PRlmuHSKI DNEVNIK ITZmlTZi™"* Cena 400 lir Leto XXXVIII. Št. 93 (11.221) TRST, četrtek, 6. maja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi De Mita novi tajnik KD Kandidat levice je s podporo Andreottija, Piccolija in Fanfanija prejel več kot 55 odst. glasov RIM — Ciriaco De Mita, predstavnik strankine levice, je novi vsedržavni tajnik Krščanske demokracije. Vest je še neuradna, saj v trenutku, ko poročamo, še niso razglasili uradnih izidov glasovanja. Baje so nastale težave zaradi sporov o sicer zelo majhnem številu glasov. Po teh neuradnih podatkih je De Mita, ki so ga poleg predstavnikov njegove struje podprli še Fanfani, Piccoli in Andreotti, prejel več kot 55 odstotkov glasov. Njegov protikandidat Arnaldo Forlani pa je, po istih vesteh, prejel približno 42 odstotkov glasov. Predsednika vsedržavnega sveta KD ne bodo izvolili na kongresu, ampak na prvi seji sveta, ki bo v soboto. Vse kaže. da bo novi predsednik vsedržavnega sveta dosedanji strankin tajnik Flaminio Piccoli. Danes zjutraj se bo začelo glasovanje za izvolitev novega vsedržavnega sveta KD. Za volitve v vsedržavni svet so predložili tri liste, ki odražajo tri velike skupine, ki so nastale v krščanski demokraciji. Prva je sredinska lista Fanfanija, Piccolija in Andreottija in na kateri so na primer Gava, Evangelisti, Darida, Gaspari. Bo-sco, Lima in drugi. Druga lista je tista, ki podpira Forlanijevo izvolitev za tajnika in v njej so Bisaglia, Donat Cattin, Vittcrino Golem bo, Pandolfi itd. Tretja pa je tako imenovana levičarska lista. Nekdanja area Zac z vsemi najvidnejšimi predstavniki levice od Zaccagninija in De Mite do Mar-tinazzolija, Rognonija Anselmijeve itd. Po dosedanjih podatkih naj bi lista, ki jo vodijo Andreotti, Forlani in Piccoli razpolagala s 40 odstotki glasov, levica 30 odstotkov glasov, Forlani pa z 38 odstotki glasov. VES SVET ZAHTEVA PREKINITEV SPOPADOV MED ARGENTINO IN VELIKO BRITANIJO Okrepitev diplomatskih prizadevanj za rešitev krize spričo naraščanja števila smrtnih žrtev na Atlantiku Generalni sekretar OZN De Cuellar predlagal 48-urno premirje - Tudi EGS pritiska na London Napad na torpedovko «Sheffield» zahteval trideset življenj - Včeraj brez spopadov FALKLANDSKO OTOČJE — Na območju pomorske blokade okoB Fanklandskih otokov je včeraj zavladalo zatišje. Veliko število smrtnih žrtev bržkone vznemirja buenosaireško In londonsko vlado, ki sta tudi pod pritiskom mednarodne javnosti, sedaj ubrali previdnejša stališča za mirno rešitev spora okrog otočja na Atlantiku. Vest o potopitvi torpedovke »Sheffield* je kot strela z jasnega prizadela britanski politični in vojaški svet. Ministrska predsednika That-zadela britanski politični in vojaški svet. Ministrska predsednica Thatcher je nemudoma sklicala »vojni kabinet*, vodja laburistov Michael Foot pa je vest označil za »resno in tragično*, njegov strankarski kole V Bruslju so o falklandski krizi razpravljali tudi obrambni ministri NATO (telefoto AP) VČERAJ SE JE V RIMU KONČAL 15. VSEDRŽAVNI KONGRES KRŠČANSKE DEMOKRACIJE De Mita: Socialisti MINISTERANDREATTA SPROŽIL NAVDUŠENJE so najnevarnejši tekmec FANFANIJA SO (KOT OBIČAJNO) IZZVIZGALI Vsa vprašanja je po njegovem mnenju mogoče rešiti v okviru sedanje sestave parlamenta m brez predčasnih volitev RIM — Kot je bilo občinstvo v torek popolnoma na strani Forlani-:ia, tako so včeraj v celoti mavija-li» za De Mito. Pri tem ni/cakor ni naključje, da je bilo v okolici rimske športne palače opaziti nekaj desetin avtobusov z evidenčnimi tablicami, ki so pričali, da prihajajo predvsem iz Avellina in Bene-centa, skratka z Juga. De Mita je tako v bistvu igral doma, čeprav so delegati bili do njega mnogo bolj zadržani kot v torek do For-Lcnija. Slednji je ob koncu svojega Posega bil deležen tudi glasbene spremljave, medtem ko se organizacija za De Mito v tern smislu ni Potrudila. Kakorkoli že. njegov poseg je bil mnog0 bolj samozavesten kot For-tanijev. Velikih razlik v gledanju na odnos s strankami in na odnose znotraj stranke krščanske demokracije sicer m bilo opazili, čeprav se mnogi zavedajo, da bodo socialisti imeli v njemu trši o-teh kot bi lahko bil Forlani. De Mita je gpvoril dobro uro in je velik del svojega programskega Posega posvetil odnosom s socialistično stranko, ki je po njegovem mnenju velika novost v italijanskem političnem življenju zadnjih ‘et. še več, Cr a.vi jeva stranka je edina, ki je znala izkoristili spremembe v italijanski družbi in jih izkoristiti sebi v prid. V tem času je bila krščanska demokracija v ve'il;i krizi, komunistična partija Pa. kljub velikemu razvoju, ki jo označuje zadnje čase. ni znala izdelati nove politike. Ker za sode-Lova nje komunistične partije v vladi še ni zrel, ostaja pred pelstran-karsko koalicijo dolga pot, ki jo oo treba prehoditi skupaj. Zato moža krščanska demokracija svoje zaveznike dobro spoznati in z njimi ve samo sodelovati, temveč tudi tekmovati. Po mnenju De Mite Predstavlja socialistična stranka novost v italijanski politiki zato, ker 3® pretrgala Svoje vezi s marksizmom lemnitiHoni, ker se nanaša na vse, kar je življenjskega v italijanski družbi. PSI se povezuje z družbo predvsem na čustveni ravni, in zastopa vse kar je novega ne da pri tem skrbel, da bi med nasprotujočimi si tabori posredoval. Socialisti hočejo biti protagonisti v italijanski politiki in zalo so za krščansko demokracijo najnevarnejši tekmeci. Da bi se izognili nekonstruktivnemu tekmovanju, morajo socialisti in krščanska demokracija najti skupno strategijo in tekmovati v okviru te. Treba je dokazati, da krščanska demokracija nima hegemonističnih teženj v odnosu z manjšimi laičnimi strankami, socialisti pa se morajo zavedati, da je KD velika ljudska stranka, da ni zastarela in nazadnjaška. Skratka De Mita vidi v socialistih najnevarnejšega tekmeca in o-Pozarja PSI, da krščanska demokracija pod njegovim vodstvom ne bo pristala na nobeno izsiljevanje, kar j» dovolj močna, da ga zavrne- Krščanski demokraciji je treba fa-gotoviti vsaj enak ugled kol ga imajo socialisti. Zato pa se krščanska demokracija mora okrepiti in se zavedati svoje moči. De Mita se je izrekel proti predčasnim volitvam, ki bi bile opravičljive le v primeru, da bi imela neka stranka stvarne, nove predloge za rešitev hudih problemov, ki pestijo Italijo. Ker pa ni videti, da bi imel kdo take predloge, je De Mita prepričan, da se ta vprašan a lahko rešijo v sedanji sestavi parlamenta. I. F. Andreotti previden in brez vsakršnih polemičnih tonov - Piccoli jev sklepni poseg le priložnostnega značaja - Odprto ostaja vprašanje odnosov s socialisti (Od pašega poročevalca) RIM -1- Na odru demokristjanske-ga kongresa so se zvrstili nekateri vidni predstavniki stranke. Govorili so notranji minister Rognoni, predstavnik zunanjih Scoopola. mi nister Andreatta, Gava. Donat Cattin. Andreotti, Fanfani in nazadnje tudi Piccoli, ki je imel zaključni posetr. nakar se je začelo glasovanje za izvolitev tajnika. Kot je že v tradiciji je predsednik senata Fanfani ime! dokajšnje težave preden mu je uspelo spre govoriti. Med delegati in na tribunah je prišlo do neredov, lako da Taki prizori so bili na kongresu KD še kar običajni (Telefoto AP) iiiiiiiiiiiHiiHimHiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiHrniMntiittnmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiuimuiiiMiiiiiii Izjavi Comellija in Collija ob šesti obletnici potresa VIDEM —• Danes poteka 6 let od katastrofalnega potresa, ki je prizadel 6. maja 1976 velik del Furlanije in Benečije, zahteval več kot 1.000 smrtnih žrtev, porušil na stotine domov in hudo poškodoval gospodarske in socialne strukture. Ob tej obletnici sta podala posebni izjavi predsednika deželnega odbora Comelli in sveta Colli. Odv. Comelli ugotavlja, da sovpada obletnica z zelo delikatnim in pomembnim trenutkom v procesu obnove in sicer s pričakovanjem, da bo parlament čimprej izglasoval vladni predlog zakona o dodatnem finansiranju, ki naj omogoči nadaljevanje in zaključek obnovitvenih del. Predsednik deželnega odbora pri tem poudarja, da je bilo opravljenih že 70 odstotkov del, zlasti pri obnavljanju proizvajalnih in socialnih struktur, zagotoviti pa je še treba stalno bivališče 20.000 ljudem, ki živijo še vedno v montažnih hišah. Obnova se torej ne sme ustaviti, a jo je treba nujno dopolniti, da se zagotovijo prizadetim področjem možnosti globalnega razvoja. Predsednik deželnega sveta Mario Colli v svoji izjavi obnavlja spomin na tragične dogodke in poudarja stalno zavzetost deželne skup ščine, da se odpravijo njihove posledice, pri čemer posebej navaja nujnost vprašanja tisočev potresencev, ki živijo še vedno v zasilnih bivališčih. Izraža zato prepričanje, da bo parlament nujno odobril do datna finančna sredstva, ki so potrebna za dopolnitev obnove. je Taviani le s težavo vzpostavil red. Fanfaniju. namreč marsikdo ni odpustil, da .je zapustil svojega dolgoletnega varovanca Forlanija in dal svojo podporo predstavniku le vice De Miti. Če je kongres aii vsaj njegov velik del sprejel Fanfanija s prote sti je dočakal ministra Andreatto z navdušenjem, najbrž zaradi njegove zadnje polemike s socialistično stranko. In Andreatta je to razumel ter takoj začel streljati nu socialiste Menil je, da krščanska demokracija ne sme na noben na čin sprejeti vlogo, ki bi jo posta vila v podrejen položaj v odnosu do drugih strank. Socialistom ie zabrusil, da ne morejo stalno, mesece in mesece izzivati veliko de-mokrist.jansko stranko in se potem užaliti, če njeni predstavniki odgovorijo na provokacije. Poslužil se je tudi nogometne prispodobe ter obtožil PSI, da igra grobo, ko pa njeni sovražniki odgovorijo z grobostjo se zatečejo k sodniku in zahtevajo naj pokaže nasprotnikom rumeni karton. V nadaljevanju svo .joga posega je Andreatta obravna val gospodarska vprašanja., ki so mu bolj domača. Ni pa zamolčal dejstva da .je po njegovem mnenju PST edina sodob.na stranka italijanske levice. Stranka, ki je za italijansko demokracijo neobhodno potrebna. Potrdil je podporo vladi republikanca Spadolinija ter podčrtal nuio sodelovanja med katoliškimi, socialističnimi in laičnimi silami. Crasija pa je opozoril naj ne išče svoj politični prostor na sredini, ker bi to utegnilo biti nevarno. Socialisti so tradicionalno levičarska stranka in morajo iška ti prostor za širjenje na levi. Andreotti v svojem posegu ni bit polemičen. Predstavil se je nekako »super partes* čeprav je izrazil svojo podporo Ciriacu De Miti, Pic-colija ie pohvalil, ker mu je uspelo premostiti razklanost stranke do katere .je prišlo na prejšnjem kongresu in ker je pravočasno pustil svoj prostor drugim, mlajšim silam. Vendar ni vsa prenovitev KD v zamenjavi tajnika. Politiko prenovitve bo moral nadaljevati novi tajnik, ki bo imel tudi to pred nost, da so na tem kongresu od pravili struje in da torej ne bo pod njihovim vplivom. Andreotti je dejal, da je treba poglobiti odnose 7. drugimi političnimi strankami, predvsem s socialisti. Za italijansko politično življenje pa bi bilo pogubno če bi se ti odnosi razvijali ne med strankami v celoti tem več med temi ali onimi deli posameznih strank. Nckdanii predsednik vlade je že rekel, da se ritka kor ne škandalizira če se druge stranke hočejo okrepiti in če, se PSI hoče okrepiti na račun krščanske demokraciie. Vendar nihče nai ne misli, da bo mogoče krščansko demokraciie izolirati in jo izriniti iz vodema države. Iz Fanfani!evega posega bi mimo polemičnih stavkov, poudarili predvsem tisti del. v katerem pred | že gotovo izkušn jo: 20-let.na fa.ši-.sednik senata pravi, da je sedanji stična diktatura .je popeljala Itali-kongres končno premostit struje, ki I .jo v katastrofalno drugo svetovno so zadnje čase ohromele delovanje stranke. Kar zadeva KP1, ie sodelovanje s komunisti, kljub njihovi prekinitvi z Moskvo, za sedaj po Fanfanijevem mnenju še nemogoče. ker so razlike med partijo in demokristjani še vedno prevelike. Piccoli je svojo repliko začel v razgretem ozračju, medtem ko je s tribun še donel klic «.Tudož, Judež b, namenjen Fanfaniju. pa ne samo predsedniku senata. Zato je Fanfaniju takoj izrazil svoje spoštovanje. tiste pa. ki so Fanfanija kontestirali in mu hoteli prepre čiti da spregovori primerjal s fašisti Sicer pa je bil Piccolijev poseg bolj priložnostnega značaja in ni prinesel nič novega. Dejal je le. da je bil 15. kongres KD eden najpomembnejših v zgodovini stran ke. Sodelovanje med petimi stran kami vladne koalicije je označil kot neizogibno, seveda ob upošte vanju posebnih potreb in razlik, ki obstajajo med vladnimi strankami. Piccoli je opozoril na nevarnost, ki jo predstavljajo diktature ter dejal, da ima Italija s tem v zvezi vojno iz katere je šla poražena in porušena. S tega vidika qba kandidata za funkcijo tajnika jamčita, da se bo demokratična pot Italije nadaljevala je rekel Piccoli. Takoj po govoru Ciriaca De Mite je bilo slišati nekaj zanimivih komentarjev. Tako je na primer dosedanji ta mik krščanske demokracije Piccoli dejal, da gre /.a zelo dober govor ne samo za krščansko demokracijo, temveč za vso italijansko demokracijo. Pohvalil ga je tudi Forlani, ki pa je dodal, da je že prej vedel, da je De Mita zelo izobražen in razgledan politik. Ostaja odprto vprašanje odnosov s PSI, je rekel drugi kandidat: vsi vemo. da se je treba s PSI soočati, vprašanje pa je kako in na to vprašanje De Mita ni odgovori'. Na tribuni, ki je namenjena dele gacijam drugih strank so bili včeraj zjutraj tudi namestnik tajnika PSI Martolli, Luciano Lama, Oddo Biasinj in Alfredo Reichlin. Nihče od teh ni hotel komentirati De Mito-vega govora. Martelli je napovedal poglobljeno analizo kongresa IVAN FISCHER ga pa je izrazil upanje, da bo »sedaj razum prevladal nad blaznostjo*. Še najbolj skrbi potopitev torpedovke poveljnike vojne mornarice, ki se sprašujejo, ali je strategija admirala Woodwarda na Atlantiku pravilna, spričo lahkote, s katero so argentinska letala uničila ladjo. V ospredje stopajo tako spet diplomatska prizadevanja za rešitev krize, ki je že krepko presegla najbolj pesimistična pričakovanja. Zahteva irske vlade o sklicanju varnostnega sveta OZN je po eni strani izzvala jezo Britancev, obenem pa prižgala upanje za sporazum med sprtima državama. Generalni sekretar OZN De Cuellar pa še dalje pričakuje odgovor obeh vlad na svoje najnovejše predloge, ki baje vsebujejo zahtevo po 48-urnem premirju .ki naj bi preprečilo na daljnje prelivanje krvi in umik obeh vojsk s falklanskega območja. Pre dlogi vprašanja suverenosti, pravega kamna spotike, izrecno ne orne- ' njaio. V Londonu pa vendarle bolj zaupajo šefu ameriške diplomacije Haigu, ki očitno, navkljub neuspehom, še ni vrgel puške v koruzo. Zunanji minister Pym je med včerajšnjim zasedanjem spodnjega doma parlamenta dejal, da je ameriški državni tajnik predlagal prekinitev sovražnosti in nato takojšnji umik argentinskih čet s Falklandskega otočja. Pym je tudi priznal, da je 'število žrtev na obeh straneh o sre pilo nujo po diplomatski rešitvi spora in da si njegova vlada, kljub nepopustljivosti .Argentine, prizadeva v tem smislu. Pvm je sicer izrazil dvom. da bi lahko nova pobuda OZN obrodila ugodno rešitev :n v bistvu zavrnil poziv laburistov, :i so zahtevali neposreden De Cuel-arjev poseg v sporu. V spodnjem domu .je včeraj spregovoril tudi obrambni minister Nott, ki je imel neljubo nalogo, da poroča o prvem porazu britanske mornarice po drugi svetovni vojni. Nott je dejal, da je ob napadu na torpedovko »Sheffield* izgubilo življenje trideset mornarjev. Tudi EGS pritiska na londonsko vlado, naj prekine sovražnosti na Atlantiku in sprejme začasni kom promis, kateremu bi ob pravem času sledila pogajanja. Nihče v Zahodni Evropi ne zahteva samo umika Argentincev (kot se je dogajalo v prejšnjih dneh), temveč se vsi predvsem zavzemajo za življenja mornarjev in vojakov ter zahteva :o prekinitev krvavih spopadov. Solidarnosti Londonu sicer ne odrekajo, trdovratnost Thatcherjeve pa je evropske zaveznike nedvomno vznejevoljila. O falklandski krizi so včeraj v strogi tajnosti razpravljali tildi obrambni ministri NATO v Brus lju. V okviru tega srečanja se bosta danes sestala tudi Nott in njegov ameriški kolega Weinberger. V ZDA trdijo, da bo Nott spet zaprosil Reaganovo administracijo za materialno pomoč v konfliktu. Francoska in zahodnonemška vlada sla prav tako iziaziii zaskrbljenost zaradi stopnjevanja vojaških operacij na Atlantiku. Iz krogov rimskega predsedstva vlade pa izhaja, da se tudi Italija, spričo številnih žrtev hude argentinsko - britanske krize, zavzema za prekinitev sovražnosti in uresničitev resolucije 5u2 OZN, ki, kot znano, predvideva umik Argentincev in začetek pogajanj. Tudi papež Janez Pavel II. je v govoru vernikom na Trgu sv. Petra podprl diplomatska prizadevanja generalnega sekretarja OZN De Cuel-larja in obžaloval tragične dogodke na Atlantiku. Kaj pa Buenos Aires? Vest o potopitvi »Sheffielda* je le delno omilila osuple reakcije na tragedijo »General Belgiana*. Včeraj so sporočili. Novih 12 točk draginjske doklade RIM — Pristojna komisija pri državnem zavodu za statistiko je včeraj odločila, na osnovi podatkov o naraščanju cen v preteklem trimesečju, povišati dravinjsko doklado za 12 točk. Majske, junijske m julij ske plače se bodo zato povišale za kosmatih 28,668 lir, u-poštevajoč davčne odtegljaje pa v povprečju za okrog 21.300 lir. V primerjavi z enakim raz-' dobjem lani, ko je dr'avinjska doklada poskočila za 14 točk. je torej povišek manjši (kar je posledica počasnejše rasti inflacije), je pa večji od pre jš niega, ko ie februarja letos dosegel le 9 točk. da je preživelih nekaj več kot 730 mornarjev, umrlo naj bi jih torej skoraj tristo. Galtierijeva vlada ra :e včerai spet užaljeno obtoži'a ZDA, da tvorijo »dvoumno kolonialno za-vežnfšrto* z \B. Kljub temu. da so včeraj kar za 16 odstotkov devalvirali peso pa kaže, da je buenosri-reška hunta še dovolj močna, da vztraja pri svojih stališčih. BEOGRAD — Delegati skupščine SR Srbije so na včerajšnji skupni seji za predsednka skupščine izvolili Branka Pešiča, za podpredsednike pa Petra Kostiča, Milana Dragoviča, Zlatija Djukiča in Imra Balini ja. Predsedstvo Socialistične republike Srbije pa je včeraj za predsednika predseds va izvolilo armadnega generala Nikolo Ljubičiča. (dd) iiiiii......................................n ........... USPEŠEN KONEC NEKAJDNEVNIH ZASLEDOVANJ RIMSKIH POLICISTOV Nevarni rimski fašist Giorgio Vale obležal v spopadu z agenti Digosa Aretirali so pet njegovih pajdašev - Giorgio Vale je sodeloval v številnih fašističnih napadih, tudi pri umoru rimskega sodnika Amata Giorgio Vale RIM — Giorgio Vale, eden od najbolj nevarnih voditeljev fašističnega terorizma, je včeraj podlegel v oboroženem spopadu z agenti Digosa. Policisti, ki so mu bili že nekaj dni na sledi, so se včeraj odločili, da bodo vdrli v njegovo skrivališče, garsoniero v rimski ulici Deco mure. Ko so potrkali na vrata jim je Vale zagrozil, da jih bo vse pobil in ko so planili v stanovanje jih je pričakal oborožen s »štolo beretta kalibra 9. Proti a-gentom mu je uspelo izstreliti le dva naboja, ko so ga policisti že pokosili /. rafali iz brzostrelk. Ena od svinčenk mu je prebila lobanjo in ko so ga kmalu nato pripeljali v bolnišnico San Giovanni je bil že klinično mrtev. Med spopadom noben agent ni bil ranjen. Policisti so terorističnega voditelja izsledili po nekajdnevnem zasledovanju enega od njegovih pajdašev, preko katerega so prišli do neke mehanične delavnice, katere lastnik je bate neki poznani privrženec fašistične ideologije. Preiskovalci niso sporočili njegovega imena in niti imen treh delavcev, ki so delali v njegovi delavnici, ki so jih prav tako priprli. Iz te mehanične delavnice se je predsinočnjim odpeljal s pando Pasquale Consalvi, ki je omogočil preiskovalcem, da so pri šli do stanovanja, v katerem se je skrival Vale. COnsalvi, ki je lastnik stanovanja in član fašističnih orga nizacij, je bil baje tudi tisti, ki je Po včerajšnji aretaciji posredoval policiji podrobne podatke o stano vanju in Valejevi oborožitvi. V omenjeni pandi so preiskovalci našli dve pištoli in dva neprobojna jopiča, ki bi morala po vsej verjetnosti služiti fašističnim teroristom v kaki bližnji akciji. Policisti so dve pištoli zaplenili tudi v stanovanju, kjer so odkrili večje število nabojev in ponarejenih dokumentov, med katerimi je bila karabinjerska izkaznica z Valejevo sliko. Čeprav je bil Vale star komaj 21 let je imel za sabo že celo vrsto terorističnih napadov, s katerimi se je proslavil med desničarskimi skrajneži in postal eden od voditeljev fašističnega terorizma, ža v prvih letih gimnazije se je priključil fašističnim organizacijam, ko je bil star 18 let pa je vstopil v pol-vojaško fašistično gibanje »Terza po-sizione*. Leto kasneje je že postal voditelj te organizacije. Udeležil se je prvih akcij, predvsem trošenja leiakov in ropov, s katerimi so tašisti finansirali svoje podtalno delovanje. Leta 1980 se je skupaj s teroristko Natnbrovo, Fioravanti-jem in Cavallinijem baje udeležil napadov na agenta Evangelisti ja, sodnika Amata in fašističnega odpadnika Magiamelija. Lani je bil prav tako v prvi vrsti v večini fašističnih terorističnih akcij na območju Rima. V začetku tega leta se je umaknil v ilegalo, njegov položaj pa je postal še posebno težak po aretaciji Fioravantija, ki je začel sodelovati s preiskovalci. Skoraj brezupen pa je postal letos marca po krvavem ropu na Trgu Ir-nerio, ko so fašisti morali zapustiti hudo ranjeno Nambrovo. V tej akciji je baje sam Vale ustrelil 14-letnega Masslma Caravillanija, ki ga je zamenjal za policista v civilu. VČERAJ DOPOLDNE PRI MONTEBELU Slovesno odprtje 3. mednarodne razstave pomorstva «Transadria» Razstavo je odprl generalni direktor ministrstva za trgovinsko mornarico Schiavetti - Poudarjen pomen sodelovanja med lukami ob Severnem Jadranu v smislu čl. 7 osimskega sporazuma - Danes začetek mednarodnega posveta o kontejnerskem prometu med Srednjo Evropo in deželami v razvoju Na tržaškem sejmišču pri Mon-teblu je zopet odprta specializirana mednarodna razstava o pomorskem prometu s kontejnerskimi in trajektnimi ladjami »Transadria*, ki doživlja letos svojo tretjo ponovitev. Razstava, ki predstavlja med drugim prvi primer sodelovanja med dvema sejemskima ustanovama, ki pripadata dvema različnima državama, v tem primeru Italiji in Jugoslaviji, se organizira izmenoma eno leto v Trstu in naslednje leto v Zagrebu. Prva prireditev je bila oktobra leta 1980 v našem mestu, druga je bila lanske jeseni v Zagrebu. V obsežnih novih paviljonih A in B nastopa letos okrog 50 pristaniških uprav, špediterskih hiš, pomorskih družb in agentov ter drugih dejavnikov s področja sodobnega in pristaniškega prometa med temi — da navedemo samo nekatere — italijanske in jugoslovanske pristaniške uprave ob Severnem Jadranu, najvažnejše špediterske in pomorske organizacije iz Trsta, Benetk, Kopra in z Reke, dalje Konzorcij za tovorno postajališče pri Fernetičih in Poslovna skupnost suhozemni terminal Sežana, vrsta večjih podjetij iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Grčije. Švice in iz nekaterih drugih držav. Razstavo dopolnjuje vrsta spremnih prireditev, med katerimi naj posebej omenimo dvodnevni posvet na temo »Kon-tejneriziran promet v pristaniščih Severnega Jadrana v blagovni menjavi med Srednjo Evropo in deželami v razvoju». Posvet se bo začel danes dopoldne ob 9.30 in bo kakor rečeno trajal dva dni. Na njem bo nastopilo več priznanih strokovnjakov iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Švice, češkoslovašle. Madžarske, Alžirije in Libije. Razstavo «Transadria 82» je včeraj dopoldne odprl generalni ravnatelj na ministrstvu za trgovinsko mornarico Renato Schiavetti, ki je nastopil namesto ministra C. Mannina, zadržanega v Rimu. Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik deželnega sveta Col-li, vladni komisar Marrosu. predsednik SDGZ Svetina, predsednik tržaške pristaniške uprave Zanetti, predsednik Tržaškega Lloyda Ber-zanti, predstavnik evropske komisije za promet, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Cigoj, pomočnik predsednika republiškega komiteja za promet in zveze SRS Zupančič, predsednik komiteja za promet SRH Bosanac, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Zidarič, predsednik gospodarske zbornice v Kopru Jelačin in druge osebnosti. Pozdravni nagovor je imel pred sednik sejmske ustanove Toreseila, ki je med drugim dejal, da se je razstava »Transadria* — kateri so pristojne oblasti pred kratkim priznale svojstvo mednarodne prire ditve — že v teh treh letih močno uveljavila, kar je treba pripisati predvsem dejstvu, da se ta pobuda skladno uvršča v okvir tistega sodelovanja. o katerem .je govor v členu 7 osimskih sporazumov, kjer je predvidena vzpostavitev poslovne kooperacije med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči ob Se vernem Jadranu. Pomen tega so delovanja je nato poudaril tudi predstavnik ministrstva za trgovinsko mornarico Schiavetti, ki je pozval vse pristojne dejavnike na območju od Benetk prek Trsta in Kopra ter vse do Reke k sodelovanju na vseh področjih kjer so za poslovno kooperacpo dani osnovni pogoji, da bi se Jadransko morje kot sestavni del Sredozemlja uve ljavilo v konkurenci s pristaniškim sistemom na severu Evrope. To sodelovanje je toliko bolj potrebno — je dejal govornik — ker so pristanišča na severnem delu celine bolje organizirana kot naša. Jadransko morje pa se mora nujno in z vso učinkovitostjo vključiti v tako imenovani »razgovor Sever -Jug*. , . Razstava »Transadria* bo odprta do vključno sobote, in sicer vsak dan od 10. do 18. ure. Vstopnina znaša 2.000 lir. JAM ***** ■■Km :**** **** ■k | I ..em i'i/. PRIREDILA SA JE MILJSKA OBČINSKA UPRAVA Uspelo javno zborovanje o proračunu za leto 1982 Na shodu so govorili župan Bordon, podžupan Rossini in odbornik Nicolini Uradna otvoritev sejma «Transadria» Z javnim zborovanjem pred županstvom je miljska občinska uprava sinoči seznanila prebivalstvo z osnutkom občinskega proračuna za tekoče leto in zlasti s težkim finančnim položajem, sprišo katerega bo morala uprava v kratkem skrčiti nekatere važne občinske službe. Občanom so poročali župan Bordon, podžupan in odbornik za proračun Rossini ter odbornik Nicolini, ki so odkrito orisali nastale težave v zvezi s finančnim poslovanjem občine, posredovali pa so tudi nekatere predloge, s katerimi misli odbor v mejah svojih zmožnosti in pristojnosti premostiti sedanjo krizo. Sinočnja pobuda milj-skih upraviteljev je vsekakor hvalevredna, saj je zelo koristno, da so občani neposredno seznanjeni o stvarnem finančnem položaju občine, s tem pa se tudi preprečijo vsakršne strumentalizacije o tem vprašanju. Kot smo uvodoma že povedali, se je sinočnjega zborovanja na Trgu | Marconi v Miljah udeležil tudi pod-) župan Rossini, ki je pred tem v po-i sebnem poročilu izrazil nekatere pomisleke glede organizacije in čilijev manifestacije. Stališče o prora- Miiiiiiiii mi umi n mimiii ii im min miiiMiiiiiiiiifiiiiiiM iiiii iiiii iiiiiii m miiiiiin n im ii n umi milil iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiii JUTRI ZAČETEK VLAGANJA LIST NA SODIŠČU IN NA OBČINI Vrsta strank se še srečuje s problemi kandidatnih list in zbiranja podpisov Bo manjšim strankam uspelo zbrati zadostno število podpisov? - Danes tiskovna konlerenca Marca Pannelle ■ Slovenski kandidati na listi KPI za rajonske svete pin in strank: vsedržavna stranka upokojencev (liste je že sestavila), MIT, Democrazia proletaria, Revolucionarna komunistična zveza in pa šovinistična Lista tricolore: v kolikor bi jim uspelo zbrati zadostno število podpisov, se bodo tudi one udeležile volitev. Pri vsem tem pa ostaja še vedno odprto vprašanje radikalcev, ki razpolagajo z okrog 6 odst. glasov; ni še znano, če se bodo sploh predstavili, ali pa če se bodo predstavili skupno z drugimi silami, kot z Gibanjem srednjeevropske omike in z zastopniki naturalističnih združenj, Kaj več se bo o tem vprašanju izvedelo že danes popoldne, ko bo na tiskovni konferenci, ki sO jo na hitrico sklicali sinoči, prisostvoval sam vsedržavni tajnik Pannella, ki bo v vsakem primeru odločal o rešitvi te uganke. Drevi se bo sestalo pokrajinsko vodstvo PSI, ki bo razpravljalo ta- Kljub temu, da se bo že jutri, ob 8. uri, odprl 6-dnevni rok, v katerem bodo stranke lahko vložile kandidatne liste za nastop na junijskih volitvah, na katerih bomo obnovili občinski, pokrajinski in rajonske svete, so še mnoge stranke, ki se v teh dneh še ubadajo s temi vprašanji. Nekatere morajo liste še dokončno sestaviti, druge, predvsem manjše stranke pa imajo poleg tega še drugo obveznost, saj morajo zbrati od 200 do 300, oziroma od 400 do 600 podpisov za nastop na občinskih, oziroma pokrajinskih volitvah. Kot kaže, se bo na letošnjih volitvah, tako za obnovo občinskega, kot pokrajinskega sveta predstavilo več strank, kot pa leta 1978 (na občinskih volitvah, ko se jih je predstavilo 14), oziroma leta 1980 (na pokrajinskih se jih je predstavilo 10). V teh dneh namreč še zbira podpise kar pet manjših sku- lltllllllllUIIIIIMHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllimiHIIIMIIIIIIIItllHIIIIIIIIIIIIIItHIIIIItlltllHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIt Z OBČNEGA ZBORA MEŠANE ZBORNICE V MILANU Naglo naraščanje prometa s sosednimi območji SFRJ Skupščine sta se udeležili tudi odposlanstvo iz Trsta in iz Vidma Ing. Zuccdi potrjen za predsednika - Posebno priznanje dr. Maurelu Na sedežu zavoda Banca Nazio nale del Lavoro v Milanu je bil v torek redni letni občni zbor članov mešane italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Skupščine sta se udeležili tudi predstavništvi tr žaške oziroma videmske delegacije ustanove, ki so ju sestavljali Pe trucco, Bole, Rota. Maurel. Svetina. Košuta, Latcovich in Donaggio, oziroma iz Vidma Bravo, D’0no-frio, Morandi, Covre in Conti. Predsednik italijanskega dela zbornice ing. Zuccoli je na skup ščini podal poročilo o lanskem de lovanju crganizaciie in o razvoju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter med obmej nlmi območji obeh sosednih držav. V tem okviru je govornik pouda ril pomen ki ga imata obe državi. vsaka kot sopartner druge, kar zadeva blagovno menjavo med obmejnimi območji pa .je predsednik tržaške delegacije Petrucco pouda ..............Himni.m.. Umrl bivši nabrežinski župnik g. Srečko Rejc Za trebenskim župnikom Alo.jzem Rozmanom se .je tiho poslovil od ljubljene kraške zemlje še dolgo letni nabrežinski župnik Srečko Rejc Posledn.je mesece ga je izmučila huda bolezen, dotrpel je predsinočnjim v goriški bolnišnici sv. Justa. Pogreb bo danes ob 12.30 iz goriške Stolnice na domače po- |r/\»va 11 C('P Pokojni se je rodil 6. junija 1904 v Idriji. Za duhovnika je bil posvečen leta 1930. Nadškof Sedej ga je postavil za kaplana v Postojni, od koder je bil premeščen v Sv. Križ na Vipavskem. Tu se je za g. Rejca začel dolg križev pot, ki so mu ga kot narodno zavednemu Slovencu vse do padca fašizma vsilili črnosrajčniki. Goriški pretek* in fašisti so prot; njemu sprožili Surovo gonjo pod obtožbo protidr-žavnega delovanja, ki pa je nikdar niso mogli utemeljiti. Prvega septembra 1934 so ga aretirali kar v župnišču in ga za pet let poslali v konfinacijo na italijanski .jug. Maja 1936 ga je Mussolini pomilo- stil, tako se je rajni vrnil v Idrijo, od koder se .je preselil na Vojsko, a kmalu nato je bil imenovan za župnega upravitelja v Zgoniku. Tu so ga 1. 1940 znova obsodili na konfinacijo; kazen mu .je bila po zaslugi goriškega nadškofa Mar-gottija omiljena v internacijo (pri Avellinu). Komaj se je L 1942 vrnil v Zgonik, so ga spet aretirali: v zaporih Coronea in pri Montuzzi so ga zverinsko mučili (»izpod nohtov so mi kri spuščali*, je sam dejal) in ga nato internirali v Fer riere (Piacenza); kjer je ostal do padca fašizma. Vrnil se je na Primorsko, pod Sabotin, nato v Zgonik in v Nabrežino, kjer je vodil župnijo 31 let in med drugim obnovil cerkev sv. Roka. Zaradi zrahljanega zdravja je zaprosil za upokojitev in odšel v Stolniški dom v Gorici, kjer .je bival in maševal Farani se ga hvaležno spominjajo kot dobrotnega in neoporečnega dušnega pastirja ln človeka vedre, odprte narave. ril, da se promet zlasti v zadnjem času naglo veča, pri tem pa da nastaja v ckviru tržaškega avtonomnega računa čedalje večji prebitek za Jugoslavijo (prebitek je doslej presegel 22 milijard lir), kar otežuje nadaljnji razvoj medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Skupščine mešane zbornice se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Milanu Poropat, ki se je pohvalno izrekel o dosedanjem delovanju organizacije tako kar zadeva splošen razvoj sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi v zvezi s težavnim gospodarskim trenutkom, ki ga v tem času doživlja Jugoslavija. Generalni konzul Poropat se je ob tej priliki poslovil od svojih »prijateljev pri zbornici*, ker bo v kratkem odšel na novo službeno dolžnost v domovini. Predsednik Zuccoli je nato izročil posebno priznanje vodstva zbornica dr. Maurelu za njegovo petindvajsetletno prizadevno delovanje kot tajnik tržaške delegacije mešane zbornice. Ob koncu so bile volitve za obnovo vodilnega odbora zbornice. Za predsednika je bil potrjen ing. Zuccoli. podpredsedniki pa so G. Petrucco (predsednik tržaške delegacije), G. Bravo (pred sednik videmske delegacije) ter predstavnika podjetja Fiat in zavo da Banca Nazior.ale del Lavoro. ko o kandidatnih listah socialistov, kot o njihovem programu. Zelo malo verjetno pa je, da bi jih PSI že v tem tednu predložil; v petek in soboto namreč prireja zasedanje o ureditvi teritorija in urbanistiki, v soboto pa se bo v mestu mudil socialistični minister za trgovino s tujino Capria. Zelo verjetno je zato, da bodo socialisti kondidate in programe predložili v ponedeljek. Tudi glede predstavitve kandidatov in programov SSk še ni bil izbran dokončni datum, ker mora stranka izpolniti še določene notarske formalnosti, kaj več bomo glede tega izvedeli v petek. Komunisti pa so glavne obveznosti že izpolnili: v torek so objavili tudi kandidatne liste za rajonske svete: za vzhodni in zahodni Kras smo jih včeraj že objavili, danes pa jih izpopolnjujemo s slovenskimi kandidati, ki se na listi KPI predstavljajo v preostalih okoliših: Rojan - Greta - Barkovlje: Judita Giraldi Donini, Boris Pertot, Dimitrij Pertot Kolonja - škorklja: Branka Mahne vd. Domio, Silverij Pizziga, Cesare Uršič Novo mesto - Nova mitnica: Marija Tomini por. Uršič Stara mitnica: Sergij Tončič Sv. Ivan - Lonjer: Radivoj Pečar, Niko Škamperle, Mirando Batič, Vincenc Foravs, Mauro Glavina, Maura Malalan, Lojze Placer, Teodor Cergol K.jadin - Rocol: Sonja Lavrenčič vd. Michelazzi Sv. Jakob: Devana Pizziga por. Černič, Diego Colarich, Redento Cernich, Mila Kravos vd. Ivančič, Jagoda Fon vd. Cesar. Skedenj - Čarbola: Marija Furlan vd. Kneipp, Renato Kneipp, Armi-da Zobec por. Valentinis, Žarko Hrvatič Sv. Ana - Naselje Sv. Sergija: Borut Kodrič, Ladislav Prašelj Trgovinska zbornica o premogovni luki Trgovinska zbornica je priredila sestanek o načrtovani premogovni luki v našem mestu, ki mu je predsedoval predsednik Modiano. Udeležili so se ga člani zborničnega odbora in pokrajinske gospodarske konzulte. Zanimivo je naslednje: medtem ko je prireditelj sestanka zagotovil, da namen srečanja ni tega ali onega pregovoriti v korist premogovne lu ke ali proti njej, je na koncu prišlo do izraza, da bi premogovna luka v pogledu teholoških zmogljivosti Tr stu mnogo koristila tako količinsko kot kakovostno - količinsko glede obsega premogovnih pošiljk, kakovostno pa zato, ker naj bi bilo mogoče tehniško opremo uporabiti tudi za druge tovore. čunu je izdelal tudi sindikat občinskih uslužbencev CGIL, ki opozarja na zaskrbljujoč položaj in poziva občinsko upravo, da do konca prihodnjega tedna predstavi sindikalnim organizacijam načrt za preosno-vo občine in občinskih služb, kot je bilo sklenjeno na srečanju med u-pravitelji in zastopniki uslužbencev v začetku marca. Po zborovanju se je sestal miljski občinski svet, ki je po obširnem poročilu podžupana Rossinija začel dejansko razpravo o letošnjem proračunu. Nove stavke osebja avtobusnih podjetij in državnih železnic Sindikati železničarjev in uslužbencev avtobusnih in drugih podjetij, ki upravljajo potniške prevoze, združenih v enotni zvezi CGIL -CISL - UIL, je najavila za ta mesec 10 ur stavke, in to jutri, 7. maja, v torek, 11. in v petek, 14. maja. S tem hočejo podkrepiti zahtevo po takojšnjem podpisu nove delovne pogodbe. Jutri bo stavka v deželnem meri lu, sicer od 21. do 24. ure. Dne 11 maja bodo prekrižali roke samo u službenci v tržaški pokrajini, in to od 16. do 19. ure. V petek, 14. maja bo stavka na Tržaškem od 10. do 14 ure in drugod v deželi od 8. do 14 ure, a medtem bo v našem mestu množična demonstracija. Stavkajo či se bodo zbrali ob 10. uri pri re mizi ACT nasproti Tržaškemu arze nalu — Sv. Marku (Broletto), od koder bodo v sprevodu obšli sredi šče ulice in demonstrirali pred se dežem deželnega odbora. Sindikati namreč, trdijo, da dežela daje poli tično potuho »delodajalcem*, to se pravi državni železniški upravi in — v našem krajevnem primeru — upraviteljem konzorcialnega podjetja ACT. Delegacija KPI na obisku na Reki Delegacija deželne federacije KPI pod vodstvom tajnika Rossettija se je včeraj na Reki sestala z vodi telji Zveze komunistov skupnosti občin Istre in Reke, obiskala pa je tudi italijansko • založniško hišo FjtHTT in imela pogovore z najvišjimi predstavniki Unije Italijanov Istre in Reke. Govor je bil predvsem o položaju italijanske skup nosti v Jugoslaviji in slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. DIJAŠKA STAVKA IN SPREVOD PO MESTNIH ULICAH Dijaki slovenskih višjih srednjih šol solidarni z bojem prof, Sama Pahorja Zastopniki viijeiolcev izročili podprefektu Mazzurcu protestno resolucijo Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so včeraj s stavko in s sprevodom po mestnih ulicah izrazili svoj protest zoper ravnanje tržaškega sodišča, ki kljub razsodbi ustavnega sodišča ni dovolilo prof. Samu Pahorju zagovora v materinem jeziku in ga je, sklicujoč se na fašistični zakon, dalo celo odstraniti. S tem so se naši dijaki pridružili ogorčenim protestom slovenske javnosti ter ob tem izpričali stvarno solidarnost boju prof. Pahorja za celovito uresničitev in uveljavitev naših pravic, ki jih določajo ustava in mednarodni sporazumi. Med sprevodom je delegacijo dijakov na prefekturi sprejel namestnik prefekta Mazzurco, ki je zagotovil, da bo o protestu obvestil pristojne organe. Zastopstvo dijakov je izročilo državnemu funkcionarju tudi naslednjo resolucijo: «Dijaki slovenskih višjih šol obsojamo nesprejemljivo razsodbo tržaškega sodišča, ki ni sprejelo, da bi se italijanski državljan slovenske narodnosti izrazil pred sodniki v materinem jeziku. S tem je sodnik premišljeno spregledal razsodbo u- stavnega sodišča, ki je pristalo na posredno in neposredno rabo slovenskega jezika na sodišču v prid pripadnikom slovenske manjšine, ki živi na tržaškem ozemlju. Te pravice so že utemeljene v italijanski ustavi in odobrene z londonskim memorandu-mom. Zato zahtevamo, da pristojne o-blastl nemudoma ukrepajo, da bi končno rešila druga sporna vprašanja in priznala Slovencem pravico do rabe materinega jezika na sodiščih Furlanije - Julijske krajine*. Ob včerajšnji protestni stavki moramo žal ugotoviti, da je tudi tokrat preveč dijakov pokazalo nezanimanje in brezbrižnost do stvarnih vzrokov in do pomena protestne akcije, kar gotovo ni spodbudno. Tem dijakom je treba dopovedati, da si v trenutku, ko se odločijo za stavko, tudi sami prevzemajo točne odgovornosti in da jim protestna akcija ne sme pomeniti samo pouka prost dan. • Delavci tekstilne tovarne grupe SNIA v Trstu so včeraj stavkali dve uri. Sindikalna organizacija tekstilcev se je odločila za prekinitev de- nilllllllMIIlflHinilltHIIIIIIIIIHIIHHinilHItlHIIIIIIIHIIIIIIIItlMIIIIIIHIIIHMHIIIIIIIHtlllltllllHIIHtllllllHIfHII NA VSEDRŽAVNEM TEKMOVANJU v TURINU LEP USPEH HARM0NIKAŠEV GM S PR0SEKA-K0NT0VELA Mladi gojenci, ki jih vodi Loredana Kočevar, so osvojili dve prvi mesti Glasbena matica je po prodornem uspehu mladinskega zbora na mednarodnem tekmovanju v Belgiji zabeležila še en pomemben uspeh, ki jasno potrjuje stalno vsebinsko rast te naše glasbene ustanove. Mladi harmonikaši podružnice Glasbene matice za Prosek - Kontovel so namreč osvojili kar dve prvi mesti na osmem vsedržavnem tekmovanju harmonikašev, ki se je odvijalo konec prejšnjega tedna v Turinu. Manifestacija, ki jo je priredila dežela Piemont, se je uvrščala v sklop kulturnih prireditev ob svetovno znani avtomobilski razstavi. V kategoriji do 12 let je najvišje odličje požel Igor Kante, v tekmovanju manjših skupin pa je prvo mesto osvojil kvartet Glasbene matice v sestavi Boriš Doliani, Marko Pisani, Andrej Calzi in Pavel Kalc. Gojence proseško - kontovelske podružnice Glasbene matice vodi Loredana Kočevar, ki nosi dobršen del zaslug za tako pomemben uspeh naših mladih harmonikašev na tek movanju v Turinu. VSAK DELAVNIK MED 8.30 IN 13. URO DO 31. MAJA Dohodke bomo lahko prijavili tudi v občinskih izpostavah Dne 31. maja zapade, kot znano, rok za prijavo osebnih dohodkov v letu 1981. Prebivalci tržaške občine bedo prijavne obrazce lahko izročili neposredno osebju občinskih izpostav vsak dan, razen seveda ob nedeljah, od 8.30 do 13. ure. Gre za sledeče izpostave. («centri civici*): zahodni Kras, Prosek 220; vzhodni Kras, Proseška ul. 28 (Opčine); Rojan - Greta - Barkovlje. Ul. S. Erma-cora 3; Kolonja - Škorklja, Ul. Cologna 30; Novo mesto - Nova mitnica, Ul. Battisti 14; Sv. Vid - Staro mesto, Ul. Combi 13 (osnovna šola »De Amicis*); Stara mitnica, Ul. Foscolo 7; Sv. Ivan, Bošket 3/2; Kjadin - Rocol, Ul. dei Mille 6; Sv. Jakob, Ul. Caprin 18/1; Skedenj - Čarbo’a, Ul. Roncheto 77; Valmaura -Naselje sv. Sergija, Stara istrska cesta 43. Prijavnice je treba predložiti v ustreznih kuvertah, ki jih davkoplačevalci lahko dvignejo v občinskih izpostavah, v Ul. Mal-canton 3 ali v trafikah, seveda skupaj z obrazci. Enih in drugih zaenkrat ni še dovolj v prometu, bodo pa pravočasno na voljo vsem zainteresiranim. Prijavo dohodkov je dovoljeno predložiti tudi po pošti — priporočeno — in jo nasloviti krajevnemu uradu za neposredne davke (Ufficio Distrettuale delle Imposte Dirette). Model 101 se lahko izroči brez kuverte, po pošti pa v navadni trgovski kuverti. Javni uslužbenci smejo izročiti prijavo delodajalcu, ki jo bo moral predložiti omenjenemu uradu do 10. junija. Upokojencem, ki so lani prejemali eno samo pokojnino, ni treba predložiti modela 201, razen seveda v primeru, da so dolžni izpolniti model 740. Modele 750, 760, 770 in 770 bis je treba pa izročiti v sobi št. 105 v pritličju občinske palače, Trg Granatieri 2, med 8.30 in 13. uro od ponedeljka do sobote. Enako velja za modele 740 in 101, ki jih kumulativno sestavijo podjetja ali razne organizacije. Včeraj so malo pred 14. uro sprejeli na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice 12-letnega Paola Marussija iz Drevoreda D’Annun-zio 79, katerega je med prečka niem drevoreda, malo pred njegovim domom, na prehodu za pešce povozil 61-letni Pietro Riosa iz Ul. Rivalto 7. Avto je otroka zbil na asfalt, pri tem pa je Paolo utrgal udarce na glavi in rane ter odrgnine po nogah. Ozdravel bo predvidoma v enem mesecu. llllllllllirlllfHllllllllllllltlllllllllllHIIIIIIIIIIIIIimiltllllllHtHHIIMHMHHIHIIIIIIIIIHHIHIIIIHIIIMIIItlHIinHIIHIIHIIHIIIIIIIHIIIIIIMIIItlllllltllllMIfllHIIIIIIIIIIIHlliHI Trst se mora upreti vladnemu poskusu ponovnega odprtja norišnic - lagerjev Harmonikaški ansambel GM bo v nedeljo, 16. maja nastopil na pomembnem tekmovanju v Idriji, pred kancem sezone pa ima na sporedu še vrsto važnih gostovanj in koncertov. Vsi omenjeni uspehi naše glasbene šole potrjujejo njeno veljavnost, ki očitno presega ozke pokrajinske in deželne meje. Tudi zaradi tega bi morala Glasbena matica uživati s strani pristojnih oblasti in države tisto podporo, za katero se že dolgo časa bori. Mednarodno zasedanje o jugovzhodni Evropi Danes ob 9 dri se v mestnem hotelu Excelsior prične tridnevno mednarodno zasedanje »Evropa, Italija, evropski jugovzhod*; ki ga prifeja Inštitut za študije in dokumentacijo o vzhodnoevropskih državah (ISDEE). Dopoldne bodo na sporedu poro čila pomočnika glavnega ravnatelja za zunanje odnose pri izvršni komisiji EGS Umberta Toffana, glavnega ravnatelja za kulturno, znanstveno in tehniško sodelovanje pri zunanjem ministrstvu Sergia Romana in državnega svetnika Roberta Ducci.ia. Obravnavali bodo probleme, ki So povezani med drugim z odnosom Evropske gospodarske skupnosti in Italije še posebej do Balkana. Popoldne bodo pa govorili načelnik urada za kooperacijo in mednarodne odnose pri zunanjetrgovinskem za vodu ICE Cesare Frittelli, funkcio nar glavnega ravnateljstva za tr govske sporazume pri zunanjetrgo vinskem ministrstvu Romano Sbar della in predstavnik državne usta nove za tekoča goriva (ENI) Giu seppe Ratti. Razpravljali bodo izrecno gospodarskih vidikih sode lovanja z evropskim jugovzhodom. Tržaška družina vpletena v prometno nesrečo pri Slavonskem Brodu Pri Slavonskem Brodu ie v nede l.jo prišlo do hude prometne nesre če, v kateri sta dva jugoslovanska državljana izgubila življenje, trije Tržačani pa so bili lažje ranjeni in so sedaj v bolnici v Slavonskem Brodu Gre za Armanda Bellotta iz Ul. Rossetti 37/a, njegovo ženo Mario Luiso in za njuno štiriletno hčerko Consuelo. O podrobnostih v zvezi z nesrečo ni zaenkrat večjih informacij. la, da bi opozorila javno mnenje na težaven položaj v tej proizvodni stroki, v okviru katere so najbolj prizadeti nameščenci podjetja «Fi-latura di Trieste - Altessano*. Jutri zadnja letošnja premiera SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu nam bo 7. maja ob 20.30 predstavilo v Kulturnem domu v Trstu zadnjo abonmajsko premiero letošnjega repertoarja - v • AKTIVNOST ENE NAJSTAREJSIH RIBIŠKIH DRUŽIN NA SLOVENSKEM ...TTT^T », u * - „ . „-! — ... ...............—- Skrb elanov tolminske ribiške družine za ribji zarod in za človekovo okolje Letos bodo v vode na Tolminskem vložili 246.000 kosov mladic lipanov, soške in potočne postrvi ter še 6.000 kosov odraslih postrvi - Koliko stane dnevni ribolov? Zdi se nam primerno, da k temu pregledu delovanja Ribiške družine Tolmin najprej omenimo kratek zgodovinski podatek o ribolovu na Tolminskem. Tako je iz starih zapisov znano, da je ribolov na Tolminskem znan že iz leta 1337. Takrat — to je pred 645 leti! — je oglejski patriarh Bertrand dovolil bratoma Viljemu in Ulvinu iz Čedada, da sta lahko nastavila ribiča na rekah: Soči, Bači, Idrijci, Cerknici in drugih. Urbar tolminske gastaldije iz leta 1377 pa večkrat omenja dajatve, to je davke na ribolov. To pomeni, da si je takratna grajska gospoda znala zagotoviti dohodke tudi od ribolova. # * # Naš partizanski tovariš Zdravko nam je ob naključnem srečanju o-menil, da bodo imeli tolminski ribiči v veliki dvorani hotela Krn letni občni zbor. To nas je vzpodbudilo. da smo se (nepovabljeni) udeležili občnega zbora. Ni nam bilo žal. Več kot tri ure smo poslušali poročila in razpravo o delovanju in prizadevanju prizadevnih tolminskih ribičev za mladi ribji zarod, za varstvo voda pred onesnaževanjem, za zaščito rib pred krivolovci in še več drugih nalog, ki jih mora reševati Ribiška družina Tolmin. Letos bo Ribiška družina Tolmin praznovala 35-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo tolminski ribiči razvili tudi svoj prapor. Vsa leta po osvoboditvi so tolminski ribiči gradili, utrjevali in številčno širili svojo ribolovno -športno organizacijo, tako da danes šteje že blizu 600 članov od Trente, Breginja in vse do Podbrda v Baški grapi. Precej članov je tudi iz drugih sosednjih občin. Pri tako velikem številu članov in obsežnosti se je pokazala potreba po razdelitvi nalog. Tako so nastali sektorji: Grahovo, Most na Soči, Tolmin, Kobarid in Bovec. Pri samostojnem vodenju dela, odgovornosti in izpolnjevanju dogovorjenih nalog, so se izkazali sektorji Bovec, Kobarid in Grahovo. Sektorja Most na Soči in Tolmin bosta morala v bodoče pokazati več volje do reševanja skupnih nalog. Tako je v svojem poročilu poudaril predsednik Ribiške družine Tolmin. _ Da je ribištvo tudi vprašanje širšega družbenega pomena, sta pokazala tudi občinska skupščina in izvršni svet, ko sta na seji razpravljala o pomenu in nalogah Ribiške družine Tolmin. V zvezi s tem sta skupščina občine in Ribiška družina podpisali samo- upravni sporazum o delitvi voda, ki jih upravlja Ribiška družina. Ta sporazum obvezuje RD, da pripravi letne ribiško-gojitvene načrte, skrbi za spoštovanje pravilnika o športnem ribolovu, pripravi ukrepe za varstvo in čistost voda in udejstvovanje na področju splošnega ljudskega odpora (SLO) in družbene samozaščite (DS). Pri varstvu voda in vodotokov je bilo v zadnjih letih ugotovljenih več posegov v struge rek od strani Vodnega gospodarstva Primorske Soča. Pri odvozu gramoza in peska nastajajo velike kotanje, ki so prava past za ribe, ki se zatečejo vanje. Če ribiči pravočasno ne opazijo teh kotanj in rib v njih ne polovijo, sledi neogiben pogin rib, ker voda odteče. Že leta 1980 sta se Ribiška družina in VGP Soča na sestanku dogovorili o medsebojnem sodelovanju in poravnavi škode. Kljub omenjenemu sporazumu se vprašanje odškodnine ni premaknilo z mrtve točke. Ribiška družina Tolmin gospoda- ri s 188 ha vodnih površin na Soči, Nadiži, Bači in Idrijci z vsemi pripadajajočimi pritoki. Vse druge ribiške družine: v Idriji, Novi Gorici, Postojni, Ilirski Bistrici in Kopru imajo le nekaj več ha vodnih površin. Kako skrbijo člani Ribiške družine Tolmin za mladi ribiški zarod bo razvidno iz naslednjih podatkov. Na vsak hektar vodne površine letno vložijo 1000 mladic. V manjših pritokih lovijo manjše ribe, ki jih potem prenesejo v večje potoke, da se tam «zredijo». Letos bodo v vode na Tolminskem vložili 246 tisoč komadov mladic lipanov, soške pa potočne postrvi in še 6000 komadov odraslih postrvi. Za ta mladi zarod bo Ribiška družina odštela okrog 125 milijonov starih dinarjev! Ta podatek smo zapisali z velikim zadoščenjem, saj daje priznanje tolminskim ribičem za njihovo skrb in prizadevanje za obstoj in razvoj ribištva na Tolminskem. Ob tej številki smo se spomnili na star kmečki pregovor, , . ^* s**,, * Skupina ribičev pri odlovu plenienk ki pravi, da krava pri gobcu molze. Tako se tudi tolminski ribiči dobro zavedajo, da če v vode nič ne daš tudi nič ne uloviš. Za boljše upravljanje in gospodarjenje z vodami bo v bodoče nujno zaostriti odgovornost pri ribolovu. Izboljšati bo treba strokovno znanje gospodarjev po sektorjih, povečati čuvajsko službo in čuvarjem zagotoviti boljše nagrajevanje. To v polni meri zaslužijo za njihovo nelahko in odgovorno — večkrat tudi nevarno službo. Bili so primeri, da so krivolovci grozili čuvajem z noži ko so od njih zahtevali dovoljenja za ribolov. Za spoštovanje predpisov glede onesnaževanja rek in potokov in pregon krivolovstva skrbi 16 čuvarjev. Lani je bilo zaradi prekrškov pri ribolovu kaznovanih 38 tujih gostov. Letos bo Ribiška družina Tolmin postavila in odkrila v Kobaridu spominsko ploščo zaslužnemu ribiču — pionirju ribištva na Tolminskem — Jožefu Frandoliču. Jožef Frandolič je pred 80 leti prvi vzrejal mladice soške postrvi na lastnem dvorišču v Kobaridu ob izviru potočka Kobarišček. Uredil si je majhno ribogojnico, kjer je vzgajal ribji naraščaj, ki ga je potem vlagal v Sočo in njene pritoke. Frandolič je bil prvi, ki je iz ribogojnice ob Gardskem jezeru prinesel ikre jezerske zlatovčice, ki so se mu v njegovem vališču v Kobaridu uspešno izvalile. Mladice zlatovčic je potem ob pomoči prijatelja Andreja Maligo-ja in nečakinje Ančke Mašere v brenti odnesel v Krnsko jezero, kjer so zlatovčice veselo zaplavale. To je bilo ločho dne 1. aprila 1928. Zlatovčice so se v Krnskem jezeru udomačile, kjer živijo še danes. Za tiste ljubitelje ribolova, ki jih zanimajo ribiška dovoljenja, naj omenimo še cene dovoljenj: Za inozemce stane dovolilnica za en ribolovni dan 26 dolarjev, za člane ribolovnih družin iz drugih občin 25 tisoč starih dinarjev, za nečlane iz FLR Jugoslavije 30 tisoč starih dinarjev. Naj k temu pregledu dodamo še nekaj besed o zakonu o sladkovodnem ribištvu z dne 20. 10. 1976. Med drugim ta zakon določa: «. . . da so ribe v odprtih vodah sestavni del živalskega sveta v človekovem okolju. Kot družbeno lastnino in dobrino splošnega pomena, postavlja zakon ribe pod posebno zakonsko varstvo.* A. Pagon • Ogarev še okrog 20 starih milijard za kmetijsko mehanizacijo, za hidro in agromelioracije, za nakup in zaokroževanje zemljišč, za namakalni sistem, za transportna sredstva, za rekonstrukcijo skladišč kmetijskih pridelkov, okrog milijardo in 300 milijonov pa bomo namenili za družbeni standard in stanovanjsko izgradnjo. Bodo težave pri zbiranju sredstev za tako velike naložbe? V primerjavi s preteklostjo smo mnogo na boljšem, saj je hrana na prednostni listi. Viri pa bodo seveda zelo različni: tu so samoupravne interesne skupnosti 'za razvoj in pospeševanje kmetijstva, kmetijska zemljiška skupnost, Zveza vodnih skupnosti SRS, lastna sredstva, bančni krediti, sovlaganja kooperantov in druga sredstva, med katerimi je treba na prvem mestu omeniti samoupravni sporazum organizacij združenega dela o združevanju 0,5% sredstev iz čistega dohodka za pospeševanje prireje mesa in mleka. Živinoreja je torej na prvem mestu? ■Vsekakor je največ sredstev na-iffeSjeruh'Tej panogi. Na Primorskem smo sicer precej napravili v zadnjih letih za razvoj živinoreje (preusmerjanje kmetij, nabava mehanizacije, izboljšanje krme in gnojil), vendar je žal položaj v naši regiji najslabši. Vsako leto, zlasti med glavno turistično sezono, čutimo veliko pomanjkanje mleka in mesa, ki ga je treba pripeljati od drugod. Z načrtovanimi 30 milijardami starih dinarjev naj bi se število glav goveje živine povečalo za 1200, povečala se bo proizvodnja krme, adaptirali in zgradili bomo večje število hlevov, modernizirali dekansko mlekarno ter opravili še razna druga dela. Pospeševali pa bomo tudi prašičerejo, perutninarstvo in ovčarstvo. V primerjavi s sedanjim stanjem so predvideni večji premiki tudi v vinogradništvu in sadjarstvu? V strukturi investicij sta ti dve panogi na drugem mestu. Na Obali in na Krasu bomo v petih letih pridobili v vinogradništvu okrog 300 hektarjev novih površin s tem, da bomo na obali posvetili večjo pozornost belim sortam. V sadjarstvu načrtujemo predvsem nove nasade breskev in hrušk, na obali pa se je že začela večja akcija za obnovo in za nove nasade oljk ter za nasade mandarin, fig in lešnikov. Načrtujemo tudi novo oljarno. Ne samo prebivalstvo obale ampak tudi širše zaledje zanima, če se bo končno povrtninarstvo premaknilo z mrtve točke? Nedvomno je, da so zaradi blage klime na obali vsi pogoji, da ustvarjamo tržne viške tudi za širše zaledje. Kakor smo si zastavili delo, menim, da bomo to zamisel v petih letih tudi uresničili. Proizvodnja se bo namreč povečala od sedanjih 3800 na 6 tisoč ton. Zgradili bomo številne pla-stenjake, uredili namakanje ter zgradili moderno odkupno postajo za zbiranje in skladiščenje vrtnin in sadja. Sodite, da se bodo pojavile težave na relaciji kmetijstvo ter urbanistično in prostorsko planiranje? Teh težav oziroma popuščanja je bilo v preteklosti vse preveč, zdaj pa je treba končno prižgati rdečo luč nadaljnjemu krčenju kmetijskih površin. Sodim, da bomo naš načrt agro in hidromelio-riranja 254 hektarjev v regiji zagotovo uresničili, Geodetski zavod v Ljubljani pa pripravlja projekt za melioriranje nadaljnjih 576 hektarjev površin na področju med Koprom in hrvatsko mejo, ki bodo namenjeni predvsem za poljdelsko proizvodnjo. Torej po petih letih skoraj ne bomo mogli govoriti o neobdelani zemlji? Ne gre samo za neobdelano zemljo, ampak tudi zato, kdo zemljo obdeluje. Nič nimamo proti upokojencem in tako imenovanim rekreativcem, saj so med njimi tudi taki, ki ustvarjajo tržne viške. Toda kmetijska politika se mora tako usmerjati, da podpira pred- vsem tiste, ki se dolgoročno in dohodkovno povezujejo s temelj-njimi organizacijami kooperantov. Nosilci razreševanje vseh teh odprtih vprašanj pa bi morale biti krajevne skupnosti. Na koncu me še zanima, kako gledate na zamisel o širšem povezovanju kmetijskih, živilsko predelovalnih, turističnih in sorodnih organizacij. Zamisel je vsekakor vzpodbudna, saj gre za panoge, ki bodo imele od tesnejšega sodelovanja neposredno korist, zlasti pa vidim tu tudi velike izvozne možnosti. Seveda bo potrebno prej razčistiti dohodkovne odnose ter urediti razna druga vprašanja, zlasti še, kar zadeva dogovor o enotni odkupni politiki. LJUBAN OMLADIČ • Junaški boj (Nadaljevanje s 4. 'strani) imela povsem slovenski komandni kader, se je prijavilo 1035 Slovencev, toda zaradi slabih pošthih in predvsem prevoznih zvez se je do 28. novembra 1944 prijavilo na Dedinju 238 prostovoljcev, ki so se nat« že 30. novembra 1944 ob 4. uri zjutraj napotili proti Sremu, kjer se jim je v Rumi pridružila še 58 prostovoljcev. Iz Beograda je odšlo na sremsko fronto skupno 480 slovenskih prostovoljcev. Po prvotni zamisli bi morali slovenski prostovoljci ostati v vojašnici na Dedinju dokler se ne zberejo vsi borci in dokler se ne formira brigada s slovenskim poveljniškim kadrom. Teda zaradi izredno kritičnega položaja v Sremu je obveljalo povelje, da je treba čimprej na fronto. Slovenski prostovoljci so bili po večini mladi fantje in dekleta, stari od 17. do 22. leta, ki še nikoli niso imeli puške v rokah. Bili so po večini srednješolci in srednješolke, ki so hrepeneli, da bi se čimprej vrnili domov v Slovenijo. To so seveda želeli tudi starejši borci, ki so se priključili slovenski vojaški enoti na Dedinju. Bili so tu mnogi izgnanci, pomanjkljivo oblečeni in obuti, takšni, kakršni so prišli pred štirimi leti v izgnanstvo. Teda misel, ki je gnala vse Slovence v Srbiji v boj, je morda najbolje izrazil pravoslavni menih primorski Slovenec Gorazd Dekleva, ki se je tudi sam pridružil slovenski vojaški e-ncti, ko je dejal: «Nočemo se peljati v Slovenijo z vlakom, svoj delež hočemo dati pri osvoboditvi naše domovine » In ta krvavi delež ni bil majhen, mnogo jih je padlo v hudih bojih pri Komletincih, nad Opatcvcem (v enem samem jutru kar 77) in nato še v bojih za Brčko. Slavonski Brod in v drugih krajih Srema in Slavonije. Med padlimi borkami in borci s’ovenskega bataljona je mnogo primorskih Slovencev, ki so se odzvali pozivu Osvobodilne fronte za Srbijo, imena mladih fantov kot so bili: Dušan Berce, Milorad Kefeler, Miroslav Konic! Miloš Križaj, Jerko Lorencin, Franc Mozetič, Jordan Pavletič, pa tudi že starejši kot Danilo Pregare, Bernard Bizjak, Zdravko Bole. Viljem Bratkovič, Jože Kavčič, Stanislav Kosmač in še drugi. Njim in ostalim slovenskim žrtvam, ki so padle na sremski fronti (skupno 119) je odbor slovenskega bataljona prve kraji-ške proletarske udarne brigade, ki ga vodi Milan Peroci, izdal v spomin knjigo, v kateri je orisana bojna pot bataljona in objavljeni dragoceni spomini preživelih borcev. Spominsko knjigo so borci izdali predlanskim v Ljubljani v samozaložbi. Pri tem jih je vodila misel pisatelja Toneta Svetine: «Vsi v bojih preminuli, ki jih preživeli ne vzamejo s seboj na ladjo spomina, bodo utonili v morju pozabe, kakor da jih nikoli ni bilo.* Ljubljanska televizija jim je posvetila dokumentarni film, ki bo na sporedu ob 21.30 po jugoslovanskem času in sicer pod naslovom: »Sremska fronta — kota 122». MEDNARODNI SEJEM GORICA 12. ESPOMEGO OD 30. APRILA DO 9. MAJA 1982 MEDNARODNI SEJEM GORICA OD 30. APRILA DO 9. MAJA 1982 ČASA DiUA LANA di IVI. CAUSER EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA GORICO IN POKRAJINO GORICA, Ul. Garibaldi 10/C - 16/A Tel.: 87476 PLETILNI STROJI brother ŠIVALNI STROJI VigorelliSa? TEHNIČNI SERVIS • BREZPLAČNO ŠOLANJE - 5-LETNA GARANCIJA VELIKA IZBIRA VOLNE IN TKIV ITALIJANSKIH IN UVOŽENIH ZNAMK edilsanitaria SHOW ROOM SKLADIŠČE □ □ □ PLOŠČICE SANITARIJE RAZNE POTREBŠČINE ZA KOPALNICE □ MOOUETTES □ PLUTE □ IZOLACIJSKI MATERIAL □ KAMINI □ OKNA ZA STREHO MII.11 m- GORICA * Tržaška ulica 257 Telef. 84366 ||1| : | ■■■ ' ■ || | mmmmam Kil AtiROTECMCA D AIIIO MASLLLI • SEMENA • GNOJILA • KMETIJSKI STROJI • VRTNARSTVO Vse za iebelarstvo Ul. Irieste št. 75 Tel. 0481/74155 34079 ŠTARANCAN (GO) Že dvanajsto leto prihajajo v Gorico trgovci in industrijci iz raznih krajev Italije' ter drugih držav, še posebej Jugoslavije, Avstrije in Madžarske, da bi razstavljali svoje izdelke na Espomegu, tako imenovanem sejmu za vzhod. Ta naziv si je goriškj mednarodni sejem zaslužil ker prihaja na njem do korist nih srečanj med italijanskimi go spodarstveniki in njihovimi kolegi iz Jugoslavije in drugih podonavskih držav. Na mednarodne dneve pri hajajo vodilni ljudje, slovenske in hrvaške ter koroške gospodarske zbornice, ki izmenjujejo mnenja z ganskimi kolegi. Na teh sestankih prihaja do koristnih soočanj. Marsikatera ideja izrečena na teh gori-ških sestankih se je potem tudi dejansko uresničila. Obstajajo pa še vedno težave za tesnejše sodelovanje ob meji na industrijskem in obrtnem področju. Sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo je že'dob ga leta predvsem na trgovskem področju. Temelji tako na mali trgovini kot na trgovski izmenjavi med sosednima državama. Manjka pa so delovanje na industrijskem področju. Prav zaradi tega prihaja do poslovnih stikov med industrijci Veneta in bolj oddaljenih krajev Furlanije z industrijskimi podjetji na jugoslovanskem obmejnem območju. Zaradi tega je nujno potrebno da pride do sodelovanja med industrijskimi in obrtnimi podjetji na obeh straneh italijansko jugoslovanske meje. Srečanja članov Gospodarske zbornice Slovenije s člani goriške trgovinske zbornice bi morala biti podlaga za takšno sodelovanje. Espomego pa je tudi sejem za široko potrošnjo.. Na sejemski prostor prihajajo, še zlasti ob prazničnih dueli številni ljudje z obeli so ni meje. Ogledujejo si razstavljeno blago in ker so goriški trgovci v velikem številu med razstavljavci pridejo kasneje tudi v njih trgovine, kjer nakupijo blago. Zaradi te ga so v prejšnjih prazničnih dneh, v soboto. 1. maja. in v nedeljo, 2. maja, zabeležili na sejmišču kar 16.000 obiskovalcev. To je vsekakor veliko, organizator upa, da se bo uspeh ponovil v nedeljo, na zadnji sejemski dan. Zelo številna je na letošnjem sejmu jugoslovanska industrija še zlasti tista, ki proizvaja blago za široko potrošnjo in ki izvaža tudi na obmejno območje. Goriški sejem Espomego je letos bogatejši za en paviPon. Po načrtu naj bi namreč na Espomegu imeli en velik paviljon in pet manjših. V prejšnjih letih so zgradili tri manjše paviljone. Dva služita za razstave, v tretjem pa so restavracija, pisarne in velika sejna dvorana v kateri je prostor za 300 ljudi. Za letošnji sejem so dokončali tudi osrednji velik paviljon, ki pa ni še dokončno izdelan. Kljub temu pa (•'o v njem razstavili najrazličnejše blago, še zlasti precej turističnih čolnov. V okvir tedenskega sejma sodijo tudi (Tekatera specializirana srečanja. Poleg že omenjenih srečanj med zastopniki trgovinskih zbornic so bila v programu letošnjega sejma tudi srečanja o razvoju turizma v goriških Brdih, o-boli smotrni u-porabi pristanišč v naši deželi, ter srečanje nagrajencev za dolgoletno službo v enem samem podjeHu. M. W. UNICUM m Sedež: TRŽIČ - tel: 0481/75118 Ul. Duca d’Aosta 17/B Razstava: ČERVINJAN - tel: 0431/31584 Ul. Zorutti 5 ESPOMEGO 82 — PAVILJON D Razne vrste stopnic: polžaste zložljive Lesene obloge za stopnice in mansarde Oklepna vrata Razne zavese GORIPLAST sne, LASTNIKA PAHOR IN SGUAZZIN Nova trgovina — Ul. Mazzini. 4 — GORICA — Tel: 33656 • strokovnjaki za ^termične., akustične in kondenzne izolacije • postavitev ‘vseli materialdv ^atenskih tapet, 'podov, pleskanja, moquettes, stenskega blaga in obešenih stropov) s specializiranim osebjem o™«.« I) 1 —r.’r- • popravila in vzdrževanje nepremičnin KMEČKA BANKA USTANOVLJENA lil A 1909 GORICA • K0RZ0 VERDI 51 TELEFON 84206 84207 85383 TELEFON MENJALNICE 83909 T EL EX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI R r jn REŠIM ZASTOPSTVA - IZVOZ - UVOZ 34100 TRIESTE - TRST P. P. 101 Ulico Cicerone 8 Telefon 61-241 - 61-478 Telex 460561 ITT7711 tim [MAŠ «JOSIP KRAS», industrija čokolade, bombona in keksa, Zagreb, Maksimir-Telefoni: 228 - 422 ske ravnice bb Predsednik PO Delovne organizacije: 210 - 355 Podpredsednik PO RO za posle Blagovnega prometa: 222 - 015 Predsednik OOUR Blagovni promet: 215 - 145 Telex; Yu 21 - 109 «Kraš» Tekoči račun SKD Zagreb, številka na fakturi Brzojavka: «Kraš» Zagreb ČOKOLADA, DESERTI, BOMBONI, KEKSI IN VAFLI, ŽVEČILNI GUMI, INSTANT KAKAV XERAMIKA BRUNETTA TRŽIČ Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129 ■ KAMINI ■ MOOUETTES ■ PARKETI heroin IMPORT — E X P O R T I V GORICI, Ulica Duca d’Aosta 42 — Tel. 323M V TRSTU, Ulica Brigata Casale 3 — Tel. 827757 Telex: 460628 !> BOLTERIARREDAMENTI OPREMA ZA DOM - URAD • TRGOVINO - SKUPNOST ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE IZ ALUMINIJA Ulica Trieste - nasproti letališča v Gorici Telef. 0481/83873 M E B LO MEBLO IT ALI AN A PROIZVODNJA UVOZ - IZVOZ GORICA • Ul. Trioste 138 - 140 Tel. (0481) 87470 - 82152 BANGAdel FRIUU Družbeni sedež in glavna direkcija: VIDEM (Udine) — Via Vittorio Veneto 20 POSLOVALNICE: TRST (Trieste) — Via Rossini 14 TRST (Trieste) — Via del Roncheto 28 GORICA (Gorlzla) — Corso Verd) 125 TRŽIČ (MONFALCONE) — Plazzo Cavour 22 KRMIN (CORMONS) — Plazzo Llbertd 1 ČEDAD (CIVIDALE) — Plozza Dlaz TARCENT (TARCENTO) — Vlo Udlno TRBIŽ (TARVISIO) — Piazza Unltd 17 MENJALNICA g| /btar2oli fiJmA UVOZNIK RADENSKE TRI SRCA IN PIVA UNION IMPORT EXP0RT 34170 GORICA UL. TRIVIGIANO 13 Tel. 0481/85062 O PRIMORJE EXPORT nov« goric« p.o. jugosl«vij« delovna organizacija za zunanjo trgovino NOVA GORICA P.O. JUGOSLAVIJA 65000 NOVA GORICA Vipavska cesta 13 Telefon: 22-412 Telex: 34-324 žiro račun 52000-601-10404 pri SKD NOVA GORICA p.p. 6 Primorski dnevnik 7 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. moja 1981 KOŠARKA ITALIJANSKI NASLOV Milanski Billy državni prvak Milančani so sinoči v drugi linalni tekmi s točko razlike premagali moštvo Scavoiinija iz Pesara Btlly - Scavolin! 73:72 (38:32) BILLY MILAN: Boselli 12, D’An-toni 14, Ferracini 9, Premier 8, Me-neghin 13, Gallinari, Gianelli 17, Lamperti, Della Monica, Innocentin. SCAVOLINI PESARO: Giumbini, Kičanovič 16, Magnifico 12, Pon-joni 4, Benevelli 10, Boni 2, Bouie Carboni, Silvester 10, Zompo-lini. SODNIKA: Fiorito in Martolini. PM: Bill 15:23, Scavolini 8:10. PON: Meneghin (38). Gledalcev: več kot 11.000. MILAN — Milanskemu Billyju je sinoči uspelo osvojiti svoj dvajseti državni naslov italijanskega košarkarskega prvaka. To pa mu je u-spelo točno po desetih letih. Milansko moštvo je namreč sinovi pred rekordnim številom gledalcev (12.000, zaslužek pa je bil prav tako rekorden — več kot 63 milijonov lir) s točko premagalo Scavolini iz Pesara. Ker so Petersono-vi varovanci zmagali tudi v prvem srečanju v Pesaru, so tako le po dveh tekmah tudi osvojili naslov državnega prvaka. Kot sam izid kaže je bilo srečanje izredno izenačeno v zadnjih minutah pa celo dramatično. V prvem polčasu so bili Milančani nekoliko boljši od gostov in so tudi zasluženo vodili. V tem delu igre je nedvomno presenetila taktična poteza trenerja Scavoiinija Skansija, ki je pustil na klopi Ki-čanoviča skoraj 17 minut. Jasno je bilo, da je visoki »Pero* hotel o-hraniti najboljšega Scavolinijevega košarkarja povsem svežega za drugi in odločilni del tekme. Skansije-va taktična poteza se je pokazala kot za zelo posrečeno, saj je Kičo v drugem polčasu odlično igral in tudi pripomogel, da je moštvo iz Pesara povedlo. Prav Kičanovič pa je bil v poslednjih potezah tekme tudi «ne- Safet Sušic o «afcri SušicV Safet Sušič je jugoslovanskim časnikarjem glede veta, ki ga je dal predsednik italijanskih nogometnih klubov Matarrese, dejal naslednje: «če je tako, pa naj bo tako! Zgrešil sem, da sem pričel pogajanja z italijanskimi klubi sedaj, to bi moral storiti po svetovnem prvenstvu v Španiji.» Glede podpisa «dvojnih dogovorov* (za Inter in Torino) pa ja Sušič menil: «Interju sem dal svoje pogoje. Dobil sem papir v roke. Prosili so me, da naj , podpišem. Bil sem naiven in podpisal. Nato so prišli predstavniki Torina, ponudili so mi milijon in 800 tisoč dolarjev. Ponudba je bila mamljiva in sem jo sprejel. Sicer pa lahko rečem, da imam še vrsto ponudb in da imam tudi dovoljenje nogometne zveze, da se lahko preselim v tujino, čeprav še nisem dopolnil 28 let.*, (nb) srečna figura* tega srečanja. Trikrat je namreč metal na koš in trikrat je tudi zgrešil. Billy je tako lahko ohranil minimalno prednost in zmagal. Zolu državni prvak TURIN - Zolu iz Vicenze je o-svojil naslov italijanskega ženskega košarkarskega prvaka. Košarkarice iz Vicenze so namreč sinoči v Turinu v odločilnem srečanju Premagale moštvo turinskega Ac-corsija z 80:71. košarkarske peterke S. Benedetto, ki je letos napredovala v A-l ligo. De Sisti je podpisal dveletno pogodbo po dolgem sestanku z vodstvom društva, med katerim pa niso toliko razpravljali o denarni strani pogodbe, kolikor o okrepitvi moštva. Štirje dnevi Dunkerquea DUNKERQUE — Belgijec Willems .je zmagovalec prve etape štiridnevne kolesarske dirke, ki se je v torek začela v tem mestu. Na 212 km dolgi progi .je prispel na cilj pred Nizozemcem Raasom. Na skupni lestvici vodi Belgijec Vandenbroucke. KOLESARSTVO ALPE ADRIA Prva etapa za Madžara Somogyija Italijanski tekmovalci so se odrezali zelo dobro PORTOROŽ — Madžar Miklos So-mogyi si je zagotovil včeraj prvo etapo letošnje mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe Adria, lep uspeh pa so dosegli tudi italijanski kolesarji. Na drugo mesto se je namreč uvrstil Pianegonda, na tretje Volpi, poleg tega pa je bil Rossetti peti in Tarlao, ki vozi za tržaško moštvo Carnioa As-sicurazioni, šesti. Včerajšnjo etapo so tekmovalci prevozili v treh krogih, od katerih je vsak meril po 38 km, pot jih je vodila iz Portoroža skozi Izolo, Koper, Šmarje, Sečovlje nazaj v Portorož. Prva kroga nista prinesla nobenega omembe vrednega dogodka, saj so tekmovalci vozili bolj ali manj v enotni skupini. V tretjem krogu pa je pod vznožjem šmarskega klanca pobegnil Pianegonda, ki je prispel na vrh vzpona s prednostjo 20” pred Somogyijem in 35” pred MNiiifiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiifBriuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiimfiii NOGOMET FINALE POKALA UEFA Prva tekma Goteborgu Švedi so z golom Holmgrena tri minute pred koncem premagali Hamburger • Povratna tekma čez štirinajst dni GOTEBORG — V prvi tekmi finala pokala UEFA je enajsterica Goteborga premagala zahodnonem-ški Hamburger SV z 1:0. Gol za Švede je tri minute pred iztekom srečanja dal Tord Holmgren in s tem odprl vsaj špranjo upanja za svoje moštvo. Povratna tekma bo namreč čez štirinajst dni v Hamburgu, kjer bodo zahodni Nemci igrali na vse ali nič in ne bi smeli imeti težav, pa čeprav je Gbteborg dokazal, da igra na gostovanjih izredno nevarno in ofenzivno. Ob vsem tem je seveda jasno, da imajo zahodni Nemci velike možnosti za osvojitev tega prestižnega pokala. ITALIJANSKI POKAL V lepi tekmi prevladal Inter MILAN — V lepi in zanimivi tekmi je sinoči Inter premagat Torino z 1:0. Tekma je veljala za italijanski pokal, povratno pa bodo odigrali v Turinu, k.iei bo tudi padla končna odločitev o letošnjem zmagovalcu. Moštvi sta stopili na igrišče trdno prepričani v svoje sposobnosti, tako da je bila igra vseskozi privlačna. Edini gol je dosegel v 40. minuti prvega polčasa Serena, v drugem tx>lčasu pa je imel izredno priložnost še Altobelli, ko .je zapravil stoodstotni gol. Italija prvi finalist prvenstva «under 16» FALCONARA — Italijanska mladinska reprezentanca je prvi finalist evropskega prvenstva «under 16». V polfinalu je po enajstmetrovkah premagala reprezentanco Finske, potem ko se je regularni del igre iztekel pri rezultatu 1:1. Italijani so se v finale uvrstili popolnoma zasluženo, saj so skozi vso tekmo prevladovali in stalno oblegali nasprotna vrata. Poljska v formi BILBAO — Na prvi tekmi svoje španske turneje je Poljska prepričljivo odpravila španskega prvoligaša Atletico s 4:1 (2:0) Gole za Poljsko so dali Jalocha, Ivan, Ja-nas in Smolarek, za Špance pa je bil uspešen Gallego. Ukrepi disciplinske komisije Disciplinska komisija je včeraj izdala običajni komunike, v kate rem sporoča imena igralcev, ki bo- do morah počivati za eno ali več kol. Tako ne bo smel igrati dve koli Marangon (Roma), eno kolo pa bodo «počivali» Logozzo (Cagliari), Tassotti (Milan), Venturini (Avel-lino) in Turone (Roma). Edlnha ne bo v Videm? RIO DE JANEIRO - Fluminen-se noče odstopiti Edinlia katerega .je Udinese odkupil za 500 tisoč dolarjev. To je vest, ki jo .je včeraj posredovala agencija Ansa. ki pripominja, da mora igrati Edinho pri brazilskem moštvu vsaj do 30. junija. Fluminense bo ubral tudi pravne poti, samo da obdrži svojega reprezentanta. KOLESARSTVO Dirka po Kampaniji NEAPELJ — Druga etapa mednarodne amaterske kolesarske dirke po Kampaniji je pripadla Italijanu De Pellegrinu. Nemec Macha,, zmagovalec včerajšnje etape, je imel na cilju več kot tri minute zaostanka. glavnino. Na spustu pa je Madžar vozil bolj drzno, ujel vodečega Italijana, 200 m pred ciljem pa ga je tudi prehitel za dolžino kolesa, čeprav je Pianegonda napel vse svoje sile, da bi zmagal. LESTVICA JE BILA TAKA 1. Somogyi (Mad.), ki je prevozil 114 km dolgo progo v 2.44’32” s p. h. 41,580 km na uro 2. Pianegonda (It) v enakem času 3. Volpi (It.) po 18” 4. Novosad (ČSSR) 5. Rossetti (It.) 6. Tarlao (It.) 7. Koba (ČSSR) 8. Galik (ČSSR) 9. Mariuzzo (It.) 10. Brunelli (It.) in nato še drugi v Volpijevem času. Jugoslovanski tekmovalci so prispeli skupno z glavnino. Danes bo na vrsti druga etapa, ki bo kolesarje privedla do Pordenona. Eddv Arroyo še vedno vodi na dirki po Španiji TOMELLOSO - Belgijec Vanhaerlns je v skupinskem sprintu osvojil prvi del včerajšnje 15. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. 2. je bil njegov rojak Planckaert, kateremu je sledila glavnina. Druga poletapa je pripadla Špancu Arroyu, ki je prehitel v etapi na kronometer Francoza Pollentie-ra in je tako še utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. Po 2. etapi dirke po Tridentinskem Saronni na vrhu skupne lestvice CLES — 22-letni Furlan Walter Delle Čase je bil zmagovalec včerajšnje druge etape mednarodne kolesarske dirke po Tridentinskem. Dirka je bila zelo naporna, saj so tekmovalci ves čas vozili v zelo slabem vremenu. Favoriti so pretežno le pazili drug na drugega in priložnosti (zlasti za manj znane kolesarje) ni manjkalo. Tako priložnost je izkoristil tudi Delle Čase, ki je prispel na cilj na čelu skupine 14 tekmovalcev, ta skupina pa je imela 20” naskoka pred naslednjimi tekmovalci. Lestvica je bila taka: 1. Delle Čase s časom 5.27’49" na 201 km dolgi progi. V njegovem času je bil 2. Saronni, 3. Moser, 4. Chinetti, 5. Paganesi, 6. Baronchel-H itd. Skupna lestvica: 1. Saronni 9 ur 43’39”, 2. Moser, 3. Baronchelli, 4. Argentin, 5. Paganesi, vsi v Sa-ronnijevem času itd. Dirka po Romandiji ECOTEAUX - Švedu Primu je pripadla včeraj prva etapa mednarodne kolesarske dirke po Romandiji. V njegovem času so prispeli še trije kolesarji, med katerimi se je odlično uveljavil Italijan Alge-ri, ki je osvojil drugo mesto. Tre tji je bil Norvežan Pedersen in četrti Francoz Vallet. Italijan Contini, ki tudi sodeluje na tej dirki, je bil z zaostankom 8” na sedmem mestu, v enakem zaostanku pa je bil Francoz Hi-nault trinajsti. Na skupni lestvici vodi Prim, z devetimi sekundami prednosti pred drugouvrščenim Švicarjem Glau-som. Algeri je deveti, n.jegov zaosta nek pa znaša 18 sekund. Posnetek s prisrčnega sprejema, ki so ga bili deležni Borovi atleti ATLETIKA NA GOSTOVANJU V SPILAMBERTU PRI MODENI BOROVCI NAVEZALI NOVE PRIJATEUSKE STIKE V soboto je odpotovala v Spilam-berto pri Modeni skupina skoraj tridesetih mladih atletov Bora. Vodstvo atletske sekcije je že pred časom navezalo stike z društvom «Po-lisportiva Spilambertese* in se domenilo za medsebojno sodelovanje. V ta okvir sodi tudi dvodnevno gostovanje slovenskih atletov. Gostitelji iz Spilamberta so jim pripravili zelo prisrčen sprejem. Borovce je pričakala skupina domačih atletov nakar je goste pozdravil župan E-mer Cadignani. Po izmenjavi daril so si borovci ogledali zanimivosti mesta ter obiskali razstavo izkopanin iz zgodnje železne dobe, ki so jih našli v reki Panaro, ki teče ob mestu. Po kosilu so si ogledali del tekmovanja v teku, ki je bilo po mestnih ulicah, nakar so se podali v Modeno. Sledil je ogled tega izredno zanimivega mesta, ki so ga ustanovili že stari Rimljani. Proti večeru so se gostje vrnili v Spilam-berto. Priložnosti za navezovanje prijateljstev ni manjkalo, saj so a-tleti prenočili po domovih domačinov. Ob priliki praznika dela je Poli-sportiva Spilambertese priredila vrsto tekmovanj v najrazličnejših disciplinah. V soboto je bil na sporedu tek po mestnih ulicah, ki ga je dobil Vittorio Fontanella pri moških S. MILIC 0 NASTOPU SVOJIH DEKLET NA MLADINSKEM DP V A OUIU «Uspehi, sad velikega truda» »Letošnje mladinsko namiznoteniško prvenstvo je pokazalo, da smo dobro programirali delo in dekleta so prav v pravem trenutku prišla v zelo dobro formo. Poznalo se je sicer predvsem pri naraščajnikih, pa tudi pri deklicah, da premalo nastopajo na uradnih tekmovanjih in zato imajp tremo, kar ima za posledico slabšo igro ih rezultate. Izgubili so namreč nekatere tekme proti enakovrednim tekmecem le ker niso bili preveč prisebni. V bodoče bo treba najti sredstva in organizirati več nastopov izven dežele.* Tako nam je pričela trenerka Krasa Sonja Milič pripovedovati o pravkar končanem mladinskem prvenstvu v Aquili. Na vprašanje, če je na tihem upala na tak uspeh, nam je dejala: »Resnično ni mogel nihče upati na osvojitev kar štirih kolajn. Najbolj nepričakovan pa je bil državni naslov Sonje Doljakove. V mladinski konkurenci je bil namreč precej visok nivo igre, konkurenca pa ostra. Sonka je pokazala verjetno najboljšo igro v sezoni in je zasluženo zmagala, čeprav je učin- De Sisti potrjen pri S. Benedettu GORICA - Mario De Sisti bo tudi v prihodnji sezoni trener goriške .........................................................liHlliniiiiHIllllllfiiiMiiiiiinmmunuilittlllllllllliniiminliiinMHiolliiliiHilin Sirenini jadralci povsem zadovoljili S prvomajskimi prazniki se je začela prva jadralna sezona. V Tržaškem zalivu so bile tri regate za razrede «Moth-Europa», »laser* in Jternado*. Na prvih dveh so sodelovali tudi jadralci Sirene. Poleg tega so v Rossignanu Solve pri Livornu jadrali kadeti Sirene selekcijsko regato za svetovno prvenstvo razreda «optimist», ki bo letos v Italiji. Sireno so zastopali Ariana V okviru občinske proslave 37-letnice osvoboditve, bo v soboto, 8. maja, v organizaciji ŠK Kras masovni pohod mimo spomenikov NOB. Zbirališče ob 19. uri pred vaškim spomenikom v Samatorci. Vljudno vabljeni! ®°gatec, Davorin Starc, Peter ”terni in Maksi Ferfolja. Begata je bila zelo poučna, saj se jadralci Sirene znašli v zelo Težkih pogojih, na katere niso vajeni. Valovi so dosegli tudi štiri me “e višine, kar se na Jadranskem teorju običajno ne dogaja. Kljub temu so se vsi dobro uvrstili. U-'Jfstitve so naslednje 40. Davorin “tare; 50. Ariana Bogateč: 51 Pe-tee Sterni in 82. Maksi Ferfolja. Nedvomno dobri rezultati, če po mislimo, da je tekmovalo 137 naj- boljših jadralcev iz vseh italijanskih klubov. V razredu »Moth-Europa* je v Tržaškem zalivu jadral za Sireno Lorenzo Bogateč, ki je zasedel 13. mesto od 23 udeležencev. LESTVICA 1. Sain (SVOC Tržič) 2. Battaro (STV Trst) 13. Bogateč (Sirena Trst) V razredu »laser* pa je barve Sirene branil Andrej Prašelj, ki je zasedel 19. mesto, (m.p.) TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Presenetljiv uspeh Italijanke Simmonds PERUGIA — Italijanka Sabina Simmonds je pripravila na 39. teniškem prvenstvu Italije v Perugii včeraj največje presenečenje: premagala je namreč Romunko Virgini Ružiči, štirinajsto najboljšo teniško igralko na svetu, ki je bila dve leti zaporedoma finalistka v Perugii. Simmondsonova je zmagala s 6:4, 4:6, 7:6 (tie-break 9:7). Med presenečenja dneva sodi tudi zmaga Američanke Bonder nad svojo rojakinjo Rinaldi 19. igralko na svetu, z izidom 7:5 in 7:6. Italijanka Rossi je naletela v A-meričanki Evert na premočno na sprotnico in je dvoboj izgubila s 6:3 in 6:0. Simmondsonova bo danes igrala proti Južnoafričanki Vermaak. Pokal narodov DOSSELDORF — Združene drža ve Amerike in Španija sta polfinalista »Pokala narodov* v tenisu. Američani so odpravili Švedsko z 2:1, z istim rezultatom pa je zmagala tudi Španija proti ZRN. Za ZDA so igrali G. Mayer, Teltscher in Stewart. Švedski je edino točko prinesel Nyštrom. Za Španijo pa so uspešno igrali Orantes, Higue-ras in Gimenez. VČERAJŠNJI IZIDI Avstralija - Italija 3:0 Argentina - Francija 2:1 Španija - Švedska 2:1 ZDA - ZRN 3:0 Turnir v Forest Hlllsu FOREST HILLS — Čehoslovak Ivan Lendl je na mednarodnem teniškem turnirju v Forest Hillsu premagal v prvem kolu zahodnonem-škega igralca Damirja Keretiča s 6:1 in 6:3. kovitost njene igre precej nihala: prvi set je vedno izgubila, nato pa se je zagrizla in preobrnila rezultat v svojo korist. Doseženi uspehi pa niso prišli slučajno, temveč so sam velikega truda. 12-letna Tanja Ukmar je na primer trenirala po štirikrat, petkrat tedensko, v zad njem obdobju pa je trenirala tudi s starejšimi igralkami.* »V nedeljo je med mladinkami zmagala Sonja Doljak. Bo v nedeljo na absolutnem prvenstvu v Livornu na vrsti Sonja Milič?* »Teoretično imam možnost, da postanem tretjič absolutna državna prvakinja, saj v primeru zmage na tem tekmovanju bi skupno s točka n ja Doljak, Sonja Milič in Damjana Sedmak, ki so med sezono zbrale zadostno število točk (B. S 1 ROKOMET Slovan finalist LJUBLJANA — Po včerajšnji zmagi proti Crvenki z 28:21 se je moštvo ljubljanskega Slovana uvr stilo v finale jugoslovanskega rokometnega pokala. Ljubljančani bodo odigrali odločilno tekmo proti Železničarju iz Niša predvidoma 24. t.m. Sibson ostal prvak LONDON - Britanec Tony Sibson je ostal evropski prvak srednje boksarske kategorije. Francoza Chi-nona je premagal s t. k. o. v de setem krogu. Sonja Doljak, mladinska državna prvakinja mi, ki sem jih osvojila med sezono, bila nedosegljiva za vse ostale igralke. Že v podskupini pa bom i-mela težko nalogo, saj se bom pomerila z Bevilacquo, Ursichovo in Stucchijevo. Frvouvrščene iz štirih skupin se bodo nato potegovale za zmago. Psihološko se ne bojim nobene nasprotnice, šibka točka pa bi bila lahko vzdržljivost in forma. Trenirala sem namreč bolj malo in še to z mladimi igralkami. Le zadnja dva tedna sem posvetila nekaj več časa specifični pripravi za prvenstvo. V Livornu bom zmagala, le če bom naletela na svoj dan.* Že v petek se bo v Livornu odvijalo prvenstvo drugokategornic, na katerem bosta nastopili tudi Damjana Sedmak in Nataša Škrk. V soboto in nedeljo pa bo še absolutno prvenstvo za posameznice in dvojice. Pravico do nastopa pa imajo So MOTOCIKLIZEM SP v motokrosu v Mariboru BEOGRAD — V nedeljo bo pri Mariboru 5. vožnja za svetovno prvenstvo v motokrosu za 125-kubična vozila. Dirka, ki bo veljala tudi za VN Jugoslavije, bo zelo pomembna tudi za italijanske barve, saj sta na lestvici za SP Italijana Rinaldi in Medici takoj za vodečima Velkeneer-som in Goboersom. in Agnese Possamai pri ženskah. V nedeljo pa je bil atletski deželni miting, kjer so nastopili tudi atleti Bora. Tekmovali so le v kategorijah dečkov in kadetov. Na malem stadionu, ki nosi ime «1. maj*, se je zbralo veliko število tekmovalcev iz 22 društev. Na društveni lestvici je prvo mesto osvojilo društvo »Fratellanza* iz Modene s 150 točkami. Bor se je s 76 točkami u-vrstil na sedmo mesto. Poleg dobre društvene uvrstitve so slovenski atleti dosegli tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Igor Sedmak je dosegel kar dve prvi mesti: najprej v teku na 60 m s časom 8”9, nato v daljini s skokom 4,75 m. Zmago je dosegla tudi Elena Kalc v metu krogle z rezultatom 8.37 m, tretja pa je bila v teku na 80 m z ovirami, kjer je dosegla čas 15"9. Tudi vsi ostali tekmovalci so dosegli dobre rezultate. Tekmovalo je štirinajst mladih atletinj in šest fantov. Jaro Kozlovič se je pred tekmovanjem poškodoval in ni mogel nastopiti. Tekmovanje je bilo na majhnem stadionu, kar je delno vplivalo na dosežke, zlasti v sprintih ter v višini in daljini. Organizatorji so se zelo potrudili, tako da je tekmovanje potekalo brez zastojev. Po uspelem tekmovanju so se borovci poslovili od izredno gostoljubnih domačinov na skupnem kosilu. Atleti iz Spilamberta bodo predvidoma vrnili obisk prihodnje leto. Gostovanja so se udeležili: Var-ka Kozlovič. Elizabeta Stopar, Vera Krmee, Neva Albi, Nataša Tau-čer, Ivana Verginella, Agata Kuhar, Lidiji Glavina, Jadranka Čulav, Barbara Čurman, Elena Kalc, Tanja Bole, Lara Ščuka, Mirjana Starc, Andrej Corradetti, Jordan Pisani, Igor Sedmak, Marjan Gustinčič, Jaro Kozlovič, Devan Cesar, Marko Tence, Loredana Kralj, Vojko Cesar in Bruno Križman. Izidi tekmovanja v Spilambertu: DEKLICE Daljina: Vera Krmec 3,35 m: Elizabeta Stopar 2,35 m; 800 m: Var-ka Kozlovič 3T0”1. KADETINJE 800 m: Jadranka Čulav 10"9; Starc Mirjana 13”5; Tanja Bole 13"7; 80 m ovire: Elena Kalc 15”9; 800 m: Neva Albi 3T1"2; Lara Ščuka 3'15”9; krogla: Elena Kalc 8,37 m; Jadranka čulav 7,93 m; Tanja Bole 5,54 m: Agata Kuhar 5.44 m; Barbara Čurman 5,23 m; daljina: Ivana Verginella 5,65 m; Nataša Taučer 3,70 m; Mirjana Starc 3,28 m; Barbara Čurman 2.99 m; višina: Lidija Glavina 1,33 m; Ivana Verginella l,2b m; Agata Kuhar 1,10 m. DEČKI 60 m: Igor Sedmak 8”9: Jordan Pisani 10” 1; 800 m: Marjan Gustinčič 2’37"7; daljina: Igor Sed- mak 4,45 m; krogla: Jordan Pisani 6,14 m; Andrej Corradetti 5,45 metra. KADETI 80 m: Marko Tence 10”6; 800 m: Devan Cesar 2'23"; krogla: Marko Tence 9,42 m. (C. D.) ODBOJKA TURNIR POIMENOVANJA Danes dekleta Danes bo v Trstu drugi del odbojkarskega turnirja slovenskih višjih srednjih šol, ki ga prireja šola za industrijo in obrt ob priliki svojega poimenovanja po J. Stefanu. Prvi del moškega turnirja je bil na sporedu že v ponedeljek, danes pa bodo ob 12. uri prišla na vrsto dekleta. Današnji spored bo tak: Stefan — Zois Slomšek — Prešeren Mali finale za 3. mesto. Vse tekme bodo odigrali na dionu «1. maj*; najprej bosta vrsti obe polfinalni tekmi, takoj za njima pa še mali finale za tretje mesto med obema poraženima še-šterkama. če smo v moškem delu turnirja sta- na videli na igrišču dve kakovostno po-; vsem različni skupini moštev, saj sta tal > strokovna šola, kot Zoi sodila v za razred boljšo skupino, medtem ko so bili realci in klasiki precej slabši (čeprav ne tudi manj borbeni), pa bo pri dekletih verjetno razmerje sil bolj izenačeno. Tudi na naših šolah je namreč šolski šport v veliki meri le odraz »izvenšolskega* športa in ker goje fantje večje število raznih panog je razumljivo, da je v tem primeru boljša pač tista šola, ki ima več odbojkarjev, manj pa ona. kjer študirajo pretežno nogometaši, košarkarji itd. Pri dekletih je stanje drugačno, saj pri nas ženske izmed ekipnih športov goje le odbojko, zato je razumljivo, da je tudi na vseh šolah več odbojkaric z razmeroma dobrim znanjem elementov te igre, zato lahko tudi ob tej priložnosti predvidevamo, da bo današnji ženski turnir borben, zanimiv, pa tudi privlačen BALINANJE Zmaga Krasa V prvem kolu drugega zamejske-; ga balinarskega prvenstva je si-' noči v Gropadi Kras premagal Gajo z 2:0 (13:2, 13:1), (B.S.), i KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Domovci že danes zopet na igrišču Igrali bodo proti moštvu Immobiliare Vittoria iz Tržiča Tudi po desetem povratnem kolu promocijskega prvenstva zasedajo domovci deseto mesto na skupni lestvici. Kljub porazu domovci niso poslabšali svojega stanja na lestvici, zapravili pa so priložnost, da bi tole nekoliko izboljšali. V nedeljski tekmi so namreč klonili s samima dvema točkama, potem ko so vodili dobršnji del srečanja. V tem, desetem kolu ni prišlo do velikih presenečenj, če seveda izvzamemo dokaj presenetljivo zmago ekipe Marmi Bieffe proti tretje-uvrščeni na skupni lestvici Časa del Carrozziere. V 11. kolu bodo domovci ponovno igrali v gosteh, tokrat proti mladi ekipi Immobiliare Vittoria iz Tržiča. Domovci so v prvem srečanju tega nasprotnika premagali. Tole srečanje bi morali naši fantje odigrati v nedeljo, toda zaradi nerazpoložljivosti tržiške iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiMiiiiiiMiiiiiiiiifiiHiuiiiiniMimmiiiimiiiiiiiiiiimiiiiMiiiniiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiHiiiiiii .........**■ I H a n Iz planinskega sveta Izlet za osnovnošolce na Ukvansko planoto Slovensko planinsko društvo prireja v okviru delovanja Športne šole Trst to nedeljo, 9, maja, izlet na Ukvansko planoto za osnovnošolske otroke. Zbirališče je ob 5.30 pred glavnim vhodom tržaške železniške postaje, odhod vlaka proti Ukvam pa ob 6. uri. Povratek, spet z vlakom, je predviden ob 19.40 na glavno železniško postajo. Izlet bo potekal peš od Ukev do Ukvanske planote, kjer bodo na sporedu razne igre za otroke. Tu bodo otroci tudi dobili topel obrok kosila ter pijačo. Izlet bodo vodili dolgoletni vodiči SPDT. Cena izleta, v katero je vključena vožnja in kosilo, znaša 7.000 lir. Kar se opreme tiče, mora le ta biti, glede na to, da je možna naleteti na sneg, še precej topla in trpežna. Važna je predvsem primerna obutev, npr. težki čevlji (gojzarji). Izlet bo potekal regularno, saj ga stavka železničarjev ne bi smela ovirati. • » • Istega dne, 9. maja, prireja SPDT v okviru Športne šole izlet tudi za predšolsko mladino. Zbirališče bo ob 10. uri v Bazovici pri Kalu (na cesti za Lipico), otroci otroških vrtcev pa se bodo v spremstvu staršev in vaditeljev Športne šole ob 10.15 podali na kratek sprehod. Kosil o iz nahrbtnika. Vabljeni! . - v v •••'. Alpinistični tečaj SPDT Uspešno se tudi nadaljuje alpinistični tečaj SPDT. Jutri, v petek, 7. t.m., bo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška, 20/3) s pričetkom ob 20.30 v okviru teoretičnega dela tečaja, predavanje alpinista Jožeta Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi na predavanje dr. Milutina Pavloviča z naslovom METODIKA TRENIRANJA ki bo jutri, 7. maja, ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vabljeni vsi trenerji in športni delavci žumarja iz Kopra na temo: t Alpinistično izrazoslovje*. To nedeljo, 9. maja, zaradi tehničnih razlogov, odpade praktična alpinistična vaja v Glinščici v okviru alpinističnega tečaja. Na sporedu bo v nedeljo, 16. t.m. Predavanje o steklini SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone predavanje vete rinarja dr. Lenta Kra’ja no temo bodo tudi film deželne zdravstvene enote o tem argumentu. Predavanje bo v četrtek, 13. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška, 20/2), s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni vsi! * • * Po tržaških osnovnih šolah se tudi nadaljujejo predavanja prof. Marinke Pertot na temo varstva okolja. Prejšnji petek je predavala na osnovni šoli v Rojanu «Bazoviški junaki*. SABLJANJE TROFEJA MARŽI V TRSTU Prvič le tri moštva TRST - V Trstu bo danes 15. mednarodno sabljaško tekmovanje za »Trofejo Marži*. Nastopile bodo državne reprezentance Italije, Madžarske in Sovjetske zveze. V zadnjem trenutku so odpovedali svoj nastop Poljaki in tako bo to tekmovanje (v sablji ekipno) prvič potekalo le ob sodelovanju treh moštev. športne hale bo na sporedu že danes. 6. t.m., s pričetkom ob 21.30. Izidi 10. povratnega kola: Arte A - Grado n.o.; Časa del Carrozziere - Marmi Bieffe 73:74; Erbasol - Arte B 69:76; Corridoni -< Immobiliare Vittoria 70:69; Edera - Dom 63:61; Termozeta - Polison- * tina 66:76; Pom - Ronchi n.o. LESTVICA Grado 38, Arte A 36. Časa del Carrozziere 32. Arte B in Polison-tina 30, Pom 28. Edera 24. Marmi Bieffe 22. Immobiliare Vittoria 18, Dom in Corridoni 16, Ronchi 12, Erbasol 8, Termozeta 4. (Grado ima tri tekme manj. Arte A, Arte B. Časa del Carrozziere, Pom in Ronchi eno tekmo manj). (M.Č.) NOGOMET ZAČETNIKI Glarlzzole — Primorec (4:0) PRIMOREC: Stefano Della tana (Predonzani), Vasilij (Černe), Mesar, Ferluga, Čuk (Lu-' ca Della Fontana), Grgič, Andrej Kralj, Špehar, Canciani, šain. Trebenci so v poprvenstvu začetnikov v gosteh visoko izgubili proti Costalungi. Domačini so kmalu dosegli vodstvo. Že v 10. min. je namreč Mesar po nepotrebnem zakrivil 11-metrovko, ki so jo domačini izkoristili. Malo potem so domačini spet zadeli v črno, ko so izkoristili napako Primorčeve obrambe. Takoj je bilo jasno, da bodo Trebenci u-trpeli visok poraz, saj so bili domačini tako fizično kot tehnično znatno boljši. Dosegli so namreč še pet zadetkov brez večjih težav. (Bruno) Fon- Kralj «Nevarnosl gozdu stek. ne*. Vrteli J i;-a a lahke kategorije. MONCHEN — Na svetovnem amaterskem boksarskem prvenstvu v Miinchnu je Italijan Mussolillo premagal po točkah Šveda Lothanderja in se je s tem uvrstil v osmino KONJSKl-sfpcfRT CSIO v Rimu RIM — Graziano Mancinelli je na Gitanu osvojil nagrado Alitaiia. ! Drugi je bil Američan Leone. OBVESTILO ( »si ŠZ Gaja vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na 8. redni občni zbor, ki bo jutri, 7. maja, ob 20. nrl v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih osnovne šole K. D. Kajuh v Gropadi. Dnevni red: L predsedniško poročilo; 2. tajniško poročilo: 3. blagajniško noročllo; 4. izvolitev novega odbora; 5. razno. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST, Ul Montecchi C, PP 559 Tel. (040) 79 4 8 72 (4 llni|e) TU 460270 Tel. (0481) 83382 (85723) Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko '6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podjetia mesečno 120,00. letno 1200.00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tieka. Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK 6. maja 1982 Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32 400 lir Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormaiu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-JuHjsk« krajine se naročajo pr! oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drualh dežel v Italiji pri SPI. tzd.i.L^zrr Odgovorni urednik Gorazd Veeel »niisk«^ uložnikov flEG V NASPROTJU Z ODPRTEJŠIMI STALISCI JAVNIH PODJETIJ CONFINDUSTRIA POSTAVLJA OVIRE POGAJANJEM 0 DELOVNIH POGODBAH Danes posredovanje ministra za delo Di Giesija - Sindikat kovinarjev oklical stavke RIM — Vprašanje obnovitve de lovnih pogodb je bilo tudi včeraj predmet pomembnih sestankov tako na strani delodajalcev, kot v vrstah sindikatov, danes ga bo skušal spraviti z mrtvega tira sam minister za delo Di Giesi. ki se bo zjutraj srečal z zastopniki zasebnih delodajalcev (Confindustria), popoldne vinarjev odgovoriti s štiriumo vsedržavno stavko, ki bo 14. t.m. in z nadaljnjimi 6 urami razčlenjenih stavk ter z odpovedjo nadurnega dela. Vsedržavno vodstvo FLM je včeraj soglasno sprejelo resolucijo, v kateri zavrača napad delodajalcev na sindikalne pravice, hkrati pa poziva \dado, naj zavzame do nujnega pa s predstavniki javnih industrij- I začetka pogajanj o obnovitvi delov- •skih podjetij (lntersind in ASAP). Toda vse kaže. da so v Confindu-striji dokončno prevladale nepopustljive usmeritve »jastrebov*. ki silijo v spopad s sindikati, da bi se »gospodarji*. zopet polastili neomejene oblasti v podjetjih, zaradi česar se ministrovemu posredovanju obeta kaj dvomljiv uspeh. -Vodstveni svet organizacije za »ebnih industrijcev je namreč sinoči povsem potrdil zaprtost do sin dikalnih predlogov, navzlic že izra ženi večji odprtosti, ki je prišla zjutraj s seje vodilnega organa In-tersinda, ki objektivno slabi fronto zasebnih delodajalcev. Organizacija javnih podjetij je namreč, bržkone tudi na pritisk nekaterih (zlasti socialističnih) ministrov, sklenila odložiti dokončen sklep o začetku pogajanj za obnovitev delovnih pogodb s posameznimi sindikalnimi strokami za kakšna dva tedna, da posamezna včlanjena podjetja preverijo finančne učinke sindikalnih zahtev. Piedsednil Intersinda Mas-sacesi je sicer pri tem izrazil zaskrbljenost. češ da po njegovih grobih računih pomenijo sindikalne platforme naraščanje stroškov za delovno silo prek prislovičnih lfi odstotkov (in sicer 27 odstotkov za letos. 16 za prihodnje leto in 14 za leto 1984), a je v bistvu pustil odprta vrata in v načelu pristal na pogajanja po posameznih strokah. Confindustria pa o tem noče nič slišati in je tudi sinoči potrdila, da se hoče o vseh delovnih pogodbah pogajati eventuelno le njeno osrednje vodstvo, a le v primeru, da sprejmejo sindikati omejitev vseh poviškov (upoštevajoč tudi draginj-sko doklado) pod 16 odstotki. Kot sredstvo pritiska se Confindustria ponovno poslužuje grožnje, da bo pred koncem junija preklicala sporazum iz leta 1975 o draginjski do-k'adi. Njen razboriti podpredsednik Mandelli tudi ne pripisuje posebnega pomena posredovalnim poskusom ministra Di Giesija. saj je dejal, da ga bodo na današnjem srečanju samo vprašali »ali vlada še vedno verjame v obveze, ki so jih sprejeli 28. junija lani* (glede zaje zitve inflacije in rasti plač nod 16 odstotki), sam nredsednik M"rloni p« ,ie iziavil. da ne pričakuje od dena5n je"a sestanka nobenih biatlonih premikov. ' Na tako zadržanje delodajalcev je sklenil včeraj močni sindikat ko- nih pogodb jasno stališče. Sindikat kovinarjev izraža po eni strani pripravljenost prekiniti stavkovno gibanje. če bi se pogajanja začela (vsaj z javnimi podjetji), po drugi strani pa napoveduje ostrejše oblike boja, če bi se splošna pogajanja enotne sindikalne zveze z vlado zaključila brez uspeha. Zaskrbljenost poljskih škofov zaradi neredov VARŠAVA — Poljska škofovska konferenca izraža zaskrbljenost in bojazen, da bodo ponedeljkovi neredi. ki so zajeli Varšavo irt baltska mesta, preprečili normalizacijo razmer na Poljskem. V posebnem dokumentu, ki so ga izdali po plenarnem zasedanju v samostanu na Jasni gori so škofje opozorili vlado na sprejele obveznosti glede iskanja spora- zumnih rešitev med vsemi komponentami poljske družbe. Obenem so zahtevali, naj oblasti v najkrajšem času osvobodijo vse internirance in pomilostijo tiste, ki so bili obsojeni zaradi oporečništva. Armenci umorili turškega konzula SOMERVILLE (Massachusetts) — Pripadniki neke armenske organizacije so včeraj ubili častnega turškega konzula v ameriški državi Nevv England. V zadnjih letih -so pripadniki armenskih organizacij ubili že 22 turških diplomatov. Na Dunaju razpravljajo o tržaškem pristanišču DUNAJ — Včeraj je začela s svojim šestim zasedanjem mešana italijansko avstrijska komisija za gospodarsko sodelovanje med državama. Na seji razpravljajo tudi o predoru Monte Croce Carnico, o finansiranju avtoceste Salzburg - Graz, o raznih železniških in avtocestnih povezavah in o tržaškem pristanišču. Zasedanje se bo končalo jutri. NA cPROCESU MORO» Savasta o tehniki umora pri RB RIM — Še mnogo nejasnosti, oseb nih mnenj in zavitih tolmačenj tudi v včerajšnjem pričevanju skesanega brigadista Antonia Savaste na procesu o Morovem umoru in o drugih zločinih rimskega voda rdečih brigad. Pri mnogih odgovornih Savasia predpostavlja, da je o dogodkih le «slišal govoriti», kar spravlja seveda v dvom njihovo verodostojnost. Včeraj je vsekakor ponovil da «ni imel nikoli vtisa, da bi kdo vodil RB od zunaj*. zanikal je celo. da bi bil med brigadisli kdo «vrhovni voditelj*, češ da so imeli kolektivno vodstvo. Predlog o Morovi ugrabitvi naj bi prišel od nekakšne vsedržavne «Fronte za boj proti kontrarevolu-ciji*. odobril naj bi ga izvršni odbor RB, na odločitev o umoru pa naj bi vplivali zaprti »zgodovinski voditelj* Curcio, Semeria, Franceschini, O-gnibene in drugi, ki so bili tudi ostro kritični do načina, kako so BR vodile vso akcijo V bistvu torej priznanje osamitve RB od množic, kot je izhajalo potem tudi od Savastovega pričevanja glede hudih političnih napak, ki so jih zagrešile pri umorih sindikalista Rosse v Genovi in številnih časnikarjev in sodnikov. Skesani terorist je s tem v zvezi navedel vrsto imen članov RB, ki so izvedli verigo krvavih atentatov med letoma 1978 in 1980 in je povedal, da so se pri umorih posluževali 2 pištol, da so bili gotovi žrtvine smrti. Kot ponavadi so se ob njegovem pričevanju neske-sani obtoženci umaknili iz dvorane, proces se bo pa nadaljeval v ponedeljek. KRONIKA TRAGIČNEGA NAPADA NA BRITANSKO T0RPED0VSK0 »SHEFFIELD* Kako je argentinsko letalo «super etendard» maščevalo potop križarke «General Belgrano» LONDON Z začudenjem in o-suplostjo se je včeraj britanska javnost seznanila s tragičnim napadom na eno najmodernejših torpe-dovk kraljeve vojske “Sheffield*. Londonski tisk je včeraj z velikim poudarkum objavil podrobnosti o uspelem napadu proti britanski " //*%,* msm Slovesnost ob odkritju spomenika emigrantom Vrnitev emigrantov bi lahko veliko prispevala h gospodarskemu razvoju Nadiških dolin S PETER SLOVENOV - V špetru Slovenov so odkrili spomenik emi grantom, ki ga ie Združenje slo venskih emigrantov iz Furlanije Julijske krajine poklonilo tej obči hi. Spomenik, ki ga je izklesal Mar co Predan iz Kravara pri Šentle matiko delavskega sveta. Na predvečer slovesnosti je bila v občinski sejni dvorani posebna skupščina, na kateri so spregovorili o zadnjih restriktivnih ukrepih belgijske vlade na socialnem po dročju. Delegacija belgijskega sin- nardu. ki živi že 40 let v Belgiji, dikata rudarjev Je podrobno obra-predstavlja rudarja, delavca, ki najbolje simbolizira trdo delo daleč od domače zemlje. 'Na slovesnosti so bile prisotne številne politične, cerkvene in vo jlške osebnosti ter delegacije rudarjev iz raznih krajev severne Ita Ji.je. V vseh govorili so posebno pozornost posvetili sedanji gospodarski krizi v zahodni Evropi in še posebej njenemu vnlivu ua ooložai izseljencev. Predsednik deželnega odbora Comelli. ie v svojem go voru poudaril, da ie treba v. takih razmerah iskati skupne točke in okrepiti gospodarsko sodelovanje med obmejnimi kraji ter med ev ropskimi državami. ^u;vin Spetra Slovenov Marinig se je zaustavil pri negativnih posledicah izseljevanja za družbenogospodarski razvoj Furlanije in še posebej Nadiških dolin. De jal je, da si krajevno prebivalstvo želi spremembo tega toka. Postopna vrnitev izseljencev je temeljni pogoj za na rialjnji razvoj teli krajev. Na slo vesnosti so spregovorili še predsed nik belgijskega sindikata rudarjev, podpredsednik gorske skupnosti Na diskih dolin, in predsednik Združenja slovenskih emigrantov iz Furlanije • Julijske krajine, ki 'e po udaril, da ima odkritje spomenika sr administrativnem središču slo venske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini Še širši pomen Slovenski manjšini namreč omogoča, da se aktivno vključi v proble- zložila vse omejitve, ki zadevajo tudi pokojnine. Belgijska vlada nam reč namerava zmanjšati ali celo odpraviti pokojnine nekaterim rudarjem. ki so celo življenje garali Belgiji. Na skupščini so skleni li, da morajo sindikalne organiza ci.je zainteresirati vse italijanske organizacije in inštitucije, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, da bodo 69-letnega očeta Jožeta, ki je umrl štiri dni kasneje v izolski bolnišnici medtem se je na cesti med hišama št. 5 in 6 spopadel s 35-let-ntfft Mirkom Stančičem in ga s topim dlom sekire večkrat močno udaril po zatilnem delu glave. V hiši št. 5 je kasneje napadel še umikajočo 59-letno Emilijo Stančič in njenega moža 60 letnega Ivana Stančiča. Vsem je z več močnimi udarci vzel življenje ali kot je dejal preiskovalnemu sodniku na e-nem od zaslišanj Silvo Morgan sam: «Jaz sem vrgel na tiar pet dus.» Javni tožile je v obtožnici upošteval tudi ugotovitve sodnih izvedencev psihiatrične stroke dr. Ivana Košuljandiča in dr. Zlatka Vineka. ki sta obtoženca opazovala v KPD Zagreb. Po njunem mnenju naj bi obtoženec bolehal za kronično možgansko motnjo prikrito epilepsijo in naj bi bil v trenutku dejanja pod vplivom epileptičnega napada. To naj bi v času dejanja vplivalo na njegovo duševnost, njegova sposob nost imeti v oblasti svojo voljo, mišljenje in ravnanje pa naj bi bila bistveno zmanjšana. Na zaslišanju je deloval Silvo Morgan precej zmedeno. Sprva ni hotel od govarjati, potem pa se je počasi le vdal in s kratkimi, odsekanimi odgovori povedal nekaj o ozadju tragičnega dogodka. Silvo Morgan je končal 6 razredov osnovne šole in brez zapletov odslužil vojaški rok. Pozneje se je zaposlil v Tomosu in imel zaradi dela več »sporov. Ti so se še stopnjevali p« prometni ne sreči, v kateri si je poškodoval hrbtenico. Ker se z bolniškega do pusta ni vrnil pravočasno na delo in ker za to ni imel ustreznega o pravičila, so mu v Tomosu prekinili delovno razmerje. Odtlej je delal na polju in redil prašiče. Zadnje mesece je v hiši št. 5 na Grintavcu prihajalo do vseglasnejših sporov, ki so jih dobro slišali tudi sosedje v majhni strnjeni vasici slovenske Istre. Vendar se vanje ni želel nihče vpletati, že tako je bilo dovolj hude krvi med Morgani in Stančiči, ki so se pravdali zaradi ozke poti med o-bema hišama. Kaže pa. da so bila nasprotja v družini Morganovih vse hujša, tako da je mati Silvu začela praviti, da mu ne bo več kuhala in pospravljala, oče pa, da je on še zmeraj gospodar v hiši in da naj gre Silvo kar lepo od doma. stvar st je vScbolj kohala do usodnega dne o katerem Silvo Morgan trdi. da se ga tako medlo spominja. »Tudi danes vztrajam, da so bile za vse krive tablete, ki mi jih je tisto jutro dal zdravnik. Doma se je potem zgodilo, vendar ne vem kaj. Šele v Zagrebu v bolnišnici sem začel razmišljati. . .» Silvo Morgan je včeraj na zaslišanju trdil, da se spominja le kako je blodil okoli, da je kakšno uro pred umorom popil tableto, da mu je potem šumelo v glavi, da je sli- šal neke čudne glasove in da je bil skratka popolnoma zmeden. Spominja se, da se je nazadnje znašel v gostilni pri Dveli lovcih, to pa je tudi vse. Da sta ga domov peljala dva znanca, Edi Koren in Silvo Debemardi, pravi, da je zvedel od drugih. Tudi za smrt očeta in matere, da je zvedel od preiskovalnega sodnika. Sicer pa se je spo minjal, da je po dejanju hotel jesti pršut vendar mu ni teknil. Spominja se tudi kako je bil oblečen, da je potem odšel k svaku Silvu Hrvatinu in mu povedal, da .je doma vse namlatil in da so ga potem prijeli miličniki. BORIS ŠULIGOJ je nenadoma prišlo do prekinitve alarma: napadalci so se očitno oddaljili. Ko ie bila nevarnost mimo so se britanske ladje lahko spel posvetile “ranjeni* torpedovki «Sheffield». Z letalonosilke je bilo na obzorju moč videti dolgo nit dima. ki se je dvigalo nad napadeno ladjo. Prve teže ranjene mornarje so s helikopterji csea king* prepeljali na letalonosilko «Hermes». Torpedovki je na pomoč priskočila ena fregata, s helikopterjev va so spustili črpalke in cevi, da bi poskušali pogasiti požar. Po treh urah so se mornarji predali silovitosti ognjenih zubljev. Na povelje so vsi za pustili ladjo, ker je obstajala resna nevarnost eksplozije v z orožjem natrpanem podpalubju. Zavito v ognjenem objemu so ladjo prepustili svoji usodi, Torpedovko «Sheffield» so ob pri sotnosti kraljice Elizabete slovesno splavili 1971. leta. Takrat ji je poveljeval sedanji poveljnik butanske «task, force» admiral John Wnodward. 3.500-tonska ladja je štela 268 članov posadke. Oprem Ijena je bila z raketami gladina-zrak «sea dar h, poganjale pa so jo plinske turbine, ki so ji omogo čale hitrost 29 vozlov. Veljala je za eno najsodobnejših enot *royal navy». Butanski vojaški izvedenci so prepričani, da je torpedovko zadela raketa «eiocet», ki jo je izstrelilo eno ižmed petih letal «super eten d ar d*, s leaterimi razpolaga argentinsko letalstvo. Ta letala imajo 390 milj avtonomije poleta. Falklandsko otočje pa je oddaljeno kakih 450 milj od argentinske obale. Najbrž so torej «super etendarda* kar v zraku dobavili z gorivom iz dveh cisternskih “hercules*. kar potrjuje, da napad na britanske ladjo ni bil naključen. Kaj pa smrtonosna raketa «exo-cert»? Gre za skoraj nepogrešljiv francoski računalniški raketni sistem. s katerim razpolagata tako argentinstca kot britanska mornarica. Izstreljujejo jo praviloma s krova ladij, obstaja pa tudi tzrač na* verzija, ki je celo učinkovitejša. saj lahko točno ' zadene tarčo Uidi na več kot 30 kilometrov razdalje. Raketa s štirimi krili je dolga šest metrov, podobna pa je minometalski bombi. Pred izstrelitvijo sestavi računalnik vse podatke o tarči. Te podatke nato vložijo v samovodljivo raketo, ki se kakih šest kilometrov pred ciljem osamosvoji računalnika in sama poišče svojo “žrtev*. Med potjo leti rake ta tik nad morsko gladino, da jo radarji opazijo šele v zadnjem tre nutku. Britanska torpedovka Sheffield (telefoto AP) V Aosti uspelo prvo srečanje sindikatov narodnih manjšin Udeležili so se ga tudi predstavniki Sindikata slovenske Šole Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM tovornjak ford - transitlSD POLET išče primemo osebo za diesel ali zamenjam za avto die,-sel iste vrednosti. Telefonirati na štev. 417-498. PRODAM fiat kombi - različica (fa-migliare) doba šest mesecev po ugodni ceni. Telefon 040/75-55-50. PRODAM zemljišče - 4.000 kv. m v bližini Zgonika. Za informacije telefonirati na št. 040/820197 od 8. do 12. ure in od 15. do 17.30. PRODAM hišo novejše gradbe v okolici mesta. Telefon 040/228390. PRODAM zazidljivo zemljišče veliko 1200 kv. m v okolici Doline. Telefon 040/228390. IŠČEMO specializiranega zidarja in delavca (težaka) za zidarsko pomoč. Telefon 040/575145. PRODAM večjo količino kraškesa kamna za zid. Telefon 040/227143. upravo bara v športnem krožku Poleta na Opčinah. Interesenti naj sporočijo svoj naslov in telefonsko številko na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, tel. 794672 int. 28. PRODAM pritlično stanovanje pri univerzi: tri sobe. manjša soba. kuhinja in kopalnica. Telefon 040/ 228390. POD zelo ugodnimi pogoji prodam tri stanovanja (eno je primemo tudi za urade) v centru Gorice, blizu sodnije. Stanovanja bodo vseljiva v prihodnjem letu. Za podrobnejša pojasnila poklicati po telefonu (0481) 882178. PRODAM avlo znamke simca letnik 1975 v dobrem stanju, cena ugodna. Tel. na št. 040/571274 po možnosti ob uri kosila. AOSTA — V dneh od 1. do 3. maja 1982 je bilo v Aosti prvo zasedanje manjšinskih sindikalnih organizacij. ki ga je organiziral sindikat SAVT francoske manjšine iz Val d’Aosta ob 30-letnici ustanovitve. Srečanja se je udeležilo precejšnje število delegacij iz Italije in Evrope, ki delujejo v sklopu manjšin. Iz Italije so bili prisotni vsi trije manjšinski sindikati, ki so uradno priznani od države in sicer za nemško manjšino iz Južne Tirolske je bil prisoten sindikat ASGB, za francosko manjšino je bil prisoten sindikat SAVT in tržaške ter goriške Slovence je predstavljal Sindikat slovenske šole - SSŠ. Poleg teh so bili prisotni še predstavniki drugih manjšin, ki živijo v Italiji: Sardinci, Furlani in Okcitanci, Iz Evrope so bili prisotni predstavniki delavskega sindikata iz Valencije v Španiji, Galicije in močna (številna) delegacija Kataloncev ter predstavniki iz Korzike. Baski in Irci so poslali na zasedanje solidarnostno brzojavko in izrazili vso podporo temu srečanju. Na 1. maj so se vse prisotne de- pritisnile na belgijsko vlado. ................... Ugledni strokovnjak podpira zahteve koroških Slovencev CELOVEC — Proti trditvam koroškega deželnega glavarja Wag nerja. da , je Koroška dežela, kjer slovensko narodno skupnost obravnavajo prednostno in da avstrijska manjšinska zakonodaja velja /a po vsem svetu priznano, se zdaj postavlja tudi mednarodno priznani izvedenec za manjšinsko pravo prof. dr. Theodor Veiter. Po njegovem mnenju so te trditve nepravilne in se koroški deželni glavar po krivici sklicuje na njega, piše Veiter v pismu slovenskima osrednjima or ganizacijama. Ni nobenega dvoma, piše Veiter. da slovenska narodne skupnost na Koroškem nikakor ni tudi hrvatska narodna skupnost na Gradiščanskem praktično v največ-ji meri diskriminirana, ker člen 7 državne pogodbe za gradiščanske Hrvate sploh ni izpoln.ien. Tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem .je po Velterjevem mnenju tudi nespremenjeno diskri minirana na način, ki nasprotuje mednarodnemu pravu kajti člen 7 državne pogodbe, ki je tako ali tako samo minimalni standard, z. izjemo slovenske gimnazije na noben način ni resno izpolnjen. Prof Vei ter vidi diskriminacijo v tem, da .je slovenski jezik dopuščen samo obravnavan* prednostno, kakor > v treh sodnih okrajih od skupno šestih s slovenskim orebivalstvom. razen tega tudi ni mogoče govoriti 0 izpolnitvi določila o dvojezičnih topografskih napisih. Kar sem vedno snet izjavljal in izjavljam, piše Veiter, je samo to. da je paragraf 1 zakona o narodnih skupinah zgledna ureditev. Toda že uvedba klavzule 25 odstotkov za dvojezične napise ne odgovarja mednarodne mu standardu. Temu pa se pridru žujejo še dogodki v Žitari vasi in Velikovcu, ki kažejo, da tri koroške politične stranke na Koroškem nima,jo nobene volje, da bi se tako lepa načela iz paragrafa 1 zakona o narodnih skupinah tudi uresničile. (Sindok) iegacije udeležile prvomajske proslave na glavnem trgu v Aosti in nato so bib na uradnem sprejemu pri oblasteh, že istega dne [»poldne so vse prisotne delegacije predstavile delovanje posameznih manjšin in probleme s katerimi se vsaka manjšina spoprijema. Zborovanje se je nadaljevalo 2. maja ves dan in ob zaključku zelo živahne in zanimive diskusije iz katere je bilo razvidno, da mnoge manjšine nimajo nobenih pravic in da zalile vajo od večinskega naroda priznanje vsaj najosnovnejših pravic, so delegacije izdelale dva zaključna dokumeaita: enega so podpisali samo predstavniki manjšin, ki živijo v Italiji, drugega pa predstavniki ostalih evropskih manjšin. V zaključnem dokumentu so se prisotni delegati manjšin, ki živijo na italijanskem ozemlju, obvezali, da bodo v bodoče še okrepili medsebojne stike in da bodo ustanovili perma nenten odbor, ki bo take stike koor diniral. V dokumentu nadalje zahte vajo. da so sindikati in kulturne u stanove manjšin priznane od večin skega naroda na vseh ravneh in temu enakopravne, želijo da bi bili stiki z vsedržavnimi sindikati v bodoče konstriktivnejši in da bi se vršili na enakopravni ravni. Tudi v sklepnem dokumentu evropskih manjšin, ki živijo izven Italije. je bil0 poudarjena zahteva po priznanju jezikovnih, in kulturnih pravic od strani večinskega naroda ter obveza po nadaljnjih pogostih in trdnih stikih med vsemi zatira nimi evropskimi manjšinami, ki imajo pravico do rabe svojega jezika v šolah in v javnem življenju in do kulturne in ekonomske rasti. Zadnji dan zasedanja je bil na menjen obisku nemške manjšine, ki živi še v treh občinah v Val Gresso ney in govori nemščino, podobno bavarskemu narečju. Župani vseh treh nemških občin so pri uradnem sprejemu poudarili željo ohraniti še v bodoče lasten jezik in kulturo ter nadaljevati (še v naprej) tra dicijo prednikov. Ta prvi kongres manjšinskih sin dikatov in organizaciji v Val d'Ao sta je še enkrat potrdil prepričanje, da manjšine kjerkoli živijo so žive in hočejo še vnaprej živeti in se kulturno in ekonomsko razvijati. Taka srečanja pripomorejo k boljšemu spoznavanju manjšin k boljšemu osveščanju, v slogi je moč in s skupnimi močmi bodo lahko do- j segli vsaj nekaj pravic, ki jim kot narodnost pripadajo. Prihodnje 2. srečanje manjšinskih I sindikatov bo, kot je bilo domenjeno v Aosti, v mesecu CUKA v | Pirenejih v Franciji v drugi polovici avgusta letos. P. M. Informacije SIP uporabnikom PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. trimesečje 1982. S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. 5IP Societa Italiana peiTEsercizioTelefonicc