečenimi osvobodilnemu boju, Ambrožičeva knjiga ni nikak spominski zanis, temveč je to vojnozgodovinska študija, tore) znanstveno dokumentarno delo. ki ga avtor sam previdno označuje kot študijo. Na podlagi italijanskih vojaških in političnih arhivov, predvsem pa na podlagi partizanskih pismenih virov, že objavljenih razprav, opisov in člankov, dnevnikov in lastnih spominov je nastalo delo, v katerem avtor v desetih poglavjih razpravlja o partizanski protiofenzivi v omenjenem obdobju, analizira boje, spopade, politične razmere, žrtve in uspehe in na koncu povzema strnjene zaključke. Avtorjev slog pripovedi je sicer vseskozi dokumentaren, vendar kljub lapidamosti napisan tako, da bralca pritegne k branju, mu vzbudi zanimanje in ga tudi prevzame in prepriča. Prav v tem načinu obravnavanja snovi pa je velika originalnost knjige, ki je ena redkih tovrstnih izdaj v slovenščini in ki bo zato gotovo vzbudila veliko zanimanja. Knjigo dopolnjujejo tudi geografske karte in če omenimo še zanimive podobe in lepo zunanjo opremo, lahko govorimo o vsestransko zanimivi in pomembni dokumentarno znanstveni knjigi o delčku našega osvobodilnega boja.
Sl. Ru.
zanimati zaradi tega, ker obravnava marsikaj iz naše bližine. Tako je na prvem mestu 54 strani dolga razprava Milana Šifrerja Nova geomorfološka dognanja v Koprskem Primorju. Razprava Romana Savnika obravnava Probleme piranskih solin. (Pravzaprav je polovica razprave posvečene sploh problemu pridobivanja soli v Jugoslaviji.) Marjan Žagar je obdelal Tabor pri Dornberku, Dušan Košir pa v krajšem sestavku Klimatske razmere na Kredarici. Daljša je spet razprava Mirka Bo-giča Vreme v oktobru 1959 in elektrogospodarstvo Slovenije. V zborniku pa je najdaljša razprava (64 strJ Draga Mezeta Samotne kmetije v lučki pokrajini. Na koncu pa je kratka študija Milka Kosa Gospodarska problematika Bovškega v preteklosti. V knjigi so številne fotografije in risbe.
Gledališki festival v Pordenonu
PURDENON, 6. — Stalno gledališče iz Trsta bo pričelo peti gledališki festival v Pordenonu od 23. maja do konca junija. Na sporedu je pet del v natečaju in ena izredna predstava. Tržačani bodo predvajali Plautovo «Aululario» nato pa bo Malo gledališče iz Arezza nastopilo z Bet-tijevo dramo «71 diluvios. Skupina GAD iz Genove bo igrala Terronove «Le piume«. Gledališče iz Vidma bo nastopilo z «1 cavernicoli» Williama Saroyana. Stalna skupina iz Aguile «(.a piccola brigata» pa bo nastopila s komedijo Neveuxa «Zamore». Ob slovesnosti nagrajevanja bo «Malo gledališče» iz Vidma predstavil o neko enodejanko Ni še izbrana peta skupina, ki bo sodelovala na natečaju.
«Sedmerica iz Teb« in «Antigona»
v antičnem gledališču v Siracusi
SIRACUSA, 6. — V starem grškem gledališču v Siracusi bo 25. maja premiera Aishilnve «Sedmerice iz Teb« v prevodu Carla Diana. Druga tragedija na sporedu pa je Sofoklejeva «An-ti'gona». V prvem delu bodo igrali Sergio Fantnni, Andreina Paul, NICotetta Languasco, Raul Grassih in Edda Albertini; Antigona pa bo Edmonda Aldini m poleg nje bodo igrali Aroldn Tieri, An-nibale Ninchi. Arnaldo Ninchi m drugi. Vsako delo bodo ponovili po šestkrat.
Operna sezona v veronski Areni VERONA, 4. — Določena so ZC dela za veronsko operno sezono v Areni. Sezono bo pričela Verdijeva «Aida» 16. julija s šestimi ponovitvami do 15. avgusta. Dirtairal bo Franco Capuana, glavni pevci pa bodo Leila Gen-cer, Fiorenza Cossotto, Carlo Ber-gonzi, Bonaldo Giaiotti, AnselmO Colzani in Franco Pugliese. Ko-reoarnfjte bodo iz leningrajskega gledališča Kirov. Puccinijeva «To-scau pod vodstvom Umberta Cat-tinija, s premiero 17. julija, bo imela v štirih predstavah za nosilko glavne vloge Eleonoro Ross v dveh pa Marcello Pobbe. Renato doni m Giangiacomo Guelfi bosta nastopila v ostalih dveh glavnih vlogah Oliviero De Fabri-tiis bo pripravil Verdijevega «Ri-goletta». Glavne vloge bodo peli Pietro Capucilli, Renata Scotto, Giacomo Aragelh, Ivo Vmco m drugi. Premiera bo 23 Julija. Pod vodstvom Antonina Votta bodo *> avgusta izvajali Verdijev «Re-guiem» s solisti Bergonzijem, Gen-cer, Giaiottijem in Anno Reynolds. Balet leningrajskega gledališča Kirov pa bo 26., 29 in 31 julija izvajal *Trnulčičo» po glasbi Čajkovskega.
La moda
Prejeli smo marčno številko (po-mlaa 1966) velike revije «La moda», ki jo izdaja in urejuje Anna Vanner Eleganten zbornik objavlja seveda modne vzorce — risbe in fotografije v crnobelem in v barvah — vmes pa je tudi nekaj člankov, ki so seveda prav tako v najožji zvezi z modo. Poleg 100 velikih strani je še vloženih 16 nekoliko manjših strani z barvnimi fotografijami; to je vložek Italijanske ustanove za modo, ki je bil napravljen v turinskem avtomobilskem muzeju. To je paša za tiste, ki hočejo gledati fotografije zgolj kot fotografije, pote"'' seveda za tiste, ki gledajo modna vzorce, in končno še za tiste, ki jih kolikor toliko zanimajo oblike starih avtomobilov.
* • •
RIM, 6 — Minister za turizem in prireditve Cor ona jv danes sprejel ravnatelja mednarodnega filmskega festivala v Benetkah prof Lutpija Chiarmija, ki mu ie predložil spored 27. festivala,
* * •
aObzornik 66» za april objavlja članek (po Massimu Rossn-ru« Anita Garibaldi — borka i* ljubezni. Med člankom je tudi več slik Številka ima še več drugih zanimivih sestavkov in novel. Osem strani v barvah je posvečenih potovanju po Misisipiju.
Ne, zapeljevanje žensk ni moj
konjiček.
Vprašal sem Milenka: «čuj, Milenko, v čem pravzaprav obstaja umetnost zapeljevanja? Kakšni pripomočki so zanjo potrebni?»
Milenko mi je razložil na svoj polizan, na prečo počesan in naparjumiran način: «Stvar je v tem, Vojo. Najprej se moraš vživeti v dekle, ki ga nameravaš zapeljati in potem napeti vse sile, da ga zapelješ.))
«Ze prav», sem se popraskal za ušesom v dvomih, «že prav. In če trdnjava ne pade?»
«če trdnjava ne pade...)), je odgovoril Milenko s samodo-padljivim smehljajem. «če ne pade«, je slastno ponovil «Po-tem si revež», je izjavil
Bil je tič, Milenko. Vse ženske so dobesedno koprnele po njem. In če še niso, mi je zatrjeval. če še niso, bodo prav zagotovo. Vedel je za skrite prijeme, ki niso nikoli odpovedali. Operiral je z njimi kot spreten žongler s predmeti iz čarobnega kovčka ter solil ljudem pamet z zastarelimi triki. Uporabljal je zastarele trike Milenko. («Zastarele trike na nov način», kot mi je strokovnjaško zaupal.)
Vpisal sem se torej v njegovo večerno šolo in se slepo prepustil njegovemu vodstvu.
«Nocoj si vzameva Irmo na muho», mi je naposled rekel pred vrati hotela. «Ti me samo opazuj)), me je nekoliko tiše posvaril, preden sva stopila v dvorano. Potem sva slovesno vstopila in jaz sem ga seveda opazoval. Prerila sva se skozi dim, glasbo in plesalce do mizice v kotu, kjer je sedela najina žrtev.
Nagovoril jo je z žametnim glasom: «Smeva prisesti, lepo-tica?» Ko je pomigala z glavo, sva prisedla. Milenko je nato s široko in naštudirano kretnjo naročil natakarju:	((Buteljko
merlota in krožnik peciva, Marko.)) ((Ti bo prav, punčka?)), je galantno vprašal Irmo in ji na obe očesci pomežiknil. Uboga ovčka je radostno pokimala. Kmalu se nista več zmenila zame. Le od časa do časa me je Milenko preko ramena ošinil s pogledom, češ: «Le dobro glej, ne zijaj tjavdan ko zaklan
VOl.))
»Gledam, seveda gledam,)) sem obračal oči. V resnici sem... buljil. Na lepem sta bila «tam», tebi nič meni nič. Z besedami sta se igrala muco in miško, kar vpričo vseh. S šapico jo je kdaj pa kdaj prav ljubeznivo po gobčku, potem ji je vzel dih s kakšno drzno besedo, jo nato spustil iz svojih krempeljcS* kov in jo spet pritegnil k sebi. Strigel je z brki kot pravcati muc in jo gledal z vlažnim, ribjim pogledom.
«Ta pa zna», me je imelo. Zelenel sem od zavisti.
Tedaj se je do mize v kotu, dokaj okajen primajal Andrej.
((Da ga resno jemlješ,» je brbral Irmi, eme jezi)). ((Tako brhko dekle», jo je oplazil z ljubeče vinskim pogledom, «ob tej zlizani šlapi», je zaničljivo pljunil. «Mene pa ne pogleda, mene)), je zaječal. «Prismojene babe», je na vsem lepem zar-jul in počil kozarec ob tla.
Natakar je pritekel s prtičkom in računom. Potem sva ga
z miličnikom pospremila do izhoda in mu vso pot na moč hvalila nočni zrak. Posedla sva ga na klop pod kostanji. Zrak je bil skoro preodličen. Kmalu se je fant streznil. Vstal je in z roko malomarno zamahnil: «Naj se pa imata. Še žal ji bo. Žensk in šundra sem sit. Pa ti, Vojo?»
Skoraj bi mu pritrdil. Vendar me je mučil Milenkov nastop. Robček v žepu suknjiča mu je cvetel kot bet nagelj. Dišal je po mandljih in medu. Nič čudnega, da mu je Irma nasedla. Metulj bi se ujel. Sklenil sem, da si kupin podoben robček tudi sam. Kolonjsko vodo tudi. Skopam se v njej, če bo treba. In potem... sem se zaklel... Potem!!!... Nisem se u-tegnil domisliti do konca, kaj vse se bo pptem zgodilo. Zmotil me je šum korakov na grušču. Milenko z dekletcem tesno ob boku je počasi stopal skozi cvetočo alejo. Ustavila sta se v samotni senci ob bazenu. In zvezde so začele padati z neba.
«Ta pa znan, sem pihal in sikal v kostanje. «Ta pač. Le meni se vse izmuzne. Samo mene spravi vsaka smrklja v zašit rokav.))
Ne, zapeljevanje deklet ni moj hobby. Preveč napora in vztrajnosti terja ta vražji poklic. Le tisti ga zmore, ki ga pač zmore. Poglejte mene. Pretipajte me. Kupil sem si ducat svilenih robcev. Kupil sem si sodček kolonjske vode. Dnevno se po dvokrat skopam v njej. Naučil sem se dodobra vseh Milenkovih zvijač. Na pamet vam zdrdram ves njegov slovarček sladkih gesel in besed, vštevši fraze in rekla tujega izvora. Znam biti (pravočasno) drzen, mil, cineast, popustljiv, odločen, nesramen, krut, ljubezniv, trdosrčen in sočuten. Po potrebi in povpraševanju seveda. Ne bom kajpak nasilen z deklico, ki si želi milobe. A niti ne obratno. Milenkove lekcije so mi odprle oči. A kot sem že menda na vsem začetku povedal: za tipe moje vrste ni pomoči. Pod levjo kožo bo prej ko slej zarigal osel, pa če ga še tako skrbno in u-metelno prevlečem s kožo puščavskega kralja. A ko mi de-vička pod cvetočim bezgom v naročju omedli, omamljena od robčka in vročnih obljub, se je malodane prestrašim. Na mehkozeleno angleško tratico jo obzirno položim in sežem po vodi. Čof, čof, jo škropim in polivam, čof, čof, čof, ves prevzet od sočutja in skrbi. Dekle navadno ne ceni moje domala materinske zavzetosti. Nasprotno. «Prostak», revsne in strelja vame divje poglede. «Prostak, ničvrednež, baraba!» puha, medtem ko si ožema obleko in otira kapljice vode, ki so se ujele v krono njenih natupiranih las.
Pa saj sem rekel: vol je vol.
Z zapeljevanjem se kajpada ne bom več ubadal. Ta vražja disciplina te vsega vzame, vsega izmozga. Preveč napora in vztrajnosti te tudi stane. Ob tek in spanje te spravi. In za povrh: ni za vse. Pa saj sem že nekajkrat poudaril:	Učil
sem se pri samem Milenku, beri in piši pri mojstru. Je mar kaj zaleglo?
jolka milic

—	Znaš Jakec, de so danes res čudni časi?
—	Ne samo čudni,ma for-te šempjasti. Vidi, denmo reč, tisti iproces pruti tistem štedentam u Milani zastran tiste Zanzare al komarja.
— Mo je mogla bet forte velika šala od procesov, če je stalo nutre an taužent ledi, ke je poslušalo. Je mogla bet večja ku naš Kulturni dom?
obsode-
— Ja, narbrž. Jn pole ke so nardili s temi štedenti tašnega hudiča, de pohujšujejo mladino, de pišejo pornografijo jn vse sorte — pole so lepu rekli, de so fraj. De jeh ne bojo neč obsodli, zatu ke niso nardili neč slabga. Jn tudi tisti štedentki, ke be se mogla pestet vizitirat jn ke se ni tela sleč, tudi njej so dali prou. Jn taku je končalo vse u neč.
— E, ni še končano. Zatu ke zdej so pej začeli ano preiskavo za videt, če je blo vse tu ravnanje od tožilstva jn od vizit pravilno jn če je sploh prpadalo, de se tle mejša sodna oblast.
— Na zdej! Ta je lepa. Zdej znajo sodet še juriste. Kam smo pršli! Ma ja ja, sej rečem, de so čudni časi.
— Jn čudni procesi. Vidi, denmo reč, zdej se dosti piše od tisteh, ke nečejo bet soudati. Dobijo karto za jet h soudatam jn uant invece ne grejo neč. Al pej grejo, ma nečejo obleč uniforme. A( pej oblečejo uniformo, ma nečejo primet puške u roke. Jn se zgovarjajo, de jem tega ne pesti vest.
— Jn kej nardijo ž nimi?
-— A, proces, se zna, Zatu ke jet h soudatam je držaulanska doužnost jn tisti, ke neče jet, se pregreši pruti domovini.	"
— Jn
jo?
— A, ne prou dosti. Jem dajo ano leto; kašnemi več, kašnemi menj. Jn pole, ka-kadar pridejo ven, jem pošlejo spet karto za jet h soudatom. Jn uani spet neč. Jn pole spet proces jn spet nova štrafenga. Jn taku naprej,
— Ma alora, tu nima konca jn ti ledje sedijo bar naprej po pržonah?
— Ni miga res. Zatu ke pole se oblast uštela jn jeh pr viziti nardijo za škarte. De so preveč švoh jn de niso u stani bet soudatje. Jn taku so, navsezadnje, fraj od vsega.
— Ma ke čudni ledje! Ma prouzaprou so tu ane sort pacifisti?
— Kepe j ku so pacifisti! Jn zares, ne samo s čakolam.i. Zatu ke uani reščirajo zatu tudi pržon.
— Ja, je prou res. de danes se ne smeš neč več čudet.
— Se zna, de ne. Zatu ke danes so tašni cajti, ku jeh še nikoli nikdar ni blo. Kej si si ti kadaj mislu, de be šou na Luno? Videš, tu se bo zgodilo zdej, zdej. lntanto Rusi "so vre poslali gor ano sondo, ke se suče ukuli Lune, fotografira jo od spred jn od zad jn gode internacionalo, de se sliše vele dol.
— Ma posluši, pej če res pridejo Rusi na Luno kej nj nevarno, de jo bojo taku obrnili, de bo svetla samo Rušam. Jn pole zna Amerika protestirat jn lahko pridejo ven še kašni mednarodni konflikti. Kej rečeš ti?
-— Jest rečem: bomo vidli.
Tržaško
Mahnič,
Slovensko gledališče uprizarja te dni Dva pasijona, ki ju je napisal odnosno priredil Mirko ki ju je tudi režiral. Prihodnje predstave bodo še danes, jutri, v soboto, v nedeljo popoldne
in v ponedeljek.
................................................
OB DANAŠNJEM SVETOVNEM DNEVU ZDRAVSTVA
NAJ VEČJA TEKMA VSEH ČASOV
Ali bo res prvi kozmonavt že leta 1969 na Luni?
Sovjetski program raziskovanja in pristanka na Luni uradno ni znan
Najnovejši uspeh sovjetskih znanstvenikov in inženirjev, ki so ga bili dosegli 3. t.m z izstrelitvijo «Lune 10» v Mesečevo orbito, predstavlja nadaljnji pomemben korak na poti uresničevanja doslej najdrznejšega človekovega podviga na področju znanosti in tehnike — poleta na najbližje nebesno telo, na Mesec.
V pričujočem članku navajamo nekaj podatkov o tem, kar je že znanega o nadaljnjih sovjetskih pripravah za izpolnitev tega grandioznega programa.
O tem, namreč o sovjetskem programu raziskovanja vesolja, oziroma osvojitve Meseca, ne obstajajo uradni podatki, vendar pa se da na osnovi vtisov, ki jih je bila s tem v zvezi objavila skupina čehoslovaških strokovnjakov, vmivših se iz Sovjetske zveze, kjer so bili na obisku in so tu imeli tudi priložnost razgovarjati se s svojimi sovjetskimi kolegi — astronavti — da se torej, kot rečeno, na osnovi teh vtisov zaključiti, oa so si v Sovjetski zvezi glede raziskovanja Meseca začrtali približno naslednji program:
Leta 1966 je predvidena izstrelitev vesoljske ladje s šestimi člani posadke, ki bodo vsi zapustili matično ladjo in določen čas pre-
...............................................................................iimiiiiiiiiiiiii....................................................................umi........
j ujTj «Vesela pričeska» i i in njene tajne
L______I
Tud i moda pričesk se prilagaja novemu času, novim razmeram. Italijanski frizerji, včlanjeni v vsedržavnem združenju umetnikov ženskih pričesk, so prav te dni na posebni konferenci v nekem velikem milanskem hotelu prikazali najnovejše pričeske za letošnjo pomlad in poletje. Novo linijo pričesk, ki so jih prikazale najbolj znane italijanske manekenke, so frizerji in lasuljarji imenovali «vesela linija». To ime so ji izbrali, ker so videti vse ženske s to pričesko nekam bolj vesele, bolj optimistično razpoložene ter so torej v skladu s sedanjo žensko modo, ki zahteva od vsake čimveč dinamičnosti in seveda k.ar največ mladostnega videza.
«Vesela pričeska» ima seveda tudi svojo tajno, ki obstaja v jo-sebni trajni ondulaciji, ki je tako lahka in mehka, da sicer daje lasu oporo in kodravost, ga pa s tem ne kvari, ne tlači niti ne spreminja njegove strukture. Trajna je tako lahka, da so videti lasje, kot bi bili naravno lahno nakodrani, vendar pa tudi zelo rahli in izredno sprejemljivi za kakršno koli pričesko.
Nova pričeska ima seveda svoja osnovna pravila: vsi lasje so t> glavnem nakodrani na vrhu glave in sicer tako. da nudijo obliko nekakšnega srca Ob ušesih in na tilniku so lasje kratko pristriženi m skoraj ravni. Modni eksperti zagotavljali), da bo novo trajno kodranje odpravilo sedanje topi-ran je las. ki je tem bolj škodilo kot koristilo in da bo nasprotno lasem celo koristilo, ker vsebujejo kisline za delanje trajnih kodrov tudi posebne zdravilne snobi.
»Vesela pričeska» zahteva tudi povratek k čimbolj naravnim bar vam las ter bodo letošnje poletje
Dovoljeni bodo le zelo rahli ca-cheji, s katerimi bodo ženske svojo naravno barvo nekoliko poživile in ki bodo napravili lase bolj bleščeče.
Nova linija pričesk dopušča vrsto variacij, ki bodo na razpolago klientkam. Med temi variacijami bo našla lahko vsaka takšno, ki bo njenemu obrazu in postavi najbolj ustrezala. Razen tega, poudarjajo italijanski frizerji, bo nova pričeska primerna za vse priložnosti in tudi za vse ženske
—	mlade in stare. Lahko jo bomo imele k dnevnim oblekam, lahko pa tudi za večerne priložnosti, ne da bi si morale s tem beliti glavo.
Ker pričeske še nismo videle
—	opis, ki so ga pa dali dopisniki, navzoči na tiskovni konferenci, je vendarle preskop — se lahko omejimo le na to, da obvestimo naše čitateljice o tej novi modi na področju ženskih pričesk, Ce bo nova pričeska tudi res tako lepa, praktična in primerna za vse in za vse priložnosti, bomo pa lahko kasneje povedale. Na vsak način ne smemo pozabiti povedati, da zahteva tudi nova linija pričesk čim krajše lase, ki pa morajo biti postriženi seveda na prav pose-
«Strahota» po Nemethovem «Zakonskem življenju»
BUDIMPEŠTA. 6. — Čustveni in spolni konflikti mlade žene ob starem možu so jedro filma, ki ga je napravil madžarski režiser Gyorgy Hintsch po romanu rojaka Laszla Nemetha «Zakonsko življenje». Film nosi naslov *lszony» in bi ga po naše imenovali «Strahotay>. Nelli Karasz, ki jo v Ulmu poosebi mlada madžarska filmska umetnica Andre Dra-hora, životari na siromašnem posestvu, daleč od družbe, sploh daleč od ljudi. Z druge strani pa si zelo želi ljubezni in je tudi duševno močno občutljiva. Ker ne mara več ((zapravljati let» v samoti in siromaštvu, se odloči za bogatega, vendar starega kmeta Sandara Takara, ki ga v filmu poosebi Ferenc Kallai. Njegova grobost pa pri mladi in nežni ženski vzbudi kaj čudno psihično razjjoloženje, ki nujno vodi k polomu zakonske zveze. Naključje nanese, da mlada žena nehote povzroči smrt svojega starega moža. Mladi zdravnik iz okolice napiše svoje poročilo, da je starec po nesreči izgubil življenje, ker bi se rad z Nelli oženil. Toda vdova njegovo ponudbo odkloni.
bili v vesoljskem prostoru. Tri vesoljske sonde tipa «Luna» — tako je predvideno — bodo izstreljene proti Mesecu v raziskovalne namene. Dve sta že bili izstreljeni («Luna 9» in »Luna 10»),
Leta 1967 je predvidena izstrelitev na krožno pot okrog Zemlje dveh vesoljskih ladij s šestimi člani posadke, zatem pa še dveh tipa «Vorhod», na katerih bodo po trije člani. Te vesoljske ladje bodo v vesolju ostale okrog 14 dni, s čimer bodo opravljeni tudi manevri «srečanja» in »spajanja« z drugimi- -nebesnimi telesi. Vrhu tega bo izstreljenih še šest vesoljskih sond tipa «Luna», v eni od katerih bosta dva majhna psa, ki se bosta z njo vred spustila na Lunino površino. Druga sonda istega tipa, na kateri bosta prav tako dva majhna psa, pa ho izstreljena v krožni tir okrog Meseca, zatem pa se bo vrnila na Zemljo, vendar se bo pred tem še vtirila v krožno pot okrog Zemlje in pri tem opravila manever «spajanja» z umetnim satelitom tipa «Polet». V kolikor bodo vsi ti poizkusi uspešni, je predvideno, da bo temu sledila izstrelitev vesoljske ladje s šestimi člani posadke, in to najprej v krožni tir okrog Zemlje, kjer bo prišlo do manevra »spajanja« s satelitom tipa «Kozmos», nakar se bo vesoljska ladja usmerila proti Mesecu, kjer se bo vtirila v krožno pot okrog njega. Navedena je celo domneva, da bi do tega zgodovinskega dogodka utegnilo priti ob priložnosti 50-letnice velike oktobrske revolucije.
Leta 1968 bi imelo priti do nadaljnjih poizkusnih poletov, in to v cilju, da se izpopolni tehnika «srečanja» in «spajanja» v vesolju. Poleg tega je predvidena izstrelitev posebnih, tako imenovanih biosatelitov, ki bi ostali v Zemljini orbiti okrog 30 dni, nadalje izstrelitev prvih vesoljskih postaj s posadko, ki bi dejansko bile znanstveni laboratoriji. Proti Mesecu bodo izstreljene še druge vesoljske sonde z živalmi, ki se bedo spustile na njegovo površino, kot bo tudi izstreljena še ena vesoljska ladja s šestimi člani posadke v krožni tir okrog Meseca, in to z nalogo, da za potrebe bodočega aluniranja prve vesoljske ladje s človeško posadko še enkrat prefotografira In razišče Mesečevo površino.
Do pristanka na Mesecu ali, kot temu pravimo, aluniranja — tega doslej najdrznejšega podviga v raziskovanju vesolja — bo prišlo v teku 1. 1969, pri čemer bo vesoljska ladja najprej določen čas krožila okrog Meseca, zatem pa se prvič skušala spustiti na njegovo površino, nakar se bo — če ji bo to uspelo — po opravljeni nalogi ponovno vrnila na svoj matični planet.
Na osnovi teh podatkov je moč sklepati, da so sovjetski strokovnjaki pripisovali večjo važnost
vprašanju «mehkega» pristanka kot pa manevru »srečanja«, kar je bil po neuspešnem poizkusu z »Luno 8» izjavil tudi profesor Blagonravov. V kolikor se bo pokazalo, da je zgoraj navedeni sovjetski program raziskovanja Meseca realen, bodo sovjetski učenjaki svoje poizkuse v zvezi z manevrom «srečanja» v vesolju skušali uresničiti šele 1. 1967, torej nekaj več kot leto dni kasneje od ameriških astronavtov. Po drugi strani pa se bodo ameriški znanstveniki s svojo vesoljsko sondo «Surveyor» šele letos junija lotili prvega poizkusa »meh-
«Človek v velikem mestu» ali problemi inurbanizacije
Beg ljudi s podeželja v mesta poraja tudi vrsto problemov socialnega in zdravstvenega značaja ■ Vzroki bega so znani, a tudi zle posledice
kega« pristanka na Mesecu, torej
več kot leto dni po prvih sovjet skih poizkusih.
Čeprav se etape dosedanjega in bodočega sovjetskega programa razlikujejo od tistih ameriškega pa je na osnovi doslej doseženih rezultatov vendarle mogoče zaključiti, da so SZ in ZDA v pogledu znanstvenih in tehničnih možnosti v dosedanjih fazah priprav približno enako sposobne uresničit’ ta veliki podvig, namreč da pošljejo prvega človeka na Mesec. Danes je težko prerokovati, kdo bo zmagovalec v tej do danes največji tekmi vseh časov na področju znanosti in tehnike, vsekakor pa je moč z gotovostjo trditi, da bo časovni presledek med zmagovalcem in njegovim tekmecem zelo majhen.
Pri vsem tem pa velja dodati še nekaj: O vesoljskih programih je bilo že veliko povedanega, toda mnoge napovedi so odpovedale, po navadi so strokovnjaki »preroke« prehiteli, ker nihče ni računal, da bo šel razvoj s tolikšno naglico. Zato tudi gornji program le beležimo, nihče pa ne more trditi, da se bo razvijal točno tako, kot se danes postavlja. Prav nič nas ne bi Sovjeti, pa tudi ne Američani presenetili, če bi pristali na Luni še prej, morda veliko prej, kot danes pravijo.
Na današnji dan pred 18 leti, je bila ustanovljena svetovna zdravstvena organizacija kot eden izmed členov razvejane Organizacije združenih narodov. Zato se dan ustanovitve te organizacije praznuje kot mednarodni dan zdravstva.
• Eden izmed osnovnih namenov svetovne zdravstvene organizacije je, pomagati nerazvitim deželam in deželam v razvoju, da se lotijo svojih najbolj perečih zdrav, stvenih problemov in težav. V tem smislu je organizacija s svojimi, žal, bolj skromnimi skladi finančno podprla in še podpira zdravstvene ekipe strokovnjakov, ki na slabo razvitih področjih proučujejo razne kužne bolezni in zdravijo prizadeta ljudstva. Teh akcij je bilo v minulih 18 letih že veliko, še več pa bi jih bilo treba.
Nadaljnja naloga, ki spada prav tako med osnovne, je, vzporejati mednarodne akcije in kampanje proti določenim boleznim, po navadi kužnim boleznim socialnega značaja. V to zvrst akcij hi smeli npr. prišteti kampanjo proti tuberkulozi v tistih deželah, v katerih je ta bolezen še vedno zelo razširjena prava socialna bolezen.
Doslej Je bilo glede tega že marsikaj storjenega, vendar preostaja še veliko dela. Med te naloge spada tudi akcija, ali bolje tema, ki si jo je za letošnji 7. april, za letošnji svetovni dan zdravstva, izbrala svetovna zdravstvena organizacija. Osnovni program letošnjega mednarodnega zdravstvenega dne je, proučevanje problemov, ki nastajajo pri nagli inurbanizaciji prebivalstva. V o-kviru letošnjega svetovnega dneva zdravstva se namreč proučuje problematika, ki nosi skupni na-
slov «Clovek v velikem mestu«. V tem smislu se današnji dan praznuje tudi v Italiji na pobudo ministrstva za zdravstvo.
Problem, ki ga zavzema tema, ni tako enostaven, kot bi se na prvi pogled moglo zdeti, kajti v tem problemu je zapopadena cela problematika kot na primer gospodarska, socialna in še druga problematika velikih mest.
Da bi mogli le nakazati, kaj vse pride glede (tega v poštev, bomo navedli nekaj konkretnejših podatkov: okoli leta 1800 je na vsem svetu bilo komaj 50 mest, ki so štela nad sto tisoč prebivalcev. V teh mestih sta živela le dva odstotka vsega tedanjega prebivalstva sveta. Ce se bo razvoj inurbanizacije nadaljeval s sedanjo naglico, bomo imeli leta 2000 v mestih že 62 odst. prebivalstva, r,a n-^-žel tu — vštevši sem tudi sedanje nerazvite predele Azije, A-j../.e in Južne Amerike, — pa le 43 odst. prebivalstva.
Ce to velja v svetovnem merilu, ni stanje v Italiji nič boljše: samo v razdobju 1951-1961 se je preselilo s podeželja v mesta kar tri milijone ljudi in od teh jih je šlo kar 91,5 odst. v velika mesta ter le 8,5 v manjša mesteca.
Leta 1901 je obilnih 60 odst. državljanov Italije živelo v občinah in mestecih z največ 10.000 prebivalci. 50 let pozneje se je ta odnos spremenil tako, da je na podeželju ostalo le 44,5 odst. prebivalcev, leta 1961 pa že komaj 41 odstotkov, dočim jih je že 59 odst. živelo v mestih.
Naslednji podatek nam nakazuje težnjo podeželskega ljudstva, da sili raje v velika mesta. Leta 1901 je v mestih z nad 100.000 prebi valci živelo 9,5 odst., v mestih z
gen način.
..............................................................................M..............................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Morali boste temeljito spremeniti sistem svojega poslovanja. Ne ponižujte se pred osebo, ki jo ljubite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pobrali boste vse sadove neke skupne zmage Bodite bolj zadržani v svojih odnosih do tujcev.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ce se odločite za neki tvegan podvig, si prej zagotovite tudi vsa potrebna sredstva. Vzorno zakonsko vzdušje RAK (od 22.6. do 22.7.) Kdor se ukvarja z raziskovalnim delom, temu Je danes zagotovljen lep uspeh. Obnovili bost* neko staro prijatelj-
StLEV (od 23.7. do 22.8.) Naleteli nekatere težkoče v teku
|jutra.
sl boste pridobili mnogo novih prijateljev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sreča vam bo danes v vsakem pogledu zelo naklonjena. Posvetite več pozornosti vzgoji najmlajših.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izkoristite ugodno priložnost in povrnite nekemu svojemu nasprotniku milo za drago Ne prepirajte se s svojimi sosedi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) To pot se ne morete umakniti svojim obveznostim, zato jih skušajte
čimprej izpolniti. Vaš ugled in priljubljenost se bosta povečala.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Napeto In nemirno vzdušje na delovnem mestu. Skušajte v svoji družini zagotoviti potrebni mir.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prav nič ni simpatično najprej nekaj obljubiti, potem pa tega ne izpolniti, Kar zadeva ljubezen, srca pač ni moč razpoloviti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne bo vam vse šlo izpod rok tako, kot si želite Skušajte se telesno okrepiti s športom.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neka napaka v računih bi utegnila postati za vas usodna. Deležni boste izrednega kulturnega doživetja.
ČETRTEK, 7. APRILA 1966
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. nabožne pesmi;
11.45	Geminiani: Concerto grosso in Ravel: Pavane pour une infan-te defunte; 12.15 Brali smo; 12.25 Byrd, Beethoven, Schubert in Mendelssohn; 13.30 Slavni pianisti;
17.00	Orgelska glasba; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Mozart in Chopin; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klasiki moderne glasbe; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Bach; Simfonija op. 18; 19.45 Vokalna polifonija; 20.00 Šport; 20.35 Lajovic; Pesem jeseni; 21.00 »Vera in nevera«, drama; 22.05 Klavirski duo Gita Mally — Igor Dekleva;
22.25	Leoš Janaček: Glagolska maša; 23.05 Vivaldi: Koncert v d-molu.
Trst
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Kvartet »Stella Alpina«; 13.45 Simf. koncert; 14.35 Bugamellijeve skladbe.
Koper
7.15	Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci;
11.45	Nove plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Skladbe M. Vodopivca; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Straussovi valčki; 15.45 Slov. narodne; 16.20 Pojeta Stel-via Ciani in Adamo; 16.40 Dvofa-kova simfonija št. 6; 17.45 Plošče;
18.00	Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kitare; 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05
Donizetti in Verdi; 10.40 Klavirske skladbe; 11.15 Malipiero: «Le baruffe chlozzotte«; 13.35 Claudio Villa; med 15.00 in 16.00 Kol. dirke po Campanii; 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	V diskoteki; 17.05 Nabožna oddaja; 20.25 C. Maiden - I. Or-ton: «Proti Betaniji«; 21.45 Napo-lijeve skladbe; 21.55 Velika noč v ital. poeziji; 22.45 Brahmsove skladbe.
II. program
dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Orkester RTV Ljubljana; 14.35 Lirika za otroke: Mehurčki; 15.20 Zabavni intermezzo; 15,30 Pihalne godbe v ritmu koračnice; 15.40 Literarni sprehod — B. Hrabar: Angelsko sadje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Literarni večer —
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester;
14.00	Pevci; 15.45 Nove plošče;
15.15	Kolesa in motorji; 15.35 Sopranistka Malatesta Calabro; 17.15 Klavirske skladbe; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Zgodba za ve liki petek; 18.35 Vaši izbranci;
20.00	Filmske novosti; 20.30 Anketa o veliki žeji; 21.40 Nepozab ne pesm’- 22.10 Jazz.
Prešernova beseda; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Sodobna češka
glasba; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
15.30	Kol. dirke po Campanii;
17.30	Dnevnik; 17.35 Knjige za najmlajše; 19.15 «Quattrostagioni»; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «11 tempo si e fermato«; 22.20 Simf. koncert; 23.05 Nabožna oddaja;
23.15	Dnevnik.
III. program
18.45	Bortolottljeve skladbe;
19.00	Znanstvena oddaja: notranjost Zemlje; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartov kvartet. K 590; 21.20 Zgodovinski pomen Susonijeve umetnosti; 22.15 Radijska črtica.
Slovenija
8.05	Glasbena matineja; 8.55 Trije pesniki: Albreht, Golia, Gruden;
9.25	Lorenz-Wehding: Palček; 9.48 Orkestralna glasba; 10.15 Iz popularnih oper; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!;
12.05	Skladbe o morju; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez hrib in
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 S. D’Amico: «MiSterij».
Jug. televizija
9.55 Kongres SZDL Slovenije; 16.10 TV v šoli: Avstralija; 16.55 Poročila; 17.00 Od zore do mraka — oddaja za JLA; 17.40 Tisočkrat «zakaj?» — odd. za otroke;
18.25	Obzornik in poročilo o kon-
gresu SZDL; 19.10 Dva obraza G. Gershwina — Ljubljanski jazz an-
sambel; 19.40 Kaleidoskop; 20.00 Dnevnik s preklopom; 20.30 Aktualni pogovori; 21.15 Izbor pesmi za festival intervlzije «Zlati ključ«;
22.15	Poezija Skendera Kulenovi-ča; 22.25 Poročila.
nad pol milijona prebivalcev pa komaj 1,7 odst. prebivalstva Italije. Petdeset let pozneje se je to razmerje spremenilo tako, da je leta 1951. živelo v mestih z nad
100.000	prebivalci 20,5 odst., v me. stih z nad pol milijona pa 11,3 odst. prebivalstva Italije. V naslednjih desetih letih pa se je ta odnos spremenil tako, da je 24,7 odst. prebivalstva v mestih z nad
100.000	in kar 14,5 odst. v mestih z nad ppl milijona prebivalcev. Ker imamo v Italiji šest mest z nad pol milijona prebivalci, pomeni, da živi samo v teh šestih mestih 14,5 odst. vsega prebivalstva.
Iz gornjega sledi, da je brzina inurbanizacije pri nas še bolj nagla kot znaša svetovno merilo. Vzrok temu je treba iskati v razliki med življenjem na podeželju in v mestu, v razliki življenjske ravni med zaostalim Jugom in razvitim Severom in, končno, v razliki med industrijsko bolj in industrijsko manj razvitimi področji.
Ce vemo za vzroke, si oglejmo še posledice nagle, rekli bi že nekontrolirane inurbanizacije prebivalstva. V velikih mestih, posebno v Milanu, Turinu in drugih industrijskih središčih, naletimo že na pravi kaos, na pomanjkljive zdrav, stveno higienske naprave, na pomanjkanje postelj- v bolnišnicah, na krčenje parkov in zelenih površin v odnosu na število prebi-valstva, itd., kar zadeva le odgovornost javnih ustanov. Kar pa zadeva probleme posameznika, pa imamo tu celo vrsto problemov, začenši s problemi stanovanja, neurejenih higienskih razmer, na cele predele barak in zasilnih stanovanj, na pomanjkanje pitne vode, električnega toka, kanalizacije itd. itd. v tako imenovanih «bidonville», ki jim npr. v Milanu pravijo tudi «Koreja», »Afrika« in podobno. Vse to ima svoje zelo negativne posledice na zdravstveno . stanje prebivalstva, predvsem novih priseljencev. Pred-vsem živijo mnogi priseljenci v velikih mestih v zelo slabih stanovanjskih razmerah, poleg tega pa je podeželski človek, ki je do včeraj živel v zdraven okolju prirode, manj odporen proti vrstam bolezni, ko pride z njimi v stik v mestih. Glede tega je še posebej nevarna npr. tuberkuloza.
Toliko v glavnem o problemih, ki nastajajo neposredno zaradi nagle inurbanizacije prebivalstva, problemih, ki zadevajo zdravstveno stanje priseljenih ljudi. Nastajajo pa pri tem še druga vprašanja. Velika mesta se v glavnem razvijajo na račun industrializacije, ki se najbolj razvija na robovih velikih mest. V zvezi s tem se pojavlja problem tako imenova-nega smoga, problem dima, ki osmraja zrak velikih mest, v katerih že tako živi preveliko število ljudi. Industrija nadalje, posebno kemična, zasmraja tudi vode. Glede tega že nastaja vprašanje same dobave vode velikim mestom.
V zvezi z naglo inurbanizacijo bi mogli navesti še nekaj drugih vzporednih problemov kaj je nova psihoza ljudi, problem, ki nastaja ob vedno večjem prometu, problem higienskega »zdravljenja« velikih mest, problem veneričnih bolezni, ki so v velikih mestih bolj razširjene kot v manjših, problem zdrave prehrane prebivalstva itd.
Kakor vidimo, je inurbanizacija rodila že vrsto problemov, s katerimi bi se družba ne ukvarjala, če bi beg s podeželja bil bolj normalen, bolj sistematičen.

7. aprila 1968
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.9, najnižja 9, ob 19. uri 14.5; zračni tlak 1011.9 stanoviten, vlaga 60 odst., brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj.
ržaški
nevnik
Danes, ČETRTEK, 7. aprila
Radivoj
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 18.40. Dolžina dneva 13.05. Luna vzide ob 21.24 in zatone ob 6.41
Jutri, PETEK, 8. aprila
Albert
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Izvolitev novega odbornika in dveh odborniških namestnikov
Za odbornika je bil izvoljen Bruno Giust, za namestnika pa Nereo Stopper in Edoardo Cumbat ■ Začetek razprave o zakonu o lovu
in že po nekaj dneh ni nikjer več I du Filippiju ter še raznim dru-nobenega sledu o divjačini. Zato bi I gim uslužbencem, ki so dali za
Včeraj je deželni svet izvolil enega novega odbornika in dva namestnika. Pravzaprav bi bil moral izvoliti samo enega odbornika in enega namestnika, ker se je v začetku mislilo, da bo odborniško mesto pripadlo Tržačanu Stopperju, namest-niško mesto pa republikancu Cum-batu. Zaradi razmerja sil v sami Krščanski demokraciji pa se je stvar nekam zasukala in so sklenili, da bo za odbornika dosedanji namestnik Giust, ki je zato podal ostavko na namestniško mesto. Proti takšni rešitvi so protestirali tržaški socialdemokrati, kot smo obja vili včeraj, ker menijo, da Trst ni dovolj močno zastopan v odboru.
Morda so bili zato včeraj tudi odsotni vsi socialdemokratski deželni svetovalci.
Bruno Giuse je prejel 34 glasov od 53 svetovalcev, ki so glasovali.
19 glasovnic je bilo belih. Ker je v opoziciji 18 svetovalcev in je bil med njimi tudi eden odsoten, se lahko sklepa, da so oddali dve beli glasovnici svetovalci iz skupine levega centra.
Sledila je izvolitev namestnikov, in sicer Stopperja in Cumbata. Stopper je prejel 36 glasov, Cumbat pa samo 31. Iz teh številk lahko domnevamo, da je spričo števila navzočih svetovalcev večine in opozicije, oddalo za Cumbata bele glasovnice kar šest večinskih_ svetovalcev, medtem ko je najbrž glasoval zanj en svetovalec desne opozicije. Vsekakor je tudi Cumbat dobil točno potrebno število 31 glasov, tako da ni bilo treba ponoviti glasovanja niti zanj. Sedaj bodo morali v odboru ponovno razdeliti nekatera mesta, oziroma bo moral poveriti predsednik Berzanti odbor-niškim namestnikom pooblastila za določen resor.
Ker sta bila Stopper in Cumbat predsednika prve, oziroma pete stalne deželne komisije, so. morali izvoliti sedaj, ko sta postala odborniška namestnika, nova predsednika. V ta namen je predsednik deželnega sveta de Rinaldini za kakih petnajst minut prekinil sejo, da sta se sestali omenjeni komisiji in izvolili predsednika. Za predsednika prve komisije je bil izvoljen goriški demokristjan Cocianni, za predsednika pete komisije pa prof. Ribezzi.
Tako je prof. Ribezzi, ki se je predvčerajšnjim odpovedal predsedniškemu mestu v drugi komisiji v korist socialistu Angeliju, ostal le en dan brez predsedniškega mesta v komisijah.
Kot smo že pisali, je deželni svet odložil razpravo o nekaterih važnih zakonskih predlogih na čas po veliki noči. Toda preden gredo svetovalci na počitnice, so želeli spraviti pod streho še združeni zakonski predlog demokristjanov in mi-sovcev o razširitvi občinskih rezerviranih lovišč, ki veljajo na alpskem področju, na vse ozemlje videmske pokrajine. Sedaj so na ostalem o-zemlju poleg številnih zasebnih lovišč in nekaterih občinskih zelo obširna področja, kjer je lov prost, toda na ta področja navalijo še pred odprtjem dovoljene lovske Sezone lovci iz drugih italijanskih dežel
.................................................ih""""""""""""..
24. APRILA NA 17 SEDEŽIH
Volitve delegatov za občni zbor bolniške blagajne obrtnikov
Izvoljeni delegati bodo nato izvolili vodstvo blagajne
Vodstvo vzajemne bolniške bla-I. na četrtem medicinskem oddelku gajne za obrtnike iz tržaške pokra-’ '	“ ’ ! J' "J
jine sporoča, da bodo 24. aprila izvolili delegate za občni zbor pokrajinske bolniške blagajne, in sicer s pričetkom ob 8. uri ter z zaključkom ob 22. uri. V ta namen so razdelili pokrajinsko ozemlje na 17 volilnih okrožij. Vse podrobnosti o tem so razvidne z letaka, ki je razobešen na vseh občinskih sedežih vzajemne bolniške blagajne. Na dan volitev naj imajo volilni upravičenci s seboj volilno potrdilo ter osebno izkaznico ali drug enakovreden osebni dokument. Vsak volivec bo vpisal na glasovnici, ki jo bo prejel od načelnika volilnega sedeža, ime in priimek ali vsaj priimek obrtnikov, za katere bo nameraval glasovati.
radi uvedli občinska lovišča, da bi se divjačina zaščitila.
čeprav bi lahko med svetovalci prešteli lovce na prste ene roke, se jih je oglasilo k razpravi kar precej, tako da pridejo zadnji štirje šele danes na vrsto.
O zakonskem predlogu je na kratko poročal svetovalec De Biasio, nakar je spregovoril demokristjan Ur-li, ki je orisal ugodnosti, katere pričakujejo od uvedbe občinskih lovišč na vsem področju. Misovec Boschi s Trbiža je rekel, da je v videmski pokrajini okrog 11.000 lovcev, v vsej deželi na 13.000. Omenil je naval lovcev iz drugih pokrajin na sedanja prosta lovišča ter rekel, da nimajo čez nekaj dni več kaj streljati, tako da se spravijo celo na metulje. Uvedba lovišč se bo izplačala, saj bo prišlo le na ta način do prirastka divjačine.
Tudi komunist Moschioni je omenil pravo invazijo lovcev iz drugih dežel. Rekel je, da ni dovolj ustanoviti občinska lovišča, marveč bi morali ukiniti tudi vsa zasebna lovišča, ki služijo zdaj v glavnem špekulaciji in ne temu, da bi število divjačine narastlo. Za zakonski predlog sta se zavzela tudi demokristjana Romano in Virgolini. Komunist Coghetto pa se je pritožil nad špekulacijami v zasebnih loviščih ter omenil primer področja, na katero so spustili veliko število fazanov, ki delajo kmetom ogromno škodo. Raznim kmetom so namreč pozobali v vinogradih vse grozdje, nihče pa jim ni povrnil prizadete škode.
Kako zanima svetovalce vprašanje lova, je videti tudi iz tega, da so predložili k zakonskemu predlogu pet popravkov in resolucijo.
Dokaz tega zanimanja je tudi včerajšnji sklep nekaterih deželnih svetovalcev, da se povežejo v lovsko in ribiško skupino. Sporočili so, da bodo skupno proučevali vprašanje ureditve lovske discipline in ribištva, ki sta važni športni panogi. Za lovski odsek skupine so se prijavili Enzo Moro (PSI), Rinaldo Bertoli (PLI), Antonio Moschioni (KPI), Luigi Di Biasio in Antonio Comei-li (KD), ribiča pa sta Tržačana liberalec Morpurgo in misovec Gef-ter-Wondrich.
nimive predloge, katere pa je tež. ko uresničiti. Glavni nagrajeni predlogi se tičejo mehanizacije nekaterih operacij pri razdeljevanju plina, delne preureditve tramvajske mreže ter poenostavljenja sistema računov za uporabo elektrike, plina in vode.
V svojem govoru je predsednik Acegata poudaril veliko važnost neposredne udeležbe osebja pri proučevanju metoda in delovnih po stopkov v raznih uradih in oddelkih. Ti predlogi in namigi pripomorejo k poenostavljanju delovnih metod, znižanju izdatkov, od-stranitvi razsipavanja, boljši uporabi osebja, izboljšanju odnosov s potrošniki, ukinjenju nekaterih zelo težkih del ter izboljšanju na-
VCERAJ NA DEŽELI
Razdelitev mest v novem odboru
Včeraj opoldne se je novi spo-polnjevalni deželni odbor prvič se. stal v prostorih deželne uprave. Predsednik Berzanti je pozdravil nove člane odbora ter sporočil spremembe, ki so nastale v zvezi z izvolitvijo novih odbornikov. Že zvečer pa je dr. Berzanti podpisal odloke o dodelitvi odborništev ali pooblastil, kar bodo po vpisu pri računskem dvoru objavili v prihodnjih dneh v deželnem ((Uradnem vestniku«.
Bruno Giust bo odbornik za prosveto ter bo pri tem nadomestil prof. Vicaria, ki obdrži sektor javnih uprav, katerega so pred kratkim spremenili v odborništvo. Odbornik Giust se bo ukvarjal tudi z mladinskimi vprašanji.
Odborniškemu namestniku Cum-batu je poveril predsednik Berzanti šport, razvedrilne dejavnosti ter vprašanje zemljiških knjig, medtem ko se bo novi namestnik Stopper ukvarjal s splošnimi zadevami in z načrtovanjem. Na ta način bodo tudi odborniški namestniki odgovarjali za določene sektorje, ki so spadali prej v pristojnost predsednika.
Včeraj popoldne je odbornik Vi-cario predal novemu odborniku Giustu resor prosvete ter mu iz-
S SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Protest proti odpustitvi Huna notranje komisije v Felszegy
Razprava o regulacijskem načrtu se bo nadaljevala
Z večino glasov (vzdržal se je samo liberalni svetovalec dr. Ste-ner) je miljski občinski svet na svoji sinočnji seji odobril resolucijo, ki jo je predložil in obrazložil vodja komunistične skupine Paolo Nicolini, glede odpusta člana notranje komisije Luciana Bal-bija v ladjedelnici Felszegy. Resolucija poudarja, da vodstvo omenjene ladjedelnice, kljub razsodbi arbitražne komisije, vztraja pri odpustitvi z dela. Na ta način ravnateljstvo ladjedelnice Felszegy hoče prizadeti ne samo Balbija, ampak notranjo komisijo kot tako. Zaradi tega občinski svet vabi ravnateljstvo ladjedelnice, naj sprejme razsodbo arbitražne komisije ter prekliče svoj sklep o odpustitvi z dela omenjenega člana notranje komisije, župana pa naproša, naj ukrene vse potrebno, naj o zadevi in sklepu občinskega sveta obvesti oblasti, da bo zadeva u-godno rešena.
V svoji obrazložitvi je svetova-
prav za zaščito pred. nesrečami na | rekel najlepše želje 'k njegovemu I lec Nicolini poudaril, da pri tem delu.	1 bodočemu delovanju.	1 ne gre za ločen primer, ampak
l"ini"l"llllll"ll"I"llll "lili mMlinn"nil""ll""H""N"ll""l""l"ll"l""n"l"l""""niM"l"llOmil"n"""l""""l"INIl"l""""""M"llll""l"ll
ZAHTEVE TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
da se take stvari dogajajo po vsej Italiji, kjer vodstva podjetij odpuščajo člane notranjih komisij raznih struj, da bi na ta način ustrahovale sindikalne organizacije ter prizadele notranje komisije. Predstavnik KD je izrazil, da se njegova skupina strinja z resolucijo in je poudaril da bi bilo sploh treba proučiti stanje v ladjedelnici Fel-szegy. Prav tako so se strinjali predstavniki drugih skupin, razen liberalca, ki je dejal, da občinski svet ni pristojen za razpravljanje o takih zadevah. Župan pa je poudaril, da je dolžnost občinskega sveta razpravljati o zadevah, ki se tičejo zaščite pravic delavcev m vseh občanov, da se notranje komisije pridobitev borbe delavskega razreda in odporniškega gibanja, da je bil glede tega dosežen dogovor in da je zadevo treba u-rediti z zakonskimi predpisi.
Nato je občinski svet soglasno odobril pravilnik o občinski kopalnici, o ugovorih glede regulacijskega načrta pa bo nadaljeval razpravo na prihodnji seji.
Pomorske zveze z Jadrana se morajo okrepiti z novimi sodobnimi ladjami
Te okrepitve se tičejo vseh plovnih družb pretežno državnega pomena
Nagraditev novatorjev v podjetju Acegat
Včeraj so v prostorih Acegata ob navzočnosti predsednika in ravnatelja podjetja, funkcionarjev, u-radnikov in predstavnikov sindikalnih organizacij izročili nagrade prvi skupini uslužbencev, ki so predložili vodstvu podjetja razne predloge za poenostavljenje ali izboljšanje delovnih metod.
Predsednik Acegata dr. Stasi se je zahvalil šestim nagrajencem. Carlu Godini, Francu Russu. Gio-vanniju Savronu, Vincenzu Dreos-siju, Ermanpu Del Benu in Gui-
zdraviti 60 dni zaradi udarcev po prsih, hrbtu in verjetnega zloma leve stegnenice.
Poštne tarife do 30. aprila
Na vsakem sedežu bo na vpogled spisek kandidatov. Vsak volivec bo lahko volil le kandidate iz svojega volilnega okrožja: če bo glasoval za zunanje kandidate, bo njegov glas razveijaven. Te dni so občinski sluge porazdelili med upravičence potrebna volilna potrdila. Kdor bi tega potrdila še ne prejel, in v vsakem drugem primeru (tako na primer, če bi kdo založil ali zgubil potrdilo), bo lahko prejel drugo potrdilo na sedežu blagajne od 21. aprila dalje vse do zaključka volitev. Pravico do glasovanja imajo vsi voditelji obrtniških podjetij, bivši obrtniki in optanti, nimajo pa te pravice obrtniki, ki so se vpisali v vzajemno blagajno po 31. juliju 1965.
Stavka v podjetju Frausin
Včeraj so delavci podjetja Frausin zapustili delo opoldne in stavkali do danes zjutraj. Stavkah so tudi delavci v podjetju Saipen iz mezdnih razlogov. Ker pa je prišel iz Milana predstavnik podjetja, ki je izjavil, da je pripravljen na pogajanja, so delavci po treh urah stavkanja stavko prekinili.
Strokovnjaki trgovinske zbornice so pred kratkim pripravili posebno študijo o pomorskih zvezah ((pretežnega državnega pomena« z izhodiščem na Jadranu, da bi z njo pritegnili pozornost osrednjih oblasti na. ta važen problem, ki zadeva v živo celotno strukturo tržaškega in deželnega gospodarstva. Kopijo te študije je predsednik Caidassi izročil tudi ministru za trgovinsko mornarico Nataliju, ki se je pred dnevi mudil v našem mestu. Strokovnjaki trgovinske zbornice ugotavljajo, da bi morala država v prihodnje znatno ojačiti plovne zveze pretežnega državnega pomena, in sicer v skladu z naraščajočim blagovnim prometom na vseh svetovnih morjih ter še posebej na Sredozemskem, na Tirenskem in na Jadranskem morju. V svoji gospodarsko-pomor-ski politiki morajo voditelji Finma-re po mnenju tržaške trgovinske-zbornice imeti v vidu potrebo, da se zagotovi blagovnemu prometu na italijanskih morjih čedalje večja udeležba domače zastave, s čimer 'bi v občutni meri pripomogli k izboljšanju domače plačilne bilance. Za Trst in Benetke je treba še posebej omeniti, da sta dve važni pristanišči na južnem robu Evropske gospodarske skupnosti, ter ju je tudi zaradi tega treba povezati s čez-morjem s primernim številom rednih zvez ((pretežnega državnega pomena«.
Italijanska zastava krije danes le 52,8 odst. blagovnega prometa v vseh pristaniščih na italijanski obali Jadranskega morja. Da se udeležba italijanskega trgovinskega ladjevja ne more povzpeti preko te višine, je krivo poleg pomanjkanja zadostnih pomorskih zvez tudi dejstvo, da pošiljajo konkurenčna ladjevja na te proge prvenstveno nove in moderno opremljene ladje, medtem ko plujejo pogosto pod italijansko zastavo starejše enote, ki so komaj še rentabilne.
Kar se tiče sedanjih zvez na Jadranskem morju, predlaga tržaška zbornica sledeče izboljšave:
a) v okviru delovanja plovne družbe «Italia» bi bilo treba ojačiti progo Jadran—Severna Amerika, tako da bi si odhodi iz Italije sledili bolj pogosto kakor zdaj. Na tej pro gi namreč pluje turbinska ladja «C. Colombo«, ki je zamenjala «Satur-nio» in «Vulcanio», in sicer z 11 odhodi na leto namesto 18 odhodov obeh omenjenih ladij. Na to progo bi morala Finmare postaviti še dve motorni ladji, ki naj bi zmogli 22 vozlov in ki bi lahko prevažali po 350—400 potnikov in turistov. To zvezo bi lahko uporabljali predvsem številni izseljenci, ki se izseljujejo iz Evrope v Kanado.
Na progi Jadransko morje—Južna Amerika bi bilo treba zamenjati sedanje štiri ladje vrste «Liberty» s tremi novimi 6000—7000-tonskimi
Do 30. aprila bo dovoljeno pošiljati po redni tarifi 20 lir sporočila o rojstvih, porokah itd., kakor tudi voščila, katerih obseg presega nedavne določbe. Po teh določbah sme tehtati ta korespondenca 15 gramov ter ne smejo imeti večjega obsega od 15x10,5 cm.
...................................................»'■
ZELO VAŽNO OBVESTILO VINOGRADNIKOM
Nagradni natečaj za umno kletarstvo in vinarstvo
Skupno 700.000 lir nagrad - Prijave do 15. aprila
V spalnici je padla
Prejšnjo nedeljo se je v svoji spalnici ponesrečila 77-letna Antonia Curti Dor. Marabut iz Ul. Cas-sa di Risparmio 11. Ko je vstala s postelje je nerodno spodrsnila in padla Zenska pa je šele včeraj zaprosila za zdravniško pomoč. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala
S sredstvi, ki jih je stavil na razpolago urad za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih predelov dežele Furlanija — Julijska krajina, je pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo razpisalo natečaj z nagradami za dobro vzdrževanje kleti, vinske posode in dobro pripravo vina.
Natečaj urejujejo naslednji predpisi:
1.	Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci-vinogradniki iz tržaške pokrajine, ki proizvajajo vino.
Prošnje, napisane na kolkovanem papirju za 400 lir, je treba predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu v Trstu v roku do 15. aprila 1966. V prošnji je treba navesti sledeče podatke: priimek in ime, točen naslov bivališča, površino posestva (je prosilec sam obdelovalec, najemnik, spolovinar, itd ), približno površino vinograda, ali število trt in količino pridelanega vina.
2.	Pri odmeri nagrad se bo upoštevala racionalnost, stanje kleti in
nje oprema, vzdrževanje kleti in opreme, vrsta gojenega grozdja, čas trgatve, način predelave, dobro hranjenje in kakovost proizvoda.
3.	Nagrade, katerih skupni znesek je 700.000 lir, bodo tako razdeljene:
Ena prva nagrada za 100.000 lir, dve drugi nagradi po 50.000 lir, štiri tretje nagrade po 25.000 lir, šest četrtih nagrad po 20.000 lir, šest petih nagrad po 15.000 lir. Razdeljeno bo tudi kletarsko koristno orodje (Ujci, žveplalniki, črpalke za pretakanje, kipelne vehe, verige za pranje, itd.) v vrednosti za 190.000 lir.
4.	Posebna komisija si bo ogledala klet udeležencev dvakrat, ne da bi prej obvestila zainteresiranca (od 16. aprila do 31. julija 1966) in bo izrekla nato svojo razsodbo. Na osnovi kriterijev, označenih v drugem členu, bo nato določila prednostno lestvico. Sodba omenjene komisije je brez priziva.
5.	Med udeleženci natečaja bodo odbrana tudi vina za udeležbo na prvi pokrajinski razstavi, ki bo letos organizirana.
enotami. Ladje «Liberty» so namreč že tako zastarele, da se jih špediterji izogibajo, zavarovalnice pa zahtevajo višje premije za kritje običajnega rizika. Družba «Italia» bi morala poleg tega speljati novo progo Italija—«South Ranch« ZDA.
b)	V okviru delovanja Tržaškega Lloyda je tržaška trgovinska zbornica mnenja, da bi morali na krožno pot okoli Afrike postaviti poleg sedanjih petih ladij vrste «Navigatori» še tri motorne ladje s približno enakimi karakteristikami, kakršne naj bi imele ladje za na progo Italija— Severna Amerika. Tako bi lahko zagotovili na tej relaciji po en mesečni odhod iz Trsta ter po en odhod iz Genove. Na progo Italija—Indija —Pakistan bi morali postaviti še eno ali več ladij po 12.000 ton nosilnosti, in sicer v pričakovanju neizbežnega razvoja blagovne izmenjave med zahodnim svetom in Indijo, Pakistanom, Indonezijo ter Avstralijo. Seveda bi bilo treba na tem področju zagotoviti tudi neokrnjeno poslovanje sedanje ekspresne proge Italija—Daljni vzhod, na kateri plujeta motorni ladji «Asia» in «Victoria».
c)	V okviru dejavnosti pomorske družbe ((Adriatica« bi morali po mnenju strokovnjakov, ki so sestavili študijo, ojačiti predvsem trgovinsko progo Jadran—Vzhod, in sicer s tremi novimi 4000-tonskimi motornimi ladjami vrste «Palladio», katere naj bi zamenjale zastarele «Udine», «Loredan» in «Vicenza», ki sedaj vzdržujejo to zvezo. Glede na nove možnosti, ki se blagovnemu prometu odpirajo predvsem z vzhodnimi državami, bi morali vzpostavi ti primerne stike tudi z romunski mi pristanišči ter podaljšati seda nje zvezo tudi do Sovjetske zveze. Na mešani progi Italija—vzhodno Sredozemlje, bi morali postaviti tri nove enote približno takih karakteristik, kakršne imajo ladje tipa «Brennero», tako da bi se ta štirinajstdnevna proga čim prej spremenila v tedensko. Pri tem imajo strokovnjaki trgovinske zbornice v vidu predvsem konkurenčno poslovanje dveh jugoslovanskih ladij ((Dalmacija« in ((Istra«, ki sta odprli vzporedno progo v mesecu maju lanskega leta. Končno predlagajo strokovnjaki čim prejšnjo zamenjavo «Esperle», «Enotrie» in Messa-pie«, treh tehnično zastarelih enot, z novimi gradnjami na ekspresni progi Genova—Aleksandrija in na brzih progah Genova—Pirej—Haifa ter Genova—Jadransko morje—Pirej—Haifa.
č) V okviru delovanja plovne družbe «Tirrenia» bi morali poskrbeti, da bi si odhodi sledili res vsak mesec, kakor je predvideno, in ne v daljših presledkih, kakor se dejansko dogaja. Dvema ladjama, ki sedaj vzdržujeta zvezo Jadransko morje—severna Evropa, «Cagiiari» in «G. Borsi», bi morali v ta namen dodati še tretjo ladjo, tako da bi ta proga lahko postala rednejša in močnejša zveza. Prav tako bi morala Finmare poskrbeti za poslovanje na progi Jadransko morje—Sardinija.
Na zaključku predložene študije ugotavljajo zbornični strokovnjaki, da bi te izboljšave na navedenih linijah lahko zagotovile aktivnost poslovanja v doglednem času. Da gre pri teh progah za bistveno rentabilne podvige dokazuje prizadevanje tujih držav, ki že vrsto let skušajo vriniti vanje svoja plovila.
V zdravstveni komisiji razprava o cepljenju proti tbc
Na tržaškem županstvu se je sestala zdravstvena komisija občinskega sveta, ki je obravnavala vprašanja protituberkuloznega cep-ljenja. Seji je predsedoval odbornik Blasina. Prisotni pa So bili svetovalci: Adovasio, Pittoni, Cal-legari, Pincherle, Weiss, Della Santa, De Vecchi, Tolloy in predstav r.ik deželnega odborništva za zdravstvo dr. Raimondi.
Ravnatelj pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija prof. V. Secchi je pojasnil komisiji zgodovinski razvoj vprašanja ter znanstvena in praktična načela, ki pogajajo protituberkulozno zeplje-nje na podlagi italijanskih in inozemskih izkušenj. Prof. Secchi je menil, da je treba uporabljati me-todo živega cepiva (B.C.G.) ter je izrazil željo, da bi prišlo čim-prej do obveznega cepljenja.
V	tej zvezi je komisija po dolgi in živi diskusiji,, katere so se udeležili vsi prisotni, sklenila, da se vsaj v prvem razdobju postavi profilaktična kampanja na prostovoljno osnovo. V tem razdobju bi morali vzgajati javnost na podlagi sodobnih pridobitev zdravniške znanosti.
Pri sKlepanju so se svetovalci realistično zavedali številnih težav, na katere bi naletelo uvajanje omenjene metode. Pri tem gre za nekatere psihološke pojave, ki so vezani na določene negativne epizode, kakor tudi na različna mnenja zdravnikov glede cepiva, ki naj se uporablja. Vendar pa je prevladalo splošno mnenje, da bi moralo italijansko, in še posebej tržaško prebivalstvo, po dveh intenzivnih kampanjah cepljenja proti otroški paralizi (Salk in Sabin) biti bolj dostopno protitu-berkuloznemu cepljenju, kljub temu da med obema boleznima obstajajo precejšnje količinske razlike.
V	nadaljevanju diskusije je komisija poudarila, da je potrebno obravnavanje tega vprašanja, ker je obolelost za tuberkulozo še zelo razširjena v deželi Furlaniji-Julijski krajini in posebno še v Trstu. Pri tem je treba upoštevati, da utegne ta bolezen v mnogih primerih postati kronična ter zavzeti najrazličnejše oblike, kar pogaja njeno večjo nalezljivost in endemičnost.
Volilni seznami za bolniško blagajno
trgovcev
Bolniška blagajna trgovcev za tržaško pokrajino sporoča, da bodo na podlagi člena 11 odloka predsednika republike štev. 184 od 28. februarja 1961 volilni seznami izobešeni na oglasnih deskah vseh občin v pokrajini ter na sedežu blagajne za dobo 10 dni od danes dalje. Volilni seznami so sestavljeni ločeno za naslednje tri kategorije: za trgovce, za agente in zastopnike ter za krošnjarje in stojničarje.
Blagajna opozarja prizadete, da vsi tisti, ki ne bodo vpisani v volilne sezname, ne bodo imeli volilne pravice. V tem primeru se lahko vloži priziv na glavni odbor Vsedržavne zveze bolniških blagajn trgov cev v Rimu, Ul. G. Belli št. 5. Pri ziv mora prispeti na ta odbor naj kasneje 10 dni od zadnjega dneva ko so še izobešeni seznami na oglas nih deskah.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Dva pasijona
»VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO«
»ŠKOFJELOŠKI PASIJON«
Napisal - priredil MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Režija: MIRKO MAHNIČ
Razpored predstav:
Danes, 7. aprila ob 21. uri (sindikalni abonma) v petek, 8. aprila ob 17. uri (invalidski abonma) v soboto, 9. aprila ob 21. uri (okoliški abonma) v nedeljo, 10. aprila ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski)
v ponedeljek, 11. aprila ob 16.30 zadnja predstava Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265.
Predavanje v krožku «Rodolfo Morandi»
V prostorih kulturnega krožka • Rodolfo Morandi« na Trgu stare mitnice 11-2 bo jutri ob 19. uri predavanje o temi »Prehodni cilji im borba za socializem«. Govoril bo prof Livio Maitan, pisec raznih razprav o italijanskem de lavskem gibanju in urednik lista »Bandiera rossa«.
Gledališča
Našli so
neeksplodirano bombo
Pri kopanju temeljev za gradnjo novega hišnega bloka na Reški cesti blizu stavbe št. 25, so včeraj delavci podjetja «Vittorio Corda« našli 250 kg težko avion-sko bombo, ostanek minule vojne. Bomba je bila zakopana precej globoko pod zemljo. O najdbi so hitro obvestili lastnika gradbenega podjeta, ta 'pb je obvestil policijo. Na Reško cesto so prihiteli minerji in naredili vse potrebno, da bi preprečili eksplozijo. Ker je bomba zarjavela, so si minerji pomagali s solitrno kislino in preluknjali železo, potem pa bodo v luknjo vbrizgali paro in tako stopili tritol. Ker bodo svoje delo zaključili šele danes, je policija poskrbela, da so stanovalci Spraznili bližnja stanovanja dokler ne bo mimo nevarnost eksplozije.
iiimiiiiiiiiminiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiu
PO VČERAJŠNJI GROZNI NESREČI PRI TRŽIČU
Težko bo ugotoviti vzroke silovitega trčenja obeh avtov
Mrtvi videmski odvetnik D’Amato je imel pri sebi sveženj dokumentov in ček za 10 milijonov - Vojaškega kapetana je stisnilo za volanom razbitega avta - Še vedno resno stanje ranjencev
Vodstvo KPI proučilo vprašanje najemnin
Vodstveni odbor tržaške federa cije KPI je proučil gospodarski položaj v mestu v zvezi z nekaterimi resnimi problemi. Predvsem je poudaril, da je v Trstu največ stanovanj s stanovanjsko zaporo. Zato so nešteta pisma lastnikov hiš. ki so poslali stanovalcem obvestilo o odpovedi najemnih pogodb, povzročila hudo skrb. V parlamentu je mnogo zakonskih predlogov, med katerimi je tudi predlog komunistične skupine, po katerem naj bi podaljšali zaporo nad najemninami. Tržaški komunisti pozivajo vse stanovalce, naj s? združijo v borbi da uveljavijo zakonski predlog KPI Stranka bo sklicala tudi vrsto zborovanj o tem vprašanju.
VERDI
V petek ob 21. uri bo v gledališču Verdi simfonično-vokalm koncert pod vodstvom dirigenta Franca Ca-racciola s sodelovanjem pevcev solistov Jolande Michieli, France Mat-tiiucci, Variana Luchettija in Massi-miliana Malaspine. Orkester in z:.rr gledališča Verdi. Zborovodja Giorgio Kirschner.
Program obsega: Haydnovo Simfonijo št. 49 (La Passione) in Rossinijevo «Stabat Mater« za soliste, zbor in orkester.
Nadaljuje se prodaja vstopnic.
Nazionale 16.00 «Quattro spie sotto il letto« Lino Ventura, Francis Blanche. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Arcobaleno 16.00 «Gastone» Alberto Sordi, Anna Maria Ferrero.
Excelsior 16.00 «Sette uomini d’oro» Technicolor.
Fentce 16.00 «Pistole roventi« Technicolor. Audie Murphy.
Eden 16.00 «Tutte le ragazze lo san-no» Metrocolor. David Niven, Shir-ley Mac Layne, Gig Young.
Grattacielo 15.30 «Svegliati e uccidi« Eastmancolor. Robert Hoffman, Lisa Gastoni. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Le olimpiadi di To-kyo» Colorscope. Največja športna predstava sveta.
FUodrammatico 16.30 (dl trionfo di Tom e Jerry» Barvne risanke.
Aurora 16.30 «Chiamate Scotland Yard 0075» Prepovedano mladini pod 16. letom.
Cristallo 16.45 ((Agente 007 operazio-ne Thunderball« Technicolor. Sean Connery.
Garibaldi 16.30 «1 tre soldati« David Niven, Stewart Granger.
Capitol 15.30 «11 piacere e 1’amore« Technicolor. Jane Fonda, Catheri-ne Spaak, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Signore e signori« Prepovedano mladini pod 18. letom,
Vittorio Veneto 15,30 «1 quattro figli di Katie Eider« Technicolor. John Wayne, Dean Martin.
Moderno 16.30 «Crescendo per un de-litto« Technicolor. Prepovedano mladini pod 16. letom. Zadnji dan.
Astra 16.30 ((Pištola veloce«.
Ideale 16.00 ((Assedio alla terra« — Znanstveno fantastični film.
Abbazia 16,00 «Lama scarlatta« Technicolor. Odile Reed.
Astoria 16.30 »Segnale di fumo« Pi-per Laurie.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - (II. sv. Frančiška 20 I delti n «1-702
Novost:
Žarko Petan: ZGODBE V ENI SAPI	L 880,—
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« priredi dvodnevni izlet 24. in 25. aprila tl. v Maribor, Radence, Mursko Soboto in Ptuj. Med potjo obisk gradov Bori in Štatenberg. Izletnike bo spremljal dobro znani profesor in predavatelj Franc Habe iz Postojne. Prijave na sedežu društva vsak večer (izvzemši sobote) od 20.30 e 21.30 in v nedeljo od 11. do 12. ure do 10. aprila tl.
Mali oglasi
TAPETN1KE strokovnjake, kvalificirane — stalna služba — išče Perizzi, Viale DIAnnunzio 27.
Sele včeraj zjutraj so na državni cesti štev 14 pri Tržiču odstranili oba močno poškodovana avtomobila, ki sta trčila ponoči nekaj minut pred eno uro. Kot smo poročali v naši včerajšnji številki, sta pri nesreči izgubila življenje 30-letni kapetan divizije «Nembo» Nicolo Pan-taleo, po rodu iz Barija, ki je stanoval v Gradiški, in videmski odvetnik 44-letni Alberto D’Amato. Štirje potniki v D’Amatovem avtu, med katerimi sta bili D’Amatova žena in hčerka, pa hudo ranjeni ležijo v civilni bolnišnici v Tržiču.
Kot je znano, agenti cestne policije niso mogli točno ugotoviti, kako je prišlo do trčenja. Zdi se, da eden ali celo oba šoferja nista ugasnila žarometov in sta se medsebojno oslepila. Oba sta tudi vozila po sredi cestišča in trčenje je bilo neizbežno. Avta sta treščila s prednjimi levimi deli, sunek pa je bil tako silovit, da se je Pantaleov avto stisnil kot papirnata vreča. D’Amatov avto pa je zavozil na desno še trideset metrov dalje, zavozil na rob globokega jarka in po še desetih metrih divje vožnje po pobočju jarka, se je končno prevrnil s kolesi navzgor. Šoferja sta bila pri priči mrtva, ranjence pa so nekaj minut kasneje nujno odpeljali v civilno bolnišnico v Tržič.
Odvetnik D’Amato, ki je bil legalni predstavnik nekega podjetja za gradnjo naftovoda, je imel pri sebi cel kup dokumentov, ki so padli iz drvečega avta in se raztrosili vsenaokrog ter celo obviseli na vejah grmičevja v jarku. Namestnik javnega tožilstva iz Tržiča in agenti cestne policije so več ur pobirali raztresene papirje, v žepu mrtvega D’Amata pa so našli celo podpisan ček za 10 milijonov lir.
Zaradi strahovite nesreče so policisti preusmerili promet na trbiško cesto in na cesto proti Gorici, šele nekaj ur pozneje, ko se je že svitalo. so cesto	ponovno	odprli	za
promet, potem ko so odstranili razbitine,	drobce	razbitega	stekla	in
razne	skrotovičene dele	obeh	av-
tomobilov, ki so ležali vsepovsod do 50	metrov	daleč od	kraja	tr-
čenja.
Zborovanji KPI
Danes ob 12. uri bo v Ul. Eco-r.omo pred podjetjem SALDA javno zborovanje KPI, na katerem bo govoril tajnik Paolo Šema o so-
cialdemokratični združitvi in o borbah delavcev.
Jutri ob 12. uri bo govoril o isti temi v Ul. Ramoa 2 delavcem arzenala organizacijski tajnik Claudio Tonel.
ZA POMLAD ELEGANTNA OBUTEN
pri
NAJVEČJA IZBIRA OBUTVE ZA N0V0P0R0CENCE
Včeraj-danes k
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 6. aprila se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 68-letni Giovanni Tomič, 78-letna Orsola Cecconi vd. Tre-mul, 75-1 etn a Lodovica Corte por. Della Pietra, 46-letna Emilta Mico-laucich, 82-1 etni Ruggero Seminizzi, 66-letni Giovanni Clagnan, 76-letni Carlo Radobuliac. 87-letna Maria Bertoli vd. Cargnelut, 87-letm Doimo' I-viani, 65-letni Bartolomeo Genatana.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. u-e)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro In Nesti, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (19.30 do 8.30)
Godina. Trg S. Giacomo l: Alla Minerva, Tfg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitš 4; Nicoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj),
LADJE v PRISTANIŠČU
Belluno, Stelvio. Irma, C. Colombo, Ravello, Iris, Rosandra, Pantera, Isarco, Geremia, Cagliari, Saipa II, Oceanus, A, Cosulich. A. Volta, P. Carmelina (It.); Korana, Beograd (Jug.); Mangana, Annika, S, Mari« II (Gr.); M, Legenhausen (Nem.); Taras (Niz.); A. El Malki (ZAR); Valeria, Audax (Pa.); Nirinl (V.B.); Z. Szozecinska (Po.); Stavos (No.); Honda (Liban.); Marmara (Tu.).
Darovi in prispevki
V počastitev spomina ob obletnici smrti očeta Franca In brata Nine-ta Jančarja daruje Štefanija 1500 lir za Dijaško Matico in 1500 lir za športno združenje 3or,
« MODELLINA CALZATURE »
klasični ln najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli)
SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRST “ ULICA CELLINI št. 2 Z TELEFON št. 24 125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO 2A MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne ln zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd.
VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU«
UNIVERSALTECNICA
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPEKAV-TOMAT1CN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - RF.X - CG*
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez' posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA Trleste - T i st Corso Garibaldi St. 4 tel. 41-243 In Trg Goldoni št. I
urrhne^jlpt™
TRST viale xx Settembre 1«
tel. 96016
NABREŽINA (center) SESLJAN (center)
ZLA TI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI
ZAHVAL A
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki Izgubi naše drage
KARLE KRAVOS
Posebna zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, čast. duhovščini, pevskemu zboru in darovalcem cvetja.
Trst, 7. aprila 1966.
DRUŽINA KRAVOS
IZ TRŽAŠKIM SODNIH DVORAN
Potrjena obsodba zobarja zaradi nezakonitega opravljanja zdravniškega poklica
Velik odmev razsodbe porotnega sodišča glede Oiovannija Pietrobona
Tržaško kazensko sodišče je v svojstvu prizivnega sodišča ponovno obravnavalo vprašanje nezakonitega opravljanja zdravniškega poklica, ki je zadevalo skupno 4 osebe.
Preiskovalne oblasti so najprej Prijavile sodišču 41-letnega Egidia Odina iz Ul. Belli 5. Tega je sodnik obsodil s kazenskim odlokom na 100.000 lir globe. Obtoženec se je pritožil proti tej razsodbi na okrajno sodišče, ki ga je sicer spoznalo za krivega, vendar pa mu je znialo kazen na 80.000 lir globe.
Prvotna obtožba je zadevala štiri osebe: poleg Odina bi se morali zagovarjati namreč pred sodiščem tudi 45-letni Horst Schafer iz Reške ceste 48 in 61-letni Giordano
Pietrobon zahteva, da ga priziv-porotniki sodniki oprostijo z
ni
ni porotniki sodniki oprostijo z najširšo formulo, češ da zločina ni zagrešil. O tem pa se bo seveda razpravljalo šele na jesenskem zasedanju prizivnega porotnega sodišča. Pietrobon bo seveda ostal na svobodi. Tudi morebitna drugačna razsodba prizivnega porotnega sodišča ne bo vplivala na ta njegov položaj obtoženca na svobodi, kajti še vedno mu ostane odprta pot za pritožbo na kasacijsko sodišče.
Divje ga je napadel, ker je prijateljici plačal kavo
Nedolžna vsiljivost 31-letnega E-
stah zaporov že predsinočnjim. Mo.
pa, ki je preživel v zaporu sko-raJ dve leti in pol, se je znašel v
rvii T T   : „	___
Precepu. V svojo skromno sobico v Ul. Molino a vento 70 ni mogel vstopiti, ker so jo sodnijske oblasti ponovno zapečatile po nedavnem ogledu porotnega sodišča. Zdi se, oa je Giovanni Pietrobon prebil h°č v stanovanju svoje sosede Fratte, ki živi v pritličju.
Včeraj zjutraj je Giovanni Pietro-oon prišel na sodišče ter se poza-“taial za svojo ((stanovanjsko« uso-?0-. Baje mu bodo dovolili, na pod. jagi ustrezne prošnje, vstop v so-00 v najkrajšem času.
Razsodba porotnega sodišča ni seveda zadovoljila javnega tožilca, ji1 Je že včeraj zjutraj vložil pri-~v ha kanclijskem uradu tržaškega sodišča. Razsodba pa ni po vozi* niti obtožencu, oziroma njegovemu zagovorniku .Odv. Ghezzi je hamreč tudi včeraj zjutraj vložil Priziv na prizivno sodišče. Giovan-
znanca. Tega je tako razkačilo, da je Pertana počakal pred gostilno in ga sunil v prsi z izvijačem ter ga hudo ranil po levi strani prsi pod pazduho.
Obveščeni, so v gostilno prihiteli agenti s komisariata na Opčinah in začeli poizvedovati po na-
Urizio iz	Ul. Pandoro 11.	Za orne-;	milia Pertana z Opčin, Villa Car-
njene prekrške bi moral	odgovar-!	sia 1075, je dala povod, da je pred-
jati tudi	45-letni zdravnik Rainero	1	včerajšnjim prišlo do neljubega do.
Plossi iz	Ul Paduina 11	j	godka. V gostilni «Pri gasilcih« na
. Odina so obtorili, kot smo že de- Opčinah je Pertan ponudil kavo jali, da je nezakonito opravljal ženski, ki je bila v družbi ne-zdravniško službo. Obtožili pa s01 — ga tudi, da je 2. maja 1963 povzročil nenamerno telesne poškobe 17-letni študentki Luciani Rollo iz Ul.
Basceggio 45. Ko je Odino vrtal dekletu zob, ji je povzročil rano ha jeziku. Takoj nato je svetoval dekletu, naj gre domov in si izpere rano z vodo in kisom. Ker pa so se bolečine večale, je Rollijeva poklicala rešilni avto RK ter se zatekla v splošno bolnišnico. Sore-leli so jo na stomatološki oddelek, kjer se je morala zdraviti teden dni zaradi krvavitve na jeziku.
V okviru te nezakonite dejavnosti je prišlo tudi do nekaterih dru-gjh primerov obolenj, ki so spravile na obtožno klon tudi ostale obtožence. Proti razsodbi okrajnega sodnika se je pritožil samo Odino. Sodniki so po daljši obravnavi potrdili razsodbo okrajnega sodnika.
* ♦ *
Predvčerajšnja razsodba tržaškega porotnega sodišča, ki je oprostilo Giovanni j a Pietrobona iz Ul.
Molino a vento 70 obtožbe bratomora, je globoko odjeknila v mestu. Poročali smo že o manifesta-C1;]ah simpatije občinstva v notranjosti dvorane porotnega sodišča *n zunaj, tako da oproščenega Pietrobona, kakor do njegovega zagovornika odv. Ghezzija. Giovannija fhetrobona so izpustili iz koronej-
padalcu. Nekdo jim je povedal, da se je neznanec t?.koj po napadu odpeljal na motornem kolesu rdeče barve. Med preiskavo pa so a-genti pred gostilno našli nož z več rezili, pri nožu pa je bil odprt okrvavljen izvijač.
Medtem so Pertana z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi globoke rane med tretjim in četrtim rebrom z verjetnimi poškodbami pljuč.
Na Opčinah so agenti nadaljevali s preiskavo in tako prišli do spoznanja, da je napadalec 42-let-ni Italo Vigini iz Ville Carsie 1118. Včeraj zjutraj so agenti odšli na njegov dom in ga prijeli. Spremili so ga na komisariat na zaslišanje. Po dolgem obotavljanju je Vigini vendarle priznal, zato so ga policisti aretirali in odpeljali v zapor pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb z obteževalnimi okoliščinami. Vigini je povedal, da ga je razjezilo, ko je opazil, da je Pertan ponudil kavo prijateljici, ki je bila v njegovi družbi. Vsiljivca ni mogel prenesti, zato se je spravil nanj z orožjem.
milili im mini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
Poročilo ing. Stuparicha ob prisotnosti ministra Natalija
Potrebna je izgradnja suhega doka v Trstu
Poleg doka bi morali zgraditi tudi napravo za čiščenje petrolejskih ladij
Goriško-beneškl dnevnik
SKUPŠČINA DEŽELNE ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC V GORICI
Posebni uradi SET lahko sestavijo gospodarski načrt naše in drugih dežel
0 tem je na sestanku poročal prof. Bazo z vseučilišča iz Trsta ob povratku s svojega obiska v Bruslju
V torek 5. aprila se je na sede- zaposleni, ali pa od županstva po-
Med svojim bivanjem v našem mestu se je minister za trgovinsko mornarico Natali med drugim udeležil tudi običajnega mesečnega strokovnega sestanka, ki ga že delj časa prirejajo na gradu Sv. Justa predstavniki tukajšnje demokrščan-ske stranke. Na sobotnem sestanku je ravnatelj Tržaškega arzenala inž. Stuparich podal daljše poročilo o zidanem doku, ki ga nameravajo zgraditi v našem pristanišču. Inž. Stuparich, ki je sam izdelal načrt za novi objekt, je najprej orisal najnovejše tendence na področju ladijskih gradenj na svetu. Povedal je. da se v vseh važnejših ladjedelnicah na svetu čedalje bolj načrtno pripravljajo na gradnjo čez 100-150 tisoč-tonskih ladij. V nekem japonskem obratu je danes na primer v gradnji ladja, ki presega 202.000 ton, in prav gotovo je, da bo znašala v prihodnjih letih povprečna tonaža tankerskih ladij več kakor 150.000 ton. Tudi same Združene jadranske ladjedelnice bodo lahko v bodoče v tržiškem obratu gradile ladje do 200.000 ton nosilnosti.
Postavitev terminala čezalpskega paftpvoda na našem pocjrpčju nalaga tukajšnjim poslovnim krogom in tudi osrednjim oblastem nalogo, da se v Trstu čimprej zgradi zidani
Ul'niiiiiiiiiiiiili„Iillllilllll,ili,ai„l,„i,iiiiiiiitnsninlniiiiiiiiiiiiiiiiii"iiiiiiiiiiii"ii"iiii|iiia|H™>,|i"llim
PODVIGI «VESELEGA» MLADENIČA
Ogoljufal je celo vrsto trgovcev in prijateljev
Policistom, ki so ga končno ujeli, je goljuf vse izpovedal
Ni moč reči, da 26-letnemu trgov, skemu zastopniku Gianniju Ibesiju 12 Ul. Vinicio Lago 8 manjka iznajdljivosti, ((Nadobudni« zastop-nik je iznašel način, kako živeti ha račun drugih, toda pošteno se Je uštel, ker je lahko življenje trajalo zelo malo časa.
Imbesi je že prejšnji mesec u-a' el prijatelju iz Gradeža 80.000 hr in jih potrošil v Sappadi, ka-m°r jf- odšli na smučanje, ostalo Pa v nekem hotelu v našem me-?*’*. Na priiavo okradenca so ga karabinjerji prijeli in Imbesi je °"ez obotavljanja priznal tatvino.
. Toča s tujim denarjem je lepo Z veti in Imbesi j® v našem me-. u ogoljufal celo vrsto trgovcev ’n .Prijateljev Pivo prijavo so Prejeli agenti s komisariata na krgu Dalmazia 26 marca, ko je 1 ,a. Prišel 30-letni prodajalec ben-f h® Claudio Ravasini, uoravitelj jpncinske črpalke AGIP v Ul K
.'-vero 2. Ravasini je povedal, da I® npka.i dni prej k črpalki pri-Imbesi in se začel zanimati za a*. 600 Ts 53527, last nekega Ra-vasiniievega prijatelja, ki je bil naprodaj. Imbesi je sklenil ktip-®'JO in sedel v avto, Ravasini,iu Je povedal, da se pelje domov po uenar in da se vrne v nekaj minutah. Toda minute so minevale n Ravasmi je dolgo čakal na Im-esiia. Ni ga bilo od nikoder Se-e nekaj dni pozneje je zagledal ,.vto, ki ga je pred črpalko pripe-a. 2;5-letni Luigi Santi i,z Ulice APiari 5. Ravasini se je seveda za-zanimati, kako je avto prišel j rsantijeve roke in tako je prišlo no rešitve uganke. Skupaj sta od-
Kmfiria
šla na bližnji komisariat, kjer je Santi povedal, da je srečal Imbe-sija, ki se je ponudil, da mu proda avto «taunus» GO 29337 in mu v zameno pustil fiat 600. Imbesi je seveda izginil.
. Agenti so uvedli preiskavo in goriški «taunus» našli v mehanični delavnici Arduina Cossicha blizu bloka pri Škofijah Cossichu je Imbesi naročil, naj proda avtomobil in motor za čoln, ki ga je Santi spravil v prtljažnik m za to dobil 35.000 lir predujma.
Istočasno so se zglasili na komisariatu trgovci ki jih je Imbesi ogoljufal. Trgovec Giovanni Di Bella je izjavil, da se je Imbesi predstavil v njegovi trgovini v Ul. Trento 13 kot trgovski zastopnik in da mu je zato izročil za prodajo najprej enega, potem še tri magnetofone in sesalnik. Za en magnetofon je Imbesi izročil 9 menic s podpisom Maria Car-dile v skupni vrednosti 145.000 lir, potem pa izginil. Imbesi je ogoljufal tudi ravnatelja agencije «E-lectrolux» na Trgu Liberta 6, od katerega je dobil sesalnik. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi trgovcu Gianniju Cucchianiju. pri katerem je Imbesi «kupil» us-niene plašč« in jopiče ter podpisal menice za 146.000 lir
Policisti so zbrali vse elemente in začeli iskati Imbesija. Našli so ga in odpeljali na komisariat na zaslišanje, kjer je goljuf vse izpovedal. Prijavili so ga sodišču zaradi goljufij, nedovoljene prisvojitve in lažnih izjav pri podpisu menic. Imbesija so pustili na začasno svobodo
wn&Lsa-i
predvaja danes, 7. t. m. z začetkom ob 18. uri briljantni film:
I TRE NEMICI
Igrajo:
G. BRAMIERI,
(TRIJE SOVRAŽNIKI)
F., FRANCHI C. INGRASSIA in C. GAJONI
dok, v katerega naj bi se v prihodnje lahko zatekale ladje do 174.000 ali morda celo do 200.000 ton. Prva varianta bi zahtevala gradnjo doka, ki bi meril 330 m v dolžino ter 50 m v širino, višina vode ob srednji plimi pa bi v njem dosegla 12 m. Gradnja doka, ki bi ga pa lahko brez posebnih težav adaptirali tudi za ladje do 200.000 ton, bi zahtevala 48 mesecev dela. Preskrbovanje naftovoda, katerega zmogljivost je predvidena v 50 milijonov ton surovega petroleja na leto, z zadostnimi količinami nafte bi moralo pri-pluti vsako leto v Trst približno 800 velikih ladij. Zmogljivost takega doka pa bi omogočala, da bi se vsako leto lahko zateklo vanj na popravilo, čiščenje in na opravljanje drugih morebitnih del približno po 30 ladij. Vsaka ladja bi se lahko zadržala v doku povprečno po 20-22 dni, s tem pa bi bilo doku zagotovljeno obratovanje v razmerju 70 od sto njegove zmogljivosti. Poleg samega doka bi morali po mnenju inž. Stuparicha zgraditi tudi sodobno napravo za čiščenje petrolejskih ladij, za vse to pa bi potrebovali po zadnjih cenitvah okoli 10 milijard lir. Kakor znano, bo pri finančnem kritju tega podviga morala sodelovati poleg lokalnih ustanov in dežele, še posebno država, ki bo morala prisoevati okoli 80 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Dok bo glede tega nerentabilen, kaiti tudi njegova polna uporaba ne bo mogla jamčiti amortizacije naloženih milijard.
Skupina LSS v Dolini predložila resolucijo
Svetovalska skupina Liste Slovenske skupnosti v dolinski občini je poslala dolinskemu županu pismo, v katerem zahteva izredno sejo občinskega sveta, da protestira proti novi m nameravanim razlastitvam zemljišč iz tako imenovanega III. seznama. Omenjena skupina je tudi odposlala zadevno resolucijo, ki naj bi jo občinski svet predisku-tiral in odobril.
Resolucija med drugim poudarja, da ta zemljišča niso potrebna za gradnjo naftovoda, da je družba SIOT to pismeno potrdila, da gre za zemljišča v neposredni bližini vasi itd. Zaradi tega naj se takoj preneha z razlaščevanji.
Pritlikavec trčil v velikana
Na stranski cesti med Dolino in Mačkovljami je včeraj zjutraj prišlo do trčenja med avtobusom in fiatom 500. Pri nesreči sta se ranila 35-letni delavec Nicola Tambu-rella iz Latine, Ul. Battisti 63, in 22-letni delavec Graziano Gunella iz Acquamarine štev. 2 pri Rietiju, ki je sedel poleg Tamburelle. Oba delavca, ki sta zaposlena pri podjetju SNAB, sta se v avtu LT 29305 peljala proti delovišču terminala naftovoda. Ko sta privozila na neki ovinek, sta treščila v avtobus TS 42655, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 29-letni Fulvio Macor iz Štramarja štev. 68 pri Miljah.
Zaradi trčenja se je avtomobil razbil, oba potnika pa sta se ranila in pobila. Z zasebnim avtom so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so ju pridržali na nevrokirurškem oddelku. Tamburella in Gunella se bosta morala zdraviti po teden dni vsak. Prvi se je ranil po obrazu, drugi pa se je pobil po čelu in desni ličnici.
iinmiiiiiiiiiatiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii«i
V nedeljo in ponedeljek bodo imeli brivci zaprto
Pokrajinska zveza obrtnikov sporoča, da bodo imeli brivci in frizerji za veliko noč v nedeljo in ponedeljek ves dan zaprto.
žu trgovinske zbornice v Gorici sestala skupščina deželne zveze zbornic za trgovino, industrijo in kmetijstvo Furlanije - Julijske krajine. Predsedoval je inž. Rigonat, sedanji predsednik zveze, prisotni pa so bili predsedniki trgovinskih zbornic iz Trsta dr. Caidassi, iz Vidma dr. Maniago, zastopniki vseh treh odborov trgovinskih zbornic v skupščini, generalni tajniki ter funkcionarji treh ustanov. Nadalje je bil na sestanku prisoten tudi prof. Bazo s tržaškega vseučilišča, koordinator proučevanja, ki ga zveza vodi v deželnem gospodarskem programiranju.
Najprej so proučili anketo, ki jo vodijo med industrijskimi obrati naše dežele, da bi spoznali namere tega sektorja. Skupščina ie proučila material, ki so ga dobili na pogovorih s strokovnjaki ter predstavniki industrijskega sektorja. Na osnovi teh izvidov so sestavili vprašalno polo, ki se ie bodo posluževali pri nadaljnjih poizvedovanjih. S tem v zvezi so o-dobrili tudi nekatere izdatke.
Prof. Bazo je nato poročal o sestankih, ki jih je imel v Bruslju s predstavniki raznih uradov Skupnega evropskega tržišča, pooblaščenih, da proučujejo regionalno programiranje.
Kakor je znano, je v SET poseben oddelek, ki sestavlja načrte za razna regionalna področja, ki imajo skupne geopolitične, ekonomske, industrijske, trgovske in podobne lastnosti. Iz pogovorov v Bruslju se je izluščila tale možnost: naša deželau bi lahko predstavljala, skupno s sosednjimi deželami, ki gravitirajo na zgornji Jadran ali so gospodarsko povezane z našo, enotno območje, ki ga bo proučila ena izmed organizacij SET. Začetno proučevanje bi se prav gotovo moglo nanašati na vprašanje in načrte infrastruktur.
Skupščina je z živim zanimanjem poslušala poročilo ter ugotovila, da bi bilo zelo koristno dobiti izvide visoko kvalificiranih uradov ter vedeti za poglede zunanjih organov o deželnem programiranju, zakaj ti organi so si pridobili izredno veliko mednarodnih izkušenj. Deželna zveza se bo pogovorila z deželnimi in vsedržavnimi oblastmi, da bi uradom SET zaupali proučevanje deželnega programiranja.
Nato so debatirali o pripravi sestankov meseca maja v Rimu, ki jih bo vodil OCSE, o industrijskem razvoju v nekaterih območjih na podlagi znanstvenega proučevanja. Vprašanje je zelo pomembno za Furlanijo - Julijsko krajino, ki bi svoj načrt mogla osloniti na takšno osnovo.
Skupščina je sprejela odločitev o finansiranju okrogle mize v Gorici .Sklicala jo bo italijanska družba za vrtnarstvo, razpravljali pa bodo o vrtnarstvu naše dežele.
trjeno ustrezno izjavo. Navesti morajo tudi datum vložitve svoje proš. nje za upokojitev, da bi tako lahko ugotovili višino takratnih prejemkov.
Patronat INČA ima svoj sedež v Gorici, Drevored 24. maja št. 1, ki posluje vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. V Tržiču, Ul. d’Aosta 34, posluje dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. V Ron-kah, na sedežu ,ANPI vsak petek od 15. do 18. ure.
Vesti iz Tržiča
Na pokrajinskem uradu za delo v Gorici so včeraj dopoldne pod-
pisali sporazum s predstavniki treh sindikalnih organizacij za delavce podjetja Sem-Detroit iz Tržiča. Gre za izplačilo zaostankov, ki so v zvezi z nekaterimi pomanjkljivimi vplačili za INAM in INAIL: prejeli bodo okrog 7 milijonov lir. Suspen. diranim delavcem bodo izplačali dolžno vsoto danes, vsem drugim pa do 27. aprila.
Z vlaka, ki je pripeljal včeraj ob 13.10 iz Benetk, so razložili na železniški postaji v Tržiču nenavaden tovor. Gre za kakih 60 škatel, v katerih je potovalo okrog 3000 piščancev, ki so namenjeni neki kmetijski zadrugi, da jih bo prodajala. Veselo čivkanje je vzbudilo splošno pozornost številnih potnikov, ki so bili takrat na peronu.
OPOZORILO TRGOVINSKE ZBORNICE
Zanimanje na jug. tržišču za goriške proizvode
Priporočilo operaterjem, da sodelujejo na sejmu Alpe-Adria, ki bo v Ljubljani od 14. do 22. maja
Sejem Alpe-Adria bo v Ljubljani I nanjo trgovino in trgovinski zbor-od 14. do 22. maja. Ravnateljstvo | niči ali pri svojih strokovnih zve-sejmišča je že razposlalo povabila zah, odnosno v uradih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, Titova 50, tel. 310930.
industrijskim in trgovskim podjetjem, ki nameravajo razstavljati blago, naj se obrnejo na Zbornico za gospodarstvo v Ljubljani, kjer bodo dobili informacije o blagu, za katerega vlada na jugoslovanskem tržišču največje zanimanje, poleg tega pa bodo mogli izbrati tudi prostor v razstavnih paviljonih.
Trgovinska zbornica iz Gorice, ki nam je včeraj posredovala to vest, izraža prepričanje, da je mogoče precej naših izdelkov prodati na sosednjem tržišču, ter tudi zavoljo tega poziva proizvajalce in trgovce naše pokrajine, naj sodelujejo na sejmu. Za pogoje bodo prizadete osebe izvedele v uradu za zu-
iiiiiiiiimiiiiiiniriiiiimii iiii iiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii iiii iiiiimiiiuiiiii iii iiiii iiiiii 111111111111111111 iiiii milil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuuii
KMETIJSKI STROKOVNJAKI UGOTAVLJAJO
Vkljub zastoju kmečkih del polje letos boljše obeta
v ^
Izbrana tipična vina gredo dobro v promet - Zi. vinske krme bo do nove košnje v glavnem dovolj
kino «ikiw» r kos k k
Predvaja danes, 7. t. m. •or film:
ob 19.30 znani Cinemascope Technico-
PRINCIPESSA SFORTUNATA
ANASTASIA
(Anastazija, nesrečna kneginja) Igrata: YUL BR1NNER — INGRID BERGMAN
Menični protesti
Po podatkih uradnega včstnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v prvi polovici meseca marca 691 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 277, Tržiču 200, Ronkah 49, Gradežu 32 Zagraju 23, Gradiški 24, Škocjanu 16, Krminu 16, Doberdobu 8, Sta-rancanu 8, St. Petru ob Soči 7, Ro-mansu 7. Foglianu 5, Marianu 5, Villessah 4, Slovrencu 3, Steverja-nu 2, Moraru 2, Farri 2 in Tur-I jaku 1.
Dopolnilo pokojnine bivšim pol. preganjancem
Delavska zbornica v Gorici nam sporoča:
Na osnovi zakona št. 1424 z dne 15. 12.1965 so bila izdana navodila o socialnih ukrepih v korist bivših političnih preganjancev, ki se tičejo revalutacije pokojnin prizadetih. Zakon predvideva vpis prispev. kov za pokojninsko zavarovanje na osnovi prejemkov prizadetih v času, ko so stopili ali bodo stopili v pokoj
Urad INČA pri Delavski zbornici vabi zato prizadete, naj se zglasijo na njegovem uradu da bodo napravili potrebne korake. S seboj naj prinesejo izjavo podjetja, pri
Še pred nekaj dnevi je živo srebro skoro vsako noč zlezlo za nekaj stopinj pod ničlo. K temu se je pridružilo še deževno vreme, ki je v višjih legah pomenilo nov sneg.
To je sicer bilo kaj ugodno za smučarje, niso pa bili s takim vremenom zadovoljni kmetje, ker jim je oviralo poljsko delo, ki je tako precej v zastoju. Tako je precej zastalo škropUenje sadnega drevja, zlasti velikih breskovih nasadov v ravnini, zastalo je tudi pri-rezovanje trt, gnojenje žitu z u-metnim gnojilom itd.
Kljub vsem tem pojavom, ki so povzročili zakasnitev pri kmečkem delu, pa so izvedenci pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, po podatkih, ki so jih zbrali v zadnjih (jjjeh,.,.ugotovili, da kažejo, žitni posevki 'mnogo bolie kot pa' lani V-iistem obdobju. Žitne bilke so se “močno okrebile in se Tčb'6 razvijajo. Če bo šlo tako naprej, bi morala biti dobra letina, vsaj kar se tiče tega pridelka. Sicer pa praviic kmetje, da se pri njihovem delu nikoli ne sme nano-vedovati, ker jim vreme ali kai drugega lahko v zadnjem trenutku prekriža račune in uniči upe. Tako veiia oceniti pridelek žita šele po mlačvi, ko je na varnem.
V Brdih ie v znatnem zastoju cvetenje češenj. Sicer pa je to z druge strani tudi dobro, saj mu ni mogla škoditi slana, ki je še prejšnji teden obiskala ta predel. V tistih predelih, kjer ie lansko poletje najbolj divjalo neurje s točo. se to pozna še letos in se bo poznalo seveda ponekod tudi na pridelku še prihodnje leto.
Do pred kratkim so bili živinorejci zaskrbljeni zaradi pomanjkanja krme. Izgleda pa, da tudi v tem oziru ne bo tako hudo, ker so ugotovili dovoljne rezerve, ki bodo z dodatki umetnih krmil pomagali preko najbolj kritičnega obdobja; saj je tudi sv. Jurij že blizu in z niim bo začela sveža krma. Zato tudi ne bo treba odprodati večje količine živine zaradi pomanjkanja prehrane, kakor so se nekateri bali. Tudi zdravstveno stanje živine j® P° opravljenem cepljenju proti tuberkulozi in akciji proti brucelozi, kar zadovoljivo.
Kar se lanskega vinskega pridelka tiče še kar dobro gre v promet. To velja predvsem za boljša
vina, ki imajo tudi dobro ceno. Pač pa trgovci z vinom in gostil-.ničarji ne marajo navadnih vin, pa četudi jih ponujajo vinogradniki pod ceno. To je ponoven dokaz, da je tudi pri nas potrebno umno vinogradništvo in kletarstvo.
Jutri v Novi Gorici otvoritev Vilharjeve slikarske razstave
V prostorih kluba kulturnih delavcev v Novi Gorici bodo jutri 8. aprila odprli razstavo primorskega slikarja in kiparja Marija L. Vilharja. Umetnik bo na njej prikazal 34 svojih značilnejših del. Razstava bo odprta do 18. aprila vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
od teh precej v inozemstvu. Rojen je bil leta 1925 v Postojni ter izhaja iz umetniške družine. Mnogo je tudi potoval ter se v inozemstvu izpopolnil tako v slikarstvu kot v kiparstvu. Sedaj živi v Ljubljani, kjer ima svoj atelje v Aleševčevi ul. 50
Prošnje za podaljšanje urnika javnih lokalov
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča lastnikom javnih lokalov v Gorici in na podeželju, ki želijo podaljšati svoj delovni urnik dne 9., 10. in 11. aprila ob priliki velikonočnih praznikov, naj vložijo prošnjo na kvestorja na kolkova-nem papirju za 400 lir, kateri naj priložijo kolkovan papir za 400 lir za odgovor.
V Gorici naj vložijo prošnjo na uradih kvesture, po vaseh goriške občine in po drugih občinah pa naj jih vložijo pri policijskih komisariatih odnosno pri karabinjerjih.
Ob tej priliki obvešča tudi, da v navedenih dneh ni obvezna zapora lokalov za običajni tedenski počitek.
Vesti iz Sovodenj
županstvo iz Sovodenj sporoča, da bodo v torek 12. t.m. od 8. do 12. ure pobirali na županstvu zapadli obrok davkov. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico, lahko plača svoje davke ob tej priliki.
V ponedeljek je začel v Sovodnjah delovati delovni center za brezposelne. Določeno je, da bo deloval 51 dni za 10 delavcev, če bi jih bilo manj, pa se bo delovanje temu primerno podaljšalo. Delavci urejujejo in popravljajo nekatere občinske
Avto podrl kolesarko iz Šempetra
Včeraj nekaj po 18. uri se je peljala 17-letna Ana Batistič doma iz Šempetra pri Gorici št. 156 po Ul. Sauro in na križišču je hotela zaviti v Ul. Filzi. Iz nasprotne strani pa je privozil avto, ki jo je na križišču podrl. Z avtom Zelenega' križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec na levem kolenu. Nudili so ji prvo pomoč; okrevala bo v nstrvh dneh
SPD iz Gorice priredi na ve’.":6-nočni ponedeljek, 11. t. m. popoldanski avtobusni izlet v Vipavo. Ogledali si bodo moderno vinsko klet pod vodstvom strokovnjaka: nato bodo odšli k izviru Vipave «Pod skalo«. Na povratku se bodo ustavili v Ajdovščini, kjer bo društveni srečolov z lepimi dobitki v hotelu Planika. Vpisovanje do četrtka 7. aprila pri A. Košuta v Gorici, Ul. Mameli 8. Vožnja za člane 700 in za nečlane 800 lir. Odhod avtobusa iz Gorice - Travnik ob 13.30, iz Podgore 13.45 in iz Stan-dreža ob 13 50. Izletniki naj vzamejo s seboj veljavno prepustnico ali potni Ust.
katerem so bili med preganjanjem
imiiiimiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiMinuiilliiiiiiliiliiiiiiiliiilliiiiiinniiiHiliiillliiiliitniiililliiiflll
IZPRED OKRAJNEGA S0DISCA
Štiri mesece zuporu pogojno ker je žali! policista v bolnišnici
Okrajno sodišče bo imelo prihodnje zasedanje 14., okrožno pa 15. t. m.
Novi okrajni sodnik Giacomo Sar-tea, ki je šele pred kratkim nastopil službo v Gorici je imel včeraj po naglem postopku razpravo v zadevi 30-letnega Jožefa štekarja iz Jazbin št. 20.
V	ponedeljek 4. t.m. se Je Ste kar mudil v Podgori in ko je okrog 13. ure zapuščal neko tamkajšnjo gostilno, se mu je spodrsnilo, da je padel na zunanjih stopnicah ter se pri tem ranil na desnem Komolcu. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in nato mu je zdravnik velel, da lahko gre domov.
V	zapisniku policijskega uslužbenca pri civilni bolnišnici je rečeno, da je Stekar začel zmerjati zdravnika ln mu groziti, nakar je ta poklical policijskega uslužbenca Pie-tra De Paolija. Stekar se je tedaj obrnil tudi proti njemu ln ga začel zmerjati in mu groziti. Ker se na poziv policista nikakor ni hotel umiriti, je ta Stekarja aretiral in ga prijavil sodišču zaradi žalitve poli-
cista v službi in zaradi pijanosti.
Pri včerajšnji razpravi, na katero Je prišel obtoženec kot priporniK, se je Stekar izgovoril, da ni bil vinjen ko je padel v Podgori. Poprej je spil samo kozarec vina, ko pa je padel je zaprosil naj mu dajo malo žganja, da mu bo odleglo. Dejansko pa mu je žganje storilo slabo.
Sodnik ga Je zaradi zmerjanja in žalitve policijskega organa v službi obsodil na 4 mesece zapora, zaradi pijanosti na javnem prostoru pa na 4.000 lir globe. Kazen pa Je pogojna ln brez vpisa v kazenski list. Obenem je odredil, naj ga takoj izpustijo na svobodo in tako se je Stekar vrnil domov.
Državni tožilec odv. Boni, zagovornik odv. Mayo.
Danes okrajni sodnik v Gorici ne bo imel razprav zaradi velikonočnih praznikov in bo prihodnje zasedanje šele v četrtek 14. t.m. Pravtako odpade jutri tudi razprava pred okrožnim sodiščem, ki bo zopet zasedalo v petek 15. t.m.
Vilhar je priznan umetnik medna- poti. Začeli so na spodnjem koncu rodnega slovesa, ki je imel do konca | proti Soči, kjer so nasuli nekaj gra-leta 1965 18 samostojnih razstav, | moža in nekoliko izravnali cestišče.
.......................................................................mi
PO OBSODBI SOVJETSKIH KNJIŽEVNIKOV SINJAVSKEGA IN DANIELA
Goriški občinski svet skoraj soglasen o pravici do svobodnega kulturnega ustvarjanja
Za enotno resolucijo, ki združuje osnovne elemente komunistične, demokri-stjanske in liberalne, so glasovale vse skupine razen MSI, ki se je vzdržala
Občinski svet v Gorici je svojo sejo v torek zvečer posvetil obravnavi resolucij o sodnem preganjanju sovjetskih književnikov Sinjav-skega in Daniela. O tem vprašanju so bile predložene tri resolucije, in sicer so jo predložile demokristjan-ska, liberalna in komunistična skupina v goriškem občinskem svetu. Izmed vseh se nam zdi najpomembnejša resolucija komunističnih od-činskih svetovalcev Battella, Bon-nesove in Černeta, ki poudarja načelo razločevanja, ki mora obstajati v vsaki organizaciji skupnosti, med državnimi funkcijami in civilno družbo in da javne oblasti ne posegajo v kulturno ustvarjanje. Kaj takšnega se še celo ne sme dogajati v državi, ki si je preko protislovij zgodovinske socialistične revolucije pridobila ugled ljudstva, ki ga je zatirala caristlčna oblast. Resolucija izraža negativno oceno o hudi obsodbi, dasiravno temelji na pozitivnem pravu, ter zavrača sleherno priložnostno politično špekulacijo. Podpisniki opozarjajo, da se še pojavljajo prekrški (sramotenje), ne samo v državah s fašističnimi režimi,. ampak tudi v državah pozitivnega prava, kot je naša, kjer se sklicujemo na svobodo in demokra cijo, ter ob koncu izražajo upanje, da bodo politične borbe državljanov in delavcev čimprej omogočile civilni napredek tudi v teh državah.
O predloženih resolucijah so spregovorili številni svetovalci. Orisali so jih odv. Majo, odv. Battello, dr. Cian. Nato je načelnik skupine svetovalcev PSI odv. Sancin predlagal desetminutni odmor, da bi se poiskale skupne točke v vseh resolucijah ter se izdelala samo ena, ki bi jo odobril občinski svet.
Vse skupine so predlog o začasni prekinitvi seje sprejele. Sestavili so resolucijo, za katero so glasovale vse skupine (KPI, PSI, PSDI, SDZ, KD in PLI), vzdržala pa se je skupina MSI. Resolucija se glasi: ((Občinski svet v Gorici Je na svoji seji 5. aprila 1966 tolmačil čustva vsen, ki so bili prizadeti s procesom v Sovjetski zvezi proti pisateljem Si-njavskemu in Danielu, ter poudarja načelo o ločitvi, ki mora prevladovati v vsaki organizaciji skupnosti med državnimi funkcijami ln kulturno družbo, ne da bi se vmešavale javne oblasti. Svet vidi v svobod! izražanja človeških vrednot nezadušljlvo dejanje v procesu liberalizacije človeka k izboljšanju
boljših življenjskih razmer v družbi, obnovljeni ln razviti v vseh svojih strukturah. Ta obsodba mora v vseh meščanih okrepiti ljubezen do svobodnih ustanov naše države, in posebno mladini mora služiti za nauk, da bo krepila te ustanove. Občinska uprava ima pravico in dolžnost uveljavljanja nasproti meščanom načela svobode, ki so osnova naše ustave in izjave o pravicah ljudi, odobrene v Združenih narodih, načela, na katerih temelji tudi demokratično življenje krajevnih u-stanov.
Pridružuje svoj protest vsem tistim po svetu, ki pripadajo najrazličnejših ideologijam, ter želi, da oi se zaradi uveljavljanja demokracije in družbenega napredka takšni dogodki ne pripetili v nobeni državi.
Razlaščanje v Tržiču za industrijsko cono
Na pobudo odv. Luzzata se je pred časom vršil v Tržiču sestanek vseh lastnikov zemljišč južno od nove ceste Tržič—Gradež, kjer bo tržiška industrijska cona. Pogovorili so se o perečin problemih, ki nastajajo z razlastitvami.
Izvolili so petčlansko komisijo, v kateri je tudi sindikalni pred stavnik. Le-ta bo odpotovala v Rim na sestanek s predsednikom družbe. O izidu pogovorov in na daljnjih ukrepih bomo čimprej seznanili prizadete, da bodo skupno nastopili za pravično izplačilo odškodnine. Zadeva zanima tudi več kmetov iz Doberdoba in okoliških vasi.
Danes začetek šolskih počitnic
Danes so dijaki srednjih šol, u-čenci osnovnih šol in otroških vrtcev začeli svoje velikonočne počitnice, ki bodo trajale teden dni. Re-dni pouk se bo začel v četrtek 14 t. m.
Otroci slovenskih osnovnih šol v Gorici so imeli že včeraj skrajšan pouk in tudi po otroških vrtcih so bili praznično razpoloženi, zlasti ko so obdarovali otroke z velikonočnimi pirhi in pecivom. Tudi
na slovenski osnovni šoli v Ul. Ran. daccio so obdarovali učence s sladkarijami.
Gorica
VERDI. 17.15:	«West and soda«,
barvna slikanica; zadnja predstava ob 22 uri.
CORSO. 16.30: «1 pugni in tasca«, L. Castel in Pitagora. Cmobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.45: ((Adulterio alTitaliana«, Catherine Spaak in Nino Manfredi; italijanski barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.00: «La morte vesti-ta di dollari«, Cameron Mitchell in Jayne Mansfield; ameriški film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE: «1 tre del Colorado«, L. Marin in P. Tudor špansko-italijanski film v barvah.
Tržič
AZZURRO 16.00- 22 00: ((Agente Z 55 — missione disperata«, J Cobb in S. Baker. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16.00 - 22.00: «Una ra-gazza a Saint Tropez«; barvni film
PRINCIPE 17.30 - 22 00:	«Addi is
Gringo«, J Gemma in E Stewart. Kinemaskope v barvah
N AZIONALE. 17.30 22 00:	«Idea
per un delitto«, J Hunter ln D Andrews Kinemaskop v barvan.
Ifonkr
RIO. 18.30- 21.30: «La ragazza da-gli occhi verdi«, R Thushungan. Cmo-beli film.
EXCELSIOR. 18.30—21 30: ((Schiava d'amore», K Novak in L. Har-vey. Kinemaskope v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italija št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 19,7 stopinje ob 14. uri, najnižjo 2,5 stopinje ob 5. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 58 odstotkov.
7. aprila 1968
MEDNARODNI NOGOMET
TURNIR ZA M1TROPA CUP
Sarajevo izločen
DUNAJ, 6. — Nogometni klub Sarajevo je danes v povratni tekmi za srednjeevropski pokal izgubil na Dunaju z enajsterico VViener Šport kluba 0:3 (0:0), Ker je v prvi tekmi Sarajevo premagal na domačih tleh Dunajčane samo s 2:1, se je VViener Šport klub uvrstil v drugo kolo.
* * *
MADRID, 6. —' Selektor španske nogometne reprezentance Josč Vil-lalonga je danes zbral na skupnem treningu 18 igralcev, s katerimi bo začel priprave za tekmo proti belgijski enajsterici Saint Trond, ki bo 13. aprila v Saragozi in tudi za nastop na svetovnem prvenstvu. Na seznamu ni igralcev Real Madrida, ki bodo 13. aprila igrali prvo tekmo polfinala za pokal evropskih prvakov z Interjem.
Na trening povabljeni igralci so naslednji:
vratarja: Reina in Iribar
branilca: Colo in Lico
krilci: Glaria, Rivilla, Eladio in Violeta
napadalci: Ufarte, Adelardo, Rire, Fuste, Zaballa, Villa, Marcelino, Lapetra, Canos in Tatono.
* * *
MADRID, 6. — Real Madrid, Real Saragoza, Torino in Corinthias (Brazilija) bi se morali udeležiti najvažnejšega mednarodnega nogometnega turnirja, ki bo septembra v Cadiceju (Španija). Organizatorji turnirja za pokal »Ramon de Car-ranza» trenutno pričakujejo samo še odgovor brazilskega moštva.
* * *
BEOGRAD, 6. — V četrtfinalnih tekmah za jugoslovanski pokal je Dinamo s težavo premagal v Zagrebu drugoligaški Trepče iz Kosovske Mitroviče z 1:0 (0:0). Beograd, ki je bil v gosteh v Sremski Mitroviči, je prav tako s težavo premagal domači Srem z 2:1 (1:1).
IPStll/
BOLOGNA, 6. — Danes so v bolonjski kliniki Rizzoli sneli Ninu Benvenutiju mavec z desne roke. Zdravnik dr. Boccanera je ugotovil, da je Benvenuti še potreben nege in da bo lahko pričel s treningi šele čez 15 dni.
Danes so dokončno odložili dvoboj za naslov evropskega prvaka srednje teže Benvenuti - Elze na
14. maj. Dvoboj bo v Berlinu.
* * *
TRST, 6. — Od 8. do 14. maja
bo v našem mestu mednarodno vojaško boksarsko prvenstvo. Tekmo, vanja se bo udeležilo nad 150 boksarjev iz 16 držav.
Italijanska ekipa, ki jo bo vodil Tržačan Mario Piazza, bo nastanjena v nekem hotelu v Grljanu, kjer bodo uredili tudi primeren prostor za trening.
NEAPELJ, 6. — Danes so se v mestu pod Vezuvom zbrali najboljši kolesarji Evrope, ki bodo pomerili sile v dirki po Campaniji. Proga bo dolga 251 km in ponovno se bodo morali kolesarji vzpeti na Chiunzi.
Start bo jutri ob 8.30. Dirke se bodo med drugimi udeležili Jac-ques Anquetil, ki bo imel v rojaku Poulidorju verjetno najhujšega tekmeca. Največ bo seveda Italijanov, od katerih naj omenimo Ziliolija, Balmamiona, Bitossija, De Rossa, Tacconeja, Zandeguja itd.
ODBOJKA
ŠZ BOR — MORNARICA ZDA
Danes, 7. aprila bo na stadionu «Prvi maj» zanimivo prijateljsko odbojkarsko srečanje med moško šesterko Bora in reprezentanco ameriških vojnih ladij, ki se mudijo v našem pristanišču.
Srečanje bo ob 20. uri.
MOŠKA A LIGA
KOŠARKA
ŠZ BOR — MORNARICA ZDA
V občinski telovadnici v Miljah bo jutri. 8. t.m. zanimivo prijateljsko srečanje v košarki med Borom in ekipo ameriških mornarjev vojnih ladij, ki se mudijo te dni v našem pristanišču.
Srečanje bo ob 19.30.
—
ŠZ BOR Atletski odsek
Vodstvo odseka sporoča, da so redni treningi na občinskem stadionu Valmaura vsak torek, sredo, četrtek in petek od '6 do 18.30.
Na vrhu in dnu še nič jasnega
Prihodnje kolo bo odločilnega pomena?
Predzadnje kolo letošnjega prvenstva moške A lige nam ni prineslo nobenih presenečenj. Domače ekipe so vse odpravile, z edino izjemo bolonjske Alcise, ki je gostila Rubinijevo peterko, svoje nasprotnike brez večjih težav. Zato je stanje na lestvici ostalo povsem nespremenjeno in vsa vprašanja, tako glede letošnjega prvaka, kot imena ekip, ki se bodo morala posloviti od te prve košarkarske lige so še zavite v tančico negotovosti. Predvidevamo, da odločujoča beseda ne bo izrečena niti v prihodnjem zadnjem kolu, kar bo prisililo moštva,
Ki se potegujejo za prva in zadnja mesta na nadoknadne tekme.
Po velikem uspehu, ki ga je že! pretekli teden z osvojitvijo evropskega pokala, se je milans "i Sun-menthal spet vrnil na boonjsri par-quet ter zaigral pred isto publiko, ki ga je samo dva dni prej polno-dušno bodrila, novo tekmo. Milanska peterka se seveda ni mogla izogniti zmagi. Dobro je vedela, da bo tudi njen direktni tekmec Ignis, ki je imel opravka z drugo bolonjsko peterko, a je nastopal na do-
.   M,,..     mn    mm,muummmmmmm,»mu   i
v TEKMI PRVENSTVA III. AMATERSKE KATEGORIJE
Vratar rešil Esperio hujšega poraza z Vesno
Oba gola za Križane dosežena v prvem polčasu
Prejšnjo nedeljo je imela kriška Vesna v gosteh tržaško Esperio. Domačini, ki so nastopili na nabrežinskem igrišču, niso zaigrali proti
tsr gr?
v Renerju neprekosljivega pomagača. Michelini je pošljal naprej izredne žoge, katere pa tokrat napad ni znal prisebno izrabiti. Kljub te-, mu pa moramo priznati, da rezultat — 2:0 v korist Vesne — ni sad sreče.
Vesna se je občinstvu predstavila v postavi Cah, Sosič, Hrvatič, Sulčič S., Canazza, Rener, Košuta E., Mi-
chelini, Košuta R., Husu in Sulčič C.
že takoj po otvoritvenem žvižgu sodnika je Vesna izvedla napad, s katerim je v 3’ prisilila vratarja gostov, da je nevarno žogo odbil v kot. V 9’ so Križani množično navalili na vrata gostov. Rener je žo-
Po nedeljskem milanskem derbiju
___    —   : um   ninnmnnnTnmi^——Umrf—
Inttr si je z nedeljsko zmago nad Milanom zagotovil tako prednost,da je praktično že italijanski prvak 1965/66. Na sliki: Rivera skuša presenetiti budnega Sartija
go predložil Micheliniju, ki je preigral nasprotnika in jo visoko podal Husu. Ta jo je ponovno usmeril proti mreži, vendar mu je vratar Esperie ponovno odbil žogo v kot. Minuto kasneje so Križani ponovili napad. Tokrat je Husu izrabil Ko-šutov predložek in je žogo z glavo usmeril v cilj. V 11’ je Canazza zadel vratnico, 3 minute kasneje pa je Košuta R. za las zgrešil z močnim strelom mrežo.
Vesna je vztrajala v napadu. Michelini je ponovno zadel prečko, vratar gostov, očitno v izrednem dnevu, je dvakrat ustavil Husujevi močno streljani žogi. V 31’ in v 34’ je Canazza dvakrat streljal prosti strel: prvič je žoga postala plen vratarja, drugič pa je šla mimo vrat. V 40’ branilcu Esperie ni preostalo drugega, kot da je z roko ustavil žogo, kar je sodnik kaznoval z 11-metrovko. Canazza je streljal in povišal rezultat na 2:0. Zadovoljni z rezultatom se Križa-l niso v drugem polčasu potrudili Vseeno pa so bili stalno v napadu. Imeli so tudi nekaj izrednih priložnosti, ki pa jih niso izrabili. V 6’ vratar Esperie ustavil Sulčlčev strel in nekaj minut kasneje si je zaradi akrobatske parade na Košu-tovo žogo zaslužil ploskanje občinstva. Kasneje Je Košuta R. posla! _ glavo za las žogo mimo vrat in isto je storil v 14' Michelini z izredno močnim strelom.
V 27’ pa se je Esperia rešila obro-t in prvič resno prešla v protinapad. Tokrat pa se je izkazal Cah, ki je bil seveda za poseg deležen burnega ploskanja. Od tistega trenutka dalje je Vesna samo nadzorovala položaj in ni hotela vztrajati forcingu. V tem delu sta se najbolj izkazala Michelini in Rener, ki sta bila absolutna gospodarja položaja.
Tu pa tam so imeli Križani priložnost, da bi povečali rezultat, vendar streli Košute R., Canazze, Re-nerja in Husa niso našli poti do mreže res izvrstnega vratarja gostov.
K. K.
Po zaključku srednješolskega košarkarskega turnirja
Četrto mesto za peterko slovenske trgovske akademije
Slabša uvrstitev ekipe realne gimnazije
mačem igrišču, z vso verjetnostjo nadaljeval po pozitivni poti. Zato so Rubinijevi atleti zaigrali s polnim elanom in Alcisa ni imela več nobenega upanja do tistih dveh točk, ki bi jo dokončno rešili iz zagate.
Ignis je imel težji posel. Candy mu je enakovreden nasprotnik in rezultat bi se lahko spreobrnil v vsakem trenutku, le da bi v bolonjskih vrstah vladala večja sloga. Domačini, ki štejejo v svojih vrstah večje število kvalitetnih igralcev, so znali bolje uporabili svoje sile in to jih je privedlo do zaželenega uspeha.
Zelo zanimivi so nastopi peterk, ki se borijo za obstanek v ligi. Najbolj uspešna v tem kolu je bila rimska Stella Azzurra, ki je odpravila precej prepričljivo, čeprav s tesnim izidom, Oransodo. Peterka iz Cantu-ja še vedno ne zmore igre in uspeha, ki bi odgovarjal kvaliteti atletov in niti novemu trenerju še ni uspelo uskladiti igro posameznikov v skupno košarkarsko besedo.
Ostala dva kandidata za zadnje mesto, Pesaro in Partenope, sta se morala vdati v usodo. Povsem predviden je bil poraz neapeljske peterke v Padovi. Nihče si ni obetal pozitivnega izida od šibkega moštva z juga na terenu Moejeve ekipe, ki sedaj samuje na tretjem mestu v jakostni razvrstitvi. Mnogi pa so upali, da bo Pesaru le uspelo osvojiti igrišče Bielle. Res so gostje zaigrali prav dobro in morda Di zaslužili tudi uspeh, če bi imeli v poslednjih trenutkih več poguma in bi zaigrali bolj hladnokrvno.
V	zadnji tekmi tega kola sta se pomerila milanska All’Onesta ’n Reyer iz Benetk. Milančani so zaigrali s polno paro, medtem ko je beneška ekipa ponovila svoje zadnje slabe nastope.
Bolj zanimivo, vsaj za boj na dnu lestvice, bo prihodnje kolo. Po nedeljskih tekmah bo tako dokončno vsaj eno ime ekip, ki se bodo vrnile v nižja tekmovanja.
V	nedeljo se bosta namreč pomerila Pesaro in Stella Azzurra. Kdor bo zamudil to priliko ne bo imel več časa. da bi popravil svoj plasma in se bo moral posloviti od A lige. Sicer tudi zmagovalec ne bo dosegel še povsem trdnih tal, ker bi v primeru neverjetne, a V tako vroči atmosferi tudi možne zmage neapeljske peterko nad AlFOnesta, ostalo še vedno nerešeno vprašanje drugega imena. Zmagovalcu prvega srečanja ter Partenope bi se lahko pridružila, in tako še bolj zapletla stanje, v Drimeru poraza z Oransodo tudi Alcisa.
Torej veliko je še možnosti na dnu lestvice. Bolj jasno pa je stanje na njenem vrhu.
Simmenthal igra na domačih tleh težko tekmo s Petrarco. Kljub dobri sezoni padovske peterke, obstaja prav malo ljudi, ki bi bili pripravljeni staviti na uspeh Nikoliče-vih atletov. Ignis bo potoval v Benetke. Reyer, če bo zaigral kot v uvodnem delu prvenstva, bi nam lahko pripravil veliko presenečenje. Trenutno pa je izven forme in zato lahko pričakujemo jasno zmago Ga-vagninovih igralcev.
Tako bomo z vso verjetnostjo priča naknadni tekmi med Ignisom in Simmenthalom, ki nam bo končno le razjasnila razmerje moči dveh najboljših italijanskih peterk.
I. PATRIZIO
RIM, 6. — Italijanska plavalna zveza bo takoj po zaključku italijanskega spomladanskega prvenstva, ki bo od Jutri do sobote, objavila seznam plavalcev, ki se bodo udeležili moškega in ženskega mednarodnega mitinga šestih narodov, ki bo 16. in 17. t. m. v Strass bourgu.
Slovenska trgovska akademija se je na srednješolskem košarkarskem turnirju v Trstu prav dobro obnesla. Slovenska peterka si je po sorazmerno težkem izločilnem kolu priborila pot v četrtfinale, kjer se je morala pomeriti s kvotirano ekipo Oberdana. V izločilnem turnirju so namreč naši predstavniki premagali slovenske realce in ekipo Petrarce. Igra, ki so jo prikazali «trgovci» v tem uvodnem delu turnirja, ni obetala nič dobrega. Rezultata prvih dveh tekem sta nam v jasen dokaz slabe igre trgovcev.
Prvo srečanje, ki so jo odigrali «rdeči» proti realcem se je zaključilo z rezultatom 31:22, Petrarco pa so odpravili 38:34. Gotovo je bila slednja tekma zanimivejša od prve. Slovenski predstavniki so pokazali nekaj lepih akcij in si zagotovili uspeh že sredi tekme. Zaman so bili nato proti koncu srečanja vsi napadi Petrarce.
čeprav niso «trgovci» v teh začetnih fazah posebno zablesteli, pa sta srečanji pokazali zadovoljivo formo Vodopivca in Prinčiča. Prvi je odlično opravil svojo nalogo pi-vota, pa čeprav ni po postavi po-
sebno visok, in se je moral boriti z «velikani» Petrarce. Prinčič pa je posebno zablestel z meti z razdalje. Forma ostalih pa ni bila povsem zadovoljiva, zato so «trgovci» precej pesimistično gledali na prihodnjo tekmo, ki bi jim dovolila vstop v finale. Nasprotnik je bil tokrat kvo-tirana peterka Oberdana. Trgovci so se v tej tekmi popolnoma spremenili. Borili so se za vsako žogo in se posebno izkazali s hitrimi protinapadi. Oberdanovi igralci gotovo niso pričakovali tako hitrega tempa slovenskih predstavnikov in so zato le s težavo odbijali napade «rdečih». Kmalu pa je prišla na dan izkušenost nekaterih Oberda-novih elementov in usoda «trgovcev» je bila zapečatena. Poleg tega so
..u.m................................."""...
MOŠKA ODBOJKARSKA C LIGA
Kljub lepi igri Kras zopet poražen
V nedeljo je Kras igral v Vidmu predzadnjo tekmo prvega dela moške odbojkarske C lige proti šesterici PAV. Slovenska ekipa je do-živela poraz, čeprav je zaigrala požrtvovalno in prikazala lepo igro, s katero je navdušila občinstvo, ki je večkrat nagradilo slovenske igralce
z burnim aplavzom.---------------------------
Domača šesterka se je posebno
odlikovala v obrambi in bloku, pa čeprav moramo reči, da v napadu ni razočarala. Krašovci so se izkazali kot dobri tolkači, v obrambi pa so bili bolj negotovi. In to je tudi glavni vzrok poraza. Kljub temu pa lahko rečemo, da je v primerjavi s prejšnjo tekmo, tokrat Kras pokazal boljšo in bolj povezano igro. Omeniti pa je treba, da je imel sodnik svojevrstne poglede na igro. Ni namreč dovolil takoimenovanih «pa-lor. etov», češ da ni dobil od zveze okrožnice o tem novem pravilu. Na ta način je oškodoval obe šesterki, vendar je kazalo, da sodnik ni imel niti jasnih pojmov o četrtih žogah. In tokrat je največ oškodoval prav slovensko ekipo.
še kratek opis tekme. V prvih dveh setih Je Kras zaigral še kar dobro in se požrtvovalno boril za vsako točko. Videmčani pa so s solidnim blokom onemogočili skoraj vsak napad Zgoničanov in tako o-svojili prva dva niza. V tretjem setu so belo-rdeči napeli vse sile ’n ker je povezava med obrambo in napadom bolje delovala in ker so tudi tolkači izkoristili točno podane žoge, so nasprotnika presenetili. V zadnjem setu pa so Videmčani začeli s hitrim tempom, s čimer so popolnoma onemogočili Zgoničane, k: so si nabrali le štiri točke.
Izid:
PAV (Videm) — KRAS	3:1
(15:10, 15:9, 12:15, 15:4)
Ostali izidi:
Libertas — CGS	3:0
Acegat — Torriana	3:0
Audax — Gasilci GO	3:2
Turiacco — Gasilci TS odložena
LESTVICA
Libertas	8	8	0	24 3	16
PAV	8	7	1	22 10	14
Audax	8	6	2	19 14	1?
Acegat	8	5	3	20 15	10
Gasilci TS	7	4	3	16 12	8
CGS	8	4	4	16 16	8
Gasilci GO	8	3	5	14 16	6
Kras	8	2	6	12 21	4
Turiacco	7	0	7	6 21	0
Torriana	8	0	8	4 24	0
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Koper se je otresel zadnjega mesta v lestvici prvenstva SNL
Prekinjena tekma med Koprom in velenjskim Rudarjem pri stanju 4:2 za Koper je še zmeraj predmet komentarjev med ljubitelji nogometa v Kopru. Incident se je pripetil v 29. minuti drugega polčasa, kmalu zatem ko je Koper povišal vodstvo s 3:2 na 4:2.
Za obe enajsterici je bilo to sre. Čanje izrednega pomena, saj sta tako Koper kot Rudar glavna kandidata za izpad v nižji razred. Zato je bila tekma ves čas ostra, živčna in bilo je tudi več grobosti na obeh straneh. Sodniku Kalinu iz Ajdovščine sicer ne bi mogli očitati, da je sodil pristransko, res pa je, da je na grobosti premalo odločno reagiral. Tako ni dovolj odločno posredoval ob preostrih naletih igralca Kopra Cubana, prav tako pa tudi ne nekaj trenutkov pred incidentom, ko so Velenjčani grobo zrušili koprskega napadalca Vižintina.
Sodnik se je odločil za predčasni zaključek tekme, ko ga je igralec Velenja Kujan fizično napadel in mu strgal piščalko z vratu. Pristojna republiška komisija bo tekmo verificirala z doseženim rezultatom 4:2 v korist Kopra ali pa z rezultatom 3:0 p. f., prav tako za Koper. Incident so namreč izzvali gostujoči igralci.
Glede same igre pa naj povemo, da je bil Koper v premoči zlasti v drugem delu igre, ko je Furla-niča zamenjal hitri Škorjanc. Odločilen je bil tudi Vižintin. Obramba je s Cubanom na čelu v celoti zadovoljila, nekaj spodrsljajev je imel samo vratar.
Po tej zmagi si je Koper znova priboril možnosti, da se s svojimi neposrednimi kandidati za izpad (Mura, Kladivar in Rudar) enakovredno bori za obstanek v ligi. Položaj je sicer še zmeraj težaven, za moralo igralcev pa je velikega pomena, da so se zaradi boljše razlike v zadetkih otresli zadnjega mesta.
italijanski predstavniki razpolagali z odličnimi menjavami in so tako lahko v vsakem trenutku nadomestili tega ali onega že izčrpanega igralca. Tega gotovo niso mogli storiti «rdeči«, ki so imeli na razpolago le sedem elementov. Vseeno pa se niso vdali in tekma je bila vedno izenačena. Minimalna razlika točk je prisilila nasprotnike, da so se večkrat poslužili tudi grobe igre. Končni rezultat: Oberdan— Trgovska akademija 54:48. Za trgovsko so nastopili: Orel (4 točke), Košuta (2), Lakovič (20), Daneu, Kafol, Tomšič, Švara, Prinčič (16) in Vodopivec (6).
Kljub porazu pa so trgovci povsem zadovoljili. Prvič so se poslužili protinapada, kajti samo s hitro igro so lahko nadomestili tehnične napake v obrambi. In prav obramba je bila najšibkejša točka trgovcev, tako da so nasprotniki lahko neovirano prodirali do koša. «Rdeči» pa gotovo niso mogli delati čudežev v obrambi, saj niso nikoli skupno trenirali, in zato tudi niso mogli izpiliti obrambe, ki je gotovo najvažnejša košarkarska točka. Nasprotno je bilo s Petrarco, ki je imela vrsto izkušenih igralcev in so bili med seboj tudi precej vigrani. Branili so na moža, kar je zelo oviralo slovenske predstavnike, ki se niso znašli s tako taktiko. Kasneje pa so morali tudi italijanski predstavniki braniti s cono, ker so bili že izčrpani. Tega pa niso dovolj izkoristili «trgovci», ki so premalo prodirali v to cono in so raje metali z razdalje ali z meti s skoka. Pri tem pa niso bili posebno točni, kar pa so izkoristili nasprotniki, da so si tako končno zagotovili zmago.
Trgovski akademiji je preosta-jala le možnost, da si zagotovi tretje mesto. Pomeriti pa se je morala s peterko Da Vinci, ki je v izločilnem kolu klonila glavnemu favoritu Volti.
Tekma se je porazno začela za «trgovce», ki niso mogli ustaviti vigranih italijanskih predstavnikov. Slednji so dosegli kar dvanajst točk prednosti. Kmalu pa so si trgovci opomogli in s hitrimi prodori nadoknadili veliko razliko točk, ki jih je ločila od nasprotnikov. Prvi polčas se je končal z rezultatom 23:22 v korist Da Vinci. Tudi v drugem polčasu je bilo srečanje vedno zelo ostro in izenačeno. Trener ekipe Da Vinci je stalno menjaval igralce na igrišču in je skušal s tem utruditi slovensko peterko. Nasprotniki so v obrambi z grobo igro ustavljali prodore «rdečih». Osebnih napak se niso bali, kajti imeli so mnogo dObVih menjav. Poleg tega pa so bili '«trgovci» pomanjkljivi v osebnih strelih in so tako favorizirali nasprotnikovo taktično igro. Tekma se je končala s tesnim rezultatom 45:43 v korist peterke Da Vinci. Trgovska akademija je nastopila z naslednjo postavo: Orel (10 točk), Daneu, Kafol, Lakovič (21), Švara, Prinčič (6) in Vodopivec (6).
Slabše so se uvrstili realci, kljub temu, da so premagali ekipo Petrarce. čeprav niso realci pokazali posebno vigrane ekipe, pa sta zadovoljila kot posameznika Zavadlav in Rudež.
Na splošno je ta košarkarski turnir zadovoljil organizatorje. Prisostvovali smo lahko napetim in izenačenim igram Tudi tehnični nivo je bil precej visok. Glavna pomanjkljivost tega turnirja pa je bila, da so se na teh srečanjih v glavnem uveljavili že znani igralci in praktično nismo videli mladih obetajočih sil. Peterka Volte, ki je v finalu premagala šolsko ekipo Oberdana s 33:31 (!), in je tako zasedla prvo mesto, ima v svojih vrstah namreč kar štiri igralce, ki nastopajo pri tržaški Ginnasticl. Isto velja tudi za Oberdan in Da Vinci. I Mislimo zato, da je največji uspeh
na tem turnirju dosegla prav Trgovska akademija, ki je nastopala z istimi igralci, ki so zasedli tretje mesto v odbojki. Slovensko ekipo so pohvalili tudi sami organizatorji, ki niso pričakovali, da bodo naši predstavniki zasedli tako visoko mesto, ker so mislili, da se slovenske šole ukvarjajo le z odbojko.
—edson—
IVAN REGENT:
OB SPOMINI NA DR. TUMO
Ce ne bi bilo pisca teh vrstic, ki se od časa do časa oglaša s spomini na kulturno in politično dejavnost primorskih slovenskih delavcev, bi že davno globoko utonil spomin na bogato dejavnost društva «Ljudski oder», na prosvetno dejavnost, kj ni bila za tržaške in vse primorske Slovence nič manj pomembna in dragocena pridobitev kot dejavnost slovenskega gledališča v Narodnem domu in je njegova bogata knjižnica končala kakor slovensko gledališče v fašističnih plamenih. Kakor marsikaj zanimivega in lepega je ob fašističnem požigu Delavskega doma v Trstu ter uredništev in tiskarne listov «Delo» in «11 Lavoratore« poleg bogate italijanske in slovenske knjižnice in inventarja zgorelo tudi njegovo zanimivo pismo Ljudskemu odru poleg nekaj Cankarjevih pisem piscu teh
vrstic. Dr. Tuma je po ustanovitvi in ob dejavnosti Ljudskega odra večkrat očital slovenskim narodnjakom kako to, da niso zapazili pomembnosti te ustanovitve.
Zares je zanimivo, da je bil med množico slovenskih intelektualcev v Trstu, Istri in na Primorskem dr. Tuma edini, ki je že leta 1965 zapazil pomembnost ustanovitve delavskega prosvetnega društva.
Kmalu smo ga povabili, naj bi predaval v društvu, in smo se zares razveselili, ko smo dobili že 1. 1906 njegov pristanek z navedbo teme, o kateri je želel predavati. Ce se ne motim, je predaval o pomembnosti dela. Moram povedati, da smo bili glede tem, o katerih smo želeli, da bi kdo predaval v Ljudskem odru, spočetka precej odvisni od predavateljev in od njihovih želja.
pa nam je bila zelo všeč.
Pred volitvami v avstrijski državni zbor leta 1907 smo v Trstu sklenili, da bi ga morda zaprosili, če bi želel kandidirati na listi Jugoslovanske socialno demokratične stranke, dasi ni bil še njen član. To idejo je zlasti zagovarjal Jože Kopač. Proti takemu predlogu sem glasoval zato, ker sem bil še zelo mladostno radikalen in zato, ker se mi ni zdelo napačno kandidirati kakega zaslužnega delavca. Ponudbe pa ni sprejel trdeč, da ni še v stranki in da mora o vstopu vanjo še razmisliti. Kakor sem to že povedal, je stopil v stranko leta 1908 in postal prav kmalu eden izmed njenih najboljših agitatorjev in propagandistov na Goriškem. Iz Trsta pa smo ga tu in tam vabili na shode v tržaško okolico in na Kras ter ga prosili za nadaljnja predavanja. Med intelektualci, ki jih Je bilo v stranki zelo malo, je bil edini, ki je zelo rad in mnogo delal za stranko in skoraj vedno šel,
kamor smo ga poslali.
* * *
mnogo vedel. Zelo se je jezil na nekatere sodruge v Trstu in v Gorici, ki so zgubljali čas s tem, da so zvečer kvartali ali popivali, namesto da bi čitali in se učili. Glede tega ni imel povsem prav, kajti če v Trstu izvzamemo morda dva sodru-ga, ki ju iz pietete ne morem imenovati, so drugi le redkokdaj sedli h kvartanju in popivanju. Saj niso imeli niti časa niti denarja. Ta njegova jeza je bila vseeno razumljiva, ker je, kar sem sicer že povedal, sam rad mnogo čital in se učil.
Dr. Tuma Je bil vase zaprt značaj. Njegova velika ljubezen so bile gore, deloma tudi alpsko rastlinstvo. Na sejah, na konferencah in na kongresih pa je rad govoril. Se je pa redkokdaj strinjal s tem, kar je kak poročevalec povedal ali predlagal. Bil je med redkimi slovenskimi intelektualci, ki je v slovenske socialistične revije in časopise mnogo pisal. Zlasti je objavil mnogo člankov v «Delavskem listu», v «Rdečem praporu«, v «Zarji», «Naših zapiskih« in v «Delu». Osebno sem mu bil za njegovo sode-
skem listu« in v Delu zelo hvaležen. Bil je moj edini razum-niški sotrudnik. Razpravljal je o raznih narodnih in političnih vprašanjih. Njegovi članki so še danes zanimivi. Svoje članke je vedno podpisal. Ker pa je svoje članke vedno diktiral in se pri tem ni vedno zavedal, koliko je zdiktiral, je bilo tega navadno mnogo in preveč za list ali za revijo. Zato so bili njegovi članki in govori vedno zelo razčlenjeni in dolgi, zaradi česar jih jc bilo treba vedno rezati ali tiskati v nadaljevanjih. Zanimivo je, da ni proti takemu rezanju svojih člankov dr. Tuma nikdar protestiral. Navadno se je strinjal s povedanimi mu razlogi, zaradi katerih je bilo treba članke skrajšati.
Na shodih, na predavanjih in na strankinih zborovanjih je dr. Tuma govoril vedno prosto, kar je bila navada vseh socialističnih govornikov. Na mizi, pred katero je govoril, ni imel navaano niti beležk. Na vseh svojih agitacijskih shodih je bil vedno zelo radikalen, dasi je vedno zagovarjal in priporočal tudi ustanovitev konsumnih in obrtnih
zadrug ter hranilnic In posojilnic. Posebno hud je bil preti tržaškim slovenskim narodnjakom, pa tudi proti goriškim politikom, karo. m je vedno očital politično nesposoonost. D voditeljih tržaškega in gori-škega narodnega gibanja piše dr Tuma prav mnogo v svoji, po njegovi smrti objavljeni, knjigi «!■: mojega življenja«. Knjiga se danes težko dobi, vendar s> čitatelj, ko jo bo prečital, no bo očital, da se je trudil zaman.
Na svojih shodih je rad ponavljal, da se mi ne bi smeli imenovati socialni demokrat ie, marveč komunisti. Primerno temu je strankine sekcije, katere je ustanovil na Goriškem, imenoval komunistične, še preden smo ustanovili komunistično stranko. Ko pa je leta 1921 prišlo do razkola v italijanski socialistični stranki in ja bila v Livornu ustanovljena komunistična stranka Italije, dr. Tuma ni stopil v novo, komunistično stranko, marveč se je odpovedal tudi socialistični stranki ter se umaknil iz političnega življenja.
Dr Tumovemu koraku nisem zameril. Tedaj je bil dr. Tuma
že v letih. Razredni boj je tedaj bil v Italiji na robu svoje skrajne meje. Na obzorju je naglo rasla črna senca italijanskega fašizma. 2e so gorele Delavske zbornice, sedeži sindikalnih, gospodarskih in kulturnih organizacij delavstva ter poslopja soc'&listienih listov; v Trstu, na Primorskem in v Istri tudi slovenske narodne ustanove in kulturni domovi. število ubitih delavcev m število fašističnih umorov se je dan za dnem množilo. Imperialistični kapitalizem Italije je bil v polni ofenzivi m je jasno kazal namei, to svojo ofenzivo izrabiti v polni meri. Pri tem so mu obilo pomagali, ga bodrili in podpirali tuni policija, vojaški krogi in krona, pomagali so mu to ofenzivo nenehno jačati, poglabljati in razširjati. V takih razmerah dr. Tuma ni mogel prenesti misli, da je proletariat Italije razbil svoje vrste in se je raje umaknil v privatno življenje. * * •
Ves čas prve svetovne vojne je dr. Tuma z zanosom vendar brezuspešno delal na tem, da bi se vojna čimprej kon-
ni mogel vplivati. Zato pa je bil za udeležbo na konferenci v Stockholmu, do kateve pa ni prišlo in po mojem tudi ni mogio priti. Antantine vlade so kma.u dognale, da sta se za «konfereuco» skrivali Nemčija in Avstro-Ogrska, in njuni vladi. Njegovo socialistično prepričanje ga tu ni nikoli zapustilo. Razume se, da veliko proti vojni ni mogel narediti in tudi pisati ne, ker med vojno se je smelo v Avstriji pisati le to, kar je dovolila vojaška cenzura. Vendar je bila 25. decembra 1916 v Trstu — verjetno na njegovo pobudo — izredna konferenca Jugoslovanske socialno demokratične stranke, katere se nisem mogel udeležiti, ker sem bil pri vojakih. Konferenca je sprejela resolucijo, ki jo je napisal večinoma dr. Tuma deloma pa tovariš Golouh. Tisti del resolucije, ki ni bil zaplenjen, se nahaja v zgodovinskem arhivu KPJ, del zaplenjenega besedila pa objavlja dr. Tuma v svojih spominih. Na tej konferenci so se navzoči izrekli proti sodelovanju z meščanskimi strankami. f Nadaljevanje sledi)