TRST, petek 11. oktobra 1957 Leto XIII.. Št. 242 (3777) PRIMDhSKI dhevnik Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI Jt. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - 375 - izdaia založništvo tržaškega tiska D, ZOZ - Trst Eisenhoiverjeva opravičila niti v ZDA nikogar ne prepričujejo Nobelov nagrajenec Urey: Sistem lova na čarovnice je oviral delo znanstvenikov za pripravo satelita Po seji ameriškega sveta za varnost so sklenili pospešiti poizkuse z raketnimi izstrelki - Ostra kritika ameriškega tiska - Sovjetski satelit je napravil že 3.800.000 kilometrov poti - Tudi na Japonskem pripravljajo satelit WASHINGTON, 10. — Predsednik Eisenhov/er je danes sklical v Beli hiši sejo državnega sveta za varnost. Povabljeni so bili štirje znanstveniki in visoki funkcionarji obrambnega departmaja. Udeleženci sestanka so dr. Alan Waterman, ki je ravnatelj državne znanstvene ustanove, dr. John Ha-gan, ki je ravnatelj ameriškega programa za izstrelitev satelitov, dr. Detlev Bronk, ki je predsednik akademije znanosti, in William Holada, ki je podtajnik v obrambnem departmaju v oddelku za izstrelke. Poleg predsednika in pod- predsednika ZDA so se sestanka udeležili tudi številni funkcionarji državnega in obrambnega departmaja, funkcionarji informacijskega urada ter uprave za mednarodno sodelovanje. Poteg teh sta bila navzoča tudi Harold Stassen in obrambni podtajnik Donald Quarles. Nocoj pa so sporočili, da je obrambni departma odredil Pospešitev izvajanja programa o poizkusih z raketnima izstrelkoma «Jupiter» in «Thor», ki imata oba srednji akcijski radij. Medtem pa današnji «New York Times« kritizira včerajšnja opravičila predsednika Ei-senhowerja zaradi zakasnitve Pri izstrelitvi ameriškega satelita. List piše: «Zelo dvomljivo je. da obrazložitev, ki jo je podal predsednik o vzrokih, ki so povzročili’ naš zaostanek za SZ pri izstrelitvi satelita, lahko v resnici zadovoljijo javnost v državi.« List Pravi, da nedavno zmanjšanje nakazil za pripravljanje umet-Poga satelita «dokazuje nepričakovano naivnost Washingto-na glede politične in propagandistične važnosti takih realizacij«. List zaključuje: »Ni Prepozno in pričakovati je, da se bosta tako Washington kakor vsa dežela zavedala sedaj nujnosti, ki jih terja nova vsemirska doba, ki prihaja.« Tudi «New York Herald Tribune« piše, da so Eisenhower-leve izjave nezadovoljive, m omenja, da so pomirjujoče iz-lPve bivšega obrambnega ministra Wilsona prišle istočasno z odkritjem, da bi satelit lahko oddajal infrardeče žar-ter fotografiral ozemlje fDA. ter dodaja: »Ne smemo ao dalje spati.« «Daily News» Pravi, da bi moralo dejstvo, da »predsednik očitno ni alarmiran, pomiriti živce mnogim ljudem v ZDA in v tujini«. «washington Post« pa piše, da predsednik Eisenhower ni na tiskovni konferenci odgovoril Pa temeljno vprašanje o načrtih ameriške uprave, da se Pridobi izgubljeni čas. List kritizira sklep, da se loči program satelitov od programa ‘^ftrelkov. ki ima prednost. ." ashington Post« pravi, da M i?ovi °brambni tajnik Neil McElroy govoril včeraj «bolj razsvetljeno kakor Eisenhower p nujnosti pospešitve dela na Področju izstrelkov«. »Chicago Sun-Times« objav-ha danes odgovore nekaterih viidnih ameriških znanstvenikov na vprašanja o vzrokih Postanka ZDA za Sovjetsko *vezo pri izdelovanju umetnega satelita. Nobelov nagrajenec dr, Harold Urey je izjavil, da je ameriška vlada slabo napra-“u*. ko je prikazala ljudstvu, *da so Sovjeti manj sposob-na znanstvenem področju kakor v resnici so«. «Zlasti mislim nekatere pripombe Predsednika Eisenhowerja.» U-r*y je zatem izjavil, da je »skoraj nemogoče« verjeti, da ■maccarthyistične metode, ki so Jih uporabljali pri preiskavah o. »lojalnosti« znanstvenikov, ki so delali pri državnih znan> stvenih programih, niso negativno vplivale na načrte za izdelovanje satelita. Zlasti je mislil primer prof. Condona in prof. Oppenheimerja, ki je bil med izdelovalci atomske bombe. Dejal je, da bi oba ta dva znanstvenika lahko v veliki meri prispevala pri izdelavi satelita, če jim tega ne bi bil onemogočil sistem lova na čarovnice. V istem smislu se je iz- razil ravnatelj zavoda »Enn-co Fermi« za jedrske študije Samuel Allison, ki je dodal, da zaradi preiskav oblasti »nočejo znanstveniki sprejeti državnih mest, ki so v zvezi s tajnimi načrti«. Allison je nato izrekel dvom. da je teorija o svobodni konkurenci • koristna na področju znanstvenega in teh-nološvga napredka. »Kar se tiče satelita, je dodal, poje preveč petelinov. Tisti, ki so dobili državne pogodbe, skrivajo vsak zase doseženi na- predek. Lahko bi bili hitreje napredovali, če bi imeli en sam veliki centralni laboratorij s popolno in naglo izmenjavo informacij«. Tudi član odbora za mednarodno geofizično leto dr. Simpson se je pritoževal nad pomanjkanjem koordinacije. Vsi znanstveniki, ki so odgovorili na vprašanja omenjenega lista, so priznali veliko važnost sovjetskega uspeha, toda Allison . je dodal, da bi morali ameriške načrte spremeniti, zato da se lahko izstreli večji satelit, kakor se je prvotno predvidevalo. Danes pa so v Washingtonu sporočili, da nameravajo ZDA izstreliti trinajst umetnih sa telitov. To sta izjavila ravnatelj programa za izdelovanje satelitov dr Hagen in podrav-natelj za pomorska raziskovanja Matager pred senatnim odborom za nakazila. Izjavila sta tudi, da so vsi dosedanji ameriški poizkusi s tem zvezi imeli uspeh. Dr. Hagen je izjavil, da bodo pri poizkusih v decembru, ki jih je včeraj najavil Eisenhower, u-porabili sedem velikih raket, ki so razdeljene na tri dele. Drugih šest raket pa bo poneslo satelite »popolnoma o-premljene s preciznimi instrumenti«. Te satelite bodo izstrelili marca 1958. Ameriški satelit bi moral po računih napraviti pot okoli zemlja vsakih 90 minut s hitrostjo približno 18.000 milj na uro v višini od 200 do 1500 milj. Ameriški kongres je za ta pro gram določil 110 milijonov dolarjev. V Tokiu pa je strokovnjak za rakete prof. Hideo Itokava izjavil, da so pri izstrelitvi sovjetskega satelita preveč potrošili in da bo Japonska lahko izstrelila še čez dve leti umetni satelit mnogo manjšimi stroški. Dejal je, dh bo japonski satelit stal samo 200 tisoč ameriških dolarjev, medtem ko je Sovjetska zveza uporabila za izstrelitev svojega satelita 500 milijonov dolarjev, ZDA pa bodo porabile 200 milijonov dolarjev. Prof. Itokava je dejal, da bo japonski satelit stal manj, ker bo izdelan iz plastične snovi. Njegova raketa na tri dele pa bo tehtala samo 640 kilogramov. MOSKVA, 10. — Do danes, šestega dne od njegove izstrelitve, je sovjetski umetni satelit napravil nad 3.800.000 km pot-i; napravil je več . kakor 85 krat pot okoli Zemlje. Nad Moskvo je letel devetkrat, toda zaradi slabega vremena ga n.so mogli opazovati z optičnimi sredstvi. Moskovski radio je danes poudaVil, da je «prvi umetni satelit. Zemlje ustvaril genij sovjetskih znanstvenikov«, ter pobijal trditve, češ da so pri izstrelitvi satelita sodelovali nemški znanstveniki, ki so o-stali v Sovjetski zvezi po drugi svetovni vojni. Radio je dodal, da imajo tudi v ZDA nemške znanstvenike, da pa «kljub njihovi pomoči ni ZDA uspelo premagati SZ na področju raket«. »Ameriška propaganda, pišejo danes «Izvestija», daje veliko publiciteto raziskovanjem v ZDA za izdelavo umetnega satelita, ter je ta raziskovanja prikazala kot dokaz tehnične prednosti ZDA. Toda SZ je prva izstrelila umetni satelit in njegove tehnične kakovosti so mnogo večje oc kakovosti satelita, ki ga ZDA mislijo izstreliti«. Toda sovjetski znanstvenik dr. Poloskov je danes izjavil: «Ameriški satelit, mislim prvi, ki ga bodo izstrelili, bo dajal mnogo več informacij kakor sedanji naš satelit. Vendar pa bo dajal manj informacij, kakor naš prihodnji satelit«. Sovjetski znanstveniki so dalje izjavili, da bodo informacije, ki so jih dobili od satelita, sporočili vsem znanstvenikom sveta v okviru mednarodnega geofizičnega let? Izjavili so, da ne vedo še, koliko satelitov misli izstreliti Sovjetska zveza v vsemirje, kajti «vse je odvisno od okoliščin in od obnašanja satelitov«. General Blagonravov, ki je znan sovjetski znanstvenik na področju izstrelkov, pa je danes pri obisku v sedežu OZN v New Yorku izjavil, da bodo drugi sovjetski satelit izst do drugi sovjetski satelit izstrelili čez 1 mesec. Dejal je, da bodo v satelitu znanstveni instrumenti. ki bodo lahko merili kozmične žarke in meteorite. Dalje je izjavil, da je pošiljatev rakete na Luno še vedno bolj ali manj teoretična stvar. »Toda, je docal, mislim, da se bo to zgodilo, ko bom jaz še živ«. Blagonravov ima 63 let. Tudi voditelj neke nadzorstvene postaje v Harkovu profesor Barabahov je izjavil, da je «izstrelitev umetnega satelita prvi korak za pošiljatev vsemirske postaje v vsemirje. od katere se bodo, začela potovanja do Lune in do Marsa«. Medtem je eden glavnih znanstvenih sodelavcev v a- stronomskem svetu Sovjetske akademije znanosti prof. Lo-zinski izjavil, da je večina tistih, ki trdijo, da so videli s prostim očesom umetni satelit, zamenjala del rakete, ki sledi satelitu, s satelitom samim. Raketa ima namreč večjo površino za odbijanje žarkov kakor satelit. BARCELONA, 10. — Na mednarodnem kongresu za astronavtiko so se danes Rusi in A-meričani sporazumeli za proučitev načrta o ustanovitvi mednarodne akademije za astronavtiko, ki naj bi imela sedež v Frankfurtu. Sklenjeno je tudi bilo, da bo prihodnji kongres leta 1958 na Holandskem. Ameriški pravnik Haley je bil izvoljen za predsedniKa mednarodne federacije za a-stromavtiko za leto 1958. Neki ameriški zdravnik, k: sodeluje na kongresu pa je izjavil. da »pri medplanetarni« potovanjih ne bo potrebno o-stvariti umetno privlačno Silo«. Dodal je, da se namreč člo-ve zelo dobro prilagodi pomanjkanju teže. »Mi, v ZDA, je nadaljeval zdravnik, smo to lahko ugotovili pri letalih, katerih hitrost in katerih pot sta bili nalašč preračunani, da se nevtralizira težnost za čas, ki smo ga lahko podaljšali do 47 sekund. Moderna letala vrste «Star-fighter-F-104» nam bodo kmalu omogočila, da te poizkuse podaljšamo za več minut.« Politični odbor OZN razpravlja o razorožitvi ZDA za nadaljevanje eksplozij Gromiko predlaga Ti naj bi bili: 1. prekinitev eksplozij za dve leti, 2. prekinitev uporabe jedrskega orožja za pet let, 3. zmanjšanje oboroženih sil, 4. odprava vojaških oporišč, 3. prepoved izvoza jedrskega orožja in 6. postaje proti nenadnim napadom - Japonski kompromisni predlogi NEW YGRK, 10. — Politični odbor OZN je danes začel proučevati vprašanja razorožitve. Govorili so predstavniki ZDA, Japonske in SZ. Ameriški delegat Cabot Lodge je izjavil, da je mnenja, da se londonski razgovori o razorožitvi niso končali s popolnim neuspehom. Sovjetska zveza se namreč strinja z Zahodom v številnih točkah: priznala je važnost letalske inšpekcije in strinja se z načelom, naj morebitno prekinitev jedr skih poizkusov spremlja sistem nadzorstva. Govoril je nato o zahodnih koncesijah v Londonu in je izrekel prepričanje, da je mogoče še dalje napredovati in da Sovjetska zveza ni dokončno zavrnila zadnjih zahodnih predlogov. Dodal je, da nobena država ne more v celoti vzdržati pred izkušnja-vo, da bi izkoriščala razna vprašanja v svoje propagandistične namene. Lodge je zatem izjavil, da nasprotuje razširitvi razoroži-tvenega pododbora, češ da pd-ločitve življenjske važnosti, ki jih je treba sprejeti na področju razorožitve lahko konec koncev sprejmejo samo zainteresirane velike države. Zanikal je zatem, da predstavljajo jedrski poizkusi hudo nevarnost ter je dodal, da morajo poizkuse nadaljevati v interesu svoje varnosti in v interesu «svobodnega sveta«, dokler ne bo dosežen spora- zum o prvem delu razorožitve, Dejal je, da nevarnost ni Poslanska zbornica o proračunu zunanjega ministrstva Mišin Marsanich govori o tržaškem vprašanju * Poniglavosti Bettiola [BDI, ki mu je izstrelitev satelita «komunistična propaganda za oslabitev psikološkega odpora Zahoda» - V senatu začetek razprave o proračunu notranjega ministrstva (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Zunanji minister Pella je sicer včeraj v senatu tako govoril o italijanski zunanji politiki, da bi se pravzaprav ne smeli nič vznemirjati tisti, ki jim ni bil všeč tako imenovani neotlan-tizem. Kljub temu pa se je danes v poslanski zbornici, kjer se je pričela debata o proračunu za zunanje ministrstvo, dvignila atlantska fronta ter pričela napadati Tieo-atlantizem, (ki ga včeraj Pella v svojem govoru s tem imenom sploh ni omenil), italijansko delovanje na Srednjem vzhodu, gospodarske pobude ENI, tr.edle ponudbe prijateljstva arabskim narodom, ki se bore za svobodo ali pa so si jo pred kratftim pridobili. Napadalci so bili predvsem socialdemokrati. liberalci in desničarji. Očitali so italijanski umik pred a-nglo - francosko -ameriškimi koristmi na Srednjem vzhodu in v Severni A-friki, podpiranje kolonialističnih sil v Alžiriji, kapitulacijo državne petrolejske ustanove pred mednarodnim kartelom. Najprej je govoril socialdemokrat Treves, ki se je često ironično izražal na račun Pel-le, a se je mimogrede izrekel T® Je prva fotografija sovjetskega satelita. Gre za model, Ki Je postavljen na primernem stjri antene *® »nsdn0 daljše, kot so predvidevali. , za kolonialistično nasilje v Alžiriji. Popoldne je govoril Maz-zali (PSI), ki se je najprej ustavil ob zaskrbljenosti, ki jo ponekod kažejo, ob možnosti, da bi prišlo do zbližanja med SZ in ZDA po žrtvovanju neodvisnosti m koristi zahodne Evrope. Dejal je, da bi se bilo treba z vsemi silami zavzeti za trajni rusko-ameriški sporazum, ki bi bil pogoj za učinkovito pomirje-nje. Rekel je tudi, da se v politični liniji palače Chigi ni nič spremenilo. Pač pa socialisti odobrava.ip delovanje državnega predsednika, kot se je pokazalo na njegovih potovanjih v inozemstvo. Obžaloval je, da se ni napravil noben korak naprej v odnosih z LR Kitajsko ter je zahteval, da se prizna vlada v Pekingu Najbolj napeto je bilo pričakovanje za govor liberalnega vaditelja Malagodija. Ta predstavnik konfindustri-al-ne konservativnosti je označil kot ogrožajočo perspektivo rusko-ameriškega sporazuma brez o-stalih zaveznikov. Tak sporazum bi se po njegovem osla-njal na «ravnotežje terorja« med ameriškim in sovjetskim jedrskim orožjem. Zaradi tega morajo zahodne države delati v tesnem sporazumu ter v učinkovitejši solidarnosti v a-tlantskem okviru. Potem je Malagodi govoril o italijanski zunanji politiki ter pri tem v bistvu očital vladi mnogo dvomljivosti in negotovosti. Vse to se mora prenehati, da se zavre neorientiranost v državi. Demokristjan Bettiol se je zopet izkazal zelo malenkosten in poniglav s svojo izjavo, da služi izstrelitev sovjetskega satelita »komunistični propagandi za oslabljenje psihološkega odbora Zahoda«; toda ta se ne pusti oslabiti po satelitu. Tudi pomirjenje, je nadaljeval, je sovjetski poskus za premagan je notranjih težav in za lahkotno propagando. Potem je hvalil Cangkaj-ška ter predlagal imenovanje italijanskega veleposlanika za Tajpeh. Pridružil se je mnenju Malagodija, da ni prikladno iz Italije pošiljati orožje v Tunizijo. Potem se je oglasil misin Marsanich, ki je očital, da italijanska zunanja politika ni bila premočrtna. jGlede potovanja državnega predsednika v Sirijo, ki je bilo v načrtu, se je moglo dobiti vtis. da je obstajalo nasprotstvo med predsedstvom republike in predsedstvom vlade. Ce to nasprotstvo res obstaja, mora o njem soditi parlament. Nato je rekel, da je MSI proti atlaotizmu za vsako ceno, pač pa je za avtonomno in neodvisno zunanjo politiko ob popolni enakosti. Ta politika bi v prvi vrsti privedla do rešitve tržaškega vprašanji: v tem pogledu se je izrekel za ukinitev komisarskega režma .(generalnega komisarja), ob- novitev tržaške pokrajine, raztegnitev italijanske zakonodaje na Trst. Zahteval je tudi, naj se ne izvaja klavzula Memoranduma o soglasju, «uo kateri mora Italija vrniti Jugoslaviji dalmatinske begunce, tako Italijane kot Jugoslovane, ki pribežijo na italijansko ozemlje« (Od kod ima Marsanich to klavzulo?) Tudi pakt Gruber-De Gasperi o Južnem Tirolskem je treba po Marši-nichevem mnenju odpovedati. Predsednik ZDA je poslal Gronchiju poslanico, s katero mu sporoča svojo solidarnost z italijansko zunanjo politiko. V senatu so pričeli debato o proračunu notranjega ministrstva. Socialist Agostino je obsodil ravnanje vlade do San Marina, komunista Donini in Mimo pa sta obtoževala prodiranje klerikalizma v italijansko javno življenje. Predsednik vlade Zoli je odgovoril na interpelacijo misi-ina Sponziella, ki je zahteval pojasnil o nekaterih visokih funkcionarjih predsedstva republike. Zoli je najprej poudaril, da je predsedstvo suveren organ z avtonomnim proračunom. nato pa je dejal, da ose- armade v Zagrebu, popoldne be. ki jih navaja interpelacija, | pa zagrebški ladjedelniški in-iniso stalni funkcionarji pred- štitut. luiimnMiiiniiMUHiiiiiiimmiiiiimiiuiiiiiiuHuimmimimiiiiiuiHtmuiinuHiniiiiiiiiMiiiii Kongres konservativne stranke Kritično razpoloženje delegatov na kongresu sedstva, temveč samo začasni svetovalci in zaradi tega ne more tu nastati nikako vprašanje nezdružljivosti funkcij. A. P. «»------- Žukov v Zagrebu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Sovjetskega obrambnega ministra maršala Zukova, ki je prispel danes zjutraj v spremstvu načelnika generalštaba polkovnika Ljubomira Vučkoviča in sovjetskega veleposlanika Zam-čevskega v Zagreb, so na železniški postaji pozdravili predsednik izvršnega sveta Hrvaške Jakob Blaževič, poveljnik zagrebškega vojnega področja generalni polkovnik Hamovič in druge visoke osebnosti. Maršal Zukov je bil deležen tudi prijateljskih pozdravov meščanov na poti od železniške postaje do dvora na Radičevem trgu. Dopoldne je maršal Zukov s svojim spremstvom obiskal tehnični šolski center Jugoslovanske ljudske Poslanica Hruščeva Mac Millanu? - Britanski ministrski predsednik še ni vrnil obiska so-vjetskih voditeljev v Londonu BRIGHTON. 10. — Danes dopoldne se je začel v Brigh-tonu letni kongres konservativne stranke, ki se ga udeležuje 4000 delegatov, predstavnikov krajevnih sekcij Anglije in Walesa. Kongres je nato pričel razpravo o gospodarskih in finančnih vprašanjih. Številni delegati so zahtevali zmanjšanje javnih stroškov, predvsem pa večjo trdnost vlade spričo sindikalnih zahtev. Kongres je nadalje razpravljal o obrambi. Delegati so bili pri obeh debatah precej kritično razpoloženi do vlade. Vendar pa so jih znali navzoči ministri še kar dobro zadrževati Se pred kongresom pa se je sestalo tisoč tri sto konservativnih delegatov pri razpravi o krajevnih upravah. Najprej so izrekli čestitke SZ za doseženi uspeh s satelitom in prosvetni minister Geoffrey Lloyd je dejal, da so se Rusi v dobi ene generacije pretvorili iz naroda kmetov v narod znanstvenikov. Kot piše konservativna »Dat- ly Mail«, je poskušal Hruščev zvedeti, ali je britanski ministrski predsednik Mac Mil-lan razpoložen, da bi se z njim čimprej sestal v Moskvi List trdi, da je Hruščev izročil osebno poslanico za Mac Millana konservativnemu poslancu Cyrilu Osborneu ki ga je pred kratkim sprejel v Moskvi. O tej poslanici se je danes govorilo tudi med delegati na kongresu konservativne stranke. Osborne je bil danes dopoldne pri ministrskem predsedniku, ni pa znano, o čem sta se pogovarjala. Britanski ministrski predsednik še ni vrnil, kot je diplomatski običaj, obiska, ki sta ga aprila 1956 opravila Bulganin in Hruščev v Londonu. Zdi se, da je sovjetskim voditeljem mnogo do tega, da bi Mac Millan prišel kmalu v SZ. medtem ko so uradni politični krogi v Veliki Britaniji v tem pogledu precej skeptični in ne vidijo prave možnosti, da bi Mac Millan šel v bližnji bodočnosti v Mo-, skvo. v poizkusih, pač pa v uporabljanju jedrskega orožja. Zatem je Lodge dejal, da «ameriško ljudstvo ne bi nikoli pristalo na nadaljnje prenašanje ogromnih bremen, ki jih nalaga oborožitev, če ne bi bilo nevarnosti za svetovno vojno«, in je nadaljeval, da so stroški in obveznosti za vojaške priprave enake bodisi za tistega, ki misli napasti, kakor za tistega, ki hoče biti pripravljen na obrambo. Ameriški delegat je nato izjavil, da svet ne sme izgubiti, kakor je napravil za atomsko energijo, priložnosti, ki se sedaj nudi, da se uvede mednarodno nadzorstvo nad vsemir-skimi napravami. Dodal je, da so ZDA predlagale, naj se prouči sistem inšpekcije nad temi napravami, in so pripravljene sodelovati pri vsakem večstranskem sporazumu o tem vprašanju ločeno od drugih razorožitvenih vprašani. Zatem je pozval Sovjetsko zvezo, naj sprejme zahodni razorožitveni načrt in pripomnil, da bo ta načrt »osvobodil svet strahu«, če bo sprejet. Za Lodgeom je govoril japonski delegat Koto Macudai-ra,’ ki je izjavil, da je razoro-žitveno vprašanje tako važno, da njegova rešitev ne pritiče samo velikim vojaškim silam. «Japonska delegacija, je dejal vroče želi. da se sprejme predlog za ukinitev jedrskih poizkusov, toda ne bo sprejela resolucije, ki ne bi omenjala vzporednih naporov, da se doseže sporazum o drugih plateh razorožitve. Iz teh razlogov je Japonska že predlagala; 1. Prekinitev vseh jedrskih poizkusov, takoj ko bo dosežen načelen sporazum o sistemu nadzorstva in inšpekcije, -ki naj ugotavlja izvajanje tega sklepa. 2. Takoj po prekinitvi poizkusov se bodo morala začeti pogajanja za naglo izvajanje sistema nadzorstva in inšpekcije, 3. Vzporedno se bodo morala voditi pogajanja o drugih straneh razorožitve. Na popoldanski seji je govoril sovjetski zunanji minister Gromiko. Izjavil je, da ravnanje zahodnih držav, predvsem pa ZDA, onemogoča sporazum o razorožitvi. Zahodni predlogi ne morejo na noben način služiti kot podlaga za sporazum. Gromiko je izjavil, da je oboroževalna tekma najbolj pereče vprašanje naših dni. Dejal je, da ameriška vlada «nima resnega namena omogočiti sporazum o razorožitvi« ter da je zahodni tisk potvoril sovjetsko stališče. Pozval je člane političnega odbora, naj temeljito analizirajo pravo stališče posameznih držav pri pogajanjih o razorožitvi, zato da se razjasnijo možnosti sporazuma in zato da bo vpliv generalne skupščine lahko deloval v korist vsaj delnega sporazuma, «Sovjetska zveza, je dejal Gromiko, še dalje vztraja na potrebi zmanjšanja števila oboroženih sil in zmanjšanja klasične oborožitve ter je mnenja, da bi ti ukrepi, ki bi jih spremljala obveznost atomskih velesil, da ne bodo uporabljale svojega orožja, bili važen korak za ' e š;: e v ra-zorožitvene-ga vprašanja. Sovjetski zunanji minister je tudi izjavil, da je izdelovanje jedrskega orožja, takr- imenovanega taktičnega orožja, prav tako nevarno kakor izdelovanje atomskih in vodikovih bomb. čeprav skušajo ZDA varati svetovno javnost s tem v zvezi. Obsodil je tudi »doKtrino, po kateri je hranitev jedrskega o-rožja v orožarnah zahoanih držav v interesu varnosti teh držav«; izjavil je, da je bolj kot kdaj koli nujno delovati za sporazum za dokončno prepoved tega oiožja. Vztrajal je na potrebi prekinitve poizkusov z atomskim in vodikovim orožjem in je izjavil, da bi sporazum o tem vprašanju imel velik pozitivni učinek ter bi olajšal sporazum o razorožitvi. «Mislim, je nadaljeval Gromiko, da se vsi strinjajo v tem. da sedaj ne potrebujemo samo navadne resolucije, Ki ne bi nič koristila, za rešitev razoro-žitvenega vprašanja. Več resolucij take vrste že obstaja. Potrebno je doseči sporazum vsaj o nekaterih straneh tega vprašanja.« Gromiko je izjavil, da je potrebno spremenili način pogajanj o razorožitvi. Ni dovoij razširiti pododbor OZN. »Prva najvažnejša naloga je, je nada ljeval Gromiko, da se pri pogajanjih o razorožitvi udeležijo države, ki vodijo miroljubno politiko in ki bi lahko pri spevale k sporazumu o razorožitvi. Zatem je minister zavrnil zahodni predlog, naj bi atomsko orožje prepovedali razen v pri- Glede Srednjega vzhoda je Gromiko izjavil, da edino sredstvo za rešitev tamkajšnjih vprašanj obveznost, da se na tem področju ne bo uporabljala sila m ča se velesile ne bodo vmešavale v notranje zadeve tamkajšnjih držav. Nova seja odbora bo jutri ob 10.30. Indija in Indonezija sta predložili danes načrt resolucije, ki zahteva, naj Varnostni svet prnuči vse zahteve za sprejem v OZN. Predlog je bil izročen v posebnem političnem odboru, ko je ta začel razpravo o sprejemu novih elanov. Države, ki so zahtevale sprejem v OZN in ki niso bile sprejete zaradi sovjetskega ali ameriškega nasprotovanja, so: Južna Koreja, Južni Vietnam, Severina Koreja, Severni Vietnam in Mongolija. «»--------- Coty nadaljuje posvetovanja PARIZ, 10. — Predsednik Coty je danes nadaljeval posvetovanja v zvezi z vladno krizo, iz katere se zdi da ni izhoda. Vse stranke so namreč ostale na svojem stališču. Nocoj prevladuje mnenje, da b0 predsednik republike šele jutri določil novega mandatarja. Ponovno se govori o Molletu. 'iiimiiiiliiiiiiiiliiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiimniiiiMiiiiiimitiiMlllliiiiiiii Tretji del izjav Hruščeva meru zakonite obramoe. Dejal je, da bi ta predlog «lahko spodbujal na napad«. Pozval je vlade ZDA, Velike Britanije in Francije, naj sprejmejo »pošten in measobojno sprejemljiv sporazum« in naj se nc igrajo več s pogajanji o razorožitvi. «Cim več orožja za množično uničevanje bodo države imele, je dejal, tem večia bo nevarnost, da majhna iskra sproži novo svetovno vojno.« Gromiko je predlagal sledeče prve ukrepe: 1. Ustavitev jedrskih poizkusov za dve leti. 2. Obveznost, da se atomske in vodikovo orožje ne bo uporabljalo za pet let. 3. Zmanjšanje oboroženih si 1 ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije v Nemčiji ter v državah članic NATO in varšav skega pakta. 4. Odprava vojaških oporišč v tujih državah. 5. Prepoved državam, ki i-majo jedrsko orožje, da bi ga razmestile izven svojega ozemlja. 1. Določitev nadzorstvenih postaj, da se preprečijo nenadni napadi. Gromiko je dolgo govoril tudi o Nemčiji in obtožil zahodne države, ča so ponovno oborožile Zahodno Nemčijo ter da se je Adenauer v ZDA sporazumel o preprečitvi vsakega napredka glede razorožitve. «Ko bodo rakete, bo začele leteti že prepozno» O teni se tudi v vladi ZIJA strinjajo s llrušeevom NEW YORK, 10. — V tretjem in zadnjem delu svojega intervjuja dopisniku «New York Timesa« govor; Hruščev o položaju na Srednjem vzho du ter obtožuje ameriškega državnega tajnika Duilesa, da hujska Turčijo, naj napade S -rijo. Dopisnik «New York Timesa« Reston trdi, da se je Hruščev pokazal mnogo bolj nasilnega proti Turčiji kakor proti kateri koli drugi držav;. Med drugim je. izjavil: «Mi smo sosedje Turčije, medtem ko vi (ZDA) nisie. V primeru vojne ko bodo začeli topovi grmeti in rakete leteti, bo prepozno za razmišljanje.« Hruščev je nato obtožil ameriškega državnega tajnika, da je dal posebnemu odposlancu ameriške vlade Hendersonu točna navodila «za hujskanje Jordanije m Iraka proti Siriti, ki je kupila orožje od SZ«, j »Ker pri tem ni uspel, je do-1 dal Hruščev, je Henderson usmeril svoje napore proti Turčiji«. Ker je Reston pokazal, da tega ne verjame, je Hruščev nadaljeval: »Popolnoma vas razumem, ko pravite, da s»e presenečeni, toda to je resnica. Mogoče, da obstaja sedaj več činiteljev v korist miru kakor v korist vojne, toda ZDA potiskajo Turčijo v vojno proti Siriji. Mi bemo napravili vse. kar moremo, da to preprečimo. S premikanjem čet izpraz-njujejo Turki nekatere sektor je meje, ki jih loči od nas, medtem ko tega ne bi smeli napraviti. Turčija je zelo šibka in v primeru spopada ne bi vzdržala niti en dan.« Hruščev je pri tem omenil tudi nedavno izmenjavo not med sovjetsko in turško vlado. Ker je Reston omenil pošiljanje sovjetskega orožja v Sirijo, je Hruščev izjavil, da je SZ prodaia nekaj vojaškega materiala Siriji, dodal pa_ je: «V Siriji ni niti enega našega vojaka.« Zanikal je sleherno vmešavanje na Srednjem vzhodu in je protestiral proti Ei-senhowerjevi doktrini. Pri tem je poudaril, da «prav v trenutku, ko je kolonialno suženjstvo na tem, da se zruši, zavzemajo ZDA vlogo mednarodne policije. Kjer koli si narodi priborijo svobodo, skušajo ZDA uničiti njihove napore.« Na koncu je Hruščev izrekel prepričanje, da bo malo kdo sprejel resno njegova opozorila, vendar pa je dodal, da bo zadovoljen, če bodo ta opozorila prispevala k preprečitvi vojne. Nekatera vprašanja, ki jih je Reston postavil Hruščevu, so ostala brez odgovora; nanašala so se na dogodke notianje politike v SZ po Stalinovi smrti, na vprašanja, ki so nastala z industrijsko decentralizacijo »n na sovjetske kmetijske programe. Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel danes na tiskovni konferenci komentirati obtožbe Hruščeva proti Dullesu, da hujska Turčijo, naj sproži vojno proti Siriji. Pač pa je državni depart ma nocoj izročil tisku izjavo, v kateri svari Sovjetsko zvezo pred »vsako politiko avantur proti Turčiji«. V izjavi je rečeno, da Hruščev, «ki pogo- stoma z lahkoto govori o miru, sedaj odkrito grozi Turčiji«. Državni departma priznava, da so ZDA, kakor poudarja Hruščev, bolj daleč od Turčije kakor Sovjetska zveza, izjavlja pa, da si «kljub oddaljenosti Hruščev ne bi smei delati iluzij, da ZDA, ki so prijatelj in zaveznica Turčije, na lahko jemljejo svoje obveznosti v okviru NATO in niso odločene izvajati svojo politiko kakor jo označuje skupna resolucija kongresa za Srednji vzhod«. Državni departma omenja nato. da je sam Hruščev poudaril, da bi bilo nevarno misliti, da bi sovražnosti ostale lokalizirane, ko bi se enkrat začele, in izreka upanje, da bodo to resnico stalno imeli pred očmi voditelji vseh držav. Poziv znanstvenikov ZDA W ASHINGTON, 10. — Zveza ameriških znanstvenikov je danes izrekla upanje, da se bo sklenil sporazum za prepoved poizkusov z vsemirskimi napravami, «preden se začne izdelovanje teh naprav m preden se opremijo s termonu-klearnimi konicami«. Zveza predlaga dalje ustanovitev posebne agencije OZN, ki naj nadzoruje izvajanje sporazuma, do katerega naj bi prišlo med ZDA in SZ, kot prvi korak za pravi sistem nadzorstva nad izstrelki 'z dolgim akcijskim radijem. Ta agencija bi morala dalje usmeriti v miroljubne namene raziskovanja in razvoj na področju izstrelkov in satelitov. «Cas je kratek,« ugotavlja zveza v svoji izjavi, «in napredek tehnike znova grozi, da bo prekoračil našo sposobnost nadzorstva nad tem napredkom.« Nova zarota v Siriji DAMASK, 10. — Danes je sirski vojaški predstavnik izjavil da so odkrili novo zaroto, ki jo je pripravljala razpuščena sirska ljudska stranka: zarota je imela namen sprožiti državljansko vojno v Siriji. Uradno javljajo, da je sirska vlada poslala turški vladi protestno noto, v kateri obtožuje Turčijo, da #stalno organizira sovražne demonstracije in izzivalna dejanja« ob sirski meji. Nota pravi, da so opazili ob sirski meji zbiranje izredno velikega števila turških čet. Nota pravi dalje, da so turška letala večkrat letela nad sirskim ozemljem. Nova atomska eksplozija'v SZ WASHINGTON, 1Q. — Ameriška komisija za atomsko e-nergijo je nocoj sporočila, da je Sovjetska zveza napravila danes nov jedrski poizkus severno od severnega tečajnika. 11. oktobra 1957 Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 20,4, najnižja 13,4, zračni tlak 1019,8, pada, veter zahodnik 18 km na uro, vlaga 49 odst., morje mirno, temperatura morja 18,3. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 11. oktobra Nikazij, Samo Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.27. Dolžina dneva 11.12, Luna vzide ob 18.44 in zatone ob 8.43. Jutri, SOBOTA, 12. oktobra Maksimilijan, Kocelj Zborovanja delavcev v obratih CRDA Sindikalni organizaciji kovinarjev se bosta dogovorili o nadaljnji borbi V ministrstvu za delo v Rimu smatrajo pogajanja med sindikati in industrijci za prekinjena V vseh oddelkih obratov CRDA v Trstu in Miljah ter v Tržaškem arzenalu so bila včeraj številna sindikalna zborovanja, na katerih so predstavniki Zveze kovinarjev FIOM opisali razvoj spora, pogajanj v Rimu in razmere, ki so nastale po ukinitvi pogajanj. Obenem pa so ponovno obrazložili in utemeljili delavske zahteve, ki jih delodajalci nočejo sprejeti. Na vseh zborovanjih so dclavc, ontr-dili svojo odločno voljo in pripravljenost, nadaljevat) ter ojačiti borbo za uresničitev svojih upravičenih zahtev. Za nadaljnji- razvoj sindikalne borbe bo prav gotovo precejšnje važnosti sestanek predstavnikov obeh sindikalnih organizacij tržaških kovinarjev, ki bo danes dopoldne. Razpravljali bodo namreč o nadaljnjih ukrepih in načinu sindikalne borbe. Vse kaže. da se bo ta borba zaostrila in dobila razne oblike, ker iz Rima ni prišla še nobena vest, ki bi- lahko zadovoljila prizadete delavce in sindikalne organizacije. Kakor smo že večkrat poročali, pa so tržaški kovinarji na vseh svojih dosedanjih zborovanjih jasno poudarili-, da ne marajo odstopiti od svojih zahtev in da bodo nadaljevali borbo do končnega uspeha. Ni treba posebej poudarjati, da bodo zaradi spora v o-hratih CRDA in Tržaškem arzenalu sledile hude posledice, če zadeva ne bo v kratkem rešena. Na to bi morah pomisliti pristojni krogi in o-blasti, ker gre za podjetja, ki so vključena v 1R1. da so prizadeti največji industrijski o-brati v Trstu in nad 7.000 delavcev. Pristojna ministrstva bi morala pritisniti na incu-strijce, da bi pokazali nekaj več razumevanja za splošne koristi našega gospodarstva in za upravičene zahteve takšnega števila delavcev. Včeraj bi moralo biti zborovanje Zveze kovinarjev FI OM pred ladjedelnico Felsze-gy v Miljah, toda vodstvo podjetja ni hotelo izdati za to potrebnega dovoljenja. S tem je ponovno pokazalo svojo nestrpnost in nerazumevanje do delavstva. Sicer pa se temu nič ne čudimo, saj se zadnje mesece dogajajo v tej ladjedelnici nedopustne stvari (črtanje točk za nagrade zaradi stavke, opomini, odpusti z dela itd.). Delavci pa se ne pustijo strahovati .n bodo danes imeli svoje zborovanje na drugem kraju. #»-— Danes odpluje iz Trsta «Ausonia> Danes ob 8. uri bo odplula iz Trsta na prvi otvoritveni vožnji potniško-tovorna ladja na turbinski pogon «Auso-nia», ki bo odslej vozila vsakih 14 dni iz Trsta na redni ekspresni progi Italija-Egipt-Libanon, Ladja je že od sobote v tržaškem pristanišču in se je vrnila s turističnega krožnega potovanja po Jadranskem morju. Kot je znano, spada »Auso-nia» v vrsto najmodernejših in hitrejših potniških ladij, ki bodo vozile na progah Sredozemskega morja. Ladja ;e last pomorske beneške družbe »Adriatica« in ima 12.000 ton ter lahko doseže brzino 23 milj na uro. Vsi prostori, namenjeni za potnike, so o-premljeni z napravami za u-metno klimo. Na ladjo se lahko vkrca 529 potnikov v treh razredih. Za potnike, je izredno udobno preskrbljeno, saj lllllllltlllllHIIIIIIIHHIIIIIHIIIlUIHUMIHHIIIIII Neverjetno! Povedali smo le, d a je bila ogabna hajka proti slovenski banki v zadnjih tednih pre-gorostosna. da bi nanjo od-govarjali in sploh mogli odgovarjati v okviru polemike, ki jo zahteva današnji čas. Zato smo naravnost ostrmeli nad včerajšnjimi besedami tržaškega najodgovornejšega socialdemokratskega voditelja, d,a pade »krivda« za slovensko banko v Trstu na demokristjane pač zato, ker so sc z londonskim sporazumom strinjali ... is e glede na dejstvo, da je bil pred tremi leti podpredsednik vlade Saragat, je povsem nemogoče m neverjetno, da omenjeni voditelj ne ve, da so bile slovenske denarne ustanove v Trstu nasilno m brutalno ukinjene z enakimi fašističnimi dekreti, s katerimi so bile ukinjene slovenske šole, slouenski tisk, poitalijančeni priimki slovenskega prebivalstva in nazivi slovenskih krajen. Ce je torej to tako, si pač ne moremo sinočnje izjave razlagati drugače kot tako, da je celo socialdemokratski voditelj zapadel pod vpliv histerične psihoze šovinistične gnusne hajke proti slovenski banki. In prav to je tisto, kar se socialistu in demokratu ne bi smelo zgoditi, kajti ta pot ne more voditi drugam kot v obnavljanje fašistične prepovedi delovanja tudi najskromnejših vaških hranilnic m morda celo pogrebnih društev... Nekaj takega pa po našem mnenju ni le nemogoče, temveč smo hkrati »loboko prepričani, da tržaški socialni demokrati po tej poti ne bodo nikoli ilil sta na ladji tudi kinodvorana in bazen, kateri se lahko pokrije in pozimi segreva s posebnimi napravami. Stabilizatorji vrste Danny Brovvn preprečujejo prehudo zibanje lad. je in tako zagotavljajo mirno potovanje ob kakršnem koli vremenu. Družba «Italia» bo priredila v četrtek od 17.30 do 19.30 na krovu ladje spre-jem. Združenje prijateljev «Ca-lendario del Popolo« priredi danes ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Ma-čonnina št. 19 predavanje rav. natelja revije «11 Contempora-neo« prof. Carla Salinarija o delu Umberta Sabe. Azijska gripa narašča Obolenja za azijsko gripo so začela močno naraščati. Včeraj smo pisali, da je bilo prijavljenih predvčerajšnjim 297 novih primerov, včeraj pa so prijavili pokrajinskemu zdravstvenemu uradu kar 467 novih primerov. Zbolelo je 290 meščanov, 29 beguncev, 74 vojakov in 74 oseb v ra.z-nih zavodih. Doslej je zbolelo skupno 2907 ljudi, in sicer 1263 meščanov, 544 beguncev, to je več kakor tretjina vseh, 298 vojakov, to 0e okrog 10 odstotkov, in Poenotenje prejemkov krajevnih uslužbencev Vse kaže, da bo v kratkem končno rešeno vprašanje poenotenja plač uslužbencem krajevnih ustanov, ki se vleče že dobro leto. Pokrajinska upravna komisija je namreč na svoji seji v ponedeljek odobrila sklep o poenotenju plač u-službencem krajevnih ustanov (pokrajine, občinske uprave itd.) s 5 odst. poviška. Poenotenja plač bodo deležni tudi začasni uslužbenci; medtem ko je omenjena komisija očbila predlog o funkcijskih dokladah. Sindikalni predstavniki so izrazili svoje zadovoljstvo zaradi omenjenega sklepa, toda poudarjajo, da je odklonitev funkcijskih doklad neumestna in da bodo o tem še razpravljali. Pričakovati je, ča bo vladni generalni komisar zdaj vendarle odobril poenotenje plač krajevnim uslužbencem, saj je pred časom izjavil, da nima nič proti temu, le če bo sklep odobrila prej pokrajinska u-pravna komisija. Glede na to pripravljajo na raznih upravah krajevnih ustanov nove plačilne sezname, upoštevajoč poenotenje plač. ..... Problem letošnjih občinskih proračunov Kljub upravičenim večjim stroškom enak državni prispevek kot lani Dolinska občina bo dobila le 30 milijonov lir za kritje primanj. ki ja ja . Vprašanje brezposelnosti v okoliških občinah in SELA!) Skrčenje slevila razredov slov. šol Slovenski predstavniki pri generalnem komisarju Palamara je obljubil za slovenske šole enak postopek kot za italijanske Stališče vladnega generalnega komisarja, da v letoš-njin občinskih proračunih ne sme biti državni prispevek za kritje primanjkljaja večji kot lansko leto, je naletelo na upravičeno negodovanje občinskih upraviteljev. Tako smo že prrsotvovaii nekaterim sejam okoliških občinskih svetov, na katerih so bile prikazane škodljive posledice tega stališča, ki se praktično odraza v postavkah letošnjih občinskih proračunov. Tako je bila na pr, iz proračuna devinsko-nabrežinske ob. čine črtana postavka za nakup opreme za notranjo ureditev nov ešole v Sesljanu ir otroškega vrtca v Nabrežini iz proračuna zgoniške občine postavka o nakupu še enega kosa zemljišča, ki bi služilo za vrt bodoči kmetijski šoli itd. Odveč bi bilo vsako dokazovanje o neutemeljenosti črtanja teh in podobnih postavk, ker je" vsakomur jas-' no, da se otroci ne morejo učiti v golih in praznih, učiL nicah. Do takih absurdov je prišlo tudi pri odobritvi proračuna dolinske občine. Upravni odbor je predvidel za tekoče leto 27 milijonov lir rednih dohodkov in 72 milijonov lir izdatkov, tako da bi morala država kriti primanjkljaj v višini 45 milijonov lir. Ker pa je lanski državni prispevek znašal le 30 milijonov lir, je pokrajinska upravna komisija — v skladu z navodili vladnega komisarja -— odobrila tudi za letos le 30 milijonov, čeprav so se stroški neprimerno povečal'. Med drugim je bila iz letošnjega proračuna črtana postavka 920.000 lir za nakup opreme ža novo šolo v Ric-manjih, tako da si je morala občina klopi in drugo c-premo sposoditi v sosednji miljski občini Nadalje je Di-la črtana postavka za ustanovitev občinske knjižnice, da ne govorimo o drugih manjših in večjih vsotah, ki letos na novo bremenijo občinski proračun. Predvsem pa je treba poudariti, da je bilo pri ustanovi SELAD v lanskem letu zaposlenih mnogo več delavcev kot letos, ki so med drugim tudi vzdrževali občinske ceste. . Letos delavcev za ta dela skoraj ni na razpolago, tako da je morala občina vzdrževanje več kot 25 km občinskih cest vnesti v proračun. Potem je morala občinska uprava obnoviti pogodbo za javno razsvetljavo, kar je privedlo do tega, da so se stroški zvišali za 2 milijona lir. Za enako vsoto se bodo povišali stroški za poenotenje plač občinskim u-službencem in tako imamo pri teh dveh postavkah že 4 milijone lir več stroškov. Nadalje ima dolinska občina novo županstvo, katerega vzdrževanje (razsvetljava, kurjava, oskrbnik itd.) stane precej denarja. Mnogo stroškov je bilo predvidenih za ceste, kanalizacijo im vodovod v Dolini, Boljuncu, Dom-ju, Fra-nkovcu pri Zavijali itd., ki se takorekoč te dneva v dan . širijo. Za vse to je potrebno čedalje' več denarja, toda še ima občina na razpolago samo 27 milijonov lir dohodkov, ki jih dobi v glavnem le od trošarine in raznih občinskih davkov, tedaj je pač razumljivo, da vsega s tem denarjem ne zmore. In ker smo že pri proračunu. naj spet omenimo vprašanje SELAD, ki je bistvene važnosti za okoliške občine, predvsem v zimskih mesecih Znano je, da je pozimi brezposelnost v tržaški okolici mnogo večja in seveda mnogo občutnejša kot poleti. Zato je bilo delo pri SELAD za brezposelne vaščane v preteklih letih nekak gotov, čeprav le skromen vir dohodkov, ki pa je vendarle pripomogel, da so se revne družine pretolkle skozi zimo Toda od tega niso imeli koristi samo brezposelni, temveč tudi občina, ker so bila razna javna dela, med njimi najbolj pomembno vzdrževanje cest, izven občinskih proračunov in so bili temu primerno tudi stroški manjši. Perspektive za letošnjo zimo niso ugodne. Pred nedavnim »o vladnega generalnega komisarja obiskali okoliški župani, ki so prikazali in utemeljili potrebo po zvišanju nakazil SELAD. Vladni komisar je, kot so župani kasneje poročali, pokazal za to vprašanje vse razumevanje in je naročil, naj občinske uprave pripravijo in mu dostavijo seznam najnujnejših del. ki bi jih lahko izvedli v letošnji zimi. Na osnovi teh seznanov bo nato primerno ukrepal, tako da bodo nakazila morda nekoliko višja, kot je bilo poprej določeno. Upamo, da bo res prišli, do konkretnih ukrepov, ki bi privedli do tega, da ne bo brezposelnost v okoliških občinah tako občutena, kot kaže, sai je na pr. samo v devitnsko-na-brežinski občini registriranih nad 400 brezposelnih občanov. Da pa bi se ti ukrepi poznali, bi moral vladni generalni komisar nekoliko bolj širokosrčno poseči v malho, tako da bi od tega imeli korist brezposelni in seveda tudi občine oziroma njeni prebivalci. V tem primeru bi lahko vsaj do neke mere odpadle kritike na račun črtanja raznih postavk iz letošnjih občinskih Pretekli ponedeljek, 7. t. m. ob 11 uri, je bilo sprejeto pri generalnem komisarju Palamari odposlanstvo tržaških Slovencev, ki so ga sestavljali zastopniki posameznih političnih skupin. Za sprejem je deputacija zaprosila z namenom, da predloži najviš-jemu vladnemu predstavniku na Tržaškem nekatera vprašanja s šolskega področja, ki terjajo pravilno rešitev. Člani odposlanstva so generalnega komisarja informirali predvsem o skrčenju števila razredov na nekaterih slovenskih šolah. To skrčenje naj bi bilo po sodbi šolskih oblasti utemeljeno z nižjim vpisom otrok v določene razrede. Odposlanstvo je generalnemu komisarju osvetlilo to vprašanje s psihološke ter didaktično-pedagoške strani in se savze-lo zato da se mestne šole ne izpreminjajo z združevanjem razredov v nižjeorgani-zirane. Generalni komisar je pozorno poslušal utemeljitev, si zabeležil po delegaciji predložene podatke in obljubil, da bo načeto vprašanje proučil. Delegaciji je zagotovil, da bodo vsi primeri urejeni strogo po načelu enakega postopka za slovenske kakor za italijanske šole. Izjavo odgovornega vladnega predstavnika jemljemo z zadoščenjem na znanje in^ si samo želimo, da se na šolskem področju, kakor na vseh drugih odpravijo še vse one nepravilnosti, ki nam branijo, da bi mogli zadobiti občutek resnične enakopravnosti, ki je doslej žal pri najboljši volji ne moremo še občutiti. Vemo, da je vmes še mnogo u-sedlin preteklosti, vendar menimo, da bi se morale stvari urejevati s pospešenim tempom. Pri konkretnem izvajanju načela, ki ga je slovenski delegaciji izpovedal vladni komisar Palamara, bo našel v nas najiskrenejšega in najvztrajnejšega sotrudnika. «»------- Jutri splavitev nove ladje v v ladjedelnici CRDA v Tržiču bode splavili 12. oktobra tretjo izmed dvanajstih velikih petrolejskih ladij, za graditev katerih je CRDA podpisala pogodbo z družbo «Esso Transportation« iz Londona. Nova ladja se bo imenovala »Esso Windsor» in bo imela iste značilnosti kot «Esso Chi-le», katero so že dogračili, in «Esso Argentina«, katero sedaj dokončujejo v isti ladjedelnici. »Esso Windsor» bo imela 36.616 ton, dolga bo 210,31 metra, široka 27,43 metra. Opremljena bo s parno turbino CRDA-De Laval, katero so zgradili v Tovarni strojev Sv. Andreja in ki bo razvijala 16.000 konjskih sil in omogočila ladji brzino 17 milj na uro. PROMETNI NESREČI Hudo ranjeni financar in mladeniča V večernih urah sta se v dvelfc različnih krajih pripetili dve razmeroma resni prometni nesreči. Prva se je pripetila na križišču cest Mačkovlje Dolina in žrtev je postal agent finančne straže Antonio Russo. ki je v siužbi pri miljskem poveljstvu. Russo se je vozil s svojim motorjem proti mestu, a na križišču mu je zadnje kolo zdrsnilo, zaradi česar je odletel v bližnji zid. Agenta so morali z rešilnim avtom pripeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi številnih poškodb in predvsem zloma leve noge pridržali s prognozo O-krevanja v 30 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku. Tri četrt ure kasneje se je pripetila druga, hujša nesreča v lil. Doda. Tokrat sta se ponesrečila dva mladeniča. Eden od teh in sicer 20-Ietni Um-berto Cicot iz Ul. Rigutti. ki ima številne rane po raznih delih telesa m glavi ter možganski pretres, leži sedaj na IL kirurškem oddelku, kjer so si zdravniki zaradi njegovega resnega stanja pridržali prognozo. Sergio Vattovaz iz Sprehajališča sv. Andreja, katerega so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddeku. kjer so mu ugotovili poleg številnih telesnih poškodb tudi zlom roke in dvakratni zlom leve noge. je izjavil, da sta se s Cicotom pred 20. uro peljala z vespo po Ul. Doda proti Ul. Pončana. ko je prišlo do nesreče. Da bi Vat-tovaz, ki je šofiral vespo, preprečil trčenje v neko žensko, ki je pred njim hotela prekoračiti cesto, je ostro zavil v stran, a je pri tem izgubil oblast nad vozilom in odletel skupno s Cicottijem, ki je sedel za njim. na tla. proračunov. n ..................... Iz sodnih dvoran V razpravi o tov se je nadaljevalo Na prizivnem sodišča znižali kazen dvema obtožencema, furlanskemu kokošjemu tatu pa so jo v celoti potrdili SNG v TRSTU V soboto 12. t.m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «Albert Sirk» v Križu B. Nušič «ŽALUJOČI OSTALI Komedija v treh dejanjih Igralska šola SNG Vpisovanje v Igralsko šolo SNG se nadaljuje do 12. oktobra 1957 v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236, vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 17. ure. UPRAVA SNG TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« (Ul. Roma 15-11.) bo priredil v soboto. 12. t. m. od 18. do 20. ure m nedeljo, 13. t. m. od 9. do 12. ure RAZSTA VO člana kluba, katera bo obsegala razne zbirke — OZN, Cono B, SAAR, Rotary, XVI. olimpiado in tematiko skladateljev. Vabljeni! Vstop prost! ( fJ) (JONKA PKONVKTAj Mladina prosvetnega društva Lonjer - Katinara vljudno vabi na predstavo vesele vaške trodejanke «Ploha», ki jo bo igrala v soboto 12. oktobra t. 1. ob 20.30 v dvorani v Borštu. Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje člane, da bo deseti redni letni občni zbor v nedeljo 20. oktobra t. 1. ob 8.30 dopoldne v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Roma 15-11. z običajnim dnevnim redom. f IZ LETI ) Izlet v Riselce. SPDT priredi v nedeljo 13. t. m. izlet v Riselce. Odho-d z avtobusne postaje ob 8.30 do Proseka. Zbiranje četrt ure prej. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, um-rlo j-e 12 oseb, porok pa je bilo 19. POROČILI SO SE: delavec Umberto Ardessi in gospodinja Maria Trivigno, delavec Giuseppe Ullo in gospodinja Maria Daniela Gozzi, delavec Giuseppe Busan in gospodinja Maria Sa-veri, delavec* Benedetto Cattarini m gospodinja Antonia D’Agosti- no, uradni k Edilio Coli in i i n gospodinja Caterina Spagadoro, u-radnik IIio Ranieri in uradnica Giovanna Rioci, uradnik Sergio Moscati in uradnika Liliana To-so, trgovec Salvatore Terranova in uradnica Giorgia Perissieh, pomorščak Giiulio Chersicla in gospodinja Lauretta Favetta, železničar Giuseppe Pappalardo in gospod m j a Marie 11 a Ser vi, pomorski kapitan Luigi Cattaruzza in gospodinja Evelina Gianelli, delavec Claudio Fortuna in delavka Maria D’Aloia, uradnik Al. do de VValderstein in gospodinja Luisa Ricci, uradnik Eligio Mi-col in uradnica Giuseppina Luz-zatto, delavec Egidio Castellani in šivilja Lidia Rustia, učitelj Federico Ukmar in učiteljica Be-p.ita Rodriguez, uradnik Bruno Pleterski in prodajalka Giorgina Ollipisch, železničar Ernesto El-leri in gospodinja Luciana Tri-glia, doktor kemije Edoardo Ix>-ser in gospodinja Gianna Gia-coi.i UMRLI SO: 59-letina Maria Renzi, 74-letni- Pietro Superti, 57-letni Mario Zamitel, 77-letna Caterina Oiresa vd. Guadagnan, 79-letna Justina Sedmak vd. Ten-ze, 88-letna Enrica Pigatti vd. Dubretti, 64-letnr Ermanno Tioz-zo, 71-letna Pierina Fojkar vd. Polarne, 79-letni Domenico Zoro-vich, 91-letni Silvio de Manincor, 79-letna Antonia Luigia Gerdol vd. Soorate, 77-1 etni Vincenzo De-simon. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Bernini 4; Giusti, Strada del Friuli 7 (Greta); Mil-lo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri. Ul. Dante 7. RADIO Se nekaj prič in sodišče bo zaključilo razpravo proti bivšemu upravniku tržaške tovarne testenin, ki je šla v stečaj, Albinu Pertotu. Kakor je znano je Pertot obtožen poleg drugega tudi namernega bankrota. Včeraj so zaslišali šefa tovarniškega upravnega oddelka Maria Gregrrija, ki je do potankosti poznal delovanje Pertota in tudi obračune. On je pravzaprav pripravljal podatke, na podlagi katerih je nato Pertot pripravljal obračune. Med pričevanjem je Gregori izjavil, da ni tovarna imela s koprodukcijo z Va- iiiH,iii,iiiiiiiMiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiinmiMintiiHiiniirtiiiMimniHiimMiiiiiiiiii!iiiimi»iiMiiiim!imHiiiii»HitiiiiniiiimmiiiiiNiiiiiiniiiimiiii Prvi dan kongresa PSDI Včeraj zvečer se je začel 11. lob strani ali pa je samo ome-pokrajinski kongres tržaških | nil glavna gospodarska in so-socialnih demokratov. Otvo ritvi so prisostvovali poleg novinarjev tudi predstavniki PSI. PRI in radikalcev. V začetku je tajnik sekcije centra mesta pozdravil prisotne delegate, goste in časnikarje, naaar je v nekaj besedah povedai pomer. letošnjega kongresa, ki se vrši v duhu politike za dosego socialistične enotnosti. Po izvolitvi predsedstva, tajništva in skrutinatorjev so kongres pozdravili odv. Volil za PRI prof. Pesante za radikalce m dr. Teiner za PSI. Vsi trije so poudarili važnost tega kongresa ter izrazili željo, da bi novo vodstvo nadaljevalo politiko prejšnjega vodstva v naporih za utrditev demoKratične in laične fronte v našem mestu. Predstavnik PSI pa je obenem obžaloval, da niso povabili na kongres tudi predstavnike Umith Popolare. Kasneje mu je na to priponi bo odgovoril prof. Lonza in dejal, da je predstavnik UP v bivšem občinskem svetu dr. Pincherle največ kriv, če ni prišlo do trdnega sodelovanji med demokratično levico. Kes je sicer, da lahko vsakdo po svoje presoja določene odgovornosti, toda to ne more biti še upravičen vzrok za ignori ranje nekega demokratičneg , gibanja in za ignoriranje še drugih naprednih tri i.emokru tičnih gibanj, ki jih socialdemokrati niso povabili na kongres. Nato je podal polit.čno poročilo dosedanji tajnik tržaške federacije PSDI prof. Lonza. Celoten njegov govor je bi! prežet z duhom predvolilne kampanje. Zato je tudi pustil cialna vprašanja mesta. Začel je s trditvijo, da bo tržaška federacija PSDI še naprej nadaljevala po poti borbe za socialistično enotnost, za zmago demokratičnih sil v Italiji. Ob-ljubil je, da bodo tržaški delegati na vsedržavnem kongresu strunke zastopali staii.šce združitve socialističnih sil. Potem ko je polemiziral zlasti s KD, ki jim očita, da niso dosledni, ker so zapustili »demokratični center« je poudaril, da se je PSDI vseskozi borila za »italijansko rešitev tržaškega vprašanja«. Dejal je. da so se samo oni med ita-lijansk.ni: strankami borili proti sklenitvi londonskega sporazuma, da so bili edini proti razdelitvi tržaškega o-zemlja. Ce smo z londonskim memorandumom zgubili zadnji košček istrske zemlje, je dejal Lonza, je tega kriva zlasti KD, ki ni nasprotovala sklenitvi omenjenega sporazuma. Ko pa je bil sporazum podpisan, ga nismo mogl, več imeti za navaden kos papirja ker je bilo potrebno, da smo z ramo protiitalijansko politiko. Mi pa jim odgovarjamo, da krivda za ustanovitev slovenske banke v Trstu pade na tiste, ki. so podpirali podpis londonskega memoranduma, ker je prav v memoranc umu določena ustanovitev slovenske banke. Za vse to je kriva KD. Nadalje je prof. Lonza govoril o politik,- PSDI v občinskem svetu in ponovil njihovo dosedanje stališče do najvažnejših občinskih vprašanj. Trdil je, da so socialdemokrati dosledni, ker so za vedno zapustili okostenelo štir,strankarsko koalicijo. Napadel je KD, da ni spoštovala svojih obveznosti ob prvi izvolitvi župana in da je zaradi njene protidemokratične politike prišlo do občinske krize, obtožil nove demokristjanske voditelje, da so se povezali s fašisti in da so s tem hoteli pokazati svejo moč demokratičnim silam. Glede nadaljnjega sodelovanja s KD v pokrajinski upravi, Acegatu in drugih javnih ustanovah, je izjavil, da bo o tem odločil kongres. Obenem pa je povedal, da bo kongres z njim začeli zahtevati zašči- . Vklenil prekiniti vsako sode-to italijanske manjšine v Ju- bivanje s KD v kateri koli goslaviji. ustanovi. Nato je poudaril, da V Trštu pa slovenski pred- j hoče Rim napraviti iz Trsta stavniki skušajo na vsak način, da bi izsilili vse tiste manjšinske pravice, ki jim jih navadno podeželsko mesto, namesto da bi se zanimal za rešitev osnovnih gospodarskih zagotavlja memorandum. Mi, i vprašanj, zlasti pa še vprašanj je dejal prof. Lonza, smo jim v nekaterih vprašanjih tudi pomagali. Zanimali smo se glede zakona o slovenskih šolah. Obenem pa smo jih opozorili, naj ne bodo preveč zahtevni. Toda nekateri italijanski krogi nas obtožujejo, da podpi- pristaniškega prometa, pomorstva, proste cone in deželne avtonomije Zaključil je z zahtevo, naj pristojni organi o-mogočijo da se bodo občinske volitve vršile čimprej. kot je to že obljubil tudi notranji minister Tambroni lastrom oziroma mlini, ki so zalagali moko, nobenega dobička, pa čeprav se je delo zavleklo za 2 meseca. To njegovo izjavo je Perioi ta».oj zavrgel kot neresnično, ker je delo trajalo le dva tedna za skupno 12 vagonov mone. Na vprašanje obrambe je Gregor, pojasnil, da je bilo nekaj razlike med njegovo shemo in Bertotovim obračunom. Ta pa je obstajala le v tem, da je Bertot izenačil izguDo, ki jo je nato prenesel v proračun nasleunjega leta kot pasivo tovarne. Uregoii je potrcil Rertoto-ve izjave, da je bil ooracun za 19oo. leta aar se tiče pasiva ,n aktiva izenačen, in sicer s pomočjo brisanja kreditov bivše lastnice največjega dela delnic Segretove in Fertotovega osebnega računa. Med Rertotovo upravo so dosegli nekaj pozitivnih rezultatov. Bo Gregorijev! obrazložitvi nekatenn nejasnih u-pravnih vprašanj je Berlot pojasnil, da je tik pred stečajem imela tovarna skupno le 40 do 50 milijonov primanjkljaja, zaradi cesar bi mu ne bilo težko postaviti tovarno na trda tla in se rešiti vseh dolgov. To bi se mu posrečilo z nakupom novih strojev, z odpustitvijo dela osebja, z nakupom moke po političnih cenah in z morebitnimi posojili. Razprava se bo nadaljevala v soboto in ni izključeno, ca e. 16.00: «Confidential)>» R. Hulton in Patricia Wright. Fjlodramniatico. 16.00: «Lesenl narednik«. Komičen film. Jerry Levvis in Dean Martin. Grattacielo. 16.00: «Sissi, mlada cesarica». Agfacolor. Supercinema. 15.00: «Gospodov zakon«, G. Cooper, D. Mc Guire, M. Main. Arcobaleno. 15.00. «Gospodov zakon«, G. Cooper, D. Mc Guire, M. Main. Astra Rojan. 16.30: «Car», K. Novak in T. Power. Cinemascope, techmcolor. Capitol. 16.00: ((Princesa Sissi*. Veliko odkritje leta: Romy Schneider. Ljubezenska zgodba. Cristallo. 16.00: «Skoraj zasebni tajnica«, S. Tracy, K. Hepburn. Alabarda. 15.30: «Mali prijatelji«* Oliver ’ Grimm, Rene Delgten, Martin Andreas. Film je prava himna pomladii življenja. Ariston. 16.30 in 20.30: «V vrtincu« («Via col venito«), C. Gable, V. Leigh, O. De Havilland, T. Mitchell. Armonia. 15.00: ((Džungla na ringu«, T. Curtis, E. Borgnine Aurora. 16.00: «Souvenir d’Italie», I Corey, Cifariello, Sordi. Garibaldi. 15.00: n t° je pesem, eden-dva, eden-dva. Zaruba poje pesem brez besed, šumi in hropoče globoki bas; kako gre ta pesem? caj je vseeno, jaz potujem do-m°v, potujem domov! Dolg. Zaruba koraka že v prvi vi-Rti in poje; to niso besede, toda to je tako krasno, eden-dva, eden-dva. Z dvignjeno coko. Zaruba trobi ko' slon Pjemu se zdi, kot da mu zve-Pi Vse telo, trebuh mu hobni k°t boben, prsni koj glasno odmeva, grlu pa je to tako Prijetno, tako dobro de, kot tedaj, ko piješ ali jočeš. Tisoče ljudi vzklika »Sramota! Dol z vlado!« Toda Zaruba ne more razumeti, kaj neki vzklikajo in zmagovito trobi «A-a! A-a!» in mahajoč z drugo roko Zaruba koraka pred vsemi; rjove in kriči in s pestmi bobna po svojih prsih, pri čemgr bruha iz njega mogočen krik, ki lebdi nad glavami vseh kot plapolajoča zastava, «Uava, uava« rjove Zaruba iz polnih prsi, iz pljuč. Nenadoma se vržejo nanj neke roke in zasopel glas mu ogluši uho: «V imenu zakona, aretirani ste!« Zaruba je na široko odprl oči; za e^o roko ga je prijel stražar in ga potegnil iz skupine, ki se je krčevito izmikala’ Zaruba je kriknil od strahu in hotel iztrgati roko stražarju, toda ta mu jo ’e zvil. In tedaj je Zaruba zarjovel od bolečin in z drugo roko kot s klado udaril stražarja po glavi. S-tražar je pordel in ga spustil. V tem je Zaruba začutil udarec z gumijevko po glavi in nato še enega in še enega. In dve dolgi roki sta se kot krila mlina na veter razmaknili in udarjali po drugih glavah. Nato sta se nanje obesila dva moška v šlemih, kot dva buldoga. Stokajoč od besa se je Zaruba trudil, da bi se ju otresel. Z nogama je bil okoli sebe in kot ponorel cepetal. Nekdo ga povleče, drugi potiska. Dva stražarja ga vodita po prazni ulici držeč ga za hrbet povite roke; eden dva, eden dva. Zaruba je miren kot ovčica; prosim vas, kod se gre na severozapadni kolodvor? Jaz vendar moram odpotovati do-I mov. Dva stražarja sta ga sunila v komisariat. «Kako vam je ime?« se je zlil nanj zloben in mrzel glas. Zaruba bi to rad povedal. Toda ustnice se mu samo premaknejo, «No, kaj, kako vam je ime?« se zadere zlobni glas. ((Zaruba Antonin,« zašepeče delgin. «Kje stanujete?« Zaruba nedoločeno zgane ramena. «V Pankracu,« je vrgel iz sebe «V samski celici.# Tega bi ne smelo biti, toda zgodilo se je; trije pravniki so se posvetovali, kako bi Zarubo rešili. Bil je to predsednik sodnega sveta, državni tožilec in odvetnik «ex at-fo» * ((Potem naj ta Zaruba to zanika,« meni državni tožilec. »To je nemogoče.« zamrmra predsednik sveta. «2e v preiskavi je priznal, da se ie pretepal z onimi stražniki. No. rec, da je sam priznal.« ((Kaj pa, če bi stražarja izjavila,« je predlagal odvetnik, «da Zarube ne moreta za eo-l tovo prepoznati, da bi znal ' to biti tudi kdo drug.« «No, nehajta, prosim vas, nehajta.« je protestiral držav-in tožilec, «kaj bomo še policaje učili lagati! Ko pa bodo tega Zarubo gotovo spoznali Jaz bi bil za umsko neuravnovešenost. Predložite zdravniški pregled, gospod kolega, jaz se bom .temu pridružil.« ((Kar se tega tiče,« je rekel odvetnik, «jaz bom to predložil, kaj pa če ga zdravniki ne priznajo za norca?« «Z njimi se bom že jaz prej pomenil.« je obljubljal predsednik sveta. »Kaj takega bi s„ ne smelo dogajati, toda za vraga, zares bi ne hotel, da bi ta Zaruba zaradi te neumnosti vse življenje presedel v zaporu. Raje bi videl samega sebe ne vem kje. Pri bogu, dal bi mu šest mesecev in bi o tem sploh ne pomišljal, da pa bi moral zatem sedeti vse do konca svojega življenja, to bi mi niti najmanj ne bilo prijetno.« «Ce nam ne pomaga umska neuravnovešenost,« je razmišljal državni tožilec, «potem se vsa zadeva zdi močno nerodna, saj tudi sami razumete, da moram vzeti to kot zločin: kaj naj drugega storim? Ko bi bil ta idiot stopil prej vsaj v kako krčmo. Iz tega bi se že dala izmotati kaka nepreračunljivost« ((Gospodje, prosim vas,« je pritiskal predsednik sveta, ((izpeljite to zadevo nekako tako, da bi ga mogel oprostiti. Star sem že in ne bi hotel prevzemati' uase — no, saj veste, kaj.« «Težka stvar,« je vzdihnil državni tožilec. «No, videli bomo. S temi psihiatri se bo vsa stvar vsaj podaljšala. To p imeni, da bo razprava jutri, kaj ne?« Toda do razprave ni prišlo. Iste noči se je Antonin Zaruba obesil očitno iz strahu pred kaznijo Ker je bil preveč visok, je tako čudno visel, kot bi sedel na zemlji. «Prekletn zadeva,« je godrnjal državni tožilec. »Ljubi bog, kako je ta zadeva neumna. Toda mi vsaj za to nismo krivi.« William Fluck ima komaj 15 let. Pred dnevi so ga v nekem predmestju Nevv Yorka pobalini premlatili. Operacija se ni posrečila in bo zato ostal hrom. Tega pa deček se ne ve. Nekateri so hoteli napad pripisati črncem — pač v duhu rasizma, — drugi pa so mnenja da je to posledica mladinskega kriminala, ki ga je v ZDA mnogo preveč. KONGRES SVETOVNE SINDIKALNE FEDERACIJE V LEIPZIGU SINDIKALNA GIBANJA MORAJO BITI NOSILCI teženj za enotnost delavskega razreda V Leipzigu se te dni vrši kongres svetovne sindikalne federacije, katere predsednik je Giuseppe Di Vittorio, ki je hkrati tudi tajnik največje 1-talijanske sindikalne organizacije CGIL (Splošne italijanske konfederacije dela). Kongresu prisostvuje tudi kot c-pazovalee član centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Ašer Deleon V ospredju zanimanja je vsekakor vprašanje enotnosti delavskega razreda, ker je za uspešno borbo in obrambo življenjskih koristi delavcev vsega sveta nujno potrebna, da se doseže sodelovanje in akcijska enotnost med raznimi sindikalnimi organizacijami Danes imamo v svetu tri velike mednarodne sindikalne organizacije, nekoliko manjših mednarodnih central in večje število nacionalnih sindikalnih organizacij, ki ne pripadajo nobeni mednarodni organizaciji; v tem se na najbolj otipljiv način odraža sedanja razdeljenost delavskega gibanja, kar predstavlja v pre- težni meri posledico ideoloških sporov v sedanjem delavskem gibanju. Razumljivo je tudi. da je razdeljenost v sindikalnem gibanju v veliki meri tudi posledica sedanje blokovske razdelitve sveta. Kljub temu pa predstavljajo sindikalna gibanja v sedanjih pogojih tisto osnovno silo, ki bi mogla biti nosilec teženj in akcij za dosego enotnosti delavskega razreda. Govor, ki ga je na kongresu imel Giuseppe Di Vittorio, je vzbudil precejšnje zanimanje tako med delegati, kakor tudi med številnimi novinarji, Di Vittorio je v svojem govoru poudaril, da obstajajo široke perspektive za velike sindikalne borbe v mednarodnem merilu, a da je za uspeh teh borb potrebno doseči e-notnost akcije med raznimi sindikalnimi organizacijami. Da bi to dosegli — je poudaril Di Vittorio — ne zadoščajo le izjave o enotnosti, ki ostanejo najpogosteje brez posledic, ampak je potrebno voditi pametno in dosledno politi- •IIIIHIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllinilllMIIIIIIlllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIflillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllIlIlllllllllllIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllUIIIHIIHIIIIIIIIIUIIIIIlMIIIIIIIIIMIIMIIIHHIIUIIIIIIIU NEKAJ ZANIMIVOSTI, KI POTRJUJEJO LJUDSKO ZNANOST Imajo barve zares zdravilno moč? Nekateri zdravniki so tega mnenja, vsekakor pa je res, da imajo barve zelo velik vpliv na človeka, pa čeprav gre včasih le za iluzije Človeško oko je občutljivo za vse svetlobne valove med 390 milimikroni (vijoličasta barvr) in 750 milimikroni (rdeča barva). Večina živz^li more sicer zaznati manj barv kot človek, vendar je bilo že u-gotovljeno, da tudi rastline im nekateri nižji biološki organizmi reagirajo na barvo. Seme nekaterih rastlin, katerih klitje traja po navadi teden dni. vzklije že v 48 urah, to pa pod vplivom zelenkasto-plave barve. Alge in nekateri druga enocelična bitia «spo znajo« na primer rdečo barvo. Mikroskopska luskinasta bitja in školjke, ki se oprijemajo na ladijske trupe, se najraje o-prijemajo ladijskih trupov, ki so belo ali plavo pobarvani. Zaradi tega graditelji ladij j zadnjih časih p!esk">jo tisti -tel ladje, ki je po navadi pod vodo. skoraj izključno s črno in rdečo b^rvo. Sovjetski inženirji pa so v zadnjih letih prenehali barvati ledolomilce in arktične ladje s tradicionalnimi odtenki rdeče barve. Lastnost črnih površin, da absorbirajo toplotne žarke, ima pri taljenju ledenih slojev, skozi katere si ledolomilec utira pot. znatno vlogo. Poljubna razdelitev na ((tople« in ((hladne« barve ;.na namre* tudi svoje resno fizično opravičilo. Da bi se pospešilo taljenje ledu. razgrnejo vsako pomlad nad kanali newyorške- ga pristanišča na tisoče kvadratnih metrov črnih tkanin. «Top'e» in «hladne» barve ne delujejo neposredno na člo veški organizem, ki pod njihovim vplivom ne doživlja dejanskih toplotnih sprememb Kljub temu pa so naši možga ni ohranili povsem resne in skoraj bi rekli utemeljene iluzije o kakovosti barv. V neki belgijski tovarni letal so pre kratkim prepleskali stene točilnice s svetlo barvo. Tempe mer rumeno in rdečo ozirom« sivo ali srebrno barvo. Prvi dve barvi spadata v tako imenovano naglo percepcijo, drugi pa v počasno percepcijo o-ziroma zaznavanje. Mnoge trgovine z gramofonskimi ploščami so prepleskane s plavo barvo. To ni brez razloga in pomena. Modra barva namreč najmanj moti po-7 rnost poslušalcev, pač pa o-mogoča rdihovo najmočnejšo koncentracijo. Francoska to- toda že po nekaj dneh so začeli delavci tožiti, da je v pro-stou hladno in da je neznosen prepih. Ko pa so isti prostor nato prepleskali s ko-alno rdečo barvo, ni nihče tožil nad mrazom, pa čeprav se je zaradi spremenjene zunanje klime tudi temperatura prostora zmanjšala od prejšnjih 22 na poznejših 16 stopinj Celzija. Kot obstajajo iluzije o »toplih« in «h)adnih» barvah, je zelo udomačena tudi navada, da ločimo barve v tako imenovane »težke« in »lažje« barve. Zaboj, ki je prebarvan z zeleno barvo, je na plečih nosana vedno »’ažji» kot zaboj iste veličine in iste teže, ki pa je prebarvan s kako temno barvo. Prav tako obstajajo tako imenovane «nagle» in ((počasne« barve, kar je seveda odvisno od brzine, s kakršno smo v stanju zaznati na pri- nillliHiiiilHimnMllimimMMiiilMlimiMmniHiHiiHiMMaMmimHnmamiHMmiminiiHiim POMENEK 0 JEZIKU Naproti nasproti NI PRAVILNO: Prav naproti trgovine je tisti vrt. Sele ko mu je prišel nasproti, ga je zagledal. Morala je iti materi nasproti._________________ Stanuje naproti šole. To bi bilo naproti postavam. Neslo ga je naproti vode. PRAVILNO JE: Prav nasproti trgovine le tisti vrt. Sele ko mu je prišel naproti, ga je zagledal. Morala je iti materi naproti. Stanuje nasproti šole. To bi bilo nasproti postavam. Neslo ga Je nasproti vode. * * * Cajkovskijev Drobnyjev NI PRAVILNO: Vsi Cajkovskijevi vložki so navdušili poslušalce. Drobnyjev padec utegne imeti slabe posledice. Romani Dosto- _____________________ jevskija imajo globoko vsebino. • PRAVILNO JE: Vsi vložki Čajkovskega... Padec Drobnega utegne imeti slabe posledice. Romani Dostojevskega... Vsa ruska, poljska in tudi nekatera slovenska imena, ki se končujejo na i oziroma y, sklanjamo tako, da imajo pridevniško obliko. ratura prostora je ostala ista, varna avtomobilov ((Renault«, ki spada med najmodernejše tovarne na svetu, je že zdavnaj sprejela načelo ((funkcionalnosti* barv. Vse tovarniško orodje je pobarvano z modro ali zeleno barvo, delavnice pa so prepleskane s svetlo motno rumeno barvo, kar naj bi u-blaž,Valo ropot strojev. Premične naprave in stroji v tej tovarni j j so vsi prebarvani z rumeno barvo, ker rumena barva pomaga pri zaznavanju nevarnosti, ker da delavce «o-pozarja« na nevarnost. Tudi v zdravstvu Imajo bar ve svojo važnost. Tako imenovano hromoterapijo ali po naše zdravljenje z barvami so poznali že stari Kitajci in A-sirci in im?, precej pristašev tudi v sodobni medicini. Danes je že povsem dognano, da imajo nekatere barve okreočujoč učmek, druge pa da pomirjajoče vplivajo na človeški organizem. Če otroka, ki ima koze, negujemo pri rdeči svetlobi, se trajanje bolezni sicer ne bo skrajšalo, toda bolezen bo imela blažji potek, pravijo zdravniki. To se posebej velja pri raznih kožnih vnetjih. Dr. Po dolski pojasnjuje tradicionalni zdravilni učinek barv takole: »Vijoličasta barva blaži živčno razdraženost in mrzlično razpoloženje ter zmanjšuje nespečnost, zelena barva odlično deluje proti čirom in jetrnim boleznim, rumena barva stimulira organizem v primerih slabokrvnosti, oranžna barva pa pospešuje zaraščanje ran. Rdeča barva ni le splosni znak za »alarm«, ampak ima tudi močan oživljijoč učinek. Pod vplivom te barve se pospesi puls, krvni pritisk pa se pod učinkom rdeče barve poveča tudi pri slepcih. Vtem ko rde ča barva vpliva na večje delovanje vseh žlez in seksualne ga življenja pri moških, ima pri ženskah isto vlogo vijoličasta barva. Hromoterapija je izredno vazna v psihoterapiji. V neki kliniki za živčno bolne so odtenke rumene barve ze več let uporabljali kot »hladen tuš« za težje bolnike. Odkar so leta 1948 znani most «B!ackfreier» nad Temzo prepleskali v živo zelen? barvo, se je število samomorov s tega mostu zmanjšalo za 30 odst. Gospodarski izvedenci smatrajo, da bosta črna in bela barva v drugi polovici našega stoletja izgubili svoj tako rekoč monopolni položaj na področju pisarniškega pribora in tudi v tisku. Koeficient vidnosti namreč kaže, da je čitlj.-vost največja, če so črne črke natisnjene na rumeno podlago, oziroma če so na belo podlago natisnjene zelene črke. V Zapadni Nemčiji uporabljajo dijaki že skoraj povečini zvezke v barvah. Francoski znanstvenik in pedagog Jean Gi-reaudois se čedalje bolj za vzema zalo, naj bi »melanholične in umazane črne šolske Tako bi bilo, če bi dobesedno 'olmactij rek: »Na dveh stolih sedi«. table« vrgli iz svetlih učiln-c in jih zamenjali s tablami modre barve ali s »sočno zeleno barvo travnikov«. Tudi klišeji v dnevnem tisku začenjajo izpodrivati stare črne slike in čedalje več je revij, ki uporabljajo svetlejše in predvsem plave barve. Naslovi in reklame v barvah pa so že v precejšnji rabi, in to ne le v sodobni reklamni publicistiki. Končno je bilo ugotovljeno, da sodobni človek vidi ali zaznava mnogo več barv, kot so jih »aznavali naši daljni predniki. Smatra se. da dobro o-hranjen in izvežban vid zazna 600 različnih barv, dočim sodobni mednarodni komercialni pravilniki razlikujejo celo okoli lO.COn raznih barv in njihovih odtenkov. Kljub temu da človek začenja zaznavati več barv, nam starine in zbirke v raznih muzejih pravijo, da koč zaznavali tudi več barv. Neki francoski znanstvenik zatrjuje. da so srednjeveški ta-pemiki in tkalci nekaterih najbolj finih tkanin zaznavali celo 14.400 barvnih odtenkov, kar predstavlja že skalo, ki je ne zasledimo v nobenem tudi najbolj popolnem »seznamu barv«. Ne zamudijo priložnosti Neko podjetje iz R.vdneja je sklenilo dokaj originalno, zavarovalno pogodbo z 'ondon-! slcim Lloydom. Gre za polico za 8000 funtov šterlingov, ki stane 25 funtov. Namen police je zavarova-ri osebje in odjemalce tega podjetja proti »nevarnosti smrti, ki bi jo utegnil po nesreči povzročiti satelit, ki sedaj kroži okoli Zemlje«! ko enotnosti z vrsto stalnih pobud, tako v okviru posameznih tovarn, kakor v mednarodnem merilu Pri tem se je Di »ittorio obrnil tudi na CISL in na krščansko sindikalno internacionalo, da oi sledili vzgledu svetovne sindikalne federacije in povedali svoje mnenje o tem vprašanju. Nato je Di Vittorio poročal kongresu o bogatih izkušnjah enotnih borb, ki so jih v teh poslednjih letih vodili sindikati v Italiji in dodal, da so le-te prinesle izboljšanje realnih mezd, ki pa so še vedno nezadostne. Di Vittorio je poudaril, da nima namena pripisati samo CGIL izključno zaslugo za te uspehe, ker gre za uspehe vseh delavcev in vseh sindikatov, ki so se borbe udeležili. »Da bi prispevali k enotnosti delavstva, smo c-pustili brezplodne in škodljive polemike z drugimi sindikati, ki nimajo drugega učinka kot to. da vnašajo zmedo v diskusijo. Danes je nujno obrniti pozornost na naslednje vprašanje: kako naj se delavski razred in delavci postavijo po robu naraščajoči moči in izkoriščanju velikih monopolov, da bi -izboljšali svoje življenjske pogoje in prispevali k socialnemu napredku« Tu se je Di Vittorio dotaknil vprašanja sindikalne akcijske enotnosti. »Svetovna sindikalna federacija predstavlja nedvomno najmočnejšo sindikalno internacionalo, ki je kdajkoli obstajala, tudi zato, ker predstavlja delavce iz vseh krajev sveta, iz socialističnih, kolonialnih in kapitalističnih dežel. Kljub temu pa r>e smemo pozabiti na na.-o šibko točko, ki jo predstavlja večina kapitalističnih dežel v Evropi in v Severni Ame.iki. V tem delu sveta smo priča novim dogodkom velikega oo-jektivnega pomena, ki dajejo vprašanju akcijske enotnosti značaj nujnosti in tudi dramatičnosti. Predvsem je lu razmah mednarodnih monopolov, kakor na primer monopol petroleja, avtomobilov, kemične industrije itd., ki kontrolirajo tovarne v mnogih deželah, kjer so delavski sindikati včlanjeni v različne sindikalne organizafcije« #Po drugi plati ne smemo pozabiti na obstoj F-vrop.ke skupnoijji ,za: premog up jek!o in na vprašanja, ki jili IMa postavlja za siderurške delavce in rudarje šestih dežel V tem organizmu so pivli do izraza resni razredni spori in delavci se bore brez koordinacije za podobne zahteve.# »Neko irugo resno vprašanje, ki nas nujno potiska v smeri akcijske enotnosti, je | vprašanje skupnega evropske- so posamezni strokovnjaki ne- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliHIIMIIIIIItllllllllKIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItUiillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIin ga tržišča... Mehanizem tega tržišča nas bo kmalu postavil pred tržišče dela v evropskem merilu, ki bo delavce različnih dežel in njihove sindikalne organizacije postavilo pred vrsto resnih problemov. Ce ne bomo dosegli napredka na poti akcijske enotnosti, bomo imeli po eni strani delodajalce in vlade, ki bodo nastopali s koordiniranim progri^nom v enem samem organizmu, po drugi stran: pa 'očene sindikate v nezavidljivem položaju . . .» Ob koncu se je Di Vittorio dotaknil še tehničnega napredka. ki tudi po svoji strani potiska k mednarodni sindikalni enotnosti delavskega razreda. Zaključil je z besedami, da bi kongres moral pomeniti prehod v novo fazo sodelovanja in mednarodne solidarnosti delavskega razreda. »Od diskusije o akcijski enot-no..ti moramo preiti na njeno uresničenje, od odprtih borb v vsaki posamezni deželi n koordiniranim sindikalnim borbam v mednarodnem merilu« Pri tem pa bo treba premagati še razne ovire, pri katerih se je zlasti zadržal jugoslovanski opazovalec Deleon. Poudaril je, da so potrebni veliki napori in dobra volja, da bi med sindikati in njihovimi mednarodnimi organizacijami moglo priti do kakršnih koli stikov in do konstruktivnega sodelovanja gle de nekaterih, vsaj posameznih in ločenih vprašanj. Možnost uresničenja širših mednarodnih stikov in sodelovanja je odvisna od načina delovanja mednarodnih organizacij. Metoda dela mednarodnih sindikalnih federacij bi morala namreč bolj ustrezati sedanjim pogojem. V nasprotju s togimi oblikami notranjega povezovanja, bi za mednarodne sindikalne oiganizacije i-meli večjo korist manj obvezni, a bolj neposredni konstruktivni stiki in izmenjava izkušenj, manj politične in idejne omejitve, a čim bolj odkrito, dobronamerno iskanje vprašanj, ki imajo splošno korist za delavski razred, manj poudarjanje in določanje obveznih stališč, a več možnosti za prostovoljno sodelovanje v konkretnih vprašanjih. Sedanja stopnja razvoja sindikatov m bogastvo posameznih, zelo različnih izkušenj — je poudaril Deleon —- zahtevajo dejansko enakopravnost, dim več samostojnosti in popolno svobodo odločanja o uporabi tujih izkušenj, ker so mnoge dosedanje težkoče v mednarodnih stikih med sindikalnimi organizacijami neposredna posledica uporabljanja zasta-relih metod mednarodnega sodelovanja. iiMiKiiiiiniitiHiniiiniiiiuiiiitiiiMMiiiiiiiiiiiiiii Na letošnji avtomobilski razstavi v Parizu vzbuja pozornost gornji avtomobil, ki ga je izdelala ameriška tvidka »General Motors* in mu nadela ime »Golden Hocket« (zlato vreteno). Zunanji videz je povsem v «duhu» gradnje sodobnih nadzvočnih letal. Za seda) avtomobil se ni naprodaj. llinilllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItllllMIlilUMAIIIlIllIliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiininiHnfi,!,!,,,!! MUMIJA IN BIROKRACIJA Ko je ravnatelj muzeja v Broocklinu, John Cooney, kupil pred nekaj leti neko egiptovsko mumijo, ga dejansko ni zanimala mumija sama — posmrtni, ostanki nekega neznanega egiptovskega kmeta, ki je umrl pred 1800 leti — ampak je hotel nuditi obiskovalcem muzeja možnost, da vidijo dobro ohranjene rdeče, rumene, zelene in bele lanene povoje mumije Ko je mumiji odstranil te povoje, se je Cooney hotel rešiti mumije same, Najprej je ukazal nekemu svojemu pomočniku, da jo upepeli Teda pomočnik je bil katoliške vere, in ker njegova vera prepoveduje upepeljevanje umrlih. je odklonil, da hi izvršil ukaz svojega predstojnika. Tedaj je Coone.v sklenil pokopati mumijo na zemljišču, ki pripada muzeju. Toda sanitetni odsek je odklonil, dovoljenje za pokop zaradi tega, ker Coony ni mogel predložiti osmrtnice, v kateri bi bil zdravnik navedel vzrok smrti. Potem je Cošny skušal podariti mumijo nekemu muzeju izven države New York Spet se je vmešal v zadevo sanitetni oddelek ir. prepovedal prevoz 'Vnurrije spet zaradi tega, ker ni bilo osmrt- nice, Tedaj je bilo Coonyju že zadosti in se je obrnil na odvetnika, Ta je našel neko klavzulo v zakonu, na osnovi katere se bo Coony vendarle mogel rešiti mumije in jo poslati v omenjeni muzej. «»------- Negativna verzija «človeka-žabe> V Hong Kongu se je pojavila nova vrsta" zločincev: ljudi. ki ponoči pridejo iz vodo, vdrejo v hiše in s plenom ponovno zbeže v vodo. To je v neki meri negativna verzija »človeka-žabe«, spretnega potapljača, ki je med drugo svetovno vojno stavil na kocko svoje življenje s tem, da je v sovražnikovih lukah pritrjeval mine na trup sovražnikovih ladij. Toda v Hong Kongu se je danes »človek-žaba« pretvoril v »podvodno podgano« ali »mokrega tolovaja«. Te «podvodne podgane« razvijajo svojo dejavnost zlasti v pristanišču Hong-Kong, kjer živi na čolnih okrog 100.000 Kitajcev. Z maskami za podvodni ribolov na glavi in s t-riesom, ki si ga pobarvajo z različnim’ barvami, povzročajo strah med prebivalci tega vodnega naselja in jih tako z lahkoto ropajo, ■ «»----- Razmerje: možgani-inteligenca Čeprav se količina možga nov v razmerju z velikostjo telesa po navadi smatra kot nekakšno merilo nadarjenosti, to pravilo v nekaterih primerih ne velja »Homo sapiens« ali človek, se šteje med bitja na višji stopnji razvoja in ta zaradi tega, ker je teža njegovih možganov petdeseti del njegove skupne teže. Toda o-pice. na primer, in tudi nekateri glodalci ga v tem razmerju prekašajo. In tudi med raznimi človeškimi plemeni naletimo na razlike. Statistični podatki pravijo, da so možgani črncev nekoliko lažji od možganov belcev. Možgani belcev pa so spet lažji od možganov rumenokožcev, na pri- med Japoncev in tudi od mo- žganov Eskimov in Indijancev iz Južne Amerike. Iz tega sledi, da dimenzije oziroma teža miselnega organa pri ljudeh praktično nimajo nikake zveze z njegovo inteligenco. iiioiuiiiiHtiiiiiiiiiimimiiiiiiiHHiiiimiiiiiiiiiiMitiiiiitiiimtMHMiiiiiHHinmimiiniiiiiiiiittit BREZ BESED Poslabšanje položaja v tovarni S0LVAY v Tržiču Tehnična komisija naj »odi proizvodnjo Ravnateljstvo monopola poziva delavce k prostovoljnemu odpustu ■ Od 1950 do 1957 okoli 200 odpustov Že nekaj časa se širijo v kemični tovarni SOLVAY najrazličnejše govorice, da je ravnateljstvo tega monopola pozvalo nekatere delavce, naj bi odšli na delo v Belgijo ali pa v nekatere druge tovarne v Italiji, drugim zopet, ponujajo nagrade, da bi zapustili delo, starejšim pa predčasno upokojitev. S tem v zvezi je sekcija KPI v Tržiču objavila daljšo razpravo, v kateri ugotavlja, da je monopol od leta 1950 do danes odpustil okoli 200 delavcev Čeprav so se zaslužki tovarne izredno povečali, saj so se podražili njeni proizvodi, so mesi« precej nižje življenjski stroški. Ravnateljstvo napoveduje nove načine proizvodnje. Temu se nihče ne upira, toda ravnateljstvo naj obenem prizna pravico delavcev do 40-urne-ga tednika za nezmanjšano mezdo. Priznanje te pra- vice bi obenem omogočilo sprejem novih delavcev in zaposlitev večjega števila vajencev, namesto da bi jih odpuščali. Ce bi SOLVAY uresničila svoj načrt, bi tržiške družine prejele mesečno okoli 9 milijonov lir manj prejemkov, ker bi v še večji meri vpli- valo na njihov gospodarski položaj. Prav zaradi tega je potrebno nad monopolom nadzorstvo tehnične komisije, v kateri bodo tudi predstavniki delavcev. Ta komisija naj nadzoruje in vodi proizvodnjo v interesu skupnosti in delavcev, ki so zaposleni v tovarni. «»----- AZIJSKA GRIPA Veliko bolnikov v Gradežu in Tržiču Bolezen je zelo blagega značaja Azijska gripa se vedno bolj širi po naši pokrajini. O njej se zadnje čase ne govori več toliko kot prve dni, ko se je šele pojavila, toda s tem še ni rečeno, da je premagana. Bolezen si je zadnje dni izbrala svoje žrtve predvsem v Gradežu in v Tržiču Primeri bolezni v teh krajih so zelo številni. Zdravstvene ob-, lasti so sklenile razkužiti neko šolo v Gradežu, v kateri so zabeležili nekaj nad 60 bolnih otrok_ Bolezen je še vedno zelo blagega značaja m navadno mine' v nekaj dneh. Čeprav se pokaže z nastopom zelo visoke temperature, ne povzroča preglavic. V SOBOTO V GRADIŠKI Za boljše delovanje krajevnih ustanov Potrebno je sprejeti proračune in nuditi socialno skrbstvo v zimskem času V soboto 12. oktobra ob 20. uri bo v Gradiški v Ljudski hiši sestanek pokrajinskih in občinskih svetovalcev leve o-pozicije, ki ga organizira pokrajinski odbor Zveze demokratičnih občin. Sestanek je velike važnosti, ker bo treba kmalu odobriti proračune, sprejeti razne iniciative v korist brezposelnih in potreb- ___________________________ nih v zimskem času. Se po- < 11111 n 11111 ■< i ■ ■ 11 n i ■ ■ Pred zasedanjem pokrajinskega sveta Na ponedeljski seji obračun za leto 1956 Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo 13. oktobra v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 1 s komedijo v treh dejanjih Branislava Nuši-ča, ki jo je za Trst predelal Mikula Letič ŽALUJOČI OSTALI» Predstavi bosta ob 16. in 20. Cena sedežem 250 in 150 lir, stojišče 100 lir. Prodaja vstop nic na sedežu ZSPD v Ul. A-scoli in v kavarni Bratuš Kot smo že včeraj poročali, se bo goriški pokrajinski svet ponovno sestal v ponedeljek 14. oktobra. Na dnevnem redu bo več važnih vprašanj, ki jih. pokrajinski svetovalci na zadnjih dveh sejah niso utegnili rešiti. Najprej bodo pregledali obračun pokrajine za preteklo leto 1956, ki ga ho odbor stavil v odobritev. Nadalje bo pokrajinski svet razpravljal o interpelaciji svetovalcev KPI glede poviškov kmečkih najemnin v letu 1956-57, o demisijah pokrajinskega svetovalca odv. Sfiligoja in izvolitvi njegovega namestnika. Poleg teh točk dnevnega reda pa so predvidene še druge, verjetno pa se bo tudi tokrat pokrajinski svet zadržal dolgo časa, morda tudi vso sejo na prvi točki, to je obračunu pokrajine za preteklo leto. Za gimnazijce in učiteljišnike 14. oktobra pričetek pouka Ravnateljstvo gimnazije - liceja ter učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici' obvešča, da se prične novo šolsko leto v ponedeljek 14. oktobra 1957 s šolsko mašo ob 10. uri. Dijaki obeh šol naj se zberejo ob 9.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev v cerkev. sebej pa bo sestanek važen zato, ker bo poudaril potrebo po pravilnem delovanju krajevnih ustanov, ki so zelo oškodovane zaradi birokratskih navad vlade in njenih organov. Priporočamo, da se sestanka udeležijo tudi predstavniki slovenskih občin. Seja odbora prefekture Te dni se je ponovno sestal odbor prefekture, ki mu je predsedoval dr. Loricchio. Obravnavali so razna vprašanja, ki se tičejo občinske uprave. «»---------------- TEMPERATURA VCERA.I Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo ob 13. uri 23,2 stopinje, najnižjo pa ob 0.6, in sicer 8,2. Vozni red avtobusov za mesto in podeželje PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl Te dni je stopil v veljavo sledeči vozni red avtobusov, ki vzdržujejo promet po Gorici in z okoliškimi vasmi. PROGA št. 1: Glavna postaja - svetogorska postaja. Ob delavnikih odpelje izpred glavne postaje ob 5.25, 6., 6.20, 6.40, 6.55. 7.05, 7.15, 7.25, 7.33, (do 20.05 vsakih 8 minut), 20.05, 20.20, 20.30, 20.45, 21.05, 21.20, 21.35, 21.50, 22.25, 23.. Ob praznikih odpelje izpred glavne postaje ob 5.25, 6.. 6.20, 6.40, 7., 7.15, 7.30, 7.45, 8., 8.10, 8.15, 8.20, (do 21.05 vsakih 8 minut), 21.20. 21.35, 21 in 45, 22., 22.15, 22.30, 23., 23 in 30, 00.15. PROGA št. 2: Glavna postaja - bolnišnice. Ob delavnikih odpelje izpred glavne postaje ob 9.10. 14., 15.50, 17.35, izpreči' umobolnice ob 9.55, 15 in 15, 16.35. 17.55. Ob praznikih odpelje izpred glavne postaje ob 8.15, 9.10, 10.55, 14., 15.50, 17.35; izpred umobolnice; 8.40, 9.55, 11.15, 15 in 15, 16.35, 17.55. PROGA št. 5: Travnik - pokopališče - letališče. Ob delavnikih odpelje s Travnika ob 7.35, 9., 13.15, 14., 15., 16«, 18.10. Odhodi izpred pokopališča ob 8., 9.50, 13.35, 14.40. 16., 17«, 18.25. Ob praznikih miiiiimmiiMiiiiititiiiiiimitiiiiiiimititiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHtiiiiiitimifimmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj na goriški preturi Tokrat na zatožni klopi prijateljj sladke Študenta, ki je povozil motociklista, so popolnoma oprostili Včeraj je imel goriški pretor precej opravka z Goričani, ki preradi globoko pogledajo v kozarec in ki so bili zaradi tega tudi že večkrat v zaporu. Najprej se je moral zagovarjati 50-letni Ignazio Mrak iz Ul. Baiamonti 22. Mraka so agenti javne varnosti našli vinjenega v Ul. Oberdan; ležal je na pločniku in s tem oviral promet ter s svojim zadržanjem izzval val ogorčenja med mimoidočimi. To te je pripetilo 30. septembra 1.1. ob Z0.30 zvečer. Z agenti je romal v zapor, katerega je že dober poznavalec. Pretor dr, Fabiani ga je obsodil na 8 dni zapora. Drugi prijatelj sladke kapljice pa je 46-letni Giuseppe Cladini, prav tako dobro znan sodnim oblastem v Gorici. Zadnjič je prekršil civilni zakon št. 688 dne 4. oktobra zvečer, ko so ga na Catterinije-vem trgu aretirali agenti javne varnosti. Opazili so namreč, da je mož tako rekoč meril cesto in ob tem tudi vpil na ves glas, kar je privabilo nemalo radovednežev. Odpeljali so ga v zapor in prijavili iiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimmiiiiimimiiiiiiuuuiiiiiiiiiiimitimiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii Stavkovno gibanje v Rablju Danes 24-urna stavka Ravnateljstvo zaman upa na razkol v delavski fronti Danes zjutraj ob 6, se je pričela 24-urna stavka v rud-’ niku svinca v Rablju. To je že tretji dan stavke z vmesnimi delovni dnevi, s katero so delavci odgovorili ravnateljstvu, ki ne kaže nikake pripravljenosti, da bi se pogajalo za rešitev nekaterih najnujnejših vprašanj, ki so postala akutna z odločitvijo ravnateljstva o podražitvi, mleka. Ravnateljstvo upa, da bo s svojo nepopustljivostjo ustvarilo vrzel med delavskimi vr- stami, kar bi mu omogočilo uspeh pri pogajanjih. Toda dosedanji potek stavke kaže, da*se je vračunalo. Predvčerajšnjim je stavkalo 99 odst. delavcev. Na delo so šli samo trije stavkokazi in nekateri mladi delavci, ki so na po-skušnji in katerim so sindikalne organizacije dovolile, da odidejo na delo. Med rudarji vlada najboljše razpoloženje, ki je na visoki stopnji. Pripravljeni so tudi na dolgo stavko, da izbojujejo svoje pravice. sodni oblasti. Včeraj je Cla-dinija goriška pretura obsodila na 8 dni zapora in povračilo sodnih stroškov. Obtožbe, da je z neprevidno vožnjo povzročil telesne poškodbe motociklistu, je bil včeraj na preturi oproščen 24-letni visokošolec Antonio Miani iz Ul, Baiamonti 26. Miani si je 7. aprila 1955. leta opoldne sposodil od očeta Ubalda avtomobil fiat 500 in se od doma odpravil z vozilom proti Trgu sv. Roka. Ko je hotel zaviti na trg, je z leve strani privozil na motociklu 22-letni visokošolec E-milio Bertoncini iz Ul. Gra-bizio 10. Ker je ovinek pred trgom precej oster, je prišlo do trčenja avtomobila z motociklom, pri čemer se je Bertoncini prevrnil. Poškodbe, ki jih je pri padcu prejel, so bile precej hude in se je zaradi njih moral zdraviti v bolnišnici 6 mesecev. Cestna policija je po pregledu nesreče Mianija prijavila, in ta se je moral včeraj zagovarjati pred obtožbo, da je s tem, ker je preveč zavozil na levo, povzročil prometno nesrečo. Odvetnik Pascoli, ki je branil obtoženca, je skušal dokazati, da pri nesreči pravzaprav ni bilo krivca in da ie prišlo do trčenja, zaradi preostrega ovinka Končno je pretor razglasil razsodbo, po kateri so Mianija oprostili, ker ni storil kaznivega dejanja. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72. - KINO - CORSO. 17.15: «Blcščeča ljubezen«, G. Grant, D. Kerr, v cinemascopu in v barvah. VERDI. 16.30; «Za ogledalom«, J, Mason, v cinemascopu in v barvah. VITTORIA. 17.15: «Cilj Pariz«, G. Kelly, v metroscopu. CENTRALE. 17.15: «Ujebmk gore«, L. Trener. MODERNO. 17.00: ((Zlata žila«. s Travnika ob 10., 14., 15., 18 in 20. Odhodi izpred pokopališča ob 11.15, 14.4Q, 16., 17.. « Ne vozi med 10. novembrom 1957 in 1. marcem 1958. PROGa št. 7: Glavna postaja - Podgora. Ob delavnikih odpelje izpreči glavne postaje ob 5.20, 7., 8., 9., 10., 11., 12.35, 13.25. 15., 17.4Q, 19., 20., 21.35. Odhodi z Majnice ob 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13., 14.10, 15.30, 18.10, 19.30. 20.30, 22.10. Ob praznikih izpred glavne postaje ob 9., 10., 12.40, 14., 15., 16., 17.35, 18.20, 19., 20., 21.35, 22.30, 23.30. Odhodi z Majnice ob 9.35, 10.25, 13.15, 14.30, 15.30, 16.30, 17.55, 18.40, 19.30, 20.30, 22., 23., 00.15. PROGA št. 8: Glavna postaja _ Pevma - Oslavje. Ob praznikih izpred glavne postaje: ob 7., 8.«, 10., 12.40, 14.«, 17.35«. 20.«. Odhodi z Oslavja ob 7.30«, 8.50, 10.30, 13.15«, 14.50, 18., 20.50«. Ob praznikih odhod .z p red glazne postaje ob 14.«, 15., 16., 17.35«, 18.45, 20.«. 21.. Odhoči z O-slavja ob 14.30, 15.30, 16.30, 18?, 19.20«, 20.30«, 21.30. « Pelje po Ulici V. Veneto in v Podturnu, PROGa št. 6: Korzo Verd- -Stražice - Standrež - Sovodnje. Ob delavnikih s Korza Verdi ob 6.30, 7.05«, 7.40««, 8 in 5«, 8.4Q. 9.30, 10.25, 11.20«, 12.30, 13.20«, 15.10, 17., 18., 19.«, 21., Odhodi iz Standreža ob 6.55, 7.30«, 8.15«*, 8.50«, 10.. 10.50, 12.*, 12.55, 13.50«, 14.40, 16., 17.30, 18.30. 19.50«, 21.30. Ob praznikih s Korza Verdi ob 7., 7.40, 8.40. 10., 11.20, 12,15, 13.15, 15.*, 16.30, 17.30«, 18.30«, 19.30, 21.*.. Odh-odi iz Standreža ob 7.20, 8.10, 9.10, 10.55, 11 in 45, 12.45, 14.*. 15.50«, 17., 18.*, 19.*, 19.55, 21.30*. ** Odpelje izpred glavne postaje in se ustavi pri glavni postaji. * Nadaljujejo vožnjo v Sovodnje. Opozorilo. Avtobusi odpeljejo izpred slaščičarne De Roc-co v Standrež - Sovodnje po ulicah Cadorna, Leopardi čez Stražice in se vrnejo na Korzo Verdi. Športni dnevnik Pred kolesarsko dirko po Lombardiji A. De Bruyne že zmagovalec selekcije Desgrange-Colombo V borbi za drugo mesto ogrožata Nencinija Impanis in Bo bet L. MILAN, 10. — S kolesarsko dirko po Lombardiji, ki bo v nedeljo 20. okt. se bo zaključilo letošnje mednarodno tekmovanje kolesarjev za kvalifikacijo Desgrange-Colombo, ki je prav gotovo najbolj zanesljivo merilo za individualno vrednost cestnih etapnih kolesar jev-profesionalcev. Kot je bilo pričakovati, je dirka Pariz-—Tours dala splošni klasifikaciji za Desgrange -Colombo precej jasno sliko. Belgijec Alfred De Bruyne si je z injo namreč že zagotovil končno zmago, ki mu je ne more odnesti nihče vključno z Nencinijem, pa čeprav bi ta zmagal na dirki po Lombardiji. De Bruyne ima namreč sedaj 90 točk, Nencmi pa 70. Z eventualno zmago, za katero bi dobil 20 točk, bi Nencmi po točkah sicer dosegel De Bruy-na (če se ta ne bi uvrstil med prvo šestorico), kar pa mu kljub temu ne bi zadoščalo, ker bi v primeru enakega števila točk odločalo za prvo mesto število zmag v vseh 12 dirkah za Desgrange - Colombo v čemer je De Bruyme na boljšem v razmerju 3:1 oz. 3:2. Ker pa pride v tekmovanju za Desgrange - Colombo za podelitev nagrad v poštev prvih 6 kolesarjev v končni klasifikaciji, je važna tudi borba za ostala mesta. Nencinija, ki je trenutno drugi s 70 točkami o-grožata predvsem Impanis in Bobet. ki imata po 65 oz. 58 točk, Impanisa in Bobeta pa lahko ogrožajo še Poblet, Plan-kaert, Janssens in Anquetil. Teoretično ima možnost za u-vrstitev med prvo šestorico 15 kolesarjev oz. 14 v kolikor je De Bruynu že zagotovljeno prvo mesto. Ti kolesarji so: Nen-cini, Impanis, Bobet, Poblet, Plankaert, Janssens, Anquetil, Defilippis, Christian, Fornara, Van Daele, Van Steenbergen, Baldini, Schouben in Adriaens-sens. Od teh pa je treba skoraj zanesljivo izključiti Forna-ro in Baldinija, ki se nista u deležila dosiej še nobene dirke v Franciji in Van Daele, ki je bolan. Vsi ostali kolesarji, ki imajo manj kot 29 točk, so izključeni ,„iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiMmmiiiMiiniiiiiii«n«nuM>''‘'>Hiiiniiii>iiiiiiiniiiiii ""'""o 12 moštev v borbi za naslov prvaka Jutri prve tri tekme košarkarskega prvenstva Tržaška ekipa Stock bo v nedeljo gostovala v Pesaru S prvimi tremi tekmami v Pavii, Rimu in Bologni se bo jutri začelo italijansko košarkarsko prvenstvo za sezono 1957-58. V prvi seriji bo tako kot lani nastopalo 12 moštev in sicer; Simmenthal (Milano), Benelli (Pesaro), Stock (Trst), Ignis (Varese), Pavia, Livorno, Motomorini (Bologna), Roma, Oransoda Cantu, Stella Azzur-ra (Rim), Virtus Minganti (Bologna), Gira Santipasta. Tradicionalna tržaška Ginna-stica, ki si je s prvim mestom v A seriji priborila pravico ponovnega nastopanja v Prvi seriji, bo letos igrala pod imenom Stock. Za novo sezono je okrepila svoje vrste z dvema igralcema: Amerikamcem Mont-gomeryjem iz Kalifornije ter Videmčanom Cescuttijem, tako da so sedaj v njenem sestavu naslednji igralci: Bianco, Ca-vazzon, Cescutti, Damiani, D’ Iorio, Jurman, Magrim, Montgomery, Natali, Perissi-notto, Porcelli, Rah, Salich im Steffe. • S skoraj vsemi navedenimi močmi je ekipa Stock predvčeraj odigrala svojo zadnjo trening tekmo proti ekipi amer-škega oporišča v Avianu m zmagala z rezultatom 69:55. Najbolj se je odlikoval Cavaz-zon, zelo dobro pa so igrali tudi Porcelli, Damiani ter mlada Perissinotto in Bianco, medtem ko se Montgomery se ni znašel v novi družbi m tudi sicer je bil z vso svojo težo premalo okreten. V prvi pvenstvemi tekmi bo ekipa Stock nastopila v Pesaru proti Benelliju in je vsaj na papirju favorit. Program prvega kola je na slednji: u Sobota: Favia - Motomorini (ob 17,30) Roma-Simmenthal (ob 17,30) Virtus Minganti - Livorno (ob 22. uri). Nedelja: Gira - Stella Azzur-ra (ob 17,30) Ignis - Oransoda (ob 17,30) Benelli - Stock (ob 17,30). VATERPOLO Mladinski vaterpolo turnir v Bukarešti BUKAREŠTA, 10. — Rezm-tati 3. kola mladinskega vater polo turnirja: Romunija-Holandska 6:2 (2;0j Madžarska - Poljska 10:2 (7:1) Jugoslavija - Vzh. Nemčija 8:3 (4:2) Stanje: Jugoslavija 5 (19:9), Romunija 5 (19:10), Madžarska 4, Holandska 2, Vzh. Nemčija 2, Poljska 0 točk. PLAVANJE TARIFA, 10. — španski plavalec Jose Vitos je preplaval Gihraltarsko ožino v smeri Španija-Afrika v času 5.28’05” kar je sedmi najboljši čas, ki je bil doslej dosežen. iz teoretične možnosti za klasifikacijo med prvo šestorico. Gaul, Forestier, Kerkove, Ge-miniani itd., ne morejo doseče-mi več kot 46 točk, s katerimi ne bi dosegli niti trenutno še-stoplasiranega Plankaerta, ki jih ima 48. Praktično je zaradi tega o-stalo v borbi le 8 Belgijcev, 2 Francoza, ? Spanca, 1 Španec in 1 Avstrijec. V klasifikaciji narodov pa je zmaga tudi že zagotovljena Belgijcem, ki i-majo 568 točk pred Francijo s 346 in Italijo z 249 točkami. Tako bodo zmagovalci selekcije Desgrange - Colombo letos Belgijci, ki so zmagali tu di že v zadnjih treh letih s Schottom (1954), Ockersom (1955) in De Bruynom (1956). Pregled prvih petonc v dosedanjih 10 dirkah za selekcije Desgrange - Colombo: Milano-Sanremo: Poblet, De Bruyne, Robinson, Scheppens, Plankaert; Dirka po Flandriji: De Bruy-ne, Plankaert, Kerkove, Barone, Mollenaers; Pariz-Roubaix: De Bruyne V. Steenbergen, Van Daele, Darrigade. Mollin; Pariz-Bruselj: Van Daele. Impanis, Adriaensse-ns, De Bruyne, Denys; Valonska puščica: Impanis, Privat, Wartel, Janssens, Bobet Jean; Liege-Stogne L.: Derycke in Schoubens, Buys, Geneugden, Plankaert; Dirka po Italiji: Nencini, Bobet L., Baldini, Gaul, Geminia-mi; Dirka po Švici: Fornara, Sor-geoloos, Mcresi, Junckermann, Friedrick; Dirka po Franciji: Anquetil, Janssens, Christian, Forestier, Lorono; Pariz-Tours: De Bruyne. Bo-. bet L., Conterno, Dolhats, Bau-i dechon. iimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiMiimiiii Triestina pred tekmo z Marzottom Včeraj na treningu: A moštvo-rezerve 2:0 Milani igral na krilu - Poškodba Bellonija - Gola sta dosegla Milani in Petris - Mazzero v formi Triestina je imela včeraj popoldne običajno tedensko trening tekmo proti enajsterici rezerv in mladincev. Trener Olivieri je postavil na igrišče naslednji formaciji: A moštvo: Bandini; Bellom, Castano; Petagna, Varglien, Tulissi; Szoke, Mazzero, Oli-vieri, Petris, Milam. Rezerve: Rumich; Costelli, Claut; Rimbaldo, Merkuza, Freschi; Renosto, Del Negro, Clemente, Brach, Senich. Treninga se ni udeležil At-tili, ki je v postelji z azijsko mrzlico. Že po 10 minutah igre je moral zapustiti igrišče branilec Belloni, ki si je pri sKOku na visoko žogo nategnil mišice. Zamenjal ga je Costeili, na katerega mesto je vskočil D’Udi-ne. Prvi polčas je trajal 45’. Ti-tularci so v tem delu igre kljub dobri kolektivni igri dosegli samo en gol. Milani, ki je prestregel lep center Maz-zera, je poivisoko in ostro streljal v vrata, ki jih sicer izborni Bandini ni mogel očuvati Med najboljšimi na igrišču je bil Mazzero, ki je odlično povezoval igro istočasno pa tudi mnogo streljal iz vseh pozicij. Milani, ki je igral na zanj neobičajnem mestu krila, ni for-siral, ker je komaj okreval od poškodbe, ki jo je dobil na tekmi v Palermu. V drugem polčasu sta vratarja zamenjala mesti in Bandini je imel obilo posla, ki ga je odlično opravljal vse do 25’, ko je Petris dosegel drugi in zadnji gol za titularce. Bandi-ni mu je sicer stekel naproti, toda Petris je žogo prisebno plasiral mimo njega v mrežo. Polčas je trajal le 30’ ker Oll* vieri očitno ni hotel forsirati svojih igralcev. Ce ne bo kakšnih neprijetnosti v zvezi z današnjo Bel-lonijevo poškodbo, bo za nedeljsko srečanje z Marzottom, trener Olivieri postavil Trie-stino na igrišče v naslednji postavi: Bandini; Belloni, Casta-no, Petagna, Varglien, Tuliss', Szoke, Mazzero, Olivieri, Petris, Milani. Ker pa je znano, da je naravno mesto Milaniia na centru je možno da bosta med igro z Olivierijem zamenjala mesti. Poleg novega pomožnega trenerja Elianija, je treningu prisostvoval tudi trener Milana dr. Foni, ki se mudi v našem mestu s celotnim moštvom Milana, ki se bo danes in jutri pripravljalo na našem stadionu na nedeljsko tekmo v Vidmu proti Udinese. NOGOMET MADRID, 10. — Nogometno tekmo med Young Bosom in Vasasom v osmini finala za pokal evropskih prvakov, bo so dil italijanski sodnik, srečanje med Rangersom in zmagova1-cem dvoboja Rapid - Milan pa neki španski sodnik. ((» _ PARIZ, 10. — Alphonse Ha-limi je odpotoval v Los Angeles, kjer bo 6. nov. branil proti Maciasu naslov svetovnega Tudi Bruselj hoče olimpiado 1. 1964 BRUSELJ, 10. — Tudi Bruselj bo postavil kandidaturo za organizacijo olimpijskih l-ger 1. 1964. Predlog v tem smislu je soglasno sprejel mesim občinski svet. Zadnje belgijsko mesto v Katerem so bile olimpijske igre, je bilo Antwerpen. Poleg Bruslja so doslej izrazili željo za organizacijo olimpia-de 1. 1964 še Tokio, Moskva, Karachi, Auckland, Beograd in nekatera mesta v Ameriki.^ Kateremu mestu bo končno poverjena organizacija bo določil kongres mednarodne o-limpijskega odbora, ki bo leta 1959 v Mcnacu. BOKS loi je pripravljen na borbo s Chiocco MILANO, 10. — Evropski prvak lahke kategorije Duilio Loi, ki se bo v soboto boril za ohranitev prvenstva z izzivalcem Francozom Felixom Chiocco, je danes zaključil svoj trening. Loi je dosegel odlično kondicijo. Njegovi trenerji so dejali, da je njegova pest se vedno težka in so prepričani v njegovo zmago nad močnim Francozom. Na vprašanje kaj misli o dvoboju je Loi pripomnil, cja je Chiocca kvaliteten boksar M da ga nikakor ne podcenjuje. ((Premagal sem ga v Parizu — je dejal — toda tokrat se bom moral bolje potruditi, ker je Chiocca v zadnjem času mnogo napredoval. Zadovoljen sem s svojo formo in upam, da bom lahko v soboto nudil dober boks.« Vstopnice za dvoboj, ki bo v milanski športni palači, so skoraj že razprodane. Felix Chiocca bo v spremstvu svojega_ prokuratorja Bretonnela prišel V Milano jutri zjutraj. * * * DETROIT, 10. — Archie Moore je sprejel Chicka Speiserja kot izzivalca za naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije. Dvoboj naj bi organiziral mednarodni Boxing Club. Iz Teksasa pa sporočajo, da se je Joe Brown, svetovni prvak lahke kategorije, obvezal za dvoboj za naslov z Joeyom Lopesom, ki naj bi bil novembra v San Franciscu. Ce bo Brown zmagal, se bo verjetno srečal z Južnoafrikancem Wil-lijem Towellom, katerega vrednost je po zmagi nad Carterjem znatno porastla. prvaka petelinje kategorije. iiiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmiMimiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinlN1'1 Zaključeno evropsko prvenstvo v streljanju Tudi v angleškem «matchu» sovjetski strelci prvaki Jugoslavija med zenskimi in mladinskimi ekipami četrta - Slab plasma Italijanov BEOGRAD, 10. — Danes se je v Beogradu zaključilo strelsko prvenstvo Evrope za- žen Ske in mladince. Kot je bilo pričakovati, so sovjetske strelke in strelci tudi v disciplini angleški «match» postali evropski prvaki. Rezultati: Zenske posamezno: 1. Novc-derova (SZ) 593, 2. Lomova (SZ) 591, 3. Vereš (Madž.) 589, 4. Tijemnikova (SZ) 589, 5. Kormuškina (SZ) 588, 6. Moc-ku (Rom.) 585, 7. Kelner (Madž.) 585, 8. Vasiljeva (SZ) 584, 9. Markovič (Jug.) 583, itd. Vrstni red ekip: 1. Sovjetska zveza 2356, 2. Madžarska 2329, 3. CSR 2323, 4. Jugoslavija 2315, 5. Romunija 2310, 6. Bolgarija 2305, 7. Poljska 2274. 8. Norveška 2240, 9. Italija 1684. Mladinci posamezno: 1. Sve-dob (SZ) 593, 2. Garašič (Jug.) 591, 3. Pastanov (SZ) 591, 4. Grozdenič (Jug.) 589, 5. Sapu-nov (SZ) 588, 6. Klinger (Vzn. Nem.) 588, itd. Vrstni red ekip: 1. Sovjetska zveza 2352, 2. Romunija 2333. 3. Madžarska 2332, 4. Jugoslavija 2330, 5. Nemčija 2319, 6. Avstrija 2307, 7. Bolgarija 2306, 8. Poljska 2306, 9. Italija 2302, 10. CSR 2300, 11. Norveška 2223. KOLESARSTVO PARIZ, 10. — Glavno tajništvo mednarodne kolesarske zveze je sporočilo, da je pri- znalo za svetovne rekorde čase, ki jin je dosegel Riviere na 10 in 20 km' ter v enourni vožnji (46.923 km) 18. sept. v Milanu. Prav tako je priznalo za svetbvni rekord za ženske v enourni vožnji čas. ki ga }e istega dne dosegla Rene Vis-sac (38.569 km). PLAVANJE RIM, 10. — Olimpijska in svetovna rekorderka v plavanju Avstralka Lorraine Crapp je prispela z letalom iz Syd-neya v Rim. od kod,er bo jutri odpotovala v Genovo, kjer bo prejela mednarodno športno nagrado «C. Colombo«. oocovoroi uredant STANISLAV KENKO Tiska Tlskarstr- zavod ZTT • Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 11. t. m. MRALJ JAZZA» Glasbeni tjim v barvah LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR) ŠKR0BAR 1 Rupnik šepne Brezniku: »Ali ste Košakov tajnik?« «Da. In knjigovodja posojilnice.« «čestitam! Remuneracija ne bo premršava. — A kje imate danes Lukovjaka, -nadučitelja?« «Lukovjak ln farji...!« se zasmeje s svojimi škrbinami. Tu se približa Rupniku profesor doktor Mraz in sede k njemu. še zdaj je ves razgret in rdeč, poten po obrazu in telesu, popolnoma hripav od govora. «Vi ste me nekaj motili!« «Hahaha,i» se zakrohoče Ivan. «škoda, da vas nisem zmotil!« Zdajci sta v debati o ilirskem preporodu. »Slovenski narod sam za sebe ne pomeni nič.« »Kolikor je samozavesti v narodu, toliko pomeni. Kolikor je kulture v narodu, toliko pomeni. Kolikor je volje za obstanek v njem, toliko pomeni. — Vsega tega imamo Slovenci več kakor Hrvatje.« »Nam manjka mnogo atributov popolnega naroda; nimamo n. pr. nikjer notranjega uradnega jezika.« »Saj tudi svojih uradov skoraj nimamo. Kaj podjarmljen narod ni več narod?« »Precenjevati se ne smemo!« »Podcenjevati se ne smemo! Mi povzdigujemo vse hrvaško, samo zato, ker je hrvaško. Slovensko pa preziramo, čeprav je mnogokrat neizmerno višje.« «Preziramo se, ker smo majhni; a majhni ostanemo, dokler se bomo prezirali.« «Nehajmo se torej prezirati, pa nas tudi Hrvatje ne bodo več prezirali. Enak enakemu podaj roko — Slovenec in Hrvat!« «Vi ste torej kljub vsemu tudi pristaš edinosti?« »Poštene in iskrene, ne podrepniške!» «Ampak glejte: če bi se vsi kranjski pisatelji za izobražene kroge — čbeličarji — že v tridesetih letih poprijeli srbohrvaščine, bi bilo Slovanov po Koroškem in štajerskem sicer nekaj manj, a južnih Slovanov z enim knjižnim jezikom bi bilo več.« «A južnih Slovanov v celem bi bilo manj, dosti manj. štajerska, Koroška in Primorska — to je precej, to ni samo kar ,nekaj manj’. In teritorija bi bilo manj, zelo važnega teritorija in — k vsemu temu še — Stanka II. bi ne bilo.« »Saj bi ga ne bilo treba!« »Mesto njega bi sanjal danes Nemec preko Ivanjčice in Kalnika.« »Tradicije Slovenskih goric kažejo proti Zagrebu. Naši študentje v Varaždinu... Župnik pri Sv. Križu... Danjko...« »Vkljub tradicijam bi se ponemčile, ko bi jih ne bili priklenili Kranjci. Prav te gorice bi se ponemčile. A resnica je bržčas ta: stvar bi se ne bila dala izvesti, pa če bi se bili postavili na glavo in ne le — poilirili.« »Abzug, Krainer!« se zadere pri sosednji mizi Werbnigg. A že je ceremoniar pri njem, da ga miri. »Naši kmetje o Kranjcih niso hoteli ničesar slišati. Še pred osmimi leti mi je eden rekel: Kaj bomo mi s Kranjci vkup! S Kranjci ni nič!« »To lahko tudi danes slišite!« se oglasi Sever. »Sugestija nemškutarjev. Evo!« pokaže Werbriigga. »Ljudstvo hrepeni na sever — k Nemcem. Hrvate zaničuje; Kranjca sovraži — iz zavisti, ker je svobodnejši. Oboje izkorišča in podpihuje štajer-cijanstvo.« Rupnik očita Mrazu nezaupanje v slovensko moč. »'to — vi bi rekli: — nepouzdanje v lastno jakost je naša bol, slovenska bol. Hvalisanje, občudovanje vsega tujega; zavist in neprijaznost nasproti domačim uspehom.« Mraz poveličuje Hrvate v primeri z nami. Ivan ugovarja. «Enega samega Prešerna, enega samega Župančiča ne dam za vso armado ilirskih pesnikov!« Mraz se navdušuje za melodioznost hrvaškega jezika, slovanske italijanščine — Ivan ugovarja. Petelina nadaljujeta debato. Jaz je ne poslušam dalje. Severja še slišim, ki se vtakne: «Potreba teh prepirov, možnost teh prepirov, ti prepiri sami — so že slovenska bol, gospoda! Nehajte! Bodočnost nam prinese sama, kar nam gre. Bratstvo, enakopravnost in svoboda, jugoslovanska politična skupnost — to so naši cilji! Na delo, bratje, da si jih priborimo!« Košak prepeva: »Ta vesela kompanija tega ne dovoli...« Ni ga še minila ginjenost. Včasih si otare solzo iz očesa, petje mu prekine pridušen stok. Zabava je bučnejša kakor po obedu. Ljudje so veselejši, a razbrzdanosti ni videti. Zdi se, da krote nagone in se vzdržujejo nezmernosti. čakata jih še dva dneva popivanja, pojedin in veselja. V ponedeljek se pelje celi korzo pestrih voz v sosednjo faro k Sv. Jerneju. V cerkvi opravijo slovesnost, primiciant mašuje. Potem se okrepčajo v krčmi, če jih ne povabi in pogosti kak novomašnikov sorodnik. Popoldne se vrnejo k Ambrožu v veselja dom. — V torek k Mariji Pomočnici z istim vzporedom, — Ni čudo, da se brzdajo in hranijo moči za velikansko delo radosti, ki jih še čaka. Saj nazadnje so izmučeni in skrokani dovolj, da odnesejo domov več spominov na veseljačenje kakor na cerkveno slavnost samo. »K razsvetljavi! K razsvetljavi!« Septembrski večer je precej hladen. Z žeblja snamem svojo pelerino in se sporazumem z Miltko preko miz s kretnjo in pogledom, da si vzame tudi ona ogrinjalo. V tem trenutku zagledam Ciliko — pri svatovnicah sedi — in nekaj me zbode v prsih. Njen bledi obraz je kot okamenel; mukoma upira oči tja nekam v steno; in vendar čutim, s kakšno krčevitostjo je zasledovala moj dogovor z Miliko... Vse zapušča sedeže in odhaja proti travniku. Samo konec mize ostane družbica pri kartah. Stotnik Wambereer se ie t nt ^l,Pri ^rji-Svoj stari sedež in našo družbo je pust na cedilu, sedel je takoj na oni kraj med soigralce v črni suKnjan. Zunaj je tema, da je komaj razločiti. Milika hlastne po moji roki in me pogleda žejno Oklei se me pod pazduho in se pritisne k meni. čez razsvetljeni prostor pred vhodom v lopo smukne Cilii naravnost proti nama. Videti naju še ne more; a išče naj to ji berem z lic. K sreči se pojavi hipoma pred njo Posegar, ki jo zgra drzno za oba komolca in potegne k sebi. «Ne iščete mene, gospodična?« «Ne!» Oči ji trdovratno prodirajo temo. Jaz se skrijem z Miliko za ljudi; zaradi gneče ne more' takoj naprej. «Kdo je presrečni?« vprašuje Milan glasno. »Milan! Milan! Mi se odpeljemo!« se oglasi zadaj gosi Melanija. Zapazila ga je in že ga vleče za roko. K Ciliki pa plane bogoslovec-ceremoniar: «Tu ste, gospodična! Jaz sem vam obljubil, da vas popelje k razsvetljavi. Pojdiva! Vse je že pripravljeno. Nekaj rak imam kar v žepu; spotoma jih zapaliva.« Ko gresta mimo, me Cilika zagleda — obstane za trenute kakor v sanjah... On pa jo potegne dalje: «Hitro, gospodična! Glejte, smolnjake že prižigajo!« Medla luč se razprostre po travniku. Ogrodje na vrhu razsvetljeno. Luči na leseinh deščicah so razporejene v podo velikanskih črk: IHS. Prva raketa vzplamti na travniku in švigne strelovito pro nebu... pok... roj svetlih isker se usiplje iz razletele zvezde : ugasne v temi... Tu in tam zasikne v lepem loku nad množico bengaličr vžigalica, da zablisketavajo v ščemečih barvah obrazi, roke i obleke, naočniki, verižice, nakit in svetli gumbi — srebrni » školjkasti — na baržunastih telovnikih z všitimi pisanimi rož cami, kakor jih nosijo nekateri, doma od južne Pčsnice... fNadaljevanje sledi)