&t 5._________________ Itbaja trikrat «a teden, in sber v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom pofiiljana: vaa leto ........15 K "............10 * V............« • Posamične 5te«ilke stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem i«tu ..Katlpot po Sortlifittjii 6rape«iskem" in ,&aiipot po Ijubjjant in kranjskih mestii^Balje"®^ • trat v letu „Voai red ideale, paraikov in poStnik ive*" ter me«ečno prilogo „Sloveaski Tehnik*. Naročnino sprejema «pra*nižtw v Gosposki * ulioi tov. 7 1. na-ktr. v »Goriški Tiskam',« k. GabrScek Ha naroČila bre* doposiaae aaMCaiae se ne oiiramo Oglasi in poslanice se raSunijo p»«i?etit-vrstah c>. tiskane t-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka trsta. VeCkrat po dogodbi. VeSje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem" dehr30 v vrsta. Za otiiko io vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v soboto dne 11. januvarija 1908. Tedaj XXXVIII. »Vse z« narod, svobodo in napredekU Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogofi> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnlno in oglase Je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se poiHjajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere D» spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la. opravniStvtL »PRIMOREC" izhaja-neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60 »So6a« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekali§5u Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-^kopališ5ni_ulici,I.^IatiuSSi vulioi Formica, IrHovansM v Korenski ulioi št. 2<2; v Tratu v tobakami Lavrenoifl na trgu della Caserma. avčič v Gorici. T«l«fon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fab5id) tiska in zal. Deželna uprava ob koncu šestletne dobe. (Dalje.) Ob pričetku Berbuč-Klančič-evega od-borništva se je zgodilo, da je začutil dr. Pa-j«*r Ur naenkrat potrebo vseh mogočih novih institucij in reform v deželni upravi, za katere se dotlej skozi 40 let ni brigal niti kot deželni poslanec niti kot večkratni deželni glavar. Kar naenkrat mu ni bilo nič po volji, vsega je nedostajalo: i novih mpčij J novih naprav! Mož hi je bil svest ugodnega položaja iu lotil .se je dela po premišljenem načrtu. Bistvo tega načrta je obstojalo v tem, da se naj izvede čim več reform v aežeini upravi in da se ustanovi cela vrsta novih zavodov, ali da se obenem porabi to priliko v to, da se izroči vrsta najvažnejših mest laškim uradnikom in da se Slovence potisne na/aj in jih napravi neškodljive za ne-dvgledno hm\ Na kako eventualno kritiko pa bi mož reagiral smelim čelom: Napravilo seje to in ono in tretje v tej šestletni dobi - a še niste z a d o-v o 1 j n i! Najprej je razdelil referate med deželne odbornike, toda Če Berbučain Klančiča ni smatral m »sposobna za kak slovenski referat prejšnjih odbornikov, se nič ni ženiral in ga kar izročil ali laškemu odborniku ali pa tajništvu, Tako se je zgodilo, da smo bili Slovenci ravno v naj važnejših stvareh zastopani p® - laških odbornikih in deželnem tajništvu. Referate o razdelitvi občinskih pašnikov, o železniških stvareh, o vladnih podporah za veliko cestno omrežje na Kam-breškem, utoke na upravno sodnijo i. t. d. — ali naj bi jih izdeloval -— Klančič ?! Čisto naravna posledica tega je bila t a, da so se tutii poročila odslej delala v 1 a š-k e m jeziku, namesto v slovenščini. Gospodje na najvišjih mestih so se gotovo čudili temu naglemu preobratu in po vsej pravici so domnevali, da smo goriški Slovenci pri novih volitvah izgubili — oba deželna odbornika. Pajerju se je mudilo in je razpisal Se mesto podtajnika. Slovenci smo po pravici pričakovali, da se to mesto podeli vsaj takrat Slovencu. Na Si kompetenti so hodili k deželnemu tajniku po informacije, a ta — na migljaj od zgoraj — jim je kar jednostavno odsvetoval ter jim slikal šanse za napredovanje v tej službi za skrajno neugodne. Na podlagi službenih predpisov jim je dokazal, kako bodo morali čakati kot praktikantje najmanj tri leta, in da jim bo treba čakati do 8. razreda celih 15 let. Toda vzlic tem neugodnim informacijam smo imeli zmožnih slovenskih prosilcev, kar pa ni oviralo, da je bil konečno imenovan že zopet — Lahi Podelili so mesto celo takemu človeku, kateri je brez potrebne sposobnosti in zmožnosti, da ne sega v tem oziru Pettariuu niti do kolen in pri vsem tem ne pozna slovenskega jezika. Brez vsakega odpora od slovenske strani je dosegel Pajer tudi to. Iznebil se je tako bojazni, da bi za slučaj Pettarinove kandidature v državni zbor ali drugačne njegove odsotnosti ne prišlo tajništvo v roke uradnika — Slovenca. Pri tem je Se značilno dejstvo, da novoiničnovani podtajnik ni imel tako slabih šans, knkor je to prerokoval dež. tajnik slovenskim kompetentom, Imenovali so ga namreč kar v osmi razred preko vseh službenih predpisov in na ta način jo ta že-nij kar snedel tistih prerokovanih 15 let čakanja! Ko bi deželna odbornika Berbuč in KlanČift bila imela le trohico one veljave in ugleda, ki sta ju imela Turna in Abram, bi se slovenski kompetenti na nju obrnili in z njuno avtoriteto bi se stvar gotovo obrnila v prilog Slovencu ! Toda — naprej! Ustanovil se je sta v-b n i urad, a za glavnega inženirja je bil imenovan ~~ zopet Lah po Pajerjevi volji. Det se vsaj navidezno pokrije blatnaža, se je od strani naših odbornikov sprejela pri imenovanju klavzula, da se „priporoča" gosp. inženirju, noj bode tako ljubezniv in se naj eventuelno nauči nekaj slovenščine „quelpoco che occorre." Ali je bil gosp. inženir tako naiven, da si je vzel to priporočilo k srcu, o tem nam ni znano doslej ničesar. No, pa naprej! Ime- noval se je drugi inženir, a ker je bil prvi i ah, naj bo še drugi, si je mislil Pajer, in zgodila se je njegova volja. Ustanovila se je hipotečna banka in naši čitatelji se gotovo še spominjajo, koliko kričanja je bilo radi imenovanja ravnatelja. A vse ni pomagalo Čisto nič. Pajer je imel tedaj naša odbornika že v žepu in izvršila so se imenovanja po njegovem receptu: Ravnatelj Lah, podravnatelj in knjigovodja Lah, blagajnik Lab, druga dva uradnika Laha in nasproti tem le en uradnik Slovenec. Če dostavimo še, da so pri deželnem knjigovodstvu razun narodnostno indiferentnega ravnatelja le trije Slovenci, da pri deželni blagajni n i nobenega Slovenca, pri deželnem kmetijskem uradu en Slovenec a v deželni pisarni vodja Lah, dva oficijala Laha, asistent Lah in je tu le en slovenski uradnik, imamo pravo podobo vseh deželnih uradov. To so žalostne številke in samo pri naših razmerah mogoče ! (Konec prih.) Družba sv. Cirila in Metoda. Družbe sv. Cirila in Metoda v L j ubl j ani 187. vodstvena seja je bila 27. decembra 1907. Sejo je otvoril predsednik in naznanil, da so se izvršili sklepi družbi-nega odbora. Glede na napade »Slov. Gospodarja", ki očita družbi „nehonetnost" napram šolskim sestram na Muti, se je sklenilo, objaviti vse tozadevne dopise mej vodstvom in šolskimi sestrami na Muti, oziroma v Mariboru. — Kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem se naprosi, naj upliva na „Mira, da preneha z napadi na družbo, ker bi družba v slučaju, da ne dobi s Koroškega prispevkov, morala ustaviti svoje delovanje na Koroškem. — Stalno nameščenim učiteljem v Trstu se dovoli do preklica dragiujska doklada letnih 240 K. — Gospodična Etna Zamejic se imenuje stalno učiteljico v Trstu, gospodična Ivana Kastelic stalno vrtnarico na Savi. — Proračun družbin za 1 1908. se razpoloži v pisarni odbornikom na upogled in se bo sklepalo o njem v pri- hodnji vodstveni seji. — Dopis šolskih sester v Mariboru, v katerem naznanjajo, da ostanejo do 30. septembra 1. 1908. na Muti le pod pogojem, ako ostanejo same, ne da bi poučevale pod moškim vodstvom, se vzame na znanje. — Šolski postrežnici pri Sv. Jakobu v Trstu se mesečna plača primerno zviša. — Na prilog dr. Žerjava se voli poseben organizatoričen odsek, kateremu bodi naloga, ojačiti društveno delovanje m imeti v evidenci podružnice in sploh narodnostno stanje po slovenskih pokrajinah___Ker so sedanji pisarniški prostori pretesni, se najame od »Čitalnice" še jedno sobo. — Sklene se dalje izreči vodstveno zahvalo vsem slovenskim listom, ki so podpirali 1. 1907. družbo. — Poleg tega sa je obravnavalo o nekaterih notranjih družbinih zadevah. Družbe sv. Cirila in Metoda Šolski odsek je v seji dne 20. grudna 1907. storil jnko važen sklep: odpraviti tajno kvalifikacijo v ozir družbinih učiteljev. — Otroški vrtci se reformirajo, načrt je sestavil učitelj F. Skulj; ko ga vodstvo odobri, postane navodilo vsem družbinim vrt* cem. -~ Šole se bodo nadzorovale intenzivneje, nadzornik stopi v dotiko tudi z ljudstvom, vse delovanje naj je v evidenci. —-Družba bode v proslavo Bleiweisa in Vodnika izdala knjižico, pisano v mladinskem tonu, oskrbela pa tudi umetno izdelanih razglednic teh dveh velikih slovenskih mož. Računske listke družbe sv. Cirila in Metoda so nadalje naročili sledeči: Iv. Zupančič, gost. Vodmat pri Ljubljani; Ivanka Kimovec za gost. „Pri Lipi"; Franc Konšek, c. kr. poštar in gost. Trojane; M. Knaflič, gost. pri Pošti, Litija; A. Mikuž, Sv. Lucija ob Soči, Goriško; hotel »Ilirija", Ljubljana; K. Verli, Cerknica, (Kranjsko); hotel BLloyd", Ljubljana; hotel Seidel, Ljubljana; Narodni dom, Ljubljana; Tonči Ježov-nikova, učiteljica, Mozirje; Josip Zurc, župan v Kandiji, Rudolfovo; Antonija Tuček, Novo mesto; Stanko Vrtovec, Tolmin; Fani Slaj-pah, Velika-Loka; „ Narodna kavarna", Ljubljana ; Malči Germ pri g. Mayer-ju Kranj; Fr. Pikle, tajnik moš. podružnice v Žalcu; gostilna Zupanova, Ljubljana; gostilna Ko- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: « ALEXANDRE DUMAS. =^ (Dalje.) In ne da bi pristavil le Še besedico, je porabil Grimand začudenje in strah, v katerega je bil spravil svoje posluSalce ter izginil iz sobe. — Ali ste culi, grof ? se obrne Raoul proti grofu; kaj vam riiBem rekel, da je aapravil ta menih name vtis strupene kače? Dve minuti pozneje je bilo čuti zunaj na cesti konjska kopita. Raoul je tekel k oknu. Bil je Grimand, ki je odšel nazaj proti Parizu. Pozdravil je vikomta, zamahnivši s klobukom, in skoro je izginil za bližnjim vogalom. Na poti je Grimand mislil na dvoje: prvič, da ga njegov konj v tako naglem teku ne bo nesel niti deset milj. Drugič, da ni imel denarja. Toda Grimand je imel tem plodovitejšo domišljijo, ker je malo govoril. Na prvi postaji, do katere je prišel, je prodal svojega konja ter najel za ta denar poštni voz. VI. ! Na večer pred bitko. Raoula je vzbudil iz njegovih temnih mislij gostilničar, ki je vstopil naglo v sobo, kjer se je ravnokar doigral prizor, ki smo ga popisali, ter zaklical: Španjolci! Španjolci! Ta klic je bil tako pomemben, da se je moralo vsako razmišljanje umakniti onemu, ki ga je sprožil ta klic. Mladeniča sta stavila nekaj vprašanj ter zvedela, da se res bliža sovražnik skozi Houdin in B<5-thune. Dočim je Arminges zapovedal, naj se ukrene potrebno, da bodo konji, ki so počivali, sposobni vsak trenutek za nad al j no pot, sta splezala mladeniča k najvišjim oknom, kar jih je imela hiša, in odkoder se je videlo daleč po okolici, in zapazila sta, kako je prodirala od Marsina in Lensa sem mnogoštevilna četa pešcev in konjikov. To ni bila več tolpa partizanov, temveč prava, resnična vojska. In tako ni bilo drugega izhoda, neko pokoriti se modrim naukom Arminges-ovim ter se začasa umakniti. Mladeniča sta se naglo vrnila v sobo. Arminges je bil že na konju. Olivain je držal na vajetih konja obeh mladeničev, in lakaji grofa Guicha so stražili skrbno španjolskega ujetnika, ki je sedel na kljusetu, ki so ga bili kupili nalašč zanj. Zaradi večje varnosti je imel roke zvezane. Mala četa se je odpravila proti Cambrinu, kjer so mislili dobiti princa, toda že od sinoči ga ni bilo več tu, umaknil se je bil v La Bassče, ker je bil napačno poučen, da misli priti sovražnik skozi Lys a Estaire, In res, prevaran vsled teh novic, je umaknil princ svoje Čete iz Bethuna, združil vse svoje sile med Vi-cille-Chapelle in Venthie, in ko je z maršalom Gram-montom pregledal vojsko na celi črti, se je vrnil k obedu ter izpraševal svoje častnike, so li poizvedeti kaj o tem, kar jim je bil narcčL ; toda nobeden ni vedel povedati nič gotovega. Sovražnikova vojska je v zadnjih oseminštiridesetih urah izginila, zdelo se je, kakor da se je v zemljo vdrla. Sovražna vojska pa ni nikdar tako blizu in torej nikdar tako nevarna kakor tedaj, kadar se popolnoma odtegne očem. Princ je bil torej zlovoljen in nenavadno v skrbeh, ko je vstopil neki častnik ter naznanil maršalu Grammontu, da želi nekdo ž njim govoriti. Vojvoda Grammont je prosil s pogledom princa za dovoljenje ter odšel. Princ ga je spremljal z očmi, in njegov pogled je obstal na vratih; nihče se ni upal govoriti, v strahu, da bi motil princa v premišljevanju. Naenkrat je votlo zagrmelo; princ je planil po-koncu ter iztegnil roko proti oni strani, odkoder je prišel grom; ta grom mu je bil dobro znan, bil je strel kanona. Vsi so vstali hkratu ž njim. V tem hipu so se odprla vrata. — Visokost, izpregovori maršal Grammont veselo, ali dovolite, da vam prinese moj sin, grof Guiche, in pa njegov tovariš, vikomt Bragelonne, novic o.sovražniku, ki ga m! iščemo in katerega sta onadva našla ? (Dalje pride.) vač-eva „Pod Skalco" ; restavracija BPerlesu ; I. Gleščič, gostilna pri „Petelinčkuu v Gorici, Nunska ulica št. 7.; gostilna Zupančič, Ljubljana; hotel Štrukelj, Ljubljana; I. Peternel, hotel Triglav, Bled; Podružnica Kranjska gora za hiši »Slavec" in „CerneB; Anica dr. Krau-tova; Kamnik; Ana Dimnik, Trbovtfe. V korist družbi sv. Cirila in "¦M e t o d a priredita veliko veselico z raznovrstnim zanimivim programom združeno ženski podružnici šenklavško-frančiškanska in šent-jakobsko-trnovska dne 2. februarja v vseh prostorih „Narodnega doma8. Na to opozarjamo rodoljubne rojake, posebno pa narodna društva ljubljanska, da ne prirede ta dan veselic. Vsak, ki narodno misli in mu je prijetno pošteno razvedrilo, udeleži se te veselice, ki obeta po našihskušenih in marljivih prirediteljicah in po izvrstnem vsporedu udeležencem najlepši večer, slovenski pfosveti pa gmotno pomoč. Privoščite otrokom igre na prostem tudi po zimi. Toda ne skrbite samo za toplo obleko in obuvalo, nego tudi zato, da se ne prehlade. Predno gredo na prosto, dajte jim nekoliko Favovih pristnih So-denskih pastil in prepričali se boste, da učinkujejo izbdrno Škatljica Fay-ovih mineralnih pastil stane K 125. Favove pristne mineralne pastile se dobe po vseh lekarnah, drogerijah ter v trgovinah z mineralno vodo. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W.Th.Guntzert, Dnnaj IV/1. Grosse Hengasse 27. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Sila, dne 8. prosinca 1. 1908. — Kakor smo že poročali, občinske volitve v Čr-ničah so razveljavljene ter se bodo vršile nove še ta mesec Te nove volitve posebno skrbijo našega g, Nacka, on kar ne more mirovati, tako ga pečejo. Niti po dnevu, niti po noči nima miru, vedno hodi okrog kakor rjoveč lev ter agitira na vse pretege. Nekaj smo slišali, da je še celo izustil, da on mora zmagati, tudi „magari" če ima poč't'. —-No pa saj kaj takega tudi mi žalimo, ker smo ga že siti do grla ter ker že itak vemo, da od debelosti ne poči, ker je namreč tako suh kakor „štokvištt; če pa poči od jeze, nam je tudi vsejedno, samo da res poči. Mogoče pa tudi, da bi bil naš Nack rad župan? — Toda kaj moremo mi zato, ker po starem običaju je, da mora župan imeti nekoliko trebuha, tega pa žalibog naš Nack nima i Ker se mogoče čati po svojem telesu prešibkega, da bi nosil težko breme županovih skrbi, je izbral zato nekega prej'»grobega*'moža iz Sela, kateri kaj rad govori o »barki", tudi ko hodi po groblji, ima vsejedno zmeraj „barko" pred očmi, ter pri vsaki besedi pristavi: „Barkatt moja gori!" Tega moža si je namreč izbral v svoji sveti modrosti! S tem možem nas torej naš velezaslužni g. Nack hoče osrečiti! Hvala lepa, g. Nack, za Vašo blagohotno naklonjenost ; mi smo Vam vsejedno jako hvaležni! Pri novih volitvah bomo tudi brez Vas vedeli, kaj nam je storiti ter bomo znali gotovo sami presoditi, kateri možje bodo imeli zastopati naše koristi. Pri tem pa bodemo največ gledali na to, da bo naš novi župan vreden naslednik našega nepozabnega pokoj-nepa Kosovela. Tisti pa, katerega nam Vi ponujate^ ni vreden niti imenovan biti v tej zadevi. Županski stol bi se pa tudi lahko udri pod težo njegovega telesa, torej si moramo izbrati drugega. Seveda »barka" bo gotovo jezen, ko to izve, ker je namreč iz tega namena tudi izostal zadnjemu shodu, katerega je imel naš gospod državni poslanec Alojzij Štrekelj pri Eebku, dasi je prejšnji večer obljubil pred vsemi selškimi starešini, da pojde. Toda mi dobro vemo, kje tega debelega moža čevelj žuli, on se je gotovo bal, da izve nune, da hodi po naprednih shodih, ter da bi ga potem ne kandidiral. Ker on se je namreč po zadnjih občinskih volitvah jako poklerikalil, ker takrat je namreč padel z vso težo svojega telesa in se boji, da bi se mu zdaj ne pripetilo kaj ravno takega: zato je tudi obrnil zdaj z nuncem, ker se nadeja, da bo župnik volil. — Toda tisti človeček naj pomisli, da je nas jako veliko in da vkažemo več kakor župnik! Kaj takega Brdavsa da bi imeli za župana? Ne ne, kaj takega nas pa Bog varuj še bolj kakor toče! Vas Nace pa pri tej priliki opomnimo še na zadnji dopis v Vaši umazani cunji, kattri pravi o nekem Kristjanu, da bi bil rad župan, poslanec in kaj vem še ter potem je spodaj podpisano ^Tisti". Kdo neki je tisti kakor v črnem fraku?! Vprašamo pa Vas, kdo hudiča pa bi bil raje župan kakor Vi? Toda zato ste »si izbral preslabo faro ; kaj takega doseči, bi bili morali ostati še v hribih, kjer ste službovaifprvotno. Tukai 8m0 Pre" več brihtni, da bi si pustili komandirati! Toliko za danes! Več volilcev. IZ 80|ie iB MalSVŠ. — V nedeljo smo zopet culi s prižcice lepe besede. Ne vemo, kaj misli naš mlečnozobi kaplanček, da nas s prižnice tako psuje in zasramuje. Menda se ja navžil zopet tega duha v tistih treh dnevih po novem letu, ko je imel opravka v mestu. HigijeniČna predavanja v takam zmislu ne spadajo niti zdravniškim predavanjem v drugih lokalih, ne pa v cerkev. Gospod nun-ček, povejte nam vendar, ali hočete s tem žaliti nas, ali nas hočete s tem pozivati na boj, ali nas hočete poditi iz cerkve ?! To je škandalozno, vnebovpijoče početje! Prižnico v cerkvi smo postavili, da se nam glasi ž nje beseda božja in razlaga sveto evangelje. Tak fantina pa, ki tako malo pozna naše okoliščine, se drzne očitati nam umazanost na telesu, obleki in po hišah, izprijenost in pijančevanje. Fantek, povej, katero punco si pri nas videl z golim in obenem blatnim vratom, povej, čegavi otroci so tako umazani, da se ne more spoznati, aH je bila njihova obleka prvotno rudeče ali modre barve; povej, katere hiše imajo na oknih uagnjusno blatne rudeče Bkoltrinea, kakor si se upal trditi v svoji neumestni naravnost brutalni pridigi!! Malo vesti imaš, sicer bi ti bila gotovo zastala beseda v grlu, ko si čul in videl v cerkvi tak odpor! Najstarejši možje v župniji ne pomnijo kaj takega! Glasno krohotanje, rezke mejopazke in celo zapuščanje hiše božje med tvojo žaljivo pridigo je bila pravcata burna demonstracija v cerkvi. Vidiš, tako ti pokažemo od sedaj naprej, ako se postopiš žaliti nas še kedaj na tak način. Razumeš? Če ne bo pa to nič izdalo, boš videl, kako se spogledamo o priložnosti veronauka za velikonočno spoved; pa saj vemo še marsikaj. Klin r. klinom! Mladi in stari. Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. (S kom se imamo boriti). — V prvej Št. letošnje „Goricett čitamo zanimive vrstice, kako se s samohvalo in zapeljivimi obljubami javno usiljuje neki kvalificiran dopisnik temu listu. Koj začetka na-glašamo, da nismo najmanj nevoščljivi ni ,,Gorici" ni dopisniku, akoravno bi dobival od uredništva mastno plačo, kakor se je v dopisu izrazil, računajoč na njegovo ugodno bilanco. Istotako pa smo vsigdar pripravljeni brezobzirno pobijati nasprotnika, če bodo dopisi pristranski ter tako zasukani, da bode resnica izbacnjena in jo bode nadomestovala — neresnica —. Naš smoter je resnica, katero hočemo podpirati, toda „brezplačno°. Dobri dopisniki so listu opora, svojo nalogo pa zamorejo izvršiti le oni, ki jim ni mar za lastni žep, temveč delujejo iz nagiba, da se dobri stvari pripomore do uresničenja, do veljave. Dogodke po svoje zasukati, neljube osebe črniti ter si s tem kronce služiti, je li značajno ? List pa, ki daje svojim čitateljem tako hrano, hoče biti ugleden in ga posvečeni gospodje priporočajo tam, kjer kraljuje Oni, ki je Večna resnica. In to je glasilo vodstva slovenskega naroda. Sram nas mora biti Slovencev, da eksistira tak list med nami, sram, da moramo s tako bando nastopati na političnem pozorišču. — Z dostojnim boriteljem je boj lep, le žal, da naših klerikalcev ne moremo prištevati v to skupino. Kot dokaz sposobnosti je omenjeni ua-debudni dopisnik navedel dva dogodka, katera mu bodeta služila za spričevalo sposobnosti. Med drugim namreč pravi doslovno: „polnil bodem predale Vašega lista z najbolj pikantno tvarioo.* Kdo si upa trditi, da niso take obljube zapeljive? Prva »pikantna tvarioa" nam opisuje dogodek, da ni hotel iti niti redar, nitioiož-ništvo na pomoč trem ženskam, katerim je vinjeni hlapec z razsajanjem delal preglavico. Iz popolnoma resničnega vira pasmo doznals, da se je redar, hitro ko mu je bilo to naznanjeno, odpravil na dotičr stanovanje, katero je izven trga in ri došel pravočasno na lice mesta, ker se je razgrajač med tem časom odstranil. Pika. Pred tukajšnjim sodiščem se imata zagovarjati Brezavšček Blaž in Jevšček Ivan radi krivih živinskih potnih listov in sicer je prvemu izdalo dotični list žup. Kal, drugemu žup. Bate. Obtoženca trdita, da zadeva krivda župana, ki ne zna ne pisati ne citati. Dopis pa hoče vse krivdo zvaliti na kanalsko županstvo, katero ni o onih živinskih potnih listih vedelo ničesar. Ni li to nesramna predrznost? Tudi ob trafikante se je ta laži-resnicoljub obregnil, Češ, da nočejo razprodajati poštnih znamk. Spet neopravičeni napadi. Kaj za-more prodajalec znamk, če jih je dobil na pošti mesto za 20, samo za 3 ali 4 krone. Sicer pa ne toliko komoditete; nedeljske uradne ure na tuk. c. kr. pošti zadostujejo vsakomur, da z lahkoto pravočasno izvrši ono, kar ima tam opraviti. Opozarjamo torej čitatelje »GoriceB na opreznost, sicer Vam zna novopeč>ni dopisnik — za Vaše solde — natveziti, da so prigodbe lažnjivega kljukca resnične. Uredništvo »Gorice" je zadovoljne, samo da so predali napolnjeni s ^varino, kije „p i k a n t n a". Iz komenškega okraja. Srnjak ! Jami. — Dne 29./12. 1907. se je neki P. iz Novela s svojim očetom v gostilni zbesedil. Ko je oče videl, da ga hoče sin naklestiti, je domov ubežal in se zaklenil; ko pa sin domov pride, razbije hišna vrata, nekaj šip, na vse zadnje začne razsajati in kričati, da gre preč, da ga ne bodo več nikdar videli. Drugi dan res ni bilo več nikjer P. Podžupan iz Novela gre za sledom krvi proti neki jami. Ko pogleda noter, se ma je zdelo, da vidi srnjaka v človeški podobi ali pa človeka v srnjakovi podobi; ne vem prav, kako se mu je zdelo. Tretji dan to je bilo 3!./12. 07. pripeljejo nekake debele vrvi, prinesejo rjuhe, sveče, žegnano vodo in tako se nabere okoli 80 ljudij pri jami. Potem spustijo Janeza Šte-pančiča iz Temnice po vrvi v jamo, in kaj je našel noter ? Nič, samo kar je zaslužil za pot v jamo in nazaj ven. Na novega leta dan je dotični P. spet domov prišel; pravil je, da je spal pri nekem kmetu v Vipavi na dimišču. Iz goriške okolice. IZ PeiflW. — Vse božičae praznike — ki jih žalibog ni bilo malo — slišali smo s prižnice namesto tolažilne božje besede umazano udrihanje po naprednjakih in njih časopisju. V tem zmerjanju je naš nune že od nekdaj pravi mojster. Tudi v izrazih, ki jih rabi pri svojih ,božjih besedah", ni posebno izbirčen. Vse mu pride prav, če je tudi iz najsmrdlji-vega gnoja. Po svinjak, oslih in kozlih jaha ta posvečeuee, da ga je kar veselje poslušati. Odrasli se mu aeveda pomilovaje posme-hujejo, ker dobra vedo, da ni zmožen izustiti kaj pametnega in dostojnega. Kako pa te »pridige" vplivajoča nedolžno mladino, nam ni potreba posebej povdarjati. V grlu ga tišči že najbolj „Sočau, katero bi rad s prilogo požrl. Sploh vse, kar ni črnega, je pri njem umazano, smradljivo ! Ubogo ljudstvo! Kako kislo in gnjilo je zelje, s katerim Te pita Tvoj »dobri pastir"! In Ti ga še mastno plačuješ z žulji svojih rok ? Spametuj se in naženi ga v puSCavo na korenine! Š6 nekaj Iz Peime. — 3. t. m. je prihitel v vas neki mladenič iz Oslavja. Hotel je poiskati »mežnarja", kateri naj bi obvestil ku-rata, da leži v Oslavju na smrtni postelji bolnik, ki bi se rad spravil z Bogom. Iskal ga je po gostilnah io na domu, a vse zaman. „MežnarjaB le ni bilo od nikoder. Konečno se je napotil sam h kuratu in ga spremil pozno v noč k bolniku. „Mežnartt pa — kakor smo pozneje izvedeli -—se je lepo rez-getal in ploskal v Gorici dr. Kreku v „Cen-tralu". Tako opravlja on svojo dolžnost. Ali ni to škandal, da mu ni para? Koliko ji je že zagrešil ta človek, in vendar se nobeden vrag ne briga, da bi ga zadela enkrat zaslužena kazen?! Občina, pla-čuj ga, kadar ga pa rabiš, leti za njim po svetu. Lepe občinske zastopnike imamo. Smo lahko ponosni na nje. Sicer pa pride tudi za nje dan plačila!! Iz Gepovtna. — Naš gospod rajmošter se je spravil na bralno društvo. Napisal je na politično oblast ovadbo, da župni urad poroča, da je tukajšnje bralno društvo priredilo dva javna plesa v minolem letu in da se je tudi plesalo tri ure čez policijsko uro brez županovega dovoljenja. Nafarba! je glavarstvo tudi, da društvo ni plačalo takse čez policijsko uro. Kako si upa g. nune kaj takega poročati politični oblasti ? Resnica tudi ni, da je društvo priredilo dva javna plesa. Res tudi ni, da društvo ni plačalo postavne takse in res tudi ni, da se je plesalo tri ure čez policijsko uro brez županovega dovoljenja. Prosil je ta mjmošter tudi politično oblast, naj gre duhovnikom na roke, da zatrejo vse javne plese. Ker se toliko peni g, nune proti javnim plesom, vprašamo ga, ali se ou spominja, kedaj je bil ja vni ples v Čepovauu ? Menda, kar ste Vi tukaj, ne! Tako svetujemo nuncu, naj pusti bralno društvo pri miru. Ako priredi kadaj veselico s plesom, je to tudi v korist občini. Ni gledati, da mora biti vse v korist farški bisagi! — Torej pamet, gospod fajmošter! Zveza narodnih društev. Predaianja »Prosieti". — Danes 11. t. m. ob 6% sledi II. del cikla »Umetnost in uživanj.« umetnosti" in sicer pojma: vsebina in predmet umetnine. (Predava dr. Oz v al d.) Predavanje i Ozeljanu, — Jutri 12. t. m. ob 3. uri popoludne bo predaval v Ozeljanu gospod dr. E. Dereani o tifusu in črevesnih boleznih. Čitalnica 1 Dll. Vrtajo! bo i mela svoj občni zbor jutri ob 3 ljt pop. v svojih prostorih. (Dalje t prilogi.) Moll-ov Seidlitz-prasek je za na lelodca trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi čistil, kroglicami in grenSlcami. Cena orig. škatlje K 2*— Ponarejanje se sodniško zasleduje. Holl-ovc Franc, žganje in sol za ribanje fivota, — Bolečine olaJJujoCe in okrepioioSe sta-roznano sredstvo proti trganje in prehlajenja vsake vrste. Orlgr, steklenica K l«90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodimicata. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, L Tuchlaubeu 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironooli. J. Medved GORICA, Corso Josipa Verdi št. 38. Pelerine . . . po K 16 Zimske obleke . . „ /30 Površne zimske suknje „ „ 30 Vse 00 najnoTBjšem fliajstei kroju. priporoča Priloga „So(!e" it. S. z dne II. januvarija IBiSB. Domače vesti. Poroki. — V Trnovem pri Ilirski Bistrici se je poročil gosp. Fran Nemec, trgovec v Nabrežini, z gospodično Miciko Urinsko v o. Vse najbolje! Osebne Test!. — Namestnik je premestil namestniškega koncipista dr. Hermana A c h pl. Jahnstein iz Trsta v Gradišče. razpošiljala. Po pripravah 3memo sklepati, da bode ta ples daleč nadkriljeval vse druge slične prireditve, kolikor jih je bilo do sedaj, — Pokroviteljstvo je prevzel gosp. Rudolf Konjedic. — Na ta ples se že danes opozarja slavno občinstvo. M neha pridigati"! — Klerikalni socialn kurz v „Centralu" bi se ne bil mogel izvršiti brez rimskega dohtarja Srebrniča iz Solkana. Mož je sicer študiral teologijo v Rimu Cesar je poM finančUelht y™*^ vsakdanjj Ernestu Borisu v Trstu naslov in značaj višji > finančnega svetnika. , a Bavnatelj hrvatske državne gimnazije v Pazinu Ivan Kos in ravnatelj Ivan Bisiac sta pomakcjena v šesti činov«- -razred- • Oirsil 21 »Dljlško tohlBJO*. — Pri občnem 2^oru cerkljanske podružnice S. P. D. je nabral dne 5. jan. g. Peternelj 11 K. Zbirka glmn. profesorjev v Gorici znaša za januvar 15 K, darovali so po 2 K: Cieri, Mastnak, Kovak, Ozvald, ŽniderŠič, po 1 K Omerza, Povšič, Tabaj, Vazzaz in Neimenovan. Nabiralnik v trgovini Konjedic in Zajec je dal 15 K, nabiralnik v kavarni Central 10'21 K in v gostilni pri „petelinčku" 10*53 K. A. Erzetsf, veleposestnik pri Krininu, je daroval 1 K. Pozabljeni zapitek pri Molarju v Štandrežu je znašal O 64 K. Na račun meseč-nine je prišlo 16 K. „Pri jelenu" je klub keg-ljalcev v četrtek nakegljal K 2.20. —.— V blagu sta poslala Nanut iz Štandreža nekaj zelja in I. Kakušček iz Kobarida eno vrečo fižola. Živeli darovalci in dobrodošli posnemovalci! ' - Po Slildlh grmi in treska. Sedaj po novem letu kričijo nunci na vsa grla proti „ liberalcem" ia Bbrezverskim časnikom", da razsodni ljudje z glavami zmajajo ter se vprašujejo, kaj bo, ker izginja iz cerkve beseda božja. Zlasti rohnijo proti brez verskim časni-kom. Brezverski jim je pa vsak časnik, kateremu ne dajo žegoa v farovžu. Čeprav še ni zapisal nobene Črke proti veri, je vendar brezverski; samo zato, ker ne služi farovžu. Pri nas kričijo zlasti nad „Sočott in „Primor-eem", katerih se bojijo, ker varujeta koristi našega ljudstva proti preobjestuim politikujo-cim duhovnikom ter jih razkrinkujeta brez pardona, ko delajo zoper naše ljudstvo. To tlela v nSoČiu in »Primorcu" naše ljudstvo samo. Preprostemu kinetiču se gnjusi tisto rjovenje in obrekovanje po cerkvah, tisto divjanje po vaseh, pa prime za pero ter napiše za naša lista, kar mu narekuje užaljena duša. Pošten boj je to, boj poštenega ljudstva proti onim, ki se peklensko zlobno igrajo z njega najsvetejšimi Čutstvi ter jih izrabljajo v svoje posvetne namene. Potem pa kričijo: „SočV napada duhovnike 1 Kak strašen greh! Tako govore tudi drugi ljudje, katerim jezik vedno miga, pamet pa le redkokedaj funkcionira. Po cerkvah grmi in treska. Tudi znamenje, da se bližamo volitvam I Ker grmi in treska, mora biti tu tudi odpor. Ta odpor i mora naraščati ter mora postati tako močan, da prisili skrunike svetega mesta do tega, da nehajo z laganjem in obrekovanjem ter začno zopet oznanjati besedo božjo. Dobra pot v ta namen je ta" zapuščati cerkve, kadar tulijo, in če še ne odnehajo, pustiti jih same v Božjem hramu. Moli vsak lahko tudi doma, kadar hoče in kolikor hoče. — Ko bodo cerkve prazne in kar je še glavnejše, kadar jim nehajo spametovani kmetje polniti bi-sago, potem bodo že zopet krotki oznanjevalci svetega evangelija. Ban na dan dobivamo poročila iz kmet-skih rok o farškem rogoviijenju po cerkvah. Le pišite, le poročajte, naša napredna lista sta tukaj v varstvo najplemenitejših človeških Čutatev proti zdivjane am; sta tu v ta namen, da dajeta duška kinetskim pritožbam proti onim, ki se ne plašijo pred nikakim sredstvom, da le morejo tlafiki ubogega človeka k tlom. — Tako je bito in tako bo. Slabo, žalostno bi bilo, če bi bilo drugače, namreč tako, da bi kmet moral le trpeti ter bi ne imel nikjer prostora v javnosti, da pove očito in glasno, kaj ga teži i Društvo slovenskih feleposestnlkov sklicuje zborovanje na dan 16. t. m. ob 11. dop. v hotel pri azlatem jelenu" v Gorici. Na shodu bo govora tudi o deželnozborskih volitvah. PltS, katerega prirede slovenski trgovski nastavljenci dne 1. svečana t. 1, postaja predmet splošne pozornosti. Izza kulis smo zvedeli, da bode dekoracija dvorane v »Trgovskem domu" naravnost čarobna. Vabila, katera so nenavadno lepa, se bodo v kratkem pridigar. Pridigal je tudi „kurzovcem" v „Centraluu. AH tako, da ni bilo nič kaj po volji dr. Janezu Ev. Kreku. Gledal ga je in poslušal, potem pa se rezko nasmehnil ter precej glasno rekel svoji okolici: „Naj vendar že neha pridigati". Zbadljivi dr. Krek je napravil še več takih ostrih opazk, iz katerih je jasno zvenela njegova sodba, da ves „kurz" ni nič vreden. Klasični Slovenščina. — Prosimo, čitajte tale odlok: „C. kr. okrajno glavarstvo. Gradišča na 9. listopada 1903. Broj 20867. — Na občino v Doberdobu. — Kakor je tukaj otočeno od 31. Velikega srpana 1903. br. 13370 v razliko za zidat novi farovž sklenjeno, bode občinsko županstvo, hitro vse priprave napravit da bode hitro tisti izpis za zidat od farovža, da se bo hitro zgodilo in se je v tistem načinu z vikarijatom pogovoriti in je pogodba za zidat za pregledavo sem poslati. — In tako bode tudi občina zaplejena v pravem času spese za zidat skrbeti mogla, in za tisto gledati ali posoje ali pa na drug način nakladi zaračunjen. Na vsaki način ne hode glavarstvo trpelo da se bode tista stvar najprej predlagala ampak bode iz celo vojstiino postopala. — C. kr. deželni zapovednik; Fabris 1. r." Sicer je poteklo že 4 leta, odkar je izšel ta slavni odlok, vendar pa je še tako imeniten, da je vi eden, da se ga otme po-zabnosti. O socialnem kurzu so klerikalni Časopisi čudovito malo poročali. Oni, ki tako radi pišejo o svojih Bsijajuih prireditvah", bo kar na kratko opravili poročilo o socialnem kurzu v Gorici. Potolažili so se s tem, da obrodi obilen sad v ljudstvu. — Ta tolažba je le prisiljena. V resnici pa radi tega nočejo obširneje pisati o socialnem kurzu, ker se je vršilo in skončalo vse tako, da je klerikalnim klepetuljam zaprlo sapo, na kar so mogli izustiti le nekoliko besed o kurzu. Akad. tir. društvo „Adri|a" otvori v nedeljo 19. t. m. svojo peto knjižnico v Mirniku na it. meji. Z otvoritvijo so združena 3 predavanja. nKonsemtlvnou stranko so hoteli ustanoviti na Štajerskem, neko tako stranko „miru i in sprave", kakoršnaje imela biti Frankotova na Goriškem. Ali štajerski Slovenci so razsodni ter so rekli, da sta že zadosti dve stranki: narodna in klerikalna, da torej ni treba še tretje, s katero bi se le še bolj netili politični prepiri! Pametno so storili. Mestni svet prlškl je imel sinoči sejo, v kateri je predložil Seppenhofer interpelacijo, ki stremi za tem, da se napravi zvezna črta med državno in južno železnico. Župan dr. Marani je povedal, da se ta reč reši povoljno. Odobrili so predloge in načrte za zgradbo nove kavalerijske vojašnice. Sprejeli so med mestne ceste ono, katero sta napravila gg. Duide in Napp s Solkanske ceste do postaje. O Časopisju je govoril v Centralu asocialnim kurzovcem" urednik „Gorice" g. Fran Kremžar iz Ljubljane. Povedal naj bi bil o lažeh in obrekovanjih, s katerimi se polni »Gorica" pod njegovim uredništvom. Tako surova, neotesana in nizka nista bila nikdar poprej ne „Gorica" ne „Primorski list". —-„Slovenčevo" uredništvo Šele je poslalo v Gorico moža, ki je pritisnil na oba imenovana lista pečat pravih „ krščanskih" listov. Gospod dr, FrankO je napisal v včerajšnjem „Našem glasu" odgovor „Soči" .ter citira odstavek, kjer je govora o mandatu. Franko se obrača le proti „Soči". Radi javnosti pri-bijemo, da je oni odstavek vzet iz dopisa z Vipavskega, katerega je pisal neki na shodu 2. t. m. navzoči nagrarecu. Tako, kakor je pisano tam, sodi o dr, Frankotu agrarec. če bi vedel dr. Franko, kako še le ga obsojajo tudi drugi agrarci 1 In to tudi po shodu 9. t, m. Glede diskretiranja in zaničevanja ni bilo pri nas nobenega namena — jasno pa je govoril shod 2. t. m. Pribi-jemo tudi, da vse, kar smo pisali glede na shod 2. t., je do pike resničnol — Končno še to: Kdor napada, naj bo tudi pripravljen na obrambo od strani napadenih. Podgorski vozniki so stavili do tamkajšnje tovarn© neke zahteve, katere pa je tovarna odbila. Ker najbrže vozniki niso odnehali od svojih zahtev, je najela tovarna 50 parov konj in 50 voznikov na svoj račun. Ti bodo torej sedaj prevažali vse reči za tovarno. Podgorski vozniki so tako ob svoj zaslužek. V tem trenutku ne ireino, koTiko"W opravičene zahteve voznikov in koliko bi bil opravičen tak odpor 6d strani tovarne, reči pa moramo, da je obžalovanja vredno, da bodo domači ljudje skozi prste gledali, drugi pa si služili kruh. Ali res ni bilo mogoče priti do nikakega sporazum-Ijenja ?! »Vrli kltcllškl infilliincajev ozkem stiku z dijaštvom, da mu pomaga pri izobrazbi in pravi .2,goji. „Soča" je zagnala velik krik, denuncirala, poživljala šolsko oblast, a se je blamiirala." — Tako piše „Zora", glasilo ka-toliško-narodnega dijaštva. Torej dr. Brecelj, Kremžar itd. še vedno ne pustijo študentov na miru, marveč jih še naprej lovijo. Tako jih pač izdaja neki „J" v temni »Zori". — „Sočaa se ni bila čisto nič blamirala, marveč je le storila svojo dolžnost ter pokazala na nevarnost, katera preti mladini od klerikalne strani. Ker izdaja „Zoraa, da klerikalni mata-dorji še vedno lovijo Študente, svarimo z nova pred pastjo, katero nastavljajo klerikalci mladini. — Pri izobrazbi in pravi vzgoji pomaga „katoliška" inteligenca vrlo čudno, namreč z vinom in piščanci. Če to kmalu ne neha, napišemo še marsikaj, pa v kratkem času. branil" Stranka. — V četrtek so zborovali zaupniki pri „Jelenu". Zagotovilo se je, da bo izhajal „Naš glas" še naprej. Izvolili bo tudi nekak izvrševalni odbor, kateremu je na čelu dr. Franko; prvi podpredsednik je g. I. SavnikizBilj, drugi Mermolja iz Vrtojbe. —- Izrekli so se za poštene kompromise s strankami. Ktsonv »Katoliškem domu". — Vd pošteni ljudje so se zgražali zadnja leta nad pustnim „kasouom". Tu je bilo zatočišče najnižjih instinktov gotovih slojev, ki se ogibajo poštenih prireditev, plesov, maskarad v — društvih. Tu je bilo ognjišče greha in . . . „Kason" je letos last naših katoliških osrečevalcev ljudstva. — In čujte škandal! Danes raznašajo po mestu la%e lepake, ki naznanjajo zopet „kason" i -d obliki. Tu bo plesarije pod krinko, za«.;« ..t>oo :jo.(KX) li (1.000 fiO.OOO /iO.MJU 1 dobitek Ji 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 * »20.000 » l » »15.000 » l » » 10.000 » 6 » » 6.000 > a » -* a«>o » 3 » . 2.000 » 9 » » 1.000 » O * » 300 » U t > 900 » V celem obsrga loterija, katera je 7 razredov rozvr^cia 1(K).(H)0 srefk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da irvra približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slufaiii 50 000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.009 M., v 4. na 65.000 M, v S. na 70.0 0 M., v «. na 80.000 M. in r 7. na 6! 0.000 M. 7.,\ žrebanje H. razred-«, kater« se vrši dne I."i. in l(;. jauuarja VMiS, je plačati: za celo originalno srčiko K 1440 » pol „ „ „ 720 ., Četrt „ „ „ 3'60 Vloge za ostalo razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srei!kovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srefkanju uradno listino, no da bi jo moral he-ie zahtevati. Izplačevanje is dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila eprejemam proti p n zelju aH pa prt.ti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-jsčega srerkanja takoj, ali pa vsaj do 14. januarja. zaupno na naslov: Samuel Heekseher senr. Bankgescbiift v HAMBURGU. Na prodaj je lepa hiša v Dornbergu ******** pripravna za vsako obrt in trgovino. .**mm Cena po dogovoru. Ponudbe je pošiljati na upravništvo „Soče". Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami == flnton Krušič, == krojaški mojster in trgovec v Gorici te* al išče Josipa Verdi štev. 33 in t podrnžni delavnici na Tržaški cesti ? lastni hiši (? bližini g. Črnigoja). Važna za gg. enoletne prostovoljce. Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naročč ob-eneml ker stane manj ako se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča gg. dijakom za nabavo oblek po jako zmernih cenah. Znanim odjemalcem se daje tudi na mesečne t *oke po 10 kron. To velja pa samo za civilne obleke. Postavno zavarovano! Vsako posnemanje se kaznuje, Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam /. zt:-!etio nuno. 12 malih ali 0 d\ojnatih steklenic ali 1 velika speeijalna steklenica s patento- vanim zamaskom K 6*--• Thlerrj' - jevo Centifolijno mazilo proti vsem, Se tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3-60 pošilja le. proti predplačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najboji povsod znani in starodavni. Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zidoga skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisočeriino originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnino prosti. SI. 14)08. OBJAVA. Naznanja so, da jo poverila Avstro-ogrska banka poslovanje »Zastopstva Avstro-ogrske banke v Gorici" tukajšnjemu deželnemu hipotečnemu zavodu in da se bodo izvrševala dotiena opravila od pondeljka 13. januarja t. I. naprej pri sedežu lripotečnega zavoda v Via Scuole št. 3 in 5 v I. nadstropju. V Gorici, 8. januarja 1908. Ravnateljstvo deželnega hip teštejja kreditnega zivrda |ibj/)j| Varstvena znamka: „Sl«1ro" ILtJI 1^1 Linimont. Ga psi g i eonip.R^ '" Nadomestek *a ls«BB Anker-Pain-Expeller je povsod jripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA k ,. tlatem leva" v Pragi "f" lil Eli8al,8tllBas80 Štev. 5 nova. \iAJl| Dimno rsipoIiljaBla. Naznanilo. V nedeljo dne 5. t. m. se je otvonl nov restavrant Jeras vis-a-vis južnega kolodvora. P. n. gg, gostom se lahko postreže z izborno vinsko kapljico in pivom ter raznimi ukus-nimi jedili. Za mnogobrojen obisk se priporoča ?. Ueras, lastnik. Pijanosti ni ueč Uzorec tega čudežnega izdelka „C0ZA" se posije brezplačno. More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito, tako, da so pivcu pristudi alkohol m vse alkoholne in močno pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, tla mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj jo resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočero družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, i2 takih oseb je celo niipravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter jo podaljšal za mnogo let življenj" mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v nemškem jeziku. Zajamčeno je, da je piašek popolnoma neškodljiv. Cr\7R |Č7*I7"II7"F 62, Chancerj Lane, lU&n 13IIlilLl London255(Angina) Na pisma jo djati znamko 2f>, na dopisnice za 10 stot ¦ULOJBB kupujemo po najvišji dnevni ceni. Opozarjamo zlasti naše me sarje, n&j tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi. Goriška tovarna A. Gabršcek. Ivan Kravos na Kornu it. II. GORICA na Komu it. II. sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-., „ ___ ske potreb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v {§i|f|l§fE8\ popravo različne koleseljne in ^38163 Poprauila se izoršujejo točno. W&* Cene zmerne. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lattni hiti) zvršuje naročUa vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane veHkonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦** po Jako zmernih cenah. **• Frola se skoraj m AVTOMAT (turdke Kmelelz) p stavljen šele pred 4 meseci. Isti je visok m 265 in širok m 1*55 in je Jako pripraven za kak restavrant alt gostilno. Natančneje se izve1 pri g. KamenŠČeku, trgovcu v Ročinju. Žene! Ako trpite na strjenjn krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: .Gospa B. is W. piSe: Lepa hvala! Va5c sredstvo je učinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. piSe: »Priporočala bom vsakomu VaSo izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega". Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno pntrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo Že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Pnrti poSiljatvi 1 marke nemSke veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjode" Bpisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. po najnovejši iznajdbi sestavljena, 36 ar idoča nikel-remont. žepna nra s sekundnikom, znamka „System-Roskop!-Patent". Ta ura ima svetlikajoče so cifemico — tako, da se vidi na aro tndi v temi. Garantira se pismeno za 3 leta. (Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter 5 ______ okraskov)._______^______¦ Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode z verižico vred stane samo fifld. 5'66. Za neugajajoče se povrne denar. Vsaka ne varnost je izključena. Odpošilja se proti povzetju, ali proti naprej plačilu. M. J. Holzer-jeva vdova Marija Holzer tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebrnine, kitajskega srebra ter zaloga godal KRAKAU St. Gertrudgasse 29. Hochparterre (preje DietelgaBse 731. Ceniki zastonj in poštnine prosto. — Iščejo se potniki 1 SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, ia najbolj učinkujoča želodčna greitčica «v«ta i Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini In v vsaki kavarn Največja iznajdba! || Samo2S5glfl.stane Najvišja odlika „GRAND PRIX" na svetovni razstavi v st. Louis 1904. - Zahtevajte le Globus čistilni = == ekstrakt kakor kaže podoba, ker ponuja se ničuredna posnemanja Jedini izdelovalec F r i t z S c h u 11 ml. akc. društvo na Lipskem in Eger. POTNIKI V AMERIKO Kdor ho8t dobro In hitro potovati • francoskimi parobrodl fes Haro t Amariko, maj pifia pred odhodom od doma xa pojasnite ma nalo i najstarejšo firmo ' ' ""'" Zwilchenbart, Basel (Švica) Cutndtatafkli L Za dobro In hitro ekspedleljo se garantira. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir Gorica drž. kol. — Solkan Žage v Soteski (last verskega zaloga). Osrednje voflstvo: Trst Anina Ma Torre l\. 1. Cenj. dame in gospodje ~ pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko > Original-Viktoria« in naj bolj Sega Izdelka Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najooljši. OrigiBal-8ictoria«iroiipdoe&S uporabi brezšumno. Original-Vicloria stroji "Ušffi <:a domačo rabo in obrtne namene. Drijinal-ViBforlastniii^tŠ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji š°šin!zdT lek vseh dosedaj obstoječih to varen. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga .»Original -Victoria«. troje v in dragih Šivalnih strojev, dvokoles »Puch«, orožja, municlje in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravlja Inka R1VA CiSTELLO žt. 4. Intarurban. telcf.: Gorica St. 74, Trst št. 163L Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via Rotlori t, Via Lazzarello Vecchio )H; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme; Xa novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad J 50 H, I\ parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. - - Letna produkcija K 000.000, Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in i'ot ozdravijo v kratkem času z gotovostjo malokrvnost itd. itd. Trskino [jetrno olje se železnim jodcccm. S tem oljem so ozdravijo y kratkem času e gotovostjo vso kostno bolezni, žlezni otoki, golšo, malokrvnost itd. itd. : Cena epe steklenice je i krono 40 vinarjev. ===.=. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laborat' djn predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCit« svojim čc\ odjemalcem glede clstotc a ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== *LL-( Gristufoletti|eva pijača Iz kine in železa. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. ===== Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčev*ali tujcem. Slovenske gospodinje! Poslušajte milo iz te flomade towne! lakti jo izvrsten. Cene olajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem Poskusite in sodite S Svoji k svojim!