46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Anton Ratiznojnik Telovadno in kulturno društvo Sokol v Ljutomeru 1903 - 1941 v drugi polovici 19. stoletja je Ljutomeru zaradi njegove narodno-prebudne narave prebivalstva pripadla pomembna narodnopolitična vloga; postal je kulturno središče Spodnjega Murskega polja in dela Ljutomersko-Ormoških goric. I. slovenski tabor leta 1868 v Ljutomeru je razgibal slovenske ljudske množice in pripomogel k razmahu boga- tega kulturnega življenja Ljutomerčanov (čitalnica, kasaško društvo, posojilnica, pevska društva) itd. Po ohranjenih virih lahko ugotovimo, da je bila prošnja za ustanovitev Sokola v Ljutomeru, ki bi naj deloval v okviru čitalnice, že leta 1872 po- sredovana deželni vladi v Gradcu, ki pa jo je za- vrnila na osnovi pravil 6. člena Zakona o društvih, iz leta 1867.1 Dr. Karol Chloupek ustanovitelj in starosta MursJiega Sokola v Ljutomeru Zamisel ustanovitve Sokola so za dolgo časa opustili, čeprav je bila v devetdesetih letih spet aktualna, ni pa bilo strokovnjaka, ki bi poznal bistvo delovanja sokolske organizacije. Po prihodu češkega zdravnika, sokola dr. Karola Chloupeka v Ljutomer, leta 1901, se je želja končno uresničila. Chloupek je ustanovil Sokol s pomočjo domačina, odvetnika dr. Karola Grossmana in zdravnika dr. Ivana Herica, ki sta se kot študenta v Pragi se- znanila s sokolskim gibanjem.^ Začetki sokolskega gibanja so na Češkem. Njegov idejni tvorec je bil dr. filozofije Miroslav Tyrš, ustanovitelj Sokola v Pragi leta 1862. Sokol- stvo, nastalo pretežno v liberalnih meščanskih kro- gih, se je razširilo v večino slovanskih držav kot izziv nemškim telovadnim organizacijam in kot simbol narodne zavesti ter obrambe proti germanizaciji.^ Ti cilji so bili na Štajerskem po- membnejši, kot v drugih slovenskih pokrajinah v času Avstro-Ogrske monarhije. Posebno v Ljuto- meru je ljudstvo sprejemalo Sokola kot borca za narodne pravice, telovadbo pa kot zbiranje in zdravo izživljanje mladine. Dejavnost Sokola v Ljutomeru med sicer bo- gatim delovanjem različnih kulturnih in drugih društev zavzema pomembnejše mesto, tako po številu članov, kot po aktivnosti te organizacije. Med ustanovitelji Sokola najdemo ljudi iz različnih socialnih slojev: intelektualce, trgovce, obrtnike, uradnike, posestnike in kmete. Sokole je ob na- stanku finančno podprlo okrajno zastopstvo, ki je darovalo 200 kron. Okrajna posojilnica in hra- nilnica v Ljutomeru in mnogi posamezniki. "Sokol je dvignil krila in ponosno vzletel nad Ljutomerom" 15. avgusta leta 1903. Na ustanov- nem občnem zboru v slovenski ljudski šoli Franca Jožefa (danes OS Ivana Cankarja) se je po poročilu kronista zbralo 58 simpatizerjev in poslancev so- kolskih društev. V vodstvo Sokola so bili izvoljeni: dr. Karol Chloupek, starosta, Ludvig Babnik, na- mestnik, Anton Mišja ml., načelnik. Odborniki: Anton Mišja st., Franjo Sever, Franc Schneider, Joško Rajh, Josip Mursa, Jožef Jelen. Namestniki so bili: Matjaž Lebar, Janko Dijak in Anton Božič ml.^ 1 Slovenski gospodar, 6/26 (Maribor), 1872, 131. 30 let Murskega Sokola, 1933 rokopis. Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer (ZKI), enota muzej. ^ Enciklopedija fizičke kulture, Zagreb, 1977, str. 277. Slovenski narod, 36/189 (Ljubljana), 18. 8. 1903. 119 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Ustanovitev Murskega Sokola Ljutomer, 1903 Na velikem slavnostnem shodu pri mlinu na posestvu Ivana Kukovca so pred tri tisoč glavo množico nastopili govorniki: dr. Vladimir Rav- nikar, namestnik ljubljanskega Sokola, dr. Pero Magdič, starosta varaždinskega Sokola, Josip Smrt- nik, načelnik celjskega Sokola in dr. Vekoslav Ku- kovec, deželni poslanec.^ Sokola je v telegramu podprl tudi zagrebški nadškof dr. Josip Juraj Strossmayer, ki je leta 1904 postal njegov prvi častni član.^ V prvem letu je bilo v društvu 73 rednih in 37 podpornih članov. Ko se je vrnil s telovadnega tečaja v celjskem Sokolu načelnik, Anton Mišja ml., je začel Sokol izpolnjevati lastno telovadno znanje in sokolsko vzgojo. Ker v društvu ni bilo dovolj telovadnega orodja, so člani v začetku vadili le proste vaje. Vodil jih je Franc Stanjko. Telovadili so v najeti telovadnici slovenske ljudske šole. Že naslednjega leta je Sokol pričel tudi z redno te- lovadbo na orodjih: nabavili so drog, bradljo, konja in most. Telovadili so ob nedeljah popoldne. pozneje dvakrat tedensko (torek in petek zvečer). V sestavi društva sta bila v začetku moški te- lovadni oddelek in tamburaški zbor, ki ga je vodil Pero Veselic. Po začetni zagnanosti je zanimanje za telovadbo upadlo. Leta 1905 je ponovno oži- velo, ko so ustanovili tudi ženski telovadni od- delek, ki je imel 8 članic. Društvo je s prirejanjem izletov v okolico in telovadnimi nastopi s sodelo- vanjem tamburašev, z zgledno disciplino ter uspe- limi javnimi nastopi pridobilo simpatije množice obiskovalev.^ Sodelovanje "Murskega Sokola" s Sokolom iz Varaždina je bilo že od začetka delovanja zelo živahno in je ostalo tudi po 1. svetovni vojni. Ne- pozabno srečanje je bil izlet, peš, na dom Stanka Vraza leta 1904. Že naslednje leto je bilo srečanje v Ormožu, kjer ga je ptujsko okrajno glavarstvo zaradi nasprotovanj ormoških Nemcev hotelo pre- povedati. Pod pritiskom množice simpatizerjev So- kolov in odločnega posredovanja Ljutomerčanov, je bilo Hrvatom dovoljeno priti v Ormož. Ti dogodki so še okrepili povezavo med bratskima ^ Slovenski narod, 36/190 (Ljubljana), 19. 8. 1903. 6 Slovenski narod, 36/190 (Ljubljana), 19. 8. 1903. ' 30-let Murskega Sokola ... 120 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Izlet Murskega Sokola Ljutomer na dom Stanka Vraza v Cerovcu, 1904 društvoma. Sokol v Varaždinu je bil v času nastanka Murskega Sokola geografsko najbližji, po- vezavo med društvoma je krepila tudi rodbinska vez Chloupeka z Varaždinom. Dr. Peter Magdič, starosta varaždinskega Sokola, je postal leta 1911 častni član Murskega Sokola. Živahno je bilo sode- lovanje tudi z Ormožani, posebno z nekdanjim odvetnikom dr. Jakobom Plojem, ki je bil soor- ganizator I. slovenskega tabora v Ljutomeru, leta 1868. Tamkajšnji Sokol je bil ustanovljen s po- močjo Ljutomerčanov nekaj let kasneje.^ Vodilni Nemci in nemčurji v Ljutomeru so nas- protovali Sokolu, še posebno starosti Dr. Chloupeku, ki je bil ob službo sodnega in občinskega zdravnika v Ljutomeru. Chloupek je bil več let namestnik lju- tomerskega okrajnega zastopstva, ki je imelo slo- vensko večino. Zaradi številnih napadov nemškega tiska in katoliško usmerjenega Slovenskega gospo- darja je demonstrativno odstopil kot starosta Sokola leta 1906. Nasledil ga je Anton Mišja st.^ Delovanje društva je bilo kljub finančnim in organizacijskim težavam ter nasprotovanju dela Nemcev in konservativnih meščanov zelo živahno. Leta 1906 so pripravili prvi večji javni nastop, izlet v Seršenov log, v prostih vajah in na drogu, s Sokoli iz Varaždina. Ta prireditev je postala tra- dicionalna, vsako leto v mesecu avgustu, ob oblet- nici Sokola. Na njej so prikazali rezultate letnega dela vseh oddelkov. Bila je vedno množično obis- kana. Sokol je toliko napredoval v telovadni vzgo- ji, da se je leta 1907 prvič udeležil mednarodnega nastopa telovadcev v Pragi. Sodelovalo je 16 čla- nov, nastopilo pa 5 telovadcev.l'^ Ob praznovanju 5-letnice 1908, je bil Chloupek znova starosta Sokola. V Ljutomeru so organizirali prvi župni izlet sokolskih društev s Štajerske, ob ustanovitvi celjske sokolske župe. V telovadnih veščinah so nastopila vsa gostujoča društva. Mur- ski Sokol je ob tej priložnosti razvil svoj prapor.^^ Leta 1912 je Sokol dobil konkurenco, ko so v Ljutomeru ustanovili katoliško in telovadno dru- štvo Orel. Posledica tega je bil na eni strani delni osip članstva, vendar pa tudi kvalitetni napredek telovadbe, kulturnega dela, predavanj, saj je ak- tivnost društva zaradi notranjih trenj že nekaj časa stagnirala, delali so neredno. Udeležba telovadcev v Pragi leta 1912 je bila pomemben mejriik. V tem času so opustili češko sokolsko uniformo in kupili novo, po predpisih Slovenske sokolske zveze. Po- sebnost je bila, da so še dolgo nosili češko slav- nostno uniformo s škornji.^^ Chlouphova smrt leta 1913, ki je bil gotovo najmarkantnejša osebnost Sokola v severovzhodni Sloveniji, pobudnik Sokola v Ormožu, Središču in Selnici ob Dravi, ni omajala dejavnosti društva. S predanim in discipliniranim delom je postavil trd- ne temelje bodočemu razvoju. Pokopan je bil v Varaždinu.l3 Lg^g 19j4 jg nasledil Joško Rajh, sin posestnika z Mote pri Ljutomeru. ° 30-let Murskega Sokola .... ^ 30-let Murskega Sokola .... Domovina, 16/99 (Celje), 27. 8. 1906. Domovina, 18/89 (Celje), 7. 8. 1908. 30-let Murskega Sokola .... Slovenski sokolski koledar, Kranj, 1914, str. 42. 121 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Prednja in zadnja stran prapora Murskega Sokola Ljutomer, razvitega ob 5-letnici, 1908 Društvo je bilo pred 1. svetovno vojno v stal- nem vzponu. Leta 1913 so slavnostno proslavili 10- letnico delovanja z zletom mariborskega sokol- skega okrožja. Občinstvu se je prvič predstavil fantovski in dekliški naraščaj, ki ga je uspešno vo- dil Mirko Muršec. Pred vojno je društvo priredilo več izletov. Priljubljeni so bili peš izleti v okolico, ki so jim dodali še predavanja ter telovadne na- stope. Pogosta so bila tudi gostovanja z nastopi pri sokolskih društvih na Štajerskem in v Varaždinu. Leta 1914 je društvo štelo 40 rednih in 25 pod- pornih članov. Delovanje je bilo zelo živahno in tudi finančno uspešno. Že 1913 so ustanovili pri- pravljalni odbor za sokolski dom in začeli zbirati prispevke za gradnjo. Začela je delovati tudi gle- dališka skupina. Zaradi širitve dejavnosti in priza- devanj za kvalitetnejše delo so nakupili nova telo- vadna orodja in pripomočke. Društvo se je konec leta 1913 priključilo novoustanovljeni župi v Mari- boru in postalo okrožno središče Sokola dela Mur- skega polja in dela Slovenskih goric. Leto kasneje se je okrožju priključilo Sokolsko društvo Sv. Bol- fenk (Trnovska vas).^^ Člani odbora Murskega Sokola leta 1914 so bUi:15 • Joško Rajh, starosta, Ivan Tomažič, namestnik, Jože Velnar, načelnik. Odborniki: Janko Dijak, Franc Stanjko, Jan Bau- kart, Franc Babic, Franc Novak, Marko Stanjko in Franc Pajnhart. Namestnika: Franc Trstenjak in Janko Feuš. Prva svetovna vojna je prekinila delovanje So- kola v času največjega razcveta. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije je bil v novonastali dr- žavi. Kraljevini SHS, cilj Ljutomerčanov, da hitro obnovijo delovanje društva. Začeti so morali zno- va. Januarja 1919 se je v prostorih ljutomerske Okrajne posojilnice zbralo 32 Sokolov. Izvolili so upravni odbor, ki so ga sestavljali večinoma pred- vojni člani: 1^ Joško Rajh, starosta, Franc Stanjko, načelnik. Ciril Miki, član, Franc Babic, član. Dr. Ingolič, član, Janko Dijak, član, Franc Novak, član, Ivan Sršen, član. Po ukinitvi nemške meščanske šole je dobil So- kol od občine v najem telovadnico, saj stara telo- vadnica v ljudski šoli ni bila več primerna za vad- bo. V njej so bili dve leti vojaki. Izgubljen je bil tudi del telovadnega orodja. Pred vojno in krajši čas leta 1919 so poleg Sokolov telovadnico v ljudski šoli uporabljali tudi Orli, ki so telovadili s sokolskim telovadnim orodjem. Nesoglasja med Sokoli in Orli, ki so nastali zaradi pomanjkanja prostorov za normalno delo so bila vzrok, da so si prizadevali zgraditi lastna domova. V telovadnici meščanske šole so bili bistevno boljši pogoji za dejavnost. Tam so uredili tudi društveno sobo, opremili so jo s starim sokolskim inventarjem, ki so ga nabrali raztresenega po vsem Ljutomeru. Omaro za arhiv je med vojno hranila Okrajna posojilnica.^'' Nekaj mesecev kasneje, leta 1919, je bil usta- novljen tudi ženski telovadni oddelek, ki je štel 26 telovadk. Vodili sta ga dr. Heričeva in Milica Pu- šenjak. Moški oddelek je vodil Jožef Jelovšek, društveni tajnik.^^ 1^ Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKI Ljutomer, enota muzej. 1^ Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKI Ljutomer, enota muzej. ^° Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKI Ljutomer, enota muzej. ^' Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKI Ljutomer, enota muzej. 1^ Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKI Ljutomer, enota muzej. 122 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Sokol v Ljutomeru leta 1920 Vojna je v sokolskih vrstah zapustila praznino in odpor do aktivnega dela. Tudi med prebivalci ni bilo zanimanja za sokolsko aktivnost. Ponovni zagon Sokola po vojni je bil težavnejši kot njegova ustanovitev. Izgubili so nekaj najboljših telovadcev in narodnih delavcev, posledica je bila nezaintere- siranost večine članov za društveno delo. Razmere so se kljub težkemu gospodarskemu stanju po- stopno izboljševale, čeprav se pravo sokolsko živ- ljenje in predvojna aktivnost še nista mogli razviti. Po prihodu Bogomila Orožna in Pranja Lubeja, zagnanega Sokola iz Ljubljane, je nastopilo ob- dobje temeljitega oživljanja Sokola, ki se je kazalo tako v organizaciji kot tudi aktivnostih v nasled- njih letih. Za napredek društva je bila potrebna vzgoja, ki ne bi temeljila samo na telovadbi, tem- več tudi na splošni izobrazbi, v sokolskem duhu. Prizadevali so si ustanoviti izobraževalni in pevski odsek in pridobiti več strokovnega kadra. Leta 1919 je bila obnovljena knjižnica, ki jo je uredil na- čelnik društva Franjo Lubej. Z nakupom stro- kovnih in poljudnih knjig v naslednjih letih je postala pomemben del sokolske vzgoje. Pričeli so tudi s telovadbo otrok, ki jih je vodil Joško Velnar. Društvo so pestile finačne razmere, zato so usta- novili zabavni odsek. Vodila ga je Matilda Gross- man. Z organiziranjem veselic in tombolskih pri- reditev so ustvarjali del dohodka za redno dejav- nost društva.Društvo se je konec leta 1919 pre- imenovalo v Sokolsko društvo Ljutomer.^'^ Tudi prvi javni nastopi so bili rezultat načrt- nega in rednega dela. Leta 1920 so nastopili na župnem zletu na Ptuju, s člani in na okrožnem zletu v Murski Soboti, s člani in članicami. Ude- ležili so se tudi mnogih gostovanj. Člansko vrsto je vodil Franjo Lubej, članice pa Hermina Mohorič. Prva večja prireditev v Ljutomeru, Sokolski dan, je bila v Seršenovem logu. Nastopili so vsi telovadni oddelki na orodju in v prostih vajah. Prireditve so se udeležili Sokoli iz Ormoža in Sre- dišča ob Dravi. Sledil je nastop na pokrajinskem zletu v Mariboru.^^ Pomanjkanje telovadnega orodja, pripomočkov in oblek ter razmah telovadne aktivnosti v šte- vilnih oddelkih je bil vzrok, da so večji del denarja v naslednjih letih namenili za nakupe. Razmahnila se je kulturnoprosvetna dejavnost, ki jo je vodil Jan Baukart. Ponovno je začela delovati gledališka skupina, ki je bila ustanovljena tik pred vojno. Vodil jo je Jože Perne.^^ 123 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKl Ljutomer, enota muzej. 20 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKl Ljutomer, enota muzej. 21 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKl Ljutomer, enota muzej. 22 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKl Ljutomer, enota muzej. 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Sokolski dom v Ljutomeru, zgrajen leta 1926 Leta 1920 so ustanovili telovadni odsek Sokola v Križevcih pri Ljutomeru in ga proslavili z javnim telovadnim nastopom z gosti iz Ormoža ter Sre- dišča ob Dravi.^^ Dve leti kasneje so ustanovili odsek tudi na Razkrižju, ki pa je kmalu prenehal delovati. Številni nastopi in uspehi telovadcev so bili rezultat dolgotrajnega in načrtnega dela. Sokol je dosegel in presegel predvojno kvaliteto. Bil je med najaktivnejšimi v mariborski župi, ki je štela 21 društev. Naraslo je tudi število članov v te- lovadnih oddelkih: člani 126, članice 104. Fantovski oddelek je vodil Slavko Stopar, dek- liškega pa Hermina Mohorič. Ustanovljen je bil še oddelek obrtnikov, v katerem je bilo 30 članov; vodil ga je Drago Ludvik. Med najpomembnejšimi prireditvami Sokola v letu 1921 je bila udeležba na pokrajinskem zletu Sokolov v Osijeku, kjer so ljutomerski in mari- borski Sokoli iz mariborske župe nastopili v naj- večjem številu. Sodelovalo ja 24 članov, od teh 12 telovadcev.^ Med najaktivnejšimi odseki kulturne dejavnosti Sokola je bila gledališka skupina, ki je v tem času štela 43 članov (26 igralcev). Gledališke predstave so uprizarjali v najeti dvorani gostišča Strasser, ki 23 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKI Ljutomer, enota muzej. ^ Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKI Ljutomer, enota muzej. so jo uredili za nastope. V njej so gostovala tudi gledališča drugih ljutomerskih društev. Skupina je imela dobre pogoje za dejavnost, člani pa so delali z velikim zagonom. Od ustanovitve so uprizorili 21 iger s 341 nastopi. Delovala je tudi otroška sku- pina, ki je nastopila 63 krat. K uspešnosti gle- dališča sta največ pripomogla Jože Perne in Lojze Lovšin, ki ga je leta 1921 nasledil dr. Milko Gaber. Aktiven je bil tudi tamburaški odsek. Nastopal je največ na društvenih prireditvah, za zabavo ob- činstva. Ansambel je štel 11 članov. Društvena knjižnica je imela leta 1921 326 knjig. Vodila jo je Minka Sever. Med člani pa ni bilo velikega interesa za izobraževanje, prav tako tudi ne za občasna predavanja, ki jih je organiziral kulturnoprosvetni odsek. Primanjkovalo mu je tu- di kadrov.25 Že pred vojno je društvo želelo lasten dom. Z izboljšanjem finančnega stanja in podpore prebi- valstva, ki je množično podpiralo Sokol, so usta- novili gradbeni odbor, ki je do leta 1922, v času staroste Cirila Mikla, ostal neaktiven. Izvolili so nov odbor, ki ga je vodil starosta Joško Rajh. Pri meščanski šoli so od občine kupili zemljo in začeli intezivno zbirati denar ter prostovoljne prispevke članov in podpornikov društva. Za finančno plat ni bilo nepomembno prirejanje zabavnih prire- ^ Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKI Ljutomer, enota muzej. 124 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino ditev, organiziranje tombol in kinopredstav. Za- bavne prireditve so bile tudi sicer sestavni del sokolskih prireditev in pomemben vir dohodka.^^ Leto 1923 je bilo v znamenju 20-letnice in šte- vilnih gostovanj: župni izlet mladincev v Ptuju, župni zlet članov v Mariboru, gostovanje v Va- raždinu, itd.27 Del nemškega manjšinskega tiska je napadal društvo tudi po vojni, čeprav so se v tem obdobju v sokolske vrste začeli vključevati tudi otroci nemške narodnosti z namenom, da se jim omogoči enakopravna vzgoja.^^ Lepak vabila na proslavo 30-letnice Sokola Ljutomer, leta 1933 Angažiranost odgovornih članov pri pripravah na izgradnjo doma se je pokazala v zmanjšani aktivnosti društva, disciplini dela, vendar so se razmere kmalu uredile. V letu 1924 so končno 26 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKl Ljutomer, enota muzej. 27 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKl Ljutomer, enota muzej. 28 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKl Ljutomer, enota muzej. pričeli z dolgo pričakovano izgradnjo doma. Načr- te je brezplačno izdelalo Društvo za izgradnjo do- mov v Ljubljani po zamisli Ljutomerčanov, detajlni načrt pa je izdelal arhitekt Jelene iz Maribora. | Društvo za izgradnjo domov je prispevalo vagon cementa, opekarna v Križevcih 100.000 kosov ope- ke, član Sokola Knez pa stavbrri les.29 Sredi priprav za izgradnjo doma je Sokol iz- gubil enega najaktivnejših in dolgoletnih članov, starosto Joška Rajha, ki se je ponesrečil z avto- mobilom v Križevcih pri Ljutomeru. Bil je pravi ljudski tribun in združevalna moč Sokola. Rajha je j nasledil Ciril Miki, od leta 1925 do 1928 je bil sta- I rosta Jan Baukart, nato dr. Marko Stanjko.^0 ; Sad dolgoletnih prizadevanj, prostovoljnega de- : la in odrekanj, je bila otvoritev Sokolskega doma 10. oktobra 1926. Pomenila je višek društvene aktivnosti. Dom je bil dograjen toliko, da so se v njem lahko začele prireditve, dokončno je bil zgra- jen in slavnostno odprt leta 1927. Sokol je z do- ! mom pridobil potrebne prostore za svojo razve- jano aktivnost, ki se je v tem času intenzivno raz- ¦ vijala. Zgradba v modernem grškem slogu in v \ neposredni bližini meščanske šole je bila ena : najlepših v Ljutomeru. Načrt za stavbo je bil ob- sežen. Vrednost izgradnje je bila ocenjena na 1,200.000 dinarjev, vendar se je društvo zaradi slabših tinančnih razmer odločilo za zmanjšan dom z nujno potrebnimi prostori v vrednosti 700.000 dinarjev. Prostore s prizidki naj bi zgradili postopoma. Objekt je obsegal dvorano z galerijo, gledališki oder, sobo za društvene seje, knjižnico, pomožne prostore, prostor za društvene prireditve in telovadbo na prostem.^^ V društvu se je v tem obdobju razvila tudi ; kulturna dejavnost, ki so jo vodili Franjo Lubej, i nato Jan Baukart in za njim Fran Karbaš. V tem času so ustanovili pevski zbor in društveni orke- ster pod vodstvom Franca Zacherla, lutkovni od- delek v okviru gledališke skupine, občasno so imeli tudi kinopredstave. Kulturno delovanje se je prepletalo z dejavnostjo drugih društev, saj so mnogi člani Sokola aktivno delovali v več društ- vih.32 Kot najstarejše aktivno društvo v severovzhod- ! ni Sloveniji je bil Sokol v Ljutomeru, sedež \ Okrožne pomurske sokolske zveze, ki je v 30. letih j združevala 9 društev: Ljutomer, Gornjo Radgono, Murska Soboto, Sv. Križ, (Križevci pri Ljutomeru), Dolnjo Lendavo, Beltince, Salovce in Sv. Jurij ob Ščavnici. Na okrožnem odboru so usklajevali pro- grame dela, skupne javne nastope... Okrožje se je 29 Zapisnik sej Murskega Sokola (rokopis), 1914 - 1926, ZKl Ljutomer, enota muzej. ^ 30-let Murskega Sokola .... 31 Sokolski vestnik, 11/1 (Celje) 1926, 14.. 32 Sokolski glasnik, 1/21 (Ljubljana), 1. 9. 1930, 5. 125 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Telovadni nastop Sokola ob 30-letnici, leta 1933 kasneje razdelilo na štajerski in prekmurski del. Načelnik okrožja je bil do leta 1933 Franjo Lubej, načelnica pa Hermina Mohorič. Po odhodu Pranja Lubeja v načelstvo Zveze SKJ je postal načelnik okrožja Slavko Stopar. Lu- bej, ki je kot učitelj poučeval na osnovni šoli v Ljutomeru, je bil od leta 1919 eden ključnih no- silcev razvoja in aktivnosti Sokola. V letih 1928 - 1933 so se odvijale največje pri- reditve v zgodovini društva. Leta 1928 so slavili 25-letnico delovanja z veliko telovadno akademijo v Sokolskem domu, ki so jo pripravili po češkem zgledu (Češka beseda), ob spremljavi orkestra in mladinskega pevskega zbora.34 Društvo je leta 1928 združevalo sokolski četi v Križevcih pri Ljutomeru in Sv. Juriju (Videm), leta 1931 so se mu pridružile sokolske čete Male Ne- delje, Cvena in Sv. Duha (Stara gora), nastale ob podpori matičnega društva. Leta 1933 so v društvu ustanovili strelsko sekcijo, ki jo je vodil Vlado Porekar.35 Ena največjih prireditev v Sokolskem domu je bila leta 1932 proslava 100-letnice Miroslava Tyrša, utemeljitelja Sokola. Po telovadnem nastopu v gimnastiki so v kulturnem delu programa nastopili otroci z glasbenimi točkami, pihalni orkester in 33 Sokolski glasnik, 1/23 (Ljubljana), 21. 9. 1930, 4. 3* Franjo Lubej, Boj za demokratizacijo sokolstva na Slo- venskem, Ljubljana 1980, str. 18. 35 30 let Murskega Sokola .... pevski zbor.36 Proslava 30-letnice, leta 1933, je bila razdeljena na kulturni in telovadni del. Kot uvod k proslavi je bila izvedena kulturna akademija Jubileju zdra- vo. Nastopila sta pevska zbora članov in mladin- cev, gledališka skupina, lutkovni odsek, društveni orkester, recitatorji. Organizirana so bila predava- nja. Telovadni nastop, združen z nastopom dru- štev mariborskega sokolskega okrožja na osrednji prireditvi, je potekal pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra.37 Kljub notranji diferenciaciji Sokola v 30. letih, ko je postal državna režimska organizacija, in gospodarski recesiji, je bila dejavnost intenzivna. Leta 1934 so se udeležili jugoslovanskega sokol- skega zleta v Sarajevo in Zagreb.38 Število članov je v 35. letih naraslo na 714, najbolj se je povečalo število otrok, ki jih je bilo v matičnem društvu 478, v treh sokolskih četah pa 364. Poleg 13 sekcij je v društvu delovalo 14 te- lovadnih oddelkov: člani, mladinci, štirje otroški oddelki. Ustanovljeni sta bili socialna in narodno- obrambna sekcija, druga za povezavo z drugimi društvi.39 36 Sokolski glasnik, 3/13 (Ljubljana), 24. 3. 1932, 4. 37 Sokolski glasnik, 4/16 (Ljubljana), 14. 4. 1933, 6. 38 Sokolski glasnik, 6/7 (Ljubljana), 8. 2. 1935, 4. 39 Sokolski glasnik, 7/7 (Ljubljana), 14. 2. 1936, 3. 126 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Upravni odbor Sokola Ljutomer, 1935, z načelnikom dr Markom Stanjkom (tretji, v prvi vrsti, desno) Ob skromni dotaciji občine je Sokol ustvarjal pretežni del dohodka z lastnim delovanjem. Dru- štvo je zelo bremenilo odplačevanje obresti in glavnice za Sokolski dom, vzdrževanje le-tega in popravila. V tem času je bil starosta dr. Marko Stanjko, namestnik Franc Seršen. Med prireditvami leta 1937 je bil najmno- žičnejši okrožni zlet Sokolov Prekmurja in Prlekije, v Ljutomeru. V gimnastiki in prostih vajah ie nastopilo 286 telovadcev vseh starostnih skupin.^Ö Društvo je bilo med najaktivnejšimi vse do IL svetovne vojne, ko je bilo prisilno ukinjeno, hkrati z drugimi slovenskimi društvi in organizacijami. Mnogi člani Sokola so med vojno sodelovali v NOB po vsej Sloverüji in na jugoslovanskih bo- jiščih.41 Po vojni društva niso obnovili. Sokolska zveza je bila razpuščena z nastankom Telovadne zveze Slovenije leta 1945. Nekateri člani Sokola so se kasneje vključili v nastalo telovadno društvo Partizan v Ljutomeru. ^ Sokolski glasnik, 8/20 (Beograd), 26. 6. 1937, 8. 41 Dr. Ciril Porekar, Ljutomerski Sokoli v NOB, (rokopis), ZKI Ljutomer, enota muzej. 127 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 ZUSAMMENFASSUNG Der Sokol-Verein (Sokolsko društvo) Ljuto- mer 1903 - 1941 Ljutomer (Luttenberg) fiel in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts bezüglich des er- starkenden Nationalbewußtseins der Bevölkerung eine bedeutende Rolle zu (Leseverein, der erste slowenische Tabor); es wurde der kulturelle Mittel- punkt des unteren Mursko polje (Murfeld) und des Hügellandes von Ljutomer (Luttenberg) und Ormož (Fridau). Unter zahlreichen Sokol-Vereinen, die in Pomurje (Murgebiet) entstanden waren, trat der 1903 gegründete Sokol-Verein in Ljutomer als der älteste und aktivste hervor. Die Tätigkeit des Sokol-Vereins von Ljutomer erstreckte sich auch nach Kroatien, eine besonders rege Zusammenarbeit im Turnbereich entwickelte er mit dem Sokol-Verein in Varaždin. Der Erste Weltkrieg unterbrach die Verein- stätigkeit des Sokols auf dem Höhepunkt seiner Aktivitäten. Im Jahre 1919 brach die Zeit einer gründlichen Erneuerung des Sokol an, die sich in der Organisation und bei den in den darauf- folgenden Jahren stattfindenden Turn- und Kulturveranstaltungen in Ljutomer und in den benachbarten Lokalzentren niederschlug. Es wur- den zahlreiche neue Sektionen wie Blaskapelle, Theater, Chor u.a. gegründet. Die Mitgliederzahl stieg rasch an. In den 20er Jahren entstanden zahlreiche Filialen des Sokol in Bezirk Ljutomer (Križevci, Mala Nedelja, Razkrižje, Veržej). In den 30er Jahren wurden mit Hilfe des Sokol von Ljutomer, der damals der Mittelpunkt der Okrož- na Pomurska zveza war (Kreisverband von Po- murje/Murgebiet), zahlreiche Sokol-Vereine in Prlekija und Prekmurje gegründet. Die Errichtung eines Sokol-Heimes in Ljutomer im Jahre 1926 stellte die größte materielle Er- rungenschaft des Vereins dar. Der Sokol erhielt die nötigen Turn- und Kulturräumlichkeiten für breitgefächerte Aktivitäten, die in den darauf- folgenden Jahren - anläßlich der 25-Jahrfeier und des 100. Geburtstags von Miroslav Tyrs, des Grün- ders des Sokol - ihren Höhepunkt erreichten. In der Besatzungszeit während des Zweiten Weltkriegs nahmen viele Sokol-Mitglieder am Volksbefreiungskampf teil. Nach der Auflösung des Sokol-Verbands (Sokolska zveza) im Jahre 1945 schlössen sich einzelne Sokol-Mitglieder dem Telo- vadno društvo Partizan (Turnverein Partizan) in Ljutomer an. 128