T| ]fl..t , , * — — B--. m. ^ jrosiamm piscsns t guuivin« Leto XXIL, St 177 Ijnbljana, sreža jO, julija *ft|frXlX Cena cent 70 Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva Q — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25,31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln Inozemstva trna Unione PnbbHcftš Italiana SJL» Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—t za Inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 31-22 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. Milano udi boji pri Smolensku že teden dni trajajočega nemškega pritiska se skušajo sovjetske motorizirane čete razbremeniti z neprestanimi protinapadi Stockholm, 29. jul. d. Na vzhodni fronti ni na nobenem izmed glavnih operacijskih področij kakih večjih sprememb, dasi se borbe v velikem obsegu nadaljujejo tako okrog Leningrada, kakor tudi na področju pri Smolensku ter v odseku pred Kijevom. Pred Leningradom se je nekoliko zmanjšal pritisk finskih čet na Karelski ožini, uspešno pa se razvijajo finske operacije ob vzhodni obali Ladoškega jezera. Obe glavni skupini nemških oboroženih sil, ki prodirata proti Leningradu od juga ter od zapada na področju pri Narve odnosno severno od Novgoroda, sta dosegli nekaj novih uspehov v uničevanju posameznih sovjetskih utrjenih postojank. Pri Smolensku se še vedno nadaljru.ie ogorčena borba med nemškimi in sovjetski tanki, ter z motorizirano pehoto, ki nastopata tu z velikanskimi silami. Operacijsko področje pri Smolensku se širi čim-dalje bolj v severno in južno smer in je ta odsek fronte tudi po globini, v kateri se razvijajo borbe, največji, kar jih je bilo v teku dosedanje nemške ofenzive na vzhodni fronti. Sovjetske motorizirane čete se skušajo z neprestanimi protinapadi razbremeniti silovitega nemškega pritiska, ki traja že ves teden z nezmanjšano silo. V nemški ofenzivi proti Kijevu je središče borb še vedno okrog Zitomira, kjer sovjetske čete prav tako prehajajo neprestano v protinapade z dokaj močnimi rezervami svojih tankovskih oddelkov in motorizirane pehote. Na skrajnem južnem delu vzhodnega bojišča, kakor tudi na skrajnem severnem finskem odseku včeraj ni bilo večjih bojev. Letalstvo je prej ko slej na obeh straneh silno aktivno. Nemško letalstvo je poleg Moskve in Leningrada zopet bombardiralo številna sovjetska prometna križišča v zaledju fronte, železniške proge, kolodvore in motorizirane transportne kolone. Sovjetsko letalstvo je preteklo noč skušalo izvršiti nov napad na rumunsko petrolejko oodročje pri Ploestiju, vendar pa je nemška in rumunska protiletalska obramba sovjetska letala zavrnila Bern. 29. jui. a Iz Monakova poročajo, da sovjetske oblasti sedaj prvič priznavajo. da se razvijajo velike operacije na južnovzhodnem odseku fronte, pri katerih imajo nemške sile namen doseči Kijev in Odeso. S finskega bojišča Helsinki, 29. julija, d. Kakor je bilo snoči objavljeno na pristojnem finskem vojaškem mestu, so finske vojaške sile okupirale otoka Mantsin-sari in Lunkulan-sari, ki ležita oba ob vzhodni obali Ladoškega jezera. Za oba ta otoka so se v finsko-sovjetski vojski pozimi 1. 1939-40 ogorčeno borili in je otoka končno zasedla sovjetska vojska. Z uspelimi operacijami sta se ta dva otoka zopet vrnila v finsko posest. Helsinki, 20. julija, s. Nad finskim ozemljem so bila včeraj sestreljena tri ruska bombna letala, število ruskih bombnikov, ki so bili sestreljeni nad Finsko v času od 23. junija do včeraj, se je tako povzpelo na 191 letal. švedski prostovoljci na finskem bojišču Stockholm, 29. julija, d. Kakor poročajo snočnji švedski listi, trajno narašča število švedskih dobrovoljcev, ki odhajajo na Finsko v vojno proti Sovjetski uniji. Finska je doslej le 1700 švedskim dobrovolj-cem odobrila sprejem v sestav finskih čet, ki se borijo na vzhodni fronti. Ena švedska prostovoljska stotnija, kakor tudi večje število mož dveh nadaljnjih stotnij, ki se bosta dokončno šele formirali, je že v bor bi na fronti. V kratkem bo sestavljena tudi že tretja švedska prostovoljska stotnija, tako da se bo ob strani finskih čet boril skoraj cel bataljon švedskih prostovoljcev. Stockhobn, 29. jul. d. švedski Rdeči ^criž bo prihodnje dni poslal na Finsko 10 sanitetnih transportnih avtomobilov, ki jih daje švedski Rdeči križ na razpolago finski vojskL Ponovni letalski napadi na Moskvo Stockholm, 29. julija, d. Nemško letalstvo je preteklo noč z velikimi silami izvršilo nov napad na Moskvo. Jutranje sov-jetsko-rusko poročilo sicer priznava, da je pri napadu sodelovalo približno 150 letal, toda ponavlja svojo staro trditev, da je le majhnemu številu nemških letal uspelo prodreti pas protiletalske zapore okrog Moskve ter preleteti mesto. Sovjetsko poročilo trdi, da so bombe zadele v prvi vrsti stanovanjska poslopja, priznava pa, da je na področju Moskve izbruhnilo mnogo požarov. Po sovjetskih neslužbenih virih pa je bil nočni napad nemškega letalstva na sovjetsko prestolnico zelo močan in je bila povzročena velika škoda tudi na vojaško važnih objektih. Odklonjen bolgarski protest Sofija, 29. jul. u. Moskovski radio je včeraj objavil, da je ruska vlada odbila protestno noto bolgarske vlade zaradi le- talskih napadov na Balčik, Dobrič, Plevno in Lovec. V Sofiji je ta sklep ruske vlade napravil neugoden vtis. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. jul, Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Rumunske čete so dosegle ozemlje ob izlivu Dnjestra. Besarabija je potemtakem do zadnjega osvobojena sovražnika. V Ukrajini operacije stalne napredujejo. Sovražnikove sile, ki so bile vržene nazaj med prodorom Stalinove črte v smeri na Smolensk, so sedaj v bistvu popolnoma uničene. Zadnji kotel vzhodno od Smolenska se bliža svojemu uničenju. Veliko število ujetnikov in plena bo lahko objavljeno v nekaj dneh kot uspeh te ogromne uničevalne bitke. Zapadno od Pejpuškega jezera so sovražnikove sile prav tako obkoljene od oddelkov, ki jim je poverjeno čiščenje Estonske, in so tik pred uničenjem. Močnejši oddelki bojnih letal so zadnjo noč z dobrim učinkom bombardirali oborožitvene tovarne, preskrbovalne obrate in prometne naprave mesta Moskve. V boja proti Angliji je letalstvo potopilo severozapadno od Shetlandskih otokov 1000 tonsko trgovsko ladjo. Pred angleško jugovzhodno obalo je bila večja trgovska ladja z bombo zadeta v polno. Drugi letalski napadi so bili preteklo noč naperjeni proti pristaniškim napravam na severovzhodni in jugovzhodni obali otoka. Stražni čoln je sestrelil eno angleško letalo. Bojnega delovanja sovražnika nad nemškim ozemljem ni bilo ni« podnevi niti ponoči. Japonsko-Srancoski sporazum o Indokini Podpis protokola o vojaškem sodelovanju Vichy, 29. jul d. Ob 11. dopoldne lokalnega časa je bil v Vichyju podpisan fran-cosko-japonski protokol o vojaškem sodelovanju v Indokini. Protokol sta podpisala podpredsednik francoske vlade admiral Darlan in japonski veleposlanik Sotoma-tsu Kato. Svečanemu podpisu je prisostvoval tudi državni tajnik za kolonije admiral Platon. Protokol navaja v uvodu, da je bil glede na trenutni položaj, ki vlada na Daljnem vzhodu dosežen načelni sporazum med vladama Francije in Japonske z namenom, da se zajamči skupna obramba Indokine. Podpisani protokol tvori podlago za ukrepe tehniškega značaja, ki bodo pod vzeti v ta namen. Besedilo protokola se glasi: Vlada Francije in cesarska vlada Japonske, upoštevajoč sedanji mednarodni položaj, ter v zavesti, da bi bila v primera ogrožanja varnosti Francoske Indokine Japonska upravičena smatrati, da bi bil s tem ogrožen tudi splošni mir v vzhodni Aziji ter zaradi tega enako tudi lastna varnost Japonske, sta sklenili: 1. Obe vladi se zavezujeta k vojaškemu sodelovanju za skupno obrambo Francoske Indokine. 2. Ukrepi, ki so potrebni za to sodelovanje, bodo predmet posebnih dogovorov. 3. Zgornje dispozicije ostanejo v veljavi samo dotlej, dokler bodo obstojale okoliščine, zaradi katerih so bile sprejete. Ta sklep je bil storjen tudi v skladnosti z obveznostmi, ki jih je Japonska sprejela na eni strani, zavezujoč se, da bo spoštoval pravice in interese Francije na Daljnem vzhodu ter zlasti še teritorialno integralnost Francoske Indokine in suve-renostne pravice na vsem področju Indokine. Na drugi strani je bil ta sklep storjen po odločitvi Francije, da glede francoske Indokine ne bo sklepala nobenega sporazuma ali pogodbe s kako tretjo silo z namenom politične ali gospodarske ali vojaške kooperacije, ki bi bila take narave, da bi bila direktno ali indirektno naperjena proti Japonski. Protokol stopi z današnjim dne v veljavo. Sestavljen je bil v dveh primerkih v francoskem in japonskem jeziku. Izkrcavanje japonskih čet v Indokini Japonska je dobila v Indokini na razpolago osem letafišč Tokio, 29. jul. u. Iz Hanoia poročajo, da so se japonske čete včeraj pričele izkr-cavati v Južni Indokini v smislu franco-sko-japonskega sporazuma. Po tem sporazumu so indokitajske oblasti dale japonskim oboroženim silam na razpolago osem letališč. Medtem se medsebojne gospodarske sankcije obeh taborov že pričenjajo izvajati. Po informacijah agencije Domei je mandžurska vlada včeraj blokirala angleško in ameriško imetje v Mandžuriji. Japonsko finančno ministrstvo je razširilo že znane japonske gospodarske in finančne protiukrepe tudi na Ulster, ker se je vlada v Belfastu pridružila vladi v Londonu v ukrepih proti Japoncem. V Bataviji je bilo objavljeno, da je vlada Nizozemske Indije prekinila vse valutne operacije z Japonsko. V bodoče se bodo lahko opravile le z njenim posebnim dovoljenjem. Nova Zelandija je v trgovinskih odnošajih z Japonsko odpravila klavzulo v največjih ugodnostih, ki je bila doslej osnova trgovinskih sporazumov med obema državama. Isto velja tudi za vlado Nizozemske Indije. Kanada je blokirala vse japonsko imetje na svc jem področju, nakar je japonska vlada podvzela enak ukrep glede kanadskega imetja na Japonskem. Enake protiukrepe je podvzela tudi mandžurska vlada proti pripadnikom Zedinjenih držav. Pri vsem tem Japonska odločno in možato vztraja pri svoji politiki, o čemer pričajo komentarji japonskega tiska. Tako poudarja i-Jomiuri«, da bo Japonska v vsakem primeru avtomatsko podvzela povsem enake ukrepe, ki bodo s katere koli strani izvršeni proti njej bodisi na gospodarskem, bodisi na vojaškem področju. »Niči Niči« celo naglaša, da so severnoameriški ukrepi zgolj ohrabrili Japonce, ki bodo le še z večjo vnemo storili vse, da prem os te gospodarske težave. Šanghaj, 29. jul. s. Službeno je bilo objavljeno, da so se pričele davi japonske čatc izlcrcavati z ladij na področju severno od Kamranškega zaliva. Službeni komunike pravi dalje, da so japonske letalske sile prevzele 8 letališč v Indokini. med njimi letališče pri Saigonu. V Saigo-nu pripravljajo že vse potrebno za razmestitev japonskih čet. Japonskemu generalnemu štabu in drugim štabom manjših enot so dali na razpolago poslopji francoske in kitajske trgovinske zbornice Japonske oblasti so nadalje že prevzele oblast v saigonskem pristanišču. Hoteli so polni japonskih oficirjev, ld so prispeli v Saigon že pretekli teden. Priprave za sprejem japonskih oblasti in japonskih čet se mrzlično nadaljujejo in zavzemajo vedno večji obseg. Na drugi strani kaže prebivalstvo vedno večje nezaupanje do krajevnih angleških in kitajskih denarnih zavodov. Včeraj so ljudje naravnost navalili v te banke, ki so bile zaradi tega prisiljene omejiti izplačila vseh vlog na 500 pijaster za vsak posamezni primer. Japonska in Nizozemska Vzhodna Indija Vlada v Bataviji ne namerava ovirati poslovanja japonskih podjetij na svojem področju Šanghaj, 29. jul. d. Navzlic temu, da je Nizozemska Vzhodna Indija odpovedala pogodbo o plačilnem prometu z Japonsko, sodijo v tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih, da položaj na Daljnem vzhodu vseeno ne daje še povoda za kako posebno vznemirjenost V teh krogih izkazujejo celo malce večji optimizem, kakor pa je bil upravičen takoj po anglo-ameriški blokadi japonskih dobroimetij v Zedinjenih državah in na področju britanskega imperija. V poučenih šanghajskih krogih so mnenja, da se za sedaj še ni bati bližnjega izbruha oboroženega spora na Pacifiku. K temu je v prvi vrsti mnogo pripomogla nota japonske vlade glede ureditve odnošajev med Japonsko in francosko Indokino. Tudi v Washingtonu se odlok o blokadi japonskih dobroimetij ne izrablja preveč rigorozno in je po zadnjih informacijah razmeroma lahko dobiti licence za transakcije, v katerih igrajo vlogo japonski fondi na področju Zedinjenih držav. Pozornost vseh držav, ki so zainteresirane na Pacifiku, je trenutno obrnjena proti Nizozemski Vzhodni Indiji, ki jo je bil Roosevelt ob neki priliki označil kot »varnostni ventil Daljnega vzhoda«. Navzlic zaostritvi napetosti med Japonsko in Nizozemsko Indijo pa si v Bataviji še zmerom prizadevajo vsaj še ohraniti videz svoje nevtralnosti. Doslej si nizozemska vlada, — kar je zelo značilno, — še ni izbrala Batavije za sedež. Prav tako tudi še ni službenih potrdil, da bi bila Nizozemska Vzhodna Indija proglasila blokado japonskih dobroimetij na področju Nizozemske Vzhodne Indije, dasi so se da- Un violento scontro aero-navale presso Malta Un cacciatorpediniere e una petroliera affondati — Un velivolo inglese abbattuto II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 29 luglio il seguente bollettino di guerra n. 420: I nostri MAS che avevano appoggiato 1 mezzi navali di assalto penetrati nella notte sni 26 nel porto dl La Valletta (Malta) ebbero durante 11 ritorno un violento scontro con unita sottili e velivoli nemici contro 1 quali intervennero efficacemente anehe aerei nazionali. Un cacciatorpedlniere inglese, silurato da un Mas, č stato visto affondare dai nostri aerei. Due dei MAS non sono rientrati alla base. Nell'Africa settentrionale, durante una n ostra puntata offensiva effettuata sui fronte di Sollum nel pomeriggio del 27 un reparto tedesco ha catturato prigionieri e inflitto perdite agli elementi avanzati av- versari costringendoll a ripiegare. Sol fronte di Tobruk vivace attivita delle op-poste artiglierie. Nell'Africa orientale in regione Gondar, azione dl elementi avanzati e di artiglieria. Nel pomeriggio di ieri velivoli britannlci hanno attaccato a bassa quota alcune lo-calita della Sicilia; qualche ferito e danni di po ca importanza. La n ostra caccia, prontamente intervenuta, ha abbattuto in fiamme a circa 30 km da Augusta un ae-reo del tipo »Beauflghter«, che b preci-pitato in mare. Un nostro sommergibile operante ln At-lantico al comando del tenente di vascello De Giacomo ha affondato una petroliera da 7 mila tonnellate con pieno carico. Hud pomorski in letalski spopad blizu Malte En rušilec in ena petrolejska ladja potopljena — Eno angleško letalo sestreljeno Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 29. julija naslednje 420. vojno poročilo: Naši braj čolni, ki so ščitili napadalne čolne, ki so v noči na 26. vdrli v luko La Valletto na Malti, so se nazaj grede hudo spopadli s sovražnimi lažjimi vojnimi ladjami in letali, proti katerim so uspešno nastopila tudi nacionalna letala. Neki angleški rnšilec je bil torpediran od brzega čolna in so z letal opazili, kako se je potapljal. Dva brza čolna se nista vrnila na svoje oporišče. V severni Afriki je o priliki nekega našega napadalnega sunka, ki je bil izveden 27. popoldne na odseku pri Solumu, nemški oddelek zajel nekaj sovražnih vojakov in prizadejal izgube sovražnim pred- njim četam, ki so bile prisiljene k umika. Na odseku pri Tobruku živahno delovanje topništva z obeh strani. V vzhodni Afriki delovanje prednjih oddelkov in topništva na področju G on dar ja Včeraj popoldne so angleška letala v nizkem poletu napadla nekaj krajev na Siciliji. Nekaj ljudi je bilo ranjenih in bilo je nekaj malo pomembne škode. Naši lovci, ki so takoj nastopili, so približno 30 km daleč od Auguste sestrelili letalo tipa »Beaufighter«, ki se je v zraku vnelo in je treščilo v morje. Naša podmornica, ki operira pod poveljstvom mornariškega poročnika De Giaco-ma, je potopila 7000 tonsko polno nato-vorjeno petrolejsko ladjo. nes razširile neke tovrstne informacije, pač pa je angleška službena agencija objavila danes iz Toki j a vest, ki jo je sedaj treba sprejeti z vso rezervo, da se je japonska vlada odločila, proglasiti blokado nizozemskih dobroimetij na Japonskem. Vsekakor bi to značiio novo resno poostritev položaja na Daljnem vzhodu. Šanghaj, 29. juL d. Po informacijah, ki so v torek zjutraj dospele semkaj iz Batavije, je službeni zastopnik vlade izjavil pred ustavodajnim svetom Nizozemske Vzhodne Indije, da vlada Nizozemske Vzhodne Indije ne namerava ovirati v poslovanju japonskih podjetij, ki delujejo na področju Nizozemske Vzhodne Indije. Vladni zastopnik je nadalje izjavil, da vlada tudi noče zasedaj omejiti svojega izvoza na Japonsko niti ne izvoza na področje tistih pokrajin, ki jih je Japonska zasedla. Bangkok, 29. jul. u. Iz Batavije poročajo, da je bil tam izdan dekret, ki pooblašča vojaške oblasti, da vsak trenutek proglase izjemno stanje v deželi. Ukinjene dobave petroleja Japonski Tokio, 29. jullija (Domei) Vlada Nizozemske Vzhodne Indije je enostransko odpovedala z Japonsko sklenjeno pogodbo o dobavah petroleja. New York, 29. julija d. Po informacijah ameriških agencij iz Šanghaja je vlada Nizozemske Vzhodne Indije ustavila transporte petroleja na Japonsko. Po teh informacijah ne gre siamo za začasni ukrep, ampak so dobave petroleja za Japonsko defi-nitivno ustavljene. Po cenitvah ameriških gospodarskih strokovnjakov naj bi bila na ta način Japonska prikrajšana za 2 milijona ton nizozemskega petroleja, katerega dobavo je bila zaključila sporazumno z oblastmi v Bataviji Novi ameriški poveljnik na Filipinih Washington, 29. jul. d. Ameriški senat je na svoji včerajšnji seji soglasno odobril imenovanje generala Mac Arthura za vrhovnega poveljnika vseh ameriških vojaških sil na Filipinih. Predsednik filipinskega otočja Manuel Quezon se je ameriškemu vojnemu ministru Stimsonu zahvalil za imenovanje generala Arthura, ki je s tem postal najvplivnejša ameriška vojaška osebnost na Daljnem vzhodu. Washington, 29. jul. u. Prezident Roose-vest je poslal senatu poslanico, v kateri predlaga potrditev imenovanja generala Mac Arthura za vrhovnega poveljnika ameriške vojske na Daljnem vzhodu. Njegov glavni stan naj bi bil v Manili. General Mac Arthur naj bi razpolagal z novim 10 milijonskim kreditom za utrdbena dela na Filipinih, obenem pa bi njegova vojska štela 70.000 Američanov in filipinskih domačinov. Utrjevanje Filipinov New York, 29. julija d. V zvezi z imenovanjem generalk Doiutglasa Mac Arthur j a za vrhovnega poveljnika vseh ameriških vojnah sril na Filipinih izjavljajo v ameriških vojaških krogih, da znači ta ukrep prvi veliki korak k usitvaritvi enotne vojaške organizacije za vse vojaške operacije, ki bi utegnile postati potrebne kjerkoli na področju Tihega oceana. Pripominjajo, da boi ta ameriška vojaška organizacija delala v tesnih stikih z Nizozemsko Vzhodno Indijo. Po mnenju teh ameriških vojaških krogov naj bi to sodelovanje pomenilo trden branik proti vsaki nadaljnja japonski ekspanzivnosti proti jugu. Baje so bile ameriške vojaške sile na Filipinih v zadnjih mesecih znatno ojačene. Obenem skušajo v ameriških vojaških krogih dokazati, da te ameriške sile na Filipinih ne predstavljajo nikake koncentracijske točke morebitne ameriške ekspedicijske vojske. Posebno1 je bilo zadnji čas ojačeno ameriško letalstvo na Filipinih. Na letalskih oporiščih so mnogoštevilne eskadrile težkih štirimotornih bombnikov z zelo velikim akcijskim radijem, ki lahko, kakor pravijo te ameriške informacije, s polnim bombnim tovorom lete 1000 milj daleč. S tem letalstvom si Američani obetajo vsak čas vzpostaviti potrebne zveze med Filipini, Francosko Indokino in med britanskim oporiščem v Hcmgkongu. Očitno je tudi okrepitev ameriških vojaških sil na Filipinih ena izmed prikritih Rooseveltovih akcij, ki lahko dovede do nepreračunljivih incidentov in s tem do izpolnitve Rooseveltove želje spraviti Ameriko v vojno. Japonske ladje v ameriških lukah New York, 29. juL d. Ameriški listi objavljajo službeno sporočilo ameriškega mornariškega urada, s katerim se do nadaljnjega japonskim ladjam dovoljuje prihod v ameriške luke brez rizika, če se bodo v teh lukah zadrževale le najnujnejši potrebni čas. V tukajšnjih mornariških krogih pričakujejo, da bo na to ameriško službeno zagotovilo večje število japonskih ladij, ki že tri dni križarijo ob zar-padni ameriški obali, sedaj vseeno zaplulo v razne kalifornijske luke. Službeno sporočilo mornariškega urada namreč izrecno pravi, da bodo te japonske ladje dobile dovoljenje za zapustitev ameriških luk »pod pogoji, ki so sedaj v veljavi«, kar pomeni, da ne tvegajo japonske ladje, da bi bile v ameriških lukah zadržane, čeprav samo za določeno dobo. V mornariških krogih pričakujejo, da bo zaplula v katero izmed kalifornijskih luk tudi potniška luksuzna ladja »Tatuta Maru«, ki je že 12 ur zasidrana pred kalifornijsko obalo. »Tatuta Maru« ima na krovu tudi 100 ameriških potnikov. V Južni Afriki zadržan japonski parnik Ankara, 29. julija, d. Kakor poroča angleški radio, so južnoafriške oblasti v Ca-petovvnu zabranile japonskemu potniškemu parniku »Manilla Maru« (9486 ton) odhod iz Capetowna. »Manilla Maru« bi morala danes odpluti proti Japonski z japonskimi izseljenci, ki so bili evakuirani iz Južne Afrike. Reorganizacija japonske državne obrambe Tokio, 29. julija (Domei) Japonska generalni štab je sklenil osnovati namestil dosedanjega »urada za novačenje« novo širšo organizacijo, ki ji bodo poverjeni vsi posli in vsa vprašanja, ki so v zveza z organizacijo japonske rezervne armade aa sploh vsi ukrepa za okrepitev japonske napredne obrambe. Novi organizaciji bo poverjena tudi vojaška vzgoja japonske mladine in preskrba odsluženih vojakov villnem življenju. *WH8>f 8t ITT HhsBfc, SO. JriHJa Resnica o ameriških stratosfernih bombnikih Odkritja ameriškega vojaškega strokovnjaka New Tork, 29. juL d. V zvezi z vestmi, da se je angleško letalstvo pri zadnjem napadu na Nemčijo, med drugim tudi na Berlin, posluževalo novih tako zvanih stratosfernih bombnikov, navaja znani ameriški vojaški strokovnjak Bratt v svojem komentarju teh napadov, da pač niso sodelovali kaki novi stratosferni bombniki ameriške konstrukcije, marveč samo nova ameriška bombna letala. Dejstvo, da so ta letala metala bombe iz izredno velike višine, pa tolmači Bratt tako, da si je to dejstvo lažje pojasniti z nedostatki v konstrukciji teh letal. Resnica je namreč, da so ti novi ameriški bombniki, ki pa nikakor niso kak poseben izdelek, slabo oboroženi. V prvi vrsti jim manjka pravilno ugrajenih strelskih kupol, tako da so zelo ranljiva, ako jih napadejo lovska letala. Prav ta pomanjkljivost jih sili, da se umaknejo pri napadih do največje višine, ki so jo sploh sposobni doseči, ako hočejo biti vsaj malo zavarovani pred napadi lovcev. V zvezi s to ugotovitvijo se Bratt spušča v ostro kritiko ameriškega oboroževanja ter poudarja, da ameriška vojna industrija ni to, kar svet o njej poroča, in da ni izpolnila nad, ki so jih gojili Američani. Bratt sodi, da je vzrok v prvi vrsti ta, da je ameriška vojna industrija dobro dotirana od vlade in je s tem izločen psihološki moment, ki bi v nasprotnem primeru ugodno vplival na vodstvo ameriške vojne industrije. V industriji zaradi tega ni nobene ambicijoznosti niti glede kakovosti proizvodnje niti glede brzine. Kot posebno značilnost navaja Bratt, da je proizvodnja ameriških težkih tankov še vedno enaka ničli. Velik molk, ki vlada zadnje čase vobče o vseh vprašanjih, tičočih se ameriške vojne proizvodnje, — zaključuje Bratt —, ne pomeni nič drugega, kakor da se Zedinjene države sramujejo svoje storilnosti na tem področju. Kot pravi zločin in sabotaža na realizaciji ameriškega oborožitvenega programa pa se lahko ožigosa dejstvo, da v ameriški vojni industriji v realizaciji ameriškega »obrambnega programa« še danes ni bilo organizirano enotno vodstvo, marveč odloča o tem nešteto oseb in činiteljev. Ameriška bojazen pred napadom New York, 29. jul d. Eden prvih zagovornikov vstopa Amerike v vojno, mornariški minister polkovnik Knox, ki se je s svojim hujskanjem proslavil na svojem zadnjem govoru v Bostonu, je imel včeraj zopet zelo bojevit govor v Fort She-ridanu v državi Illinois. Kakor že večkrat prej je tudi to pot skušal z vsemi razpoložljivimi sredstvi naslikati svojemu poslušalstvu nevarnosti, ki naj bi grozile Ze-dinjenim državam ter njihovi svobodi in neodvisnosti. Knox je v svojem govoru med drugim dejal, da bo Amerika za vedno izgubila dediščino svojih očetov, svoboščine, ki si jih je tako težko izvojevala, ako se ne bo hotela zanje vedno znova boriti. Te svoboščine naj bi po Knoxovem mnenju Ameriki oteli »ljudje, ki so bolj odločni kakor mi.« Po Knoxovem mnenju je zaradi tega potrebno, da se takoj ukrene vse potrebno, da ne bi Zedinjenih držav »zadela ista usoda kakor nekaterih evropskih narodov«. Knox je v svojem govoru ponovno naglašal, da Amerika ne sme odlašati, marveč mora takoj sprejeti potrebne sklepe, s katerimi si bo za jamčila maksimalno mogočo obrambo za primer napada. pa naj ta napad pride od koderkoli. Debata o podaljšanju vojaške službe New Tork, 29. jul. d. Kakor poročajo snočnji ameriški listi iz Washingtona, se bo pričela 30. julija v senatu debata o zakonskem načrtu, s katerim naj se podaljša vojaška služba v ameriški vojski. Po mnenju ameriških listov bo senat zakonski načrt sicer sprejel, morda celo po prav kratkih debatah, vendar pa ne pričakujejo, da bi vlada odnesla v teh debatah kako posebno sijajno zmago. Vodje opozicije v senatu računajo, da bo zakonski .načrt o podaljšanju vojaške službe sprejet s prav majhno večino. Zadnji dogod->.i na Daljnem vzhodu, posebno pa silna propaganda, so vladi položaj znatno olajšali, tako da so mnogi poslanci in senatorji, ki temu zakonskemu načrtu niso bili naklonjeni, predrugačili svoje mnenje. V reprezentančni zbornici se zakonski načrt o podaljšanju vojaške službe proučuje šele v vojaškem odboru. Usoda zakonskega načrta pred odborom bo mnogo odvisna od rezultata glasovanja v senatu, računati pa je treba s tem, da bo tudi v reprezentančni zbornici zakonski načrt sprejet, dasi bo tu večina najbrže še znatno manjša kakor v senatu. Žid Baruch pri Rooseveltu Washington, 29. jul. u. Listi poročajo, da sta se včeraj v Hydeparku sestala Rooseveit in znani židovski mogotec Baruch. Američanom je še dobro znano, kakšen je bil Baruchov delež pri finančnih transakcijah v zadnji svetovni vojni. Takrat je bil Baruch pogostokrat gost Bele hiše in je postal glavni svetovalec tedanjega predsednika. Peru in evropska vojna Buenos Aires, 29. jul. d. Kakor poročajo iz Lime v Peruju, je tudi tamkaj ameriška propaganda pridno na delu, da sprcvi perujsko republiko kakorkoli v zvezo z evropskim oboroženim sporom. Tako je bila včeraj pred perujskim kongresom prečitsna posebna poslanica predsednika Praaa. ki označuje stališče Peruja do evropskega konflikta. Ta poslanica pravi, da nevtralnost Peruja napram evropskemu konfliktu danes ni več statična marveč aktivna. Zaradi tega se Peruju nalaga vrsta obveznosti, ki se jih ni mogoče otresti. Predsednik Praao pravi nadalje v tej poslanici, da Peri.', ne more biti več mlačen glede na skrite nevarnosti, ki se vedno bolj večajo. Ke2 pripada Peru ameriškemu prostoru, se smatra povezanega tudi z ameriškimi obligacijami. Prado prav: nato. da predstavlja soglasnost med državami novega cveta najboljši branik proti vojnim pust oženjem. Nazadnje zahteva perujski predsednik »potrebne varnostne ukrepe« in navaja bi med prvimi potrebo, da sc letal? nemška prometne družbe »Lufthansa« spravijo pod kontrolo pentajakega vojnega Tu se očitno vidi, kako atcufia Peru posnemati Bolivijo, ki je tudi »iz vojaških interesov« zaplenila nemška transportna letala. Kar se tiče odnošajev do IScvariarja, je predsednik Prado v svo}i spomenici bt-javO, da je Peru pripravljen podpisati sporazum, ki naj bi zajamčil mir med obema državama ter ustvaril podlago sa efektivno sodelovanje mod njima. Poziv washingtonske vlade južnoameriškim državam VVashington, 29. juL u. Amerifiki listi poročajo v senzacionalni obliki o naraščajoči napetosti z Japonsko. Pri tem opozarjajo na najnovejše ukrepe predsednika Zedinjenih držav glede ojačenja ameriških oboroženih sil na Filipinih. Med drugim je bilo določenih 10 milijonov dolarjev nadaljnjih kreditov za utrdbe na Filipinih. Tudi odnošaji s Francijo so postali težavni, vendar službeni krogi izključujejo možnost, da bi se tudi proti Franciji pod-vzeli podobni ukrepi kakor proti Japonski, ali da bi se celo prekinili diplomatski odnošaji z njo. Senator George, predsednik senatskega zunanjepolitičnega odbora, je izjavil, da je po mnenju ameriške vlade francoska vlada ravnala pri tej stvari pod močnim nemškim pritiskom, diplomatski krogi pa napovedujejo, da bodo Zedinjene države poskusile ojačlti svoj trgovinski promet s Francosko Afriko, da bi tako povzročile vse mogoče težave nemškim trgovinskim agentom, ki baje že ponujajo svoje blago po ugodnejših cenah in dobavnih pogojih kakor ameriški agentje. Stavka v newyorški elektrarni New Tork, 29. juL d. 5000 električarje* iz velike newyorškc električne centrale »Edison« je stopilo v stavko. Letalski boji na zapadu Siockboim, 29. juL d. Kakor poročajo iz Lojdooa, javlja komunike angleškega le-taMteea ministrstva, da je bilo delovanje nemškega letalstva preteklo noč nad Anglijo bolj omejenega obsega. Samo posamezna nemška letala so preletela nekatere kraje v vzhodni Angliji, kjer so bombe povzročile nekaj gmotne Škode Zaplemba prtljage nemškega kurirja Berlin, 29. juL s. Nemški tisk mnogo razpravlja o zaplembi treh kovčegov nemškega diplomatskega kurirja, ki je potoval v Liroo. Listi poudarjajo, da je bila to nezaslišana prekršitev mednarodnega prava in da je argentinska vlada zanjo v polni meri odgovorna. Resni incident je znova pokazal, kakšnih metod se poslužujejo Washingtonu udinjani severnoameriški tolovaji, ki hočejo na vsak način tudi v južni Ameriki zanetiti sovraštvo proti Nemčiji. Incident v Panami Bern, 29. juL & Švicarska brzojavna agencija sporoča, da je prišlo v Panami do spopada med policijo in člani neke tuje kolonije, ld policijskim organom niso hoteli pokazati svojih potnih listov. Med drugimi je bilo tedaj ubitih osem Švicarjev, šest pa ranjenih. V Aleksandretti zadržane francoske ladje Carigrad, 29. jul. u. Anatolska agencija je objavila, da so bile posadke 11 francoskih ladij, ki so se zatekle v Aleksandret-to, internirane, in da so bile ladje v luki zadržane. Civilna uprava v novih madžarskih pokrajinah Budimpešta, 29. julija d. S posebnim ministrskim ukazom ie bila na vseh področjih na jugu Madžarske, ki so bila na novo priključena madžarskemu ozemlju, uvedena madžarska civilna uprava. Gospodarstvo Gospodarske vesti = Zaključki italijanskih paroplovnih družb. Včeraj smo poročali o bilanci Tržaškega Lloyda, sedaj pa objavljata svoje računske zaključke tudi družbi Adriatica in Tirrenia, ki prav tako, kakor Tržaški Lloyd, pripadata poldržavni skupini Fin-mare. Družba Adriatica, Soc. An. di Na-vigazione v Benetkah, ki vzdržuje paro-plovne zveze v Jadranskem morju, je v preteklem letu pri delniški glavnici 150 milijonov lir zabeležila povečanje čistega dobička na 6.4 milijone lir (prejšnje leto 4.4) in bo izplačala nespremenjeno 4% dividendo. Druga družba Tirrenia, Soc. An. di Navigazione v Napolju, ki je pred leti prevzela paroplovne zveze v Tiren-skem in Sredozemskem morju do Severne Evrope, pa je pri delniški glavnici 150 milijonov lir zabeležila zmanjšanje čistega dobička na 4.6 milijona lir (prejšnje leto 6.2) in bo znižala dividendo od 4 na 3%. = Gradnja železnic v Italiji. Na podlagi posebnih zakonov so pričeli v zadnjem času v Italiji razna železniška gradbena dela, za kar je odobren kredit pol milijarde lir. Ta kredit se bo porabil za dograditev železniškega križišča Mestre pri Benetkah, za dopolnitev krožnih prog v Bologni, Alessandriji in Palermu in za dograditev krožne proge v Rimu. Med Car-lonio in Villammassargio se gradi nova železniška proga. = Novi izvori nafte na Hrvatskem. Obširno smo že poročali o odkritju močnega izvora nafte pri Kutini, severozapadno od Novske. Po najnovejših poročilih so bili navrtani v zadnjih dneh nadaljnji izvori, ki kažejo, da bo Hrvatska lahko krila ne samo svojo lastno potrebo, temveč bo lahko mineralno olje še izvažala. = Novi predpisi za mletje pšenice na Hrvatskem. Hrvatsko državno ravnateljstvo za prehrano je te dni izdalo predpise o mletju pšenice. Po teh novih predpisih bo zopet v majhnem obsegu dovoljeno mletje bele moke. Od vsakih 100 kg pšenice (v teži 78 kg na hektoliter) bo moral mlin oddati 2 kg pšeničnega zdroba, 8 kg bele moke, 70 kg enotne krušne moke, 4 kg krmilne moke in 15 kg otrobov, 1 kg pa se prizna za kalo. Mlini bodo mleli žito na račun državnega ravnateljstva za prehrano in bodo za mletje dobili mlevnino v denarju (5000 kun za 10.000 kg pšenice). Obenem so bile določene tudi prodajne cene za moko. Cena moki je za vse področje države enaka, ker se prevozni stroški enotno obračunajo. Na debelo so določene naslednje cene: pšenični zdrob 10 kun za kg, bela moka 10 kun za kilogram, enotna krušna moka 7.20 kune za kg, krmilna moka 3.50 kune za kg in otrobi 3 kune za kilogram. = Preseljevanje Srbov. V Beogradu izhajajoča »Donauzeitung« objavlja razgovor glavnega urednika s srbskim komi-saričnim notranjim ministrom Acimovi-čem, ki je obenem predsednik komisa-ričnega ministrskega sveta. Acimovič je podal obširno izjavo glede vprašanja preseljevanja Srbov, ki je deloma tudi problem beguncev. Iz sosednih dežel prihajajo srbski begunci in je računati, da jih bo več sto tisoč. Doslej je prišlo v Srbijo že 90.000 beguncev, ki jih je beograjska vlada razdelila po vaseh in mestih. Seveda pa ni dovolj hiš in inventarja, da bi se vsi ti Srbi, ki se selijo, vključili v gospodarsko življenje. Zato je komisarična vlada v Beogradu pri Srbski narodni banki najela posojilo v višini 1 milijarde dinarjev, ki bo služilo za rešitev vprašanja ljudi, ki se preseljujejo v Srbijo. Vlada jih namerava zaposliti pri raznih javnih delih in pri melioracijah. Glede vprašanja prehrane je izjavil komisarični notranji minister, da je stanje zadovoljivo. Kvote za živila so zadostne in je verjetno, da jih bo mogoče tudi v celoti izpolniti. Potrebno pa je bistveno zboljšanje kmetijske organizacije. Minister Acimovič je še poudaril, da je s svojimi kolegi prepričan o tem, da se da bodočnost S:':.'je zgraditi samo s pomočjo Nemčije. = Obnova Beograda. Eeograjski mestni svet je sklenil, da bo obnovil 80 poslopij, ki deloma ali v celoti služijo potrebam občinske uprave. Tu so poleg uradnih poslopij zlasti šole, zavetišča in bolnišnice. Občina bo nadaljevala dela pri gradnji velike avtobusne garaže, katere gradbeni stroški so predvideni na 15 milijonov dinarjev. V bivši vojašnici kraljeve garde bodo namestili kmetijsko fakulteto, ki je bila doslej v Zemunu. = Nemško-madžarski gospodarski odnošaji. Nemški poslanik Clodius, ki že vrsto let urejuje gospodarske odnošaje z Madžarsko, je imel te dni v nemško-madžarski trgovinski zbornici v Budimpešti predavanje o nemško-madžarskih trgovinskih odnošajih. Poudaril je, da je Madžarska važna agrarna dobaviteljica Nemčije, Nemčija pa zopet največja dobaviteljica Madžarske za surovine, polizdelke m stroje. Delež Nemčije v madžarski zunanji trgovini se je v zadnjih letih še nadalje dvignil. V madžarskih političnih in gospodarskih krogih kažejo veliko razumevanje za vključitev Madžarske v evropsko gospodarstvo. Madžarska kaže pripravljenost, zadostiti do skrajnih meja svojim dobavnim obveznostim tudi v vojni. Nemške dobave pa omogočajo normalno funkcioniranje madžarske industrijske produkcije. Vse te okolnosti potrjujejo, da postajajo gospodarski odnošaji med obema državama vedno tesnejši. Madžarska je tudi kot industrijska država postala v zadnjih letih zanimiva za Nemčijo, zlasti v zvezi z gospodarsko reorganizacijo Evrope, čim tesnejši so gospodarski odnošaji Madžarske z Nemčijo, tem bolj je dana možnost za razširjenje madžarske industrije. Poslanik Clodius je še poudaril, da bo mogoče ustvariti bogato Evropo le tedaj, če bodo posamezne dežele zrele za gospodarski dvig. = Iz zadružnega registra. Pri zadr.ugi »Napredni tisk«, z. z o. j. v Ljubljani, je izbrisan član upravnega odbora dr. Otmar Pirkmajer, na novo pa je vpisan član upravnega odbora dr. Ernest Kalan, advokat v Ljubljani. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Po najnovejši zakonski odredbi je računsko sodišče v Zagrebu spremenilo svoje ime v računski dvor. — Tvrdka »Jugoslovanske Solvay tvornice d. d.« v Lukavcu je spremenila svoje ime v Solvay d. d. v Lukavcu. = Omejitve v madžarski tekstilni industriji. Zaradi pomanjkanja tekstilnih surovin so morale madžarske tekstilne tvornice, ki predelujejo inozemske surovine, omejiti delovni čas in deloma odpustiti delavstvo. Odpuščeno delavstvo se bo uporabilo za dela v kmetijstvu, kjer primanjkuje delavcev. I francobolli ex jugoslavi considerati ancora validi La Direzione Provinciale delle Poste di Lubiana comunica: A tutti gli effetti postali e filatelici, interni ed internazionali, sono da considerar-si valide soltanto le seguenti emissioni di francobolli ex jugoslavi sovrastampate: 1° »Co-Ci« e »R. Commissariato Civile territori sloveni occupati — Lubiana«, (sovrastampati presso la Tipografia Mer-cur di Lubiana); 2° »R. Commissariato Civile territori sloveni occupati — Lubiana« (sovrastampati presso la tipografia della Direzione Provinciale Poste di Lubiana); 3o »Alto Commissario per la provincia di Lubiana« (sovrastampati presso la Tipografia della Direzione Provinciale Poste di Lubiana). Še veljavne bivše jugoslovanske znamke Pokrajinska poštna direkcija v Ljubljani objavlja: Za veljavne je treba smatrati znamke bivših jugoslovenskih izdaj z vsemi notranjimi in zunanjimi učinki v poštnem in fi-latelističnem pogledu, če so žigosane: 1. S »Co - Ci« in z »R. Commissariato Civile territori sloveni occupati - Lubiana« (v izvedbi Merkurjeve tiskarne v Ljubljani; 2. z »R. Commissariato Civile territori Sloveni Occupati - Lubiana (v izvedbi tiskarne Pokrajinske poštne direkcije v Ljubljani); 3. z »Alto Commissario per la provincia di Lubiana (v izvedbi tiskarne Pokrajinske poštne direkcije v Ljubljani). Le maggiori aziende nazionali parteciperanno alla Fiera di Lubiana obe al svolgera dal 4 al 13 ottobre per Iniziatlva deli'Alto Commissario parteciperanno le maggiori aziende nazionalL H Ministro delle Comu-nicazioni ha eoneeaso la riduzione del 60% per i viaggi degli espositori, dei vieitatori e per 11 trasporto delle mercL Hanno gia eomunicatD la loro adesione la societa Fiat, la Snia Viscosa, 1'AGIP, la Breda* 1'Ansaldo, la Montecatini, la Regia Ta-bacchi, la Societa Erba, la San Pellegrino, la Provincia di Gorizia, la Federazione italiana dei consorzi agrari, la Federazione nazionale dei consorzi provinciali agrari e altre numerose societa e ditte commerciali. Največja italijanska podjetja bodo razstavljala na Ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 29. julija. Letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 4. do 13. oktobra na pobudo Visokega Komisarja, se udeleže največja nacionalna podjetja. Prometni Minister je dovolil 59% znižanje voznine za potovanje razstavljalcev in obiskovalcev ter za prevoz razstavnega blaga. Svojo udeležbo so že prijavila znana velika podjetja Fiat, Snia Viscosa, Agib, Breda, Ansaldo, Montecatini, dalje Tobačna režija, Erba, San Pelegrino, Goriška pokrajina, Italijanska Federacija agrarnih zajednic, Nacionalna Federacija Pokrajinskih agrarnih združenj ter mnoga druga industrijska podjetja ter trgovske družbe. II regolamento delle rette spedaliere negli ospedali e ambulatori L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto il § 6 della legge 27 feb-bralo 1930 sugli ospedali, decreta: £ approvato l'unico Regolamento rela-tivo alle tasse per 1'assistenza (rette spedaliere) negli ospedali pubblici e negli ambulatori della provincia di Lubiana. Lubiana, 18 luglio 1941-XIX. I/Alto Commissario Emilio GrazlOH U Regolamento relativo alle tasse per l'assistenza Art. 1. Nella provincia di Lubiana sono ospedali pubblici i seguenti: 1. Ospedale pubblico di Lubiana; 2. Ospedale femminile di Lubiana; 3. Ospedale psichiatrico di Lubiana— Studenec; 4. Istituto del cancro di Lubiana; 5. Ospedale femminile di Novo mesto. Art. 2. Le tasse di cura (rette spedaliere) per 11 rlcovero negli ospedali pubblici sono stabllite nella misura seguente: Per il ricovero nell'ospedale pubblico o nell'ospedale femminile di Lubiana, come pure nell'ospedale femminile di Novo mesto: per la terza classe di cura L. 15 gior-naliere, per la seconda classe di cura L. 30 giornaliere, per la prima classe di cura L. 45 giornaliere. Per il ricovero nell'ospedale psichiatrico pubblico di Lubiana-Studenec: per la terza classe di cura L. 7.50 giornaliere, per la seconda classe di cura L. 15 giornaliere. Per il ricovero nellTstituto pubblico del cancro di Lubiana: per la terza classe di cura L. 20 giornaliere, per la seconda classe di cura L. 40 giornaliere. Neiristituto pubblico del cancro sono stabllite le seguenti sopratasse: a) per le irradiazioni con radio: da 1—10 MCD L. 7.50 per unita, da 11—30 MCD L. 6 per unitš, oltre 30 MCD L. 4 per uni-tš; b) per le irradiazioiii con raggi Ront-gen: col filtro leggero per ogni 10 R L. 0.40, col filtro pesante fino 5000 R per ogni 10 R L. 0.80, oltre 500 R per ogni 10 R L. 0.40. Gli ammalati di seconda classe pagano per le suddette irradiazioni il doppio. Negli altri ospedali le tasse di cura com-prendono tutte le spese di cura, eccezione fatta per le tasse di rontgenscopia e di rontgengrafia, che vanno computate secondo la tarif f a in vigore. Dall'assistenza spedaliera sono eseluse tutte le cure che richiedano l'apprestamen-to di speciali mezzi terapeutici. Art. 3. Ogni assistito e tenuto a corri-spondere le tasse di cura. In caso di sua incapacitš a pagare, vi sono tenute le per-sone obbligate per legge. In časi meritevoli di particolare consi-derazione, I'Alto Commissariato pu6, su domanda motivata, ridurre le tasse di cura, abbonarle oppure relogare il pagamen-to delle stesse in qualsiasi altro modo. Gli ammalati, per i quali viene dimostrata, in base ad informazioni da attingere a mezzo del competente ufficio, rimpossibilitš, del pagamento delle tasse di cura a causa di riconosciuto stato di povertš., sono eso-nerati dal pagamento delle suddette tasse. Nel rimanente sono tenuti a pagare le tasse di cura: 1. La provincia di Lubiana per 1 suoi addetti attivi e pensionati, per i membri delle loro famiglie che deslderino essere ricoverate nella seconda classe, devono pagare solamente L. 11.50 giornalmente qua-le differenza tra la seconda e la terza classe. Art. 5. H diritto alla cura gratuita am-bulatoria, secondo quanto prevede il § 16 della legge sugli ospedali, spetta soltanto agli ammalati che godono della cura gratuita nella terza classe degli ospedali pubblici. Art. 6. H presente regolamento entra in vigore con decorrenza 1<> agosto 1941-XIX e con esso s'intendono annullati tutti i re-golamenti relativi alla cura negli ospedali statali, della banovina e nell'ambulanza ospedaliera fino ad ora in vigore. Ureditev bolničnih pristojbin za zdravljenje v bolnicah in ambulatorlfih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na osnovi § 6 zakona o bolnicah z dne 27. februarja 1930 odreja: Odobruje se priloženi pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulancah v Ljubljanski pokrajini. Ljubljana, 18. julija 1941-XIX. Visoki komisar Emilio Grazioli Pravilnik oskrbnin in ostalih pristojbin čl. 1. Na območju Ljubljanske pokrajine so sledeče javne bolnišnice: 1. splošna bolnišnica v Ljubljani, 2. bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani, 3. bolnišnica za duševne bolezni Ljub-ljana-Studenec, 4. Zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, 5. bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu. čl. 2. V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje oskrbnine: V splošni bolnišnici, bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani in v bolnišnici za ženske bolezni v Novem mestu: za in. oskrbni razred L. 15 dnevno, za n. oskrbni razred L. 30 dnevno, za 1. oskrbni razred L. 45 dnevno. V javni bolnišnici za duševne bolezni Ljubi jana-Studenec: za III. oskrbni razred L. 7.50 dnevno, za n. oskrbni razred L. 15 dnevno. V javnem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani: za m. oskrbni razred L. 20 dnevno, za H. oskrbni razred L. 40 dnevno. Poleg oskrbnine plačujejo bolniki v javnem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb še sledeče pristojbine: a) za obsevanje z radijem: od 1—10 MCD po L. 7.50 za enoto, od 11—30 MCD po L. 6 za enoto, nad 30 MCD po L. 4 za enoto. b) za obsevanje z rentgenom: pri lahkem filtru za vsakih 10 R po L. 0.40, pri težkem filtru do 5000 R za vsa- kih 10 R 0.80, nad 5000 R za vsakih 10 R L. 0.40. Bolnikom, ki se zdravijo v drugem, oskrbnem razredu, se zaračunajo pristojbine za obsevanje dvojno. V ostalih bolnišnicah so s plačano oskrbnino kriti vsi stroški zdravljenja, izvzem-ši stroške za rentgensko slikanje in rentgenske preglede, ki se zaračunavajo po veljajoči tarifi. K bolničnemu zdravljenju pa seveda ne spadajo terapevtični pripomočki. čl. 3. Oskrbne stroške je dolžan plačati vsak bolnik oziroma, če sam ne more, njegovi po zakonu za to obvezani svojci. Visoki komisariat more na utemeljeno prošnjo v primerih, vrednih posebnega upoštevanja, oskrbne stroške znižati, odpisati ali plačilo na drug način olajšati. Od bolnikov, ki so po dobljenih uradnih poizvedbah zaradi priznanega siromaštva nezmožni plačila oskrbnih stroškov, se povračilo oskrbnih stroškov ne zahteva. V ostalem pa plačujejo oskrbne stroške: 1. Ljubljanska pokrajina za svoje uslužbence, aktivne in upokojene, člane njihovih rodbin in ostale osebe, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja po §§ 7 in 8 zakona o bolnišnicah; 2. samostalne zdravstvene občine po določilih § 8 zakona o bolnišnicah; 3. zavarovalne ustanove za svoje člane in svojce teh članov po določilih § 7 zakona o bolnišnicah. Čl. 4. Uslužbenci Ljubljanske pokrajine — aktivni in upokojeni — kakor tudi njihove rodbine, ki se hočejo oskrbovati v II. oskrbnem razredu, plačujejo kot razliko med II. in III. oskrbnim razredom le L. 11.50 dnevno. Čl. 5. Brezplačno ambulantno zdravljenje po določilih § 16 zakona o bolnišnicah gre le bolnikom, ki so upravičeni do brezplačnega zdravljenja v III. oskrbnem razredu javnih bolnišnic. čl. 6. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem 1. avgusta 1941-XIX in se z njim razveljavljajo vsi dosedanji pravilniki za zdravljenje v državnih ali banovinskih bolnišnicah ter bolničnih ambulancah. Predpisi o športnih prireditvah V bodoče bo treba za vse športne prireditve na področju Ljubljanske pokrajine vložiti pismene prošnje pri Kr. Kvesturi. Prošnje je treba s priloženima dvema kopijama podrobnih programov poedinih prireditev predložiti Pokrajinskemu odseku Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora, ki jih nato odda dalje Kr. Kvesturi. Sedež Pokrajinskega odseka Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora (C. O. N. I.) je pri Zvezi podpornih stanic. Programe bodo morale tehnično odobriti pristojne športne zveze Za udeležbo atletov in društev pri športnih prireditvah izven Ljubljanske pokra- jine in za športne prireditve, ki naj bi se jih udeležili atleti ali društva iz drugih pokrajin Kraljevine Italije, bo treba doseči prej odobritev Eksc. Visokega Komisarja po posredovanju Pokrajinskega odseka Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora. Prošnjam bo treba priložiti podroben program takih prireditev, ki se jih atleti odnosno društva nameravajo soude-ležiti ali se nameravajo prirediti. Dan po prireditvi, prirejeni na področju pokrajine, bo treba predložiti Pokrajinskemu odseku Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora po tri kopije vseh pri športni prireditvi doseženih rezultatov, l INSERIRAJTE V »JUTRU«! sTOTRO« St. 177 SreSa, 50. JnTIJa L'anniversario della morte di Umberto 1° Boma, 29 luglio. a. NeU'o uspel. Na zaključku poročila je tajnica pozvala vse zborovalce, nai se oklenejo svojega društva in naj tudi v bodoče z vso ljubeznijo gojijo slovensko pesem. Poročali so še blagajnik Lojze Lombar. arhvar Jožko Jamnik, gospodar Jože Pe-trič. pevovodja Dore Matul in v imenu revizorjev inž. Jovo Milač Vsa poročila so zborovalci soglasno sprejeli na znarie in na predlog revizorja ie biia celotnemu odboru soglasno izglasovana razrešnica. Pri volitvah je bil v celo*.' soglasno izvoljen stari odbor pod vodstvom Luja Dre-novca. Med slučajnostmi so bile določena nove članarine in sicer za člane 1 liro, za podpornike 10 lir in za ustanovitelje 100 lir Pred zaključkom zborovanja se je k besedi oglasilo še neka i govornikov, med njimi pevovodja in častni predsednik.* ki so v polnem soglasju in odobravanju vseh prisotnih vzpodbujali k izkazovanju vse ljubezni do gojitve domače pesmi, ki spada k čuvanju slovenske kulture in narodnih običajev, kakor iih ;e v okviru slovenske avtonomije nova oblast tudi zagotovila. MED DVOJNIM KRUHOM Zadnjič je v neki dolenjski vasi preprost vaški modrijan začel jadikoi'ati: — Bog se me usmili, med dvema kruho-ma umiram. — Kako pa to? Ali se vam je zmešalo, očka? — Ni se mi zmešalo, ljudje božji. Starega žita mi je zmanjkalo, novo bomo pa šele v kratkem želi. LIOUORE LIKER STR TONICO DIGESTIVO JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Razstava fotografij Kvarnera in priključenih pokrajin Sestavljen je prireditveni odbor in razsodišče J8HO r-' ____,'/ i •fci.M v V i I >P" ' ■ ■»■•■ooo •v-V"-'"' ; . ... • • '. j, ■ •- frs^P_ j t itnmZz. Mm - Opatija, 29. julija. Med splošnim zanimanjem se vrše priprave za fotografsko razstavo Kvarnera. Svoja dela bodo razstavili amaterji ijj poklicni fotografi. Razstavo bo priredila letoviška uprava v Opatiji v razstavnem paviljonu. Trajala bo od 10. do 25. avgusta. Predsedstvo razstave je prevzel comm. prof. Artur de Maineri. Ze to ime, znano tudi po fotografskem delovanju, jamči za dober uspeh in točno izvedbo ciljev nad vse zanimive prireditve. Tudi pokrajinsko tajništvo Narodne Fašistične Zveze obrtnikov je obljubilo sodelovanje. Iz objavljenega razpisa razstave se vidi, da bodo razstavljena fotografska dela visoke umetniške vrednosti in bodo pokazala predvsem delo in zanimivosti režima, posnetke krajev, narodnih noš, šeg, običajev in življenja v nanovo priključenih pokrajinah. Razstavljale! naj dostavijo svoja dela letoviški upravi v Opatiji »Azienda di Soggiarno di Abbaziac ali pa pokrajinski tujskoprometni zvezi na Reki »Ente Pro-vinziale per II Turismo, Fiume, Via Ang-heben 13«. Fotografijam je treba priložiti prijavnico in prijavnino 10 lir. Prijavnice naj vsak razstavljalec zahteva pri gornjih ustanovah. O lipovem cvetju in zdravilni skorji Nedavne dni so bile naše lipe polne obiralcev. V mestu, na periferiji in koderkoli te je zanesla pot po dolenjskih krajih, povsod je mladina obirala lipe, pa tudi starejši so se povzpeli v duhteče krošnje Zlasti ob nedeljah so bila stara lipova drevesa živahno obljudena. In zdaj se zaloge lipovega cvetja sušijo na solne u. da bodo pozimi poslužile za čaj zoper prehlad, pa tudi sicer kot krepilna in zdrava pijača. Izredno zanimanje za lipovo cvetje gre vzporedno z zanimanjem za druge zdravilne rastline, ki jih slovenska priroda ponuja kar v obilju. Ne samo. da si s tem lahko vsaka hiša os-krbi dobro domačo lekarno, marveč tudi m&rsikakšen denarčič poltenega zaslužka smukne v žep. Gobarstvo, nabiranje zdravilnih rastiin in obiranje različnih gozdnih sadežev dobivajo počasi tudi pri nas tisti pomen, ki se ponuja kar na dlani. Dobiček je tem izdatnejši in lah-kotnejši, ker pri vsem tem delu lahko koristno in zdravo vprežemo tudi mladino. Zdravstvo je najstarejša človeška veda. Njeni početki so ozko zvezani z raziskovanjem zvezd in z verstvom. Jurij Semjo-nov pravi: čim sta bila prva dva človeka izgnana iz paradiža, že sta začefla bolehati. In potem so se kmalu rodili padarji in so nastale preproste lekarne Seveda, doktorji v pradavnim niso nosili naočnikov, pač pa so imeli svojo apoteko vedno s seboj. O, 9 kakšnimi sredstvi so nekoč znali iz človeka preganjati bolezen in hudiča. Na razpolago so nam spiski zdravil, kakršna so predpisovali egiptski zdravniki. Kdor jih razbira, mora imeti dobro posajen želodec, da se mu ne začne obračati na drugo plat. No, pa tudi sirednjeveška zdravilna sredstva niso bila kaj prida okusna. Tem manj, če so jih pripravljale čarodejke ali konjar-ke, katerih zarod se je kakor neuničljiv plevel ohranil do današnjih dni. Edino, kar je bilo pri starinskem zdravstvu razveseljivo, so zdravilne rastline. Evropski zdravniki so od pamtiveka uspešno uporabljali za zdravljenje, karkoli jim je poštenega ponudila priroda. Gomiiltice, tav-žentrože, lipovo cvetje, amika. šentjanževa roža — kaj bi vam naštevali, ko smo gotovo pravcati šolarčki nasproti vednosti in izkušenosti tistih naših čitateljev, ki jih utegne zanimati pričujoči članek... Ze dolgo vrsto let pa Evropa tudi uvaža mnogo zdravilnih rastlin iz drugih dežel. Če lahko ricinovo olje pridelujemo doma, je na primer o rabarban že treba vedeti, da so jo najprej začele prenašati karavane s Kitajskega čez Mongolijo v Rusijo. Ra-barbara, ki jo poznamo mi, je siamo šibek izrodek pristne tibetanske rabarbare, ki se je v Evropi zakoreninila šele v 18. stoletju. Po odkritju Amerike so od tam prijadrale razilične zdravilne rastline v Evropo. Iz-prva so bile to le posebne vrste zelišč, ki smo jih tudi v Evropi že poznali. Kmalu pa so se pridružile nove rastline. »Cascara sagrada« je dolgo tekmovala z rabarbaro, dokler ni bilo to žlahtno drevo, ki nam ponuja zdravilno skorjo, skoraj popolnoma zatrto tam na daljnjih ameriških obalah ob Tihem oceanu. Južna Brazilija je poslala v Evropo koreninico, ki je imela enak učinek, samo da na nasprotni strani: »ipe-cacuanha« je jako učinkovito sredstvo za bruhanje... Se marsikaj je novi svet po- slal staremu: zelišča za mazila, za piilulle, za obkladke in za zdravilne čaje. Toda nič ni enakovrednega peruanskemu drevesu, katerega skorja služi pridobivanju kinina. Ta zadevščina je kruto resna. Ali naj vas spominjamo tistih naših mož, ki so v prvi svetovni vojni morali v Albanijo, kjer so se nalezli malarije? Ali naj omenimo slovenske fante, ki so služili vojaški rok daleč na jugu in marsikateri izmed njih se je vrnil opikan od nesrečnega anofelesa? Vse tropske mrzlice in poročila o njih presegajo podatki, ki smo jih nedavno čitali z vzhodne fronte: tam so se v neznanskih trumah pojavili komarji, ki so hujša nadloga od same žgoče vročine, od oblakov prahu in pomanjkanja zdrave, pitne vode, hujši skoraj od rane, prizadejane z orožjem. Seveda zapade marsikateri vojščak mrzlici in morda še nikoli v zgodovini ni bilo treba toliko sredstev zoper malarijo, kolikor jih zdaj potrebujejo v ambulantah na obeh straneh fronte. Ob meji med Perujem in Ekvadorjem, kjer je pravkar minila enodnevna vojna, raste drevo, o katerem so že stari Inki vedeli, da je treba skorjo popariti in da taka pijača ozdravi človeka, ki je zapadel mrzlici. Ko so Inki opazili, da je mrzlica edina sila, ki zna krotiti španske goste in jih edina utegne obrzdati v njihovem na-silstvu, so pred njimi skrivali dragoceno zdravilo. In tako je minilo več ko sto let, da Španci niso imeli pojma o drevesu s čudežno skorjo. Šele leta 1483., ko je zbolela grofica Ana de Chinchona, podkralje-va žena, se je v Limi — kakor pravi ljudsko sporočilo — zglasil nepoznan vojščak, ki je rekel, da bo grofico ozdravil. Ustregli so njegovi želji, da pekaže ponudeno znanje, vendar pa je vsakokrat moral piti pripravljeno pijačo kakor njegova vzvišena pacientka. Sladko mu to res ni teknilo, toda bil je pozneje knežje poplačan. Cim je grofica ozdravela, je začela raznašati slavo skrivnostnega zdravila in ga je jela pošiljati v stari svet. Kardinal De Lugo, ki je takrat gospodaril v papeževi lekarni v Rimu, je bil doma iz Sevilje, zato so mu med prvimi poslali čudodelno skorjo. Nato jo je od njega dobil kardinal Mazarin v Parizu. Ko je blagovolil mladi kralj Ludvik XIV. (poznejši »Sončni«) zboleti za mrzlico, so mu postregli s prav izdatno skodelo kininskega čaja. Tisti čas se je visoka gospoda pogovarjala samo o čudodelni skorji. Kajpada se je brž znašel neki Anglež, ki je pripeljal iz Amerike veliko zalogo skorje in je v Parizu čez noč obogatel. Karel Linne, ki je krstil nešteto rastlin, je vzdel ime tudi novo odkritemu drevesu. Počastil je s »kininom« grofico Chinchona in je storil prav, kajti v resnici je bila grofica tista, ki je Evropo seznanila s kininom. Do srede 19. stoletja so s čudodelno skorjo trgovali samo Španci, katerim so jo prinašali Indijanci v nakup. Angleži ln Francozi so večkrat poizkušali zasaditi nova drevesa v svojih kolonijah. Zaman. To je uspelo šele Nizozemcem s pomočjo botanika Hasskarla, kateremu gre zahvala, da so lekarne na vsem svetu založene s kininom. Severni narodi tega ne vedo tako ceniti kakor iužnjaki v Španiji, Italiji, na Balkanu, na Kavkazu in v vseh južnih deželah Azije, da ne govorimo o tropskih krajih. Brez kinina sploh ne bi bili mogli zgraditi Panamskega prekopa, ne bi mogli kopati bakra v Katangi, ne bi bilo nasadov čaja v Asamu, ne bi pridobivali nafte v Venezueli in na Borneu in nobena železnica ne bi tekla skozi džunglo. Svojčas je bilo strogo prepovedano od- našati potaknjence iz Peruja. Hasskarl pa se je lotil drzne pustolovščine. S ponarejenimi papirji se je odpravil v nepoznano deželo in je nekajkrat tvegal glavo, potem pa je 1854 prepeljal 21 zabojev s sadikami čudežnega drevesa na otok Javo. To je bil velik uspeh in mož je bil na vožnji proti Javi izvrstno razpoložen. V pristanišču pa ga je zadela žalostna novica, da se je potopila ladja, na kateri se je peljala njegova žena s štirimi hčerkami za njim na Javo. Po strašnem udarcu, ki mu je ugrabil vso družino, je ostal mož vendar toliko priseben, da je še sam posadil vse sadike in vzgojil prva drevesca. Potem pa je močno opešal duševno in telesno in se je ekrušen vrnil v domovino. Polagoma si je spet opomogel in je napisal nekatera znanstvena dela, ki so mu olajšala obstanek in so mu pridobila priznanje. Umrl je 1894., star 83 let. Nizozemci so se kakor vedno izkazali kot odlični organizatorji. Po 20 letih so iz 150 stebelc vzgojili že dva milijona dreves. V istem času so Angleži uredili nasade na malavarski obali. Java in Indija oskrbujeta svet s kininom. Seveda pa je Java z 80 odstotki daleč v ospredju. Letno proizvaja 10.000 ton zdravilne skorje. Nekaj prispevajo še Cejlcn, Južna Amerika in Afrika. Pred sedanjo volno je bil nizozemskemu kininskemu trustu zadan izdaten sunek. Zavdala ga je nemška kemijska industrija, preizkušena uničevalka tolikerih monopolov s surovinami. Umetnemu izdelovanju kavčuka, indiga, kafre, bencina, solitra, oetove kisline in drugih takih stvari je nemška kemija pridružila še umetni ki-nin, ki se danes Imenuje atebrin ali plaz-mohin. Oba sta pri zdravljenju malarije popolnoma enakovredna naravnemu kini-nu. »JUTRO« St 177 4 r SrtBs,»ISSEBDT "Vojna postaja za Zedinjene države čedalje bolj občutna, in sicer ne samo na področju politike, temveč tudi na področju gospodarstva. Tam že računajo s tem, da se bo moralo prebivalstvo ob Atlantski obali v novi zimi odpovedati raznim udobnostim, ker predvidevajo pomanjkanje tekočega goriva, rjavega premoga in bencina-Zedinjene države razpolagajo z ogromnimi rezervami petroleja, a ker je zvezna vlada dala Veliki Britaniji na razpolago večje število petrolejskih ladij, je dovoz olja in bencina iz pristanišč ob Mehiški obali v vzhodna pristanišča Zedinjenih držav zelo nazadoval. Sedaj gradijo preko-celinski petrolejski cevovod, toda to zimo še ne bo gotov. Da bi v vmesnem času premagali težave, je notranji minister Ickes pozval avtomobiliste, naj svojih motorjev ne spurtajo, da bi se izognili izgubam čistega bencina po izpuhu, razen tega naj se odpovedo nepotrebnemu vozarjenju, »da se prištedi olje za bojne ladje«. Tudi vprašanju premoga je notranji minister posvetil svojo pozornost. Amerika ima dovolj premoga, saj znaša na primer njena letna proizvodnja rjavega premoga 575 milijonov ton, letna poraba pa okrog 500 milijonov ton. A tudi tu je treba ustvariti možnosti za prevoz, da bodo potrošniki jeseni in pozimi preskrbljeni s premogom. Zato je Ickes potrošnike pozval že spomladi, naj si premog nabavijo pravočasno in je izrazil upanje, da bo mogoče v poletnih mesecih zvišati prevoz premoga od rudnikov do potrošnikov za 8 milijonov ton. Za izvedbo oborožitvenega načrta potrebuje tudi jeklarska industrija več premoga, urad za vodstvo produkcije je jeklarsko industrijo še pred kratkim požiral, naj dvigne svojo produkcijsko sposobnost za 10 milijonov ton. V avtomobilski industriji se oborožitvena produkcija kaže isto tako. Proizvodnja osebnih avtomobilov, ki je bila že zmanjšana na 80 odstotkov prejšnje proizvodnje, se bo po vsej priliki še bolj skrčila. Pričakujejo namreč, da bodo industrijo priteg nili še bolj za vsakovrstna oborožitvena dela — na stroške avtomobilske industrije. Zavoljo oborožitve in pomoči Angliji se je normalna letna poraba surove gume, W je znašala 600.000 ton, povečala za 200.000 ton. Zato niso izključeni ukrepi racionira-nja, čeprav je uvoz dosegel rekordne višine. Odločilni činitelji so pozvali vse izdelovalce cevk za zobne paste, brivske kreme • itd., naj izdelujejo nadomestilne proizvode, da bi letno prihranili na ta način kakšnih 1000 ton cina. Do 1. avgusta naj bi prihranili dve tretjini svoje porabe cina, do 1. septembra pa naj bi celotno proizvodnjo omenjenih cevk preuredili samo na nadomestne snovi. Odpadke aluminija in cinka so že pred nekoliko tedni postavili pod nadzorstvo ter jih morajo porabljati v prvi vrsti za produkcijo blaga, »ki je važno za vojno«. Iz nekega zaupnega poročila je posneti, da cenijo letošnjo produkcijsko zmogljivost cinkove industrije na 935.000 ton, a če se seštejeta potreba za britske in ameriške vojaške namene, ki znaša 275.000 tem, ter potreba za druge svrhe, ki znaša 887.000 ton, ostane na papirju primanjkljaj skoraj 230.000 ton. Za drugo leto bo primanjkljaj, če ostane pri sedanji zmogljivosti, še večji. Ce bo uvedeno racioniranje cinka, bo šlo to v prvi vrsti na račun gatvanizi-ranih predmetov za gospodinjstva, veder, vrtnih ograj, materiala za strehe itd. Tedaj bi ze tudi cela vrsta medenih predmetov izdelovala le v omejenem obsegu. Prihranjeno kovino bi uporabili za izdelavo »vojaške medic, ki sestoji iz 30 odstotkov cinka in 70 odstotkov bakra. Vojno-gospodarske težave Amerike fia partenza da Roma —Odhod iz Shna Stoletnica portlandskega cementa Betonske zgradbe so stare že kakšnih 2000 let. 2e stari. Rimljani so izdelovali zidove, oboke in cestne površine iz mešanice apna, vode in primernih zemelj. Velika doba za beton pa se je začela šele pred sto leti, ko so odkrili žgani in zmieti port-landski cement ter so ga začeli uporabljati za pripravo betona z gramozom. V Stockholmu so proslavili ta dogodek z razstavo v tehničnem muzeju, ki prikazuje zgo dovino cementa in betona ter njiju uporabo do najnovejšega časa. Razstava obsega med drugim opise najstarejših znanih vrst betona in primerke zelo starih betonskih zgradb. Tako so razstavili kos betona iz nekega švedskega gradu iz 13. stoletja. Med primerki iz najnovejše dobe je omeniti zanimive tipe lahkega betona, elastičnega betona in betona, ki se da žagati, dalje važne postopke za armiranje. Posebno zanimanje pa zbuja med obiskovalci moderna jadralna jahta aerodinamične oblike, ki je izdelana iz betona. Ladje iz betona so izdelovali že pred 25 leti, tedaj pa je šlo večinama za nerodne čolne. Ta jadrnica iz betona pa ima komaj 10 mm debele stene in jadra izvrstno, kakor kažejo njeni uspehi pri raznih tekmovanjih. Vrtovi na dnu morja V večni temi na morskem dnu žive morske anemone, požrešne živali, ki so bolj podobne cvetovom kakor živalim. Kdor opazuje te veščake v potvarjanju, se bo najbolj zadivil nad njihovimi sijaj- Pomoč pri pletvf Pletev je med poljskimi in vrtnimi deli eno najmanj prijetnih in napornih del. To delo pa si zelo olajšamo, ču uporabimo zanj kot sedež zaboj, ki je primeren širini presledkov med gredami. Na zgoraj odprt, približno 25 cm širok zaboj pribijemo prečno desko kot sedež, in sicer čim bolj ob konec zaboja, ki ga tako lahko uporabljamo tudi kot zbiralnik za populjeni plevel. Zaboj in deska naj ne bosta pretežka. Ta udobnost pri pletvi bo sprva nemara zbujala smeh med sosedi, a kmalu jo bodo začeli posnemati. nimi barvami. V karmelinsko rdeče, rjavo in rumeno se prelivajo barve teh nenavadnih »rastlin«. Njihova telesa so podobna stebričem, ki so spodaj razširjeni v nekakšno nogo, s katero se opirajo na kamenje ali pa kar čepe na drugih živalih. Iz gornjega konca stebriča pa štrle na vse strani cvetnim lističem podobni stebri ČL Gorje pritlikavim morskim živalim, ki se dajo premotiti od teh navideznih cvetov! Njih jezički so namreč čisto navadne lovke. Sto takih lovk se oklene nesrečne žrtve in slednjič jp potegnejo v sredino »cveta«, kjer jo pogoltne nenasitno žrelo. Na poprej omenjeni nogi se morske anemone lahko tudi premikajo kakor polž. Za plačilo pa branijo svojega konjiča s svojim pekočim sokom. Obnovite naročnino! ittparazicme dl apparecchi — Popravljanje letal IL PONTE PItr LIJNGO DEL MONDO NAJDALJŠI MOST NA SVETU a dlstanza di 10 chilometri — meri v dolžino 10 km dei ministri bulgari — bolgarskih ministrov Pik! žuželk Piki vsakovrstnih žuželk ne povzročajo samo bolečin, temveč imajo pogostoma lahko zelo nevarne posledice. Treba se je vsekako zavarovati pred možno infekcijo in uporabiti ustrezajoče pripomočke. Ce nas je pičil komar ali muha, je priporočljivo, da opikano mesto čimprej odrgnemo z vlažnim koščkom sladkorja. Ce imamo salmijakovec pri roki, se lahko nadrgnemo tudi s tem. Piki os in čebel so lahko resnejši. Naj-prvo moramo poskusiti, da izvlečemo želo, ki ostane v večini primerov v rani Ko se je to zgodilo, uporabimo mrzle obkladke, pri čemer dodamo vodi malo karbola. Včasih se zgodi, da piči otroka osa aH čebela v usta, ko jč sadje. Oteklini se izognemo v takšnih primerih z grgranjem z vinskim kisom ali z žvečenjem surove čebule, ker ostri sok oteklino bolj ali manj zadržuje. Ker pa takšne otekline pretijo a tem, da bodo otroka zadušile, moramo čimprej poklicati zdravnika. čudno je, da neki ljudje žuželke naravnost privabljajo nase, medtem ko se drugih ljudi izogibajo. Takšnim ljudem je priporočiti, da si v vročih letnih dneh zjutraj in zvečer namaže jo kožo z močno dišečim oljem, n. pr. lovorjevim ali evkaliptovim oljem. Vsi bomo plešasti Holandski antropolog Bolk z anatomskega zavoda v Amsterdamu je pri svojih raziskavah ugotovil, da je današnji človek že v meri, ki zbuja resne pomisleke, izgubil svoje lasovje. V bodočnosti bo človeštvo izgubilo sploh vse svoje dlake in lase. Ogolil se bo pri tem tudi ženski spol. Današnji ljudje so si ohranili samo še na glavi približno takšno poraščenost, kakršna je »odlikovala« naše prapradede in praprababice. Ce se pri današnjih možeh Diplomirani psihologi sul campo — na bojišča V zadnjem času so v Nemčiji uvedli nov študij in nov akademski naslov, namreč naslov »diplomiranega psihologa«. Akademiki te stroke študirajo, kakor pove že ime samo, dušeslovje, vendar pa že od vsega početka s praktičnim smotrom Kandidati morajo ob diplomskem izpitu, kakor navaja izpitni red, dokazati, da razpolagajo s sposobnostmi in znanjem, ki so potrebni za uspečno praktično psihološko delovanje v javni in zasebni službi. Študij traja najmanj šest semestrov, po četrtem semestru se študent lahko prijavi za predpisani predhodni izpit. Ta izpit ustreza fiziku v medicinskem študiju, kajti tudi tu so znanstvene podlage v ospredju. Za ustni izpit po domači nalogi, za katero ima kandidat na razpolago osem tednov, velja sledeči red: dve uri ga izpra-šujejo splošno psihologijo, razvojno, ded-nostno in izrazno dušeslovje ter karakte-rologijo, eno uro pa ga izprašujejo tako zvane biološko-medicinske vede, to je biologijo, fiziologijo, medicinsko psihologijo in psihopatologijo. Pol ure traja končno izpit filozofije in svetovnega naziranja. Po najmanj dveh nadaljnjih semestrih sledi glavni diplomski izpit z dvema pismenima deloma po štiri ure pod nadzorstvom in še ustni izpit. Posamezne stroke so tu drugače razporejene in se nanašajo na prakso: to so psihološka diagnostika, uporabljena psihologija, pedagoška psihologija, kulturna in ljudska psihologija. Pri tem glavnem izpitu se mora kandidat izkazati tudi že s praktičnim delovanjem, in sicer si je tu lahko poljubno izbral najmanj tri izmed sledečih praktičnih področij: otroška zavetišča, šole, zavodi za socialno skrbstvo, poklicne posvetovalnice, učne delavnice, sodišča, kaznilnice, psihiatrične klinike in podobno. Uredba, ki se nanaša- na ta študij, govori tudi o rastočih zahtevah, ki jih postavljajo javno delo, država, vojska in gospodarstvo na psihologe. Izpiti imajo namen preizkusiti čim točneje sposobnost poedinih kandidatov za določene poklice, za določene kariere v vojski, skratka za določena delovanja. Človek naj dokaže svojo sposobnost za dojemanje, umevanje in reagiranje, in sicer vedno z ozirom na določen smoter. V svoje delovanje, ki je bolj ali manj tehnično, naj bi se uvrstil objektivno in racionalno. Sadje brez pešk in semena Ze več let se bavijo s poskusi, da bi mogli rastlinske hormone izkoristiti za kulturo zelenjave, sadja in cvetlic. V sadjarskem področju gre posebno za to, da bi pridelovali sadje brez pešk in semena, ki bi tudi hitreje dozorevalo. Ta smoter so že dosegli, kajti če se v cvetih odstranijo neki organi za razmnoževanje in če te cvete obravnavajo s tako zvanimi rastlinskimi hormoni, dozori brez nadaljnjega sadje z omenjenimi, zaželje-nimi lastnostmi, toda za sedaj se popolni uspeh omejuje na jagode in paradižnike. Kolikor pa kaže, ni izključeno, da bodo že v doglednem času dosegli tudi črešnje in češplje brez pešk. Kralj Mihael v čemovicah Rumunski kralj Mihael in general Anto-nescu sta te dni obiskala Cernovice, kjer jima je bil prirejen prisrčen sprejem. plešavost močneje uveljavlja kakor v pra** davnih časih, je vzrok to, da ni pračlovefc skoraj nikoli dosegal starosti, ki jo smatramo danes za povprečno življenjsko starost. Pleša je pa samo dosledni korak, ki. ga je napravila narava, da zmanjša ali popolnoma odpravi kosmatost, ki jo je človeško telo nekoč potrebovalo, da se je varovalo mraza, vetra in pripekajočega sonca,. Morda še ne veš... da je ledveni del hrbtenice v razmerju si prsnim delom pri ženski višji kakor pri moškem in da sta tudi položaj reber in oblika prsnega koša pri ženski bolj keg-ljaste oblike; da obsega srce moškega 290—310 kubičnih centimetrov, pri ženski pa samo 260 do 280 kubičnih centimetrov; da tehtajo pljuča pri moškem 984 gramov, pri ženski pa 875 gramov. ANEKDOTA Neki Američan je ponujal francoskem« slikarju Meissonieurju deset tisoč frankov za sliko. »Dajte še enkrat tolika, pa bo slika vaša!« je dejal umetnik. »Toda pomislite, da ste vi to naslikali v enem dnevu!« je ugovarjal Američan. »Morda je res, kar ste dejali,« je pojasnil umetnik, »vedite pa, da sem se, preden sem dovršil to sliko, trudil celih petnajst let, dokler sem se naučil toliko, da delam zdaj v enem dnevu slike po 20 tisoč frankov.« VSAK DAN ENA Zelja, ki jo je imel že vsakdo med nami. J. Esteven SKRIVNOSTNA KRČMA K sreči je iz mlina do nas le kratka pot, tako da nismo utegnili dolgo govoriti o teh rečeh; razen tega pa nas je čakalo presenečenje, ki mi je takoj pregnalo spomin na vse nevesele pomenke. Na pragu smo namreč srečali Bučka, drhtečega od razburjenja. »Našel sem!« je zakričal. »Skrivališče za pečjo sem našel. Sam sem ga odkril, gospod Clavering. Vhod je bil pod stopnicami! In to že ni vse. V skrivališču sem našel zaklad, pravi zaklad...« Mati je kimala, oči so se ji živahno iskrile. »Res,« je potrdila. »V resnici je našel zaklad.« Iz veže, kjer smo stali, sem videla Gilla, ki je v obednici sedel za mizo. Glavo je držal pokonci, njegovi črni naočniki so bili obrnjeni proti nam. Gervaisov svetli smehljaj se ni spremenil. »Kakšen zaklad, Bučk?« je s pritajenim glasom vprašal Clavering. »Kup denarja. Cel kup ...« »Kar tiho bodi, Buck,« mu je mati previdno segla v besedo. Nato je dodala: »Da, denar je našel ... veliko vsoto ... Kar živim, še ne pomnim takšnega presenečenja.« X Hazardna igra Zvedeli smo bili, da je tajna shramba, kakršno je bil Buck odkril, dokaj običajna naprava v hišah, zgrajenih med ameriško revolucijo; a v tem trenutku se nam je zdelo to odkritje na moč skrivnostno in pomembno. Izkazale se je, da je bil Buck slišal gospo Oliver-jevo, ko je pri čaju rekla, da utegne biti za kaminom skrivališče. Zato se je bil napotil v pregradek pod stopnicami in jel obtrkavati zid v smeri proti ognjišču, kakor visoko je le mogel seči. Nekako meter od tal je stena mahoma dala votel zvok. Ves razburjen je moj bratec tipaje določil točko; nato je vzel iz žepa nožič ter jel z rezilom brskati vzdolž ploskve, ki se mu je zdela vstavljena v zid. Les je zdajci nekoliko odnehal — baš toliko, da je mogel Buck s prsti seči v razpoko. Tedaj se je vsa plošča zasukala v stran, in Buck je zagledal pred seboj temno votlino, ki je morala biti iz opeke in cementa. Bratec je od zavzetosti onemel in zlezel v votlino; a prostor je bil tako teman, da je moral iti po električno svetilko, ki je bila del njegove detektivske oprave. Ko se je vrnil, je pri svetlobi žarnice zagledal majhno celico, kak poldrag meter široko in do dva metra visoko. Deček, lakomen skrivnostnih pustolovščin, si boljšega skrivališča ne bi bil mogel želeti; mojega bratca je čakalo še nekaj veliko zanimivejšega. Kajti žarek njegove svetilke se je nazadnje ustavil na svežnju, ki je ležal v nekakšni zidni dolbini. Ko ga je vzel in pogledal, je v svoje silno začudenje spoznal, da drži v roki kup bankovcev, povezanih z rdečim trakom. Tedaj je Buek ves zasopel stekel k materi, ki mu je zabičila, naj ne črhne nikomur besedice o vsoti, ki jo je našel. »Res si mi deček in pol,« sem sližala Claveringa, kako ga je hvalil. »Lahko si mislim, da je tvoja mamica srečna.« »Menda je! A pomislite: jaz sem tisti, ki sem našel zaklad.« »Je bilo veliko denarja, Bude?« »Kakopak! Strašno veliko!« »Starega ali novega, Buck?« »Mislim, da starega.« »In trak, s katerim je bil povezan... se f! je zdel star? Dobro se spomni, ko si detektiv...« »Za to se nisem zmenil, a saj lahko grem pogledat.« »In... pozor, dečko! Reci mamici, naj denar dobro shrani! Si razumel?« »Ne bojte se, gospod Clavering. V predalnik ga je zaklenila, in ključ ima pri sebi.« Stala sem v ozadju veže in poslušala ta razgovor, a tisti mah sem stopila naprej. Clavering se mi je začenjal zdeti od sile radoveden. »Niste nič lačni nocoj, gospod Clavering?« sem vnrašala. »Večerja se vam hladi. Buck, semkaj pojdi.« Kakor hitro je bilo mogoče, sva šli z materjo na vrh in se zaklenili v svojo sobo, da se posvetujeva. Imeli sva skupno sobo, nekaj, da bi nama bilo prijetneje, nekaj pa, ker nama je tako ostajala še ena soba za goste. Ko je mati vzela iz predala sveženj bankovcev, sem kar debelo pogledala. »Dva tisoč dolarjev,« je s spoštljivim glasom rekla mati. »Mama!« sem vzkliknila. »To je pa res čudovito! S tem denarjem se najin račun v banki ravno podvoji.« »Kaj hočeš reči, Ana?« »Zakaj?...« Mati je žalostno pogledala. »Čuditi se ti moram, Ana. Govoriš, kakor da je to naš denar.« »Ali mar ni naš?« »Seveda ni. Tistega je, kdor ga je dejal v skrivališče. Jutri ga položiva v ashlandski banki in razglasiva, da se je našel. Kdor bo mogel dokazati, da je njegov, tistemu ga bodo vrnili. Vidiš, zato je tako važno, da nihče točno ne zve, koliko ga je.« Ko sem nekoliko pomislila, sem morala priznati, da ima mati prav, dasi zelo nerada, kajti dva tisoč dolarjev bi bilo za nas pravo bogastvo. Razvezala sem trak, zaradi golega veselja, da morem s prsti šariti po tolikšnem kupu denarja^ Bili so bankovci po en dolar, petaki, desetaki, dvajsetaki, da, celo petdesetaki in nekaj stotakov. Skoraj vsi so bili do malega novi, kakor da niso šli skozi mnogo rok, hkratu pa starejšega vzorca, ne najnovejši, kakršne tiskajo že nekaj let. Človek si ne more kaj, da ne bi spustil domišljije s povodca, ako drži dva tisoč dolarjev v rokah. Skoraj vsak teh bankovcev je nekaj pomenil: obleko, klobuk, lep plašč, potovanje v New York: kup ničemurnosti, ki zanje seveda ne bi bila trosila denarja, niti da je bil naš, a je bilo vendar prijetno misliti nanje. Kaj hočete, ko smo imeli izza očetove smrti tako malo razkošno življenje! Z vzdihom sem zložila bankovce ter jih znova povezala. »In če ne bo mogel nihče dokazati, da hi bil denar njegov?« *®OTROc 8L ITT =—■ — S Srnla, 38. Jofffa 18f6KS3X= Kronika Usmiljenje italijanskega vojaka Vlak nas pripelje v Grosuplje okoli pol 22. ure. Stopim iz kupeja ter vprašam sprevodnika, koliko časa stoji vlak. »Osem minut«, se je glasil odgovor. Ravno dovolj, da si pogasim žejo, sem m mislil. Brž grem proti restavraciji za postajo in popijem biizganec. Ko pridem na peron, na moje veliko začudenje vlaka ni bilo več — odpeljal je proti Ljubljani. V kupe ju je bil moj kovčeg, plašč in suknjič. Takoj stopim v prometno pisarno ter naprosim službujočega prometnika, da javi v Ljubljano, kaj se mi je zgodilo. Drugi dan sem vse točno dobil, zato se zahvaljujem prometnemu osebju za točno in skrbno vršenje službe. Ostal sem v neprijetnem položaju, ker nikjer nisem mogel dobiti prenočišča. Vsa so bila zasedena od italijanske vojske. Okoli pol 23. ure sem se vračal proti kolodvoru. Za postajo me ustavi skupina italijanskih vojakov in me vpraša, kaj delam tu ob tako pozni uri. Nisem znal italijanski govoriti, vendar sem precej razumel; kakšno besedo slovenski so pa oni znali, tako da smo se še s pomočjo mimike sporazumeli. Povedal sem jim, da sem ranjen v nogo, da težko hodim, vozim se že ves dan; zato sem se utrudil in bi rad spal. Takoj so se me usmilili. Eden me je prijel pod pazduho in mi pomagal v postajno čakalnico. Drugi mi je prinesel plahto napolnjeno s slamo in jo položil na klop. Pod glavo so mi dali eno svojih pelerin; pokrili so me s plahto in vojaškim plaščem in tako me kljub temu da nisem imel suknjiča, ni zeblo. K temu so še pobrali vse stole, ki so bdi v čakalnici in mi jih prislonili h kl< . da bi bilo moje ležišče čim udobnejše. Velikodušnost italijanskih vojakov me je ganila. V kočljivem položaju mi niti svoji ljudje niso šli na roko, čeprav sem jih toliko prosil in moledoval, naj vendar vzamejo ranjenca pod streho. Zato čutim dolžnost, gospod urednik, da objavite ta članek v vašem cenjenem listu, da se na ta način javno zahvalim vsem tistim italijanskim vojakom, ki so mi izkazali dobroto. —j —o. * * Službeni list za LJubIjansk0 pokrajin" prinaša v svoji številki z dne 26. julija odločbo Visokega Komisarja o odobritvi pravilnika in pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulantah v Ljubljanski pokrajini. * Belokranjski vodovod. Pri Radatovi- čih so začeli graditi stranski cevovod, ki meri od glavnega cevovoda od vasi Kulja-ve 450 metrov v dolžino. Glavni cevovod nadaljujejo skozi vasi Pilatovce in Gole-še, da bo še letos položen do vasi Malo Lešče, pripadajoče občini Metlika-okolica. Glavni rezervoar za 100 kubikov bo zgrajen na Glavici in napajal vasi na severni strani Metlike. Obnovljena dela za vodovod v Beli Krajini so zbudila priznanje in zahvalo za naklonjenost Eksc. Visokega Komisarja. * Prvi hrvatski poslanik v Sofiji. V ponedeljek zvečer je odpotoval iz Zagreba na svoje službeno mesto v Sofiji prvi hrvatski poslanik pri bolgarski vladi doktor Vladimir ž i d o v e c. Novi poslanik je star šele 34 let in je po poklicu odvetnik iz Karlovca, sin ugledne tamkajšnje rodbine. Pravne študije je dovršil v Zagrebu jn na Dunaju. Dr. Vladimir Židovec je posebno dobro znan tudi kot eden najboljših hrvatskih šaliistov in kot vnet šahovski organizator. Svojčas je ponovno igral tudi na šahovskih tekmah v Ljubljani. Nedavno je bil postavljen za predsednika nove hrvatske šahovske organizacije. * Deset štipendij za otroke padlih učiteljev ln učiteljev na fronti. Komisija zr. podeljevanje štipendij sirotam padlih in otrokom učiteljev, ki se nahajajo na fronti, je razpisala 10 štipendij v znesku po 2000 odnosno po 1000 lir. Štipendije po 2000 lir so namenjene sirotam padli! i, štipendije po 1000 lir pa otrokom učiteljev na fronti. * Izšla je Emila Freliha knjiga »Materi«, posvečena slovenski materi. V nji opisuje avtor v obliki črtic in novel materino ljubezen in požrtvovalnost. Knjigo krasi slika matere, delo akad. slikarja Franceta Godca. V platno vezana stene le 15 lir in toplo priporočamo nakup. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri avtorju. Hrenova ul. 19 * Nesreča s kolesom. V goriško bolnico so pripeljali 521etnega Josioa Tozona. sta-nujočega v ulici Antona Lazzara Mora Ko se je s kolesom peljal po mestu, se jo vanj zaletel nel ti trgovski sluga s tricik-lom in ga prevrnil, da je dobil nekaj nerodnih poškodb. * Prevzeta lastnina Sokola v Zagrebu. »Hrvatski narod« poroča, da je zagrebška mestna uprava prevzela v svojo last mestno in državno zemljišče na pričetku Savske ceste, ki je bilo leta 1932. poklonjeno Jugoslovenskemu Sokolu. Zemljišče je vredno 15 milijonov dinarjev. Po regulacijskem načrtu bi se tu moral zgraditi obsežen stanovanjski blok. Ker pa Zagreb nima reprezentativne mestne posvetovalnice, ho novo prostrano stavbišče najbrž porabljeno za moderni magistrat. * Italijanski vojaai za siromake v Kar-lcvcu. Ob nazočnosti povcijmks druge Armade generala Ambrosia in predstavnikov domačih oblastev je bil v nedeljo zvečer v dvorani Hrvatskega doma v Karlovcu koncert italijanske vojaške godbe. katerega čisti prebitek je bil namenjen podporam siromašnih karlovških družin. Zupan dr. Franjo Deak je generalu Ambrosiu izrekel v imenu Karlovča-nov toplo zahvalo. * Delavske hiše v Banjaluki bodo zgrajene v bližini Bojiča Hana. Dela so se pričela ta teden in bo urejeno delavsko naselje s 50 ličnimi hišami, v katerih bo stanovalo sto delavskih obitelji. Vsako stanovanje bo imelo po 4 sobice, majhne gospodarske zgradbe in vrt, električno razsvetljavo, vodovod in kanalizacijo. Celotno naselje bo obsegalo 40.000 m2 in bo stalo 10 milijonov dinarjev. * V Zagrebu morajo znižati cene sadju. Zagrebškega župana so obiskali zastopniki branjevcev in prodajalcev sadja. Prito-£HIKIPfl ».A.I. MTUUK) -WS RAHTINO. 20 MALI OGLASI CENE MALI O 6 L A S O LAMPADE Kdor lSče službe, plete za vsako besedo L. —.30, takse U —.60, za dajanje naslova ali za štfro L. 1.—. Najmanjši znesek je la. "L—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova aH za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je X*. 20.—. Za vse droge oglase pa stane vsaka beseda I—.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro Ia. 2.—. Najmanjši znesek je L 10.—. PHILIPS IAPECA LUC Službo dobi Beseda L —.60. taksa —.60. daianie oaslova ali sa iifro £ 2.—. MM Vsakovrstne -eJektrZneSarajCR.za^raifiCne uporabe, pmizspd znanih, velikih tvomic v fljpignano (.Toevnoi. opremljenih x najmodernejšimi stroji in z dosrSenimi eksperimeotainimi ♦abo*»torirfc.i Zohtoroos oerfk on: PHILIPS S. 4.1. MfLA!«0 - VU S MARIMO. 20 Natakarico perfektno iščemo. Nastop takoj. Gostilna Ferlič, Novo mesto. 13535-1 Frizerko sprejmem. Dinter Drago, Ljubljana, Sv. Petra c. 95. 13534-1 Pletilje in šiviljo sprejmem takoj. — Traun, Vošnjakova 4/1. 13502-1 Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojci naj jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22b: Brešič Mici, Krmelj Franc, Mihajlica Vel j ko, Vidmar Franc, Živec MihaeL Osebe, ki so pisale sledečim naslovljen-cem, naj se radi odpreme pisem zglase v naši pisarni: Rodbina Kersnik, Kersnik Mici, Olip Marica, Požareva Vera, Sink Nada, Srnk Stevo, Ziherl Matevž, Zupan Janez. Pošto naj dvignejo: Cuznar Mimi, Frančiškanska ulica, Candor Julka, Hribernik Stanko,Kostova 7, Kneisel Andreja, Vr-hovčeva 14, dr. Kosti Janko, Pokojninski zavod, Kotnik Rajko, Klun Jaka, Cigaletova 3, Kraker Betka, Slapničarjeva 8, Novak Frančiška, Komenskega 36, Preme Rafael, Jugoslovanska knjigarna, Selan Franc, mesar, Sušnik Fanika, kavarna Emona, Repanšek Hilda, Stan in dom, Slapar, Slajmerjeva 1, Valušnik Franc, Šiška, Sibenik Janez, Glavni kolodvor, Weixl dr. Bruno, Zupan Ivan, Glavni kolodvor, 2iv-kovič Čiro. Obvestila naj dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22b: Bratuša Marija roj. Luznik in Cugmus Josip. Pošto naj dvignejo: Dentistična zbornica, Engelsberger Viktor, Devova 15, Horvat Vida, Valjavčeva 15, Horvat Pepca, Rožna dolina, Jagodič Jože, Jeras Emilija, Langusova ul. 9, Kra-pež dr. Jože, advokat, Lombar, krojač, ši-ška, Mravljak Ivan. profesor, Mraz Rudolf, Glince - Vič, Novak Ivan, pri Ham, Pen-zijski fond advokatske in notarske zbornice, Peterlin Zofija, Hajdrihova 16, Smerkolj Ivanka, Rožna dolina, Zupančič Silva, Tyrševa ulica. Zaradi odpreme pisem naj se zglasita gg. Kavčič Zdravko, kroj. mojster, Malka Poje. Namesto venca na grob blagopokojne gospe Rozi Loborčeve je darovala Kuclar-jeva Rdečemu križu lir 60. — Iskrena hvala. TO JE VPRAŠANJE! — Kaj bi ti deJal, če bi bit zadnjič sin-čajno zadel v loteriji tiste tri mSijoncke? — čisto nič1 POTOMSTVA Neki francoski vajiKida je bil že zelo v letih, kc se je odločil, da se oženi. Na družabnem sestanku ga je zatorej radovedno vprašal kardinal Coulen: — Zakaj se prms za prav ženite, vojvoda? — Da si zagotovim potomstvo1 je ponosno vzra\man odgovoril stari vojvoda. Kardinal se je tedaj močno začudil: — A, tako? Jaz sem pa slišal, da je vaša bodoča žena zelo poštena. Službe išče Beseda L —.30. taksa —Jb0. daianje naslova ali ca Iifro L lv—v Samostojna gospodinja in perfektna kuharica išče mesta izven Ljubljane, po možnosti k samskemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 13505-2 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro & Fotoaparat Contax III, Sonnar 1:2, nov, j priborom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13527-6 Prodam novo temno obleko in krat ko suknjo za visokega gospoda, zložljivo posteljo z žimnico, posteljico za dojenčka in dva para dam-skih čevljev semiš St. 38. Tavčarjeva 3-1., desno. 13539-6 Kupim Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali ca iifro L Vajenci (ke) Beseda L —.60. taksa —.60, sa dajanje naslova tli za iifro £ 2.—. Vajenca Za trgovino sprejmemo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«. 13524-44 Pouk Beseda L —.60. taksa —.60. i dajanje naslova ali ca iifro t 2—. Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi te-čaii se prično 1. avgusta. Vpisovanje dnevno. — Cbristofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15 (telefon št. 43-82). 13513-4 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Otomane moderne, v različnih barvah, ugodno prodam. Gosposka ul. 11. Tapetnik. 13533-12 MED vsako količino kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Istra pod »Med«. 12217-7 Otroški voziček globok, za dvojčke, dobro ohranjen kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13532-7 Kolesa Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro £ 2.—. Moško kolo rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 13531-11 Damsko kolo drap barve, dobro ohranjeno, z dobrimi gumami, za 1.500 din naprodaj. Generator delavnica, Tyr-ševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 13528-11 Avto, moto Beseda L —.60, taksa —-60. za dajanje naslova aH ca iifro £ Poltovorni avto kupim. Nosilnost 1—2 toni Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovorni«. 13509-10 Stanovanje odda Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro £ 2.—. Enosob. stanovanje v sredini mesta oddam za takoj. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 13506-21 Stanovanja Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali iifro £ 2.—. Zakonski par išče enosobno stanovanje najraje kje v Mostah, za 15. avg. ali 1. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moste«. 13537-21a Garsoniero ali enosobno stanovanje ali prazno sobo za 1 osebo, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garsoniera«. 13522-21a Enosob. stanovanje na Prulah, Mirju ali Trnovem iščeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 13507-21a Mirna, boljša zakonca s služkinjo iščeta opremljeno spalnico souporabo jedilnice, kuhinje in kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen in dober plačnik«. 13541-21a Laneno seme in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja HROVAT & KOMP. LJUBLJANA, Tyrševa c. la/m. Tel. 23-03 in 29-01 Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60, sa daianie naslova aH sa iifro £ 2w—» Sobo s souporabo kopalnice, oddam. Linhartova 11/L 13530-23 Dva sostanovalca sprejmem s 1. avgustom. Poizve se v trafiki Bohoričeva ul. 11, 13525-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam v centru s 1. avg. stalnemu gospodu, najraje uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13526-23 Prazno sobo oddam gospodu v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13514-23 Čisto sobo s posebnim vhodom, z dvema posteljama, oddam gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13512-23 Lepo sobico oddam zaposlenemu, solidnemu gospodu. Trdinova 8/1., levo, vrata X (poleg sodnije). 13510-23 Veliko prazno sobo z balkonom, z event. so-uporabo kopalnice, oddam samo gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13511-23 Pošteni sostanovalki oddam čedno sobo, najraje ženski osebi, ki je ves dan odsotna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13540-23 Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo po možnosti s souporabo kopalnice, v centru ali si cer v mestu, išče boljši go spod za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »In-ženjer I«. 13528-23a r/ Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro £ 2.—» Prodam hišo trinadstropno, enonad stropno, hišo z gostilno ter hišo z večjim skladiščem itd. Parcele raznih delih mesta in 30 do 70 oralov gozda na Dolenjskem. Kupim vsakovrstno nepremičnino v mestih ali na deželi. — Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10, telefon 35-64. 13449-20 Pridelki Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro l 2__. Maline ali sok dobavim malo ali veliko količino. Naročila na ogl. odd. Jutra pod »Koliko«. 13496-33 Razno Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Zlata vreden je dober življenj, nasvet! Dobite ga pri nas na podlagi horoskopa, ogledala Vašega značaja in Vaše usode. — »FATA«, astrološka posvetovalnica, Ljubljana, Masarykova c. 14-1., levo, telefon 29-70, poštni predal 93. 13529-37 Radio Ljubljana Sreda, 30. Julija Ob 7.30: Vesti v slovenščini, — 7.45: Slovenska glasba, v presledku ob 8. napoved časa, — 8.15: Vesti v italijanščini, — 12.30: Vesti v slovenščini, — 12.45: Lahka glasba, — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini, — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini, — 13.17: Simfonski koncert pod vodstvom m. Mihaela Maccio-ca, — 14: Vesti v italijanščini, — 14.15: Kvintet sester Stritar in kmečki trio: slovenska glasba, — 14.45: Vesti v slovenščini, — 17.15: Operetna glasba, ki jo izvaja radijski orkester ob sodelovanju sopranist-ke Valerije Heybalove in tenorja Jeana Francla, — 19: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna, — 19.30: Vesti v slovenščini, — 20.20: Predavanje v slovenščini — 20.30: Radijski orkester s komornim zborom pod vodstvom prof. Draga Marija šijanca, — 21.15: Lombarjev: Vokalni kvintet: slovenska glasba, — 22: Koncert čelista Lippija, v odmoru predavanje v slovenščini, — 22.45: Vesti v slovenščini. SKRIVNOST Za vlade dobrega kralja Ljudevita Filipa je prišel nekdo k vsega spoštovanja vrednemu državnemu svetniku, da ga poprosi protekcije. Ko je videl, da sta sama in da ju nihče ne sliši, reče prosilec tiho in zaupno: — Gospod svetnik, sama sva med seboj, nate 10.000 frankov in nihče ne bo o tem nič vedel. Poštena beseda! Vsega spoštovanja vredni državni svetnik pa se je prekanjeno nasmehnil m odgovoril: — Poslušajte, dragi gospod, dajte mi 25 tisoč frankov, pa lahko poveste vsemu svetu, če hočete. Informacije Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro £ 2.—. Interprete giurato della lingua italiana, zapri teženj tolmač za italiiansk lezik dr. Mikuletič Forto nat, Kralja Petra trg 9 -teL 34-32. 36-31 I. veloc. bat. II. četa Kdor kaj ve o Jošku Hu-delju, ga prosim, naj javi ge. Geržinič, Ljubljana, Pogačarjev trg 3, III. nadstr. 13508-31 Dopisi Beseda L 1.—, taksa —.60, za iifro £ 2.—, Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku August, Anastazija, A. B. A., Boljša hiša, Čisto 2, Dobro plačam, Drž. upo kojenka, Drevo, Elektro-inženjer, Fin gospod. Frizerka, Hrana na razpolago. Honorar, Hišnik, Izredna prilika 13-007, Klavir, Kapital 200.000 din, Konver-zacija nekaj ur tedensko, Krznar, Kočevje, Jedilni pribor, Ljubljana 120, Lipa, 3 lire na uro, Limuzina, Lična zunanjost, Lepo-čisto, Milenka 10, Marmelada, Mlekarna, Mala industrija, Malo podjetje, Mirna, Mati in hči, Motor, Mirna obrt, Mirna 64, Moj dom, Poleg pošte, Plačam Lir 500, Potnik s kolesom, Prodam zdrave vinske sode, Pri železnici, Praksa, Pult, Prometni kraj, Petsobni prostori, Plemenito srce 96, Preproge, Perfektna italijanščina, Pošljem seznam, Pisarna, Pomoč v pisarni, Pomoč beguncu, Pomlad, Priden, Prazna soba, Prazna sobica, Prednost begunkam, Rappresentante, Rešite me. Razumna, S kolesom, Skrajno zaupna in zanesljiva oseba, Skromno stanovanje, Solidnost, Stroj, Sem zelo potreben, Stalen gospod, 100% sigurno, Sreča naklonjena, Soliden obrtnik, Srečen zakon, Stalnost, Stalna stranka, Sem solidna in plačam točno, Središče, Solidno, Samec, Soliden, Starejšo, Srčno kulturna, Sonce, Strojnik, Tudi znanstvene knjige, Taksi, Soba, Tehnična pisarna. Takojšnja renta, Takoj, Tujca, Takojšnje plačilo, Takoj iščem, Tovariš, Ugodno, Ugodno prodam, Učenje, Useljivo odmah ili od 15. ovog mjeseca, Ugodna prilika, Udobnost, Ugodnost, Urna, Uradnik, Ugodno odplačilo, »U. P. Tri«, Učiteljica, Vlagatelj, Vesten gozdar, Vančec, Ves dan odsotna, Vestna kuharica, Voziček, Velika soba 22. Zabava zanesljiva, Zdrav otrok, Žrtev razmer, Din 1.050.—, 40, 11. ITHLUISCOS CORSO VITTORIO EMANUELE No 37-39 MILANO Societa per la vendita eselusiva delle fibre tessili artiHciali VISCOSA prodotte da: Družba za Izključno prodajo umetnih tkalnih vlakenj VISCOSA, ki jih izdeluje: SNIA VISCOSA SOCIETA NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO — Via Cernaia No 8 Stabilimenti: Prodajalne: Altessano, Casale Monferrato, Ceriano Laghetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Cocquio, Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino Lavorati, Torino Meecanico, Torino Stura, Torviscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Sol-furo, Vittorio Veneto, Voghera, Barcellona (Spag-na) Citta del Messico (Messico), Oporto (Porto-gallo) CISA VISCOSA COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA ANONIMA VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: ROMA — Via dei Sabini No 4 Stabilimenti: Prodajalne: Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte, Torino. SOCIETA ANONIMA ITALIANA PER LE FIBRE TESSILI ARTIFICIALI GIA CHATILLON Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO — Via Conservatorio No 13 Stabilimenti: Prodajalne: Castiglion Dora, Ivrea, Vercelli, Rho, Pogliano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania, Novara. INSERIRAJ V „JUTRU"! 11 Inserati v »JUTRU imajo ve!ik uspeh »m^mm .: :..' V ■ i. . N'1-. ; ? -fv-ij-.' Kulturni pregled Resnica o Smailagi čenglčit Smailaga čengič, največji vitez svojega časa od Jadranskega morja do Dunava — piše Kasim Gujič v »Hrvatskem narodu« ob stoletnici njegove smrti — je predmet narodne in umetne pesmi (Mažuranič), a tudi predmet historiške znanosti. Mnogi, ki so pisali o Smailagi, niso znali kritično razlikovati zgodovino od pesmi in pesem od zgodovine. Da, bili so pisci, ki so docela poistovetili pesniškega (Mužuraniče-vega) Smailago z zgodovinskim Smailago čengičem. Ko je Mažuranič pisal svoj ep, je imel pred očmi tendenco: hotel je, da bi drugi narodi zvedeli, kako krščanski bratje, ki jih oni imenujejo barbare, že tri sto let trpe za »krst časni«, v katerem sta utelešena njihova kultura ln napredek, ter se jih usmilili in jim pomagali... Ivan Mažuranič se obrača k prosvetljeni Evropi in jc graja, ker dopušča v Turčiji tolikšno krivico. Da bi opravičil glavno misel svojega epa, prikazuje Mažuranič Smailago kot »gorsko zver« in silnega okrutnika. Smailaga je razuzdani turški velikaš, razbojnik, skru-nilec deklet in samovoljnik; gorje, kdor se mu ne pokori. Raja (krščanski podlož-niki) je »gola sirotinja« brez strehe, brez niive, brez živine, brez obleke in brez kruha; vse ji je Turek vzel, vse, kar dela, je zanj. Ker ne zmore harača za Turka, trpi od njega nečloveške, sramotne muke: v dir jo gonijo privezano konjem za rep; bičajo jo do smrti, za noge jo obešajo nad ogenj. Brez volje prenaša vse to, niti so4z nima več ... Pesnik prikazuje besni turški ponos v vzvišeni strahovitosti in trpljenje raje v vzvišeni bolečini. Tako je Mažuranič v Smailagovi osebnosti ustvaril pravi tip sa-mosilniškega bosenskega Turka. Smailaga mu je vsemogočni, okrutni zatiralec, tla-čllec in mučilec raje. Kri junakov, ld jih je dal Smailaga pobiti, in njegovo stra- hotno ravnanje s sužnjo rajo, svojimi brati po rodu in jeziku, vpijeta po maščevanju, in čengičeva smrt je pesniku dvojna zahteva osvete in pravičnosti božje. Takšna je sinteza osebnosti Smailage čengiča v Mažuranovičevem epu, po komentarjih Fr. Markoviča, D. Bogdanoviča in D. Prohaske. Smailagovo smrt prikazuje pesnik takole: Na Gatačkem polju pobira čengič harač. Njegovi biriči gonijo golo rajo, ki nima niti kruha, kaj šele denarja. Zato nalaga aga raji strašne muke. V Smailagovem šotoru sedi z njim vojvoda Bauk in pije kavo. Bauk ob goslih poje pesem o silnem Riz-vanigi, ki se je osramotil, ko je na Koso-vem pobiral harač. Smailaga začuti, da se ost pesmi obrača proti njemu. Na noge plane ln ukaže, naj trpinčijo rajo še huje. Tisti mah pa navali na čengičev tabor črnogorska četa. V boju pade večina Turkov, a tudi maščevalec Novica, ki ga ubije ljuti Hasan baš v trenutku, ko je priskočil k mrtvemu Smailagi, da mu odseka glavo. In kakšen je bil pogin Smailage čengiča po zgodovinskih virih? Za Smailago čengiča je bila grahovska bitka najslavnejši dogodek v njegovem življenju, za hišo Petrovičev-Njegošev pa najžalostnejši, ker je v nji poginilo devet Petrovičev z vladikovim bratom Joko na čelu. Sam Smailaga je posekal sedem Petrovičev. V črni gori je običaj, da pade izvršitev krvne osvete na bližnje sorodnike. Zato je bi! vladika Rade kot brat in sorodnik poginulih Petrovičev prvi poklican, da maščuje smrt brata Joke in ostalih. In res je snoval osveto. Najprej je hotel dati ubiti Smailago po harambašah, ki so četovali v obmejnih krajih Hercegovine in črne gore. Ko mu to ni uspelo, je pozval drob-njačke glavarje Sujo Karadžiča, Novico Ceroviča in Mirka Aleksiča na Cetinje. V začetku jeseni leta 1840. se je Smailaga odpravil v Drobnjak, da pobere harač. Z njim je prišel tudi slavni vojvoda Ahmet Bauk. Smailagovo spremstvo je imelo okrog 350 mož. Prenočili so v pivskem samostanu, na Bezuju, in dospeli na Duže, kjer jih je čakal Smailagov zaupnik Gjoko Malovič. Tu je prišel k Smailagi tudi vojvoda šujo Karadžič. Tega je Smailaga nadrl, ker je bil prepričan, da mu s ce-tinjskim vladiko streže po glavi. A zviti Šujo se je spretno izgovoril. Odtod so krenili na Poščenje, kjer se je Smailagi pridružil Novica Cerovič. Tudi Novico je Smailaga srdito sprejel, a Novica se mu je takisto opravičil. Da bi zvabil ago kar moči daleč v Drobnjak, na hercegovsko-črno-gorsko mejo, je prosil čengiča, naj pride na Mljetičak, kamor mu prinese harač. Smailaga je obljubil in takoj spoznal, da se je grdo prevaril. Toda junak ni mogel zatajiti dane besede. Prišel je na Mljetičak dne 4. oktobra 1940, čeprav je dobro vedel, da ga tu čaka smrt. Spremljali so ga vojvoda šujo Karadžič, Stjepan Tomič in Filip 2ugič. Pred Smailagovim prihodom so se drob-njački glavarji posvetovali, kako naj sprejmejo Smailago. Vedoč, da njegovemu spremstvu ne morejo do živega, so zahtevali od črnogorskega vladike hitro pomoč. Ko je vladika prejel njihovo pismo, je takoj ukazal dolnjemoračkim in gornjemo-račkim glavarjem, naj s kar največjo vojsko udarijo na Smailago. In moračka vojska se je pod vojvodo Minjo Radovičem vzdignila na pot. Ta čas, ko se je moračka vojska bližala Mljetičku (v noči s 4. na 5. oktobra) so drobnjački glavarji šujo Karadžič, Stjepan Tomič in Filip 2ugič s svojimi zaupniki odvedli konje hercegovskih prvakov v gozd, postavili na stražarska mesta svoje ljudi in čakali moračke vojske, da skupno z njo udarijo na Smailago in njegovo spremstvo, še pred tem jim je bil Smailaga razdelil obilo streliva. Tik pred zoro je vojska prišla. Morača-ni in Ceroviči so hoteli napad odložiti, toda šuje Karadžič, harambaša Petar Krši-kapa, knez Stjepan Tomič in knez Filip žugič so s svojimi ljudmi navalili na Smailagov tabor. Tedaj so Moračani in Ceroviči vendarle udarili za njimi. Vojske je utegnilo biti kakih 600 do 800 mož. V zavratnem nočnem klanju je poginil Smailaga čengič, podrt od salve svinčenk. čigava puška ga je ubila, se ne ve. S Smailago vred je padlo okrog 75 Hercegovcev, kar najbolje potrjuje zapis moraškega samostana iz leta 1840. Drobnjački glavarji so pobrali Smailagi orožje, obleko in nakit, ujeli dva Smailagova konja in predali vse to vladiki Radu, ki jih je bogato poplačal. Treba je kaj povedati o zgodovinskem liku Smailage čengiča. Smailaga čengič spada med najmar-kantnejše osebnosti Hercegovine. Proslavil se je kot junak in kot človek. Zgodovinski viri in ljudsko izročilo, oboji govore o Smailagi kot o dobrem človeku in velikem vitezu. Vsi priznavajo Smailagovo veličino. Tudi Smailagov odnos do raje je preiskan. Po doslej zbranem zgodovinskem gradivu je bilo njegovo ravnanje z rajo pravično in človeško; nobenega primera, ni, da bi bil rajo mučil. »Kar živim,« piše fra Grga Martič, »nisem nikoli slišal, da bi bili rajo privezovali konjem za rep; to je pesniška domišljija. Zato pa je nešteto primerov, iz katerih se vidi, da je rajo ščitil. Kot sodnik je bil pravičen in je znal to pravičnost ohraniti tudi v sporih med kristjani in svojimi sinovi. Najstarejši ljudje v plemenu trdijo, da niso nikoli imeli boljšega turškega upravnika od Smailage.« Zato ne more biti niti govora o tem, da bi bil Smailaga neugnan nasilnik in okrutnež ter socialni in nacionalni zatiralec drobnjačkega plemena, kakor iz nepo-znanja stvari in na osnovi Mažuraničeve-ga epa pišejo nekateri novejši pisci. Mažuraničev ep je izraz takratnega verskega antagonizma, ki je vladal v krščanski Evropi: vse, kar je islamsko, ni nič prida. Ta ugotovitev ne zadeva pesniške in književne vrednosti epa, temveč le zgodovinsko zanesljivost njegove vsebine. Književni kritiki in zgodovinarji so dognali, da je Mažuranič v svojem epu prikazal čengičev pogin povsem neskladno s stvarnostjo, prav tako pa tudi vso Smailagovo osebnost, ki nima — takšna, kot nam jo predstavlja — nič zgodovinskega na sebi. Ob stoletnici Smailagove smrti je treba to ugotoviti. Klub slovenskih likovnih umetnikov »LADA« pripravlja v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih treh članov Maksima Gasparija, Staneta Dremelja in Frančiška Smerduja. Za to razstavo vlada že sedaj med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje. Gaspari je nedvomno eden najpopularnejših slovenskih slikarjev. Na stotine njegovih slik, ki vse govore svoj posebni prikupni domači jezik, je razširjenih po zasebnih domovih Slovenije. Nihče ni umel kakor Gaspari dati slikam ono prisrčno obeležje, kakor ga poznamo iz naše ljudske pesmi in glasbe. Življenje našega naroda, gledano z očmi idealista, ki vidi lepoto v vsakem, še tako neznatnem dogodku na kmetih, posebno pa v tipičnih izrazih narodnih običajev, je Maksim Gaspari ohranil našemu potomstvu v neštetih slikah in risbah. Zbujal je z njimi skozi 40 let svojega umetniškega delovanja ljubezen in spoštovanje do rodne grude v tisočih Slovencev. Za to delo smo mu danes bolj hvaležni kot kdaj. O Stanetu Dremlju, našem znanem ma-loplastiku in medaljerju, ki v svojem zatišju neugnano ustvarja svoje drobne, a visokokvalitetne umetnine, vemo, da nas bo zopet presenetil z vrsto reliefov in plastik. Frančišek Smerdu je kljub svoji skromnosti ljubljanskemu občinstvu dobro znan. Njegove plastike gledamo že dolgo vrsto let na veČini slovenskih razstav. A pojavile so se le posamič, kakor bi se avtor oglašal le za to, da ne pozabimo nanj. Vendar so Smerdujeve umetnine za bistrega opazovalca vedno užitek, saj kažejo na izredno individualno in prav zato močno doživljeno in dognano umetnost bivšega Meštrovičevega učenca, ki pa hodi povsem svojo pot. Razstava imenovane trojice bo otvorjena v nedeljo 3. avgusta ob U. uri dopoldne. — nt — Urejuje Davorin Ravijen. — Maja za konzoret j »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot taskaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.