spodarske y obrtniške Ish'djajo vsako sredo po poli. Veljajo t iiskarnici jemaue po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol 4 gold., sa pol leta 2 gold., ia četrt leta 1 gold.; poliljan* 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo februarija 1873. Obseg: Iz občnega zbora družbe kmetijske na Kranjskem 29. jan Dr. Toman o direktnih volitvah Peticija „Slovenije" o i jih Obravnava kmetijskih šol v dež. zboru lanskem. (Dal.) M nogo rrs tne Naši dopi Novicar Gospodarske stvari ški meji in sicer tako, da brez colnine smejo nemška občnega zbora družbe kmetijske Kranjske 29. januarij a eravno je mesec januarij neugoden zborovanj je vendar zbralo 39 udov in med njimi večina vr in mnogi predstojniki podružnic kmetijskih > se jih vina v naše cesarstvo, pa tudi vina našega cesarstva na Nemško, se je skupščina razcepila na dvoje: večina *e bila za to, naj se odpravi colnina, manj šina, med tero je stal vitez Gutmansthal, pa je — in to prav po ravici na korist mnogim našim vinskim deželam ila za to, da ostane colnina, sicer našim vinom žuga huda konkurenca nemških vin, ako se brez cola dova-žajo v naše dežele; colnina za Dalmatinska, Isterska UV'^i pituoivj Ulftl I^UUIUAUIV/ IVLUCUJOlVlll. J «WOV uvuvivj vviuiiii» «« , «uvvtum Gosp. predsèdnik baron K. Wurzbach je v za- in Tržaška vina pri vvažanji v Avstrijsko-ogerske de četnem govoru pozdravil zbi c. gospode in še posebno žele naj prestane; bila je velika korist Kloster- deželnega predsednika gosp. grofa Auersperga za- neuburške vinske poskušalnice pripoznana in pripo- hvalivsi se deželni vladi za prijazno pospeševanj na- in V^V^IVIJUX »1MU1 MJL% jJl Jja^llU T Ci IIJ U C* * vvmiuv/j J J družbinih; zahvaljuje se tudi c. k. minister- pripomočne poskušalnice. ročano, naj se poleg nje tudi v druzih krajih napravijo stvu kmetijstva za denarno pripomoć ' » UU1VHJUIIIH fw «ViJttiUV JJl jpumyo , po XV ICI X OU OU i.i«u»«WjW «»« V..UWIMV "V. dosegli že očitni dobri nasledki v nekterih razdelkih trtnice (Gemeinderebschulen) dr. Bleiweis vpraša našega domaćega kmetijstva; dalje priznava hvale vredne v zboru priČujoČega gosp. Riharda Dolenca: kaj on misli o tem, ali je naprava občinske trtnice v Vi- kteri so se Nanašaje se na državno podporo za občinske deželnega zbora o vinski šoli na Slap na Dolenskem; navdušuje naše gospodarj »klep tijsk posij ridelka ansko leto nemila smrt družbi vzela in kme naj v pa vi še tudi potem potrebna, ko se ustanovi vinorejska letošnjo Dunajsko rázstavo, kar imajo lepega šola na Slapu? Gosp. R. Dolenec stavi na to vpra-dalje se spominja med drugimi udi, ki jih je šanje predlog: naj občni zbor sklene, da vsa državna blisko leio nemua smrt aruzoi vzeia, se posebno : gozasluženih gospodov župnikov Janeza Zalokarj mno podpora za občinske trtnice naj se obrne na véliko třt- in Blaža Potočnik meo na Slapu, ki, kedar se šola ondi začne, bo ízreje- in konečno imenuje gospode, ki so vala vsake sorte trte in ž njimi oskrbovala celo deželo. JL/AM^C* JL \j v XX i z* a, , iju. zwucvíluj 1ujcuujc guuuuuc jih druge kmetijske družbe danes za zastopnike izvolile. Ko se gosp c. kr svoje Dr. Bleiweis se sklada s tem mnenjem , vendar hvali za prijazni pozdr deželni predsednik za- opomni, da občni zbor ne more konečno sklepati o obljubi tudi vprihodnj JUL V C*A JL piiJWÍiUJL I^UÍiUi CÂè Y y UUJJUUl svoji moči podporo družbi kmetijski Ker je poročilo glavnegaodb po o del državnih subvencijah, ki so po obstoječih pravilih rokah posebnega „subvencijskega odbora", ki Je se- ji družbe kmetijsk stavljen iz vladnega zastopnika, iz zastopnika deželnega bilo izroČeno, se natisu (slovenskem in nemškem) pričujočim udom poslednjem zboru odbora in iz glavnega odbora družbe kmetijske. Je pustilo branj Družbe tajnik dr Blei w je zdaj kratko (slovenski) poročal o 16 različnih razdelkih na za državni podpori za predivstvo poroča gosp. Rihard Dolenec, da je ravnokar přišel iz B o hi nj a in Vodíc, kjer so njegovi nauki o ravnanji lanú ia ktere je kmetijska družba drž gospodarj ev, ki prediva našli prav veliko ukaželjnih kar v par dnevih si naročili kakih 40 mernikov Ru- -----.—; j—uvu^uv uwiu.m. skega lanú. Očividno je bilo, da ta poduk bo zdatno Ko je končal poročilo, je poprijel besedo vitez Gut- pospešil umno predivstvo po načinu Belgijskem ; zato je podp přejela ter razložil, kako je družba to denarno podporo obrnila man sthal ščine > ki je ravnokar iz Dunaj přišel kup eJ in iz obravnav ondašnjih naznanil sledeče sklep vprašanjih potreba zbor sklenil, naj odbor kolikor mogoče vstreže predlo-gom, ki jih je stavil g. Dolenec, čegar poročilo je zbor pažljivo poslušal, namreč: naj se nekoliko novega jskih šol (vitez Gutmans- orodja dá v Bohinj in Vodice; naj bi po dozorelem ktero je sklical minister kmetijstv thaï je priporočal take sole posebno še za Kranjsko lanu še enkrat šel v te kraje djansko jim pokazat in G oriš ko) in potová nj sko podučevanj se Je pravo ravnanje; naj se, ako je mogoče, v imenovana priznalo; 2) priporočala so se mala vinorejska društva dva kraja pošlje nekoliko družbinega letopisa, v kterém v posamesnih krajih in povdarjala korist, da se državna se nahaja poduk v preclivstvu. Soglasno je bil sprejei podp sadjerejo za tvo v prihounje loči od podp za celo deželo staviti red b e n d i m za ganja) po , se ni odobrilo, dovoli naj se pa občinam govoru z vinorejci svojega kraja odločij y da za- tudi njegov predlog, da družba kmetijska gosp. župniku Mesar ju v Bohinj in gosp. župniku Kaj dižu v Vo- ki dicah zahvalo izreče za krepko podporo, našel pri popotnem nauku v imenovanih krajih. jo je on Isto četek trganja; predrugačenja postave za poljsko var- tako pa je zbor izrekel zahvalo gosp. Dolencu za stvo z ozirom na namreč: ali naj se odp ograde želeti Ini ? o vprasanji } njegov trud, s kterim na več strani pospešuje napredek za vino na m domačega kmetijstva. Nanasaje se na poročilo o državni podpori za ži-vinorejo potrjuje vitez Outmansthal prodajanje Tudi sem J« ajboljš bil ▼ Trnovioi, ktera ajrodovitnejši kraj je v občini Raka ia kar i—j-.i- --------7".------- *------j —-j~ —ju«i.vw,huvjo. «j , iven je vinogradov živine po poti dražbe, ako se živina na prodaj postavi na Dolenskem. Bil sem tudi na Slapu, in si ogledal celo grajščino; bil sem tudi v občini uoče in sem ravno ; te kose, ktere je zdaj gosp. Kroroer našteval polovico cene, za ktero se je kupila za to, kar kdo kupi veliko več skrbi kdo darovano dobi; vendar je želeti , reksi, da za kakor za to, kar da se živina ne nuu uai u v ttuu uuuij »cuuai JO uvitu , v*«» 00 Ainua 11 o VSe ziu^ijBaiJC. V v BCii icil UUL'inan , KieTC S€ prodaja samo v Ljublj ani, temuč tudi drugod po de- imenoval, nisem nobene take parcele našel, da zbolj seh teh občinah ktere > sem želi po nasvetu podružnic. Ta predlog je bil sprejet, tako u m in po takem vsaj deloma tudi to, česar je želela podružnica Novomeška. Senožeška pa želi, naj se nasel zdaj bila bd kakor na Slapu. (Čujte! čujte!) Ravno tišti vrtnar, kterega je omenil gosp. dekan Gra brij y Je pravil veé ko 1 / orala živina ne prodaja, ampak junec in telica istega plemena ga komaj kdo ima v Klosterneuburg naj se brezplačno dasta gospodarjem, kajti v dražbo se mi je treba zdelo opomniti grada, kakor (čujte čujte!). To se ne more vtikati ubogi kmet. Dr. Bleiweis je razjasnit predlog podružnice Senožeške, da želja njena je sicer dobrotljiva, al nainén živinorejski se s tem ne dr končani debati poprime besedo poročevalec B leiw in zagovarj odsekov nasvèt tako yy Danes se je prvikrat godil v našem zboru doseže, če živina pride le kot milošnja v revni hlev se je boj vnel med možmi domače' naše stranke y revnega kmeta ; namen le visi, namreč: dober zárod v D domači deželi: kedar imamo dobre živine domá že za- 1 asprotuje Vip y Vip y da da pa D UV1XJUVJ. VIVliUAt ^ "VUMi «AXIMUJV/ V/ ^atamv "" * v AI v ^ vv. V • » vv^ivcv. iviauiuuv;. iUUiaiilU pi/' J rejene, pride tudi manj premožni kmet lahko do nje; lati.) Treba je, gospoda, stvar le jasno umeti prve roke morajo dobre roke biti. (Konec prihodnjić.) (Dobro! veselost. Kramarič: Moramo po pravici de , in po tem bomo vsi ene in Šolo Obrav nava kmetijskih sol na Kranjskem v deželnem zboru lanskem. Razprava o vinski in sadjerejski soli na Slapu. (Dalje in konec.) podirati, stvar je resnica. P zavija tako y misli da ne Le kdor hoče se spoznalo f Za kaj neki gré tukaj danes? (Kramarič za y ne šoli drug šolo). za eno šolo; danes ste na dnevnem m na D bro redu Slap na Dolenskem; nobena ni drugi na poti; mi hočemo ena je samo sadj jsk pa je šola za vse razdelke kmetijstva y za obé v ze dolg Po G rab rij an u se oglasi grof Barbo tako-le: nisterstvu kmetijstva potezala se je kmetijska družba pri mi y> Pl. Savinšek prav razumel F ■ da i izrekel, tako se meni zdi y Če sem ga »o*.^ »uivujou»» — prosim, zapommti si to. Dolenska šola ima biti veliko bolj obširna kakor Vipavska. V Vi pa vi dobivajo le dva kosa, Dol en ci prav raauiiici, ua je vinorejske šole ne samo Vipavcem, »jpavoa« ampak vsem vinorejcem v celi deželi treba. Jaz mislim, pa imate da vsi vinorejci, kolikor jih je na Kranjskem y SO edini dobiti deset kosov; Slapška šola je samo in v tej misli, da ni samo za Vipavce potrebna taka šola y ampak tudi za Dolensko in jaz bi prav rad videl, /da bi se tudi na Dolenskem taka šola napravila; al do-sihmal za Dolensko nimamo take ponudbe, kakor jo p ploh m obseg jska, Dolenska pa je za kmetijstvo vse drugo, razen gozdarskega oddelka. je treba pred vsem razloČiti e pa pravite i y zakaj na vrsto? izvira to Dolenska šola ni prišla iz strahu, ki je na tej je za Vipavo storil grof Lan thi eri, ki svoje poslopje (desni) strani se že prikazal v íinančnem odseku pre- odkritosréno. češ, če bodemo Vipavsko šolo naredili ne na Slapu za vino- in sadjereisko šolo brezplačno po- ^ 1/ a jl ^ _ ^^ g _ ^^ — r nuja; ako bi bilo na Dolenskem tako, bi tam tudi že bode une na Dolenskem. Ta strah je ves neopravičen, tako šolo imeli (dobro, dobro!), ali dosihmal še ni tako. Bodimo veseli, da imamo vsaj enkrat eno tako Šolo ker Dolenska ni v nobeni zvezi z Vipavsko y Zakaj pa so Vip da dobimo od ministerstva obljubljeno nam podporo, lenskega to povem Jaz vidim v tem le začetek in se nadjam. da bodemo prvi? Naj gospodom iz Do e bi Dol nap rej šli, ter da bodemo tudi na Dolenskem vino- pávci, bili bi oni prvi. Vip bili to storili, kar so storili Vi ■■MM sami so se že rejsko šolo dobili. Jaz podpiram tedaj odsekov predlog. 1869. na ministerstvo obrnili in prosili te sole (Pohvala.) da plačajo radi tudi priklado na davke y leta rekši » Potem skuša Kramarič, kterega Zagorec po- zneje podpira, predlog odsekov spodbijati, nasvetovaje, sprožila, ampak Vip naj se na Dolenskem poprej napravi navedena šola, vzdigniti svojo nego na Vipavskem. Ne kmetijska družba ne deželni odbor je ništa prva sami y spoznavši potrebo po in vinorejo, so se do ministerstva obrnili in ministerstvo je po deželni vladi sklicalo en Dr. Razlag potem v dalj šem govoru spodbija pomi- ketno komisijo, ki se je posvetovalo o uravnavi in slike in nasvete dr. Savinšekove in Kramaričeve stroških te šole. Ministerstvo poslalo nam je náčrt nekte- ter priporočuje odsekov predlog. rih malih sadjerejskih šol in zbralo se je po določbi Zdaj se vzdigne Kromer; sveta jeza ga navdaja deželne vlade v posvèt več mož; vlado je zastopal gosp natolcevaje prav na drobno odsekov nasvet in poročilo, Roth, kmetijsko družbo je zastopal dr. Orel, gosp. Šo češ es , Zakaj ua ui v îpavci pi vi uuum ouiu , ivicu uiajci iu jao, Kiinstlerji" so neki ustanovitev te šole tako „preraj- tbieri je sam iz Vip da bi Vipavci prvi dobili šolo kteri yy majer in jaz, gosp. Dežman deželni odbor, grof Lan pri přišel pa je tudi pred y vzlasti se mu Slapško posestvo nikakor ne do- stojnik kmetijske podružnice Vipavske gosp. Kavčič in tali zdeva primerno namenu ; koneČno nasvetuje, n«j ov predlog finančnega odseka ovrže ter prestopi na dnevni da naj se gosp Ta < dr. Spacapan kot pooblašč ketna komisij grofa Lanthieri-a. red. Ves po njegovi navadi strastni ugovor vzročil ste poprej vpraéali yy kdo čujte gosp. Krom Je bil tišti „Kunstler* c y ki ki je smeh med poslanci, celó med poslanci one stranke, naredil načrt stroškov ?" da ravno imenovani možje bili kterej se priŠteva Kromer sam. so Predno se debata končá, ugovarja Peter Kozler nared tišti „Kunstlerj u (veselost) i ki so ze 1869. osnovo šoli. Kromerju sledeče: ,,Le malo besedi bodem opomni! na besede gosp. Kromer ja. Letošnje leto sem bil v za- vidite Gospodje iz Dolenskega, potolažite se tedaj, in da da resnico govorim, če devah vravnavanja zemljiškega davka tudi v Vipavi in na Dolenskem skoro v vseh okrajih. šol rečem, daje Dolenska > skem sem bil y na Bizelskem y kjer ûj ua X UOIliV^U » UI ŠLAMj V>Vy 1 S^ UVy LU j UCI» i-/ u l U VJ u ravno tako na dnevnem redu, kakor Vipavsk na Stajar- pokažem vam pismo , ktero imam v rokah in ktero je uljša vina rastejo. od si. ministerstva kmetijstva po deželni vladi došlo 22. Tudi 43 V* novembra 1872. deželnemu odboru, y kterem je govor flfcernommen, fo îann bte řBfc^ung fccê SautionéinfirumenteS »on fceranlajjt toerben, ba bic Sefftoiitoaluta jur Serfung o obé h šolah: „Sřefeimrt fuib bic ©rttnbun^bcitril^e filr bic 6000 ađerbaufd)ule in Unterfrain unb filr bie Dbfc unb 2Bcin* ber SautionSfumme nertoçnbet toerben toirb baufdjule in Slap, gufanunen mit 8000 m ««v —-v .....-i-......v -----v— , dalje: „ Un ter riicffidjtlidj beren biefen SJíobalitaten foitute bie gebadjte ©djuíe im řommenben €e. 6jrceflen$ ber $err ?lc!er&aumimfter eine beftimmte Slnttoort ýerbfle mefleidjt bodj fdjoit beginnen." erfyaíten toihtfdjt, ob biefelben tiod} in biefem Satyre roerteri m Slnfprucfy genommeti toerben ober nic^t.^ Ce ne bomo tedaj teertlj Gospod Kro mer pravi: „3)a8 ©ut ©lap 3000 u zaČeli te sole zdaj, za ktero nam je grof Lanthieri brez- koliko je posestvo vredno. Gospod Grabrijan je pred vse drugo povedal, Meni * » »V ww.w «V.V.JJ — """ " "«*— ~ O* ---------------------- J " --— - - — ------~ • je »v »V uvui V AUOUV^ plačno že 1M69. leta p >nudil grajščino Slap, zgubima da je bil Slap po gosp. dr. Orel-u že pred nekimi letí to dobro znano vladno podporo. Le čuditi se tedaj moram y kako se od kake strani morejo ovire delati tej šoli. Veliko- na blizo 13.000 gold, sodnijski cenjen. (Veselost.) Da dušnega domoljuba imamo v Vi pa vi ki ga pa došlé — -----J----------- • -I--"7 - n** I-------- -----1------------ i-------- -----V A nismo našli na Dolenskem, kakor je gospod grof če smo le za 30 let dobro reč ustanovili, mislim Barbo dobro rekel; on nam ponuja zast »nj solo; za 30 let naprej šolo ustanovimo, tudi to delà nasprotnikom posebno veliko strahú; al gospôda moja ' ' " * da f moramo zadovoljni biti, posebno na tak način, ki de- soseske, pripoznavši potrebo šole hočejo same sebi želi tako malo stroŠkov prizadene. prostovoljno davke naložiti, - miuioiuouv; oaiuu ovia 1H> lui^uutaia uciiujurt OUI», teg-» v;ciu reklo takrat, ko se mu je šolski náčrt poslal, da dovoli razumeti. Deželno šolo jo imenujemo zato ministerstvo samo je iz šola ne imenovala deželna šola Zakaj se pa ta tega celó ne morem ker 3000 gold, za ustanovitev, in potem skozi 5 let še 2000 * V M V * U V MV«V JV | UiUil UJ VJLUU áJC\^\.ř y IVCI JO dežel a podpira; kakor smo tudi gozdarsko šolo ime- gold, zraven. Vse to imamo pred seboj — in vi hoćete novali deželno, tako z isto pravico tudi to. prestopiti na dnevni red w$ur ïageSovbiutng u -tuytvuíniMHy , to je , ouIV JL/I Uicga uiioiijuli lil ucučt vce UUUčtJčtLI, KćiKUr samo Ali bi naša dežela res mo- še to, da, če premislimo nasprotstvo proti ustanovitvi te • , • 1 11 » v • vi 1 • . • • 11« ^ à * . % ; šolo zavreči ! (Veselo čujte !) Druzega mislim ni treba več dodajati kakor samo rala tako strašno nesrečna biti y da y kedar gré za živo šole y morebiti zajca za kakim drugim grmom najdemo; potrebno in dobro napravo, bi mi prestopali „$ur íageS* morebiti je grm ta, da zopet slovenska šola je mar- «rMimm«! (Veselost.) Prežalostno res je to, da vselej, sikoinu trn v pêti! (Veselost.) crbnuiig kedar se za potrebne sole bojujeroo, «ujnum na wj kj i^mj, miomu, ua ocm ^u^javuuc stvari r^zijusmi j strani (na desni) največo opozicijo najdemo. Koliko sem posebno pa to želim, da sem gospode iz Dolenskega y y zmirotn na tem. mislim da sem poglavitne stvari razjasnil; jaz trpel zavoljo živinozdravniške šole! Dvajset let že prepričal, da Slapška šola je zdaj na vrsti, za ktero je obstoji, in hvala bodi Bogu, da imamo zďaj kovače denar in vse pripravljeno; stvar se že vleče dosti dolgo, po deželi, kteri morejo tudi pri živini, kedar bolezen od 1869. leta; za Dolensko šolo pa moramo še *< čez njo pride, pomagati. (Kromer: ift j|a nidjt tt>aí;r! taj ni kakega grofa Lanthieri-a iskati, in če se nam posreči, xes, na levi: obo! ohol veselost.) Gospoda moja, jaz vam da ga dubimo, Dolenska več dobi kakor Vipava. *no m • f a îû TCS ! ^ If vamnv • i rf% Vmš! h Vmia KiaÍa %% 1 \(i ____ pa rečem : to prav (Kromer : ífrirfdíjmiebe auSfefycn! - ja« vem, kakošni so ti kovači!) Taki toeifê, toie btefe (Živa pohvala.) so kovači da če Pri glasovanji pade Kromerjev nasvèt, isto tako gosp vam povem, da celó najviši oficirji —generali nega odseka pa obveljá popolnoma. oficirje v Ljubljani dajejo svoje konje v naši šoli poďkovati. (Dobro! čujte!) To, kar jo gosp. vitez dr. Savinšek ugovarjal: ali bode ministerstvo to, kar je přivolilo, tudi res dalo dokazal sem ravno pred; vsaj zdaj hoče vedeti to, ali bodemo vzeli denar ali ne. Kromer ! kaj držite na nasvèt Kramaričev in Savinšekov. Predlog finané- • • • /i a ft « « a » « % a * « v/ l-v Politične »tvari. y Dr. Tomun o direktnih volitvab. Kar se je ugovarjalo, da so stroški celó prenisko preračunjeni, to sta častita gospoda Grabrijan in Kozler temeljito razložila e leta 1868. in 1869. so najbolj zagrizeni centra listi nameravali zoper svojo lastno decembersko dokazala sta, daje slopje v prav aobrem stanu, da je zemlja obdelana in postati. po- u s tavo vneliati direktne volitve in tako ustavolomci Ko bi ne bili dr. Herbst, dr. Brestl in Y O VUU U } U« J MJ LU IJ C+ U^U^iaiia lU m* míh uai v a * % via • a-r a v w > * au da je grof imel celó izvedenca iz Klosterneuburga na drugi se zoperstavili temu ustavolomu (Verfassungs- Slapu. i cučij ili ico, u» jc uiap ZičtuciJJčiijcii. Oirusiil uíu^uy, um UA aa^ii«cuvi iaav uoj/o« too one xvajclv/j. pa so v enketni komisiji načrtani tako, kakor so Vi- danes za direktne volitve, ko ta koterija iz vseh kotor pavski izvedenci sami govorili; - to je načrt izve- policijo na pomoč kliče, da ne bi se motila ▼ svojem protiustavnem početji. Tudi v deželnem zboru Kranjske m so že leta 1868.. ~ Tedaj ni res da je Slap zanemarjen. Stroški bruch) bili bi zagrizenci tako napeli vse sile kakor den ce v, in če bi tudi nekoliko premajhni bili, vsaj nam je gosp. dekan Grabrijan povedal, koliko Slap 150 veder nese, koliko vina se ondi prideljuje. Ce se še bolj pa leta 1869. bile na dnevnem redu m vina přiděla in če računimo vedro na 5 do 10gold., je v seji 11. oktobra 1869. je nepozabljivi naš Toman to že nekaj prihodkov; pa so še tudi drugi pridelki na oštro sito djal direktne volitve ter dokazal, da so ustavoverci pravi Saturni, ki žro svoje lastne otroke. zraven. Kar se tiče vprašanja : „cb bic 6000 fl. puptllarmafêig ťjefidjert toerben fonnen" ali ne V to povem gosp merju, da se že ta stvar kake 3 leta obravnava, ju tu ,,^^ »«uoav — f»»»»* «uw vedno bolehajo in mri Trsta 8več. a ne tako kozice, za kterimi se * Zakaj Vsaj umetnost je kojmopoiitična Tako Je> dragi gospodje i ki hoćete direktne volitve. Vřed ljudje, a ne tako zeló kakor kakor od začetka. Živinska kuga je napravila mnogo siroinakov, kajti zgubili so mnogo živine , s ktero so si kruh služili. Žalibog, da v celi okolici ni nobenega zdravnika. Magistratni zdrav-nik, slovenščine nezmožen, še manj pa zdravništva za živino je toliko kot nič. Oglasil se je sicer na moj razglas v „Novicah" razumni živinski zdravnik g. F., da je zadovoljen le-sem priti pod pogodbo, ktera bi se mu bila začasno lahko spolnila, al — ni se zgodilo. Naši sicer vrli okoličani imajo to slabo lastnost, da imajo malo volje skupno si pomagati; oni le vedno ča-kajo, kaj bo „očetovski" magistrat jim naklonil, magistrat pa jim za vse njihove novce, ki mu jih znosijo v njegovo blagajnico, se vinarja ne odvrne, kakor sopet ta primerljej kaže, da ne oskrbi vam sposobnega živino-zdravnika. Okoličani, kje je nekdanja vaša pogumnost? Delajte vzajemno, vsi za enega in eden za vse v zadevah svoje materijalne in duševne koristi, ako nečete, da na mesto vaših sinov kedaj stopi oholi lahon, kteremu je polaščevanje najbolj pri srcu. Še je čas! ponavljajte dan za dnevom z mirno pa možato besedo potrebe svoje ; ▼saj še v kamen naredi kapljica luknjo, ako pogostoma xia-nj pade, pravi starodavni pregovor. Lonterščan. RazdrtO 1. sveč. (Srčno zahvalo) izrekujem pre-častitima gosnodoma J. Mesarju, župniku v Bohinjski Bistrici, in 1. Kaj dižu, župniku v Vodicah , za prijazno podpiranje, s kterim sta mi pri potovanji in pod-učevanji o predivstvu preprijazno na roko šla. Rib. Do len ec. Iz Vipave 1. sveč. (Čitalnica združena s Sokolom) napravi v čitalnični dvorani dne 9. februarija na čast Valentinu Vodniku véliko besedo. Program besedi je: 1. „Mili kraj", moški zbor, zložil A. Nedvěd. 2. Slavnostní govor. 3* Romanca iz opere ,,das Nachtlager von Granada", samospev za tenor z glasovirom. 4. Deklamacija. 5. Kdo je mar? Véliki zbor a •amospevi in spremljevanjem glasovira, zložil Ipavec. 6. Igra „Županova Mieika". Po besedi véliki ples z vo-jaško godbo. Začetek strogo ob 61/2 uri zvečer. K tej slovesnivbesedi vljudno vabi odbor. Iz Skofje Loke 31. jan. (Zmaga pri občítiski volitvi) je naša! Čast in hvala možakom, ki so volili samostojno in ne plesali po trilarji Trillerj evem. Zmagali smo popolnoma v 3. in 2. razredu. Okraj ni glavar gospod DerbiČ je iz Kranja sam přišel k volitvi; na obrazu se mu je bralo, da se je Čudil velikemu številu in leni edinosti volilcev v 3. razredu. Volitev se je vršila sila na tanko po §§. volilne postave. Zdaj tedaj se ne bode las v jajcu našel. Izvoljeni so bili v 3. razredu gospodje : Mohar, Jan. Sušnik, Val. Sušnik, Kasp. Golob — samo narodni možje; v 2. razredu gospodje: Jož. Kajb a, Jan. Hafner, R. Nag lič — tudi vsi narod-njaki, in pa gosp. M o lin aro, dvomljiv. V 1. razredu so zmogli trije „liberalci" čistega plemena, gospodje : Krener, Deisinger in Tri lier; gosp. Jurija Le-vičnika nočemo še popolnoma vvrstiti omenjeni tró-iici, kajti imé Levičnik in pa nemčur se po druzih Levičnikih nikakor ne vjemata. — Da po takem v stan naši Skofji Loki nam je zopet zagotovljen naroden župan, je gotovo; želio le izrekamo očitno, naj bi gosp. Mohar, ki je že pokazal, da ima srce za blagor mestni, še ostal župan, kakor je dozdaj bil, če tudi ž njim vred vemo, da županstvo ni nikjer na rožicah postljano. Iz Kraoja 27. jan. (Zahvala.) Za bolno pesnik Simon Jenkovo mater smo dobivali skoraj da iz vseh strani Slovenskega prijazne pripomoči. Přejeli pa smo : Od visokorodnega g. barona Anton Zois-a 10 gold., od g. dr. Razlaga 3 gold., od g. prof. Iv. Jesenka iz Trsta 2 gld po si. vrednistvu „Soča" 7 gld., po gosp. prof. Iv. Županu iz Reke: gg. Greg. Blaž 2 gold., Fr. Blaž-2 gold., prof. A. Mázek 1 gold, in prof. Iv. Župan« 1 gold.; skupaj 6 gold. Po gosp. Lambert Einspielerii iz Celovca 10 gold., po gosp. prof. M. Pleteršniku iz Ljubljane: gg. dr. Costa 2 gold., prof. Vávrů 1 gold.; prof. Žakelj 1 gold., prof. Kandernal 1 gold., dr. Po-klukar 1 gold., grof Barbo 2 gold., poslanec Tavčar 1 gold., poslanec Rudež 2 gold., poslanec Pintar 1 gld., stenograf Tanšek 1 gold, in prof. Pleteršnik 2 gold., skupaj 15 gold. Po Kameniškem rodoljubu: gospé Marija Karolnikova 1 gold., Alojzija Milohnoja .oO kr., Marija Podrekarjeva 1 gold., Ivana Grašekova 1 gold. in gospica Anka 50 kr. Gg.: dr. Samec 1 gold., Iv. Murnik 60 kr., Ant. Janežič 1 gld., Iv. Klander 30 kr., Strle 50 kr., Novak 30 kr., A. Frohlich 30 kr., BI. Mu- hovec 30 kr., 3 neimenovani skupaj 90 kr. in neimenovan 50 kr., skupaj 9 gold. 70 kr. Iz Kranja: gg. Drag. Šavnik 2 gold., Leopold Jugovic 1 gold., Ferd. Sajevic 1 gld., dr. Mencinger 1 gold., M. Piree 1 gold., Karol Pec 1 gold., Iv. Reš 1 gold., A. Meznarec I gld. in T. Zupan 3 gold., skupaj 12 gold., skupaj 74 gold. 70 kr. — Podpisani odbor je poslal svojega sočlana do bolne matere, da jej je osebno vročil navedeni znesek 74 gold. 70 kr. ter si dal prejem pismeno potrditi. Pri prejembi tolike podpore je pesnikova mati prosila vsem Vam, blagodusni daritelji, poročiti srčno njeno zahvalo z besedami : „Sedaj imam pa dosti denarja do smrti!" Mili rodoljubi! Ginjenega srca se Vam zahvaljujemo v materinem imenu. Storili ste lepo delo, ket ko ste se matere spominjali, častili ste neumrlega pes-nika našega Simona Jenka. Odbor za Simon Jenkov spominek. Šmartno pri hra uji 1. febr. — „Tagblatt" omenja v dopisu iz Kranja 26. januarija nekega napada na cesti grede od Labor proti GaŠteju menda samo zato, da bi dokazal, kako malo, celó nič ni zdal jezuitovski misijon v tej fari. Prav veseli smo, da vsaj enkrat moramo „Tagblattu" pritrditi. Res smo imeli presladko nado, da bode jezuitovski misijon vse, kar vse poravna! in poboljšal; al strašno smo se ogoljufalil Oh, jezuitovski misijon ni nič, kar nič zdal — pri vražjih libe-ralcih! Jezuitovski misijoni pa tudi ne hasnejo tištim ne, ki zamaknjeni poslušajo liberalske in nemČurske pridige in so v zvezi ž njimi. Mi se ponašamo in ba-hamo b takim možem krčmarjem, ki tiči še čez glavo v nemčurstvu, ter prisega na brado in brke generala Kranjskih liberaluhov; on je v rokah njihovih prav podoben papirnatemu možiceljnu, kterega otroci na niti cukajo, da mora po njihovi volji brcati in ploskati. Smešni dokaz temu se tako-le pripoveduje: Uno leto je ta nemčurček, ves vnet podpisal prošnjo za ohranitev konkordata, in še celó srenjski pečat je to potrdil. To razodene nemčurskemu glavarju, ki ga pa ni nič kaj pobvalil. Zdaj se je moral pač kesati in kisati, da je molika žalil, kajti popravil je naglavni ta greh zoper nemčursko pokorščino s tem, da je, kakor se govori, o neki priložnosti izdihnil: „Ta je bila pa presneto fa-lena!" (namreč oni podpis za konkordat) in je postal potem popolnoma pokorjenec nemČurski, da bi se umil svojih pregreh popolnoma. Zato o priliki in potrebi rad tipa za žilo Slovence in duhovne, o volitvah na turski boben, da hočejo grofi in farji zopet desetino in tlako vpeljati itd., kakor ga kak nemčur pocuka, da brca z nogami ali ploska z rokarai. Da poslušalcem takih pridig zraven vinčeka tudi kak debel cink nemčurske olike zoper papeža, njegovo posestvo itd. v srčice spolzi, se pač ni čuditi človeški slabosti. In prav iz take krčme gredoči pivci so oni napad storili. Da je pa voditelj tega napada bil tudi voditelj o stavi misijonskega križa, je liberaluška laž. Varnost se po deželi res zeió po- grefca in čem več se liberalizma po vseh kotih in po Vaše Veličanstvo ! tem resnem času stopamo pred posvečeni pre sebno po mestih prodaja in čem bolj se liberaluštvu operstavljajoča duhovščina „luca" in ovaja ali vladi stol Vašega Veličanstva s spoštljivo prošnjo: naj izvoli ali želi kofij \j\j<* uu1ivtcv/1u« 1 UVU XXX V T WJW m14 T IW^X f ^^^b"1 * ^ w v J,* • — * ^ — tem bolj se bode pogrešala varnost po de- Vaše Veličanstvo vsled Svoje vladarske oblasti ustaviti Xl l —««XÎÎa »vi -crv rw a afnuA^Ariii Ia vnxinon i a r»o rvař*ii nAnAanûm nnfli in tt atraf arro I aftrA ^Od večih volov se učijo manjši" je že starodavni to ravnanje na pogubonosnem potu in v svetovalstvo latinski pregovor, kteri se dandanes čedalje bolj vres- Najvišje krone može poklicati, ki bodo na podlogi mčuj Ljnbljnne Jež Prošnja političnega društva „Slo ▼enije" o direktnih žavni zbor, skleniei t vah P v polne ravnopravnosti zaželeno spravo med narodi in de želami uresničili. Bog ohrani, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo! v občnem zboru 25. dne ja nuarija in presvitlemu cesarju na Dunaj poslana y se tako-le V ces. postolsko Veličanst Ravno to peticijo je sprejelo katol. politično društvo Ljubljansko v svojem občnem zboru 2. dne t. m. ter jo pokloni Njegovemu Veličanstvu. — Po do- so v „Slov. Nar. Najmilostivej C in Gospod pravim veseljem in živo hvaležnostjo so Najvišemu prestolu zvesto udani avstrijski narodi spomenske besede Vašega c. k. apostolskega Veličanstva čuli: Naredite mir med mojimi narodi. šlih nam poročilih so po deželi, kjer v slovenskem in v „Vaterl." in „Wanderer" v nemškem v ze Upali cuiy , uai ou vu » cj * lovnu uuiuwvujv »vui prej izpolnilo, ker je Vaše Veličanstvo izvolilo pozvati y svetovalstvo Svoje najviše krone take možé, kterim je bil lepi nálog dan, pomirjenje med narodi in deže- ami Habsburgske monarhije doseči. Pričakovati smo smeli to tem prej, ker spozna- smo da se bode to vzvišeno odločenje tem jeziku že razglašeno peticijo brali, jako zadovoljni s tem, da ste politični družbi se bližali prestolu Njego-vega Veličanstva in mu prespoštljivo v mirni pa od-ločni besedi razodeli, da prav v tem je narod slovenski verfassungstreu", ker noče direktnih volitev, kterih še celó decemberska ustava ne prizna va. Povedalo se nam je od strani mnozih narodnih mož, da jim je f) f ktero Je Vaše vamo v diplomi od 20. oktobra I860. Veličanstvo kot nepreklicljiv državni zakon slovesno proglasilo, zagotovljeno podlogo onega obnovljenja av-strijskega cesarstva, v katerega okvirjih bi vsi stoletja skupaj živeči narodi, varovaje svoje narodne in zgodo-vinske pravice, razvijali se veselo in povzdignili skupno Avstrijsko domovino do moči ta peticija prav iz njihovega srca vzeta ter da to hočejo izraziti s podpisi. (Zmaga narodnjakov pri volitvah občinskih v Novem městu in v Skofji Loki) je ústavovercem sapo zaprla. Kar tihi so ; kajti Tagblattovskim širokoust-nikom je to dejansk dokaz, kaj imajo pričakovati pri vseh druzih volitvah, ki se pričakujejo na deželi. „ Es Jinge wohl t t ki je njenega visocega pokliča vredna. Obžalujemo pak, da moramo vašemu Veličanstvu izpovedati, da se ta naša lojalna upanja nijso izpolnila, temveč da se je pod sedanjo vlado Vašega Veličanstva moc in veljavo države slabeči razpor še pomnožil. segel, o državnem Avstrijskem samezna stranka naše vélike domovine aber es jeht doch nicht" — je Ertl rekel S c h a f f e r j u. Preveselo novico imamo danes povedati našim bralcem. Gosp. dr. Costa, pod krilom pravične razsodbe državne sodnije, je rešil Kranjsko deželo plačila 337.211 gold. 72 kr., za ktere je Tržaški magistrat tožil našo deželo. To plačilo obsega stroške od leta 1853. do konca 1864. v porodnišnici in najdenišnici Tržaški za otročnice in nezakonske otroke (najdence), ktere je Tržaški magistrat štel za Kranjske. Kakor naravnost nepregledno daleč bi ta razpor po-ako bi se izvršile zadnje dni priobčene namere je našim bralcem že znano, je deželni odbor naprosil zastopu, kakoršne ima ena po-namere, ki dr. C os to, naj gré kot zastopnik dežele naše na Dunaj kjer je bil tožni dan oklican na 29. dne januarija pri potrjeno pravo deželnih zborov uničujejo, ravnoprav- državni sodniji. Dr. Costa je prevzel zeló težavno opravilstvo in se podal na Dunaj, od kodar se je zma- nost av8trij8kih narodov na korist one stranke škodujejo, in utrjujejo absolutno gospodstvo ene manjšine nad vsemi g o n o s e n včeraj vrnil. nami vred se bodo gotovo narodi in strankami, ki ne spadajo k tej posamezni veselili vsi domoljubi in mu navdušeno klicali: „živio! stranki. Slovenski narod, čegar sinovi so v neprestani zve-stobi in udanosti za Najviši prestol Vašega Veličanstva v tolikih bitvah navdušeno in pogumno krvavěli, ob mirnem Času pa vselej zvesto svoje državljanske dolž- kajti y ko bi bila pravda zgubljena in bi uboga naša nosti izpolnevali, merami tem manj, ne more se sprijazniti s takimi na- ker uiciaixii vciu ijjcviij, iv^i je jasno, da imajo ta cilj , m istersKa, ki ste tuai za enafce strošfce DUe toz strijskim Slovanom najvažnejše državljansko pravo kra- una za 38.124 gold., ktero je zastopal dr. Pajer Av- dežela bila obsojena plačati 337.211 gold., kje neki bi jih bili vzeli, če tudi bi jih bili morali — kakor je dr. G r u n d, zastopnik Tržaškega magistrata, zabteval plačevati v določenih obrokik s 6percentnimi obresti. našo deželo vred ste pravdo dobili tudi Goriška in Isterska, ki ste tudi za enake stroške bile toženi: y --------------j -------j—-----j-------- i---- - ---- uua ttck i ^vuu« , mci vj jc ^ao tu pai ui • x. aj ti , -- namreč pravo pristojnega in pravičnega parlamen- ta za 65.577 gold., ktera ni imela nobenegazastopnika, dr. Amo rosa ni přišel. Dr. Costa je deželo ti ti tarnega zastopstva. Ta krivica bi pa Slovence tem huje zadela y ker do nameravani volilni reformi bi imel pol drug milijon brojeći slovenski narod s komaj dvanajstimi poslanci sastopan biti. kei ___________t _ ___ ___ Kranjsko zagovarjal temeljito z vsemi dokazi, ki jih najti mogla, dr. Pajer je je bistra njegova glava pa Goriško in Istro zagovarjal še z neko privilegijo časa cesarice Marije Terezije, ki je porodnišnici in naj- za Vaše Veličanstvo! Vedno zvesti slovenski narod denišnici, da sprejema otročnice in najdence brezplačno i je živo prepričan, da očetoveko srce njegovega blagega darovala 400 kampov zemlje in pa dac od vina iz Go- in pravičnega cesarja vse narode in plemena z enako rice in Istre v Trst pripeljanega. Sodniji je predse ljubeznijo obljemlje. Iz tega trdnega prepričanja gledajo doval baron Ivan Apfaltrern; poročevalec je bil dr. baron narodi s tem večjim zaupanjem k Vašemu Veličanstvu, Hye; sodniki so bili: dvorni svetnik Kiecbl, M. Steyrer ker hočejo ono protečo nevarnost odvrniti ki IVVžl llUllC I \J UHU UlUbCUU UUTai UU>)V UUT1U11I , XVI je í zra- lb/MX. JLVUO kl X V/I ld.ll, Uli lyui&ll&v/ nui/ liMUl&OlUin Uli uupau«, žena v Vašemu Veličanstvu že izročeni adresi češkega ki o pravdi naše dežele se je zdržavati moral glasovanja, bar. Resti Ferrari, dr. Dolenec kot namestnik dr. Župana » naroda da se s to nameravano volilno reformo „de- uai uuci y ua ui ov> o tu uaiu^iavauv/ v uiiiuu i v^ivi luvj janstvene razmere ustvarile, katere bi celo posredujoČi oblasti Vašega Veličanstva zavire delati mogle." vitez Merkl, prof. dr. Heysler, grof Hardig, dr. Zemial kovski, dr. Habietinek in knez Čartoryski. V pondeljek je bilasodbaoklicana, glaseča se nato, da ni nobenega 4 H — pravnega razloga, da bi se moglo toženim deielam plačilo nakladati. Oprosčene so tedaj tega pla Žila. — Tako je dežela naša rešena groznega bremena, Goriška in Isterska pa tudi precej velikega. — Kdor pa bere celó kratka in mlaČna poroČila o tej pravdi v „Laibacherici" in „Tagblattu", temu se nenoté vriva vprašanje: ali niso ti ljudjé, ki pišejo ta dva lista, „tište gore listi", ki so se te dni o kazinski gostilnici ešofírali zato, da ni mogoče, da ne bi dežela naša pla-čala! Vemo, da bi jim bilo to tako ljubo, da bi potem krivdo valili na narodno večino deželnega našega zastopa. Hvala sodniji, da je osramotila kazinske ,vodnike" ! — Zanimivo utegne biti našim bralcem zgodo-vino zvedeti te pravde, ki se je začela že pred 10 leti (1. decembra 1862. 1.), končala pa še le 3. svečana 1873. — Tržaška c. kr. deželna vlada je namreč meseca julija 1862. leta naznanila deželnemu odboru Kranjskemu, da Tržaski magistrat zahteva od dežele Kranjske, Goriške in Isterske povračilo stroškov za oskrbovanje nosečih žensk in neza-konskih otrók v Tržaški porodnisnici in najdeniš-nici od leta 1853. in da v razpravo teh zadev želi, da pride za vsako teh dežel en zastopnik osebno v Trst. Shod ta je bil določen na 1. dan decembra leta 1862. pod predsedstvom pl. Conrada, ki je takrat bil c. kr. dvorni svetovalee v Trstu. Deželni odbor Kranjski je za svojega zastopnika odločil dr. Jan. B lei we is-a. Predno se je on podal v Trst, je deželni odbor Kranjski v tej zadevi imel sejo 23. avgusta 1862. V tej seji je dr. Bleiweis iz mnozih postavnih določil dokazal, da Tržaski magistrat nima ni ka korene pravice, od Kranjske dežele zahtevati povračila za otročnice in naj-dence, ker razinera, posta v no izrečena, med posa-mesnimi deželami je bila ta, da Tržačani so imeli v svoji porodnisnici in najdenišnici naše, mi v Ljubljani pa njihove ženske in otroke; s to vzajemnostjo smo bili bot v teh stroških. V tej seji je dr. Bleiweis prvi-krat sprožil misel, da v Ljubljani odpravimo naj-denišnico, ki je toliko silnih stroškov vsako leto na deželo našo valila (leta 1871. se je dognala ta misel na veliko korist deželi). Deželni odbor je popolnoma pri-trdil predlogu dr. Bleiweisovemu, naj v Trstu zagovarja to, da dežela Kranjska nič ne plača. S tem je šel v Trst; 1. in 2. decembra je bila ondi obravnana vpričo zastopnikov mestnega magistrata in vodje bolniškega in pa zastopnikov Kranjske, Goriške in Isterske dežele. Magistrat Tržaški je za Kranjsko deželo předložil strašanski račun od leta 1853. do 1862. z 328.872 gold. Ker je med temi bilo zaračunjenih 141.226 gold, samo za otroke Kranjske v očitno najdeniško zibelko (Findehvinde) položene, v ktere so otroke (nezakonske in zakonske) pokladale babe v Trstu, in je dr. Bleiweis vprašal gospode : kako da vedó, da je v to zibelko, kamor so se novorojeni otroci pokladali brez imena staršev in kraja, položenih bilo toliko Kranjskih otrók, se mu je odgovorilo : to smo preračunili po fite vil u ljudstva na Kranjskem. Res, „kuoštni" računarji to! — Kranjska dežela ne bo plačala nié — s tem izrekom v zapisniku konferencije je zapustil Trst. In deželni zbor je v seji 26. marca leta 1863. eno-glasno odobril postopanje dr. Bleiweis-a v Trstu. — Mislilo se je potem, ker veliko let ni bilo ne duha ne sluha več o tej Tržaški tirjatvi, da je pravde konec. Kar pa Tržačani lansko leto zopet zacnó starodavne tir-jatve ponavljati in ker se jim deželni odbor ni udal z lepo, to žili so deželo pri Dunajski c. k. državni sodniji. Kakor smo gori povedali, je ta svojo sodbo izrekla. Jn tako je zdaj še le konec tej pravdi, ker višega města za daljo pritožbo ni. — (Vodnikov večer) v čitalnici naši se je tudi leto» kakor druga leta odlikoval v besedi in plesu: navdu-šilni govor g. No Ilija, interesantna igra gospice Julije St einerjeve na goslih in gospice Melani je Hohnove na glasoviru, ljubeznjivo petje g. Razingerja, krepki čveterospev gospodov Medena, Trdine, Valentin-čiča in J. Paternostra in velikanski zbor „Kdo je mar" z orkestrom: vse je včinilo gromovitni aplavs, ki je veljal tudi pevovodju, g. Valenti in priljubljeni naši umetnici gospej Sol m aj erj e vi. Al tudi plesi, posebno narodni „kolo" in kotilijon pod vodstvom g. Juvan-čiča so poveličali veseli večer, kterega je s svojo na-zoČostjo počastil deželni glavar vitez dr. Kaltenegger in so ga pozdravili dr. Costa iz Dunaja, gosp. Černý iz Prage in narodna čitalnica v Ribnici. — (Opereta „Izbujeni levli), ki jo je včeraj predstavilo dramatično društvo v glediáču, je bilo etuzija-stično sprejeta. — (Repertoir slovenskega gledališta) za mesec februar je: v nedeljo 9. svečana „Lumpaci Vagabund", — v pondeljek 17. svečana „Doktnr in cesar", burka 8 petjem v 2 dejanjih (novo) in „Dokler ni pravega", operetavv 1 dejanji (nertt), — pustno nedeljo 23. svečana „Čitalnica pri branjevki", burka v 1 dejanji (nova) in „Kralj Vondra". — V postu pa hoče dramatično društvo na oder spraviti dve izvirni resni igri gosp. Aleševčevi in še več družili resnih igrokazov. — (Lepili UgoviŠkih ovác) je gosp. Šolmajer nakupil na Koroškem 23 parov. Gospodarji, kterim je družba kmetijska pisala, da jih dobijo, naj pridejo hitro po-nje. Novičar iz domaćih In ptujib dežel. Iz Dunaja. — Njegovo Veličanstvo ěe ni dovolilo ministerstvu, da predloži volil no reformo državnemu zboru. Iz gotovega vira vemo, da se je stvar vnovič zasukala tako, da znana Poljska „resolucija" ima pred priti v obravnavo državnemu zboru. Po takem je zopet od Poljakov osoda „reforme" odvisna; žalibog pa, da Poljaci so danes tako, jutri tako! Cesko. — Svečnični dan, od kterega so ustavovercî pričakovali in želeli prekucij v Pragi in na gori Žižku da bi jih z vojaško silo zatrli, je pretekel mirno. Ce-ravno so slovanskému narodu bili vsi tabori prepove-dani, na kterih so hoteli izreći, da nočejo direktnih voiitev, vendar ni bilo nikjer nobenega nereda. Cehi so tedaj spet pokazali, da spoštujejo postavne pre-povedi, če tudi po njihovih mislih niso upravičene«. Temveč pa podpisujejo po vsej deželi prošnjo rodo-Ijubov Pražkih do cesarja, naj ne dovoli volilne reforme, s kratko besedo: „Mi podpisani pristopimo prošnji, ki so jo rodoljubi v Pragi poklonili Njegovemu Veličanstvu". Žitna cena v Ljubljani 1. februarija 1873. Vagán (Metzen) v novem denarji : pšenice domaČe 6 fl. 20. — banane 7 fl. 10. — turaice 3 fl. 60. — soraice 4 fl. 20. — rži 3 fl. 90. — jeômena 2 fl. 90. — prosa 3 fl. —. —- ajde 3 fl. 10. — ovsa 1 fl. 90. — Krompir 1 fl. 90. Kursi na Hunnji 4. fcbruarija. 570 metaliki 68 fl. 80 kr. Ažijo srebra 107 fl 85 kr. Narodno posojilo 73 fl, 10 kr. Napoleondori 8 fl. 67 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Jlajcr. — Založnik: Jožel Blaznikovi (lediti v Ljubljani.