SEJA SKUPŠČINE MESTA UUBLJANE
Kritično s sadjem in sočivjem
Ljubljančani pojemo le 650 ton rib na leto
Konec junija bodo delegati steup&6ine mesta Ljubljane posliiSali med drugiim tudi poroiilo o oskrbi našega me-gta z osnavnimi prehrambe-nimi proiavodi. Zaradi ob-širne problematike se je Ijub-Ijanski iavršni svet, ki je gtradivo pripravil, omejil le na oanovne proiavode, to je kruli, maso. mleko, sadje .n zelenjavo ter na ukrepe, ki bi jih morali sprejeti, do bi bila preskrba le boljSa.
Ljubljana ima las*ai'>, so-dobno organizacijo proiz-vodnjo kruha in peciva, ki jo opravljata podjetji Zito in Pekarna Center, v zadnjem času pa tudi pekarna Emona, Obstoje6e pekarne poknvajo kar 90 odstotkov celotnih po-treb ljubljan&kega trga. Gle-de preskrbe s kruhom bo potrebno posebno skrb po-svetiti izboljšanju ponudbe in seveda    sagofcoviti    ustrezno
ponudibo tudi v papoldan-skem ča&u. Pogosto se po-trosn&i rassbuTjajo tudi za-radi kvalitete kruha. pekar-ska podjetja zagotavljajo, da za izbaljšanje kvalitete ni ovir v tohnolo*kih postopkih, temveč v obstoječih kapacite-tah in cenah. Boljše vrste kruha zahtevajo daljši čas peke, zato je proizvodnja dražja in zahteva več vla-ganj v nove kapacitcte.
Problemi, ki se pojavljajo pri oskrbi z mesom, so v veliki meri pogojemi g širšo družbenoekonomsko politiko do živinoreje. Tako je v pre-taklih letih prihajalo do iz-padov ali pa do prcvelikih fcržnih viškov, kar se je odra-žalo tudii v občasnam po manjkanju posameznih vrst mesa, zlasM svinjine in tele-tine. Za zagotovitev nadalj-ne oskrbe IJubljane z mesom je potrebna teanejša poveea-va industrijskih proizivajai-cev s kmetijsko proizvodnjo in maloprodajno trgovino. Prav tako bo pofcrebno še naprej vključevati v oskr-bo neljubljanske proizvajal-oe mesa in perutnine.
Patrošnja rib je v Ljublja-ni skromna i'a zsnaša le ok-rog 650 ton letao. Celotno osikrbo opravljata Delamans in Plava laguna, ki v specia-lizirani ribamid na živilskem trgu ustvarjata okrog 80 od-stotkav celotne prodaje. Niz-ka potrošnja rib in nezainte-resiranost crgovcev za njl-hovo prodajo je vsekakor odraz dolofienih prehrambe-nih navad. Zlasta le nizka potrošnja in ponudba siad-kovodinih rib.
V potrošnji sadja je ti-žna samooskrba najmanjša, saj lastno kmetijstvo zagotavlja le 5 odstotkov potreb po do-mačem sadju. Zato je oskrba Ljubljane vezana na dobavo proizvajalcev iz ostalih kme-tijskih območij republike in iz drugih repubHk. Oskrba z zelenjavo pa je podobna kot oskrba s sadjem, le da Je še bolij kritiaaa. Zato bo potrebno v prihodnje usrne-riitl napore v to, da postane družbemi sektor nosilec oskr-be tudl pri sadju in zele-njaivl in da bo tako zagotav-Ijai tt»dd ustrezme oene pro-ižvodOT.
V..B.