Stev. 9. « frstu, y nedeljo januarja 1916. Letnik 1X1. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah r* praznikih, ob 5 zjutraj. Ijfdniftvo: Ulica Sv. Fnnčiik* AsiSfeega 5t 'JO. I. nadstr. — Vsi dopisi m} se pošiljajo uredništva tfetanldrana fism« se nt sprejemaj« in rokopisi se ne vračaj«. fzda?atelj in odgovorni urednik Štefan Godfna. Lastnik konsoreij Hsla' .Edinost'. — Tisk tiskara« .Edtaostf'. vpis«e zadruge g cmejenim pofo«vom v Trsta, ulica Sv. FranČilka AstSkega 5t 20. Telefon uredni&v« in oprave iter. 11-57. Naročnina maia: Za celo leto...... Za pol leta . . . -........... ra tri mesece............... za nedeljsko izdajo za celo leto..... za pol .................. K 24.— . 12.— . 6- . 5.20 . 2.60 Posamezne Številke .Edinosti' se prodtjaja po ff vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolonoi Cene: Oglasi trgowev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnicc, zahvale, poslaalce, oglasi denarnih za« vodov..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst . /.....K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . Z— Mali oglasi po 4 vinarje be3eda. najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema In se rat nI oddelek .EdfnosK'. Narokih* te reklamacije se pošiljajo n p r a v I lista. Plačuje se izključno It upravi .edinosti". — Plača in toži se v Trstx Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran lift i Asttkega št 20. — PoflaohraniiaiČnl račun 5t 841.652 Tedenski p§!ei Po še dosti mirnih božičnih praznikih se ie proti zadnjim dnem poteklega leta zopet pričelo precej živahno gibanje na bojnih poljanah. Pričakovati je pač bilo, da se zopet obnove hujši boji, toda marsikdo ie sodil, da še ne tako kmalu. Najbrž bi bil tudi v resnici božični premor potrajal še nekoliko daije, ko bi ne bilo imega za četverozvezo tako velevažne-ga vprašanja, ki že dolge mesece ne da pokoja njenim državnikom in vojskovodjem, vprašanja Soluna. Angleži in Francozi so si, kakor vse kaže, izvolili Solun za izhodišče obsežnih militaričnih operacij in so si ga začeli utrjevati po vseh pravilih najmodernejše vojaške vede. Grške čete so jim popolnoma prepustile mesto in okolico, in danes Solun ne veija več za grško ozemlje. Okoli 200.000 ententnih čet se nahaja tamkaj, in kakor se poroča, se izkrcavajo tudi še nadalje nove. četudi ne morda v bogzna kako velikem številu. Kaj namerava četverozveza s temi četami, bi se pač dalo ugibati, da bi se pa moglo z gotovostjo izreči mnenje, ki bi odgovarjalo resnici, je pa popolnoma izključeno. Mogoče je, da naj bi te čete rabile samo za obrambo te za četverozvezo tako vele-važne postojanke, ako bi centralni vlasti z Bolgarsko prestopile grško mejo in poizkušale zadati zadnii udarec ententi tudi na tei točki; mogoče pa je tudi, da bo poizkušala ententa, ko se dovolj ojačijo njene sile v Solunu, odtod presekati pot, ki vodi centralni vlasti do najobčutnejše točke na telesu angleške svetovne države, do Egipta. Mogoče je eno in drugo in tudi oboje. Zato se pa tudi Angleži in Francozi v Solunu ustanavljajo tako, kot da bi ne imeli nikdar več namena, da bi kedaj zopet prepustili Solun in okolico pravemu gospodarju. Grški. Da se smatrajo za absolutne gospodarje tod, je najboljši dokaz ona brezprimerna kršitev grške suverenitete, ki jo je zagrešila ententa z aretacijo konzulov sovražnih držav. Poizkušala je sicer opravičevati ta svoj čin z militarično potrebo, češ da tudi centralni vlasti smatrate grški Solun za voino torišče, kar ste posvedočiii z letalskfm napadom, in da ima potem tudi ententa pravico, da smatra Solun za vojna tla. zastopnike sovražnih držav pa kot sovražnike, zajete v svojem lastnem vojnem področju. Kakor se je poročajo zadnji čas, so baje aretirani konzuli zopet v svobodi, toda poročilo je molčalo o kraju. kjer naj bi se zgodilo to. Toda naj je že ta vest resnična aii ne, dogodek sam je pač najjasnejši dokaz, da ententa Soluna ne da več iz rok. pa nai se zgodi, kar hoče. in naj prihaja še toliko najodločnejših protestov od katerekoli strani. Da vzdržan je solunske postojanke, tako oddaljene od nadobavnih virov, do katerih je še poleg tega ogrožena pot po naših in nemških podvodnikih, ni ravno najlažja stvar, je pač umljivo, in udarec centralnih vlasti na Solun bi znal na mah uničiti vse upe, ki si jih obeta ententa od te postojanke. Zato je tudi umevno, da poizkuša ententa obrniti pozornost centralnih vlasti na drugo stran, na druga bojišča, in pritegniti tjakaj one sovražne sile. ki bi jej mogle postati tako nevarne pred Solunom. Odtod novo gibanje na raznih bojiščih, odtod novi napadi, novi boji. Tako je torej prišlo do obnovitve bojev ob besarabski meji, ob Dnjestru, oh Styru. Rusi so z novimi močmi, ki so jih zbirali ob Donavi in Odesi, pod poveljni-štvom generala Ivanovega z vso silo u-darili posebno na besarabsko in vzhodno-gališko fronto. Po večurnem neprestanem artiljerijskem ognju so v globokih redo-vih začeli naskakovati pehotni oddelki. To se ponavlja danzadnem že od zadnjih dni decembra sem le z majhnimi pre-stanki in boji ne ponehavajo. temveč postajajo vedno srditejši, kljub temu da so naše čete odbile vse napade in so imeli Rusi že doslej ogromne izgube. Veščaki jiti cenijo na najmanje 50.000 mož, iz česar se tudi da sklepati, da so Rusi vrgli PODLISTEK Njegova kontoristka ! Lanskega leta je bilo. Deževen, meglen noveinberski dan. Posebnega? Kaj naj bo posebnega? Dandanes je že vsako »posebno« nekaj vsakdanjega.--Ti, da ne pozabim, doktor Dolnik, zdravnik in najljubši prijatelj Gradančev. se je bil — po dolgoletni navadi, zleknil po pisarniškem divanu in se*»el je po prijateljevih »Amportiran-kah«, preneumno — res — kaj si človek v takemle dobrohotnem razpoloženju na-koplie na glavo —« 5 No, no, kam--« pa pes taco moli? — precej končam svoj uvod — pravzaprav sem ga že — teći-i: 'ainl kakšno kontoristko?« Kontoristko? — Kako prideš do tega na to fronto, ki je dolga kakih 150 kilometrov, gotovo najmanje 300.000 do 400.000 mož. Čemu torej zastavitev takih ogromnih mas, kak namen naj imajo ti ljuti napadi, za kaj tako velike žrtve? Odgovor je pač lahek: razvitje tako velikih ruskih si! naj bi pritegnilo nase čim največ naših in nemških čet in tako razbremenilo angleško-francoske operacije v solunski okolici. No, kakor vse kaže, nova ruska ofenziva ne doseže svojega namena, kajti odlični vojaški strokovnjaki so mnenja, da zadostujejo za zaustavitev in odbitje te nove ruske ofenzive one naše in nemške čete, ki so doslej stale na tej fronti, ne da bi bilo treba pritegovati ojačenj od drugod. Isti namen kot nova ruska ofenziva na severovzhodu imajo tudi najnovejši pojavi na naši primorski fronti. Italijani so si po svojem zadnjem, četrtem porazu na soški fronti privoščili daljši odpočitek. Zadnje dni pa je zopet začelo grmeti ob Soči, da se celo v Trstu pretresajo okna, in prav zadnja uradna poročila našega generalnega štaba govore o topovskih bojih pri Bovcu, tolminskem in goriškem predmostju, ter na doberdobski planoti, ki postajajo vedno živahnejši. Celo Crnogorci so se pričei gibati nekam živahneje in tako smo imeli te dni tudi s te fronte poročila o srditih bojih. Edino le z zapadne fronte ni bilo poročil o pojavih kake nove francosko-angleške akcije, ako izvzamemo boje v Alzaciji, s čimer pa seveda nikakor nočemo trditi, da bi se morda tudi na zapadu priprav-jalo kaj podobnega, kakor se vrši na severovzhodu in jugozapadu. Kakor rečeno, je popolnoma jasno, da si hoče predvsem Angleška zasigurati svojo posest na vzhodu in da ie zato poslala v ponoven boj, kakor običajno, predvsem svoje zaveznike, ki imajo vsaj zasedaj večjo množino razpoložljivega človeškega materijala kot pa ona sama, ki si ga poizkuša nabaviti celo s sredstvom, ki ga je imenoval eden ia j večjih angleških državnikov, Balfour, največji nazadek za svobodomiselno življenje na Angleškem. Angleška zbornica je sprejela vladni načrt zakona o vojaški službeni dolžnosti, in da ga je sprejela s tako večino, 403 proti 105 glasovom, je najboljše znameije, da je bila Angleška v svrho vzdržanja svoje armade prisiljena žrtvovati celo ono, s čemer se je doslej najbolj ponašal vsak Anglež — osebno svobodo svojih državljanov, žrtev, na katero gotovo ni bila pripravljena, ko je kot obvla-dovalka sveta zanetila današnji svetovni vojni požar, ki je nouoltnil že toliko mi-lijanskih žrtev drugih narodov in spravil celo njene lastne zaveznike do roba, če ne že čez rob prepada, o čemer bi znala peti najžalostncjšo pesem belgijski kralj Albert, ki more le še ped zemlje imenovati svojo last, in srbski kralj Peter, ki je po mukotrpnem begu preko ne-gostoljubnega albanskega gorovja, do-taknivši se Italije v Brindisiju, končno prispel v Solun, da tamkaj zbere ostanke na grška tla robegle svoje armade in potem tudi še te žrtvuje skupni, ententni, angleški misli. Usoda in angleška sebičnost! Kedaj neki zadene enaka usoda to angleško sebičnost? _ fronti Je uvedel nasprotnik svoie napade malo pred poldne s srditim topovskim ognjem. Njegovi napori so bili zopet naperjeni proti našim postojankam pri To-porucu in vzhodno Raraač. Boji so bili zopet izredno srditi. Dell sovražnih napadalnih kolon so zamogli prodreti v naše jarke, a so bili z rezervami v bojih mož proti možu zopet izgnani iz njih. Ujeli Smo pri tem enega oficirja In 250 mož. Pri Berestjanih v Voliniji so naše čete odbile ruske poizvedovalne oddelke. Ob Styru je artiljerija s koncentričnim ognjem preprečila poizkus Rnsov, da bi zopet osvojili pokopališče severno Cartorijska. Namestnik načelnika generalnega štaba: ri. Hofer, fml. BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. januarja 1916. Nohenili pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Neresnične ruske trditve o postopanju z ruskimi ujetniki .ia Nemškem. BERLIN, 8. (Kor.) (Wolffov urad.) V ruskih listih se trdi, da ste sestri Rdečega križa, ki ste si ogledali taborišča ruskih ujetnikov v Nemčiji, poročali, da se ruski vojni ujetniki silijo, da opravljajo u-trjevalna dela, da so jim odvzeli njihovo dobro obuvalo in plašče in da v masah umirajo gladu. Tako sestre, kakor se ie dognalo po vpogledu v njihova poročila, v resnici niso poročale. Posebno neumna je trditev, da Nemčija pušča, da ruski ujetniki v masah umirajo gladu. Prehrana vojnih ujetnikov v nemških taboriščih je taka, da so po napravljenih izkazih o teži skoraj vsi vojni ujetniki pridobili na teži. taborišču v dolini Fischlein velik sovra- [ radi tega priporočati tako našemu kakor Rusko bojišče. DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se objavlja: 8. januarja 1916, opoldne. Bitka v vzhodni Galiciji in na meji Bukovine se je včeraj vnovič vnela. Ob Strypi je pričel sovražnik, kakor je bilo že javljeno, z napadi že pred dnevnim svitom. Par močnih oddelkov njegovih naskakovalnih čet je pod zaščito megle prodrlo do naših baterij, ko je v tem tre-notku sledil protinapad honvedskih peš-polkov št. 16 in št 24 in srednjegališkega pešpolka št. 57 in odbil napadalce preko naših postojank. Med 720 Rusi, ki so bili pri tem ujeti, se nahajajo en polkovnik in 10 drugih oficirjev. Naša črta ob Dnjestru je bila tekom dneva večinoma v močnem topovskem ognju. Na besarahskl »Glej ga! Saj sem ti hotel povedati vse, po vrsti. Spoštuj moj govorniški talent, pa izveš vse natanko.-- Danes zjutraj pridete v bolnico dve ženski — begunki gori od severa — z malim otročičem, dva meseca ali kaj takega starim. Ena — očividno stara mati ali teta, druga — hm — skoraj še otrok — sedemnajst, osemnajst let — kaj vem! — Bolan je otrok — vnete oči. Ko ste opravili in že hoteli vun. obstane mlajša med vratmi, stopi korak nazaj — pri moji veri--« »Oziroma neveri!« »Naj bo že kakor hoče — takih čudnih oči še nisem videl. Prej razbrta z brezbrižnostjo, so mi zdaj gorela nasproti proseče — otroško proseče — fant, ne sme-jaj se — čutil sem nekaj očetovskega — pokroviteljskega. In ko me je zaprosila naj Ji svetujem kakšno zanesljivo agentu ro.ki bi ji izposJovala službo kontoristke ali česa podobnega — nisem mogel drugače. zatrdil sem ii, da bom povprašal ŽENEVA, 6. (Kor.) Francoski general Verraux konstatira, da naj vesti o uspeli u ruske armade v Besarabiji vplivajo na Rumunijo. Danes je glavna stvar, da se posreči ofenziva v GalicijL V nasprotnem slučaju je Rumunija definitivno zgubljena za četverosporazum. l a^iMlijaiteii Wk DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se objavlja: S. januarja 1916, opoldne. Italijani so zelo živahno obstreljevali severni del tolminskega predmostja in naše postojanke severno odtod, posebno pred kratkim iztrgani jhn jarek, proti kateremu so tudi včeraj zopet naperili več napadnih poizkusov. Pri Oslavju in mestoma v oddelku doberdobske planote so se vršili precej srditi topovski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fhil. Poročilo Crforne. DUNAJ, 7. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne 5. januarja. Dne 3. januarja ste izvršili dve avstrijski letali napad na Verono, a ste bili pregnani po naših obrambnih baterijah še preje, predno ste zamogli dospeti do cilja in ste se, potem ko ste spustili par bomb, ki niso napravile nobene škode, umaknili v severni smeri. V oddelkif-Kreuzberga je prisilil naš sigurni artiljerijski ogenj proti med svojimi znanci, trgovci — morda se mi posreči dobiti kaj primernega. M — vidiš, ne manjka mi drugega, kakor še ena tablica zraven moje doli pri hišnih vratih: posredovalnica za brezposelne tipkarice etc. Kaj praviš, Nejec?« Ta je segel po zvoncu, da pokliče slugo, »Gospod Rebek!« je naročil vstopiv-šemu slugi. »Nejec, zlata duša si, saj sem vedel—« »Ne bodi siten!« Trka. Rejeni prokurist Rebek vstopi, se pokloni gospodoma. »Gospod Rebek, jutri vstopi v drugi oddelek kontoristka. Dajte ji posla po svoji vednosti »in njenih zmožnostih, seveda!« »Da, gospod!« Doktor Dolnik je skočil pokoncu, komaj so se zaprla vrata za prokuristom. »Bravo, dečko, imenitna Je tvoja poza, kadar zapoveduješ!« »Vzemi no klobuk, greva vun, s praznim želodcem reš nisem razpoložen za šale!« žen oddelek v beg proti Moosu. Tudi na raznih mestih karnske fronte je prisilil ogenj naše artiljerije branilce, da so zapustili svoja razrušena kritja. Na kraški planoti ie sovražnik vnovič napadel naše postojanke na gori sv. Mihela, a je bil večkrat izgubonosno odbit. Drzni napadi patrulj so nam prinesli 30 ujetnikov. Italijanski mornarji prideljeni teritorijalni milici. RIM, 7. (Kor.) Mornariški rezervisti letnika 1883 bodo uvrščeni v teritorijalno milico armade.___ Balkonsko feojiice. DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se objavlja: 8. januarja 1916, opoldne. Nobene izpremeinbe. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. januarja 1916. Nobenih važnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Lažnivo poročanje sovražnikov. DUNAJ, 7. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Naši sovražniki na severovzhodu in jugovzhodu so si v zadnjem času pri svojem poročevanju osvojili slog Cadorne na tak način, da se skoro ne bo več izplačevalo, da bi vsako navedbo njihovih generalnih štabov preiskovali glede na njih resničnost in jo de-mentiralf. Vrednost petrograjskih poročil o dogodkih na besarabski meji smo osvetlili nedavno. Ruski generalni štab se ne zadovoljuje več s tem, da bi le olepšaval in pretiraval. Ve poročati o bojih, ki se sploh niso vršili. Se brezvestneja se u-ladna poročila, s katerimi kralj Nikola stopa pred forum civiliziranega sveta. Tako bi bila glasom depeš s Cetinia dne 25. in 26. decembra črnogorska vojska na severovzhodni in južnozapadni meji iz-vojevala velike zmage. V eni teh bitk da bi bili mi ostavili 500 mrtvih in izgubili najmanje 2000 mož in kralj je bil tako presrečen, da je v bitki zapovedujočega generala Vasojeviča obsipal s priznavanjem. Nerazumljivo je, kake namene zasleduje kralj Črnogore s takimi bajkami. V resnici se ni na jugovzhodu ne 25. ne 26. decembra vršil nikak boj. Konznl Lejltanec o razmerah u Draču. Kakor smo že javili, se je naš konzul Lejhanec v Draču vrnil z vsem konzularnim osobjem na Dunaj. »Neue Freie Pres-se« poroča o razgovoru ž njim sledeče: V zadnjih mesecih je dobila mirna fi-zijognomija mesta Drača novo lice. V pozni jeseni in začetkom zime, posebno pa, ko se je pričela ofenziva proti Srbiji, so se Albanci bali, da pridejo Srbi in Italijani v Albanijo in da bodo rekvirirali živila. Tako se je zgodilo, da so bila živila, ki jih dežela sama pridela, kakor meso, perutnina, maslo, jajca, mleko, sadje in sočivje nekaj časa naravnost neverjetno poceni. Nasprotno pa so postajala druga živila, ki jih je treba uvažati, od dne do dne dražja, posebno sladkor. Toda v zadnjih časih, ko so bili že Italijani pred durmi, ko so zahtevali Srbi vedno več živil in ko je bilo treba preživljati nekaj tisoč več ljudi, je postalo pomanjkanje živil zelo občutno in so tekom 48 ur porastle cene za 200—300 odsto. Albansko prebivalstvo v Draču je bilo napram vsem vojnim dogodkom in posameznim narodom čisto indiferentno. Ljudje imajo v splošnem Ie eno željo: da bi si v tem vojnem času napravili denar in da ne bi bili oškodovani. Nasproti nam niso bili niti sovražni niti prijazni, zanimali pa se niso niti za nam sovražne narode. Z radovednostjo so opazovali invazijo Srbov in čakali na okupacijo po italijanskih četah. Dne 19. decembra nam je Essad paša naznanil, da se nahajajo italijanske čete neda'eč od Drača in da je Ko je Nada tistega večera odpravila otroka spat, je ugasnila svečo na nočni omarici in stopila iz majhne sobice, katero so ji odkazali zraven temne kuhinje, ven na hodnik. Kakor iz škafa je lil dež, z vseh streh naokoli je treskal doli na majhno tlakovano dvorišče. V temi ni razločila drugega kakor nekaj streh tam pred seboj. Luč, ki je prihajala skozi rdeč kuhinjski zastor* je osvetljevala nizek za-bojček, v katerem sta peteršil in maja-ron bratovski delila, kar jima je nudila borna njih mati zemlja. Kako lep vrt je zapustila Nada tam ^ In tu--ali ji bo mogoče živeti med temi zidovi, kakor v ječi, kjer ne vidi drugam kakor v strehe, ne vidi drugega zelenja kakor ravno kuhinjsko zelenjad — Toda spomnila se je--koliko je zdaj rta svetu ljudi, ki trpe hujše nego ona. Ona ima vendar streho nad svojo glavo, tudi jesti bosta imela otrok in ona — saj so vendar domači ljudie — čeprav niso tudi bolgarskemu konzulu Georgijevu in članom kolonije, da odidejo iz Drača. V splošnem je bilo pri tem prizadetih 40 oseb, ki so se zbrale v našem konzulatu in čakale prilike, da odpotujejo. Ponudbo Essad -paše, da odpotujemo s kako italijansko ladjo, smo odbili. Dne 21. decembra se nam je nudila primerna priložnost za odhod. Neka ameriška jadrnica, ki je prepeljala v Drač "iz Italije živila za Srbe, je končala izlaganje in se pripravljala za odhod. Vkrcali smo se nanjo, vendar pa se niso peljali z nami vsi avstrijski podaniki. Trije njih in dva nemška podanika so dobili dovoljenje, da lahko ostanejo v Draču. A to ne iz ljubeznjivosti Essad paše do njih, ampak vsled potrebe. Peka, lekarnarja in trgovca, ki jih Albanci ne morejo pogrešati, ni kazalo izgnati. Po 52 urni vožnji na morju, tekom katere smo srečali le dva italijanska rušilca, smo se izkrcali v Apuliji. Italijanska vlada je u-krenila proti nam le sanitarne korake. Naša ladja in nekaj potnikov je bilo desinfi-ciranih, ker so dobili morsko bolezen in se italijanske oblasti silno boje prenosa infekcijoznih bolezni. Po štirih dneh je prišlo iz Rima dovoljenje, da lahko nadaljujemo potovanje po Italiji. Vso našo kolonijo so spravili v vagon z zastrtimi okni, prtljago pa v drugi vagon. Po 48 urah smo prispeli preko Bologne in Milana, nenadlegovani po poti, končno v Chiasso. kjer smo zamogli zopet svobodno dihati. Tu nas je sprejel nemški konzul, ki je pričakoval, da pridejo z nami tudi uradniki nemškega konzulata. A to je obstojalo le tedaj, ko je bil še knez Wied v Albaniji. Z njim je odšel potem iz Drača tudi nemški konzulat. Interesi naših, nemških in bolgarskih podanikov so bili poverjeni poslovodji grškega konzulata, Papa Andreu. Grška je sedaj edina nevtralna država, ki ima v Albaniji zastopnika. 9M (šrKov iz Soluna. Danes je pač splošno znano, da ententi pač ne dela toliko preglavice Grška kot pa ona članica četverozveze same, ki je vedno in vselej gledala edino le na svoj lastni dobiček, — Italija. Velika Italija je pač ljubosumna na malo Grško in to je vzrok, da se nikakor ne more razjasniti položaj na Balkanu tako, kakor bi želela ententa. Umljivo je potem tudi, da italijansko javno mnenje ni posebno naklonjeno Grški, kar prav posebno odseva iz dopisa znanega poročevalca milanskega lista »Corriere della Serac, Arnalda Fraccarellija, ki opisuje odhod grških čet iz Soluna na način, ki v grškem javnem mnenju pač ne more vzbujati ljubezni do Italiji. Fraccarelli je namreč 16. decembra pisal iz Soluna tako-le: Dva dni že popolnoma potiiioma odhajajo grški vojaki iz Soluna, v dežju, po cestah, ki so izpremenjene v blato. Zapuščajo mesto, zapuščajo tudi Macedoni-jo. Kralja Kostantina vojaki se umikajo vočigled nevarnosti vdora Bolgarjev, Nemcev in Avstrijcev, ki stoje na pragu grške države. Jutro je mračno, mrzlo in žalostno. Solun, mehko, živahno orijen-talsko mesto, ki drugače vidi samo blesteče solnčne vzhode in sijajne sončne zapade, je danes zavit v meglo kot kako skandinavsko mesto. Le počasi in leno vstaja današuji zimski dan iz svojega sna. Pristanišče je polno vojnih in trgovinskih ladij. Obzorje zaprto očesu. Pet ur že prihajajo kralja Konstantina vojaki iz svojih taborišč ob Malem rtu in na bližnjih gričih in korakajo skozi mesto. Tiho, brez petja, korakajo ob pristanišču. V svojih blatnobarvnih uniformah napravjajo te blede postave žalosten vtisk. Prihajajo vozovi, ki jih vodijo vojaki in so vprežene vanje mule, osli, majhni, rumenkasti, dolgodlaki konjički, ki nosijo na hrbtu borne zvežnje sena in slame. V bataljonih korakajo vojaki počasi in trudno. Njihove vrste niso sklenjene niso urejene. njeni bližnji sorodniki — otrok je vendar njihove krvi — stara mati ljubi vnuka — o, še preveč — vzela bi ga najrajši — pustila jo samo — a ona se tega bolj boji kot vsega, kar je že prestala. Morda se ji posreči dobiti kakšen zaslužek, da ne bo odvisna samo od milosti teh ljudi. Ali ji ni oni zdravnik v bolnici naročil, naj v nekaterih dneh povpraša pri vratarju bolnice? Morda bo res kaj našel za njo — saj zdravnik ima gotovo obilo takih znancev — trgovcev, tvorni-čarjev--- Upanje je žarelo v njenih velikih sivih očeh, ko je stopila Nada v sobo, kjer je bila okrog mize zbrana vsa Zorčeva rodbina. A žar je ugasnil ob pogledu na te čmer-ne nejevoljne obraze, ki so jo sprejeli — Prezgodaj je Še bilo, ko je Nada po kosilu prihodnjega dne že stala pred velikimi vratmi Gradančeve tvornice. Pisarne so bile še zaprte.--- Strm fl .EDINOST* itev. 9. V Trstu, dne 0. januarja 1916. Po ulicali korakajo proti morju, in ljudstvo stoji nemo ter gleda začudeno in osupnjeno za njimi. In po istih ulicah prihaja šumno in krepko novo življenje. Izhaja od drugih armad, od Angležev, ki nastopajo s svojim bogastvom in izkrcavajo vedno nove vojake in vedno nov materijal, od Francozov, od Srbov. Vsi ti vojaki neverjetno začudeno gledajo one druge vojake, ki odhajajo. Ali je mogoče biti vojak in odhajati tako, brez izbruha jeze, brez protesta? Sedaj krožijo po mestu patrulje zuavov in Škotov. Grških patrulj ni več. Francoska letala stražijo v zraku. Veliko častnikov je reklo včeraj hi danes: — Naj se zgodi, kar hoče, grški Solun ne bo več, ko ga bomo videli zopet. Tako govore, ko izbruhne pri njih žalost in odkritosrčnost. Prebivalstvo se trese strahu pred vojno, ki se bliža mestu. Solun je bil vedno ognjiče neresničnih vesti. Te dni prav posebno vre na tem ognjiču. Večina mestnega prebivalstva je na strani Nemčije in z zadoščenjem sprejema vse vesti, ki jih razširjajo nemški konzuli in listi. Danes se govori, da Nemci prodirajo, da štejejo 300.000. 500.000 mož. Pridejo od Doirana. od Gjevgjclije, od Bitolja sem in obkolijo Francoze in Angleže v Solunu, da zagotove Grkom posest mesta. Nemci pač govore tako, toda nemški in avstrijski državljani beže na pripravljene ladje. In Bolgarji? Ne stopijo na grška tla, ker jih bo zadrževala Nemčija. Nemčija in Grška ste namreč eno srce in ena duša. General Moskopulos, poveljnik armad-uega zbora, ki se je doslej nahajal v Solunu, je naznanil svojim četam dan pred zapustitvijo mesta z dnevnim poveljem : — Za slučaj da zavezniki potegnejo svoje sovražnike za seboj na grška tla ali tu prično žnjiini boj, imajo grške čete povelje, da se umaknejo, da prepuste torišče onim, ki se voiuieio. Tako piše torej dopčsnik največjega italijanskega lista, lista, ki predstavlja ta-korekoč vso italijansko javnost. Reči smemo torej, da se tako roga Italija Grški. da tako sramoti Italija grško vojsko, grškega kralja, grški narod, Grško, tisto Grško, za katere prijazno naklonjenost so ententni državniki potočili že cele potoke krvavega znoja, katera naj bi potegnila iz blata globoko vanj zavoženi voz ententne balkanske ekspedicije. Na tak način zna pridobivati Italija prijateljstvo nevtralcev svojim zaveznikom, ki si menda pač že zdavnaj žele, da bi se iznebili — njenega prijateljstva! z zspGintia ftojlftfl. BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. januarja 1916. Vreme je na večjem delu fronte neugodno vplivalo na bojno delovanje. Južno HartmannsweilerKopfa smo Francozom z nenadnim napadom iztrgali kos jarka. Nad 60 lovcev je bilo ujetih. Vrhovno armadno vodstvo. Rekruliranje na Angleškem. LONDON, 7. (Kor.) Tiskovni urad javlja, da prično po izjavi ministrskega predsednika Asquitha vojaški nabiralni uradi dne 10. t. m. zopet s svojim delovanjem. Delavci so se vračali na delo in drug za drugim izginjali skozi železna vrata. Nekateri, večinoma delavke so se v veži obrnili na desno v velikanske dvorane, odkoder je izpod njihovih rok dan na dan prihajalo na tisoče zavitkov različnega blaga — največ suknja za vojaške obleke; drugi delavci pa so se preko dvorišča porazgubili po različnih tvorniških poslopjih --- Na Nadino uho je udarjalo brbljanje mimoidočih, a pojmila ni niti ene besede — samo ena misel ji je šumela po glavi: ali jo sprejmejo ali odslovijo, kakor ji je prorokovala gospa Zorčeva — saj je brez izpričeval, brez vsakih dokumentov — begunka — izgubila je bila vse--- Tu prihaja gruča — uradnikov bržkone in uradnic. In tam po peščeni vrtni stezi od gradiča sem star, suh možic s ključi v roki--Uradniki in kontoristke izginejo za železnimi vratmi pisarne. Se ie morala čakati Nada. »Gospod prokurist šele pridejo«, rekel je stari možic s ključi, ko je šel preko veže v vratarjevo stanovanje, »in naš gospod so ponavadi od šeste ure naprej v pisarni«. »Naš gospod« — Nada je takoj razumela, da misli on tvorničarja — imenitnega starega bogataša —- bala se ga je nekoliko — ali jo bo sprejel? — Debel gospod je prikorakal po veži m stopil v pisarno. Kmalu nato zapoje vratarjev zvonec. Vratar odpre pisarniška vrata in postoji med njimi. Mlad konto-rist mu nekaj naroča — Nada je opazila, da je pri tem pokazal na njo .— Močno ji bije srce,dozdeva se ji, da ji nekaj stiska grlo, ko se obrne vratar, ji pomigne in stopa pred njo do konca veže In potem po hodnikih z mnogimi vratmi — končno pa postoji: »Le potrkajte, gospodična!« Prokurist Karel Rebek, čitajoč Nadine zbegane oči — sam ne ve, kdaj je potrkala, vstopila. Potopitev angleškega podvodmka »E 17«. LONDON, 7. (Kor.) Admiraliteta potrjuje potopitev angleškega podvodnika v bližini otoka TexeL AMSTERDAM, 7. (Kor.) Kakor poroča amsterdamski »Tijd« iz Nieuwe Diepa, je podvodnik »E 17« na begu pred nemškimi patruljnimi ladjami zgrešil pot in pri Haak Grondenu zadel na suho. Francoska zbornica. - PARIZ, 7. OCor.) Vojni minister Gal-lieni je pred razidom predložil zbornici zakonski načrt glede pomladitve kadrov. Predloga bo znižala starostno mejo za polkovnike, brigadne in divizijske generale od 60, oziroma 62 in 65 let na 59, oz. 60 in 62 let. Dovoljene so izjeme. Divizijski generali smejo ostati aktivni tudi po 62. letu, toda le eno leto in z dovoljenjem generalissima. Meja 65 let je določena izključno za voditelje armad ali armadnih skupin. Odlikovanje Churchilla. LONDON, 7. (Kor.) Kakor poroča posebni poročevalec Reuterjevega urada v angleškem glavnem stanu v Franciji, je bil imenovan Churchill za poveljnika enega bataljonov kraljevih škotskih strelcev. Pričakovati je, da bo v kratkem predlagan za brigadnega poveljnika. Potopljene ladje. CETINJE, 7. (Kor.) Agence Havas poroča: Neki italijanski parnik iz Brindisija z več sto tonami živil in 425 črnogorskimi, iz Amerike prihajajočimi rekruti je v bližini Sv. Ivana na Medovi zadel na mino ter se takoj potopil. Dva moža sta utonila. _____ Naplavljene mine. AMSTERDAM, 7. (Kor.) Decembra meseca preteklega leta je bilo na nizozemsko obal naplavljenih 28 min, in sicer 13 angleškega, 8 nemškega in 7 neznanega izvora. __— Grey o aretaciji Napierja in \Vilsona. LONDON. 7. (Kor.) V spodnji zbornici je državni tajnik Grey na tozadevno vprašanje izjavi!, da zajetje angleških stotnikov Napaerja in VVilsona na grški ladji po sovražnem podvodniku ni v nasprotju s splošno priznanim naziranjem mednarodnega prava. S turiklh mil CARIGRAD, 7. d Erle Gombač. 2e prej je dobil sig-num laudis, a sedaj je odlikovan z zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. Bojeval se je v Galiciji in na soški fronti. Cene moke. Korak mestnega sveta dunajskega k ministrskemu predsedniku ni bil brezuspešen. Grof Stiirgkh se je sicer trudil, da bi opravičil ono vladno odredbo, končno pa je vendar izjavil, »da hoče vlada čim prej revidirati povišanje cen moke ter skoro odločiti da se deficit, ki nastane vsled tega zavodu za promet žita, sprejme v breme državnega zaklada. Opozarjamo na tozadevno današnjo brzojavko, ki sporoča nove določene cene moke. Toliko v pomirjenje prebivalstva, ki je bilo tudi v Trstu hudo vzne-mirjano vsled one odredbe. Oprostitev strojnikov in kurjačev za parne in motorne pluge od vojaške službe. Pred par dnevi smo poročali, da se po odredbi c. in kr. vojnega mini-trstva strojniki in kurjači za parne in motorne pluge za nedoločen čas oproste od vojaške službe. Tozadevne prošnje je, ako so dotičniki že spoznani sposobnim za črnovojniško službovanje z orožjem, takoj, najkasneje pa do 20. januarja t. I. potom politične oblasti I. inštance vložiti po c. kr. poljedelskem ministrstvu na c. in kr. vojno ministrstvo (c. kr. ministrstvo za deželno brambo, odnosno na kraljevega ogrskega deželnobrambnega ministra). Prošnje za one Črnovojniške ob-vezance omenjenih poklicev, ki bodo šele pri prihodnjih prebiranjih spoznani sposobnim za črnovojniško službovanje z orožjem, pa je prošnje za oprostitev od vojaške službe vložiti najkasneje 14 dni po dotičnem prebiranju. — Poznejše prošnje se ne bodo več upoštevale. Sličice z bojišča. Lambert Pertot, doma iz Nabrežine, nam piše: V vojni se vidi mnogo in doživlja mnogo. Naj podam par sličic iz dnevnih dogodkov. Razdelil sem pisma posameznim vojakom. »Gotovo vam piše otrok in vam vošči za božične praznike« — sem nagovoril priletnega vojaka. Odgovoril mi je z vidnim ganotjem: »Da, res, desetletna hčerka mi piše — iz Trsta. Pridna je, pridna« — in solza zadovoljstva mu je porosila izmučeno lice. »Glejte« — je rekel in mi ponudil kartico — »kaj ne, da moja hčerka leno piše.« — »Res, lepo,« sem pritrdil. »Vidite« — je nadaljeval — »ako ne bi imel nje, ne bi dobival tako pogosto poročil o svoji bolni ženi in stari materi.« »Zahaja-li hčerka v slovensko šolo?« — »Kam pa drugam!« — mi je odgovoril rezko. »Saj imamo tržaški Slovenci svoje šole. In posebno še lepo pri Sv. Jakobu, ki nam jo je postavila naša mila družba sv. Cirila i^ Metoda.« — »Glejte, tu je nekaj, kar vas bo gotovo zanimalo!« — Pokazal sem mu Članek v »Edinosti« in mu ga prečital. Bilo je poročilo o krasni slavnosti mladine v proslavo cesarjeve 67Ietnice v »Narodnem domu«. Vzkliknil je: »V resnici me to veseli. Glejte, kako se Slovenci v Trstu ljubimo in napredujemo, posebno pa naš naraščaj!« Pomenljivo sem se mu nasmehnil in odšel. »Kaj pa vam je?« sem nagovoril nekega dne priletnega vojaka. Sedel je na kupu blatne zemlje in vzdihoval žalostno. »Gospod četovodja* — je izpregovo-ril — »glava me boli strašno že od včeraj zvečer.« »Sr\ imamo zdravnika tu blizu! sem mu pripomnil. V tem je prišel res sanitetni vojak in klical po jarku znano vprašanje po marodnih. »Vzemite tega moža!« sem velel. Naslednjega dne sem vprašal prijatelja bolnika, kako da je tovarišu. »Odposlali so ga v bolnišnico« — je odgovoril ves poparjen. Hudo mu je bilo, ker je izgubil prijatelja. Večkrat sem ju opazoval, kako sta bila kot dva stara dvojčka. Vedno sta bila skupaj, skupno delala, skupno hodila na stražo, skupno spala. Bila sta si v resnici prava brata. Na moje začudenje, kako da je tako hitro zbolel, mi je povedal prijatelj: »Na sveti večer je prejel od doma od žene in otrok petero božičnih pozdravov. Čital je pri cgnju, a potem je neprestano plakal kot otrok ter ogledoval razglednice iz rok dragih iz domovine«---- Nekega večera sem se, kakor navadno, napotil po jarku s svetiljko v roki k prijatelju. Stanoval je nedaleč od mene v podzemeljski »sobici«. »Zdravo kolega!« sern ga pozdravil in vprašal: »Kaj je novega?« »Vedno ene in iste misli, prijatelj« — je odgovoril žalostno. »Pomisli, odkar je začela vojna z Lahom, pogrešam ženo in otroke. Bog sam vedi, kje so — ali so sploh še živi?!«--- Večkrat se zbiramo ožji prijatelji v gnezdu našega narednika. Tako smo tudi sveti večer praznovali v bratstvu, spo-rrinjajoč se dragih v domovini. V govorih in petju smo izražali vso svoio ljubezen do lepe naše domovine, do krasne naše slovenske sinje Adrije. Dal Bog, da bi jo skoro zopet videli v srečneji bodočnosti! Iz bolnišnice v Hebu na Češkem pošiljajo pozdrave: desetnik Alojz Zorn iz Prvačine, A. Trčelj iz Šturij, M. Hočevar, Gregor Jesenko, Jernej Zalaznik. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦DnonnDDDDncnnnnnonaononacononnDO | Umetni zobje ! i fn brez Musti, zlate Krone !n obrabiti VIUEM TUSCHER konces. zobotehnlk TRST, uL Cflserma št. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. FrateESi Rauh@r TRST« Via Torrente Stv. 14, TRS? Zaloga ustrojenih kož Velika izb era potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potreiiin za sedlarje. OD D C □ □ a □ a o a □ a D P □ D P PP E lin Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: □a g g □ a pp DDD3QCD3DDDDQDOODODDDODDDDDDDDOD Dr. H0RVATH TRST« t/13 Carintia 39 Spadjiflst za KOŽNE in SPOLNS BOLfcZNI ŠIBKOST bi NERVOZNOST mm BOUZM « NOGAH In SKLEPIH. Iprajtna od 10 -1 pop. In 4 • 7 zvat« • ob nedeljah ođ 10-1- I-JOS.P STRUCKEL | Trst, vogal Via Harfa Teresa-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila ~ za jopice. — Svllenina in okraski Zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega pe- S rila in na metre, spodnje srajce moderci. H Vezenine in drobnarije, preproge za- S vese, triiž po izjemno nizkih cenah. masam ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se je preselil in ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. IzdiraBje zoliov&rez bolečine. Plombiranje. UMETNI ZOBJE. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. M ALI OGLASI. V$f0 se mesarskc^a pomočnika vsake starosti, 1jIw veščega klanja ia sekanja govejega mesa. Marija ud. Ponikvar, mesarica Kozina, Istra 7 DPflrf fl fO * Škornje, zastor sa voz, veliko ste-rtulili it • klenico, skoraj nove ženske čevlje. Torrente 14, vratari ca. 8 ftnnAKiflfllff v bližini slovenske šole pri Sv. MunUVUnju Jakobu št 5, Oinliani št. 34 in 25 se oddajo takoj v najem. Informacije pri vratarjih omenjenih hiš. 6 VlfifnlfffM ženskih ročnih del, popolnoma vešča U VIICIJ lili nemščine in slovenščine v govora in pisavi išče primerne službe trudi v pisarni. Ponudbe pod „Ifarljivost" na Ins. odd. Edinosti. 9 doHIffl za*°£a PaP»na 14 ovitke, papirnatih vre VClInU čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via doi Gelsi 16. 434 Mnfnn kavo se napravi samo z spccijaliteto nUllKU „AMERIKO". Gospodinje pokusijo lahko to kavo pri tTrdki „AXA* d. z. o. z., ul. Miramar J te v. 13 (skladišče). % kg pristnega „AMERLNG" K 1-35. 610 Buffet Vindobona v Trstu, ulica San Ni-colo 11, odprt od 7 zj. do 10 zvečer. Toči izvrstno pivo, dalmatinsko m istrsko vino ter belo vipavsko, dobra kuhinja. (645 Naznanilo preselitve I ns&z zt™ IVANĆIĆ & KURINČIĆ v Gorici se je preselila začasno v Dornberg št. I4d (prej trgovina Andrej Pahor). Pn^roča ce cenj, odjemalcem vipavske doline. o34 V11 milom nastavne listke, zlato, pokvaijeno nupujtlll umetno zobovje. Via M&ria Tereza 15, I. nad Vsaki dan od 10—12. 637 Proda se osoljeni špeh, salam I. vrste* klobase, čokolada */», marmelada, fini konjak „Trt zvezde* v butiljkah, pole-novka osoljena, norveške sardine. Sveče za sobo 5/500 K 4-40 kg „ za vozove 6/500 K 4-4f Kg 700 kg miner, temnega olja po K 1 '90 kg 400 „ „ svetlega „ „ 1-80 „ VINCENC ANDR1Ć, Chiozza 7. BloneBEdl Sicurta v Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi', nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1914» K 553.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v^eh branSah izplačano na Škodah K 844.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ~ nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. ihhhh nnn Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se,pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3'7570 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi. Vrhutega uradujc oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. Umetno-fotosrnflčnl atelje Trst. ulica M Rivo št. 42 (priiliiie) Trsi ♦♦♦♦ Izvršuje vsako fotografiČno delo kakor tndi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrst spomenike. POSEBNOST a POVEČANJI l» VSAKE FOTOGRAFIJE ni Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zuuaj mesta po naj zmernejših cenah. Trst, ul. M Rluo štev. 42 NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02). Prevez mrlifev v tu« in inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe z najnoveffo moderno upravo. Zaloga vssh mrtvaških predmetov. - Ko?na inšpekcija, v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa itev, 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov : Na Optfnah, v Nabrelini pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. % Podjetnik in upravitelj H. ST3BIEL. IGNAZIO POTOCNIG TRST ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Beccheria Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rnjavih barvali. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene In modre obleke za delavce. Izbora blaga za moške obleke. Sprejemajo se naroflla po meri ■■iiHiiiaHiiHiiiBBiiBaBi^niiiiaiiHsimiB Velika zaloga sveč v prodajalni vojaških predmetov RENATO CftPPELLANI | Trst - Corso 45. Trst - Corso 45. | | Prodala na veliko in na drobno. | fcMII—UMIH—H—H—I»IH—1»—B8I1B^I1B^11MJ| SlROLINwRoche Se dob) 9 vseh lekarnah S H.U- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha^ influenc a Kdo naj jemlje Sirottn f t Vso k. ki Irpi no frojnem ko£Iju ) 1 Vod uši j »vi ,kaf erl»n Sirolln z-naf no -----------#bole«ni^iaoopidrovif(. 1 olehča naduho- k a/arom bronHi)ov, I Skrofuzni of roci.pri katerih učinkuje StroHn I £ ugodnim vspenom na splošni pocufek. Lažje fe o&varovafi ,2. Osebe s kroničnim ki s S»rolinom ozdrave. t Stran IV. »EDINOST« it. 9. V Trstu, dne 9. Januarja 1916. Tepena ie bila. Snoči okoli sedmih ie prišla na zdravniško postajo 32letna prostitutka Helena Cvetrešnikova, ki stanuje v ulici sv. niipo v hiši št. 5, ter je prosila zdravnika, naj ji izleći dve precejšnji rani, katerih je imela eno nad tilnikom a drugo na čelu. Zdravnik ji je rad ustregel, a ona je pr vedala, da jo je neki moški naklestil. a ni hotela povedati, ne kdo da je oni moški, ne zakaj da jo je. Na ulici ie prišlo slabo snoči okoli šestih 621etn4 Katarini Pahorjevi. ki stanuje v ulici dei Lavoratori v hiši št. 213, in sicer jo je obšla slabost, ko je šla mimo bolnišnice za nalezljive bolezni pri Sv. Mariji Magdalen!. Uboga ženica je vsled slabosti padla na tla in se pri tem do krvi pobila nad levim ušesom in pod desnim kolenom. Iz bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni so takoj telefonirali zdravniški postaji, odkoder se je nemudoma podal k Pahorjevi službujoči zdravnik, ki je revi podelil najnujnejšo pomoč ter jo dal potem odpeljati na njen dom. Na delu. lSletni natakar Ernil Gregorič, je včeraj popoldne ob polipetih pral kozarce. Pri tem se mu je pa en kozarec stri v rokah ter ga porezal na desni roki pod laktom. Gregorič je moral na zdravniško postajo, da mu je tam službujoči zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. Umrli so: Prijavljeni 'Ine 7. t. m. na mestnem fizikatu : Carr;eretto Morja, 7 mesecev, ul. Ireneo d'lia Cruce štev. 3; Furiani Venceslav. 76 let, ulic«. D. Guerazzi št. 1); Kravo3 Marij, mesec dni, Kjadin St. F 00; Natlačen Martin. £5 let, uL Belpoggio 6; Sordaft Helena, 78 let, nI. A. Mencci »L i. V mestni bolnišnici dne 6. t. m, : Bratonič Ev-peiija. 2'* let; Hlapec Pavel. 60 let; JusVmič Iv., 10 dni; Kocjaniio Ivan, mesec dni; Marino Bra-Don, 4 leta; čteflieek fgibuša. 7 let; Stnpinšek Marija. 35 let; Vatte CfU-tav, 36 let. Prijavljeni dne 8. t. m. na mestnem fizikatu: Boti Marija, 29 let, v zavodu „Avstro-amerikane" pod skednjem, begunka iz Gorice ; Koderm -.ro amerikane" pod š^ed^jem. begunec iz Go.-I S4; Jakulin Ivan, 53 let, uL del Tintore 6tev. 3; J .asi 5 Josip, 86 let, v zavoda ,Auitro-amerikanel-I od ^k'-dnjem, begunec iz Gorice :-.sstni bolnišnici dne 7. t. m.: Berto Ana 40 e-.-fscovi Margarita, 80 let; GombaČ Julija, "jLiiif-nici pri Sr. Mariji Magdaleni dne 7. t- tn.: Marizzo Brunon, 4 leta. »Balkan« rženo moko po 110 kron stot. Predložil je tudi račun »Balkana« o tej ceni, in da moka ni one vrste ki jo oddaja' aprovizacijska komisija. Ker je bilo razglašeno, da aprovizacijska komisija oddaja rženo moko pekom za pecivo kruha, se je razprava predložila v svrho informacije od strani komisije, če je ona mogoče oddala obtožencu rženo moko. Na včerajšnji razpravi je obtoženec še dodal, da je ona ržena moka* iz katere napravlja kruh, čista ržena moka in ne mešana z drugimi belimi mokami, kakor jo odtaja aprovizacijska komisija. On je ni mešal z nobeno drugo moko. To Je tudi dokazal po svojem pomočniku Ivanu Co-sulichu. Piečitaia se je informacija aproviza-cijske komisije, iz katere je izhajalo, da se obtožencu ni nikoli oddala ržena moka. Ker je iz informacije od strani trgovske in ob?ine zbornice izhajalo, da kruh, iz moke. plačane po 1 K 10 vin. ni pretirano drag, če se prodaja po 96 vin. kilogram, je sodnik dr. Alberti oprostil obtoženca. Opravitelj državnega pravdništva je priglasil vklic radi krivde. Razne vesti. Smrt bivšega poslanca. V Pragi je u-mrl v 55 letu svoje dobe bivši državni in deželni poslanec dr. Kari Cemohorsky. Pokojnik je bil svojedobno tudi člen mestnega zastopa v Pragi. Iz javnega življenja se je moral umakniti, ker je bil zapleten v glasoviti proces mestnega sveta pražkega proti centralnemu direktorju Kestraneku. ki je bil obdolžil mestni svet raznih nekorektnosti pri oddajanju dobav. Tudi advokaturo je bil opustil in se umaknil v privatno življenje. PRIPOROČLJIVE TURSKE sr JUL tetin Bišmt Olomuška nadškofija je ena najbogatejših. Po davčnih izkazih znašajo letni dohodki nadškofa nad 670.000 K torej skoraj 2000 K na dan. Kakor znano je tudi dr. Kohn pred par dnevi umrl in zapustil nad en milijon za bodoče češko vseučilišče v Brnu. ZDRAVNIK M. Dr, Korol milil ordinira od 11-1 pop« Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). večletni vodja trgovine Kafc. ud. Molej naznanja cenj. občinstvu. da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonij al nega bla^a v ul. Campanilc 13 ter se toplo priperoča za obilen obisk. Cene zmerue. — Postrežba točna. 220G A. RiOftĐF Trst> via Torrente 30,1. n. Dainsk1 Kiegcr krojaČnica, —Izdeluje vsakovrstn^ obleke po angleSkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd-Gene zmerne. 337 Stani srška ž$nnjama s^rr^ Via Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briški trouinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. — Filijal a. na vogalu ul. del Teatro in ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andrej Antouopulo. . -iCii Borovi. Za božićnico so darovali: g. Bogdanović 20 K ga. Lesic K 10. g Benedik Feliks K 10, g. Dur nik K 2. g*. Vin^ek K 2, N. N. 40 vin.. N. N. 40 vin., Živnostenska banka K 15, g. Gregor Zidar K 20. N. N. K 20, g. dr. Josip Aqueletto K 15, N. N. K 10, N. N. K 5. — Za pri-editev otr. vrtca v Kolonji so še darovali : g.a Blažič dve struci kroha. ga Ivančič 15 jajc, g.a Zaje 2 Struci kruha, g. Batagelj še 1 ste kieaico ruma. Lepa hvala! — Namesto novoletnih voščil daruje g. Jakob Merhar šentjakobski podružnici GMD K 10. Za Šentjakobsko podružnico CMDje daroval ob priliki novega leta gosp. Ivan Vodopivec K 2. — Odbor se najprisrčneje zahvaljuje. Podružnica CMD. v Kopru se tempotom najprišr" čnejse zihv-lj>je vsem blagim darovalcem, ko se spomnili s!o.*. šole v Kopru, ki jo ozdržuj® prezsšlužene istrska 0. M. dražba. Daroval je 1" K g. poslanec Valenčič iz Sv. Antona pri Kopru i 1 sicer v počeščenje spomina pok. prof. Matko Manaiča. Potem so garovali: g. Fran Cmek fin. nadkomisai v Kopru 10 K : g. Ignacij Badal davčni iztirj vatelj 5 K; g. Jakob Ćemažer, župnik iz Šmarj in g. I taj ko Jenko po 4 K ; Pečenko Ivan in T urina Vladimir po 3 K; Abram Franc, Kramar Mihael, Grohar Josip, Bizjak Alojz, M argon Mihael, Oaharija Peter, Belak Josip, Ahtik Josip, Kanonik Kavalič. Grča Dominik, Sere Ivan, Babič Anton, Puce 1 j Iran Sabadin Anton po 2 K ; Geloš Adolf, Č'ermak Ladislav, Martelanc Andrej, Pajalift Julijan, Jerri Ivan, Vrtovec Peter, PavletiČ Josip is Por-torose, Firm Anton, Korte Ivan po 1 E. Emila Cirag TrsS Campo S. Glacome* 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trasu no pisflrnllkili m folsklh poMčin Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst* (robido se tufi itsalHveHlKi v siov. Jeziku. izpred sodišča. Predraga bela moka za polento. Meseca iunija, ko so letale po tržaških skladiščih in trgovinah miši in niso imeli kaj prodajati, je iskal neki K., ki je voditelj trgovine Ivana M., belo koruzno moko za polento. Našel jo pri trgovcu M. M. Poslal je svojega pomočnika k temu po moko. Zaračunal mu jo je enkrat po K 1*60, drugikrat pa po 2 kroni kilogram, namesto po 96 vin., kakor je bilo oblastveno določeno. Tržnemu komisarju, ki je našel pri K. to moko po pretirani ceni, je K. predložil račun, da jo je kupil pri M. M., vsled česar ie komisar tega slednjega ovadil kazenskemu sodišču, radi pretiranja cen. Zadeva se je vlačila od Poncija do Pilata. dokler ni končala včeraj pred okrajnim sodnikom de Pratijem. Obtoženec je sicer priznal, da je prodal belo koruzno moko za polento po ceni, navedeni v ovadbi. Doda! pa je, da jo je on kupil po isti ceni od neke privatne o-sebe, katere imena pa ne ve. Sodnik, pa mu ni hotel tega verjeti, češ da obtoženec, ki je najmanje že pol stoletja trgovec, ne kupuje blaga za razprodajo po pretirani cefKer mu ie bilo znano da se enaka I mol a prodaja po 96 vin. kilogram, bi bil moral že v lastno korist in kritje, povprašati po imenu »zasebnega trgovca«. Iz teh razlogov je sodnik obsodil obtoženca na 6 dni zapora in 300 kron globe. I Obtoženec je priglasil vzklic radi kriv-' de in kazni in opravitelj državnega pravdništva pa radi kakovosti kazni. Nepretirano. V ulici Cavaaa št. 20 ima pekarno liatze Franc. Dne 23. novembra je prišel Ferluga Sebastjan nakupit si nekaj rže-nega kruha. Zaračunali so mu ga po 96 vin. kilogram, namesto po 56 vin. Ferlu-ga se je zato obrnil do policijske stražnice in naznanil zadevo. Napravili so ovadbo na kazensko sodišče radi pretirane cene. Obtoženec je pri prvi razpravi priznal, trdii pa je, da je on kupil od društva Grški kralj hipnotiziran. Zopet novo presenetenje nam ie prinesla svetovna vojna. Kakor se bodo spominjali čitatelji, je bil grški kralj Konstantin spomladi težko zbolel za vnetjem prsne mrene, tako da je ves svet že pričakoval, da bo umrl. Takrat sta ga obiskala tudi zdravnika dr. Kraus in dr. Eiselsberg in kralj je okrevaL Sedaj pa izvemo iz »Daily Expressa« neko popolnoma novo skrivnost. Dobro podučeni krogi si razlagajo naklonjenost kralja Konstantina Nemčiji tako, da je bil od zgoraj imenovanih zdravnikov, ki mu jih je poslal nemški cesar, hipnotiziran. — Ker je angleški list razkril že to globoko skrivnost, nima pomena prikrivati ostalih skrivnosti. Tudi angleški, francoski in ruski državniki so bili še v mirnih časih hipnotizirani, da so zagrešili vse one neumnosti, ki jih sedaj plača Anglija s svojimi zavezniki tako drago. O knezoškofu dr. Bauru. Kardinal kue-zoškoi dr. Bauer ie umrl. Dr. Bauer je bil do leta 1904 škof v Brnu. Ko je 14. marca 1904 prisilil papež olomuškega knezoško-fa dr. Kohna, da je odstopil in mu prepovedal bivanje v svoji nekdanji škofiji, je prišel dr. Bauer na njegovo mesto. Prišlo je do spora med obema zaradi premoženja, ki je takrat obračal nase pozornost vsega sveta. Končno je dr. Kohn objavil pismo, v katerem je napadal dr. j Baura, češ, da inu je na podlagi prepo- | vedi bivati v Olomucu, preprečil biti prisoten pri inventiranju ter zastopati svoje pravice, niti ni pripustil njegovega zastopnika vpisana zadruga z omej. jamstvom v Gorici ki posluje začasno pri „Zvezi slovenskih zadrug" v Ljubljani bode obrestovala hranilne vloj od januarja 19J6 dalje po K3ŠT" ^g s Rrpce i (loden) s ! ZIMSKE SUKNJE OBLEKE I ! pripona prodojalnico ! jBohinec&Cej s Trst, ulica Ponterosso štev. 8 = I vosal Via Hnrifl Teresa it 13, § = FINE OBLEKE PO MERI izdelujejo noj- = golili krajan — Postrežba točna. Zaloga tu in iaozeciskili vin, špirita, liker, iev in razprociaia na drebno in debelo Jakob Trs«, Via cieHa s«. S (Nasproti Cafič Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tniii itaJiiacskih in avstro-oarskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz do-Učnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetjn. Ceniki na zahtevo In it anko. SaspfOiiaJa cd pol litra <5 Trs«, Piaiza CSiovas^ 1 kohinjcfcih in kležorakih pot:ei> _ 3čin od lesa in pl*t«ain, škafov vreot* tebrov in kad, eodčekov, lop*tk re^et, sit ia bda.koTrets.ih košev, jcrb&St-v in metel ter 3p°Slio4ih predmetov! ^Ifl^SflSJlIŽ svojo trgovino »kuhinjsko poaodo TSako vrsto bodi od porcelana, zemlje emaila, kositaija ali cinka nadalje paammantorje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogca, sesalje in stoHeao poaedo za vino. BHBBBHHB Dr, m um Odvetnik Kimovec ie vrnil Caserma št. 5 IIIIHHli IIIB^ mil 12 m DneunlKnEdlnosfuTrstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal l. V. Ćooper. — Cena K l.bO. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TO L-STEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB '. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »SESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.i Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Komat* iz spominov mladeniča. Ruski spisal P. AL Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »jURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel P. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Totnič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K-1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Cite-valier de Mais* in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dutnas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. čP&i dežnikov, beie in pisane srajce, iz!adsk, platna žepsiih robc@, moških nogoiric Ud, Nsfodna trgovina. ^ Karodna trgovina* Ijanska podružnica v Trstu Centrala s LJub^ana, uSica CaSSrTTSa §1» Delnliha glavnlca\ Podruinlce: Split, Cc- K lovec, Sarajevo O o- ............Sazarvni sakSodls lica in Celje. 8l3g3}y]8 thl^S irf 9-121/, |B 2V3-5 K V3CO.OCO.- izsriaje noj&aue nt o braens sH spamt imuzakOle. Vloge na Knjižici obrestuje 4% nstto (rentni davek piača banka iz svojega). Uloge na tekoči in žlro-m^n najdlje po do&uoru. Smlm borzna naročila za m tu- in inozemske Um Brzojavni naslov : Ljubljanska banka. | Hranilne vloge ♦ T sprejema od vsakega, tudi fce ni u J zt droge, j ^ in jih obro- M^ večje zueske pc do ^ ♦ stuje po ^P f2 |0 govoru.Trgovcem ♦ ♦ otvajja čekovne račnne z dnevnim obresto- ^ + vanjem. ^ X Rentni davek p late je zadruga sama. % X VI»ga se lahko po eno krono. £ t PoštM-iiraaiifiični ratno 75.679. TELEFON 16-64. t ♦_____________________ ♦ ana zadruga z neomejenim Jamstvom | ulica S. Francesca ste^. 2, 1. e ♦ na ♦ proti plačilu po dogovora. ^ 1—1 S Poselila daje na osebni kreši! ic Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ so posebno primerne za družine. ^ KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pii.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno VLOGE NA KNJIŽICE o/ /o od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek plačuje banka iz ■vojeg«. OBRESTOVAN JE VLOG na t^oČem in Siro-računu po _dogovora.__ ♦♦♦♦♦♦ MENJALNICA ♦♦♦♦♦♦ TILTJALKE: Vdlcrovnik KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATUA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, CEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- 3N INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOI7RSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERME. URADNE URE: od 9 do 121/, pop. in od 21/, do 5 pop poslopje) ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦ Tržaška posojilnica in liraniinSca regislrcvana zadruga z omejenim poroštvom TRS? - Piaz7a della Caserma Stv. 2, I. nad. - TRST (v lastni palači) vhod po slavnih stopnjlcah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/t % na menice po 0#/« na zastave in amortizacijo za daJffto dobo po dogovor«. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MEHKE. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, £e tudi ni ud in jih obrestuje po 4« 'U „ Ve£je stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rtatiil davek »lafiale zavod sam. - Via« se lahko m eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANIL« PUSICE). Poštno hranilnici raćun lfi.004. TEOEFON it. 952 Ima varnostno celi<0 (safe deposits) za shrnm« .ledno^t-nih listin, dokumentov in raznih dragih vrednot, |*Opo2noma varno proti ulomu in poiam, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam t najem po najnlijih cenah* STANJE VLOQ MO 10 HIU»HOV KRON. {»ta rt: od 9 A 12 ft^ii ia cd 3 it 5 popold.fcjlaluje se vsak ielainlh ob craiaik arih