ŠteV. 83.
V Ljubljani, Četrtek, 14. aprila 1921.
9
#’< i
Leto 1.
hhm vsak delavnik popoldne
CINE PO POŠTI:
aa celo leto K 144'— za pol leta K 72r—
OmHriStM in uprwnSto* * H-prtarjeei iNci itef.fi — Tito«* uradn&tra Stav. 50 — Ttie»» «=» nprmmfiRra štw. 3J8 =*»
CENE PO POSTI:
74i četrt leta K 36"— ta en mesec K l'2r—
V UPR AVI STANE MESEČNO K10*— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Vzgled srgaiiizsdl.
SCršl^ssski rudarji v Riem-
/ ^.
Pred seboj imamo glasilo strokovnega društva krščanskih rudarjev v Nemčiji >Der Bergknappc« dne 9. aprila t. 1. List izhaja v Essenu kot tednik. V navedeni številki priobčuje blagajniško poročilo društva za 1. 1920. SfeVilke, ki jih črtamo tukaj, so tako zgovorne, da jih mora razumeti vsak naš delavec. Slede naj tu le glavne postavke:
Dohodkov je mielo društvo 20,688.466.71 Jaark, v čemer je vštet preostanek iz 1. 1919. v znesku 5,452.955,26 mark. Stroški so znašali 8,881^027.89 mark. Koncem }. 1920 je bilo v društveni blagajni 11,757.438.82 mark gotovine. Razen tega pa ima društva celo vrsto hiš in gospodarskih poslopij, dalje opravo v knjižnicah, uradih, domovih itd. v vrednosti 1,680.1:15.79 mark, tako da je znašalo celokupno premoženje društva dne 31. dec. 1920 nič manj kot 18,437.554.61 mark. o čemer ne pozabimo, da je marka po današnjih kurzih vredna 2.30 jugoslovanske krone.
'Strokovno društvo krščanskih rudarjev feffije okroglo 170.000 članov, ki so vplačali lani 14,804.128.20 mark članarine, dasi se je le-ta še-le v zadnjem četrtletju zvišala. Društvo vzdržuje veliko število uradnikov in nameščencev7, ki delujejo po društvenih pisarnah, gospodarskih podjetjih, raznih državnih delavskih komisijah itd.. Vrhu tega izdaja društvo štiri glasila: glavno glasilo »Der Berg-knappe«, poseben list za holandske člane in isto tako poseben list za rudarje v saarskem ozemlju; od d. maja 1920. izhaja še poseben list za rudarski naraščaj: >Knappen-Jugend*. Kljub vsem tem ogromnim izdatkom c«e je društveno premoženje v lanskem letu zvišalo za 6,845.544.19 marke.
Lahko si mislimo, kaj pomeni tako mogo-
organizacija za dobrobit in samozavest krščanskega rudarskega delavstva. To delavstvo pošilja potom svojega strokovnega društva svoje zastopnike v vse državne in druge delavske komisije in odfcoiet, ki se pečajo z Vprašanji, ki kakorkoli tičejo delavstva. Tako je krščanskemu delavstvu zagotovljen tehten vpliv na urejanje vseli delavskih vprašanj. Ogromno delo vrši strokovno društvo na polju "izobrazbe in gospodarske samopomoči, pomoči v bolezni in smrti, v slučaju brezposelnosti in za časa štrajkov. Z milijoni v rokah se da pač vse drugače delati nego z nekaj tisočaki.
Med najlepše in najupapolnejše uspehe strokovnega društva krščanskih rudarjev v Nemčiji pa spada nedvomno organizacija rudarskega naraščaja. V dobi, ko mladina splošno posurovlja in nravno propada in ko mamijo zlasti delavsko mladino prevratne struje, se je posrečilo krščanskemu radarskemu društvu zbrati pod krščanskim praporom na tisoče radarske mladine in jo povesti na pot krščanskih idealov. Dne 28. marca t. 1. se je v Esse-nu vršila konferenca krščanskega rudarskega naraščaja, katere se je udeležilo nad tisoč delegatov! Ta mladina je sveža in polna ognja za krščanske socialne ideale, zato ni dvoma,( da bo potegnila za seboj vse, kar je nravno zdravega med radarskim naraščajem. Na svoji gori omenjeni konferenci je sprejela resolucijo, v kateri se izjavlja proii revolucionarnemu rovanju komunistov in pravi: >Poživljamo celokupno krščansko organizirano mladino in vse druge plemenito misleče mladeniče, da se z vsemi silami postavijo v bran proti početju radikalnih hujskačev. Geslo generalnega strajka se mora zlomili. Drzoviti komunistični mladini mora stopiti nasproti svobodna, srčna krščanska mladina.«
Slovenska krščanska delavska mladina, slovensko krščansko delavstvo — naprej za zgledom nemških tovarišev!
s MUSLIMANI IN USTAVA,
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne je imel muslimanski klub sejo, na kateri je razpravljal o nekaterih statističnih spremembah, ki jih bo predlagal glede ustave. Dalje je klub sklenil, da bo predlagal spremembo člena 14., ki govori o časopisju, in to v smislu sklepa novinafskega kongresa v Sarajevu. Za govornika sta določena Korkut in Kurbegovič.
Belgrad, 14. aprila, (Izv.) Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta; na njej se je razpravljalo o ustavi iti o pogajanjih z muslimanskimi poslanci iz Južne Srbije. Referirala sta Pašič in Uzunovič. Ker niso bili demokrati sporazumni s potekom, se je prepustilo njim, da rešijo to vprašanje.
OrJaSbl Strafh aa Hngliibcn.
LDU London, dne 13. aprila. (Reuter.) Strojevodje in kurilci, ki tvorijo zvezo neodvisno od narodnih strokovnih organizacij železničarjev, so sklenili, v petek pričeti stavkati.
LDU London, dne 13. aprila. (Reuter.) K sklepu železničarjev in transportnih de-lavccv, pričeti v petek s stavko,- javljajo: Posamezni voditelji delavcev, zlasti Hen-dersen in Clynes, delujejo v smislu mirne rešitve, Thomas je izjavil, da se bo mnogo delavskih zvez, med njimi tudi zveza delavcev v električnih obratih, priključilo i akciji delavske trozveze. Llovd George je v spodnji zbornici izjavil: Položaj postaja vedno resnejši. Izrazil pa je upanje, da prizadevanja za mirno rešitev ne bodo ostala
brez uspeha. Ako se ukine delo, Ho vlada uporabila vsa sredstva, da ščiti delavoline v življenjsko važnih obratih. Večina mornarjev se je izrekla proti stavki. Za jutri je sklicana konferenca »vseh delavskih zvez.
LDU London, dne 15. aprila. (Reuter.) Zveza železniških uradniških nastavljen-cev priporoča svojim članom, naj se priključijo sklepu delavske trozveze in naj prično stavkati.
LDU London, dne 13. aprila. (Reuter.) Objava delavske trozveze zavrača po ugotovitvi upravičenosti stavke očitanja, da stavkajo rudarji iz političnih vzrokov, ter izjavlja, da o proglasitvi revolucije ne more biti govora.
MMmmšmm dehnssa Mercno.
. LDU Ženeva, 13, ( aprila. (DunKU) Pod predsedstvom francoskega zastopnika je bilo v torek otvorjeno sedmo zborovanje upravnega sveta mednarodnega delovnega sveta. Upravni svet je sklenil, odzvati se vabilu zveze narodov in odposlati šest svojih zastopnikov, 3 zastopnike delodajalcev in 3 zastopnike delojemalcev, v
komisijo zveze narodov, ki razpravlja e vprašanju privatnega izdelovanja m uniči je in vojnega gradiva. Skupina delodajalcev pa je izjavila, da noben njenih članov ne prevzame mandata v tej komisiji. Zastopniki delavcev se bodo imenovali kasneje. Otvoritev prihodnje delovne konference v Ženevi je določena za 25, oktobra.
PodroSiiiiisfi m veSSlieni požaru v Bohfiiiiai«
hlodov. Goreli so ti hlodi kot kres. V vodi so hlodi zgoreli do polovice. Dalje je zgorelo 2000 kubičnih metrov finega rezanega lesa in slednjič 31 vagonov žamanpi in skrajnikov. Kakor cenijo, je celokupno zgorelo 200 vagonov lesa.
Ljubljana, 14, aprila.
O velikanskem požaru v bohinjski dolini še nekatere podrobnosti. Kako je nastal katastrofalni požar? To vprašanje je doslej še nepojasnjeno. Da bi bila ogenj podnetila hudobna roka, kakor so bili mnenja nekaterniki, je izključeno. Zanimiv je pred vsem sledeči preddogodek. Pred dobro uro pred izbruhom podarja. na žagi je lokomotiva državne železnice zanetila gozdni požar na nasprotni strani žage. Osem na žagi zaposlenih žagarjev je odhitelo ta požar gasit, štirje pa so Ostali pri »gatrih«).
Ko so delavci ta požar udušili, so se takoj vrnili na žago, a v trenotku, so z obupom začeli vzklikati: »Sedaj pa žaga gori?«
Ogenj je nastal med gatrom in cirku-larsko pod žago pri vratih. Vnelo se je žaganje, Požar se je bliskovito razširil.
Na žagi je gorelo celo noč. Navadne brizgalne so bile brez moči, šele blejski motorni brizgalni, ki je na mesto zelo pozno dospela, se je posrečilo obvladati gro-zepolni in divji element.
Zgorelo je 3000 kubičnih metrov
ItMiilltesfe
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Včeraj je predsednik konstituante sklical sejo klu-bovih načelnikov in jim sporočil željo vlade, da se debata o ustavi čim preje konča. —• Dosedaj je prijavljeih čez 20 govornikov. Od demokratov bosta govorila Davi-dovič in Lukinič. — Proti vladnemu predlogu ustave bosta govorila tudi Stojan Protij in Trum bič.
LDU Belgrad, 14. aprila. (ZNU) Danes ob devetih dopoldne se sestane ustavo-tvorna skupščina. Na dnevnem redu je poročilo verifikacijskega odseka, ki včeraj ni mogel sklepati, ker ni imel kvoruma, nato poročilo imunitetnega odseka, ki zahteva, naj se nekateri poslanci izroče sodišču. Nato se bo volil novi tretji podpredsednik skupščine namesto poslanca Miletiča, ki je kot minister za pošto in brzojav podal de-misijo kot tretji podpredsednik skupščine. Ker bo ta volitev trajala dolgo časa, se bo moglo, kakor se govori v parlamentarnih krogih, preiti na poročilo ministra za konstituanto o delu v ustavnem odseku šele popoldne, V tem primeru bi se začela debata o samem poročilu ustavnega odseka šele na seji v petek.
LDU Belgrad, 14. aprila. (ZNU) Včeraj se je v klubih največ govorilo o ustavi. Odbori posameznih strank delajo popravke, katere bi bili morali še včeraj predložiti predsedniku konstituante. — Po poslovniku bosta od vsakega kluba v splošni debati govorila po dva poslanca. Kakor se misli, bodo v petih ali šestih dneh ti govorniki gotovi, nakar sc določi čas za nove govornike. Ker se v parlamentarnih krogih misli, da se tekom današnjega dne ne bo začela načelna debata, je večina klu-
Prizori, Vrtinci.
Grozen in pretresljiv je bil pogled na gorišče. Vročina je bila naravnost peklenska! Na več mestih so se dvigali siloviti vrtinci. Kot goreči sebri so iskre in žerjavi -ca se dvigale visoko proi nebu. Ti veterni vrtinci pa so potem povzročili na šestih mestih velikanske gozdne požare. Dvajset col debeli hlodi so goreli kot bi jih bil polil s petrolejem.
Strašnemu uničenju ognja so obvarovali skladišč desk okoli 3000 kubičnih metrov.
Žaga je obstojala iz dveh pehrojarme-nikov in treh cirkularjev. Poleg je bilo se par šup in kolib za delavce. Delavci so si zamogli rešiti samo golo življenje. Nekaterim je zgorela v šupi vsa obleka.
Žaga in skladišča so bili zavarovani za 300.000 K.
bov sklenila določiti svoje govornike šele danes, ker se misli, da bodo šele danes prišli v Belgrad tudi ostali poslanci..
Trpsska pssaiaflga z
Ifaifs.
Belgrad, 14. a<prila. (Izv.) Semkaj je včeraj prispela italijanska delegacija za trgovska pogjanja, ki bodo pričela v ponedeljek. Od naše strani so. imenovani: za predsednika dr. Ninčič, kot člani pa dr. Trumbič, dr, Kostrenčič in dr. Žerjav,
PRIJETI ROPARJI.
Sarajevo, 14, aprila. (Izv,) Sarajevska policija jc aretirala vodjo roparjev, ki so pred nedavnim časom oropali pošto pri Cetinju in na katere je bila razpisana nagrada 100 tisoč dinarjev. Denarja niso dobili.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 14. aprila. (Izv,) Današnja predborza notira sledeče kurze: Dunaj 23—23,10 (tendenca slaba), Italija 665 (tendenca čvrsta), Praga 198.75 (tendenca čvrsta), Berlin 228 (blago, tendenca slaba), Pariz 10.16, London 561.
Dfultura.
k Samo znaki »lov. stenografije, sestavil profesor Adolf Robida. Ceua 8 K. Založil A. Janežič, Ljubljana, Florjanska ul. ,14. Ta priročna žepna knjižica, ki obsega vse potrebne samoznake, je izšla v mali, zelo lični in prikupni žepni obliki. Tiskana je ua fin papir. Avtogram je prav mojstrsko izvršil profesor Osana. Knjižica se dobiva po vtseb knjigarnah.
OMinske unlifoe.
D. M. v Polju. Bolj, ko se bližajo oB: čmske volitve, bolj skrbi liberalce in njih privesek »Samostojne kmebe«. Dobro čutijo, da se že bliža konec njihovemu gospodarstvu v občini. Nič več ne bodo gospodarili naši cbčini. Najbolj jim pa dela skrito ksciiCiatna lista »Delavske zveze«, katera bo pri teh občinskih volitvah prvič nastopila čila in mlada s svojimi delavskimi in takozvanimi »bajtarskimi* kandidati. Kako jim jc to hud poper, se vidi ravno sedaj, ko hodijo stranke k gosp. gerentu »atku« po listke, da dobijo svojo civilno obleko od vojaške oblasti, katero so oddali, ko so šli v vojno. G. »atek« se jc povzdignil med preroke in že vnaprej prerokuje, kdo da bo prihodnji župan. On namreč dobro ve, da so mu že urice štete na gereniekem stolčku in da ga bo iriorad izročiti ravne tistim, kateri so mu najbolj pri srcu. Nikar pa naj »atek« ne misli, da med delavstvom ni sposobnih moči, ki bi mogle njega nadc-mestovati. Najdejo se »e vedno taki elementi, ki mislijo, da rooaa hiti samo tisti župan, ki kaj ima in de delavec berač m za ta posel. Take misli obhajajo tudi nekega gospoda delavca, ki ima rujavega konjička, po zaslugi vojske, ker so se namreč po vojni dobffli konji veliko ceneje, T* mož pa mora kljub temu hoditi v tovarno na delo. Naj se mož le malo spomni, zakaj je moral iti v Ameriko, potem ne bo vee govoril, da če delavci zmagajo, bodo marali sami zemljo kopati, ker mu je »samostojni kmetje« ne bodo hoteli orati. Seveda on mora tako govoriti, ker mu to zapoveduje bogati kašeljski bog. Delavci, tovariši, mi pa strnimo svoje vrste in pokažimo, da smo tudi mi na svetu in da tudi mi nekaj premoremo. Zato vsak delavec in obrtnik, ki si moraš s svojimi ždjavtmi rokami služiti svoj kruh, oddtaj svoj glas *D e -1 a v s k i z v e z i«, ki prvič stopa v javnost in ima poguma dovolj pomeBti samostojne-že iz občinskega odbora in z njimi vred vs« puhlo liberalno buržuazrjo. Na dan volitve vsi na volišče in vsi volimo kandidate *D e-1 a v s k e zvez e«.
Delavec, ki ni samostojen«,
le Tržiča. Občinske volitve so pred durmi. Vršile se bodo 4. majnika, Kakor čujemo, bodo nastopile štiri stranke: naša Delavska zveza, obrtna zveza, socialdemokratka in bankirska, ki se pa ni upal« povedati pravega imena JDS. ali liberalna, temveč sc je skrila za ime gospodarska stranka. Radovedni smo, kdo bo volil z bankirsko ali stranko znanih verižnikov. Delavci in delavke poskrbimo, da bo i majnika praznoval v Tržiču zmago krščanski delavec, čegar kandidatje nastopajte pod znamenjem »Delavske zveze«. Dolžnost celokupnega delavstva v Tržiču je, da podpira »Delavsko zvezo«, da pridemo čimprej do svojih pravic tudi v občani. Delavstvo si mora samo pomagati. Da pa socialdemokracija v tem prizadevanjus'delavstvu ne bo pomagala, na« je poučil slučaj milijonarja Antona Kristana, ki je zvezan z bankirji od stranke JDS, ki se danes pri nas skriva ocd imenom gospodarske stranke. Zato, delavci in delavke, na delo za kandidate »Delavske zveee«, da bo 4. maj-nika dan zmage krščansko socialnega delavstva v Tržičul
Kamna gorica. Dne 3. t, m. je imela podružnica Delavske zveze sestanek, na katerem naj bi se določilo, kako se udeležimo občinskih volitev. Prišli smo do zav ključka, da postavi Delavska zveza svojo listo, kar je tudi najbolj pametno. To pa nekaterim nikakor ni moglo v glavo. Kake naj bi priprost delavec prišel v občinski odbor, ko vendar ničesar nima. Tudi med nekaterimi delavci vlada neko nezaupanje, ker ni več .»gospodov« zraven. Do sedaj j* prišel namreč v občinski odbor vsak drugi lažje kakor delavec, brez ozira na sposobnost; delavcev pa so se še sramovali. Sedaj je pa joj! Delavci so *e zbrihtali in smemo upati, da bodo vsaj tako znali v občini gospodariti kakor njihovi predniki. Obenem pa s tem hočemo pokazati našo moč, da ne bo eden ali drugi mislil, da smo morda metle, s katerimi bi se dal« vse narediti. Mirno pričakujemo dan volitev. S tistim dnem bo padla zadnja opora delavskih tlačiteljev. Zmaga »Delavske zveze« je zagotovljena. Krščansko socialni delavec stopa na plan!
Ljubljana. Krščansko socialno delavstvo, duševno in tejesnp,	v	Ljub	Hani
\
v občinske volitve v okviru Ljudske stranke. Volivni boi sicer še ni razpaljen, vendar se vrši toliko živahnejša agitacija od moža do moža. Komunisti, socialdemokrati, narodni socialisti, bankokrati pod firmo JDS in liberalni samostojneži — vse to se zbira in agitira enotno proti listi Ljudske stranke. Kakor se vidi, teh tako različnih elementov ne vodi želja po dobri socialni in gospodarski politiki v zanemarjeni ljubljanski občini, ampak strast proti »klerikalizmu«. Nam je to prav. Mi gremo na plan s svojim programom in načrtom. Komur je resno na srcu, da se razmere v Ljubljani za telesni in duševni proetarijat izboljšajo, bo volil listo Ljudske stranke in njen soci-alno-gospodarski program!
Iz Križev pri Tržiču. Pri nas je votivni boj za občinske volitve končan. Preteklo nedeljo smo se sporazumeli in postavili skupno listo. Kot politične stranke so prišle v poštev Ljudska in socialncdcmokra-ška stranka. Samostojna kmečka niti v poštev ne pride, ker je samo krajevna stranka za vas Duplje. Torej SKS propadla popolnoma in izginila iz zadnjih volitev od 46 na nič. Slovenska Ljudska Stranka je prišla na plan s 4 petinsko večino v celoti v poštev, torej najmočnejša. Dr. Žerjavova demokr. stranka je mislila dobiti še moč, misleč podkupiti volivce. A zaman, še njegov lastni pristaš ni hotel sprejeti denarja v vplivne namene za agitacijo za občinske valitve. Ker je razumel naš položaj, ni hotel iti v ogenj p ožerjavico. Ljudstvo se zaveda in dokazuje, kako mo čin zavednost še ima; ako ga nkrat kdo zapelje, drugič ne gre več na lim.
(politični dogodki.
-j- Protič proti vladi. »Tribuna« piše, da verifikacijski odsek ni mogel sklepati glede Protičevega mandata, ker opozicija iz taktičnih razlogov noče prisostvovati sejam odseka. Opozicija hoče zadrževati sklep še nekaj tednov, da bi Protič dobil priliko, da bi z zemljoradniki, socialisti, republikanci in komunisti zrušil vlado Nikole Pašiča, ko bi prišel v konstituanto.
-j-, Gompers proti mednarodni delavski Zveii. Ameriški delavski voditelj Gompers je poslal tajniku mednarodne delavske zveze pismo, v katerem pravi, da je nemogoče, da bi ameriška delavska zveza pristopila mednarodnemu udruženju, ki hoče socializirati celokupno industrijo in ki izpodkopava vlado Združenih držav.
. ~h I* češkoslovaške notranje politiko. Predsednik Češkoslovaške republike Masaryk jp po svoji dolgi bolezni končno okreval in se začel zopet podrobneje pečati z državnimi posli. Njegova želja je pred vsem, da notranjo politiko postavi na trden, trajen temelj s tem, da se ustanovi krepka parlamentarna večina, ki bi prevzela tudi vlado. V to svrho je povr-sti povabil k sebi politike raznih strank in se z njimi posvetoval. Ta posvetovanja še trajajo in bo Masaryk povabil k sebi tudi zastopnike nemških strank. Načelnik nemškega parlamentarnega kluba dr. Lodgmann je odstopil. — Deželna upravna komisija za Češko se bo v kratkem prenovila na ta \ način, da bodo imenovani vanjo tudi trije zastopniki Nemcev iz treh glavnih strank: socialno demokratične, agrarne in nemško-nacionalne.
-f- Jugoslovansko-češko zbUžanje. Te dni pride v Belgrad profesor dr., Pata, bivši tajnik jugoslovenske kamore v Pragi, eden izmed ustanoviteljev češko-jugoslo-venske lige v Pragi. Dr. Pata je napisal zelo veliko člankov, ki se tičejo jugoslo-vensko-češkoslovaškega zbliževanja ter si tudi sedaj prizadeva, da ustvari vsaj en del tega programa.
eDnevnl dogodki.
.— Posamezne številke »Novega časa« se prodajajo od jutri nadalje v vseh prodajalnah in pri kolporterjih po 80 vin. izvod,
— Mednarodni urad za varstvo otrok.
Kongres za pomoč potrebnim deželam, ki zboruje v Ženevi, je sklenil, naj se pod zaščito Zveze narodov in Lige Rdečega križa osnuje mednarodni urad za varstvo otrok.
— Vrednost dela. Izguba, ki jo na Angleškem trpe delavci, podjetniki in država vsled rudarskega štrajka, znaša V prvem tednu 15 ih pol milijona funtov ali blizu 2 milijardi kron.
— Razveljavljena obsodba. Pred radovljiškim sodnikom je bil blejski kaplan g. Štupica obsojen na 1000 K globe ozir. na 7 dni zapora na tožbo nekaterih blejskih liberalcev. Danes se je s to razsodbo bavi-lo ljubljansko deželno kot vzklicno sodišče pod predsedstvom dvor. svetnika Re-gallyja. Poročal je sod. svetnik dr. Modic, Deželno sodišče je razsodbo radovljiškega sodnika ravzeljavilo,
— Gradbena delavnost na češkem. — Češkoslovaška vlada ustanavlja po vseh yečjib mestih stavbene urade, ki imajo v zmislu posebnega zakona nalogo pospeševati in voditi gradbeno delavnost. Vlada sama bo že letos začela graditi 100 poslopij, za kar je proračunanih 535 milijonov kron. Nadaljnjih 225 stavbnih načrtov je v
*Nev! <?ass«', 3ne
"	•	.... -i m. ...i  	—	m	Mir.. n	, i — ■.
razpravi. Tačas se gradi na Češkem 2647 zasebnih hiš z 8668 stanovanji.
— Gozdni požar pri Ratečah. Dne 10. t. m. je nastal gozdni požar na hribu Kopje onstran demarkacijske črte, kateri je povzročil Uršuli Kerštein škode 30.000, Marku Benetu 10.000 in Matevžu Petriču 6000 kron. Požar je zapazil posestnik Janez Kuri iz Rateč, gasilci in domačini so požar omejili in ga zadušili.
— Pretep v Kovorju. V bližini Jurčkove gostilne v Kovorju so se fantje stepli in je bil Miha Meglič iz Kovorja trikrat zaboden in sicer v prsi, pod srce in na levem stegnu.
— Oddaja premoženja v Avstriji. Predplačila na oddajo premoženja v Avstriji, za katere poteče rok 10. t. m. znašajo doslej 9 milijard. Od tega je bilo 5 milijard vplačanih v gotovini, 4 milijarde v vojnem posojilu.
— Obsojeni tatovi. Jože Ferjan, ki je okradel v Kranjski gori Franceta Pečarja, je bil obsojen na 1 mesec težke ječe. Na 14 dni težke ječe je bil obsojen čevljar Jožef Marolt iz Leskovca, ker si je prilastil v Zagorju v popravilo mu prinesene čevlje.
— Svojega očeta pretepel je Anton Kolenc v Lazah pod Sv. Goro in ga poškodoval na glavi. Deželno sodišče v Ljubljani ga je obsodilo na 10 tednov ječe.
— Velika kriminalna pravda se je začela te dni pred sodiščem v Kodanju. Na zatožni klopi sedi danski zdravnik Nordentoft, ki je obtožen cele vrste najtežjih zločinov: umora svoje prve žene in sokrivde na več drugih umorih, zločinov proti nravnosti, goljufije, požiga itd. Obtožnica in priloge obsegajo 140 tiskanih strani. Razprava se vrši pri zaprtih vratih.
— Cenejši kruh. Na Češkem so znižali cene finemu pecivu na 50 vin., navadnemu na 45 vinarjev kos. Vsak kos mora tehtati 48 gramov.
— živež namesto povišanja plač. V veli-kopraškem občinskem svetu se pečajo z načrtom, da namesto zvišanja plač preskrbe mestnim uslužbencem živež in druge življenjske potrebščine. V to svrho bi se dala pod primernimi pogoji v najem za parcelacijo namenjena veleposestva v okolici Prage, na katerih naj bi se pridelovala živila za mestne nameščence. Na ta način bi se tudi najuspešnejše preprečilo nadaljnje padanje valute.
£jubljatiski dogodki.
lj f Zlatomašnik p. Rajnerij Kokalj. —
P. Rajnerij Kokalj, zlatomašnik, je umrl včeraj zvečer ob enajstih v tukajšnjem frančiškanskem samostanu v 81. letu starosti. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 5.
R. i. p.!
lj Občinske volitve se bližajo. Dokaz: Mestni magistrat škropi ceste. Po Ljubljani in celo v Šiški se vrši to delo. V Šiški so včeraj škropili celo ulice, ki že leta niso videle mestnih škropilnic. Na cestah se je pojavil tudi valjar, ki naj spravi ulice v boljši stan. Magistralna liberalna gospoda misli, da bo s škropilnico in valjarjem dobila kak glas več. Ljudje pa niso več tako neumni in se smejejo tej »uradni« agitaciji.
lj Političen odbor SLS za Šent Peter in Vodmat ima danes zvečer ob pol 8. uri važno sejo v dvorani Šentpeterske prosvete.
lj Čudno poročilo o čudni razsodbi. Današnje >Jutro« poroča, da je >Novi Čas« prinesel o razpravi glede svoječasnega dogodka pred finančno delegaeijo, ko so vojaki streljali za civilisti, zavito poročilo. Informator s Jutra«: naj vzame v vednost, da se poročevalec ^Novega Časa< ni mogel zavzeti za streljanje in to tem manj, ker se je pri razpravi pokazalo, da tista družba ni žalila kralja Petra, marveč se je šalila, poslavljajoč se od svojega tovariša, kateri se je slučajno pisal > Kralj«. Viiled tega je slovenščine nevešča vojaška straža mislila, da je vesela družba žalila kralja, in je intervenirala. Taka je zgodba o streljanju.
lj Nedramatičen prizor pred dramo.
Na cesti pred dramskim glediščem se je včeraj okoli dveh popoldne odigral zelo nedramatičen prizor, naravnost škandal. Pred dramo je stal kritik in glasbenik g. Marij Kogoj v družbi pesnika g. Pod-bevška. Kogoj je zjutraj v »Jugoslaviji« priobčil kritiko o ravnatelju Rukavini, v kateri je omenil tudi opernega pevca Kovača, ki ga je kritika zelo razburila. Isti ► čas je prišel pevec Kovač v družbi svojih tovarišev s Kongresnega trga. Čim je Kovač zagledal svojega starega nasprotnika, je postal do skrajnosti razburjen in je skočil hitrih krač do Kogoja in ga nahrulil: »Koliko časa še mislite vezati otrobe po časopisih?« — Nastal je mučen prizor, ko je velik človek — Kovač začel mikastiti malega Kogoja. Na gorenjo hrulacijo je Kogoj mirno odgovoril: »Z vami ne govorim! To je moja stvar!« — Kovač na to: »To je pa moja!« V tem trenotku je operni pevec napram kritiku uporabil nogo kot svoj argument brambe proti pisani kritiki. Začel se je boj. Kovač je pretepal in suval Kogoja, ki se je skušal ubraniti. Škandalu je napravil konec — na mesto došli stražnik, vprašajoč za imena komba-tantov. Kovač je dostojanstveno, teatralično odgovoril: »Operni pevec Kovač!« Nato je odšel v pisarno dramskega gledališča. — Naša opera si s takimi prizori gotovo ne bo pridobila večjih simpatij.
lj Iz Ljubljane izgnani. Iz okoliša ljubljanskega policijskega ravnateljstva so bili izgnani; V Kropi rojeni Gašper Eržen in France Zima iz Grabč pri Radovljici za dobo 5 et, Jakob Saksida pa za 15 et. Omenjeni so zelo nevarni tatovi in vlomilci.
lj Sum goljufije. Bivšega slugo deželne vlade Martina Palčiča preganja policija, ker je sumljiv, da je na goljufiv način žel. delavcu Josipu Cestniku izvabil srebrno žepno uro, vredno 500 K in 30 K. Neznano kam je odpotoval.
JCaša društva.
d Pevsko društvo >Ljubljana«. Danes zvečer ob 8. uri pevska vaja mešanega zbora. Pridite točno in zanesljivo!
^Raznoterosti.
r Prodano časopisje. Znani ameriški pisatelj Upton Sinclair, ki je svoj čas v posebni knjigi razkrinkal čikaški mesni trust in razmere v tamošnji klavnici, je sedaj izdal novo knjigo pod naslovom »Judeže-vo plačilo«. V tem delu razkriva strahovito izkvarjenost ameriškega časopisja, ki je domalega vse prodano kapitalistom in po njih vzdrževano. Posebno zloglasno je v tem oziru časopisje »Associated PreB«, ki ga označuje Sinclair kot »debel zid«, ki zapira občinstvu pogled do resnice, in kot »velik poročevalski kanal«, ki razširja laži in obrekovanja. Vse to časopisje piše edi-no-le to in tako. kakor služi interesom velekapitala, resnica in poštenje sta mu neznana pojma. Osebe in gibanja, ki mu niso po volii, skuša ubiti z najpodlejšimi sredstvi. Tako je to časopisje nastopilo tudi proti Sinclairju, ko je bil posvetil v mesne posle čikaških magnatov, z najgrši-mi obrekovanji o njegovem družinskem življenju in je ta obrekovanja razposlalo po vseh petih delih sveta. Kaj bo še-le sedaj, ko se je Sinclair lotil tega tiska samega?
iugssiag. Str&k. Zoezs,.
Pevski odsek Ljubljanskega okrožja
J. S. Z. ima svojo prvo pevsko vajo jutri 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer v šentjakobski prosveti. Vabimo vse tovariše in tovarišice, ki imajo veselje do petja, da se gotovo odzovejo. Priglasili so se do sedaj pevci in pevke še samo iz tob. tovarne, skupina Kreka in skupina K. T. D. Prosimo, da se ta večer priglasijo iudi pevci in pevke \z drugih naših skupin. — Ljubljansko okrožje J. S. Z.
PasrEgOBSlsIca JSZ.
Sprejmeta se 2 dekli na deželo. Delo samo na polju, Plača dobra. Poizve se v pisarni J, S. Z., Stari trg 2, I. nadstr.
Rimske toplice. Včeraj 13. t. m. se je vršil razgovor in nadaljevanje pogajanj od 18. marca t. 1. pri vodstvu >Prve jugoslovanske tovarne podpetnikov ih drugih lesn. izdelkov« v Rimskih toplicah. Pri razgovoru se je določila namesto premije soudeležba na uadpro-dukciji.
Pri produkciji do .120 ducatov dnevno ima delavstvo nominalno plačo. Nadprodukci-ja se je določila po sledečem redu: Pri nad-produkc. 5 duc. za duc. 8 K, 10 duc. za duc. 9 K 15 duc. za duc. 10 K, 20 duc. za duc. 10.50 K, 25 duc. za duc. 10.80 K, 30 duc. za duc. 11.66 K. Ako bi znašala produkcija dnevno povprečno 140 duc. dobi delavec dnevno povprečno 11 K k temeljni plači. S tem dogovorom se bo poživilo v delavcu večje veselje do dela in se mu izboljšal gmotni položaj. Pri razgovoru se je tudi omenilo, da se bo vršil drug razgovor, ako bi te določbe ne odgovarjale.
Češnjica-železniki. Včeraj 13. t, m. so bila v Škofji Loki mezdna pogajanja za žagarje tega okoliša. Pogajanja so bila ne-obhodno potrebna, ker je bilo delavstvo po večini prav škandalozno plačano. Če primerjamo, koliko mora vsak 'delati, in če obenem pogledamo njihove plače, sc mora res vsak za glavo prijeti. Za 12 in še več ur trdega in natančnega dela pa mnogokrat še 40 K ne dobi. Gospodje so hoteli sicer vse razmere pokazati v lepi luči. Eden izmed njih je celo trdil, da je svojemu žagarju toliko plače ponujal, da je ta ni hotel sprejeti, češ: to je preveč. Umljivo, da so se navzoči lahko smejali, ker dobro poznajo dobrohotnost tega gospoda. Uspeh pogajanj je delen. Vendar je uspeh velik, ker so delavci spoznali in uvideli, da je le v organizaciji mogoč njihov obstoj- Zato pa pozivamo še ostale naše tovariše, naj nam slede s pristopom v organizacijo, Le na ta način nam bo mogoče, da se otresemo suženjstva.
Širite „NDVI £IS“
r Koliko milijonarjev je y Ameriki. —
Amerika velja kot domovina milijonarjev in ne po krivici, dasi se je te vrste strupena rastlina posebno v zadnjih letih tudi tostran »luže« močno razplodila. Tačas 'e v Ameriki 28.226 milijonarjev. Od teh ima deset na leto 5 milijonov dolarjev dohodkov, torej približno 2 milijardi naših kron; devet milijonarjev se mara zadovoljiti s 4 do 5 milijoni dolarjev na leto, štirinajst nadaljnih »revežev« celo »samo« s tremi milijoni dolarjev in 34 z 2—3 mili,oni dolarjev.
r Aeroplani v poštni službi. 'Ravnateljstvo češkoslovaške letalne družbe Fa-lu namerava otvoriti že v poletenskem času prevažanje pošte z aeroplani, in sicer med Prago—Brnom—Bratislavo—Košica-mi ter med Prago—Berlinom in Prago— Dunajem, Cesto Prago—Košiče, to je 600 km, preleti letalo v 4 urah 50 minutah. Vožnja iz Prage v Košiče bo stala 500 K, iz Prage v Bratislavo pa 300 K. Prevažali bodo potnike, pisma in časnike. Rečena družba ie že pričela z zadevnimi pogajanji s češkoslovaško, berlinsko in dunajsko vlado. Najprej bo začela družba prevažati potnike, in sicer še ta mesec.
r Tovorni podmorski čolni. Mi. R
M.ic’’eton, ki je izumil novi podmorski čoln, pr	da je sedaj dana prilika, graditi velike	vorne podmorske ladje za prevažanje
živii; da Angleška ne bo več v nevarnosti blokrde, kadar bi se spet vojskovala. Izumitelj tovorne podmorske ladje, ki ji ni treba, da bi jo ščitila vojna ladja, je rešil vprašanje »svobodnega morja« in odjem-lje vojnim ladjam njih važno opravilo, da bi namreč ščitile trgovino. Na taki tovorni podmorski ladji ni treba več ko 10 nož, dečim mora biti na sedanji ladji najmanj 50—60 mož. Ako bi trčila taka podmorska ladja ob skalo ali bi jo Doškodovala krogla iz topa, se bodo x>tom električne naprave dodelili prostori, v katerih bodo častniki in moštvo splavali na površje.
Žetezeiisr.
Kurjačem drž. žclernice, ki so včlanjeni v Prom. zvezi, javljamo, da odsek kurjačev v P. z. še obstoji in se spremeni »a mo v toliko, da se stari odbor razpusti in se novi izvoli. Tovariši kurjači, ki še nimajo članskih knjižic, naj se oglase pri tovarišu Verbajsu, kateri izmed kurjačev je pooblaščen, da sme sprejo mati tudi članarino. Kar se tiče uejfgte^jh tovarišev kurjačem, kateri so vstopili v P. z. samo zato, in za toliko časa, da bi dosegU tre-notnih uspehov in potem šli zopet tja, kamor načelno spadajo, želimo v nasprotni organizaciji veliko sreče in skorajšnje ugoditve njihovih zahtev. Prometna zveza bode, kakor do sedaj, glede kurjaških zahtev tudi v bodoče storila svojo dolžnost in bo izrabila v vsej moči pripomočke, o katerih se upa, da bodejo imeli uspeh.
V nedeljo dne 17. aprila ob 10. uri dop.
se vrši sestanek Prom. zveze v Konzumu, Kongresni trg štv. 2.
Ker bodo na dnevnem redu stvari, o katerih je treba popolne jasnosti, se prosijo vsi ljubljanski člani Prom. zveze, da se sestanka gotovo udeleže. Predsedstvo.
T»bx£ni tfelaocc
Ljubljana. Zadnje dm vlada med delavstvom precejšnje razburjenje zaradi vloženih zahtev, ker še ni rešitve. Je popolnoma razumljivo, ker življenjske razmere za delavstvo so vedno neznosnejše. Poleg vsega tega je pa razburjenju krivo veliko tudi to, ker se nahajajo med delavci takšni, ki namenoma — drugače si ne moremo misliti — razburjajo delavstvo z raznimi vestmi, ki se pa potem izkažejo za popolnoma neosnovane. To prihaja od nasprotne organizacije. Mogoče mislijo, da bada s tem oslabili našo organizacijo. Tudi informacije, ki smo jih dobili, merijo v to smer.
Poživljamo člane naše organizacije, da ne nasedajo raznim izmišljotinam, katere trosijo nasprotniki, temveč, da drže disciplino v organizaciji. Ako bo kaj, bo že organizacija dala obvestilo, vse drugo pa naj gre za naše ljudi pri enem ušesu noter pri drugem pa ven!
Shod tobačnega delavstva se vrši danee po delu v prostorih I. lj. del. kons. društva Kongresni trg št 2 v kleti. Člani se ga naj polnoštevilno udeleže. /
Odgovorni urednik Anton NuUtk. Izdaja konzorcij »Nov«|a Cm««. Tiska lugoslovanaka tiakarna v L|«bl|aai.
Barv« mkamtna Mjfc KemHnp tlitl oblaka. Iiiet olik« >yritnika, n-PMtnlei In aralaa
Podružnice: Maribor Novo mOBto Kotev)«
Gosposka ui. 38. Slavni trg. Mtv. M.
Iz organfzac j.
Lesai tfelseec.
Tovarna
JOS. REICH
Ljubljana. Poljana« naalp4. Padru2nlea: i»le»lanw» al.«.