TRST, petek 29. novembra 1957 Leto XIII. - Št. 284 (3819) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2t — Tel. St. 37-338 — Podruž, GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Z» vsak ram višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-uoravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, ceioleti. 4900 lir. • FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. PoStm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, z OZ - Trst Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekečt račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . I - Z - J75 - izdala založništvo tržaškega a ■ ______ V ZDA je še vedno ali naj predsednik v ospredju vprašanje zapusti svoje mesto Značilen članek znanega novinarja Lippmanna - Za sedaj bo predsednik vodil vladne posle v (ietli/sburgu - I\lixun v vedno večji meri prevzema vladno odgovornost ■ Konferenca NATO bo na najvišji ravni - Oborožitveni odbor ZkZ za razdelitev nalog v okviru NATO - Voščila Hrtiščeva, Bulganina in Vorošilova kisenbou/erju WASHINGTON, 28. — Predsednik Eisenhower namerava odpotovati jutri na svoje posestvo v Gettysburgu v Pensilvaniji, toda dokončno odločitev bodo izrekli zdravniki jutri. Predstavnik Bele hiše Hagerty je izjavil, da .bo Eisenhower vodil vladne posle v Gettysburgu. Danes popoldne je Eisenhov/er v spremstvu osproge zapustil Belo hišo in se udeležil verske službe v wa-shingtonski prezbiterijski cerkvi ob priliki «dneva zahvale*. Navzoč je bil tudi državni tajnik Dulles. Zdravniško poročilo, ki so ga objavili takoj popoldne, pravi, da je predsednik tudi preteklo noč dobro spal in da se njegovo stanje boljša. Novinarjem, ki so ga spraševali, ali je zaradi tega, ker je Eisenhower danes lahko zapustil Belo hišo, večja možnost za njegovo potovanje v Pariz, ni hotel Hagerty odgovoriti; pozneje pa je pri-0 pomnil: «Nisem izjavil, da so perspektive za predsednikovo potovanje v Pariz bolj optimistične.« Potrdil pa je, da so zdravniki sedaj bolj optimistični glede popolnega o-zdravljenja, čeprav niso spremenili svoje ponedeljske sodbe o začetni resnosti bolezni. Na vprašanje, ali je predsednikovo zdravstveno stanje zo-• pet normalno, ker se je udeležil obreda v prezbiterijski cerkvi, je Hagerty izjavil, da ne. Pripomnil pa je, da to dokazuje, da je napredovanje izvrstno. Predstavnik je dalje izjavil, da po mnenju zdravnikov nobena stvar ne kaže, da bi Eisenhovver jtrpel zaradi splošnega poapnenja, žil. Na koncu je izjavil, da ne ve, koliko časa bo Eisenhower ostal v Gettysburgu. Prav tako ne more predvidevati vnaprej njegove morebitne aktivnosti, ki bo odvisna od zdravnikov {j Poročilo Bele hiše javlja tudi, da bodo zdravniki še danes odločili, ali bo Eisenho-Wer lahko odšel v Pariz na konferenco NATO. Ce mu to ne bo mogoče, bo pozval podpredsednika Nixona, naj predseduje ameriški delegaciji. Hagerty je tudi zanikal, dg misli Eisenhower odstopiti, in v Beli hiši ni nihče govoril niti o tem, da bi Eisenhovver začasno pooblastil Nixona za izvajanje predsedniških poslov. Kakor poroča moskovski radio, so prvi tajnik KP SZ Hruščev, ministrski predsednik Bulganin in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta maršal Vorošilov poslali Ei-senhovverju brzojavke z voščili za čimprejšnje ozdravljenje. Vprašanje morebitne ostavke Eisenhotverja pa je še vedno v ospredju kljub vestem, da se predsednikovo stanje boljša. Podpredsednik Nixon je sicer sinoči zanikal, da se Predvideva prenos pooblastil nanj, tajnik za pravosodje Pa je izrecno izjavil, da je Po proučitvi položaja ugotovil, da položaj ni tak, da bi terjal prenos oblasti. Vprašanje je Bela hiša re-Sila na enak način kakor Pri prejšnjih Eisenhovverjevih boleznih. Toda to pot ima Podpredsednik Nixon mnogo večjo odgovornost. V ponedeljek bo na primer predsedoval seji vlade, v torek se bo udeležil sestanka voditeljev kongresa, v sredo bo Predsedoval sestanku republikanskih voditeljev kongresa, v četrtek pa bo predsedoval redni tedenski seji državnega sveta za varnost. V sedanjih pogojih je Nixon, čeprav ne formalno, vsaj praktično prevzel odgovornost. To. da ta rešitev nikakor ne rešuje vprašanja, ki je nastalo s tem, da bo predsednik potreboval daljši počitek. Zna-hi novinar Lippmann objavlja v «New York Herald Tri-' bune« članek, ki pravi, da se sedanja rešitev zdi najbolj Praktična, da pa ne r»šuje vprašanja predsedniškega vod-stva, ki je sedaj nujno potrebno. Lippmann opozarja, da sta dve drugi poti mdgnči; Prva je začasna predsedniška Pooblastila Nixonu. Druga pa le, da se izrecno zahtev* o-8tavka Eisenhovverja. V tem vidi Lippmann bolj praktik n° pot, zato da se zajamči Predsedniško vodstvo v notranjih in v mednarodnih za- predsednik Eisenhower ne bo mogel udeležiti decembrskega sestanka, je svet sklenil, naj bo ta sestanek na ravni, ki je bila prvotno predvidena. Svet je z zadovoljstvom sprejel na znanje, da bo ameriško delegacijo vodil podpredsednik Nixon. Izrekel je voščila za čimprejšnje Eisenhovver-jevo ozdravljenje.« Zvedelo se je, da je na seji tajnik Spaak pozval predstavnike posameznih držav, naj povedo svoje morebitne ugovore proti imenovanju Nikona kot ameriškega predstavnika na konferenci. Kakor se je zvedelo na hodnikih, so samo nekateri delegati izrekli pomisleke glede uspeha konference ob odsotnosti Eisen-howerja. Vendar pa so se vsi strinjali s tem, naj bo konferenca na ravni, kakor je bilo prej določeno. Ameriški predstavnik je sporočil, da bi prvotni program konference ne spremenil. Po še nepotrjenih vesteh bo Nixona spremljal v Pariz tudi Stevenson. Moskovski radio je danes v komentarju o pariški konferenci izjavil, da «ZDA računajo na prihodnje pariško zasedanje NATO, da pripravijo tla za pošiljanje atomskega termonuklearnega orožja in izstrelkov v Zahodno Evropo«. «To, je dodal komentator, bi bil izvrsten posel za velike ameriške delničarje v breme tistih, ki plačujejo davke. Toda videti bo treba, ali bodo hoteli evropski zavezniki A-merike prevzeti to resno odgovornost. Washington ni gotov, ali bodo to napravili, in to je vzrok, zaradi katerega je predsednik Eisenhower nameraval iti v Pariz v upanju, da bo njegova osebna navzočnost vplivala na zaveznike. To je naloga, ki je Dulles verjetno ne bo mogel izvesti, in sama misel, da bi načrt o dobavljanju atomskega orožja in izstrelkov evropskim zaveznikom utegnil doživeti neuspeh, povzroča paniko na ameriškem delniškem trgu.« V Parizu se je sestal tudi obrambni odbor zahodnoevropske zveze, da razpravlja o morebitni razdelitvi proizvod-,nje orožja med sedmimi drža- vami članicami te organizacije. Odobril je zadevno priporočilo o prispevku ZEZ k proizvodnji orožja v okviru atlantskega zavezništva, ki predlaga med drugim: 1. Na sestanku NATO naj se predlaga načelo regionalnega sodelovanja držav članic Zahodne Evrope v atlantskem zavezništvu. 2. Takoj po zasedanju sveta NATO naj se napravi seznam orožja, ki ga države članice 2JEZ potrebujejo, ter seznam znanstvenih, energetskih in industrijskih virov, ki naj omogočijo zadostitev tem potrebam. 3. Na podlagi tega seznama naj se določi skupen program proizvodnje s pomočjo stalnega odbora za oboroževanje ob upoštevanju pomoči ZDA. 4. Med državami članicami naj se išče način delitve dela, ki naj odgovarja izključno gospodarskim kriterijem. 5. Ta program naj se vključi v program NATO, h kateremu bi ostale države članice lahko vsaka zase še posebej prispevale. Poročevalec Teitgen je namreč mnenja, da bi razdelitev nalog med atlantskimi zavezniki, kar se tiče izdelovanja novega orožja, olajšala skrb ZDA za izdelovanje cele vrste orožja za atlantsko zavezništvo. Gronchi Titu RIM, 28. — Predsednik republike Gronchi je poslal predsedniku FLRJ sledečo čestitko: «Ob priliki državnega praznika sprejmite, gospod predsednik najboljša voščila in najprisrčnejše želje za mirno in cvetočo prihodnost narodov Jugoslavije in za Vas osebno.« Nova demokristjanska spletka za dosego predčasnih volitev Pella odpotoval v Urugvaj in v ZDA ■ Senat je odobril zakonski načrt o potnih listih ■ Vodstvo PSI pristaja, da pokojnega Di Vittoria nadomestita Novella in Santi v tajništvu CGIL Hammarskjoeld jutri v Beirutu NEW YORK, 28. — Glavno tajništvo OZN je sporočilo, da bo Hammarskjoeld odpotoval jutri zjutraj na Srednji vzhod. V Beirut bo prispel v soboto zvečer. Pozneje bo odpo' toval v Aman, kjer se bo razgovarjal s člani jordanske vlade. Zatem bo odšel v Jeruzalem in v Damask. Ni še bilo sklenjeno, ali bo o-biskal tudi Kairo. V New York se bo vrnil 8. decembra. Sirski tisk piše, da bo Dag Hammarskjoeld «proučil s sirskimi oblastmi položaj ob sirsko - izraelski meji, kjer Izrael nadaljuje z napadalnimi dejanji; prav tako bo proučil položaj, ki je nastal zaradi zbiranja turških čet ob sirski meji«. Sirski tisk je mnenja, da bo Hammarskjoeld prinesel predloge za zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu. Komentator kairskega radia pa je izjavil, da sklep Ham-marskjoelda, da pride na Srednji vzhod, «dokazuje resnost položaja, ki je nastal na tem področju zaradi številnih izraelskih izzivanj«. RIO DE JANEIRO, 27. — Plaz je zasul sedem delavcev, ki, so delali novo cesto Rio de Janeiro-Metropolis. (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Zunanji minister Pella je odpotoval danes v Montevideo (Urugvaj), kjer bo predsedoval sestanku načelnikov italijanskih diplomatskih predstavništev v Južni Ameriki. Nato bo Pella odpotoval v Washington, kjer se bo mudil od 4. do 7. decembra in se razgovarjal predvsem z Dullesom o decembrski atlantski konferenci v Parizu. Pred odhodom je poudaril, da bo njegov razgovor z Dullesom «še bolj cementiral istovetnost pogledov ZDA in Italije pred Washington želi, naj bi se Francoska skupščina glasuje danes o Gaillard or/ pov Marokanski zunanji minister Balafrej prišel v New York, kjer se bo s posameznimi delegacijami razgovarjal o položaju v Alžiru PARIZ, 28. — Na današnji seji narodne skupščine je Gaillard predložil spremenjen načrt zakona o volilnem sistemu v Alžiru. V zvezi s tem načrtom je postavil vprašanje zaupnice,o čemer bo skupščina glasovala v petek popoldne. Gaillard je postavil vprašanje zaupnice takoj po predložitvi zakona, zato da prepreči novo odložitev, kakor se je to zgodilo sinoči. Besedilo načrta je dodatek k okvirnemu zakonu, ki določa nove politične odnose med Francijo in Alži-rom. Glasovanje o obeh načrtih bo jutri popoldne po končani razpravi, med katero bo Gaillard podal izjavo o Severni Afriki. Med debato bo govoril tudi Men-des-France. Medtem sta Gaillard in podtajnik v zunanjem ministrstvu Faure poročala danes mednarodnem položaju v zunanjepolitični komisiji. Gaillard je izjavil, da je med razgovori z Mac Millanom in Selwynom Lloydom odločno obrazložil francosko stališče v zvezi z dobavljanjem orožja Tuniziji in je izjavil, da Mac Millan ni nikoli oporekal, da alžirsko vprašanje ne bi bilo izključno francoska zadeva, kakor tudi ni oporekal prevladajočemu položaju Francije v Severni A-friki« Izrekel je nato upanje, da bo skupščina odobrila okvirni zakon, in je zatem poudarjal »spontanost« Mac Milla-na, ko je zavrnil idejo angleško - ameriškega direktorija v NATO. Take rešitve ige bi mogla francoska vlada podpreti. Obrazložil je nato francosko stališče do maroško - tunizijskega predloga za posredovanje v alžirskem vprašanju. V tem predlogu se ne izključuje načelo alžirske neodvisnosti. Zato ga Francija ni mogla sprejeti. Faure pa je omenil tehnične težave pri pogajanjih v okviru OEEC za ustanovitev področja svobodne trgovine. Po sestanku se je tudi zvedelo, da je Gaillard izjavil, da Francija ne bi mogla spre- o ............................................ iiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiimii.. Nobene britanske obveznosti glede dobav orožja Tuniziji Mac Millan je izjavil, da so se sporazumeli za posvetovanja s francosko vlado pred morebitnimi novimi dobavami ■ Francija odklonila dobavljanje orožja Jemenu LONDON. 28. — Mac Millan je danes v spodnji zbornici govoril med drugim o Alžiru. S tem v zvezi je izjavil: «Mnenja smo, da je treba najti rešitev alžirskega vprašanja in da ima odgovornost za to rešitev samo Francija«. V zvezi z razgovori v Parizu je izjavil: «Jaz in Lloyd sva bila zadovoljna, da sva lahko potrdila naše mnenje, da ima Francija izredno odgovornost v Severni Afriki.« Omenil je zatem uradno po-ročjlo o razgovorih in nadaljeval: »Imeli smo zelo temeljito 'diskusijo glede orožja, ki smo ga izročili Tuniziji in smo se sporazumeli, da skupno pripravimo nekatere ukrepe da bi se preprečila pono-težav, kakršne so ne- . —. vitev ------------------------ ... ®evah. To tezo podpira veči- davno nastale. Posvetovali se na listov in zdi se da so ji haklonjeni tudi številni republikanski in demokratični krogi. Tudi angleški tisk se danes breka za odstop Eisenhower-J? in ne kaže prevelikega optimizma glede možnosti nje-Eovega popolnega okrevanja. v. političnih krogih pripornikih. da je Eisenhovverjeva bolezen povzročila že večjo bogotovost spričo sedanjih basprotlj med zahodnimi za-Vezniki in spričo dejstva, da Podpredsednik Nixon ne uži-va takega ugleda kakor Eisenhovver Vesti o morebitni bdeleibi ’ Nixona na pariški konferenci NATO niso v Londonu sprejeli s prevelikim havdušenjem. Medtem pa so se na da-bašnji konferenci predstavnikov NATO v Parizu soglasno sporazumeli, da bo konferenca 10^ decembra kakor predvideno na ravni predsednikov v'ad. 7,adevno poročilo pra-vk «Potem ko je z obžalovanem »prejel na znanje, da se bomo še dalje s francosko vlado. Imel sem tudi priložnost podati Gaillardu poročilo o svojih razgovorih z Eisenho-werjem in se z njim sporazumeti o glavnih obrisih v zvezi s prihodnjim zasedanjem NATO.« Nekemu laburističnemu poslancu, ki ga )e vprašal, ali se je med fazgovori z Gail-lardom obvezal, da bo Velika Britanija prekinila dobave o-rožja Tuniziji, je Mac Millan odgovoril: «Ceprav nisem mo. gel prevzeti s Francijo absolutne obveznosti, da ne bomo dobavljali drugega orožja Tuniziji, ki bi ga ta lahko potrebovala, da jamči svojo notranjo varnost, smo izrekli upanje ,da bo Francija lahko normalno zagotovila dobave orožja Tuniziji in smo se spo. razumeli, da ne bomo poslali orožja, ne da bi se prej posvetovali s francosko vlado.« Na neko drugo vprašanje je' Mac Millan odgovoril; »Čeprav prihaja neizbežno do te- žav med vladami, sem prepričan, da želimo kolikor mogoče okrepiti vezi angleško-francoskega zavezništva. To zavezništvo traja petdeset let — dobrih in slabih — in prepričan sem, da bo trajalo še za več generacij. Mislim, da je rezultat pariških razgovorov v tem, da je znova približal obe vladi in jih spodbodel k sodelovanju pri reševanju perečih vprašanj.« V imenu opozicije je Gait-skell izjavil: »Laburistična stranka odobrava odklonitev vlade da bi dala formalno obljubo, da ne bo več poslala orožja Tuniziji. Mnenja pa smo tudi, da je zaželeno posvetovati se s Francijo, preden se pošlje drugo orožje.« Mac Millan je nato izjavil, da letala ameriškega strate-šKega letalstva v Veliki Britaniji dejansko prenašajo vodikove bombe med svojimi vež. balnimi ali izvidniškimi poleti Pripomnil pa je, da so te bombe brez prižigalnikov. »Njih stanje, je dodal Mac Millan, se lahko primerja stanju topniškega izstrelka brez vžigalnika. V teh pogojih če bi eno od letal padlo na tla, ne bi bilo nobene nevarnosti za jedrsko eksplozijo » Mac Millan je tudi izja-vii, da je ameriška vlada zagotovila, da se ameriška oporišča v Angliji ne bodo uporabljala za vojaške operacije brez pristanka britanske vlade. Na druga vprašanja je Mac Millan odgovoril, da je uporaba »atomskih« bombnikov ameriškega letalstva, ki so v Veliki Britaniji, odvisna od skupne odločitve londonske in vvashingtonske vlade. Kar se tiče uporabljanja taktičnega jedrskega orožja, s katerim so opremljene sile NATO so za, njegovo uporabo odgovorne vlade članice NATO. Ko je odgovoril nekemu poslancu v zvezi z morebitnim sestankom zunanjih ministrov štirih velesil, ki naj bi pripravil konferenco na najvišji ravni, je Mac Millan izjavil: «Ne bomo opustili nobenega poizkusa za zmanjšanje mednarodne napetosti. Potrebno pa je upoštevati vprašanje priprave in umestnosti take konference.« Nato je voditelj opozicije Gaitskell izjavil, da se morajo zahodne države prej med seboj sporazumeti, preden se pogajajo s Sovjetsko zvezo. Mac Millan je odgovoril: «U-pamo, da bomo dosegli ta spo. razum na prihodnjem sestanku NATO.« Predstavnik Foreign Officea pa je danes zjutraj sporočil, da je Francija nedavno zavrni, la zahtevo Jemena za dobave orožja. Prej pa se je posvetovala z Veliko Britanijo. Dejal je, da se je to zgodilo pred dvema mesecema. Francija se je posvetovala z angleško vlado, zato da se ne bi to orožje uporabljalo proti angleškim vojakom v adenskem protektoratu. Po posvetovanju je Francija odklonila dobave o-rožja. Predstavnik je dejal, da je Jemen zaprosil Francijo za orožje, še preden je podobno prošnjo poslala Tunizija Velki Britaniji. V zvezi s tem izjavljajo v Foreign Officeu, da je med obema primeroma bistvena razlika: medtem ko je Francija zahtevala, da bi bila edina dobaviteljica orožja Tuniziji ni Velika Britanija zahtevala take pravice v primeru Jemena. Pripominjajo tudi, da so Francozi uporabljali isti argument proti dobavam angleške-ga orožja Tuniziji, da pa je tunizijska vlada »nudila jamstva«. da ne bo orožje padlo v roke Alžircem, jeti v okviru skupnosti znanstvenih raziskovanj v NATO take specializacije, ki bi jo izključila s področja jedrske energije. Iz New Yorka pa poročajo, da je marokanski zunanji minister Balafrej nenadoma sklenil po navodilu kralja Mohameda odpotovati v New York, da se tam udeleži razprave o Alžiru v OZN, ali pa da se razgovarja s posameznimi delegacijami o tej zadevi. V Nevv York je Balafrej prišel danes popoldne. Namerava se sestati tudi s francoskim zunanjim ministrom in se z njim razgovar-jati o njegovem včerajšnjem govoru v političnem odboru OZN. Balafrej se bo nato pridružil Mohamedu v Los Angelesu v nedeljo zvečer a-li ponedeljek zjutraj, da mu poroča o svojih razgovorih v New Yorku. V zvezi z razgovori maro-kanskega kralja z Dullesom poudarjajo, da je bil njun razgovor glede Alžira zelo izčrpen. Pripominjajo, da je Dullesovo stališče v skupni izjavi podano bolj previdno in da je na tako formulacijo vplival govor francoskega zunanjega ministra v OZN. .Po mnenju poučenih krogov predv-diva nalit, ki sta ga pripravila Mohamed in Bur-giba, tudi tunizijsko - maro-kansko nadzorstvo nad volitvami v Alžiru. 19. de&mbra zasedanje vrhovnega sovjeta SZ MOSKVA. 28. — Moskov- ski radio je sporočil, da se bo vrhovni sovjet ZSSR sestal 19. decembra. Domnevajo, da bodo na zasedanju razpravljali o proračunu za prihodnje leto ter o novem gospodarskem načrtu. V govoru, posvečenem nedavnemu sestanku komunističnih partij v Moskvi je članica prezidija CK KP SZ Furceva izjavila med drugim, da dejstvo, da se v izjavi 12 komunističnih partij poudarja vodilna vloga Sovjetske zveze med socialističnimi državami, ima veliko važnost za okrepitev delavskega gibanja. Furceva je dodala, da je stališče podpisnikov tem važnejše, «ker so se revizionisti v nekaterih tujih komunističnih strankah trudili, da bi diskreditirali uspeh SZ in spodkopali ugled naše partije ter so se na ta način povezali z imperialističnimi krogi«. »»- - MOSKVA, 28. _ Agencija Tass je sporočila, da je bila v Moskvi tri dni konferenca gospodarskih strokovnjakov vseh komunističnih držav. Po proučitvi vprašanj, ki se tičejo razvoja svetovnega sistema socialističnega gospodarstva ter odnosov med socialističnim in kapitalističnim sistemom, se je konferenca zaključila danes in odobrila objavo skupne publikacije pod naslovom «0 početkih in razvoju socialističnega gospodarskega sistema«. pariško atlantsko konferenco, ki ne bo odložena«. Njegovo ministrstvo pa je zanikalo vesti, ki so bile objavljene glede zamenjave Rossi-Longhija z Magistra-tijem, medtem ko je ostale v.esti posredno potrdilo čeprav kaže, da v samem ministrstvu Je niso dosegli dokončnega sporazuma o najvažnejših veleposlaništvih, kar bo pač naloga ministrsKe-ga sveta, ki se bo jutri ponovno sestal in razpravljal o zakonskem načrtu za jedrsko energijo in o univerzitetnih asistentih. Medtem pa poročajo iz Lizbone, da je tja prispel na poti v Južno Ameriko zunanji minister Pella, ki je izjavil med drugim, da vlada v Latinski Ameriki zaskrbljenost glede evrojrskega skupnega tržišča, vendar pa Pella upa, da bi «mogla močna Evropa koristiti Južni Ameriki.« Glede tesnejše povezave med evropskimi atlantskimi državami in Južno Ameriko pa je izjavil, da je ((najvažnejša skupnost idealov, ki velja več kot navadna skupnost interesov«. Notranja komisija poslanske zbornice ie razpravljala o reformi senata. Demokristjanski referent Lucifredi je v »osebnem imenu« kritiziral besedilo zadevnega zakon.,nega osnutka, ki ga je odobril senat, zlasti dejstvo, da se načenja tako važno vprašanje samo 'z vidika številčne »popolnitve ne glede na kakovostne spremembe. Liberalec Bozzi je poudaril, da je reforma senata — ustavna reforma in se tiče vsega parlamenta. Zato mora o njej' razpravljati tudi poslanska zbornica; dejal je, da torej ni res. da praksa prepoveduje poslancem, da bi o tem razpravljali. Izrazil je sum, da služi to vprašanje demokristjanom samo kot pretveza za predčasno razpustitev senata Demokristjan Dominedo pa je napovedal nekatere spremi-njevalne predloge m polemiziral s poslancem Almirante-jem od MSI. ki je pripomnil, d« je zakonski načrt rezultat sporazuma med raznimi skupinami in izrazil svoje začudenje spričo novega stališč: demokristjanov in zahteval od njih. naj povedo, aii se nameravajo držati tega sporazuma. Odgovoril mu je demokristjan Manzini, da KD ne bo prekršila sporazuma. Nadaljnji del razprave je bil precej živahen in socialist Luz-zatto je izjavil, da se bo v imenu svoje skupine vzdržal glasovanja o zakonskem osnutku. ker se je prepričal, da so demokristjani zavzeli r.ovo stališče, ki je različno od onega. ki so ga zagovarjali v senatu. V imenu vlade je končno Salizzom izjavi’., da je vlada pripravljena proučiti morebitne predloge. Prihodnja se ja komisije pa bo šele čez en teden. Ozadje nenadne spremembe de senatne reforme je po splošnem mnenju v tem, da bi de-mokristjansko vodstvo hotem spraviti oba dela parlamen*a v spor glede tega važnega u-stavnega vprašanja samo zaradi tega. da bi dalo povou za predsednikov odlok o predčasni razpustitvi senata. V tem primeru Di prišlo do jioslar.-skih in senatnih volitev že v marcu. Demokristjanska kršitev sporazuma dokazuje brez dvoma Fanfanijevo trdo kožo kakor tudi, da mu ni mar za prestiž parlamenta. Demokristjanski člani notranje Komisije so se ze pred sejo sestali z vodstvom KD in se prav na tem sestanku točno dogovoriii, kako bodo svoj manever ures ničili. Senatorji so danes odobrili demokristjanskega stališča gle- zakonski osnutek za potne n-■ittifiaiBiaiamaiaaititiaf ■i>*i*«>is*llsiBa«sa*a***laalll*llltlllllllalalalal>>atlal>tl<>aa>a>llll>>>a>aa>>>l>llll>sc Jugoslovanski državni praznik Čestitke predsedniku FLRJ R. Popovič o razorožitvi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Predsednik republike maršal Tito ;e prejel ob anevu republike številne brzojavne čestitke šefov držav in drugih državnikov. Ob dnevu republike je maršal Tito odlikoval številne zaslužne družbene, kulture in javne delavce za posebne zasluge pri gradnji socializma in zavzemanje pri delu ter za do sežene rezultate v gospodarstvu, kulturi in prosveti. Ljudski cdbor Beograda in mestni odbor SZDLJ sta ob dnevu republike priredila slovesen koncert v narodnem gledališču. Koncerta so se udeležile številne ugledne osebnosti. Državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovi-ugotavlja v intervjuju Mednarodni politiki, da je za napredovanje v zvezi z razorožitvijo potrebno načeti to vprašanje z drugačnih pozicij ko; do sedaj. Na vprašanje, kaj o. lahko storili Združeni narodi za konkretno rešitev, je Popovič izrazil mnenje, da bi bilo mogoče potrebno temeljito znova formulirati sedanje načrte, ki so se izoblikovali v medsebojnem primerjanju raznih načrtov. «Mi smo. kakor tudi nekatere druge države, skušali de lovati za pomirjenje, je izjavil Popovič, toda nov izraz zaskrbljujočega ozračja je. da ni uspela niti zelo zmerna resolucija o ustavitvi jedrskih poizkusov, ki jo je predložila Indija.« Popovič je poudaril, da Jugoslavija še vedno daje prednost prenehanju- jedrskih poizkusov in da velike sile prevzemajo nase veliko odgovornost, ker ne upoštevajo razpoloženja, ki prevladuje v svetu. Na vprašanje ali je izstrelitev sovjetskega umetnega satelita vplivala na delo zadnjega zasedanja glavne skupščine. je Popovič izjavil, da kaže da je vplivala in to na žalost ne v pozitivnem smislu. Čeprav bi dogodek. ki je zgodo vinskega pomena, bil v normalnem ozračju povod za ve selje in za nove upe človeštva ter za nove kcnstruKlivne na pore za sporazum o razorožitvi. Popovič je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali bi zamisel Hruščeva o sestanku za stopnikov velesil na najvisji ravni lahko prispevala k večjemu zaupanju. Dodal je. da še nezaupanje ne mote odstra niti s starim sklicevanjem na neke ovire za sporazumevanj«*, temveč »se mora s praktičnimi koraki ;skati rešitev, sicer se bomo še dalje vrteli v začaranem krogu: zaradi nezaupanja se ne more nič storiti in če se nič ne stori, nezaupa nje ostane.« Na vprašanje, kaj misli o vlogi neodvisnih držav pri u-blažitvi nasprotij v mednarodnih odnosih in za zbližanje med Vzhodom in Zahodom, je Popovič izjavil, da je vloga d ržav, ki ne pripadajo nobenemu bloku, zelo velika. Ra^ zume pa se. da ne morejo nadomestiti dobre volje velikih držav in njihove pripravljenosti na pogajanja, do Katerega pa bo vendarle prišlo. Te države morajo še naprej potrpežljivo delovati za zbiižar.je men Vzhodom in Zahodom ne glede na nerazumevanje in razne očitke. B. B. ste. Odobreni osnutek med drugim predvideva, da oblasti lahko posameznim državljanom ne izdajo potnega lista. Potni list bo odslej veljal pet let in strošek zanj bo znašal 5.000 lir. oproščeni pa bodo delavci. dijaki, profesorji, novinarji ind. Komunistični senator Gramegna je opozoril, da bo moral o zakonitosti tega zakonskega predloga raa-pravljati še ustavno sodišče, ker omejuje svobodo potovanja posameznim državljanom v inozemstvo. Minister Del Bo pa je poročal, da bo prihodnji teden odgovoril na vprašanje ministra Andreottija glede intervencije proti sodnim organom zaradi postavljanja pred sodišče škofa iz Pra-ta, ker je zmerjal neki zakonski par s «priležiiiki» samo zato. ker se ni cerkveno poročil. Poslanska zbornica je raz-pravljnla o izenačenju družinskih dodatkov kmetijskih delavcev z dodatki industrijskih in določila, naj zadevni zakonski osnutek prouči najprej pristojna komisija. Nato so poslanci nadaljevali z razpravo o zmanjšanju obdavče-| nia na meso. ki ga trošijo živinorejci sami, tako da je bilo kontno odobreno besedi-! lo, ki določi takso na 250 lir I za ubitega prašiča in 200 lir I za ovco. Predsednik Leone | je nato sporočil, da zaradi pomanjkanja sporazuma med načelniki skupin bo zbornica prihodnji teden nadaljevala razpravo o celotnem vladnem načrtu zakona za reformo a-grarnih pogodb. Glede delovanja posameznih strank je potrebno omeniti sejo vodstva PSI, na kateri je bilo odobreno poročilo, naj bi namesto pokojnega Di’ Vittoria CGIL vodila Novella (K Pl) in Santi (PSI). Socialisti naj bi prevzeli tajništvo kategorije gradbenih delavcev. Na seji niso razpravljali o iziavi 12 komunističnih partij, ker vodstvo PSI čaka, da se o tem izreče najprej centralni komite KPI. Socialdemokrati pa so na seii vodstva odobrili volilni sporazum med Saragatom, Matteottijem in Zagarijem, tako da bo odslej v vor^tvu pet .sedežev (-e:,fra, ostalih 6 pa bo razdeljenih na ostale skunine. Centralni komite bo izvolil novo vodstvo na svoji seji 5. decembra. Vodstvo PSDI je sklenilo povabiti Matleottija in Zagarija takoj na sestanek s predstavniki večine zaradi dokončnega besedila sporazuma. Predsednik zvezne republike Nemčije Heuss je odpotoval danes ob 20.10 iz Rima v Bonn A. P. Nehrujev poziv za prenehanje je lirskih poizkusov Maroko zahteva suverenost nad vsem maroškim ozemljem Maroška vojaka dobila ukaz streljali na španska letala, ki bombardirajo maroške kraje - Boji proti Spancem na vsem področju Ifni se nadaljujejo NOVI DELHI, 29. — Pred- ■•iiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiHitiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiitiiiiiiiHiiimiitiiiiHiimiiiiiiimii ’ sednik indijske vlade Nehru „ je danes ponovno pozval ZDA Izjave maroškega prestolonaslednika in Sovjetsko zvezo, naj pre- nehajo jedrske poizkuse in naj začnejo z dejansko razorožitvijo. «Obračam se na velike države, zlasti pa na ZDA in SZ. v katerih roke je usoda izročila ogromno moč, ki lahko dvigne svet v še nedosežene višine ali pa ga pahne v prepad,« je poudaril Nehru. »Pozivam ti dve sili, naj ustavita jedrske poizkuse in s tem pokažeta svetu, da sta se odločili prenehati s to grožnjo in začeti dejansko razorožitev. Ko se bo to doseglo, se bo človeški duh osvobodil velikega bremena.« Indijsko zunanje ministrstvo je danes pozvalo poslanike Francije, ZDA, SZ in Velike Britanije in jim izročilo prepis Nehrujevega poziva. Nehru je o tem pozivu poročal na tiskovni konferenci. Ob tej priložnosti ni hotel izjaviti, kakšno je njegovo mnenje o potrebi konference med ZDA in SZ, na kateri naj bi razpravljali o njegovem pozivu za razorožitev. v «Vsi narodi imajo pravico do življenja, do napredka in do kovanja svoje usode,« je izjavil Nehru, ko je bral besedilo svojega poziva. »Vsi narodi imajo pravico do miru in varnosti. Teh svojih pravic ne morejo danes ohraniti, če ne pristanejo na skupno miroljubno sožitje in na urejanje svojih nasprotij na miren način.« Nehru je nadaljeval: ((Milijoni ljudi verjamejo v to, kar, se imenuje zahodni kapitalizem, milijoni ljudi verjamejo v komunizem. Toda so milijoni ljudi, ki niso navezani niti na eno niti na drugo od teh ideologij in iščejo v prijateljstvu drugih boljše življenje.« Nehru je zaključil: «Ne potrebujemo samo materialne spremembe, pač pa tudi napor, da se odpravi strah in da se preusmeri tok, ki spravlja v nevarnost sam obstoj človeštva. Samo z neposrednimi pobudami in s sporazumi bo mogoče ta vprašanja rešiti.« RABAT, 28. — Načelnik vrhovnega štaba maroških oboroženih sil prestolonaslednik Mulaj Hasan je sporočil, da je zaradi španskih napadov na maroško ozemlje dal ukaz maroškim oboroženim silam. «naj streljajo na vsako tuje letalo, ki bi letelo nad maroškim ozemljem s sovražnimi nameni«. Mulaj Hasan je izjavil, da so včeraj nekatera letala skušala leteti nad maroškim o-zemljem na področju Ifni, toda maroške-oborožene sile so streljale nanje in jih prisilile na umik. Prestolonaslednik je dalje izjavil, da se je obrnil tudi na španske odgovorne oblasti, zlasti pa na generala Franca, da bi se vprašanje Ifnija rešilo s pogajanji. Izjavil je, da je Franco »pokazal veliko razumevanje, kar omogoča, da se z nekim upanjem gleda na razvoj špansko - maroških odnosov«. »Presenečeni smo bili v soboto, je nadaljeval prestolonaslednik, zaradi krvavih dogodkov na področju Ifni in obžalujemo, da so ti dogodki presegli okvir področja Ifni, ker so Spanci izvršili napade na maroško ozemlje. Španske sile so uporabljale topništvo v pokrajini Agadir, pri čemer sta bili ubiti dve ženski in nekaj glav živine«. V svojem govoru je prestolonaslednik, ki nadomešča tudi odsotnega kralja Mohameda, poudaril maroško sta lišče do področja Ifni. Orne jim ozemljem. Ni potrebno dokazovati važnost južnega dela Maroka, ki je sedaj pod španskim nadzorstvom, ker so tu naša vrata v Saharo in ker ima to področje znatno gospodarsko in strateško važnost. Zaradi tega smo bili presenečeni nad krvavimi dogodki«. Obrazložil je zatem vzroke, zaradi katerih so maroške o-blasti dale ukaz oboroženim silam, naj odbijejo letalske napade, ter se je zahvalil maroškemu prebivalstvu, ki je te dni ostalo mirno. »Nekateri, je dodal Mulaj Hasan, želijo, da v Maroku ne bi bilo mirno, zato da bi lahko rekli, da v tej deželi ne vladata mir in ustaljenost. Dolžnost imamo dokazati nasprotno«. Na koncu je izjavil; »Kakor smo pripravljeni pogajati se, prav tako smo tudi pripravljeni braniti naše ozemlje proti vsakomur. Prepričan sem, da bo zdrav razum zmagal«. V svoji zadnji izdaji poroča glasilo maroške stranke I-stiklal »Al Alam«, da so španske sile preteklo noč začele splošen napad na ozemlje Ifni, da znova zavzamejo štiri postojanke. List dodaja, da se je včeraj izkrcala skupina 1800 španskih vojakov | na tem ozemlju in da se pričakuje prihod druge skupine. List pripominja, da so bile španske čete po «krvavi bitki« v nekem kraju dvajset kilometrov vzhodno od Sidi Ifnija prisiljene na u-mik, pri čemer so v roke nil je sporazume, ki so bili maroških borcev padli trije sklenjeni, da Maroko znova | tovorni avtomobili. Špansko dobi svojo suverenost, in je : letalstvo pa je napadlo neka-dodal; «Mislilo sa je, da Ma-! tere vasi na maroškem ozem-roko ne bo im« nobene te- lju. žave, da znova pridobi svo- Ravnatelj za saharske za-jo suverenost nad vsem svo-1 deve pri maroški vladi Ab- del Kebir El Fassi je izjavil, da so prebivalci področja Ifni ustanovili osvobodilne oddelke, ki se borijo proti Spancem. Pripomnil je, da Maroko izkazuje svojo simpatijo prebivalstvu Ifnija. Madridski radio pa je danes popoldne v svojem komentarju navedel: «Ni se zgodilo nič takega na področjih blizu Sidi linija, kar bi bilo omembe vredno. Medsebojno streljanje se nadaljuje na obmejnih področjih ozemlja«. Predstavnik Foreign Officea pa je v Londonu izjavil, da sta angleška in španska vlada v stinu v zvezi s položajem v Ifniju. Španska vlada je poročala angleški vladi o položaju. Na neko vprašanje je predstavnik izjavil, da Velika Britanija priznava suverenost Španije nad ozemljem lini. Špansko ministrstvo za vojno je nocoj objavilo poročilo, ki pravi, da se je v zadnjih 24 urah položaj v Ifniju razvijal ugodno za španske čete. Poročilo pravi tudi, da notranje posadke držijo svoje položaje #z izvrstno moralo«. Poročilo javlja dalje, da so poslali okrepitve s pomočjo mornarice in letalstva in da špansko letalstvo učinkovito liodpira španske čete, ki branijo svoje položaje. Ameriški listi pa pišejo, da je španska vlada v tesnem stiku tudi s Francijo. V zvezi s tem je maroški zunanji minister Balafrej danes v Wa-shingtonu izjavil; (iClidim se tem informacijam. Francija se je obvezala braniti enotnost Maroka. V vsakem primeru je treba področja južnega Maroka, ki so pod špansko zasedbo, nemudoma in brez pogojev prepustiti Maroku.« BEOGRAD, 2r, — Danes s* je v Beogradu končalo tretje redno zasedanje mešane ju-goslovansko-poljske komisije za znanstveno in tehnično sodelovanje. Vrem« včeraj: Najvlšja temperatura 15,4, najnižja 9,3, ob 17. uri 13,2, zračni Mak 1019,4 pada, veter zahodnik 3 km, vlaga 65 odst, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 14,2. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 29, novembra Demetrij, Vinko Somce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 12.24. Jutri, SOBOTA, 30. novembra Andrej, Hraibroslav Popoln uspeh stavke kovinarjev Ogo rčenje vsega delavstva zaradi izzivanja vodstva CRDA Delavcem so sporočili, da jim danes ne bodo dali plače - V nedeljo javno zborovanje FI0M Stavka v obratih CRDA in Tržaškem anz.enalu, ki se je začela včeraj opoldne in se bo končala v ponedeljek zjutraj, poteka redno in s stoodstotno udeležbo delavcev. Opozoriti pa moramo javnost in ostro obsoditi ravnanje vodstev omenjenih podjetij, ki sta včeraj sporočili, da ne bosta danes razdelili delavcem tedenskih plač zaradi atavke. V zvezi s tem je včeraj popoldne dr. Cappon pozval k sebi na razgovor zastopnike obeh sindikalnih organizacij ter strokovnih zvez tržaških kovinarjev. Razgovoru sta prisostvovala tudi tržaški kvestor in policijski funkcionar dr. Beneforti. Policijski funkcionarji so sindikalistom sporočili, da je bilo njihovo posredovanje pri vod. stvih obratov CRDA in Tržaškega arzenala glede izplačila plač delavcem brezuspešno ter so povabili sindikalne predstavnike ter delavce, naj ne povzročajo danes incidentov. Sindikalni organizaciji pričakujeta, da bosta vodstvi omenjenih podjetij spremenili svoje stališče in da bosta redno plačali delavcem, kar jim gre. pri tem sindikalni predstavniki poudarjajo, da ni nobenih utemeljenih opravičil, saj so uradniki redno delali in lahko pripravijo plačilne sazname. Delavci pa imajo popolno pravico, da dobijo plačo za svoje delo, tudi če bi šlo le za nekaj ur. Ce delodajalci ne bodo danes razdelili plač delavcem, bodo grobo kršili delovno pogodbo in s tem dokazali, da hočejo izsiljevati delavce in poostriti že tako napete razmere. Nesmiselno, oziroma žaljivo pa je namigovati, da bi delavci povzročali incidente. De. lavci nimajo namreč nobene koristi, da bi prišlo do incidentov in spopadov s komerkoli. Njihov namen je, da dosežejo izboljšanje svojih mezd in delovnih pogojev, da se re. ši spor in da podjetja napredujejo ter se izpopolnjujejo. Kakor je bilo napovedano, je bilo včeraj v Ljudskem domu zborovanje stavkajočih delavcev, ki so po poročilu tajnika Zveze kovinarjev FIOM in izčrpni diskusiji soglasno odobrili resolucijo, v kateri poudarjajo, da so vedno zagovarjali tehnični napredek podjetij ter zahtevajo modernizacijo ter obnovo tehničnih naprav v tržaških ladjedelnicah. Zato je nujno potrebno najti ter določiti zadostna sredstva, da se delodajalci z izgovorom glede investicij ne bodo več mogli upirati upravičenim zahtevam delavcev. Pri tem pa delavci pripominjajo, da podjetja IRI ne bi več služila svoji nalogi, če tehnični napredek ne bi služil tudi socialnemu napredku. Na očitke delodajalcev, da zahteve vdelavcev niso utemeljene, pa tržaški kovinarji odgovarjajo, da bi se z ureditvijo in izboljšanjem delovnih pogojev, ki jih zahtevajo, izboljšalo delo v obratih, kar bi omogočilo večji zaslužek delavcem kakor tudi podjetju samemu. V korist splošnega gospodarstva ter omenjenih podjetij je potrebno, da se v največjih tržaških obratih vrnejo zaupanje, mir in vera v bodočnost. Pravična rešitev sedanjega spora mora biti prvi korak k izboljšanju razmer in oživitvi tržaških ladjedelnic ter splošnega tržaškega gospodarstva. Zveza kovinarjev FIOM sporoča, da bo v nedeljo dopoldne v neki mestni dvpra-ni javno zborovanje, na katero so vabljeni poleg stavkajočih delavcev, njihovih svojcev ter delavcev drugih kategorij, tudi predstavniki političnih skupin ter ostalo prebivalstvo. Na zborovanju bodo sindikalni zastopniki o-pisali sedanje razmere ter razvoj spora v obratih CRDA. «»------------------ razni predstavniki oblasti, Praznik drevja » Včeraj je bil «praznik drevja* in na Bošketu je bila ob tej priliki dopoldne ceremonija, ki so se je udeležili kot občinski komisar dr. Mat-tucci, ravnatelj oddelka za poljedelstvo in gozdarstvo dr. Piccoli, zastopnik vladnega generalnega komisarja dr. D’Amico in drugi. Na ceremoniji je spregovoril dr. Vi-tantonio Pizzigallo, načelnik deželnega inšpektorata za gozdarstvo iz Padove, ki je poudaril pomen praznika. Po govoru so dijaki in učenci posadili tisoč drevesc črnega borovca. PREDAVANJE Na pobudo centra za kulturne odnose z ljudsko - demokratičnimi državami bo drevi ob 20. uri v Ul. Tiziano št. tl Alceo Lucchesi predaval o «socialni zaščiti na Češkoslovaškem*. Sprejem na gen* konzulatu ob državnem prazniku FLRJ Sinoči na predvečer državnega praznika Federativne ljudske republike Jugoslavije je gen. konzul Mitja Vošnjak priredil svečan sprejem. Udeležili so se ga številni predstavniki tržaškega, goriškega in videmskega javnega življenja obeh narodnosti. Med drugimi so bili navzoči predsednik tržaškega sodišča dr. Consalvo, poveljnik tržaške posadke gen. Ferrari, podpre-fekt dr. Macciotta v imenu odsotnega dr. Palamare, predsednik tržaške pokrajine prof. Gregoretti, prefekta goričke in videmske pokrajine dr. Nitri in dr. Boccia, predsednik go-riške pokrajine dr. Culot, občinski komisar dr. Mattucci, podprefekta dr. Capon in San-tini, dr. Pascjuinelli, načelnik urada za zveze z zunanjim ministrstvom, goriški in videmski kvestor ter tržaški podkvestor, ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi, predstavnik tržaške univerze prof. Udina, župani tržaških in goričkih okoliških občin, občinski in pokrajinski svetovalci s Tržaškega in Goriškega, predstavniki raznih strank ter predstavniki italijanskega in slovenskega kulturnega življenja itd. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiaiit mil iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii til iiiiiiiiiiiiiiii um Ovire za razvoj obmejnega prometa Neupravičeno merjenje bencina v nasprotju z videmskim sporazumom Oblasti morajo dokončno razčistiti vprašanje člena 38 omenjenega sporazuma Potrebni so tudi ukrepi, da se prepreči veliko število prometnih nezgod Številni čitatelji nas izprašujejo, kdaj bodo končno stopili v veljavo sklepi italijansko - jugoslovanske mešane komisije, ki je bila ustanovljena na osnovi videmskega sporazuma. Tu gre za novo prepustnico, ki bo opremljena s sliko in ki bo veljala leto dni, poleg tega pa še za uveljavitev sklepa, da se lahko zadržuje prebivalec sosednega področja na drugem področju tri namesto dosedanjih dveh dneh. Izvedeli smo, da se bodo v kratkem sestali predstavniki krajevnih upravnih organov, ki bodo, kot določajo omenjeni sklepi mešane komisije, uredili vse potrebne formalnosti. Na prvi pogled gre torej za čisto formalen sestanek lokalnih organov, kjer naj določijo obliko nove prepustnice in sklenejo, kdaj bo stopilo v veljavo določilo o 72-urnem prebivanju na sosedi nem področju. Ta sestanek pa bo poleg tega predstavljal tudi ugodno priliko, da se jugoslovanski in italijanski predstavniki porazgovore o nekaterih drugih vprašanjih, ki resno zavirajo ugodnejši razvoj obmejnega osebnega prometa. Tu gre navidez za zelo drobna vprašanja, saj še vedno doživljamo, da je treba čakati na tem ali onem bloku tudi celo uro, čeprav bi bilo mogoče opraviti obmejne formalnosti mnogo hitreje. U-pravičene pritožbe ne lete toliko na obmejne organe, kolikor na odgovorne predstavnike oblasti, ki niso pravočasno predvideli izrednega obsega obmejnega prometa in obmejnim organom omogočili hitrejše poslovanje. Nemalo razburjenja pa tudi povzročajo razne birokratske zapreke in med njimi moramo omeniti merjenje bencina ter določevanje carinskih prispevkov za »vtihotapljeni* bencin. Obmejni organi glede tega vprašanja nimajo iimiiinniiiiiiiiiminiiiiiii ..... Filobus oplazil ki se je zaletel v zid I»ri tem »e Je ponesrečil sopotnik, ki je seiiel na drugem sedežu motorja jasnih, točno določenih na-1 vtaknil roko 46-letni mizar Ob 17.15 je filobus št. 11, ki je vozil po Ul. Canova proti mestu, oplazil na križišču z UTI. Palladio motor »Guzzino* TS 18920, katerega je vozil 56-letni Giuseppe Girani in na katerega zadnjem sedežu se je peljal 47-letni Roberto Milan z Obrežja Ottaviano Au-gusto 20. Motorist je izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v vogal hiše Ulice Palladio 6. Vozaču motorja se ni zgodilo nič hudega. Roberta Milana pa so odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na 1. kirurškem oddelku zaradi rane na levem delu obraza, poškodb desne roke in desnega gležnja. Zdraviti se bo moral 12 dni. Vozač filobusa je svoje vozilo izredno naglo zavrl, tako da se je poškodoval tudi 7-letni Sergio Tosolin s Čampi Elisi, katerega so potniki stisnili in poteptali. Otrok se bo zdravil od 15 do 20 dni zaradi pretresa možganov in udarcev po obrazu. «*------- ji ugotovili poškodbe v zgornjem delu hrbtenice in ključnice, katere ji je povzročila njena hišna gospodinja, ki jo je zaradi nepomembnega spora zgrabila za lase in vrgla na tla. «»----- Huda nezgoda kmeta Upokojenec si je zlomil levo stegnenico Ob 18. uri so na ortopedskem oddelku sprejeli s pridržano prognozo 81-letnega upokojenca Luigija Vesnaver-ja iz Ul. Bonomea 113, ki je padel v bližini cerkve na Greti in si zlomil levo stegnenico ter se udaril v glavo. ——«»------ Hude posledice spora dveh žensk S pridržano prognozo so malo zatem sprejeli v bolnico trdi 50-letno gospodinjo Emilijo Mamilovič por. Codia iz Ul. Udine 11. Zdravniki so Ob 17. uri so sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo 61-letnega kmeta Luigija Gu-glio iz Ul. Revoltella bti zaradi ran na glavi, verjetnih notranjih poškodb, udarca po zadnjem delu telesa in verjetnih kostnih zlomov. Mož je izjavil, da je s svojim motornim tovornim triciklom vozil navzdol po Ulici Eremo in padel s ceste 5 metrov globoko, ker mu niso dobro delovale zavore. ——«» ----- Aretacija vlomilca Patrulja letečega oddelka tržaške policije je popoldne 25. t. m. izsledila nevarnega, že večkrat obsojenega tatu, 33-letnega Giuseppa Vergoza iz Ul. Domus Civica 11, katerega so pred mesecem dni izpustili iz zapora v Pianosi, kjer je presedel zaporno kazen 4 let in 5 mesecev. Agenti so našli pri Vergozzu fotografski aparat, pištolo «be-retta* kalibra 7,65 s šestimi naboji in dva odpirača. Med zasliševanjem je priznal, da je fotoaparat, samokres in kovček z zbirko znamk ukradel v stanovanju v Ul. Rapic-cio 8, kamor je vdrl, ko ni bilo gospodarja doma. Priznal je tudi, da je v zadnjih dneh poskusil še vrsto vlomov in tatvin, nobena pa se mu ni posrečila. t vodil, saj nam na postavlje na vprašanja niso vedeli dati pravega odgovora. V praksi se tako še vedno dogaja, da ne plača carinskega prispevka tisti avtomobilist, ki odločno nastopi in se ogorčeno sklicuje na člen št. 38 videmskega sporazuma. Očitno so carinske oblasti glede tega vprašanja v precepu; po eni plati bi rade zavrle uvoz tudi manjših količin bencina, po drugi pa se zavedajo, da je vsako merjenje in carinjenje bencina, ki je v tanku, povezanim z motorjem, protizakonito, ker to izrecno prepoveduje omenjeni člen videmskega sporazuma. Nočemo omenjati imen, vendar lahko rečemo, da smo od odgovornih carinskih predstavnikov slišali osebno mnenje, da bi na sodišču zmagal vsakdo, ki bi o tem vprašanju sprožil tožbo. Med tem razgovorom smo tudi izvedeli, da imajo carinski organi nalog, naj ne ovirajo potnikov pri prehodu meje, kar je v ostrem nasprotju z isto okrožnico, ki pravi, da morajo nadzorovati vsak bencinski tank posebej. Tržaška javnost upravičeno pričakuje, da bodo oblasti glede tega vprašanja rekle dokončno besedo: ali velja člen 38 videmskega sporazuma in je torej vsako nadzorstvo nad tankom povezanim z motorjem protipostavno; a-li pa ta člen ne velja in je treba to v «Uradnem listu* uradno objaviti. Razume se, da se drugi primer ne more zgoditi samo v okviru mešane komisije, ustanovljene z videmskim sporazumom. V vrsti teh vprašanj povzročajo prometnim organom na jugoslovanski strani velike težave tržaški vozači motornih vozil. Statistika govori zelo jasno; od 1. januarja do 1. novembra letos so v koprskem okraju povzročili Tržačani 41,2 odst. vseh prometnih nezgod. Posledice teh nezgod so bile; 6 smrtnih žrtev, večje število hudo in laže ranjenih ter velika materialna škoda na vozilih in objektih tega okraja. Ko se proučujejo vzroki prometnih nezgod, se ugotovi, da so 36 odst. nesreč povzročili vinjeni vozači. Ostali vzroki pa so; neprimerna hitrost, zanemarjenje prometnih predpisov in prometnih znakov itd. Poleg tega prometni organi ugotavljajo, da pijani vozači delajo med vožnjo na cestah razne nedovoljene a-krobacije, s katerimi resno o-grožajo ves cestni promet. Pripomniti je še treba, da je do polovice nezgod prišlo od julija do oktobra, ko je največja turistična sezona. Poleg tega je treba tudi omeniti, da Tržačani ne predtavljajo večine vozačev po koprskih cestah, saj se je zlasti v zadnjem času zelo okrepil tamkajšnji domači promet in so poleg tega stalno številnejši drugi italijanski ter avstrijski, nemški in drugi turisti. Iz teh razlogov bi bilo zelo prav, da bi se ali v okvi-, ru omenjenega sestanka (še bolje pa bi bilo, če bi za rešitev tega vprašanja sklicali poseben sestanek), dogovorili predstavniki jugoslovanskih in italijanskih prometnih organov o ukrepih za večjo disciplino cestnega prometa. Številni Tržačani namreč mislijo, da lahko po cestah na sosednem področju delajo, kar hočejo, za kar je samo v 10 mesecih letošnjega leta šest oseb plačalo z življenjem. Na vsak način zasluži to vprašanje pozornost pristojnih o-blasti. Luigi Petronio iz Lonjerske ceste 320. Hudo si je poškodoval prste desne roke in se bo moral zdraviti na I. kirurškem oddelku 15 dni. Z roko v stroj V stroj za mešanje testa je v pekarni «Zavadlal» vtaknil roko in si zmečkal prste 17-letni pekovski vajenec Claudio Brezzi iz Ul. Istria 37. Prognoza 20 dni. Nezgoda vespista Z avtomobilom RK so ob 11.45 pripeljali na I. kirurški oddelek 39-letnega delavca Stojana Škrinjarja iz Strada del Friuli 84 in mu ugotovili več podplutb in poškodb. Delavec je nezavesten ter se bo moral zdraviti 10 dni. Ponesrečil se je, ko se je vozil s svojo vespo proti Bar-kovljam in se zaletel v tovorni tricikel. Sprejem je potekal v prisrčnem ozračju. Tudi včeraj videli raketo «sputnika k Približno ob 17.52 je skupina novinarjev našega lista videla za nekaj sekund raketo »sputnika 1», ki je prešla čez obzorje zelo visoko nekako med Venero in Luno. Raketo »sputnika I* so nato videli tudi drugi Tržačani, ki so nam to sporočili v redakcijo. Zanimivo je, da se prof, Martinu, kateremu smo takoj nato telefonirali, ni posrečilo videti rakete, zaradi česar tudi ni mogel točno reči, kdaj bo raketa v Trstu ponovno vidna. Otvoritev Ljudske knjižnice v šoli v Ul. Paolo Veronese V soboto ob 17. uri bo v šoli v 'Ul. Paolo Veronese otvoritev drugega sedeža Ljudske knjižnice. Ob otvoritvi bosta govorila superintendanta prof. Renato Papo in dr. Aido Tas-sini, predstavnika glavnega ravnateljstva knjižnic in akademij ministrstva za javno šolstvo, Italijanskega združenja knjižničarjev in Vsedržavne ustanove ljudskih in šolskih knjižnic. Miklavžcvanje SNG Slovensko narodno gledališče obvešča starše, da bo letos priredilo miklavževanje za svoje najmlajše obiskovalce. 5. decembra 1957 bo v dvorani na stadionu «Prvi maj* predstava vesele mladinske igre «Srebrna lilija», po predstavi pa bo Miklavž s pomočjo dobre vile, kraljične. Bonija in hipeta obdaroval prisotne. Darila bo sprejemal Miklavčev pooblaščenec od 1. decembra dalje vsak dan od 16.30 do 18.30 v prostorih SP Z, Ul. Roma 15-11. in 5. decembra od 13. ure dalje pri blagajni na stadionu. Na pisalni mizi vsakega slovenskega razumnika naj stoji slovenski beležni koledar! Tudi letos Vam ga je oskrbela Dijaška Matica. Kličite štev. 9$-167 in sporočite, kam naj Vam koledar dostavimo. . Not zakonski osnutek Uslužbenci bodo oproščeni prijave svojih dohodkov Novi zakon naj bi veljal od 1. julija 1958 dalje Pred dnevi je finančni minister Andreotti predložil ministrskemu svetu zakonski o-snutek, ki določa, da osebam, ki so v odvisnem delovnem odnosu, ne bo treba več prijavljati letnih dohodkov za plačevanje dopolnilnega davka («Vanoni»). Gre za ukrep, ki zanima velik del italijanskih davkoplačevalcev. Zakonski osnutek finančnega ministra določa sledeče: Clen 1. — Obremenitev dopolnilnega davka na dohodke oseb, ki so v odvisnem delovnem odnosu in ki presežejo 540.000 lir letno, se izvaja na isti skupni dohodek, ki je obremenjen z dohodninskim davkom (ric-chezza mobile) v sledečih odstotkih: 1.50 odstotkov na dohodek od 540.000 do 960.000 lir letno; 2 odstotka na del dohodka, ki presega 960.000 lir, in sicer do 1 milijona 920.000 lir letno. Clen 2. — Davkoplačevalci, ki imajo svoj dohodek izključno iz odvisnega delovnega odnosa, in sicer -svoj dohodek ali pa dohodek svojega zakonskega- druga, niso več primorani prijaviti letno izjavo dohodkov, če letni dohodek ne preseže I milijon 920.000 lir. V' tem primeru se upošteva plačevanje dopolnilnega davka z odtegljajem, ki ga izvrši delodajalec. Kljub temu pa jim je omogočeno, da predložijo svojo prijavo dohodkov in da zahtevajo, da se izvrši plačevanje davka, kot to določajo kr. odi. št. 3062 od 30. decembra 1923 in kasnejši popravki. Pri tem pa je treba upoštevati kot predujem davek, plačan z odtegljajem na plači. V vsakem drugem primeru pa predstavlja odtegljaj, ki ga izvrši delodajalec, predujem progresivnega dopolnilnega davka, ki ga mora delojemalec, plačati na skupni dohodek, ki se ugotovi na osnovi prijave. Clen 3. — Dopolnilni davek na prejemke, ki jih delojemalec dobi pri odpustu iz službe, je zaiačunan brez odbitkov in na osnovi odtegljajev delodajalca, v sledečih odstotkih: l,5o odst. na prejemke od 40.000 do 60.000 lir za vsako leto službe; 2 odst. na prejemke od 60.000 do 160.000 lir za vsako leto službe; 2,5 odst. za vse višje prejemke. Gornji prejemki pa ne pridejo v poštev za izraču-nanje skupnega letnega dohodka posameznika, za določitev dopolnilnega davka na ostale dohodke. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimimiilimiliimifmiiltiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiimiiiiiilimittiimiilimitiiuiiiiliiiiimliiiiiiiiiiiiimiliiliiiHiliiiHlimmi Iz sodnih dvoran Obsodba dveh tatov ki sta vdirala v avte Obsodili so tudi kupce ukradenega blaga - Prizivno sodišče oprostilo dva obsojenca Clen 4. — Dopolnilni davek za vse nagrade, dodatke in doklade kakršnekoli vrste, je določen za enako vsoto, ki je obremenjena z dohodninskim davkom, in sicer z 2,50 odst. Omenjeni dohodki pa ne pridejo v poštev za izračunanje skupnega letnega dohodka posameznika, za določitev dopolnilnega davka na ostale dohodke. Clen 5. — Za vpis v sta- lež dopolnilnega davka na dohodke kategorije C-2 na ime delodajalca, pridejo v poštev odstotki, določeni v členu 1.. To pravilo stopi v veljavo 1. julija leta 1958. Clen 6. — Določila, ki jih vsebujeta člena 1. in 4. sto- pijo v veljavo 1. julija 1958. Izvzeta pa so katerakoli vračila; določila v členu 3. pa stopijo v veljavo s prekini- tvijo delovnega odnosa od I. julija leta 1958 dalje. Davkoplačevalci ki jih omenja prvi odstavek člena 2., pa so o-proščeni prijave dohodkov, ki so jih prejeli leta 1957. Opozorilo občinskim uslužbencem Sindikat občinskih uslužbencev pri Delavski zbornici CGIL opozarja občinske uslužbence, ki imajo otroke, rojene od 1. januarja 1946 do 31. decembra 1954. naj jih prijavijo do 8. decembra na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2 zaradi razdeljevanja darilnih paketov. Občinska uprava je namreč sporočila, da bo dala sindikalnim organizacijam na razpolago določeno vsoto denarja za te pakete. SLUŽBA TELEX Od 25. t. m. so razširili službo telex iz Rima, Milana, Trsta, Genove, Turina, Benetk in Neaplja na finsko o-mrežje, in sicer po milanski postaji. Pristojbina znaša za prve tri minute oddaje 9,80 zlatega franka. ZAPADLE ZNAMKE Poštna uprava sporoča, da bodo znamke, ki zapadejo 30. novembra, prodajali filatelistom do 31. decembra. V korespondenčnem uradu in pri pokrajinski poštni blagajni so v prodaji bilteni, ki opisujejo spominske znamke, izdane ob desetletnici republike in v zvezi s poštnimi hranilnicami. OBVESTILO DAVKOPLAČEVALCEM Finančna intendanca sporoča, da morajo vsi davkoplačevalci, ki imajo obvezen poštnotekoči račun, plačevati poslovni davek (IGE) s poštnim žirom v korist poštno-tekočega računa registrskega urada. Kršilci tega predpisa bodo kaznovani po zakonu. IZLETI Stroga preiskava, da bi iz- sledili drzne tatove, ki so vdirali v avtomobile in odnašali iz njih blago, bi se prav gotovo končala brez u-speha, če ne bi policijski organi 11. junija letos priprli i4-letnega Giorgia Beitocchi-ja iz Ul. Biasoletto 8. Sumili so namreč, da je eden od tatov, ki naj bi s sodelovanjem 27-letnega Sebastiaoa Torrisija, stanujočega v isti stavbi, izvršil številne tatvine. Mladenič je med zasliševanjem priznal cel kup drznih kriminalnih dejanj in tudi pojasnil, da sta vdirala v ustavljene avte s Torrisijera. Tor-risija ni bilo mogoče aretirati, ker je izginil. Sele 13. junija je mladenič padel slučajno v roke policijskih organov: neki agenti so bili namreč v Mavhinjah, kjer je bila preiskava zaradi samomora nekega moža in brž ko jih je viael, je Torrisi stekel proti jugoslovanski meji. Brez dvoma je hotel tat, ki je dobro vedel, da ga iščejo, zbežati čez mejo, kar pa se mu ni posrečilo. Torrisi je na policiji priznal dejanja in pojasnil, da je ■čdiral v avtomobile s ponarejenimi ključi in da je peljal vozila drugam, kjer jili je pustil. Seveda je še prej pobral vse, kar je našel v njih. . Preiskovalnemu sodniku pa nostno napravo proti tatvi- morala mladeniča presedeti Torrisi pa bi se moral nadalje zagovarjati zaradi številnih tatvin, ki jih je izvršil med lansko zimo in letošnjim poletjem. Vsega skupaj je izpraznil 14 vozil, pri čemer si je prisvojil precejšnje število rezervnih koles, baterij, akumulatorjev, o-dej, dežnih plaščev, površnikov in drugega blaga kot na primer testenin, budilk, slad' j tudi 8 mesecev zapora, na katerega sta bila obsojena 1953, leta zaradi tatvine. Rreds.; Fabrio, tož.; Malte-se, zapisn.; Urbani, obramba: odv. Morgera, Antonini, A-modeo, Carlin, Fast in Ge-ronti. * * * Vse kaže, da bodo danes dokončno odložili razpravo pred porotnim sodiščem zaradi vohunstva. Datum proce karij, puloverjev in podobne- sa še ni znan, vendar se go-ga. | vori, da se bo začel najkasne- S seboj pa sta mladeniča po-i je 17. decembru. V primeru tegnila na zatožno klop 'ior-ristjevo sestro Cecilijo Marijo, katero so obtožili posesti ukradenega blaga, češ da ji je brat daroval ukradeni bencin, 51-letno Marijo Bettarol-lo por. Godigna iz Ul. Carli, ker je kupila od Torrisija u-kradene bate(Jje, 58-letnega Carla Vignesa iz Ul. Ronih-gna, kateremu je Torrisi prodal ukradena kolesa in končno Silverio della Santa iz ezulskega taborišča pri Orehu, ki je za 1.000 lir kupil površnik in odejo vrste »plaid*. Na razpravi je Bertoechi zanikal vsakršno krivdo, rekoč, da so mu na letečem oddelku z grožnjami in tudi s kako klofuto izsilili priznanje. Bertoechi sicer ni znal pojasniti, kdo je z njim slabo ravnal, pa čeprav je omenil, da je bil nekdo, ki ima IZLET CGIL NA TOLMINSKO je Bertoechi zanikal vsakršno • gosto črno brado, tatvino, medtem ko je Tor- Seveda mladeniču niso ver-risi priznal kriminalno delo-1 jeli in tožilec je zanj pred-vanje, tajil pa je, da bi mu lagal 3 leta ječe in 30.000 lir Nezgodi na delu Z ročno žago se je ob 9,15 globoko ranil v levo roko 24-letni delavec Sergio Fonta-not iz Milj, Ul. Dante 20. Ranil se je na delu v ladjedelnici Ferszegv in se bo zdravil na I. kirurškem oddelku 8 dni. V stroj za struženje lesa je bertoechi pomagal pri nepoštenem delu. Toda pri Bertoechi ju so našli ukradeni «monlgomery» in za sodišče je bil to dovolj jasen dokaz o njegovi krivdi, pa čeprav je Torrisi pojasnil, da je plašč prodal prijatelju za 4 tisoč lir, a denarja ni nikoli videl. Zanimivo je, da so pri Torrisiju našli okoli 80.000 lir v gotovini in polno sobo vsakovrstnih ukradenih stvari. Včeraj sta se morala oba zagovarjati pred sodiščem. Razpravi je prisostvoval samo Bertoechi, ker je Torrisi raje ostal v zaporu. Obtožnica ju je obtoževala: 1. tatvine nadomestnega kolesa in bencina iz fiata 600, ki je bil ustavljen v Ul. Rossetti, 2. tatvine torte, velikonočnega jajca in najlonskega dežnega plašča iz «giar-dinete*, katero je lastnik pustil v Ul. Cadotna, 3. tatvine baterije in nadomestnega kolesa fiata 600 iz Ul. Gessi in 4. poskusne tatvine iz nekega avta 4z Rima, katerega pa nista mogla odpeljati, globe. Za Torrisija pa je zahteval I leto in 10.000 lir več kazni kot za pajdaša, medtem ko je predlagal tudi za ostale zaporno kazen, in sicer za Torrisijevo, Godignovo in Vignesa 6 mesecev zapora in 10.000 lir globe, za Della Santo pa 15 dni pripora. Zanimivo je, da je sodišče med razpravo odklonilo predlog obrambe, da bi Bertocchi-ja pregledali psihiatri, a mu je z razsodbo priznalo delno slaboumnost, zaradi česar ga je obsodilo le na 7 mesecev in deset drvi zapora ter na 9.000 lir globe. Nadalje je sodišče obsodilo Torrisija na 1 leto in 4 mesece ječe in na 18.000 lir globe, Godignovo pogpjno na 20 dni zapora in 4.000 lir globe, Vignesa na l mesec in 5.000 lir, Della Santo pa le na 5.000 lir denarne kazni z dodatkom, da se mu ne vpiše v kazenski list. Torrisijevo sestro pa so sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je glavnima obtožencema preklicalo pogojnost predhodne ker je bil opremljen z var- kazni, kar pomeni, da bosta pa, da se sodišče odreče za sliševanju neke priče, ki je obolela, se bo razprava proti Ferrucciu Domenicisu, Marijanu Celinu in odsotnemu 1-vanu Cotiču vseeno začela. * * * Pred porotnim prizivnim! aodiščajn pa bodo razpravljali o prizivu 27-letnega e-zula Maria Cula, katerega je porotno sodišče obsodilo na 10 mesecev zapora zaradi groženj in posesti noža. Tedaj so sodniki obsodili zaradi povzročitve telesnih poškodb tudi 33-letnega Edvarda Viteza in 28-letnega Danila Zneb-ija, oba begunca, na 8 mesecev zaporne kazni in o-prostili iste obtožbe, ker nista sodelovala pri dejanju, 32-letnega Jožeta Valenčiča in 29-letnega Franca Vadnjala. Skupina beguncev je prišla pred sodnike porotnega sodišča, ker so bili spočetka obtoženi ropa. Te obtožbe pa so bili vsi brez izjeme oproščeni. Ostale pa so druge oo-tožbe, ki so jih spravile v zapor. * * * Avgusta letos so sodniki kazenskega sodišča presenetili 42-letnega Guerrina Peter-nellija iz Ul. Gozzi in Giulia Toffolija iz Ul. delle Docce s strogo obsodbo, in sicer prvega na 3 leta, drugega pa na 3 leta, l mesec in 10 dni zapora. Obtožena sta namreč bila, da sta povzročila med nekim prepirom Guerrinu De-cliju iz Ul. Gozzi tako hude telesne poškodbe, da se je moral zdraviti nad UO dni in da bo moral nositi vse življj-nje posledice. Skupno z De-clijem pa sta bila oproščena obtožbe pretepa. Tudi prizivni sodniki so presenetili Peternellija in Toffolija, ker so ju sedaj oprostili obtožbe, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov, kar zadostuje, da ju bodo morali takoj izpustiti na svobodo. Preds.; Nachich, tož,; Ca-stellano, zapisn.: Parigi, ob- ramba; odv. Amodeo in Mo ro. Komisija za šport in zabavo pri Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta 2 priredi za božične praznike izlet na krasno Tolminsko. Odhod iz Trsta bo 25. decembra ob 8. s Trga Garibaldi, prihod v Tolmin ob 11., kjer bodo izletniki dobili kosilo ter večerjo in bodo tam tudi prenočili. Odhod iz Tolmina 26. zjuitraj, prihod v Kobarid ob 9,30, vrnitev v Tolmin ob 12,30, kosilo, prihod v Gorico ob 16,30 in vrnitev v Trst ob 20. uri. Prijavite se na sedežu omenjene komisije v Ul. Zonta 2, soba št. 1 do 10. decembra. Izleta se lahko udeležijo samo lastniki obmejne prepustnice. SNG v TRSTU DANES 29. t.m. ob 20.30 na Kontovelu JOSIP TAVČAR Prihodnjo nedeljo Jutri, 30. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu «A. Sirk» v Križu JOSIP TAVČAR Prihodnjo nedeljo V nedeljo, 1. decembra ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci V torek, 3. decembra ob 20.30 v Avditoriju v Trstu . E. 0’NEILL Strast pod bresti C GLEDALIŠČA D VERDI Danes ob 20.30: Poulenc: »Razgovori karmeličank*. Tretja predstava. Abonma B za parter in lože ter C za galerije. Jutri ob 20.30: Donizetti: «Lu-cia Lamermoor*. Prva predstava. Abonma A za parter in lože ter B za galerije. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: Shakespeare: «Mnogo hrupa za nič*. ( L7IPPSKA HKOSVKTA ) Izvršni odboi' Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes, 29. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15. - Prosvetno društvo »Slovenec« iz Boršta obvešča člane pevskega zbora, da bo ta teden pevska vaja jutri, 30. t. m. ob 20.30 zaradi gostovanja SNG v Borštu. R A I> 1 O PETEK, 29. novembra 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Orkester Guido Cergoli; 12.00 Opoldansko predavanje: »Jugozahodna Afrika, dežela brez ljudi*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Razni karakterni ansambli; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Čajkovski: Koncert v D-duru za violino im orkester op. 35; 18.35 Ciganski orkester Gregor Serbam; 18.55 Zenski vokalni kvartet »Večernica*; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spori; 20.30 Od melodije do mtelodije; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Lahka glasba; 22.00 O glasbilih: prof. Piavle Merku: »Violina*; 22.15 Večerne melodije; 22.45 Sestanek z Lebarjem. i n s T i. 11.00 Operna glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 16.30 Tržaške popevke; 17.30 Igra trom-betist Italo De SiJia; 18.10 Stara iin nova Evropa, fantazija; 18.50 Dante m Shakespeare; 19.15 Francis Poulenc; «Les Biches*, baletna suita; 21.00 Simfonični koncert. 20.00 Melodije te filma »Ne čakaj na maja; 20.15 Radijska igra — Milivoj Gaži - Juraj Padjen: »Očetova njiva*. •TELEVIZIJA 16.45 Reportaža iz tovarne tn-nocenti v Milami; 17.30 Ona in drug«; 18.15 Spored za otroke; 21.00 Patrick Hamilton: «Luč ih plin*, igra v 3 dej. KINO Ezcelsior. 16.00: «Na svidenj«, Rim», Mano Lanza, R. Rascel in Marisa Allasio. Fenice. 15.00: «Valobran na Ti-s;,v"-a M ang fino, A, Perkins, Alida Valil, Jo v „,i -- .n 1 v-.■,*» Sanscn. Nazionale. 15.30: «Mala Italija*, Nino Taranto, R. Giannuzzi, E. Macario in Enzo Tortora. Superciuema. 16.00: »Pionirji Wj-sconsina*, C. Mitchell in G’ Johns. Fiiodrammatico. 16.00: «Zidovi», Stan Laurel in Oliver Hardy. Grattacielo. 16.00: »Edina velika ljubezen*, Kirn Novak in J, Chandler. Izkaznice niso ve- ljavne. Arcobaieno. 15.30; »Nekaj, kar velja*, Rock Hudson, Dana VVinter Astra Rojan. 16.00: «Tihi maščevalec*, F. Mc Murray. Techni- color. Capitol. 15.30: «Ogenj v podpalubju«, Rita Hayivorth, R. Mit-chum. Cristallo. 16.00: «Valiika ljubezen Elizabete Barrett*. Jenoiifer Jones, John Gielgud. Alabarda. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant*, Jatnes Dean, Elisabetll Taylor, Rock Hudson. Tecbnl-color. Normalne cene. Aldebaran. 16.00: »Guagliione*, Tina Pica, Claudio Villa, G. Rubini, D. Gray. Ariston. 16.00: «Sejkova hčerka*, R. Meeker, M. Engjish. Armonia. 15.00: »Pečat prezira*, J. Cotten, V. Lindifors. Nastopa skupina Doimato-Viller. Aurora. 14.30: «Goepodov zakon* (Mož brez puške), G. Cooper. Garibaldi. 16.30: «Umor iz ljubezni*, A. Dahi, P. Ca.rey. Ideale. 16.00: »Moj sin fenomen*, Dean Martin in Jerry Lewis. Impero. 16.00: »Babica Sabella*, S. Koščina, R. Salvatori, T. Pica, R. Rascel. Itaiia. 16.00: »Zadnji raj*, Mario Quili‘oi. Moderno. 16.00: «Visoka družba*, B. Crcsby, G. Kelly. S. Marco, 16.00: »Istanbul*, Erroi Flymin, Cornell Borchers. Savo.ia, 16.00: «Latoctd», G. Keliy, Alec Guinness. Garibaldi. 16.00: «Skandal v Miamiju*, Patricija Medina, E. Arnold. Viale. 16.00: «Kartagenske suž- nje*, G. M. Canale, M. Allasio. Vitt. Veneto. 15.30: «Nekdo me ljubi tam gori*, P. Nevvman, P. Angeli. Belvedere. 15.30: »Rumene sence*, R. Conte, P. Casfcle. Marconi. 16.00: «Raztrgaina obleka*, Jeff Chandler, J. Crain, G. Russell. Massimo. 16.00: «7 morilcev*, R, Scott. Novo cine. 16.00: «Ozemlje Apa-šev», Audie Munphy. Odeon. 16.00: »Beli šejk*, A. Sor-dii in G. Mašina. Skedenj. 16.00: «Ob 10. pevska vaja*. Radio. 16,00: «Jesensko listje*, Joan Crawford. Secojo. 16.00: »Beg v soncu*, P-Seal a, Ke-rima. KOPER 6.00-7.15 Spored te Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.10 Partizanske pesmi in pesmi dela; 9.00- 11.30 Spored te Ljubljane; 11.30 R. Gobec: Himina dela; M. Kozina: «Bela krajina*: 12.00 Dan republike; 12.20 Narodni plesi; 13.30 Čestitke delovnih kolektivov; 14.30 «Razgovor ob dnevu republike*; 14.50 primorski zbori pojo partizanske pesmii; 15.15-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Borbene pesmi; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Bally Butterfield s svojo trobento. IZLET SPDT V nedeljo 1. dec. priredii SPDT izlet na Kokoš nad Bazovico. Povratek čez Jezero nad Brškiml stenami do Ključa. Odhod ob 9. uri z avtobusom št. 25 do Kabi-nare. Zbiranje 10 minut prej na 'postajaJliAču v Ul. Carduccii. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok. Fridenika Kerkoča darujeta Irma in Egon Kraus 5.000 lir za Dijaško Miatico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE 28. novembra 1957 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 17 oseb, porok pa je bilo 11. POROČILI SO SE; električar Martino Reggente in gospodinja Adrijaita Ciblc, pleskar Nicolb Devivi Mi šivilja Giovanna Ca-vezzana, trgovski potnik Bruno Palusa m uradnica Marlagrazia Belbosco, pomorski častnik Silvio (juazzolo in gospodinja Gian-na Cecovlni, mehanik Nino Brai-co trn šivilja Vincenzima Fotl, težak Ilarij Slejko in gospodinja Kristina Grbec, zidar Fulvlo Pa-rovel in gospodinja Nerina Azzi, uradnik Luaio Bencioll In gospodinja Rosina Depolo, kovač Mario Vlgiini in gospodinja Elida Braico, delavec Costantiino Barut in gospodinja Blanca Maria Kle-va, delavec Atdo Liposst In gospodinja Graziella Penco. UMRLI SO: 72-letna Plerina Brovedanii vd. Doratti, 57-letbi Anton Vouk, 77-letna Antonia Fortuna vd. Bolci, 82-!etna Eu-gemia Busetti vd. Poropat, 79-tet-nj Giovanmii Bertossiui, 60-letni Giuseppe Bergamo, 82-letni Andrej Cesar, 84-leuia Antonija Per-tot vd. Pentot, 33-letmi Mario Tenai, 78-letna Roma Montagnari, 5 2-1 etn a Marija Počkar vd. Ba-stiabi, 78-letna Marta Oppenheim por. Traubner. 91-letna Olga Levi vd. LolU, 63-letnn Salvatore Izzi 64-letni Friderik Kerkoč, 84-letna Maria Douaggio vd. Lanza. .«». NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Benussl, Ul. cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ut. Orlanl 2; Plzzul-Clgno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg Ll-berta 6; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Vcmari, Trg Valmaura 10. •SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila: a.uu, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, .3.00, 15.00, 17.00. 19.30 22.00. 6.00 Budnica; 6.10 Pozdrav dnevu republike; 8.00 «Od tega je 14 let...*; 9.30 Simfonični koncert; 11.65 Lahka glasba jugo- slovanskih avtorjev; 11.30 Obisk pri mladih varaždinskih pevcih; 12.00 Simfonični plesi; 13.15 Čestitke kolektivov za 29. november; 14.00 Mladinska radijska igra — Josip Ribičič: Junaška izvidnika; 14.36 Poje vokalni zabavni ansambel Sergije Rajnisa iz Zagreba; 15.15 Partizanske pesmi poje Invalidski pevski zbor; 15.45 Z Miškom Kranjcem po poteh XIV. divizije; 16.25 Krešimir Baranovič: Makedonska suita; 16.45 Zabavno popoldne; Izšla je reprezentativna revija JUGOSLAVIJA ST. 15 posvečena sodobnemu j u g o sl. slikarstvu — Dobi se v srbohrvaščini, nemščini, francoščini in angleščini ter stane samo devet sto (900) lir TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni - III. šiv. I rančiška UD Telefon S7-.THN MALI OGLASI BENELLINO, čudoviti ciklomotor 49cc, kralj strmin, 78.000 lir. Ciklomotorji, LAHKI MOTORJI, priložnostni SKUTERJI. Preizkusi, informacije, Ul. Tesa 25, Trst, PODI IZ FURNIRJA po 330 1 kv, m — se prodajajo v Ul. Gari bini 3. Catzatura T R S T, Ul. S. Spiridione 6 (vogal Ul. S. Niculo — blizu Trga Ponterosso) Bogata izbira ženskih in moških čevljev „PEDULE« od 1750 naprej Izbira zimskih copat »Mala trgovina, malo stroškov — nizke cenen 5% popusta kupcem, ki predložijo ta oglas ali se sklicujejo nanj. «Super CO-OP» % DELAVSKE ZADRUGE bodo v soboto popoldne odprle za občinstvo veliko trgovino s samopostrežbo (seli servicej na Drevoredu XX Settembre na vogalu Ul. Gatteri. iKuper (O.OP» pomeni: • BLAGO PETIH TRGOVIN v eni sami PRIHRANEK NA CASU JAMSTVO KAKOVOSTI, TEZE IN CENE • POPUST 3% e OČITEN dokaz zaupanja podjetja potrošnikom. Super ( 0.(11* je rešil za Vas na najboljši način vprašanje nakupov. S popustom Vam bo omogočil, da prinesete vsak dan darilo otrokom. Postregli si boste saini, kakor ste vedno želeli PROTI KLERIKALNEMU MONOPOLU NAD RAI-TV Radio in televizija naj postaneta avtonomna Ferruccio Parri in Arturo | slkim svežnjem. Poglejmo kaj Gismondi sta v reviji «Pon- se je na primer zgodilo s TV. te», posvečeni gledališču v Stroški za televizijske napra-Italiji, objavila pomembna ve od leta 1952 do 1955 so članka o poslovanju italijanske radiotelevizijske službe, ki ju na kratko povzemamo. Pomanjkljivosti RAI — dokazuje Cismondi, niso od danes. Ustanova, ki se je najprej imenovala URI, nato EIAR in končno RAI, je imela že od začetka ((izrazito fašistični značaj: v vesteh, v kulturni politiki programov, kar zadeva vodilno, upravno in tehnično osebje«. Tudi v tem primeru je šlo za običajno sožitje med fašistično vlado in finančnimi industrijskimi mogotci; prva je dajala koncesijo in ((socializirala revščino« (naložila je italijanskemu ljudstvu finančno breme za »izgradnjo naprav v korist pooblaščene družbe in z izgradnjo naprav se je finansiranje raztegnilo na elektromehanič-no industrijo samo, ki jo je zakon ščitil pred konkurenco angleških in ameriških industrij, že tedaj znatno bolj razvitih in zato verjetno v stanju nuditi boljše pogoje«), medtem ko so' finančni in industrijski mogotci dajali po EIAR «svoj nenadomestljivi prispevek k fašistični politiki vojaških pustolovščin in k o-stvaritvi tistega ozračja nestrpnosti in nasilja, ki je pomenilo ideološko osnovo za vstop v vojno na strani Nem- čije«. Kar zadeva zgodovinsko plat, prihaja Gismondijeva anketa do naslednjega zaključka: «Radiofonija, tudi zaradi posebnega delikatnega značaja. da je orodje propagande, se je rodila že v samem začetku s tipičnimi značilnostmi parasitarne industrije, ki živi od državne zaščite, ker je nezmožna živeti iz lastnih sredstev — žrtev prirojenih strukturalnih slabosti, ki niso le njene, ampak ki se vanje skuša vključiti pasivno. To je že v prvih letih dalo radiofo-niji tisti poluradni ministrski, hladni in birokratski značaj, nad katerim se še danes toliki pritožujejo. Njena organizacija je imela vedno birokratske značilnosti, ki so lastne katerikoli državni upravi; in v deželi, kakršna je Italija, kjer so že 30 let navajeni istovetiti državo z vlado in s stranko na oblasti, je to pomenilo in pomeni predvsem podložnost močnejšemu. «Tako se pojasni, pasivnost, s katero se je organizem, ki je nastal kot propagandistično orodje fašizma, takoj prilagodil novemu položaju in se postavil v službo klerikalcev in demokrščanske stranke še preden je prišlo do razbitja koalicije med antifašističnimi strankami leta 1947. In se pojasni tudi, kako ni po tem razbitju, in ko je tedanji minister za pošto in telegraf, Spataro, skušal utrditi klerikalno nadoblast nad RAI in ustvariti vzdušje nestrpnosti za levičarske elemente, ki so prišli na RAI v prejšnjih letih, našel nič boljšega, kot vzeti ponovno v službo tisto vodilno osebje EIAR, - i )e bilo že odstranjeno. V tistih letih smo bili torej priča ponovni vrnitvi starih elementov, ki so jih le iz komodite- te imenovali ’ tehnične, in prihodom novih nameščencev pretežno iz vrst Katoliške akcije, kafiar ni šlo celo za bivše pristaše Socialne republike.« Ustanova se je torej utrdila — finančno in politično na račun italijanskega ljudstva; in ko je padel fašizem, je nadaljevala staro politiko z razpeli, namesto z liktor- 50 tisoč dolarjev za prvega marsovca Neka televizijska postaja v Indianopolisu v ZDA je razpisala nagrado v znesku 50 tisoč dolarjev tistemu, ki bo prvi prinesel v Indlanopolis neko živo bitje iz vsemirja. V Indianopolisu utemeljujejo, ta razpis nagrade s tem, da je čedalje več ljudi, k' s0 <n na TRGU PONTEROSSO b nudita vsakovrstno modno blago po najnižji ceni ter poj Ijata darilne pakete Obiščite nas n Proizvaja v svojih obratih: »KERAMIKA« Kamnik —dekorativna in tehnična keramika «SVIT» Kamnik — polima in brusna sredstva «KREMEN» Domžale — livarski peski — nezgorljiva glina »PEČ)) Mengeš — sobne in kmečke peči — kamini — obložne ploščice «TOBI» Ihan — mleti kalcit — zidne barve — livarski pripomočki «KALCIT» Stahovica — surovi kalcit ter čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku a D n e v a republike ». NEPOSREDNA PRODAJA vsakovrstnih serijskih in umetniških lestencev RAZSTAVA VSAKO NEDELJO od 11. do 12.30 in od 18. do 19.30 Vstop prost II © VALUJSI TOVARNA LESTENCEV PRODAJALNA TRST: Ul. Paganini 6., tel. 61-347 (Pri cerkvi sv. Antona) BB DARILNI PREDMETI UMETNIŠKA KERAMIKA KRISTALI RAZSTAVA VSAKO NEDELJO od 11. do 12.30 in od 18. do 19.30 Vstop prost Seja pokrajinskega sveta v Gorici Pokrajinski proračun za leto 1958 bo imel 171 milijonov lir primanjkljaja Tudi demokristjani nasprotujejo dodatnim davkom, vendar jih kljub temu poslušno uvajajo V sredo zvečer je bila seja goričkega pokrajinskega sve- j ta, ki se je zaključila po polnoči. Glavni namen seje je I bila diskusija in odločitev o proračunu za leto 1958, ki ga je odbor predložil v odobritev pokrajinskemu svetu. Ker so svetovalci že na predzadnji seji sklenili, da ni treba citati obsežnega poročila in posameznih postavk, ker jim je uprava dostavila celotno poročilo, ki so si ga že prebrali, so na seji v sredo zvečer takoj pričeli z diskusijo, ki se je končala z odo. britvijo proračuna v obliki, kot ga je predložil odbor. Od 16 prisotnih svetovalcev so proti glasovali štirje svetovalci (tov. Miladin Černe in trije svetovalci KPI), za pa je glasovalo 11 svetovalcev krščanske demokracije in svetovalec Sdrigoti od PSDI. Na I seji ni bilo predstavnikov SDZ in MSI. V začetku diskusije je odbornik za finance dr. Chien-taroli v svojstvu pokrajinskega svetovalca govoril najprej o dodatnih davkih na zemljišča in na zemljiške dohodke. Priznal je, da je te davke zelo neprijetno uvajati, vendar pa niso tako veliki. Predlagal je reformo zakona o kra- | jevnih financah in pojasnil, da znaša pokrajinski dolg za leta 1949—1958 skupno eno milijardo in 130 milijonov lir in da se bo samo s prihodnjim letom pokrajinski primanjkljaj povečal za. nadaljnjih 171 milijonov lir. Odbornik dr. Polesi je napovedal spremembe med per-sonalom in spremembe glede delovnega časa. Predlagal je 1 tudi, naj bi pokrajina z nasveti pomagala občinskim u-pravam. Predstavnik organizacije A-CLI svetovalec Pecorari (KP) je protestiral proti uvajanju dodatnih davkov, vendar pa se strinja s stališčem odbora. Navedel je nekaj številk, ki osvetljujejo, kako hudo pritiska davčni vijak na kmete, ki so glede plačevanja davkov, trošarine in drugih podobnih bremen veliko na slab. šem kot uradniki in delavci. Kmetovalec, ki ima 20 njiv zemlje, zasluži na leto okoli 800.000 lir. Od tega dohodka plača približno 30.000 L različ. nih davkov. Uradnik ali delavec pa plača na leto okoli 20.000 lir raznih davkov. Govornik je tudi pripomnil, da je primanjkljaj 171 milijonov lir izredno velik, saj predstavlja o-koli 34 odst. celotnega proračuna, če se odštejejo tako imenovane »par-tite di giro». Za njim je spregovoril svetovalec Poletto (KPI), ki je kritiziral politiko dodatnih davkov, ki naj jo je vsilila osrednja oblast, pri čemer je hudo oškodovala avtonomijo naše ustanove. Govorila sta še Pelizzoni in odv. Culot, ki je odgovoril posameznim govornikom. Zla. sti je pojasnil, da ne more imeti pokrajina nobenih izrednih del (javnih del), če ima pasiven proračun. Pri glasovalni izjavi je svetovalec tov. Černe podprl predlog socialdemokratskega svetovalca Sdrigotija, naj pokrajinski svetovalci posredujejo pri svojih poslancih, naj se na pristojnem mestu zavzamejo, da bi se odpravil primanjkljaj, obenem pa je napovedal, da bo glasoval pro- ampak zaradi načelnega stališča. Ce bi uresničili predlog PSDI, bi se finančni položaj pokrajine znatnp zbolj1 šal, ker v prihodnjem letu ne bi več plačali 62 milijonov lir, kolikor jih je po do sedaj veljavnih določilih pokrajina dolžna plačati za obresti in posojila. Svetovalec Sdrigoti je glasoval za proračun, ker je postavil pogoj, da bo zanj glasoval le v primeru, če bo sprejet njegov predlog. Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo naslednji teden. Novi člani odbora trgovinske zbornice V zadnjem oktobrskem mesečniku goriške trgovinske zbornice so bila objavljen^ tudi imena novih članov odbora trgovinske zbornice, potem ko je imenovanje odobril goriški prefekt 11. oktobra t. 1., in to potem ko je prejel predčasno opoizorilo ministrstva za industrijo in trgovino. Novi člani so Edoardo Finetti, ing. Edoardo Grusovin in ing, Ne-reo Varrini; ostali člani so še; predsednik Donato Depi-colzuane, Giovanni Bigot, Gio-vanni Grassili, Antonio Co-privez, Evaristo Lutman, Atti-lio Scarelli in Edmondo Can-dutti, ki je tajnik odbora. SPOROČILO PREFEKTURE Pričela se je kampanja za zimsko pomoč V skladu z zakonom štev. 1042 od 3. novembra 1954, s katerim je bil ustanovljen stalni vsedržavni fond za zimsko pomoč, in v skladu s poznejšimi navodili notranjega ministrstva je goriška prefektura pozvala vse urade, javne ustanove, organizacije svobodnih poklicev ter sindikate, naj se prične kampanja za zimsko pomoč za leto 1957-58. Darovani denar za sklad naj se vknjiži na tekoči račun štev. 004372-R, ki je ustanovljen pri goriški podružnici Državne banke dela. Tekoči račun ima naslov: Goriški prefekt — Pokrajinski fond za zimsko pomoč 1957—1958. Denar bo sprejemala tudi prefektura — kabinet. Prav gotovo bo kampanja kot prejšnja leta tudi letos dovedla do plemenitega tekmovanja v socialni solidarnosti z namenom, da se doseže čimveč sredstev za najbolj potrebne kategorije. Izšel je Jadranski koledar Skupno s štirimi knjigami stane 500 lir — Kupite jih lahko na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in pri vaških poverjenikih Z.SPD sporoča, da Ima na svojem sedežu v Ul. Ascoli 1, na razpolago novi Jadranski koledar 1958, kateremu so letos priložene še naslednje knjige Prešernove družbe: Miško Kranjec; Ma- cesni nad dolino, Ivan Bratko; Pomlad v februarju, Branko Čopič; Doživljaji Nikole-tine Bursača in Fran Dominko; Pogled v vesolje. V koledarju boste našli tudi več prav tako zajemajo snov iz življenja goriških Slovencev. Štiri knjige dobite s koledarjem vred samo za 500 lir. Zaradi bližajočega se mraza Vodovodne števce ovijte s slamo! Zaradi bližajočega se mraza poziva mestni vodovod, naj se ovijejo s cunjami ali slamo vsi vodovodni števci in najbolj izpostavljeni deli vodovoda, da ne bi voda v njih zmrznila. Ponoči naj pustijo, da voda nalahno teče iz pipe. Obenem se opozarjajo potrošniki, da bodo odgovorni za škodo, ki bi jo mraz napravil na napravah. Včeraj na goriški preturi Dva procesa zaradi prometnih nezgod Carlo Massari je bil včeraj že dvaintridesetič na zatožni klopi Med številnimi obtoženci je bil včeraj na zatožni klopi goriške preture tudi 35-letni Ermanno Omero iz Ul. Coro-nini 5, ki je 5. decembra 1955 povozil 38-letno Pavlo Žbogar iz Jazbin. Nesreča se je pripetila popoldne, ko se je Zbo. garjeva vračala skozi Ločnik proti domu. Bila je na kolesu, ko je od zadaj trčil vanjo Omero, ki je bil z «Lan-cio Ardeo« namenjen po o-pravkih v Videm. Zbogarje-va je pri padcu prejela hude poškodbe, k«r si je skoraj prebila lobanjo, tako, da ima danes še lažje posledice. V preiskavi in tudi včeraj na sodniji so ugotovili, da je bila za nesrečo v glavnem kri- 7. DECEMBRA VSI NA MIKLAVZEVANJE ASK »SIMON GREGORČIČ« V GORICI ti proračunu ne morda za- člankov, ki so posvečeni slo-radi tega, ker ne zaupa v de- lovanje pokrajinskega odbora. Saje so se vnele Včeraj ob 7.45 so morali goriški gasilci na Rafut 5, kamor jih je poklical lastnik stavbe Giuseppe Leonardi. Nenadoma so se bile namreč vnele saje, vendar so gasilci uspeli preprečiti požar, ki bi bil lahko nastal zaradi neočiščenega dimnika. Miklavževanje v Štandrcžu V dvorani štandreškega prosvetnega društva Oton Zupan. Čič bodo tudi letos organizi- venskim občinam na Gori. I rali miklavževanje, na kate-škem in še druge, ki tudi | rem bodo obdarili domače o- četrtek 5. decembra ob 18. uri. Organizatorji sprejemajo darila od 16. do 17. ure isti dan. Zeleni križ ima nov rešilni avto •imiiiiitiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V teku so velike priprave Pratersko kolo v Gorici Večina vrtiljakov je tudi letos na Telovadnem trgu Stojnice celo v Ul. Roma - Danes predvidevajo velik dotok ljudi z onkraj meje Včeraj se je sicer neuradno, troke. Miklavž bo prišel v pa vendar praktično že pričel letošnji Andrejev semenj, ki je v mesto zvabil že številne kramarje in lastnike paviljonov. Na Travniku so se včeraj dopoldne in popoldne že sklepale prve kupčije, predvsem pri prodajalcih copat in druge obutve; precej zanimanja pa je bilo tudi za zimska oblačila in kuhinjsko posodo. Stojnice so postavljali še ves dan v bližini pošte, po Ul, Roma in okoli Zelenjadnega trga. Veliko hrušča je bilo tudi sredi Travnika, ki ga je občina letos le dala v najem lastnikom velikega praterskega kolesa, ki se pa zaradi tehničnih priprav včeraj še ni pričelo vrteti; okoli njega postavljajo še ostale vrtiljake, predvsem pa avtomobilčke na električni pogon, ki so eno najbolj priljubljenih razvedril. Na Telovadnem trgu so včeraj postavljali lesene barake, kjer se bodo mladeniči in možje urili v streljanju in raznovrstna druga zabavišča, katerih čar bomo okusili v prihodnjih dneh. Goriški trgovci so se v precej velikem številu odzvali povabilu trgovinske zveze in so že začeli urejevati svoje izložbe; kot smo poročali je namreč za Andrejev semenj napovedano tekmovanje najlepših izložb. Nagrajenci bodo prejeli v poklon srebrne značke in podobna darila. Prihodnjo nedeljo bo goriški Zeleni križ organiziral nabiralno _akcijo, sjkateroje ^obilom^Zelenega^križa jo 'jo takoj odpeljali v bolnišnico va ponesrečenka, zato so tudi Omera oprostili, ker ni storil kaznivega dejanja, ♦ * ♦ Naslednji proces je prav tako obravnaval prometno nezgodo z dne 29. junija 1957 ko je na križišču Ul. Crispi s Korzom Verdi 44-letna Albina Lorenzon por. Neme« iz Ul. Battistig 4, zavozila z motociklom v kolesarja Rug-gera Fontano iz Ul Faiti 40. Nemčeva je po pričevanju Guida Sleica iz Gorice pravočasno opazila kolesarja, ki je z roko pokaeal, kam je namenjen. toda kljub temu ga je hotela z motociklom prehiteti ter je tako povzročila trčenje, zaradi katerega se je moral Fontana dalj časa zdraviti v bolnišnici. Povsem tem pa pretura ni mogla točno u-gotoviti krivde Nemčeve in jo je zaradi pomanjkanja dokazov tudi oprostila. * * * 2e dvaintridesetič se je mo. ral včeraj zagovarjati pred sodnikom 60-letni Carlo Massari iz Gorice Ul. Baiamonti 22. Tokrat ga je sodišču prijavila policija, kajti mož je 10. avgusta letos ponoči na ves glas vpil po Korzu Ver-d- in tako motil mir meščanov. Agenti javne varnosti so ga prijeli na prijavo stanovalcev Korza in moral je v zapor, kjer je ostal nekaj dni. Pretor dr. Fabiani ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. «»------- Umrla je Ema Klavčič Včeraj se je po Podgori in mestu naglo razširila žalostna vest, da je v 81. letu starosti umrla Ema Brešan, por. Klančič, mati našega pevovodje Dorija. Pokojnica je okoli desete ure padla po stopnicah in se hudo poškodovala po vsem telesu. Z rešilnim avto- nadeja nabrati materialna sredstva za okrepitev svojega delovanja. V soboto pa bodo izročili namenu nov rešilni avto, ki bo opremljen z vsemi potrebnimi pripomočki za prevoz bolnikov in za nudenje prve pomoči. Avtomobil je u-stanovi darovala občinska u-prava. Gre za star avtomobil znamke Capitan Opel, ki ga je svoj čas uporabljala občinska uprava. IZ STEVERJANA Ordinacija zdravnika dr. Giovannija Bellija Bolniška blagajna neposrednih obdelovalcev zemlje iz Steverjana nam je sporočila da' sprejema zdravnik bolniške blagajne dr. Giovanni Belli vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 11. do 12. ure v svojem ambulato-riju v Gorici, Corso Italia 86, tel. 53-30. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so v Gorici zabeležili najvišjo temperaturo 17 stopinj C ob 15, uri, najnižjo pa ponoči 5,4. Brigata Pavia, kjer so ji takoj nudili zdravniško pomoč, vendar telo ni moglo prenesti hudih poškodb. Ob 1. uri ponoči je umrla v krogu svojih domačih. Pokojnica je bila vseskozi zavedna žena, ki je svoje o-troke vzgojila v ljubezni do svojega naroda in napredka. Vsem svojcem pokojnice, in še posebej njenemu sinu pevovodji tov. Doriju Klavči-ču, izrekamo ob tej hudi izgubi iskreno sožalje. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan m ponoči lekarna «Soraivo» — Korzo Verdi 17 — *el. 28-79. - KINO - CORSO. 17.00: «Marisa spo- gledljivka«, Marisa Allasio, Renato Saivatori. VERDI. 16.30: »Vohunstvo v Tokiu«, Robert Wagrer, Joan Collins. VITTORIA. 17.00: »Kapetan Koepenicka«, H. Ruhmann. CENTRALE. 17.00: «Zorrova hči«, Barbara Britton in Willar Parker. MODERNO. 17.00: »Marcelli- no, pane fe vino«. Športni dnevnik Češkoslovaški odbojkarji jutri v Trstu Svetovni prvaki v odbojki proti tržaški reprezentanci Srečanje bo jutri ob 20.45 v športni palači na Monlebellu Gostje prispejo danes ob 9.48 Jutri zvečer bomo imeli v reprezentance, je košarkarska zveza sklicala za S. dec. V Milanu naslednje kandidate: Alari, Bellegambi, Bortoloma-si, Chiesi, Gasparini, Gennari, Lecci, Mamini, Manetti, Moi-se, Scaramuzza, Tedeschi, Za-netti, Rigamonti, Seita in Strona NOGOMET Sporočamo žalostno vest, da je včeraj v 8L letu starosti za vedno zatisnila oči naša mama m sestra EMA BREŠAN por. KLAVČIČ Na zadnji poti jo bomo pospremili danes petek ob 15.30 na domače pokopališče. Žalujoči: sinova Izidor in Silvan z dru zinama ter sestra Emilija in br^t Rafael Podgora, 28. novembra 1957 Trstu zanimivo mednarodno športno prireditev. V športni palači na Montebellu bodo namreč gostovali svetovni prvaki v odbojki in sicer češkoslovaška reprezentanca, ki bo prav v našem mestu začela svojo turnejo po Italiji. Svetovni prvaki bodo najprej odigrali tekmo s tržaško reprezentanco, nato pa še ekshibicijsko tekmo, v kateri se bosta pomerili prvo in drugo češkoslovaško mošt im, ki za prvim skoraj prav nič ne zaostaja. Srečanje se bo začelo ob 20.45. Prihod češkoslovaških odboj. karjev je najavljen za danes ob 9.48 naravnost iz Prage. Igralce bo spremljal predsednik češkoslovaške, košarkarske zveze. Čeprav nam zaenkrat še niso znana imena vseh članov obeh moštev, pa je vendarle gotovo, da bo med njimi famozni Musil, ki velja za najpopolnejšega odbojkarja na svetu v vseh časih. Razen njega bo zanesljivo nastopil tudi Thesar, ki slovi po svojih udarcih, ki jih ne more ubraniti še tako čvrsto postavljen «zid». Posebno zanimivo obeta biti srečanje med obema gostujočima ekipama, ki bo gotovo nudilo igralcem priložnost za demonstracijo odbojke najvišje kvalitete, medtem ko bo srečanje med ekipo svetovnih prvakov in tržaškimi odbojkarji nudilo priložnost ocene realne vrednosti našega .odbojkarskega športa, ki pri nas še ni tako popularen kot drugod. Za nastop proti Cehoslova-kom pridejo v poštev naslednji tržaški igralci: Milocco, Gelleni, Ziani S., Gregori, Z ammarchi, Dorich, Citti, Z tani G., Frison, Gianeselli, Ar-banas in Antonutti. V tej zvezi naj omenimo, da je pred štirimi leti nastopilo v Trstu moštvo takratnega svetovnega prvaka ZDA in s svojo igro navdušilo številne gledalce, ki so prihiteli v dvorano pomorskega hangarja. Skoraj isto moštvo se je na lanskem svetovnem prvenstvu v Parizu, kjer so Ceho-slovaki osvojili častni naslov, uvrstilo šele na šesto mesto iz česar je mogoče sklepati kako izredno visoko mora biti kvaliteta sedanjih prvakov. Gostovanje Cehoslovakov po Italiji bo trajalo do 9. decembra. Na programu je tudi dvakratno srečanje z italijansko reprezentanco in sicer v Milanu in v Vercelliju. Na priprave za sestavo italijanske iimiiihiiiiii Tekma za prvenstvo rezerv Triestina B-Verona B 2:1 Strelec obeh golov za Triestino je bil Milani Juventus - Sheffield 4:8 SHEFFIELD, 28. — Pred 50 tisoč gledalci je danes v prijateljski tekmi Juventus premagal domači klub Sheffield Wednesday z rezultatom 4:3 (3:1). Juventus je v prvem polčasu igral v naslednji postavi: Mattrel; Boldi, Garzena; Co-lomoo, Nay, Emoli; Turchi, Bon perti, Charles, Sivori, Stacchini. V drugem polčasu | cem Milana in zmagala z reje Marchi zamenjai Colomba, 1 zultatom 3:1 (2:0). Montico Waya, Stivanello Tur-chija, Vavassori Mattrela in Patvucco Boldija. Prvi gol je dosegel Boniper-ti v 8’, drugega pa v 9’ Sivc-ri. Angleži so ostro reagirali, toda gol so dosegli šele v 30'. Nekaj sekund pred koncem polčasa je Sivori dosegel tretji gol za Juventus. V drugem polčasu so Angleži 20 minut oblegali vrata Va-vassorija, v 22’ pa je Charles v protinapadu dosegel četrti gol za Italijane. Z boljšo igro so nato domači zmanjšali raz-iiko v 25’ in postavili končni rezultat 3’ pred koncem. MILANO, 28. — Italijanska vojaška nogometna reprezentanca je imela danes na igrišču G. S. Pirelli svojo prvo preizkušnjo pred bližnjimi mednarodnimi srečanji. Odigrala je trening tekmo proti mladia- Nogomet za pokal evropskih prvakov SEVILLA, 28. — V prvi tekmi za pokal evropskih prva* kov je Sevilla premagala dansko moštvo «AGF» iz Aarhu-•sa s 4:0 (3:0). Povratno sreča« nje bo v Aarhusu 4. dec, * * * DORTMUND, 28. — V srečanju za pokal evropskih prvakov je Borussia premagala CCA iz Bukarešte s 4:2 (lil)« * # * AMSTERDAM, 28. — V tekmi za pokal evropskih prvakov je Ajax iz Amsterdama premagal prvaka Vzhodne Nemčije Wismuta iz Karl Marx Stadta z 1:0. Ker je Ajax zmagal tudi v prvi tekmi, se je kvalificiral v četrtfinale. Gino Bartali bo zopet dirkal? MILANO, 28. — Gino Bartali bo jutri treniral na cestah Brianze. To vest so mnogi po-vezali s ponovnim nastopom Bartalija in Coppija v televizijski rubriki «Teilemaitch» v zamenjanih vlogah, toda Bartali sam je baje resno izjavil, da se misli povrniti k cestnim dirkam, če bo zadovoljen z rezultati svojih treningov. Bivši kolesarski prvak si je v ta namen sam nripra-vil dirkalno kolo in se opremil z vsem potrebnim materialom za dime. iiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiltliHlilil* Zadnje priprave reprezentantov v Caselecchiu Za Montuorija in Prinija še vedno omejen trening Danes popoldne intenzivnejši trening v Bologni CASELECCHIO, 23. — Današnji, drugi dan bivanja v Caselecchiu so italijanski nogometni reprezentanti posvetili dopoldanskemu izletu z avtobusom v okolico ter popoldanskemu treningu na občinskem stadionu v Bologni. Zdravstveno stanje vseh igralcev je še naprej povoljno in tudi štirje bolniki se počutijo vsak dan bolje, čeprav jih dr. Foni še m podvrgel večjim naporom. Trening na občinskem stadionu se je začel ob 15. uri. Kot običajno so vsi igralci pretekli nekaj krogov okrog igrišča, izvajali zalete, sunkovite starte in razne telovadne vaje, nato pa so začeli igrati i žogo. Pod vodstvom dr. Fon. ja in njegovega pomočnika Fer-rarija so se razdelili v dve skupini, od katerih je vsajca pred svojimi vrati trenirala podajanja in preigravanja ter sprejemanje v voleju predlož-kov s krila, ki jih je izvajal Chiappella. Te vrste trening je trajal nekaj več kot pol ure v prisotnosti nekaj stotin gledalcev. Za Montuorija in Prinija je Na tržaškem občinskem stadionu je bila včeraj popoldne nogometna tekma med Triestino B in Verono B za prvenstvo rezerv. Zmagala je Triestina z rezultatom 2:1 (1:1). Triestina: Marzuttini; Dudi-ne, Costelli; Petagna (Vascoi-to), Merkuza, Rocco, Olivieri, Brach, Miiani, Tulissi II., At-tilli. Verona: Piccioli (Sasso); Do-nati, Bertelli; Tescon, Bene-detti, Gaighe; Galassini, Arni-caralli, Poli, Gundersen (Bal-larin), Maggiorini. Strelci: prvi polčas — v 34' Gaighe, v 43’ Milani: drugi polčas — v 44’ Milani. Triestina je zasluženo zmagala nad žilavim in borbenim moštvom Verone. Igra se je stalno prenašala s polja v pelje s hitrimi in dobro zasnovanimi akcijami, pri čemer pa je bila Triestina hitrejša in bolj praktična. Igralcem Verone, ki so zelo dobro igrali v polju, so manjkali zaključni streli, tako da je bil vratar Marzuttini le malo zaposlen, redke strele pa je odlično u-branil. V obrambnih vrstah domačih sta bila zelo dobra Costelli in Merkuza, v napadu pa Olivieri, Brach in At-tilli, medtem ko se je Milani oddolžil z dvema lepima goloma. Prvi so prešli v vodstvo gostje s krilcem Gaighejem, ki je z žogo prodrl v koridor med branilci Triestine in z roba kazenskega prostora ostro streljal mimo Marzuttinija. V protiofenzivi je izenačil 9’ kasneje Milani s strelom iz daljave 14 m. V drugem polčasu je bila Triestina ves čas v premoči, vendar je dosegla zmago-nosni gol šele minuto pred koncem igre, ko je Milani spretno zaključil lepo kombinacijo z Brachom. dr. Foni izjavil, da niti jutri ne bosta se igrala z žogo v upanju, da jima bo kakše. dan počitka več pomagal hitreje preboleti še zadnje posledice poškodb, ki sta jih dobila na zadnji prvenstveni tekmi. Verjetno je, da bo odločilna preizkušnja njunih fizičnih sposobnosti šele na stadionu v Belfastu dan pred tekmo. Prvi za njima je zapustil i-grišče vratar Bugatti, ki se pc-čuti sicer dobro, ki pa še vedno občuti posledice štiridnevne mrzlice. Za njim je odšel v slačilnice Panetti in potem polagoma vsi ostali. Pred odhodom s stadiona se je dr. Foni pomudil nekaj časa z novinarji, katerim je med drugim povedal tudi. da je i-mel telefonski pogovor z Glasgowom, kjer sta včeraj nastopila v vrstah Milana proti Rangersu reprezentanta Bean in Schiaffino. Foni sicer ni hotel povedati kakšne informacije je dobil o njiju, dejal pa je, da sta po pisanju tiska sodeč, igrala dobro. Po treningu so odšli igralci v neki mestni kinematograf, nato pa v Caselecchio na ve-čerjo. Za jutri je bil določen naslednji program: dopoldne sprehod v okolico, popoldne pa spet trening na bolonjskem stadionu, ki pa bo nekoliko zahtevnejši od današnjega. Razen Montuorija in Prinija bodo vsi ostali odigrali kratko' tekmo 7 proti 7 v prečni smeri igrišča. Za tiste, za katere se bo pokazalo. da so potrebni intenzivnejše priprave, je predviden dodatni trening. ■ Zadnji trening na stadionu v Bologni bo v soboto, takoj po zaključenem treningu pa bodo nogometaši odpotovali v Rim. TENIS ADELAIDE, 28. — V polfinalu teniškega prvenstva južne Avstralije je Andersen premagal favorita Cooperja * 10:8, 10:8, 6:3. oneovorni ureaenc STANISLAV KENKO nska Tlskarslf- zavoa ZTT • Trii predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. uri film: CinemaScopE LOJZ KRAIGHER r Roman KONTROLOR ŠKR0BAR g Iz gruče se mi roga Bratkov glas: «še sam je rekel: ,šuft je, kdor izda svoj rod’!» «Zdaj gre najbrž proslavljat nemško zmago k Wabitschu!» razlaga poštar. «šuft!» sikne Žižek. »črnko in on — oba sta Kranjca! Fej!« vzklikne Bratko. «Fej!» pljune Rupnik še enkrat. S sklonjeno glavo, s peklenskim ognjem v srcu, korakam proti Šalamunovim. Zdaj je konec, Arnošt... Zdaj je konec... Zdaj je konec... Na pragu srečam hlapca. Sunkoma se ozre in me pogleda divje — zobovje mu zaškriplje... Ko da sem ga zapodil, izgine v hišo ... Ta gre po očeta. Hitro. Arnošt! Gostilniška soba je razsvetljena, molilno mrmranje je slišati iz nje. Tilika na odru!... Kako si bleda! Kako si suha! Kost in koža... Kje si, angel moj?... Naslonim se ob vrata. Komaj se držim pokonci... Zadaj zadrsajo koraki, palica udari po škrleh. «Ven ga vrzi! Ven, falota!« , , , Ko grem mimo Šalamunovega gozda, se spomnim hipoma — in krenem vanj. Sneg pokriva tla, dračje poka pod stopinjami... Tu je jasa... Vagabund razpenja svoje mrke veje... Kaj je to? — Sen? — Resnica?... Obešenec binglja na smreki. Zmanem si oči... Vizija je še razločnejša... To je tvoje truplo, Arnošt!... Obešenec si ti!... EPILOG Kontrolor škrobar ni pisal dalje dnevnika. Oženil se je, kakor je bilo že določeno, in se umaknil družbi. Hodil je potuhnjen in zbegan, kes mu je drhtel na licih, prošnje so mu migotale iz oči — obup mu je začrtal brazdo okoli ust. Zaničevanje rojakov ga je grozovito trapilo. A kmalu so začeli govoriti o razprtijah v zakonu, o prepirih z davkarjem in drugimi nemškutarji. V uradu je postal baje neznosen. Domišljeval si je, da so mu dolžni Nemci kdo ve kaj, ker jim je bil storil uslugo pri volitvah. Morda se mu je zdelo, da jim lahko žuga, ker je nasilno vplivanje na volivce prepovedano. — Pijančeval je z njimi, a s Posegarjem se je nekoč skoraj stepel, če je bil pijan, si je še upal dvigniti pogled v oči Slovencu... »Misliš, da me res boli izdajstvo? Briga me vaša jeza!«... Sovraštvo mu je kipelo iz oči, za njim pa je gorel — obup. Pri seji krajnega odbora nemške šolske družbe se je nekoliko vinjen vtikal z neumestnimi predlogi. Loschnigg ga je zavrnil omalovažujoče, kar ga je tako razdražilo, da je nenadoma vzrojil... Vrgli so ga preko praga... Zdaj je popival sam zase... In neko noč se je pojavil zdajci pri Seljaku. Bil je pijan in zanemarjen. Slovenska družba se ni zmenila zanj. Prihulil se je končno h Korenu in silil vanj z razlaganjem, z dokazovanjem, da je prav naredil. Kesanja ni priznal. «Z uma svetlim mečem, prijatelji! Z zvijačo jih ukanimo! Vrinimo se v nemške organizacije... Tamkaj rujmo in izpod-kopujmo tla, da jim raznesemo trdnjave z dinamitom... Z dinamitom, prijateljčki!...« Ko mu je Filipina porodila sina, je bil nekaj časa boljši. Zdelo se je, da se bo sprijaznil s svojo usodo in se bo pomiril. Otrok pa je — umrl. In škrobar je bil zopet kakor podivjan. Pijančeval je in se izgubljal vedno huje. Pravili so, da celo pretepa Filipino. Milika je vendar prišla k Sv. Jedrti in vzela Bratka. Vse je kazalo, da je zadovoljna z njim. O kontrolorju se je o priliki izrazila s precejšnjim zaničevanjem. Njega je nekdo srečal — NAŠ PRIHODNJI Jutri bomo objavili zadnje nadaljevanje romana Lojza Kraigherja »KONTROLOR ŠKROBAR«. Za naš prihodnji podlistek, ki bo začel izhajati v NEDELJO 8. DECEMBRA t. 1., smo izbrali spomine angleškega diplomata in generala FITZROYA MACI EANA- VOJNA NA BALKANU Fitzroy Maclean ie izredno zanimiva osebnost. Pri izvrševanju svojega diplomatskega poklica se je seznanil nal-prej z razmerami v Parizu, tik pred svetovno vojno se je vrnil na Angleško in se piijavil kot navaden vojak v neki skotski polk. Odlikoval se je v najrazličnejših operacijah v Severni Afriki, v Perziji in drugod ter hitro napredoval. Z 32. letom Je postal celo general. Sredi leta 1943 je po ukazu takratnega vladnega predsednika Chur chilla prislal s padalom skupno z nekaterimi vojaki na o-svobojenem ozemlju v Jugoslaviji kot načelnik zavezniške vojaške misije pri vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Odobraval Je narodnoosvobodilno gibanje in o svojem delovanju v Jugoslaviji napisal spomine, ki jih bomo v prevodu objavili »n ki so prevedeni v številne tuje Jezike v celoti ali v odlomkih. po noči kajpada po njenim oknom, zamahujočega z rokama in momljajočega: »Naj ga le ima! Naj ga le ima! Jaz sem bab že sit... Nobene več ne maram!« Nenadoma so začeli govoriti o nerednostih v uradu, šepetali so celo o neki poneverbi. Poletje se je v drugič bližalo vrhuncu.« žetev je bila v polnem teku... Dopoldne so govorili, da preti Arnoštu izguba službe; zve-cer pa je naenkrat v slovenski družbi pri pomočniškem Moho-ncu. Skrokan Je zelo, ampak trezen. Bila je najbrž obletnica škandala s Tiliko. Morda je prišel naravnost iz Šalamunovega gozda, kjer je poležaval, vzbujajoč spomine... Izpod ovratnika na suknji mu gleda zadaj preperel jelšev listič. Sever je bil tam z ženo, Helena Mavrič,' škamlec, Bratko z Miliko in njen sorodnik, višji poštni uradnik Tichv. po rodu Čeh. Škrobar očitno ni pričakoval, da naleti pri Mohoriču še na goste. Presenečen je obstal na pragu. A Sever ga povabi hitro: «Pridite, gospod kontrolor! Nič se nam ne kujajte! Kes je lepa reč in odpuščanja tudi ni zametati. Bog vas živi! Le bodite zopet z nami!« Vsi ga pozdravljajo precej prijazno, še Bratko se ne nar mrdne preodurno; samo učiteljica Helena se zdrzne v čudu. Kontrolor je tih in bojazljiv, na vse strani oprezen, da bi ne preslišal kake zabavljice. Polagoma in nehote zaide družba v pogovor, kako postanejo ljudje nemškutarji. Sever zagovarja načelo, da je škodljiva prevelika neusmiljenost v obsojanju trenutnega odpad-ništva. Grešnik se morda zopet spokori in postane lahko boljši narodnjak kakor je bil prej. Arnoštu zasije lice. Kakor da bi mu odleglo, si nalije kupico do vrha. «Jaz imam kolege — bili so Slovenci. Danes so voditelji obmejnih nemških šol. Zagrešil je kaj malega, po naključju morda, za drobtinico, okrajnemu nadzorniku na ljubo... Naši listi po njem... Z bičem so ga nagnali v nemški tabor,« (Nadaljevanje sledi).