PPIHOHSKI DNEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FBCN1E SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Groba žalitev narodov UR!
po catliu wSiio hodna licčija'*
Leto V - Cena 15 lir - 2.50 din
TRST sobota 9. julija 1949
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
Stev. 162 (1252)!
Zasedanje plenuma glavnega odbora OF Slovenije
lzjaua §M tiara o F Slovenije
o Mii suela štirih zunanjih ministrov v Parizu
Ljubljana, s. — v Ljubljani je v četrtek zasedal plenum glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Na dnevnem redu je bil referat o gospodarskih in političnih nalogah Fronte, ki ga je imel Vlado Krivic, član sekretariata izvršilnega odbora Osvobodilne fronte. Zasedanje, ki 50 se ga udeležili člani IOOF Slovenije s tov. Miho Marinkom na čelu. tov. Jože Rus, član sekretariata LF Jugoslavije, članj glavnega odbora in številni frontni funkcionarji iz vseh okrajev Slovenije, je vodil predsednik OF Josip Vidmar. ■
Plenum je na koncu svojega dela sprejel resolucijo o nalogah Fronte ter izjavo glavnega odbora OP Slovenije o zasedanju sveta štirih zunanjih ministrov v Parizu. V svojem uvodu poudarja resolu-ciia, da dosega delovno ljudstvo Jugoslavije odločilne zmage na Poti v socializem, kljub podlim napadom informbirojevskih držav.
Izjava o zasedanju 4 ministrov se glasi:
Preteklo je leto dni, odkar so Postali jugoslovanski narodi, njihova herojska Partija, Fronta in državno vodstvo predmet najnesram-nejše obrekovalne gonje s strani vodstev komunističnih partij informbirojevskih dežel. Zato, ker smo vedno in vztrajamo tudi da-nes na načelih marksizma-leniniz-ma. ker gradimo socialistično Jugoslavijo, ker se borimo za socia-•istične odnose in enakopravnost m«d narodi in državami socialističnega sveta, ker nočemo in ne 'ooremo dopustiti vnašanje diskriminacijskega odnosa ter diktiranja med socialističnimi državami ter zahtevamo enakopravnost velikih ln malih narodov, so morali jugoslovanski narodi v preteklih mesecih Prestati niz najtežjih preizkušenj in brutalnih napadov s strani revizionistov marksizma - leninizma. Vendar so narodi, kot so jugoslovanski, ojekleneli v zmagoviti ljudski revoluciji in borbi za izgradnjo socialistične družbe v novi Jugoslaviji pod vodstvom svoje herojske Partije in Fronte, morali dokazati in so dokazali, da je ni sile na svetu, ki bi mogla uničiti njihovo borbeno predanost stvari socializma ter zmagi resnice in pravice. Nezaslišani napadi in klevete s strani tistih, ki bi morali biti v tej borbi najboljši zavezniki Jugoslovanskih narodovT so še trd-”eie združili jugoslovanske naro-y okrog svoje Partije in Fronte, JUdske množice nove Jugoslavije *° še bolj zagrizeno pristopile k Movnirn naporom za čim hitrejšo 'gradnjo socializma, ker so se za-'ed*le, da je borba proti inform-®lrojevskim napadom in klevetam ”0rba za nacionalne in državne •nterese jugoslovanskih narodov, P°rba proti revizionimu marksiz-^'•eninizma, borba za idejnost v bičdnarodnem gibanju proletariata. Kako daleč s poti doslednjega Porabljanja načel marksizma-leni-.uma je privedla iniciatorje in-®rmbirojevske gonje proti sociali-fPi Jugoslaviji njihova politika 'skrirninacijskega ravnanja z ju-*°slovanskimi narodi, nam priča Pariški diktat štirih zunanjih mi-bistrov. Zunanji ministri treh im-Pbrialističnih sil in Sovjetske zveze *° Preslišali jasno in odločno zah-;*v'o slovenskega naroda na Koro-5ketn po združitvi Slovenske Ko-r°ške z LRS v okviru FLRJ ter s°glasno odločili, da ostane Slo-ye»ska Koroška še nadalje v me-Jah Avstrije, da ostane del slovenskega naroda še naprej nasilno lo-r*n od svoje svobodne domovine *er izpostavljen germanizatorične-mu pritisku avstrijskega in mednarodnega imperializma. Znano je, da zyoadne imperialistične sile nikdar hiso delale v interesu in pravico •balih narodov, ampak so jim bili *• vedno samo drobiž za plačevanje •bedsebojnih imperialističnih raču-nov. z načeli marksizma-leninizma Pa Je nezdružljivo, da se takim •bperialističnim špekulacijam na t*eun malega naroda pridružuje Vd' Sovjetska zveza, v kateri so 1(1®li zatirani narodi vseh konti-^btov edinega doslednega podpor-Q a svojih upravičenih narodno-,lr>d,lmh gibanj. Največja zgo-r0 , nska krivica se je zgodila Ko-skim Slovencem, ko so zastopni-imperialističnih sil in Sovjetske k eze prezrli stoletno krvavo bor-0 slovenskega naroda za svojo ‘ °bodo, triletno oboroženo narodnoosvobodilno borbo na strani pro-nitierjevske koalicije, ki je bila na teritoriju nacističnega aJha, štiriletno zagrizeno povojno orbo za demokratično pravično •*šitev vprašanja Slovenske Koro-*«. poteptali najosnovnejšo pravi-® slovenskega naroda na Koro-item do samoodločbe ter nagradili ''sirijske agresorje za njihove zlo-nad slovenskim in Jugoslovan-„'mi narodi. S tem svojim proti-s biokratičnim diktatom pa Predovniki imperialističnih sil in Sorske zveze niso naperili udarov samo proti slovenskemu Ijud-*„vb na Koroškem, temveč je udarec
bo°rbiaUinim
o imperialističnimi silami in SZ mvenski Koroški utrjuje pozici-Avstrijske reakcije tn nudi vso "0flBoro
»tn‘m V.
si|Ce so zastopniki imperialističnih Vt ln Sovjetske zveze mogli za-|'lr ‘ bajelementarnejše pravice za-e*a naroda, ki se bori za svo-
jo svobodo, če so mogli poteptati načela, za katera so se borili narodi protihitlerjevske koalicije, če so poteptali voljo malega, stoletja teptanega naroda po svobodnem življenju, prezrli njegove krvave žrtve v borbi za zmago pravice in pristransko nagradili agresorje in zatiralce — pa se s takim reševanjem slovenskega nacionalnega vprašanja ne morejo strinjati Koroški Slovenci in vsi jugoslovanski narodi. Slovenski narod, združen v svoji Osvobodilni Ironti ter vsi jugoslovanski narodi najodločneje protesiirajo Proti takemu načinu reševanja vprašanja Slovenske Koroške ter izjavljajo, da smatrajo pariško barantanje o usodi koroškega naroda za zločin imperializma in brezprincipiclne politike Informbiroja nad demokratičnim in svobodoljubnim gibanjem v svetu. Za jugoslovanske narode koroško vprašanje ne bo odstranjeno z dnevnega reda, dokler se ne bo pristopilo k njegovemu reševanju na osnovi resnično enakopravnega, demokratičnega sporazumevanja med prizadetimi narodi samimi, kar edino more dovesti do pravične rešitve in utrditve j trajnega miru v tem delu 1,v rope.
Slovensko ljudstvo na Koroškem! Protidemokratičen diktat predstavnikov imperialističnih sil in Sovjetske zveze naj ne omaje vašega zaupanja v končno zmago resnice in pravice. Se bolj odločno kot doslej se borite za svoje nacionalne in socialne pravice. Delovno ljudstvo Titove Jugoslavije vas ne bo nikakor zapustilo. To vam je porok, da bo tudi Slovenski Koroški zasijalo sonce svobode.
Brez vsake podlage vesti
o delitvi Tržaškega ozemlja med FLRJ in Italijo
Zadnji stik vlade FLRJ z vlado Italije glede Tržaškega ozemlja je bil v januarju 1948 zaradi imenovanja guvernerja -Zamenjava jugolire odgovarja duhu mirovne pogodbe
RIM, 8. — Glede na pisanje nekaterih italijanskih listov in na samovoljno tolmačenje važnosti zamenjave jugolire z dinarjem v coni B Svobodnega tržaškega o-zemlja, je podal minister FLR Jugoslavije v Rimu dr. Mladen Ive-kovič naslednja pojasnila:
»Zamenjava bankovcev v con: B odgovarja popolnoma duhu mi rovne pogodbe 2 Italijo ter predstavlja neobhodno potreben ukrep Za normalizacijo gospodarskega življenja te cone, ker italijanska vlada ni hotela dobavljati tej coni plačilnih sredstev v smislu čl. 11, priloge 7. mirovne pogodbe z Ita-
lijo. Italijanska lira bi lahko že oa 1.1947 postala izključno plačilno sredstvo, če bi italijanska vlada hotela izpolniti svojo obveznost po omenjenem členu mirovne pogodbe, to se pravi, če bi stavila na. razpolago Za to cono potrebno količino lir. Potem ko je italijanska vlada to odklonila problema m bilo mogoče rešiti drugače kot z zamenjavo jugolir za dinarje na podlagi posojila, ki ga je vlada FLRJ odobrila jugoslovanski vojaški upravi Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ker je to edini način, po kate rem je mogoče dobaviti tej coni
Tisoči vencev
pok. Dimitrovu
SOFIJA. 8. — Vsi diplomatski predstavniki so položili vence na
mrtvaški oder predsednika Dirni-trova v Sobranju. Do sedaj je preko 300.000 oseb z mimohodom počastilo pokojnika, a položeno je bilo čez 2000 vencev.
Proces proti madžarshi vohunski skupini v Mariboru
Visoki fašistični funkcionarji
v madžarski obveščevalni službi
MARIBOR, 8. — Te dni je bila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti vohunski skupini pod vodstvom Janeza Hrovata. Obtoženci so bili madžarske narodnosti in jugoslovanski državljani razen, enega, ki je bil madžarski državljan.
Vodja skupine Janez Horvat je spomladi 1948 stopil v madžarsko obveščevalno službo AVO. Januarja letos pa je dobil nalogo, da organizira na jugoslovanskem ozemlju vohunsko mrežo. Povezal je poleg žene Verone še Jožeta Kučer-ja v. vohunsko trojko, ki je zbirala podatke in jih dobavljala madžarski AVO. S trojko so sodelovali tudi Mirko Horvat, Jože Horvat in Marija Cih. Obtoženci so priznali svojo krivdo, vendar so sc skušali izmotavati z nejasnimi odgovori,, s čimer pa so se zapletali v protislovja. Sodišče jih je obsodi-, !o na največ 18 let odvzema pro-
stosti s prisilnim delom in najmanj na 4 leta iste kazni.
Ta razprava je razkrila, kakšne ljudi uporablja Madžarska, da po vzorcu imperialističnih sil poskuša ovirati graditev socializma v Jugoslaviji. Pokazala pa je tudi, da ima ta država v svoji obveščevalni službi med odgovornimi uslužbenci bivše visoke fašistične funkcionarje. Tudi Janez Horvat, ki ga je na-jela AVO, je bil med vojno član madžarskih fašističnih organizacij. Po osvoboditvi se mu je posrečilo prikrivati se, dokler ni pobegnil na Madžarsko. Potem se je vrnil in je moral k vojakom, od koder pa je takoj ušel in skupaj z ženo zopet pobegnil na Madžarsko. T.u mu je pomagal njegov znanec iz dobe okupacije, bivši poveljnik fa. šistične organizacije «Levent», ki je sedaj poročnik madžarske obveščevalne službe.
L Saillant ponovno izvoljen za generalnega sekretarja SSZ
Novi izvršilni odbor SSZ šfeje 36 članov, v kaferem je fudi predsfavnik FLRJ lov. Djuro Salaj
MILAN, 8. — Generalni sekre. tar Splošne italijanske konfederacije dela BlTOSSf je govoril danes na kongresu SSZ o problemih emigracije. Omenil je posebej, da države Centralne Amerike ne sprejemajo evropskih emigrantov; sprejemata jih samo Brazilija in Argentina, Nato je Bitossi zahteval, da bi imeli emigranti pravico sodelovanja v sindikalnem življenju tistih držav, ki jih sprejemajo. Zahteval je nato od kongresa naj posreduje pri OZN, da se doseže sodelovanje SSZ pri vseh pogajanjih in sporazumih glede emigracije. Predložil je tudi ustanovitev posebnega urada Za preučevanje problemov emigracije.
V diskusiji o referatih, ki so jih imeli delegati v teku dneva, so go-vorili: delegati Južne Afrike, Brazilije, Libanona, Sirije, Bolivije in sovjetski delegat Besenov.
Nato so prečitali resolucijo kongresa o poročilu glede splošnega delovanja SSZ, ki jo je predložil generalni sekretar in k j je bila so-
glasno sprejeta. Resolucija protestira pri OZN. proti delovanju nekaterih vlad, ki hočejo oporekati pravico SZ in preprečiti diskusijo o problemih, ki jih postavlja na dnevni red v okviru OZN. Resolucija pravi: Izvajanje Marshallovega plana je vzrok v tistih državah, ki so ga sprejele — ogromnih kapitalističnih dobičkov in vedno večjega napredovanja brezposelnosti. Dalje resolucija opozarja na propagando reakcionarnih sil, ki hočejo ustvariti ozračje za novo vojno. Resolucija poudarja, da drugi svetovni sindikalni kongres v imenu 71 milijonov 966.516 pristašev SSZ zahteva pravico udeležbe SSZ v gospodarskem in socialnem svetu OZN in v drugih mednarodnih ustanovah V omenjeni diskusiji so govorili še delegati Vietnama, Kostarike, Cileja, Alžira in Avstralije, ki so orisali sindikalno borbo v svojih državah. Sovjetski delegat Kuznje-cov je predložil kongresu, naj posreduje pri grški, britanski in ame-
riški vladi kakor tudi pri OZN, da se takoj osvobodi deset grških mornarjev, ki jih je reakcionarno sodišče obsodilo na smrt, ker so se borili za svobodo svoje države.
Nato je kongres soglasno izvolil LOUISA SAILLANTA za generalnega sekretarja Svetovne sindikalne zveze. Kongres je prav tako soglasno sprejel dodatke k statutu zveze kakor tudi načrt strukture vodilnih organov SSZ. Na predlog glavnega sveta, v katerem so zastopane vse sindikalne centrale po. sameznih narodov včlanjenih v SSZ. Kongres je imenoval nov izvršilni odbor, ki šteje 36 članov. V tem odboru so med drugimi predstavniki sovjetskih sindikatov, tri predstavniki Splošne konfederacije dela Latinske Amerike, dva predstavnika francoske konfederacije, po en predstavnik sindikatov Jugoslavije, Poljske, CSR, Italije >n drugih držav. Jugoslovanske sindikate predstavlja predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije DJURO SALAJ.
zadostnih količinah potrebna plačilna sredstava za njen nadaljnji gospodarski razvoj, je jasno, da ta ukrep ne predstavlja gospodarske oslabitve in ne oplenjenja tamkajšnjega prebivalstva, kakor se namenoma zatrjuje, temveč daje prebivalstvu te cone možnost gospodarskega uspavanja.
Vesti, pa, ki so jih objavili nekateri italijanski listi, o nekakšnih tajnih pogajanjih med vlado FLR Jugoslavije in nekaterimi zapad nimi velesilami ter z Italijo o razdelitvi Svobodnega tržaškega ir zemlja med Italijo in Jugoslavijo, so brez vsake podlage. Te vesti so se pojavile zadnje dni b italijanskih listih in sedaj se ponavljajo v zvezi z zamenjavo denarja v coni B; gotovo se to ne dela v dobri veri. Ena stvar je gotova: po direktnih pogajanjih o izbiri trza škega guvernerja, ki so se vršila v. januarju 194S vlada FLRJ m imela drugih pogajanj z italijansko vlado in tudi ne z nobeno drugo državo, v kolikor bi šlo za Svobodno tržaško ozemlje. Kot je znano. ni prišlo do sporazuma o izbiri guvernerja in to ne po krivdi Jugoslavije. Poslednji stik, ki ga je imela vlada FLRJ z italijansko vlado zaradi rešitve problema Svo bodnega tržaškega ozemlja V duhu mirovne pogodbe, se je vršil na pobudo in priporočilo Varnostnega sveta OZN, stik, ki bi moral dovesti do imenovanja guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja in ne do razdelitve tega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo.
Vse vesti, ki govore drugače in ki vsebujejo zlonamerna namigovanja o nekašnih tajnih posvetovanjih med jugoslovansko vlado in zapadnimi velesilami ali Pa z Italijo, 'nimajo drugega namena, kot da varajo mednarodno javno mne njen.
danes dopoldne, pravi, da politič ni urad KP Francije vabi člane partije naj store vse mogoče za mobilizacijo ljudskih množic dne 14. julija proti ratifikaciji atlantskega pakta, o katerem bo parlament razpravljal 19. t. m..
BEOGRAD, 8. — V navzočnosti podpredsednika vlade in zunanjega ministra Edvarda Kardelja je maršal Tito sprejel na Brionskih otokih Francisca del Rio Caneda, mehiškega poslanika v Jugoslaviji, Z njim je maršal Tito sprejel tudi gospodično Beatrice Alleman, hčerko predsednika mehiške republike,
BEOGRAD, *. (Tanjug) — V svoji oddaji 6. t. m. je v grščini radio ■Svobodna Grčija« oddajal obvestilo vrhovnega poveljnika grške demokratične armade, v katerem se trdi, da so se v teku borb na Kajmakča-lanu monarhofašistične čete posluži-le Jugoslovanskega ozemlja, pri na-padih na grško demokratično vojsko. V svojem poskusu, da bi dala vrednost tej vesti, je novinarska agencija ■Eletteri Elada«, dodala «iz zaupljivega vira«, da je bil v tem smislu zaključen sporazum na sestanku med olicirji Jugoslovanske armade in oficirji monarhofašistične grške vojske ob navzočnosti ameriškega in angleškega štaba na jugoslovanskem ozemlju.
Agencija »Tanjug« je pooblaščena to vest demantirati kot eno najbolj fantastičnih v nizu klevet iste vrste, ki jih razširjajo proti FLR Jugoslaviji. Glede borb na Kajmakčalanu je dovolj poudariti dejstvo, da je v zadnjib dveh dneh pribežalo na jugoslovansko ozemlje neko število ranjencev, borcev demokratične armade, katerim so jugoslovanske sanitetne civilne oblasti — spoštujoč določbe mednarodnega prava — nudile zdravniško pomoč. To naj zadostuje kot dokaz, da vest, ki si jo je gladko izmislil in razširit radio Svobodna Grčija ne more biti označena drugače kot kleveta in težka žalitev svobodnih narodov Jugoslavije in njihovega zadržanja do borbe grškega ljudstva.
Italijanska vlada v krizi?
RIM, 8. — Podpredsednik italijanske vlade Porzio je podal ostavko. Porzio, ki ni pripadal nobeni stranki, je pristal na sodelovanje v De Gasperijevi vladi z namenom, da se bo bavil z vprašanji razvoja
Južne Italije. Pri tem ga je De Gasperi vedno podpiral. Toda bodisi da večina depiokristjanske stranke tega ni vedela bodisi da je namenoma tako ravnala, je odklonila Porziov predlog obširnega programa javnih del v Južnj Italiji. Podpredsednik vlade je nato sklenil podati ostavko, ki lahko izzo. ve vladno krizo.
Spomenik Slovaku
narodnemu heroju Jugoslavije
BEOGRAD, 8. — Med slavnostmi za obletnico srbske ljudske vstaje so odkrili y Stari Pazovi spomenik narodnemu heroju slovaške manjšine v Jugoslaviji Janku Cme-liku. Odkritju spomenika je prisostvovala velika množica ljudstva in tudi član političnega urada CK KPJ Moša Pijade.
Češko - francoski
zdravniški kongres
PRAGA, 8. — Danes dopoldne se je pričel v Pragi kongres v okviru češkoslovaških in francoskih zdravniških dni. Dela kongresa se udej ležuje kakih trideset francoskih zdravnikov. V začetku kongresa jef govoril tudi minister za higieno Rlojhar. Ob zaključku kongresa se bodo francoski zdravniki odpeljali na Slovaško, kjer bodo obiskali ng. ki sanatorij v Tatrah.
BEOGRAD, 8. — Na letalskenj zletu v Rumi so jugoslovanski aero-modelist; postavili več novih jugoslovanskih rekordov.
Sestanek Cripps-Sn
Me v Evropi in Ameriki
LONDON, *. — Britanska vlada
je danes potrojila število vojakov, ki v pristanišču raztovarjajo s parnikov meso in pokvarljivo blago. Število stavkajočih pristaniških delavcev je naraslo na 10.230; od včeraj se je število povečalo za 1417. Delodajalski sindikati so organizirali nekak referendum, po katerem bj delavci z glasova) jem odločili, ali naj stavko nadaljujejo ali pa naj pričho spet z delom. Toda delavci se tega referenduma niso udeležili in tako se je zgodilo, da se je izreklo samo 521 volivcev od 10.000 stavkajočih.
DETROIT. 8, — V avtomobilskih tovarnah v Detroitu 30 tisoč delavcev ne more delati zaradi stavke, ki jo je devet tisoč delavcev tovarne Packard.
HAVANA, 8. — Kubanska vlada je danes uporabila vojaške čete za zagotovitev avtobusne službe v kubanski prestolnici. Osebje trans portnih in prevoznih sredstev je stopilo v stavko, da bi doseglo povišek mezd za 30%.
r nroti atlant:
Razgovori: pomanjkanje dolarja izven ZDA, svoboda mednarodne trgovine, devize i/ odnosu do dolarja - Danes se konferenca nadaljuje
RIM, 8. — Senatorji Terracini, PalumDo in Berlinguer so danes predložili glavnemu tajniku senata peticijo proti ratifikaciji atlantskega pakta.
PARIZ, 8. — Poročilo, ki je bilo objavljeno po zaključku zasedanja političnega urada KP Francije
LONDON, 8. — Tristranski finančni anglo ameriško - kanadski razgovori so začeli danes ob 11.30 v Do\vning Streetu, t. j. v Crippso-vj rezidenci. Pred tem je Snyder obiskal Attleeja. V dobro poučenih krogih trdijo, da imajo ti razgovori namen rešiti krizo dolarja, v kateri s® nahaja Velika Britanija in zaradi katere je praktično uspendirala vse nabave v coni dolarja, Hkrati pa se ti razgovori ti čejo:
1. Problema svetovnega pomanjkanja dolarja; 2. vprašanja vzpostavitve	svobode	izmenjave;	3.
vprašanja vzpostavitve svobode mednarodne trgovine in 4. problema ureditve deviz v odnosu do dolarja.
Spričo	težkega	padca zlata	in
dolarja V Angliji	pravijo da	bo
Cripps zahteval od Snjderja, da takoj intervenira da sfc položaj popravi, s tem da se program nabav surovin	predvsem	strateških,	raz
širi in urpsniči v okviru ameriške politik® «akumulacije stockov«.
V to svrho razpolaga namreč a-meriška vlada z 250 milijonov dolarjev kredita.
Glede svobode trgovanja pa je britansko mnenje, da je to nemogoče dokler: 1) se bo svet nahajal v deficitu od 7 do 8 milijard dolarjev letno in 2) dokler ameriško zakladno ministrstvo ng bo spremenilo svoje dosedanje politike v pogledu zlata. Pomoč v okviru Marshallovega plana (okrog 5 mi lijard dolarjev v letih 1948-49) rešuje ta problem samo delno in najnovejše izkušnje so jasno dokazale, da svet ne bo mogel računati na povečanje svojih izvozov V ZDA, da bi zmanjšal deficit, še manj pa da bi vzpostavil rav notežje.
Angleži trdijo, da samo Američani lahko popravijo ta položaj in dobro obveščeni krogi predvidevajo sledeče rešitve:
1. Investicija ameriških kapita-lov v inozemstvu; 2. povečanje u-radne cene zlata; 3. ustanovitev mednarodnega fonda za stabiliza cijo izmenjav z dolarji in zlatom nabavljenim od ZDA.
Seveda doDro obveščeni ameriški krogi izjavljajo, da je sporazum glede investicij ameriških ka-pitalov mogoč, toda ne tako glede ostalih dveh točk. Ameriška teza je v tem, da je treba globoki vzrok neuravnovešenosti izmenjav med ZDA in ostalim svetom iskati v
neenakosti ameriških in tujih cen. Celo sam Cripps je priznal v svojem zadnjem govoru, da finalni produkti niso mogli zdržati konkurence na tržiščih.
Hoffman, ravnatelj ECA je izja vil, da «bi mogla Anglija znižati svoje nabave v ZDA v prihodnjem letu na 250 milijonov.
Neki ameriški novinar poroča da sta Snyder in Hoffman ter šel Marshallovega plana za Evropo Harriman za razvrednotenje šter-linga, medtem ko so zunanji minister Acheson in poljedelski minister Brannan ter minister za delo Tobin proti.
Druga seja tristranske konference s Snyderjem se je končala ob 17.30. Razgovori se bodo nadaljevati jutri ob 10. uri. Snyder bo imel ob 18. uri tiskovno konfe renco.
Glede vsebine razgovorov na
konferenci pravijo, da je Cripps omenil Snyderju trgovske izmenjave med Anglijo in evropskimi državami, članicami OECE. Cripps je predlagaj revizijo anglo-ameri-škega finančnega sporazuma iz leta 1946. Na podlagi tega sporazuma je namreč Velika Britanija dolžna razširiti na vse države sveta trgovske prednosti, katere dovoli kateri koli državi.
Vulkan v las Palmas
SANTA CRUZ DE TENERIFFE, 8. — Vulkan Monte Peleda na otoJ ku Las Palmas še vedno nepresta. no bruha. Dim se dviga čez 6000 metrov visoko. Iz njegove okolic« se je moralo izseliti že več tisoč oseb. Reke lave so dosegle dolžind 3 km in 150 metrov. Brzina lave znaša 1 meter na minuto.
Konferenca namestnikov za Avstrijo
Še vedno niso prejeli navodil
glede koroških Slovencev
LONDON, 8. — Namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo so sc včeraj na izredno lahek način spo razumeli glede členov 34 in 35 mirovne pogodbe z Avstrijo. Danes Pa sq namestniki govorili o načinu plačanja 150 milijonov dolarjev Sovjetski zvezi, toda do dokončnega sporazuma niso prišli Francoski delegat Berthelot je podpiral sovjetski predlog po katerem bi morala avstrijska Narodna banka izdati menice za kritje teh izplačil.
Britanski delegat Mallet je spo ročil, da bo pred določenim sestankom izročil svojim kolegom v ponedeljek načrt kompromisa med sovjetsko in ameriško teze. Sovjetska zveza je vztrajala na tem da se izvrši izplačilo 150 milijonov dolarjev y trimesečnih obrokih, a-meriški delegat Pa je bil za letne obroke. AFE poroča, da se razgovori vršijo v «prisrčnem ozračju«.
O vprašanju jamstva slovenske in hrvatške manjšine v Avstriji na mestnik! že tri dnj niso razprav ljali. Kakor je znano se niso mogli sporazumeti, ali naj se v mirovno pogodbo z Avstrijo vnesejo po-
II significato	di	un	processo
to
proti avstrijskim de-množicam v njihovi proti reakciji, ker sporazum
avstrijskim pangermani-in neofašističnim šovini-
11 recente processo ad un grup-po di lavoratori gia membri del batt.aglione «Unita Operaia» della Fabbrica Macchine S- Andrea č stalo seguito dalla classe operaia triestina con il piu grande inte-
Lu sentenza, che scarccrava tutti, inutilc dirlo, č stata accolta con generale commossa soddisfa-zione da parte di tutto il popolo democratico.
Ma quello che piu ha richiama-to Vattenzione, sollevato il cuore c spesso il morale di molti co-munisti, di tanti lavoratori č sfa-ta Vimpostazione pohtica impres-sa da parte dcgli imputati e della difesa allo svolgimento del processo slesso.
Tutti i democratici di Trieste ne hanno seguito soddisfatti le vicissitudini. Soddisfazione legit-tima.
Infatli il dibattimento stava in-dicando ed ha indicato ai democratici conseguenti un fatto nuo-vo che da oltre un anno non si verificava piu nelVimpostazione difensiva degh antifascisti rispet-to a,i tribunali vigenti.
Non č sfuggita alla classe operaia triestina la radicale diffe-renza di linea e di atteggiamenti tra i precedenti processi agli antifascisti e quello odierno. Allora i lavoratori hanno dovuto assi-stere ad impostazioni difensive assolutamente opportunistiche, pericolose per la c ausa della classe operaia, controrivoluzio-naria.	........
Le test poliUco-gturtdiche ai
difesa sostenute nei precedenti processi non potevano che. sco-raggiare i lavoratori fi i cotnuni-sti perche in sede di processo veniva capovolto il concetto dei valovi storici sulla legittimita della guerra di liberazione partigiana.
La classe dominante ed il neo-fascismo traevano dalle cronache di quei processi soslegno ed auda-cia, riabilitazione ed incoraggia-mento.
La linea difensiva era niente altro che un aspetto della linea revisionista socialdemocratica dei vidaliani, che aveva per essenzia-le elementa il rtpudio del passa-to e Vindiretto riconoscimento di una determinata colpa.
Gli accusati dalVuniversale ese-crazione si facevano accusatori ed i gloriosi antifascisti e parti-giani, i combattenti della guerra di liberazione o capi della classe operaia, tramite i propri atteggiamenti, e per bocca dei loro avvocati, chiedevano agli ironici e soddisfatti rappresentanti edel-le parti lese» venia e. mitigazione di pena.
I lavoratori ricordano il processo ai dirigenti dello sciopero ttdei dodici giornh. Hanno anco-ra nelle orecchie le pietose e mensceviche dichiarazioni di Ju-raga e Semilli fatte a no me e per conto della corrente politica vi-daliana e hanno sempre nella mente il paragone allora fatto tra questo atteggiamento e quello di iMurenti, Stoka e compagni, con-forme alla linea rivoluzionaria del proletariato triestino.
In quel processo si er ati o scon-trate due concczioni, due punti di vi sta rispecehianti, il primo, la deviazione, la tendenza alla resa e al disarmo, il ripudio del pas-salo rivoluzionario con il rispetti-vo mea culpa, il secondo, 1’atteg-giamento e la linea conseguente-mente rivoluzionaria de; lavoratori di Trieste, delVantifascismo, della guerra di liberazione e. dei poteri popolari, con i successivi tre anni di eroica lotta contro la classe borghese e. suoi sostenitori imperialisti d'oltre oceano.
La classe operaia triestina aveva seguito con disgusto quel processo di sbandamento, ripiega-mento politico ed ideologico di fronte al nemico di classe inizia-to nel luglio 1948, e aveva depre-cato intimamente, se non ancora apertapiente, il vergognoso com-portamento degli opportunisti ri-spetto ai rivoluzionari, le. obbrio-briose azioni contro i coimputati, le calunnie, contro gli stessi, e gli insulti contro le loro famiglie alVuscita dal carcere dopo scon-tata la pena.
Allora Semilli e Juraga, Vidalt e «11 Lauorafore« sfuggivano alla responsabilita, dichiaravano di saper poco o niente, parlavano di spontaneita irresistibile dello sciopero, di azioni ribelli, incon-tenibili, di capi irresponsabili,
Le masse si chiedevano dove si andava a finire di questo passo. Ed era assennata preoccupazione.
Vodierno processo č un colpo di »gongu squillante. Blocca Za ri-tirata e il pericoloso slittamento;
č una sterzata brusca dalla strada della capitolazione continua. Fjnalmente il processo č stato im-postato su di una linea politica giusta, rispondente ai diritti del popolo e della rivoluzione popo-lare che ha liguidato il fascismo.
Al pošto della biascicata difesa si ha l’offesa coraggiosa, Vatteg-giamento fiero degli imputati e della difesa.
Pur di visi supei ficialmentc dalla risoluzione del Cominform, gli imputati agiscono tutti su di una comune piattaforma £ lavorano concordemente con la difesa sulla base del misconoscimento in linea di diritto e di fatto della com-petenza del tribunale sotto Vegida delVoccupatore straniero. invali-dano a priori Veventuale sentenza di condanna, legittimano le azioni del battaglione «Unita O-peraian e di tutta la guerra partigiana sia dal punto di vi sta sto-ri co che da quello politico e giu-ridico.
Non negano i principali imputati ^ il «reato)>, non invocano le mifiganti, non affermano di esse-re «vittime» di provocazioni ba-biciane, ma fteramente rivendica-no Vonore di aver concorso alla lotta per Veliminazione del ne/a-sto regime nazifascista.
Reclamano gli odierni imputati la conferma delVinternazionale riconoscimento delle loro quahji-che di partigiani della. guerra al-leata e la difesa rtconosce il diritto di giudizio esclusivamente agli organi responsabili deli'Ar-mata di liberazione Jugoslava.
Fra i lavoratori di Trieste si commenta in questi giorni il si-gnificativo fatto che t responsabili cominformisti di qtii hanno dovuto virare di borbo di fronte alla indignazione del proletariato triestino che non intendeva piu assistere ad un ulteriore processo e condanna, dei propri miglio-ri compagni e tanto meno al ri-petersi dello spettacolo miserevo-le di antifascisti difesi nei modi che tutti sanno.
Faccendo buon vi so al cattivo giuoco dei «ribelli», la dirigenza vidaliana e. lo stesso «Lavoratore» hanno dovuto far propri i termini del pronunciamento dei lavoratori, che hanno tolto praticamente di mano ai liquidatori 1’iniziativa, hanno solidarizzato fortemente e si sono stretti saldamente ai propri rappresentanti imputati, li hanno difesi non sulla linea della minima resistenza, ma su quella veramente classista, imponendo cosl il fatto compiuto ai signori del «vergognoso passafo«.
Nella circostanza di questo processo si possono trarre anche al-tre considerazioni, quelle cioe della conferma che i diritti dello antifascismo, della guerra partigiana e della classe operaia in genere si fanno rispettare non attraverso le mimetizzazioni, i ri* pudt di responsabilita o col ri-mettersi alla «comprensione della Cortes, ma con la lotta decisa ed intransigente.
Cosl ha voluto il popolo in que-Sta occasione. E «II Lavoratoroen
ha dovuto anche inghiottire le velenose salivazioni che aveva certamente pronte alVindirizzo di quei imputati che non condivido-no la sua, rovinosa opera e questo per Vennesima lezione di coeren-za inflittagli dai lavoratori piu coscienti.
NelVaula della Corte d’Assise di Trieste, durante lo svolgimento del processo ai partigiani della »Unita Operaia» il popolo presen-te con il suo atteggiamento di piena solidarietd con gli imputati e con la sua energica reazione alle dichiarazioni offensive per Vantifascismo dei rappresentanti del neofascismo triestino, ha da-to una severa lezione ai pavidi esponenli vidaliani ed ha segna-to, ne sia mo certi, un’importante svolta nella lotta per lo smasche-ramento dei falsi rivoluzionari, autentici socialpatrioti.
I risultati posifiui di questo processo devono essere di jnse-gnamento a tutti quei lavoratori che avevano per confusione di idee, mancanza di coraggio e spesse volte per difetto di pre-parazione politica abbandonato il campo di battaglia alVindomani della pubblicazione della risoluzione del Cominform, ma che per Vatmosfera di animazione e d’in-teresse suscitate dalle cronache del presente processo hanno fatto il primo passo sulla vi a del ritor-no alla fiducia nelle forze e nella causa della classe operaia e sulla via della ri preša del loro pošlo di lotta.
B. P.
drobna določila o manjšinskih pravicah, kar je predlagal Zarut bin, ali Pa samo splošno načelo, kar so predlagali trije zapadn; na« mestniki. Namestniki so vprašali svoje vlade za navodila. Zdi se, da navodil še vedno niso prejeli.
Davisov poKal
Jlcdija: )ug ohlciuija 2:0
RIM, 8. — Z današnjima igrama posameznikov v teniškem dvo. boju v semifinalu evropske cone za Davisov p>okal si je Italija že skoraj zagotovila zmago nad Jugoslavijo. Oba predstavnika Jugoslavije sta namreč današnji telTmi izgubila. V prvi igri je Cucellj premagal Mitiča v štirih setih; 5:7, 6:2, 6:1 in 7:5. Canepele pa je premagal Palado že v treh setih; 6:4, 6:4 in 6:1.
„Tomaiič“ v iJeoq'iaclu
Prvak ZDTV v košarki »Tomažiči) je odigral v Beogradu tekmo z Dinamom s sledečim izidom; 36 : 32 (22 : 21) za Dinamo. Proti Rdeči zvezdi je izgubil s tesnim izidom 32- 31 (18 :22). Beograjski tisk je o naših tekmovalcih pisal zelo po voljno in hvalil njihovo borbeno igro. Tržačani smo na tako košarkarsko moštvo lahko upravičeno ponosni. Prepričani smo, da bodo v bodoče pokazali vse svoje zmožnosti in po pravici prinesli zmago tržaškim športnim barvam.
Tudi Jaksetich se je pojavil
Pred okupacijskim anglo-ameri-škim sodiščem se je pojavil predzadnji član stavkovnega odbora slavne dvanajstdnevne stavke iz leta 1946, Giorgio Jaksetich, ki edini iz nerazumljivih, razbijaških vi-dalijevsko - kominformističnih strateških vzrokov poleg Lorette Bur-lini ni prišel pred pol leta s kom-informistoma Semillijem in Jura-go povedat anglo-ameriškim okupatorjem, da je bila stavka ((spontana«, da zanjo »ni kriv on, temveč delavski razred in demokratično ljudstvo Trsta«, «da ni mogel storiti ničesar, da bi stavka prenehala« itd. itd.
Zaradi tega smo zelo radovedni, ali bo tudi Jaksetich poskušal zatajili pravične zahteve tržaškega demokratičnega ljudstva, ki je pred dvema letoma s splošno stavko hotelo napraviti konec ponovnemu dviganju glave fašističnih razbojnikov. Radovedni smo, ali bo tudi Jaksetich na procesu zdrknil tako daleč, da bo' kot major Jugoslovanske armade izjavil, da je treba izbrisati »vergognoso passato» in po-i vzel linijo komunističnih županov | iz Italije ((bisogna sganciarsi«;:.
9. julija 1949
j— iZefo o nabili Mfjaiifaacijati =j
TRŽAŠKI DNEVNIK
MM OF v openskem okraju!
Po preizkušnjah ob priliki volitev je OF svoje delovanje še bolj poživeli v borbi za vzpostavitev enotnosti, predvsem v naših vaseh. Tovariši aktivisti OF se dobro zavedajo, da bo treba po končanih volitvah nadaljevati trdo borbo proti domači in tuji reakciji, ki bi nas hotela ponovno opehariti za naše pravice. Zavedajoč se tega je OF stopila na delo za utrditev, svojih vrst na organizacijskem, političnem in kulturnem polju, zato da bo OF, kakor nekoč, ostala močno orožje v rokah slovenskega življa na tem ozemlju v borbi za nacionalne in socialne pravice. Drobno i-n požrtvovalno organizacijsko delo vaških aktivistov se stopnjuje iz dneva v. dan in organizacija zajema vedno večje število aktivnih pristašev.
OF OPČINE: Odbor OF se redno tedensko sestgja. N a zadnjih sejah je predvsem preučil nastalo situacijo po volitvah in si zadal nove naloge, ki bodo mnogo pripomogle za številčno ojačanje organizacije. Enako je bila predmet preučevanja poživitev kulturno-prosvetnega delovanja. Požrtvovalno delo prosvetnih delavcev združenih v ((Prosvetne-mu krožku Opčine«, je že rodilo vidne sadove, tako da se bodo lahko v najkrajšem času dostojno oddolžili s svojim delom velikemu slovenskemu pesniku Otonu Zupančiču. To delo ni lahko, kajti (/.zaščitniki kulturen smatrajo za bolj važno vzgajati našo mladino u nečastnih plesnih prir reditvah, kakor pa nadaljevati napredno delo openske dramske skupine, pevskega zbora in orkestra.
Poleg tega je odbor v tem tednu pripravil dva širša aktiva OF, k j sta zadovoljivo uspela. Po podani politični situaciji so se tovariši V diskusiji predvsem dotaknili grobih kršitev pravic koroških Slovencev, kar ne more spremeniti na stvari nobeno u-pravičevanje.
OF REPENTABOR:	No	prvih
odborovih sejah so tovariši aktivisti ugotovili, da je Ljudska fronta s svojim programom in resnim nastopom pri volitvah pridobila velik ugled med ljudmi in dri mora po tej poti nadaljevati borbo za pravice občanov. Odbor je s pomočjo ostalih aktivistov izvršil mnogo drobnega organizacijskega dela, kar je utrdilo organizacijo. Na zahtevo vaščanov pa si je odbor zadal imlo-go, da v prihodnjih dneh skliče Širši aktiv OF.
OF BAZOVICA: Tudi tu se je vršil v. preteklem tednu širši aktiv OF, na katerem so obravnavali nastalo situacijo, po volitvah in mnoga druga pereča vprašanja. Po diskusiji pa so prisotni sklenili, da se čimprej se-znanjo vsi vaščani z najvažnejšimi političnimi problemi.
OF GROCANA. V tej mali in oddaljeni vasici postaja vedno bolj živahno delovanje aktivistov
OF med ostali vaščani, ki so izrazili željo, kot v. ostalih vaseh, da se čimprej skliče širši aktiv OF.
Tem aktivom bodo sledili v prihodnjem tednu aktivi se v vaseh:	Repentabor,	Prosek-Konto-
vel, Padriče, Gropada in Gro-čana.
Plenarna sestanka ASIŽZ
Produkcija gojencev
Dramske šole v Trstu
V trni tednu sta se vršila v okviru ASIZZ dva plenarna sestanka, in sicer v torek 5. t. m. ob 20 za VII, okraj in v sredo 6. t. m. ob 15 za VI. okraj. Zene so se polnoštevilno odzvale. Na dnevnem redu je bilo politično poročilo in razpravljanje o počitniških kolonijah. Obem točkam dnevnega reda je sledila zelo živahna diskusija. Zcne vse bolj čutijo, da so politični problemi njih lastni pioblemi, ker globoko posegajo v Življenje njihovih družin.
Prav posebno zadovoljne so bile, da se jim je nudila tudi letos prilika poslati svoje Otroke na počitnice v Jugoslavijo, od koder se bodo prav gotovo vrnili okrejb Ijeni domov.
Po razporedu bodo nesle danes kosilo političnim pripornikom žene VI. okraja, zato priporočamo, da so točno ob 11 na določenem mestu.
Zaključeno je drugo leto dramske šole, ki jo vodi SNG v Trstu. Fe po in hvale vredno delo naših gledališčnikov, ki ima namen vzgo• jiti iz tukajšnjih vrst kader igralcev, ima zadovoljive uspehe. Nekaj gojencev le šole že daje svetlo upanje, da se bodo razrasli v umetniško višino in tako okrepili vrste naših reproduktivnih gledaliških umetnikov.
Kljub skromnim razmeram, v katerih živi SNG V Trstu, kljub pomanjkanju lastnega gledališča in zapostavljanju od Zavezniške vojaške uprave, vrši SNG vztrajno in vestno svoje kulturno poslanstvo. Pa ne samo da s silno ljubeznijo gostuje po raznih odrih na Tržaškem ozemlju in nudi tržaškim Slovencem bogate zaklade iz dramske književnosti, še več, SNG skrbi tudi, da bi vzgojilo nove ljudi v tem lepem, a težavnem poklicu.
Prav zaradi tega je bila že v lan, ski sezoni osnovana dramska šola, katero je obiskovalo S gojencev in katero število se je v letošnjem drugem letu obstoja za dvakrat to-
,liko pomnožilo. Z e samo to je zgovoren dokaz o nujni potrebi te šole in o koristnosti, ki jo ona nudi za bodoče igralce poklicnega gledališča, ali pa za vodje diletantskih odrov.
Dramska šola, ki je letos trajala od marca do julija, je bila razdeljena, v dva dela: v teoretični in praktični del. V rednem večernem pouku so obravnavali sledeče: dr. Budal je predaval o slovenskem jeziku, o literaturi in poetiki, prof. Ravbar o svetovni in slovenski dramatiki ter o zgodovini drame, režiser Babič pa o metodi Stanislavskega. V drugem, praktičnem delu, so si poklicni igralci gledališča razdelili posamezne učence in vežbal: z njimi recitacije in razne odlomke iz gledaliških vlog.
V tem smislu je torej potekalo štirimesečno šolanje, ki je bilo smotrno in pravilno razdeljeno in ki je doseglo svoj namen. Da je to tako, smo videli v četrtek zvečer na prvi produkciji dramske šoie. Spored je obsegal 10 točk, k}
Strašen zločin v Nabrežini
njem skrilo truplo dvajsetletnega dekleta
so našli nekaj sto metrov od njenega doma
POKOJNA GfZELA KUSiJA.
Vest o tragični najdbi s kamni pokritega ženskega trupla, nekaj do-setin metrov proč od avtoceste v Nabrežini, se je že v četrtek zvečer raznesla med domačini. Stvar so na dolgo in široko popisali že včerajšnji popoldnevniki. 13 in 15-letna
Komemoraolia našega pesniKa 0. županoica
v Nabrežini
V Nabrežini smo imeli spominsko slavnost našega velikega pesnika Otona Zupančiča.
Nabrežinci, ki so čutili, da je slovenski narod zapustil človek, ki je v svojih delih izražal njegove misli, čustva, njegovo trpljenje in veselje, so pohiteli v dvorano, da počastijo njegov spomin.
V otvoritvenem govoru je tovarišica poudarila njegovo veliko pesniško delo ter veliko ljubezen do vsega slovenskega ljudstva, posebno pa do nas Primorcev in do Korošcev.
Sledile so nato recitacije in deklamacije, ki so bile lepo podane in tako izbrane, da se nam je zdelo, da iz njih govori pesnik prav za nas, ki preživljamo težko dobo.
Občinstvo je nadvse navdušil na. stop pionirjev. Prizor «Ciciban in čebela» je bil talco prisrčno podan, da so ga morali ponavljati. Veliko priznanje je doživel pionirček iz
Prečnika z deklamacijo (/Ciciban — Cicifujv. Sempolajski pionirčki so nam pa deklamirali pesmi »Kropar-ji# in (/Korotan v srcu». Tudi oni so želi veliko pohvalo.
Petje tov. Kozem Rožice je seglo vsem v dušo, dobro so razumeli pionirji in odrasli prelepo pravljico o kanglici ter ravno tako so z užitkom poslušali uspavanko »Kaj bo sinku sen prineslo#.
Z veseljem smo pozdravili pevski zbor, ki je bil ob tej priliki sestavljen iz Nabrežincev in Sempolaj. cev, pod vodstvom tov. Zidariča, ki je ubrano podal tri pevske točke. Na željo občinstva, so ponavljali pesem aBolen mi ležiš. Komemoracija za našim pesnikom je odkrila vez med pesnikom in ljudstvom, a odkrila je tudi spoznanje, da naše ljudstvo hrepeni po kulturnih prireditvah, za katere so bili v tej politični krizi zelo pri. krajšani.	Nabrežinka
v
1
I ;
&
brata Ferruccio in Arnaldo Ronzani sta pobirala suhljad, nekaj sto metrov od njihove hiše, ali točneje dve sto metrov od cestnega nadvoza nad avtocesto. Domača majhna psica «Fida» je naenkrat nekaj zavohala in takoj začela lajati, Fspta sta iakoj pritekla k psu in opazila dve Ženski nogi, ki sta štrleli izpod nanesenega kamenja. Njun^ mati je takoj obvestila nabrežinsko policijo, ki je takoj preskrbela za stražo pri truplu. Včeraj ob desetih zjutraj pa so y prisotnosti funkcionarjev tu kajšnje sodnije, dalje daktiloskop-skega oddelka CP, ameriškega CID ir, policijskih agentov z Nabrežine začeli odkopavati truplo, za katerega s.o že prejšnji večer več ali manj z gotovostjo slutili, da gre za mlado 20-letno frizerko Gizelo Rustja z Nabrežine št. 20. Po prvih ugotovitvah in zapiskih so truplo, ki je že začelo gniti, saj je dekle izginilo od doma, ki je prav tako oddaljen le nekaj sto metrov, podnevi 6. junija t. d. Tedaj je namreč rekla, da gre le za trenutek od doma, ker da gre počesat neko gospo.
Vzroki, ki so privedli zločinca do tega koraka, so še nejasni. Nesrečna mati s sestro pokojnice, kateri smo obiskali na domu, sta nam užaloščeni pripovedovali o tem lepem, toda še mnogo bolj nesrečnem dekletu, najmlajšem otroku v družini. Kot rečeno, je Gizela opoldne 6. junija zapustila v hitrici dom. Bila je oblečena le v haljo in od ti*
BRATA FERRUCCIO IN ARNALDO RONZANI Z MALO «FIDO», KI JE PRVA ZAVOHALA ZLOČIN
razbila obraz in tako obležala. Po
tem delu pa jo je zločinec skril pod kamenje, vendar pa zaradi teme in najbrže zaradi naglice r.e tako dobro, da ji ne bi ostale noge odkrite, Najbrže ni nesrečnica niti takoj izdihnila, kajti iz lege nog bi se dalo sklepati, da se je z eno skušala rešiti smrtonosnega objema kamenja.
MiESTO, KJER JE LEŽALO TRUPLO. ODDALJENO JE KOMAJ NEKAJ STO METROV OD DOMA.
stega dne je ni bilo več. Mati je sicer šla od kraja do kraja, toda zaman je bilo iskanje, nihče ni videl Gizele, ki je bila kot frizerka zaposlena v nekem salonu na trgu Ri borgo. Dekle je bilo pač mlado, narava jo je obdarila z lepoto. S svojimi mladimi leti je hodila v družbo ameriških vojakov.
Baje je bila z enim od teh zaročena in »e je nameravala z njim poročiti, čim se vrnil iz Amerike. Toda njena lepota ji je bila usodna. Med vojaki je izzvala pozornost in ljubosumje, predvsem pri nekem mesticu Rodriguezu iz sesijanskepo-sadke. O slednjem je sama pokojnica zaupala svoji sestri, da jo je nekoč na kopanju v Sesljanu hotel vtopitj in ji tudi grozil, da jo bo spravil s sveta. Prav 6. junija, potem ko so jo opoldne videli z njeno 20-letno prijateljico Jolando Godni-kovo pod nadvozom na avtomobilski cesti, so Gizelo zadnjič videli s tem Rodriguezom v neki nabrežinski gostilni in to nekaj pred polnočjo.
To so nekatere podrobnosti, ki jih ima sedaj policija na razpolago, dokler ne bodo pripeljali iz Rima njene prijateljice Jolande, ki je še tisti večer nenadoma odpotovala v Rim, baje k svoji sestri jr,- od koder je celo pisala domov pokojnici. Ostale podrobnosti pa se nanašajo na lego in stanje trupla, Ostanki pokojnice, ki je bila že razkrojena, so ležali vodoravno, z obrazom proti tlem. Obraz sam je bil poškodovan, Razbit je bil nos in del zgornjih čeljusti, tako da je imela nekaj zob razbitih. Iz tega bi se dalo sklepati, da je zločinec svojo Žrtev najprej tako močno udaril po obrazu, da jo je že pri udarcu nevarno, skoraj smrtno ranil, tako da je padla nezavestna z obrazom r.aprej, aii pa da si je šele po padcu na kamenje
Ena noga je bila v vodoravni legi druga pa uprta v zemljo.
Rodriguez, ljubosumni in nasilni vojak, je 12. junija odšel v Ameriko. S tem stanjem je začela policija svojo preiskavo. Ostala je le nesrečna matj z otroci. Po obisku pri r.e-srečni družini smo imeli priliko izmenjati nekaj besed z domačini. Vso vas je pretresla vest q žalostni usodi mladega in zato ne še dovolj zrelega dekleta,ki je bilo na začetku življenjske poti. Želela sj je družbe in izbrala si jo je med takimi, ki nudijo ugodno življenje. To je vaba mladih deklet, tako značilen pojav v našem povojnem času,
Vodja mladoletnih roparjev aretiran
17-letni Guido Giurmani tako imenovani »Falco#, o katerem smo pred dnevi pisali v zvezi z aretacijo mladoletnih roparjev, je bil včeraj zjutraj končno vendarle aretiran. Policist, ki ga je aretiral, ga je zalotil skritega pri Sv. Ivanu, kamor se je mladi zlikovec preselil, da bi ušel roki pravice.
Takoj, ko je mladi vodja roparske tople izvedel za aretacijo svojih solovarišev, je pač smatral najbolj pametno, da spremeni svoje »stanovanje# ter tako zabriše za seboj vsako sled. Preselil se je zato k Sv. Ivanu, kjer je prenočeval seveda na prostem, preživljal pa se je z miloščino. V novem okolju je takoj sklenil nova poznanstva ter je že izdelal načrt kako ustanoviti novo tolpo, s katero naj bi nadaljeval ropanje in tatvine.
Sedaj so torej pod ključem vsi člani mladinske tolpe, ki se bodo morali za svoja dejanja zagovarjati pred sodiščem,
so jih gojenci posamič ali v dvoje izvajali:
Josip Šušteršič (učenec M. Sancina) je recitiral Gregorčičevo pesem iiSočis; Vera Udovič Fuč. Na-krsta): odlomek iz monologa Veronike iz Zupančičeve drame »Veronika Deseniškas; Julij Guštin (uč. M. Sancina): narodno pesem ((Graščakov vrtnar»; Mara Gec (uč. Starčeve): pesem Grudna ePismo tovariša sinus ter odlomek iz So-foklejeve //Antigone*: Karla Cač (uč. Starčeve): Grudnovo ((Pesem 0 lepi Vidin in Hudalesovc «Ko legel je na vas večern; Marij Mar-sič (uč. Starčeve):	Zupančičevo
vNaše pismo# ter skupno z Gecovo prizor iz (/Medveda* Čehova; Silvij Kobal (uč. Nakrsta): Jermanov govor iz IV. dejanja Cankarjevih (/Hlapcev* ter Prešernov «Uvod h Krstu pri Savici*; Berta Ukmar (uč. Gabrijelčičeve): narodno pesem vMlada zoran; Srečko Košir (uč. Košiča):	Bezručero pesem
((Rudar» ter Antoni jev govor iz Shakespearovega (/Julija Cezarja); Tea Starčeva (uč. Košiča); Kosovelovo ((Balado* in «Kako lepo* ter skupno s Koširjem, prizor iz V. dejanja Zupančičeve (/Veronike Deseniške*.
Na tej produkciji so bili najavljeni še: Blazina, Kuret, Lipoyec, Fišer, Margon, Pavlovič, Zega in Gorjup, ki pa zaradi neodložljivo, sti službe oziroma bolezni niso mogli nastopiti.
K izvajanju posameznikov se v podrobnosti ne boni spuščal, ker je to sile/ delikatno, da sc ne bi ob pohvali morda kdo prevzel in bi vsled tega popustil, ob graji pa vse skupaj vrgel v koruzo. Prvo kakor drugo je pri začetniku bolj v kvar kakor v korist. Eno pa drži, da so med gojenci imena kot; Kobal, T. Starčeva, Zega, Ukmarjeva. Košir in Marsič našemu gledališkemu občinstvu že znana, saj so omenjeni v manjših ali večjih vlogah nastopali pri igrali, ki jih je igralo SNG in da so pri svojih izvajanjih na tem večeru stopili v ospredje, pred-na šali svoje točke z večjo lahkoto, sproščenostjo in poudarkom. Posebno razveseljivo nas je presenetil Košir, ki je težko Bezručevo pesem in še težji Antonijev govor podal toplo in doživeto. K prodornejšemu uspehu v drugi točki bi vsekakor pripomoglo, če bi jo nekoliko skrajšal. Nič manjši uspeh niso želi T. Starčeva, Ukmarjeva in Kobal, vendar je bil slednji v Krstu pri Savici Za spoznanje prehiter in zato mestoma nerazumljiv. Ležernost, s katero je izvajal Marsič svoj pro. gram, preveč očitno kaže, da je vajen odra in da bi ga zlepa ne spravilo kaj iz ravnotežja in da prav vsled tega trpi kvaliteta.
Od letošnjih učencev pa nikakor ne smemo preko Guština, Gecove in Udovičeve, ne da bi jim priznali nekakšne prednosti od ostalih. Prvi nas je presenetil s prepričljivostjo izvajanja, druga s čustvenostjo in prav tako tretja, vendar slednja še z nekoliko preočito monotonostjo.
Vsem na splošno se še pozna, da so prebrodili težave jezika, da so Z resnostjo in ljubeznijo pr; stvari in da bodo prav gotovo umetniško rasli v zadovoljstvo učiteljev, v ko. ri st Slovenskega narodnega gledališča in v ponos slovenskega naroda. Zato le vztrajno naprej! Delajte kot pravi Bezručeva pesem:
ludi uslužbenke Beltrame stopile v protestno stavko
Ofenziva delodajalcev je iz dneva v dan bolj ostra — zato ni čuda, da so tud; protestne stavke na dnevnem redu. V četrtek so stopile v protestno stavko tudi uslužbenke tvrdke Beltrame, o katerih delovnih pogojih smo že pred časom pisali v našem časopisu.
Vodstvo tvrdke je namreč Pr<-d časom naročilo nove stroje, da bi tako povečali dosedanjo proizvodnjo. Delavkam, ki so bile že sedaj prisiljene delati na akord, kateri jim nj dopuščal, da bi se bile vsaj za trenutek oddahnile, je vodstvo sedaj naložilo še mnogo težje pogoje, v katerih pa delavke ne bi mogle vzdržati. Ker tega delodajalci niso hotejj uvideti ter so jih tia njihove upravičene zahteve in pritožbe pričeli celo zmerjati, so se delavke odločile stopiti v protestno stavko.
O vsem so takoj obvestile sindikalne predstavnike, ki so takoj intervenirali pri vodstvu podjetja, katero pa je odbilo pričetek vsakršnih pogajanj, dokler se delavke ne vrnejo ponovno na delo. Tako so se delavke včeraj zjutraj vrnile na delo, da bi dale tako možnost svojim sindikalnim predstavnikom pričeti s pogajanji. Pogajanja so se pričela že včeraj zjutraj in se bodo verjetno te nadaljevala.
Sobota 9. julija
Nikolaj, Hvatimir Sonce vzhaja ob 4.24, zahaja ob 19.56. Dolžina dneva 15.32. Luna vzhaja ob 19.37, zahaja ob 2.48.
Jutri nedelja 10. julija Amalija, Ljubica
SPOMINSKI DNEVI
1941 SO bili v Zagrebu ustreljeni Božo Adžija, Ognjen Pricg in Otokar Kerševani.
1942 je padlo na Temenici prvih 21 partizanov kot žrtve bratomo-rilskega belogardističnega po-kolja.
Sestanki OF
SV. KRIZ. V torek 12. t. m. ob
20.30 sestanek OF. — Dnevni red:
1) Politična situacija in naloge OF;
2) Izvolitev novega krajevnega odbora; 3) Razno.
SEMPOLAJ. V sredo 13. t. m. ob
20.30 sestanek OF- — Dnevni red:
1) Naloge OF v občinskem svetu;
2) Reorganizacija krajevnega OF in pregled članstva; 3) Sklepi; 4) Slučajnosti.
IZLETI
PLANINSKO DRUŠTVO V TU-5TU jaylja udeležencem planinskega izleta na Crni vrb, da je odhod v nedeljo zjutraj točno ob 4. uri iz ulice Fabio Severo.
Priporočamo točnost !
Petaki (leta grozijo s sMo
Zc nekaj časa je od tega, kar se je položaj v kategoriji pekov skih delavcev zaostril. Pogajanja ki so jih predstavniki obeh sindikalnih organizacij pričeli z zdru žen jem delodajalcev, nis.o do sedaj privedla do nikakeg.a uspeha, zato so pekovski delavci, včlanjeni Enotnih sindikatih, zahtevali sklicanje glavne skupščine, na kateri bi lahko obravnavali ves položaj ter določili smer nadaljnji borbi za svoje pravice. Fnntnj sindikati takoj ugodili zahtevi pekovskih de. lavcev ter so sklicali glavno skup ščino za včeraj popoldne v ulici Conti. Zaradi napetosti položaja se j.e skupščine udeležilo veliko število pekovskih delavcev, ki so izrazili svojo pripravljenost zaostri ti svojo borbo, če bi se delodajalci še nadalje upiral; sprejeti zahteve svojih uslužbencev.
Vse bolj osvetljeno „deiovanje" že priletne slepar ke
«Jaz kopljem, jaz pod zemljo
kopljem, jaz skale premoga, iskreče kot
kačje luskine se, kopljem...# ZO
Jurij Jaksetich se je javil
Včeraj se je pred vojaškim sodiščem za določevanje narokov pojavil Jurij Jaksetich, član stavkovnega odbora slavne 12 dnevne stavke tržaškega proletariata junija meseca 1946. Obtožen je, da se ni pokoraval odredbi VU, ker kot član stavkovnega odbora tedaj ni zapovedal, naj se stavka preneha.
Odkar je pred dvema dnevoma policija aretirala podjetno 50-letno vdovo Fabian Emilijo, stanujočo ul. Gatteri 54, ki se je bila specializirala v prodajanju svojega stanovanja, ki ga je prodala kar štirim strankam, so pričele kar deževati nove ovadbe, ki vse bolj osvetljujejo delovanje te, že priletne sleparke.
Sorieč po novih ovadbah, se Fa-. bian Emilija ni specializirala samo v prodajanju svojega stanovanja, pač pa tudi v nakupovanju radijskih aparatov, katerih lastniki pa so seveda zaman čakali, kdaj bodo prejeli plačilo. Nakupila je namreč pri petih tržaških tvrdkah radijske aparate ter je lastnikom obljubila, da jih bo izplačevala v obrokih. Prve obroke je tudi red no izplačala, a takoj pri naslednjih je izginila za njo vsaka sled. Te radijske aparate je spretna slepar-ka preprodala za smešno nizke cene. Za dva radijska aparata na primer, katerih cena je bila 90.000 lir, je prejela Fabiani samo 40.000 lir.
Pa tudi zlatarnam ni prizanesla. Tako je na primer skupila# v zlatarni Badini krasno zapestno uro in prstan v skupni vrednosti okrog
40.000 lir. Prstan je izročila nato neki osebi, kateri je bila dolžna
40.000 lir, usoda ure pa še ni znana.
Vse kaže, da s tem še vedno ni
konec podvigov Fabiani Emilije, ki ima na vesti prav gotovo še marsikakšen greh.
Morsko mino bodo razslrelili
Danes ob pol enajstih dopoldne bodo razstrelili 1 tonsko morsko mino, in sicer tri milje in pol od Lanterne v severozaPadni smeri.
V P0CITNISRK KOLONIJE
I
Rdor je bil včeraj zjutraj le slučajno na glavnem kolodvoru, je prav gotovo mislil, da odhaja iz Trsta najmanj polovica prebivalstva — tak živžav je bil povsod. Sicer pa se tej razgibanosti ne moremo čuditi, saj so včeraj odpotovali v počitniške kolonije v Slovenijo tržaški otroci, katerih je bilo nekaj nad 600; spremljali so jih seveda starti in tako m bilo poslavljanju in priporočilom r.e konca ne kraja. Vsaka mamica se je spomnila, d(L mora svojemu malčku še kaj važnega naročiti in prav tako so imeli tudi otroci svoja zadnja natočila. Otroški obrazi so izražali tako veselje in zadovoljstvo, da so se poslavljajočim materam morale posušiti solze, ki so j'h bile pripravljene ob slovesu potočiti. Kaj bi se neki jokale, ko P a odhajajo njihovi malčki na tako lepe enomesečne počitnice.
Do odhoda vlaka so bila vsa okna zasedena; pa smo hoteli tudi mi vprašati, kam potujejo — odgovoril nam je kar zbor glasov — v Kranj — v Logatec — v S iško, Se preden je vlak odsopihal, so bila nova poznanstva in prijateljstva že sklenjena. Ko je prometnik dal znamenje za odhod, ni bilo na konca ne kraja poslavljanju in pozdravljanju; ((Na svidenje čez mesec dni...».
Ne uživajte ledu!
Občinski higienski urad je ugotovil, da prihaja v prodajo, za neposredno uporabo led, ki m užiten. Prav zaradi tega opozarja prebivalstvo, da ga do prihodnjega obvestila ne uživa pri pitju osvežujočih pijač.
Občinske prodajalne goriva
s ui ti; ,isis ir
Al d It l) U Al II 11 Ui IIA I.1Š C E
/n Tržažku nzitinSj« Danes 9. t- in. ob 20.30
gostovanje v KODRI/
•l dUsseaujevo igro
Globoko so korenine
V ponedeljek 11. t. m. ob 20.30
gostovanje v dvorani Kina v skednju z igro Mire Pucove
Ogenj in pepel
Varčujte z vodo!
Nizko sianje voda na elektrarnah kaze svoje znake tu v Trstu. Po višjih conah mesta je že začela primanjkovati voda zaradi šibke električne energije. Meščane opozarjamo, naj ne rabi preveč vode, posebno ker bodo racionalizirali oddajo vode.
Obveščamo, da bodo od 10. t. m. dalje občinske prodajalne premoga v Rojanu in Macelletto v ul. Colo-gna odprti za odjemalce samo ob petkih in sobotah ves dan.
ERP BLAGO ZA AVSTR j JO V TRSTU
TRST, 8. julija (AIS) — Pristaniški urad ameriških sil v Avstriji poroča, da so v zadnjih sedmih dneh dospele v tržaško pristanišče 4 ladje z ERP tovorom za Avstrijo. Pripeljale so 30.302 ton blaga in sicer 19.197 ton žila. 9302 ton surovega sladkorja in 1803 tone mesa;
Mil RADIO HM
JUG. CONA TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1230 kc)
Nočna služba lekarn
Cassa Provinciale di Malattia; viale XX Settembre 4; Godina, trg Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Venezia 2; Zanetti, ut. Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Sobota 9. julija 1949.
6.30; Jutranja glasba- 6-45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 7.00: Napoved časa - Poročita v slovenščini in objava sporeda. 7.15: Jutranja glasba. 12.00; Orkestralna glasba. 12.30: Veseli zvoki. 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 13.00: Napoved časa - Poročila v slovenščini in objava sporeda. 13.15: Pevski koncert Andreja Strukla. 13.35: Operni zbori. 13.50: Gospodarski pregled (v italijanščini). 14.00: Lahka glasba. 14.30: Pregled tiska in poročila v italijanščini. 14.45: Pregled tiska in poročila v slovenščini. 17.45: Plesna glasba. 18.00: Poročila v hrvaščini. 18.15: Italijanske narodne pesmi. 18.30: Pionirska ura (v italijanščini). 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Znani valčki. 20.00: Glasbene slike. 20.30: Samospevi za glas in klavir. 20.50: Politični pregled v slovenščini. 21.00: Vesela glasba. 21.50: Miče in Vane. 22.00: Plesna in lahka glasba. 23.00: Zadnje vesti v italijanščini. 23.05: Zadnje vesti v slovenščini. 23.10: Obiava sporeda za naslednji dan v italijanščini in slovenščini. 23.15: Večerne melodije.
TRST II.
Sobota 9. julija 1949.
7.15: Poročila. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 8.15:	Poročila.
11.30: Simfonična antologija. 12.00: Ljudje in nazori. 12.15: Orkester Perey Faith. 12.45: Poročila. 13.00: Pestra glasba. 13.40:	Folklorna
glasba raznih narodov. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Popoldanski koncert. 14.43: Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Iz opernega sveta. 18.30: Oddaja za najmlajše: «Jurček na kraljevskem dvoru#. 19.00: Razna glasbila. 19.30: Melodije iz Juga. 19.40: Poročila. 20.00Ž Športna kronik«,. 20.10: Znane melodije. 20.30: Programski periskop. 20.45: Koncertne lirike. 21.00: Sobotni večer, nato Večerne melodije. 22.30: Melodije na harmoniki. 22.45: Plesna glasba. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba.
BOSSgTTI. 16.30: «V znaku kozoroga#, S. Peters, A. Knox.
EXCELSIOR. 16.30: «Tako smo ustvari jeni#, Loretta Young, W. Baxter.
FENICE. 16.30: »Revija zvezdnic#.
FILODRAMMATICO. 16: »Trgovec S sužnji#, B. Beery, W. Baxter.
ITALIA. 16: «Angeli brez raja#, Marta Eggerth, Hans Jarany.
ALABARDA. 16: »Pilot Joe#, Spencer Tracy, Irene Dunne.
IMPERO. 16: «Na svidenje, papa», Gino Beckj, Silvana Pampanini.
VIALE. 16: «Mo2je so sovražniki#, V. Romance, C. Duhom.
GARdBALDI. 16, na prostem ob 21.30: »Ciganska karavana#, Charles Rover, Loretta Y«ung.
MASSIMC. 16: »Zadnji poziv na dvoboj#, Claire Trevor, VViliiam Bendix,
ARMONIA. 15.30: ((Legija obsojenih#, Dick Povvel, Marta Torer.
NOVO CINE. 16: «Oswiezsim (Auschi witz)». Poljski film.
SAVONA. 16: «Clovek z Zapada#) Gary Cooper.
ODEON. 16: »Serenata v Vallechia-ra», Henie Sonja in John Pavne.
IDEALE. 16: »Upornica z Juga#, J. Tierney in R. Scott.
MARCONI. 16, in na prostem ob 20.45: »Napad šeststotih#, VVarner.
KINO OB MORJU. 15.30: »Biser#. PO romanu Steinbeckovem.
ADUA. 15.30: »Duše na morju#, Ga} ry Cooper.
RADIO. 16: »Jaz jo branim#, Miriarn Hopkins, B. Donley.
VITTORIA. 16, na prostem ob 20.30: «Bela divjakinja#, M. Montez, Sa-bil. J. Hall.
BELVEDERE. Zaprt.
VENEZIA. »Angel iz Kalifornije# in »Lisica na dvoru#.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: »Gospa iz tropskega pasu#, Hedy Lamarr, R. Taylor.
NA GRADU SV. JUSTA. 21: ((Pokolj v Fortu Apaehe#, Henry Fonda.
SKOLJET - na prostem 21:	»Samoe
stanska ulica#. Stan in Olio.
KINO NA OPČINAH. 20.30: «Njegova visokost - strežaj#.
KINO V SKEDNJU. Danes in jutri: «Biser». Ob 20.30 na odprtem.
KINO V NABREŽINI. Danes in jutri; »Poslednja etapa#. Prizori iz taborišča Osv/iczsim (Auschvvitz). «
Najlepše In najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gornjega Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restaviacija, bar, bife, koncerti, ples. — Novost ioeekend hišice z dvema in tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem uteckend hišic in informacije pri potovalnem uradu «ADRIA - EXPRESS», TRST, ULICA K. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. - Ves mesec julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zvečer.
Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice
NEDELJSKI	VOZNI RED:		VOZNI 1(1,D
Iz Trsta:	Iz Sv. Nikolaja:	OB	DELAVNIKIH:
7.30*	9.15	Iz Trsta	Iz Sv. Nikolaja:
8.15	10.15	10.00*	12.30*
9.15	11.45	11.00*	15.00*
10.15*	12.30*	12.05*	17.45*
10.45	17.30	14.00*	20.00*
11.30*	18.30*	15.00*	
13.15	19.15		
13.45	20.00		
14.30*	21.15		
	21.30*		
Cone za lju in uazaj in mitop v liimitlitiihi:
S parnikom	....	odrasli 300 lir; otroci 130	lir.
Z jadrnico «Levante»: odrasli 170 lir; otroci 120 lir.
Gornji vozni red vpija v celoti ob lepem vremenu, dočim velja urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu.
Redna avtobusna proga TRST - Sv, NIKOLAJ - TRST
ODHODI V TRSTU (AVTOBUSNA POSTAJA);
Ob NEDELJAH iz TRSTA: 8.00, 9.00«, 10.00*, 13.30, 13.45*, 14.30*.
Jz SV. NIKOLAJA: 12.25* 12.30, 13.00*, 19,00, 20.00* 22.40* Ob DELAVNIKIH iz TRSTA: 8.30, 10.00*, 13.00* 13.45*
Iz SV. NIKOLAJA: 12,25* 13.00, 19.00* 22.40*
Vožnje označene z zvezdico bodo izvršene preko Milj po obalni cesti preko Suhega rta. Debelega rta, kopališče Sv Nikolaj.
Cena Ifa in unzaj hatupninu v kupališee ni vruuunanu) udraali L. 180, nlruel L. J20
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749
Prosta cona je zaposlila samo 30 delavcev
'PRESKRBA
med tem ko 11.315 ljudi še vedno čaka na delo In kruh
V začetku tega tedna se je sesta! v prostorih pokrajinskega odposlanstva (deputazione provinciaic) in Pod predsedstvom odv Culcta odbor ERp
na posvetovanje, ki so se ga udeležile tiste maloštevilne ose-ki imajo skoro edine korist od uvedbe proste cone v Gorici. Seveda niso manjkali na tem sestanku ‘udi zastopniki razbijaških sindikati:. Na sestanku so se razgovarjalo ®gospodarskem položaju goriškepo-*raJine. Uspeh teh razgovorov je
bil
malenkosten ali ga sploh ni bi-
|°> ker niso bili k njim povabljeni tudi pravi zastopniki delavstva m Jbugih krogov, ki so pri tem vprašaju najbolj prizadeti, med drugimi seveda tudi gorijki Slovenci Zastopnik pokrajinskega urada z a “e,r' jr. v svojem poročilu, ki ga je imel na tem sestanku, orisal najprej kritičen položaj naših brezposelnih, *i jih je na Goriškem še vedno vpisih 11,315
in od katerih jih je pr bicgovih podatkih vsaj 5 tisoč takih, *l nimajo r.pbene možnosti, da bi re dostojno preživljali in so v vedno . ezjenr položaju. Med njimi prevladujejo predvsem nekvalificirani rte-*'avci. jz tega poročila je razvidno, kako je ukrep o prostj coni popolnoma odpovedal tistemu na-ble!JU, za katerega je bil zamišljen, bamreč da bi odpravil brezposelnost. Kolikor nam je znano, je prosta co-b® v celoti zaposlila komaj okrog, •d delavcev.
Sklicatelji tega sestanka si obeta-3o mnogo pomoči od projektiranih bamakalnih del na polju med Graško in Krminom. ki naj bi zapo-"I® Za dobo treh let okrog 1500 ^kvalificiranih brezposelnih delav-'ev ‘n b; obenem dvignila rentabilnost tega polja. Toda o teh delih S°vQri že zelo dolgo, začela pa se Ko °*So! ^a bi lahko precenili nji-p * učinek, kakor pri prosti coni. ;,r*v tako so ob tej priliki proučili
»ripra
ve za pogozdovanje nekaterih
predelov naše pokrajine, o katerem s< je .tudi že večkrat govorilo. Ce bi začeli s tem pogozdovanjem, bi vsaj nekemu omejenemu številu brezposelnih delno olajšali njihovo bedo.
Ni pa bito ob tej priliki govora o tistih podjetjih, ki bodo verjetno imela največjo korist od proste cone, pa vkljub temu nočejo odpraviti nadur v svojih obratih, ker se branijo prevzeti novo delovno silo. Tako še vedno opravljajo številne nadure delavci v livarni SAFOG v Stražicah in v Podgorski predilnici, da bi se njihovi gospodarji čimbolj okoristili s prosto cono, ker so menda mnenja, da je bila ustanovljena samo zato, da bi povečala njihove, že prej dovolj mastne dobičke.
In vendar potroši rimska vlada okrog dve miljtardi Ur letno za r.a še pokrajinG, ki bi se morale bolje poznati. Saj dobiva samo Gorica po SO do 40 milijonov mesečno za podporo brezposelnim in za druge dajatve. Vidi se, da vlada ni zmožna izvesti primernega stvarnega on črta, po katerem bi uporabila denar ze takšna koristna dela, pri kate-m bi lahko zaposlila na tisoče delivcev, povečala s tem denarni obt-g, ki bi prinesel korist tudi malim tr govcem in obrtnikom ter vrnil Gorici vsaj majhen del tistega prometa, ki ga je poznala, ko je bila še prvezane s svojim zaledjem.
Med ljudmi prevladuje mnenje, da v sedanji obliki in kakor sedaj posluje, koristi prosta cona le tistim, ki so jmeli že brez nje dovolj rejene mošnjičke hi si jih mislijo še bolj zdebeliti na račun proste cone. Saj vidimo na primer, da navader, potrošnik razen nekaj sladkorja in ščepca kave po znižani cenj doslej ni imel še druge koristi in tudi m rešil tudi problema brezposeln: sti, kar je bil po besedah samega dr.
Poterzia na tiskovni konferenci v Trgovski zbornic; glavni namer, proste cone kot edini način za rešitev sedanje gospodarske krize v naši deželi. Zaenkrat ni torej nič in tudi toliko napovedovane; javne razprave o problemih proste cone ni od nikoder, čeprav bi se po prvih obljubah morala že zdavnaj vršiti in razčistiti marsikatero zamotano vprašanje, ki je s tefa v zvezi.
NAMESTO K SORODNIKOM PRIŠEL V BOLNIŠNICO
Včeraj popoldne se je odpravil 48-letni Zor/.ut Ciril iz ul. XX, Set. tembra št. 44 s svojim kolesom proti Pevmi, da bi tam obiskal svoje sorodnike in jim pomagal pri polj. .‘■■kem delu, ki ga je prav v tem času največ. Nesreča pa je hotela, da mu je spotoma kolo spodrsnilo in je padel po tleh- Pri padcu se je precej opraskal po obrazu in morali so poklicati rešilni voz Zelenega križa, ki ga je odpeljal v mestno bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
DELITEV SLADKORJA IN KAVE
Danes bodo začeli razdeljevati potrošnikom iz goriške obči-,e in S-c vodenj, ki imajo posebne živilske nakaznice sive barve za prosto cono, sledeče blago:
Po en kg in pol sladkorja na odrezek št. 8 in po 400 g surove kave na oarekez št. 9. Razdeljevanje bo zaključeno dne 31. t. m. Trgovci na drobno naj dvignejo kupone za dvig blaga ng sedežu Trgovske zbornice soba št. 6.
Za raki je šel v Jugoslavijo
Pred nekaj dnevi je 40-letn; kmet Zavora Marij iz Praprotnega lovil rake v Idrijci. V svoji ribiški vnemi se je tako ravzel, da se r.i zavedel, kdaj je bil na drugem bregu v Jugoslaviji. To mu je postalo jasno šele, ko se je znašel pred graničarjem, ki ga je odpeljal na svoje povelja stvo. Od tu je moral potem ie v Solkan, kjer so ga zaslišali in potem spremili nazaj preko meje. Prihodnjič bo gotovo bolj previden pri svojem ribarjenju in ne bo šel čez mejo brez dovoljenja.
ZBOROVANJE NAMEŠČENCEV KRAJEVNIH PODJETIJ
V torek dne 12. t. m. dopoldne ob 9.30 bodo imeli v Beli dvorani go-riškega županstva svoje izredno zborovanje sindikati nameščencev krajevnih podjetij, ki so včlanjeni v FIADEL.
Za sestanek velja naslednji dnevni red: 1) či.tanje in odobritev zapisnika od 25 maja, 1949; 2) razdelitev izkaznic in organizacija; 3) poročilo o vsedržavnem kongresu, ki je bil v Firencah od 18. do 20. junija in o sestanku v Vicenci od 28. junija; 4) Inadel; 5) razni gosp.dar-ski problemi; 6) vprašanje sindikalnega tiska; 7) slučajnosti.
Ker bo zborovanje zel« vatno, epozarjajo sklicatelji vse zaupni«’ in iajnike sindikatov, ki so včlanjeni v FIADEL. da se ga udelr-jijo »h da pošljeno nanj svojega zastopnika.	-------
= KINO =
VERDI, 17: «Trubadur», E. Mo-sclierini.
VITTORIA. 17: «Uporniški princ», M. Seralo.
CENTRALE, 17: «Ogenj na vzhodu)), D. Andreivs.
MODERNO, 17: »Veliko deževje«, Mirna Loy.
EDEN, 17: «Zadnji King-kong».
Poletni kino (ul. Locchi) 21: ((Vohuni«, G. Raft.
Včeraj dopoldne je bilo v manu-fakturni trgovini Trpin v Raštelu za sedanje mrtve čase nenavadno živo in gospodar ter uslužbenci so sg trudili, da bi postregli odjemalcem, ki so sp potrudili v trgovino. Pred nje so nagrmadili celo kopo raznih vzorcev blaga. Vendar pa je bilo med obiskovalci nekaj takih, k; so samo izbirali, kupili pa nič. Zato je biio gospodarjevo razočaranje še tem večje, ko je pos-spravil razstavljeno blago in ugotovil, da so mu neznani klienti odnesli s prodajne mize kar tri kose volnenega poplina v skupni vrednosti okrog 80 tisoč lir.
Is Kr mina
Dva angleška dezerterja
Predvčerajšnjim zjutraj ta se javila na policijski postaji v Krminu dva angleška vojaka posadke L. Trsta. Na policiji sta izjavila, da sla pobegnila od svoje edinice v Trstu, ker sta se naveličala vojaščine. Vojaka sta šoferja in nosita angleške uniforme, vendar sta brez orožja. Oba imata komaj po 19 let. Prvi je Roy Bonnesen iz Liverpoola in drugi Andersen George iz Edimbur-ga na Škotskem.
MALI OGLASI
VOZIČEK (briško) .v dobrem stanju prodam. Na ogled vsak dan pri ILo-vic Marij, Peč pri Gorici št. 10.
Gostovanje dramske družine podgorske mladine
Jutri 10. t. m, ob 20. uri bodo pod ! okriljem prosvetneoa društva iz Podpore ponovili podgorski otroci na Lutmanovem dvorišču v Stan-drežu znano Goljevo pravljično igro «Jurček». Brez dvoma bo prireditev obiskalo veliko število gledalcev in prijateljev lepe igre ter naše vrle mladine. Saj nam je še prav dobro v spominu krstna predstava ie igre letošnega januarja U Podgori. Polna dvorana ljudi je kar strmela od začudenja in vse je drhtelo od pričakovanja. l'sa dvorana je odmevala od smeha, ko sp nas mladi igralci, med katerimi so bili nekateri naravnost odlični v svojih vlogah, povedli v svet palčkov, vil in drugih naravnih sil, ki nastopajo poosebljene v tej lepi mladinski igri.
Sočustvovali smo z ubogim Jurčkom, ki se je moral dolgo otepati z revščino in se boriti proti nesrečam, ki so ga zaradi njegove preprostosti spremljale v življenju. Prav vsi, razen matere, so se iz njega norčevali, dokler mu niso dobre naravne sile prišle na pomoč. Veter mu je podaril kar tri čudežne predmete in revček-Jurček je takoj zndobil velik ugled in veljavo. Vendar bi bilo vse preveč enostavno, ako hi sc delo končalo brez večjih zaplcikov. Saj na ni je pisatelj hotel prikazati tudi nevoščljivost iti zlobo, ki jo je to-:iko tudi v resničnem življenju.
.4 kljub vsem goljufijam in nakanam zmaga dobrota in prauica.
Tako smo od prireditve odšli vsi zadovoljni ne samo zaradi njene vsebine, ampak predvsem spričo ze-, lepe igre naših otrok. Kar pa je bilo mladih gledalcev, se niso mogli načuditi bogati izberi finega peciva, ki so ga čudežni Jurčkovi predmeti pričarali na oder in s katerimi so se pridno zalagali mali igralci.
To delo je podgorska mladina po. navila pozneje v Doberdobu, kjer je bila ravno tako številna udeležba. Prepričanj smo, da bodo prišli tudi jutri, ko bo podgorski naraščaj zadnjič ponovil a Jurčka V. Standrež, ne samo vsi domačini, ampak tudi tisti mali in veliki ljubitelji lepe kulturne prireditve, ki niso imeli prilike, da bi videli to delo pri prvih dveh predstavah. Prav gotovo bodo zadovoljni S prijetnim in zabavnim večerom, ki jim ga bo nudila s svojo igro naša podgorska mladina.
Zaposlitev vojnih Invalidov
Po predpisih zakona št. 1312 od 21. avgusta 1821. ki predvideva obvezno zaposlitev vojnih invalidov, opozarjamo vse one delodajalce, ki imajo zaposlenih nad 10 moških delavcev v svojem podjetju, da morajo prijaviti svoje nameščence do 10. t. m. Pokrajinskemu zastopstvu vojnih invalidov v Gorici, ul. Ran-daccio 14.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Za i« zdraunighi amalgam a Pilon
Popravilo poškodovanih in nedokončanih hiš
V dveh zaporednih sejah, ki jih je imel v sredo in četrtek zvečer, je občinski upravni odbor razpravljal o razn.h občinskih zadevah. Sklenili so, da bo potreba dopolni, ti letno gledališče na gradu z zgraditvijo oblačilnic za igralce in z razsvetljavo prostora za parkiranje »vtoronbilov. Prav tako s<^ odobrili Popravila na otroškem vrtcu v ul. j^uhtia in pri ljudski šoli v St.
ždi
Nato
so razpravljali o izgradnji
avoiškega ambulatorija v Pod-
skupaj s stanovanjem za
Sori,
pravnika, za katerega je predvi-
, n°. da bodo znašali stroški okrog •bilijone lir. Odborniki so vzeli adey0 na znanje, vendar hočejo Pred odobritvijo načrta vedeti, če 0 na razpolago za to potrebni žneski.
ri nadaljnjem delu so odobrili č»mP’ da se dovoli nekim redovni-, Uporaba ene šolske sobe na šo 1J.V Ul. Codelli, kjer bodo v počit-n.1Cah poučevale vezenje in šivanj/-. Zadevo glede posebnih nagrad ličnemu osebju občine so edln-^ Prihodnjič, čai 'e P°tern podrobno poro-• 0 ustanoviti delovnih, centrov ?a .omiljenje brezposelnosti, o ka-rih se je ta teden razpravljalo že a drugem mestu in za katere bo rala občina
°rodje.
oskrbeti potrebno . Odborniki so vzeli na zna. Je to zadevo, ki ji pripisujejo ve-
lik socialni in gospodarski pomen in so obljubili, da bodo pazljivo sledili njenemu razvoju in jo podpirali.
Za tem so razpravljali o načrtih za dve novi jtalijartski osnovni šoli v Stražicah in Štandrežu. Načrt za prvo je skoraj v celoti gotov in izpopolnjen, med tem ko bodo krili stroške za drugo, v znesku okrog 20 milijonov, iz vojne odškodnine. Z gradnjo nove šole v Štandrežu bodo začeli že to poletje, da bi jo lahko odprli po možnosti istočasno, ko bo dograjena nova begunska vas. To šolo bodo obiskovali tudi otroci novih ljudskih hiš na Maj niči ter bo imeja 10 prostornih učilnic in dve rezervni sobi.
Opremljena bo s centralno kurjavo in ji bodo pridejali še otroški vrtec.
Upravni odbor je potem razpravljal še o razpadajočih hišah, v katerih je nevarno’ prebivanje in jih morajo stanovalci izprazniti. Zanje ie treba najti nova bivališča. Na županov predlog so sklenili, da bodo pregledali po mestu nedokončane ali poškodovane stavbe in se bodo domenili z njihovimi lastniki za njihovo popravilo in uporabo.
Ob koncu so se porazgovorili še o plačah za občinske uslužbence, o katerih je podal svoje poročilo predsednik njihovega sindikalnega odbora.
Gledališče v Kopru
Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo
Danes 9. julija ob 26.30 uprizorilo v KOPRU igro v treh dejanjih
Globoko so korenine
ki sta jo spisala Arnaud d’Us-seau in James Gow ter prevedel dr. Matej Šmalc. Osebe:
Honey Turner: Elza Barbičeva -Bella Charles: Angela Rakarje-va - Senator Ellsvvorth Lang-don: Modest Sancin - Genevra Langdon:	Štefka Drolčeva -
Aliče Langdon: .Angolca Sanci-nova - Ro.v Maxwell: Belizar Sancin - Howard Merrick: Rado Nakerst - Brett Charles: Jožko Lukes - Sheriff Serkin: Anton Požar - Chuck Warren; Ernest Zega * Bob Izay; Julij Guštin.
Režira Modest Sancin, scenograf Jože Cesar.
Vstopnina od 13 do 60 din.
Prodaja vstopnic v petek od 10 do 12.30, v soboto ob istih urah in 1 uro pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni.
S to predstavo bo Slovensko narodno gledališče za STO zaključilo letošnjo sezono v Kopru. SNG nam je že tolikokrat nudilo s svojim umetniškim podajanjem najboljših del domače in svetovne literature velike užitke, zato bomo tudi njihovo zaključno predstavo, ko se bodo od nas za letos poslovili, v znak hvaležnosti obiskali polnoštevilno.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTIST1 301/o PRITL. - TIL. 70 CEŽ ARJI - POBEGI
KeienoriciH dueli uelihiii mo	l
Otona Župančiča in Vladimirja Nazorja
Avtobusna proga Koper - Jrsl
Odhodi	iz	Kopra ob	7	in	13.30.
Iz Trsta	v	Koper ob	12	in	17.45
(samo ob delavnikih).
Avtobusna proga
Koper, Sv. Nikolaj, Milje, Trst:
Odhodi	iz	Trsta ob	10	in	13.45;
iz Kopra	v	Trst ob 12.15	in	22.30.
Odhodi iz Sv. Nikolaja v Trst ob 12.25 in 22.40.
Cena listkov iz Trsta v Sv, Nikolaj in nazaj za odrasle lir 180, otroci lir 120.
Obratuje tudj ob nedeljah in praznikih.
Avtopodjetje «ADtllA* Koper
Prosvetno društvo *Zvezda» v Cezarjih • Pobegih je imelo v ponedeljek 27. junija uspelo komemoracijo. Ljudstvo je napolnilo gornje prostore konzumnega društva v Pobegih. Tov. učiteljica nam je podala izklesan lik pesnika in ljudskega umetnika~ O. Zupančiča, ki je bil za Prešernom največji. Nad 50 let je pesnil in s svežostjo svojega duha obsipaval svet. Svojo lepo besedo je ponesel tudi med druge narode in tako dvignil slovensko književnost na evropsko višino. Njegova pesem je bila vedno enaka, mlada in sočna. V svojih pesmih se je vedno spomnil tudi naših neosvobojenih krajev na Pri morskem in Koroškem, ker je ljubil zelo svojo domovino in živel zanjo. V času borbe je poslal svojim borcem v gozdove pesem »Veš, poet, svoj doIg», da bi se po njej ravnali. Sedaj je pa utihnila njegova pesem in obstalo je njegovo pero. Počiva na ljubljanskem pokopališču skupno s svojimi sovrstniki Cankarjem, Kettejem in Murnom.
Referatu so sledile recitacije njegovih najlepših pesmi, ki so jih podali mladinci, kot «Koroška», «fz cikla Marijan in eZebljarskas. Nadaljnji program so izvajali pionirji, ki so recitirali njegove izbrane mladinske pesmi. Najprej je pionirka J. razreda podala pesem uCiciban-cicifujs tako prisrčno, da je žela med občinstvom zelo mnogo pritrjevanja. Enako se je vživela v svojo vlogo pionirka, ki je podala prizorček «Lenka se šefa«, za kar so jo ljudje nagradili s ploskanjem. «Pastirčke», zborno recitacijo in prizor so tudi lepo izvedli pionirji drugega razreda. Sledil je nato vedno lep prizor «Ciciban in čebelam Posebno čebelica s svojimi rumenimi krili je napravila prav lep vtis na gledalce. Za tem so zapeli pionirji pokojnikovo pesem «Dva oblaka». Pionir V. razre-
da je še prav lepo recitiral njegovo novejšo pesem »Veš, poet svoj dolg», ki je posvečena partizanom v gozdu.
Tov učitelj je v drugem delu komemoracije podal referat o življenjski poti hrvptskega pesnika in pisatelja VI. Nazorja, po rodu Dal marinca, ki je služil po Istri in celo na učiteljišču v Kopru. Zato se mu je istrska zemlja še bolj priljubila in ji je posvetil lepo delo «VeIi Jože», ki je simbol istrskega ljudstva. Nazor je bil borec, l;i je okusil vse tegobe partizana. Zato ga je hrvatsko ljudstvo po jTrihodu v osvobojeno domovino s hvaležnostjo pozdravljalo. Oba velika misleca — Zupančič in Nazor — sta legla drug za drugim v domačo zemljo.
Sledila je še recitacija njegove lepe pesmi itMUn na Robi«. Nato je pionirski zbor zapel istrsko narodno aCveče mi polje pokrilo». S tem je bilo komemoracija zaključena in ljudstvo je z globokimi vtisi na pokojnike zapustilo dvorano.
S.
Zupančiča
Komemoracija 0.
v Kopru bo v ponedeljek ob 20.30
Slovensl,:o prosvetno društvo ((Oton Zupančič» v Kopru bo v ponedeljek 11. julija priredilo v obnovljenem gledališču komemoracijo O. Zupančiča.
Pri komemoraciji bo sodeloval komorni zbor iz Trsta pod vodstvom U. Vrabca, moški pevski zbor društva samega in še drugi z recitacijami in deklamacijami.
Pričetek točno ob 20.30.
Vabljeni so vsi člani društva in ostalo ljudstvo, da se tako oddolžimo spominu največjega ljudskega umetnika, ki se je s peresom boril vse življenje za pravico naroda in lepoto slovenske besede.	Odbor
ABSOLVENTI ENOLETNE GOSPODARSKE SOLE V KOPRU Z RAVNATELJEM TOV. FURLANOM.
PUČE
Zamenjava denarja je v našo korist
V nedeljo 3. julija smo imeli skupni množični sestanek. Malo kdaj nas je tako razveselila novica kot ta, ko spio zvedeli iz pre-čitane nam odločbe VUJA, da bodo jugolire zamenjane v dinarje. Ljudstvo je sprejelo vsebino z burnim ploskanjem in veseljem na zna-nje. Edino kakšen reakcionar, ki si je s špekulacijami nabral tisočake metrolir, se pri sebi joče. ((Dinarje hočemo«, jg bila želja ljudstva. Za novo odločbo gre vsa zasluga VUJA, ki je do sedaj ščitila jugoliro in nam sedaj prinesla dinar ter nam ščiti tudi naše meje! Naj živi maršal Tito, JA in KP!
Prvi kader je letos vzšoHla
enoletna gospodarska šola v Kopru
Ob uspešnem zaključku letošnje gledališke sezone v Kopru
•Javili smo že, da bo SNG iz Tr-*ta s predstavo »Globoko so kore-hine» zaključilo letošnjo sezono koprskega gledališča. Tako bo za ®mi prva sezona v prenovljenem otnu Talije, ki je dal šele prave ®°goje za resno in programsko uiturno-umetr.ostno delovanje v opru, oziroma v vsem Istrskem . l'°Žju Ce primerjamo latinski (vrck «inter arina silent musae« Pot V°lner>1	muze molčijo),
v , lahko trdimo, da v stanju, j|..akršnem je bilo koprsko gleda-sce do prenovitve, ni moglo u-
pj — pravo kulturno življe-’ ki naj bi odgovarjalo sodob
sPevati Uje,
r‘*p zahtevam.
Z-l-fav ^e* da °k tem dogodku, ko dk jučujemo gledališko sezono, ^gledamo nekoliko nazaj v to •alko razdobje. Temeljita pre-Vl,ev koprskega gledališča, ki e le pričela lani 4. sept., se je v glavnem končala že letos 22. apri-• ko smo imeli njegovo slavnost-otvoritev. Toda še preje-neka je <<ria iazvalir,ah» stare zgradbe * opera z Reke v času razstavo lO^odarske delavnosti v oktobru sinn pr*1'e<liia v italijanščini Ros-‘levega ((Seviljskega brivca«. "Siebška filharmonija pa je na-y°Pila s simfoničnim koncertom, p. nekdanjih razstavnih prostorih z nastopilo tržaško gledališče •Sro »Kar hočete« Shakespeara, rilv?. zimskem premoru in z otvo je ‘lo prenovljenega gledališča se Pričela šele sezona in čeprav je
kil;
diK kratka, nam je uprava nu-ke Jepe *n rec*ke kulturne užit-fii' ?ko je SNG iz Trsta uprizo-
«3 «	)'
in »Srebrno tobačnico«
«j‘ hlapce« (Cankar), «2enitev»
fr,‘P0!j) in ((Srebrno tobačnico«
als\vorthy),
Se
Vžein 6s y spominu nato
vzporedni nastopi ljubljanske o-pere s ((Prodano nevesto« (Smetana) in «Figarovo svatbo« (Mozart), katerim so sledili baletni nastopi «Mala balerina« (Pia in P. Mlakar), Borodinovi «Pol.ivski plesi«, Lhotkov «Lok». Hristtče-va »Ohridska legenda«. «Noč na Lisi gori in «Hopak» (Musorgski), ((Poljski divertimento« (Glinka). «Cekin ali Sosli« (Dvorak) in »Ero z onega sveta« (Gotovac),
Ljubljanska opera je vrhu tega dala nekaj koncertov z nekaterimi svojimi solisti kol: Vidalijevo (sopran), R. Franci (tenof) in Janko (bariton), kombinirano z instrumentilanimj koncerti, ki jih je izvajal njen lastno orkester. Pri tem umetniškem podajanju smo spoznali 3 slovenske dirigente: S. Hubada, dr. D. Švaro in M. 2ebretu.
Izvirna dela zadnje dobe: »Kranjski komedijanti« (Kreft), »Lacko in Krefli« (Potrč) ter rusko delo »Gorje pametnemu« (Gri-bojedov) nam je podala ljubljanska drama...
Italijanski repertoar je bil za enkrat skromen, toda operno, vokalno in instrumentalno glasbo so mogli uživati tudi Italijani cone B, posebno ker je bil izbran program namenoma tako, da so bile podane skoro vsakemu kulturne mu človeku splošno znane skladbe najbolj popularnih predvsem (italijanskih) glasbenikov.
Drama z Reke je nastopila s »Hinavcem« (Molier), domači diletanti od »Centro di culturg Ita-liana« pa s komedijo «Lohengrin» in dramska družina iz Pirana z delom «Non ti conosco piu«.
Poleg navedenih nastopov smo imeli še koncert mladinskega pev-
skega zbora slovenske gimnazije v Kopru ter prireditvi hrvatske gimnazije iz Pazina in iz Buj. Ljubljanska opera je improvizirala še lepo prireditev v gledališču v Piranu.
Z raznimi ponovitvami je uprava koprskega gledališča pripravila 33 prireditev, od teh 27 v prenovljenem gledališču v Kopru, čeprav sta bila na razpolago samo meseca maj in junij. To je vsekakor velik uspeh zlasti, če pomislimo, da je bilo treba premagati marsikatero tehnično težavo (zaradi pomanjkanja stanovanj v Kopru so morali gosti prenočevati v Portorožu, prevozi osebja, kulis itd,) predno je bilo mogoče izvesti začrtani program.
Novo gledališče je nudilo s svojo reprezentativno ureditvijo in obsežnostjo še možnost za izredne prireditve, kot na primer proslave rojstnega dne maršala Tita, komemoracije in podobno.
Ne da bi hotel ponavljati misli, ki so bile glede pomena koprskega gledališča izrečene v raznih sestavkih, kritikah in reportažah, moram vseeno opozoriti na to, da je bilo gledališče skoro pri vseh prireditvah domala do zadnjega kotička zasedeno. Malone neverjetno je slišati in vendar je točno, da je samo zadnjo sezono iskalo v gledališču kulturnih doživetij okoli 20,000 oseb.
Med obiskovalci so bili poleg Koprčanov obeh narodnosti tudi številni okoličani. Posebno značilno in važno pa je, da so zlasti opere in druge glasbene prireditve posečali mnogi Tržačani, To zopet potrjuje, kako potrebno nam je posebno gledališče v Trstu, ki so nam ga fašisti požgali. To opra-
vičuje tudi naše obtožbe proti merodajnim činiteljem v Trstu, ki kljub gostobesednosti o kulturni in politični enakopravnosti narodov nočejo nič slišati o tem, da bi prepustili primerno tržaško gledališče v izključno uporabo našemu narodu.
Veliko število obiskovalcev gledališča v Kopru nam zopet potrjuje, da je bila publika s predstavami izredno zadovoljna. Zato ni čudno, če je ob tolikih prilikah izrazila željo, naj bi uprava koprskega gledališča tudi v bodoče organizirala podobna gostovanja tujih dramskih in opernih ansamblov. Upravnik skrbi sicer že sedaj, da bo naše gledališče v prihodnji sezoni predvajalo ta in ona dela po kolikor mogoče določenem programu, sestavljenem po izključno umetniških vidikih, tako da bomo imeli priliko videti in poslušati prvovrstna dela domačih in tujih autorjev.
Po izjavi tov. upravnika si bo koprsko gledališče za osnovo svojega delovanja pridobilo gostovanje SNG v Trstu, opere in drame Z Reke ter opere in drame iz Ljubljane. S temi močmi bi bil izveden dramsko-operni repertoar. Ce upoštevamo visoko umetniško stopnjo, ki jo zavzemajo vsa imenovana tri gledališča, potem spoznamo, da bo deležen Koper prvovrstnih del dramske in glasbene literature, lahko rečemo iz ust in grl prvovrstnih interpretov umetnosti.
Gledališče z Reke bo istočasno nastopalo s programom v italijanskem jeziku, kar je važno za koprske domačine. Morda bo mogoče dobiti tudi gostovanje zagrebške opere, kar bi rgven kul-
turnih dogajanj v Kopru le še povečalo.
Ni treba posebej naglašati, da bo naš oder na razpolago vsem domačim dramskim družinam, zborom in da bo uprava po izjavi tov. upravnika podpirala ustanovitev domače dramske družine, ki naj bi kot njihovi tovariši in tovarišice okoli «Centro di cultura ilaliana« v Kopru in «Filodram-maticp« v Piranu, iz začetnega diletantizma prešla vedno više do neke vrste Šentjakobskega odra v Ljubljani.
V zvezi s temi pogledi za bodočo sezono smo zvedeli še to, da bo nekdanja dvorana «Ridotto» v gledališču preurejena kot koncertna dvorana za prireditve ožjega obsega, kot na primer za komorno glasbo, kvartete, trie in slično. Trenutno opravljajo naši pridni in strokovno sposobni delavci še zadnja dela, ki so bila z otvoritvijo sezone prekinjena. Sedaj bo še .atrij ločen od garderobe in bara (zaradi dima), urejena bosta še garderoba in bar, centralna loža razdeljena in druga vrsta v ložah dvignjena. Nekaj dodatnih del potrebuje še oder, da bo onemogočen vsak prepih in vdor šuma od zunaj v dvorano.
Nekoč smo omenili, da bi treba dati tudi Piranu, ki ima že lastno gledališče in umetniško tradicijo vsaj nekaj zadoščenja. Uprava koprskega gledališča bo tudi v tem pogledu podvzela vse, da bo deležen — čeprav v skrčenem obsegu — tudi Piran kulturnih dobrin, ki se obetajo Kopru.
Prepričani smo, da bodo naše ljudske oblasti podpirale to stremljenje in dale kot do sedaj vso materialno In moralno pomoč. S tem bo uresničen kulturni program, ki bo naravnost preobrazil kulturno življenje Istrskega okrožja, ter dvignil ugled Jugoslavije na splošno ter posebej še Sloven-ce.yl
Po uvidevnosti naše ljudske oblasti, ki skuša uvajati načrtnost v gospodarstvu je bila ustanovljena v Kopru lani enoletna gospodarska šola z namenom, da vzgoji nov kader mladine za naše bodoče gospodarsko udejstvovanje.
To šolo je obiskovalo 24 učencev, in sicer fi mladink in 18 mladincev, večinoma sinovi in hčere istrskih kmetov in delavcev.
Z veseljem smo prišli v to šolo, da bi se naučili čim več, kar nam bo v življenju v službi našega ljud stva potrebno. Čeprav so nam bili predmeti, ki spadajo v okvir te šole, v začetku težko umljivi, smo pod strokovnim vodstvom našega upravnika tov. Janka Furlana in pomoči vseh ostalih predavateljev začeli spoznavati jedro le-teh ter si tako polagoma začeli širiti naše obzorje.
Prvenstveni cilj naše šole je bil vzgojiti takšne ljudi, kot jih zahteva današnji čas, ki bodo znali reševati življenjske probleme novega družbenega reda s prednostjo. In V tem smislu smo si tudi osva jali znanje, ki so nam ga naši vzgojitelji nazorno podajali. Sadovi celoletnega truda vzgojiteljev in marljivosti gojencev so pripomogli, da je razred dokončal šolsko leto povprečno s prav dobrim uspehom.
Nedvomno je je k naši šolski in izvenšolski delavnosti pripomogla tudi mladinska organizacija, ki nas je skozi vse leto pravilno usmerjala. Tako smo letni program ne samo dosegli, marveč ae prekoračili.
Polni sile in volje smo dosegli uspehe zlasti še na fizkulturnem polju, saj so naši mladinci ob ve černih urah pridno vadili po naših vaseh in sodelovali na nastopih. Tako je prejela naša šola za svoje fizkulturno delo posebno pohvalo od ZDTV. Čeprav nam je bil čas strogo odmerjen, nismo zaostajali tudi pri prostovoljnem delu ter ostalem prosvetnem delu.
Po nasvetih našega upravnika in pobudi naše mladinske organizacije smo ustanovili na šolj zadrugo.
predan stvari delovnega ljudstva. Enake smo hvaležni upravi Dijaškega dWla in vsem ici sq nas v tem ali onem podpirali.
Prav je, da omenim tovariše, ki so se izredno odlikovali v mladinskem odboru: Bevk Vinko, ki je bil hkrati prvi učenec naše šole. Za njim pride Koterle Virgilij, dalje kot zgleden mladinski organizator Primožič Valentin in končno še Vatovec Marcela, ki je delovala kot prosvetni vodja in tajnica naše šole.
Po končanih izpitih smo imeli lep poslovilni večer, q katerem smo vam že poročali. Vsekakor bo zavzela gospodarska šola v Kopru v javnem življenju ono mesto, ki ji glede na njene visoke in važne naloge pripada. Postala bo ena prvih ustanov za vzgojo naše istr ske mladine.
ja
umkurum mom/m/i b samo ena, vsse na
Čeprav nj tukajšnja organizaci-AFZ v zaželenem razmahu, je bilo vendarle nekaj storjenega tu di v zadnjem času. Tako so nabrale naše žene 15.476 lir v prid zadružnega doma na Škofijah. Skupno s pionirji so nabirale lipovo cvetje in le dni so se nekatere res potrudile pri čiščenju prostorov, k. Dodo sprejeli na letovanje otroke iz Slovenije.
Vse priznanje tov. Svagljevi Pi-
ni, ki se v tako težkih okoliščinah, kot so y Ankaranu, požrtvovalno zanima za delovanje ženske organizacije. Pri tem delu je popolnoma osamljena. Ni prav, da ji ostale članice odbora ne nudijo nobene pomoči in prepuščajo vso orga. nizacijo njej sami. Ce bj ves odbor deloval z večjim zanimanjem, bi organizacija v kraju prav dobro uspevala in razni zlonamerni načrti nekaterih protiljudskih elementov bi bili docela brezplodni.
G. L.
Mladi rokodelci
se pripravljalo na razstavo
Kot smo že poročali, bo 7. avgusta v Kopru razstava del, ki jih bo v tekmovanju pripravila mladina po raznih tovarnah in obratih. Ne bomo izdali nobene tajnosti, če povemo, da je mladinec Korenika S. v tovarni »Salvetti« v Piranu že dokončal zelo lepo delo za to razstavo. To veliko prizadevnost tov. Korenike je treba vsekakor pohvaliti. Istočasno pa upamo, da bo tovariš do razstave pripravil še kako drugo delo, ki bo presenetila vse druge mladince.
Prav tako je v bivši tovarni «Ampelea» v Izoli tovariš Keleri Lucio že skoro dokončal zelo lepo sodarsko delo. Oba omenjena tovariša naj bosta za zgled vsem drugim, ki tudi pripravljajo svoje izdelke za to razstavo. Razstava bo prikazala strokovno usposobljenost, ki jo je že dosegla naša mladina. Pripravljalni odbor za to razstavo že sedaj čestita obema tovarišema na uspehu, ki sta ga že pokazala, obenem pa poziva ostale mladince na še večje tekmovanje.
o'
m
(PlimoMlu clmimik l
ki jq dobavljala šolske potrebščine nam in dijakom slovenske gimnazije. Prihodnje leto bo ta zadruga lahko nudila znatno materialno pomoč revnejšim dijakom.
Toda cilj vsake zadruge je zla sti ta, da uvaja predvsem mladino h kolektivnemu življenju. Pri u-pravljanju naše zadruge gredo največje zasluge tov. Mikcu Gvidu in nekaterim drugim članom odbora.
Qb tej priliki čutim ponovno dolžnost, da se v imenu vseh gojencev enoletne gospodarske šole zahvalim naši ljudski oblasti za njeno materialno in moralno pomoč, ki nam jo je nudila, kot tudi vsem profesorjem za njihov trud, ki so ga imeli z nami. Zlasti nas bo vselej vezala hvaležnost do našega spoštovanega upravnika, ki nas je vzgajal tako, kot more vzga jati mladino le človek, ki je tako
KOPALIŠČE
PORTOROŽ
V nedeljo 10. t.m. je otvoritev novo zgrajenega kopališča v Portorožu
V teh vročih dneh vas vabi svetovno znano KOPALIŠČE PORTOROŽ, piolno zelenja in cvetja, na prijeten obisk, kjer boste v novo urejenih hotelih «Central», «Helios» in KPiran» dobili prvovrstno postrežbo po ugodnih cenah
Na razpolago so RAZNOVRSTNE PANOGE ŠPORTA; preskrbljeno je tudi za ZABAVO S KONCERTI IN PLESI.'
Vsa potrebna pojasnila dobite pri potoval, uradu «ADRIA TURIST« V PORTOROŽU, TELEFON št. 23.
V Trstu pri potovalnem uradu «ADRIA-EXPRESS» ulica F. Se vero 5-b, telefon št. 29-243.
PROM E TNE ZVE Z E
V NEDELJO 10. t. m. organizira «ADRIA-EXPRESS» izlet z odhodom ob 7 izpred pisarne v UL. F, SEVERO in vrafkojn iz PORTOROŽA ob 20.
s po-
'dh. iz Kopra:	Odh.	iz	Izole:
900	9.15
U-90	11.15
13.00	j 3.3o
14.00	14.30
Odh. iz Portoroža: 18.00
19.00
20.00 22.00
Kdo	ščiti kulake	skleD
Radio Budimpešta je konec junija objavil podatke o številčnem stanju kmečkih zadrug na Madžarskem. Po teh podatkih bo do konca leta na Madžarskem okrog
I.200.000 zadrugarjev. To je brez dvoma lep uspeh, ako upoštevamo, pod kakšnimi pogoji se danes razvija zadružništvo na Madžarskem. To dokazuje, da gre tudi Madžarska v socializem, resda počasneje kot naša država. Pri nas imamo namreč že sedaj okrog
II,000.000 zadrugarjev, torej ne samo absolutno več kot na Madžarskem, ampak tudi relativno (če upoštevamo številčno razmerje med prebivalstvom obeh držav). Madžarski informbiraši, ki brez dvoma dobro vedo, kako mi izrivamo kulaške elemente, pa so kljub temu zagnali krik in vik, da naša Partija in naše ljudske oblasti «nesramno podpirajo kulake in kmečko buržoazijo, medtem ko na Madžarskem zaradi pravilne politike Partije delovni ljudje ose bolj stopajo na pot izgradnje socializma».
eTeoretikis moskovskega in sofijskega radia, ki nočejo zaostajati za madžarskimi informbiraši, so zadnje čase zagnali bitronslci krik o tem, kako se pri nas krepijo kapitalistični elementi. Pri tem se na vse načine trudijo, da bi z informbirojevsko logiko dokazali, da se preobrazba naše vasi izvaja brez razredne borbe proti kulakom, ki se množe kot gobe po dežju. V tem pogledu prav nič ne zaostajajo druge države Informbiroja, ki trobijo v svet prav take ali še večje netočnosti.
Oglejmo si prav na kratko, kako stoji stvar s kulaštvom, tem sprotežiranims razredom pri nas in kulaštvom v deželah Informbiroja. Jz nekaj podatkov, ki jih bomo navedli, bo vsakemu jasno,
Italijanski izvoz in uvoz
Trgovanja z ZDA nazaduje
Poslednji statistični vestnik državnega statističnega urada v Rimu prinaša nove in zanimive podatke o razvoju italijanske zunanje trgovine v letošnjem letu. Poglejmo, kakšen je bil uvoz odn. izvoz (v milijardah lir odn. milijonih dolarjev);
uvoz	izvoz
lire dolarji lire dolarji januar 61.7	112.8	52.—	94.1
febr. 69.9	125.6	50.3	91.—
marec 87.7	157.6	55.3	100.3
april 80.— 144.— 49.7	90,—
Podatki za april sicer še niso dokončni, vendar pa trdi «24 OKE», da na podlagi njih že lahko izrečemo sodbo, da je Padec po napredovanju v marcu, velik. Pri uvozu je treba odštevati uvoz ERP- blaga, ako hočemo ugotoviti razvojne tendence (34, 39, 78, 66 milijonov dolarjev v omenjenih štirih mesecih), vendar pa so te deloma nejasne. Razvidna je edinole notranja kriza, ki povzroča nazadovanje uvoza. Pri izvozu, menijo italijanski gospodarski krogi, gre za preurejanje in je negotovost glede zu-rianje-trgovinskih odnosov z raznimi državami še velika. Izvoz v *zapadna» področja je bil sledeč (v milijonih dolarjev);
	mesečno povprečje		
januar-marec		jan.-marec	
	1949	1949	1948
Argentina	52.014	17.338	13.082
Vel. Brit.	25.335	8.445	7.671
Švica	15.338	5.113	6.194
Nemčija	14.585	4.862	2.405
IZDA	13.561	4.520	7.472
Francija	12.782	4.261	3.973
Egipte	12.651	4.214	4.710
Švedska	11.180	3.727	3.410
Indija	10.740	3.580	—
Pakistan	9.613	6.784	5.439
Avstrija	7.529	2.510	1.452
Benelux	7.079	2.360	2.340
ostale države	92 960	30.987	30.820
tkupaj	285.367	95.121	88.968
Izvoz o Argentino je ostal, če-)rav se je zmanjšal, še vedno irecej visoko, zlasti vsled dobre-la izvoza bombažne preje in kanin, umetnih vlaken, železnih :evi in zlasti strojev. Opazno in elativno znatno pa je nazadova-zje izvoza proti ZDA in Švici, car pomeni, da je trg obeh dežel srenasičen in ne bo sprejemal več mnogo inozemskega blaga. Pri tplošnem pomanjkanju dolarjev n predlogih ECA naj bi evrop-ifce države povečale izvoz v ZDA ie za Italijo presenetljivo nazadovanje izvoza, ki je bil še lani grecejšen, Na severnoameriški trg io oddajali italijanski izvozniki velike količine svinca umetnih vlaken, olivnega olja, sirov, suhega sadja, konserv, vina in vermut ter harmonike in keramične izdelke. Letos je vse nazadovalo in umetnih vlaken niso praktično nič izvozili. Prav isto velja za suinec in volneno prejo. Le keramika je nekaj napredovala.
Napredoval je izvoz v Veliko Britanijo in Indijo t. j. na šter-linško področje. To pa le vsled napovedovanja devalvacije funta šterlinga zaradi česar je tamkajšnjim uvoznikom kazalo, zadolžiti se čimbolj, dokler funt še visoko stoji. Isto velja za Švedsko. Oživel je tudi izvoz v Nemčijo in Avstrijo. Nasproti drugim državam, zlasti vzhodnoevropskim, položaj ni bil mnogo iz-premenjen, ker so novi trgovinski dogovori na večji osnovi bili sklenjeni pred kratkim (Poljska) ali pa pogajanja še trajajo. Videti pa je, da so izvozne možnosti za bodoče najbrže le na vzhodu, zlasti ako računajo na povečan obseg zunanje trgovine.
kje so se ugnezdili kapitalistični elementi — ne v Jugoslaviji, pač pa v drugih deželah Informbiroja — in kdo stvarno podpira kulaške elemente. Naša Partija in naše oblasti so začele socialistično preobrazbo vasi že leta 1945., to je takoj po osvoboditvi. Z zakonom o agrarni reformi in kolonizaciji smo položili solidne temelje za organizacijo kmetijsko obdelovalnih zadrug, za izgradnjo socializma na vasi. Po zakonu o agrarni reformi ne sme zemljiška posest pri nas presegati 3p ha.
Kako pa stoje stvari v državah Informbiroja? Na Poljskem znaša n. pr. zemljiški maksimum 50 ha (v zapadnem delu Poljske, to je v Sleziji, na Pomorjanskem in v poljskem delu bivše nemške Pruske pa celo 100 ha), na Češkoslovaškem 100 ha, v Romuniji 50, na Madžarskem 100. Madžarski zakon o agrarni reformi pa dopušča tistim, ki so se borili proti fašizmu, torej tistim, ki bi se morali prav za prav boriti proti kapitalizmu, celo 400 ha zemlje. To pomeni, da so tisti, ki bi se morali danes v prvi vrsti boriti za pravilne socialistične odnose, obdržali vse možnosti, da se ponovno obogatijo. Na Poljskem pa je država celo izvzela z zakonom o agrarni reformi cerkvene občine, tako da ima cerkev na Poljskem še danes ogromne latifundije, ki skupaj vzeto obsegajo več kot 400.000 ha zemlje.
Medtem ko smo pri nas izvedli agrarno reformo že leta 1945., pa so v državah Informbiroja, ki so zrasle iz vojnega pepela, pričeli šele 1948 resneje razmišljati o vprašanju socialistične rekonstrukcije na vasi. Medtem ko bo v Bolgariji, ki jo v Moskvi smatrajo za najbolj napredno državo v pogledu zadružništva in sploh poljedelstva, konec tega leta o-icrog 1500 poljedelskih zadrug, pa imamo v Jugoslaviji, po nepopolnih podatkih z dne 15. maja t. I., e več kot 4250 kmetijskih obdelovalnih zadrug, ki obsegajo 200 tisoč gospodarstev in razpolagajo več kot 1,000.000 ha zemlje. Medtem ko obsega socialistični kmetijski sektor pri nas — zadružni in državni — okrog 20% skupne kmetijske površine, pa znaša danes na Češkoslovaškem celokupni socialistični sektor (skupaj z državnim) komaj 2%. Ti veliki uspehi so bili doseženi prav v času, ko je klevetniška gonja proti Partiji in naši državi, zlasti pa proti naši politiki na vasi, dosegla svoj višek.
Naša država se vsestransko trudi, da bi se zadruge čimbolj razvile. Samo v prvem četrtletju tega leta so kmetijsko obdelovalne zadruge izkoristile že 6 milijard 600,000.000 dinarjev kredita, ki jith (jtt ji WUdila država na razpolago. Ta kapital brez dvoma ni bil namenjen krepitvi kapitalističnih elementov na vitši, ampak za investicije, ki naj še bolj ofcre-pe naše zadruge.
Povsem drugačen pa je položaj v drugih deželah Vzhodne Evrope. Februarja t. I. je plenum CK Komunistične partije Bolgarije sprejel sklep, da se začasno, to je dokler traja žetev, ustavi registriranje novih zadrug. Ta svoj sklep je plenum motiviral s tem, da bi registracija novih zadrug le škodila setvenim delom. Na ta način v Bolgariji že vnaprej dvomijo v prednost kolektivnega dela pred individualnim. Pri nas pa so zadruge, ki so bile registrirane pred setvijo, z uspehom izvedle setvena dela in prednjačijo v pripravah za žetev. Kako si lahko to pojasnimo? Pri nas so bile namreč vse priprave pravočasno izvršene, medtem ko v Bolgariji niso teh priprav temeljito izvedli; zato je bil plenum CK KP Bolgarije (v pomanjkanju čvrstega plana) prisiljen, da osvoji ta sklep.
Tak je položaj na Poljskem in v Bolgariji, v domovini pravovernih apostolov Informbiroja, ki skušajo s svojim kričanjem prikriti svoje napake in odvrniti pozornost na probleme Jugoslavije, kjer takih težkoč, kot smo jih pravkar omenili, sploh ni.
(Iz «P,orbe»)
om „štirih velikih"
*4r. 3
'.v...■	v.v	.	'	-1	’	V.;...	•	;.y-'Xv.;
"■>.	i	■:	■	f-
	
,
SIROM PO VSEJ JUGOSLAVIJI LJUDSTVO NA MNOŽIČNIH SESTANKIH IN ZBOROVANJIH NAJODLOČNEJE PROTESTIRA PROTI KRIVIČNIM SKLEPOM ŠTIRIH ZUNANJIH MINISTROV GLEDE NESRAMNEGA BARANTANJA S SLOVENSKIM LJUDSTVOM NA KOROŠKEM, KI SOGLASNO ZAHTEVA PRIKLJUČITEV K FLR JUGOSLAVIJI. — NA SLIKI; PROTESTNO ZBOROVANJE
V LJUBLJANI.
NARODNOSTNE	MANJŠ
Gradiščansko in Gradiščanski Hrvafi
_____________■iL.m-L—i—iEULm—in ...........  iiiiimimiii	m iiii ■■■iiHWiiiiii»iiMii>iwiWM«n«iwirMBriwiwMnTTm 1----
Gradiščansko je ozka in dolga prokrajina vzdolž avstrijsko-madžarske meje od jugoslovanske meje v Prekmurju preko Nežiderskega jezera do Donave pri Bratislavi
navno v teh dneh, ko namestniki ministrov za zunanje zadevo . L,Ct. ionu sklepajo o osnutku mirovne pogodbe z Avstrijo, se mnogo govori o zaščiti narodnostnih manjšin v Avstriji. Poleg koroških Slovencev v Slovenski Koroški žive v Avstriji tudi Gradiščanski Hrvati v pokrajini Gradiščansko (Burgenland).
Srbi in Hrvati so v 16. in 17. stoletju bežal; pred Turki. ki so prodirali na Balkan, vse više proti severu, kamor so jih vabili avstrijski vladarji, da bi naselili prazne predele in da bi s svojimi živimi telesi napravili živo mejo proti turškim napadom. Ostanki srbskih naselbin severno od Budimpešte kažejo, kako daleč proti severu so prišli Srbi. Hrvatske naselbine se razprostirajo skozj Gradiščansko celo do okolice Bratislave na Slovaškem in južno od Brna na Moravskem. Tj so prišli v svetovno javnost posebno po prvi svetovni vojni, ko so slovanski politiki z njimi utemeljevali svojo zahtevo, da bi se Jugoslavija in Češkoslovaška
spojili z koridorjem. Ta koridor bi tvorilo Gradiščansko (Burgenland), ozka in dolga pokrajina, ki se razprostira od jugoslovanske meje, od Prekmurja vzdoiž avstrijsko-madžarske meje preko Nežiderskega jezera do Bratislave. To je dežela stare Panonije, živa vez severnih in južnih Slovanov. 2:i so jo presekal; Madžari po razpadu velikomoravske države leta 906. Tu so gospoda, rili Madžari, dokler leta 1922 teh krajev ni zasedla Avstrija po nalogu mirovne pogodbe.
Po mnenju strokovnjakov so se Gradiščanski Hrvati priselili iz dalmatinskega primorja hi iz krajev med reko Uno in Kolpo, del pa po vsej verjetnosti iz Slavonije. Mnogo besed Gradiščanskih Hrvatov je vzeto iz italijanskega jezika in spominjajo na dalmatinsko pokolenje teh Hrvatov. Oni so čakavci, to je za vpra. šanje kaj rabijo besedico ča.
Nemci jih imenujejo «vodene Hrvate« (Wasserkrcboten). Nekateri mislijo, da je to ime nastalo zaradi tega, ker so prišli iz
Svetoivansko pevsko društvo „S. ŠKAMPERLE"
je pcnesU' naše pesem pe Dalmaciji
Na splitski postaji je tolika na-trpanost ljudi in vlakov, da se nikakor ne morem preriti v ospredje. da bi slišala pozdravne govore m zlasti tistega pionirčka, ki izraža pozdrave splitskih pionirjev. Tudi oni so prišli. Na stotine jih ie v belih srajčkah in rdečih rutah. Z nami in godbo korakajo tudi oni, da nas spremijo do hotela. kjer se bomo za dva dni udomili. «Petinštiridestega leta je bilo pred postajo vse bombardirano. Ne da se opisati. Videti bi bilo treba ruševine, odstranili smo jih in izravnali. Več prostora je in več zraka. Mesto izpremi-nja lice« mi pripoveduje neki tovariš.
«Kakšen načrt imate z nami?«
((Najprej boste obedovali in se odpočili v hotelu Bellevue (Bel-vi), a zvečer se odpeljemo z motorno barko v Kaštel Stari, kjer bost«, malo zapeli«.
Hotel Bellevue je dobrih sto metrov stran od rive, katero krasijo mogočna palmova drevesa. Pahljačasti listi se pripogibljejo v vetru, ki veje z morske strani
in ti poglabljajo občutek, da si na poti proti jugu Jadrana, kjer je sonce mnogo bolj žarko kot v Tržaškem zalivu.
Hotel Bellevue je na pravokotnem trgu, katerega tri stranice sestavljajo zidine samih zgradb in zaradi tega je ta trg čisto splitska antična posebnost. Na verandi hotela te objame prijeten hlad od vseh strani. Odnaša ti utrujenost in le že zaspanost ti šiloma stiska vkup oči.
«Naspite se po mili volji za listi čas, ko se niste te dni dovolj naspali. Ob šesti zvečer pa vsi zopet tu, da odpotujemo na izlet v Kaštel«, daje tovariš Venturini še zadnje nauke. Zdi se, kakor da nima pred seboj zrelih ljudi, temveč otroke. In res so bili kakor otroci, kajti vse, kar jih drugače muči in teži, sg pustili doma.
V tisočerih zlatih utrinkih, biserom podobnih jemlje sonce slovo od morja tedaj, ko še potuje po nebu ognjeno žareča krogla. Potem se bq potopila vanj in mu dala zadnji poljub, ali kdaj se je tisti večer to zgodilo, r.i
-v
RAB — POGLED NA MESTO.
opazil nihče od nas. Bili smo vsi zamaknjeni v obrežje Splita, v pripovedovanje tovariša, ki se je pred nami spreminjalo v resničnost. Nad Splitom se vlečejo hrbtišča planin Mosorja in Kozjaka. Mj Mosore, Mosore, skoro čemo na more, skoro čemo narodu doneti svobodu« se je razlegala po njih pesem prvih partizanov. Od oktobra 1943 leta do septembra 1944, ko je bil Split osvobojen, je bila na otoku Visu baza za partizanske akcije. Po enajst vagonov rib, da še nikoli toliko, vlovijo sedaj na tem otoku večer za večerom. Tam imajo ribji kombinat. «Tista bela stavba je Meštrovičeva delavnica«. A kje je on?« «Ostal je v tujini. On je bil že poprej znan daleč preko jugoslovanskih meja«. ((Gotovo ne ve, kako nova Jugoslavija ceni svoje umetnike«.
«Je že tako, da si resnica vedno težko utira pot. Nešteto je onih, ki jo poskušajo na vse načine zatemniti. Pri onih, ki so odtrgani od jugoslovanske stvarnosti, ki j,° vsa vojna leta niso neposredno doživljali, jim to laže uspe«.
Mi Tržačani razumemo najbolje kako je z resnico. Korak za korakom se borimo za njeno zmago, ki bi jo hoteli preprečiti za vsako ceno. Toda tudi skozi ne-prodirno goščavo laži si krči pot.
«Tu nasproti so zgradbe tvor-nice Jugover.il. Največja te vrste bo na Balkanu. Izdelovala bo tudi predmete iz naylon materiala in vsakovrstne gumijaste izdelke. Do konca tega leta mora izdelovati 500 tisoč parov gumijastih podplatov. Poleg tvornice se gradijo tudi stanovanjske kolonije, otroške jasli ir. dom igre in dela. To spada k načrtu same tvornice. Isto tako se gradi vzporedno s tvornico strokovna šola za vzgo -jo novih mladih kadrov. Tudi v poljedelstvu se to prakticira. V Dalmaciji se bo v bodoče sadila samo trta, bombaž in tabak. Le zaradi trenutnih potreb sejemo še Žito«, nam razlagajo Spličani, ki se vozijo z nami.
Barka drsi komaj slišno po vodni gladini. Mrak lega skrivnostno na zemljo in na morje. Niti sledu ni več, da se je nedolgo poprej postppilo sonce vanj.
(Nadaljevanje sledi J
Primorja, drugi I>a zopet, da je to ime prišlo od ((Bosnerkrobo-ten», ker da so ti Hrvati prišli iz Bosne. Tretji pa so zopet mnenja, da so Nemcj imenovali te Hrvate tako zaradi tega, ker. so se naselili ob vodi, to je ob Donavi in Nežiderskem jezeru.
Za časa Ogrske je bilo Gradiščansko razdeljeno na 3 županije, na Mošon, Sopron in Vaš. Po avstrijskem štetju iz 1923 je bilo na Gradiščanskem 285.926 prebivalcev, in to okoli 230.000 Nemcev, 42.011 Hrvatov in okoli 16 tisoč Madžarov. Hrvati so tvorili 18 odstotkov celokupnega prebivalstva Gradiščanskega.
Sedaj živi v Avstriji okol; 65 tisoč Gradiščanskih Hrvatov, če upoštevamo netočnosti avstrijskega uradnega štetja prebivalstva in poleg tega tudi prirodni prirastek prebivalstva v letih po štet. ju do sedaj.
Hrvatske naselbine tvorijo ozek etnografski pas med dvema nacionalno ekspanzivnipia narodoma, to je med Nemci in Madžari, in so zaradi tega izpostavljeni močnemu pritisku. Kljub temu živijo Hrvati po večini v popolnoma hrvatskih vaseh, ki so zbrana v večjih skupinah od 10 do 15 vasi, ki tvorijo celoto. Takih skupin je 5. V 57 vaseh žive samo Hrvati in imajo v njih večino. Zaradi goste naseljenosti, posebno na severnem Gradiščanskem so Hrvati prisiljeni, da iščejo zaposlitve v večjih industrijskih centrih kot so Dunajsko No-vo mesto, Dunaj in okolica, in so zaradi tega izpostavljeni stalni nevarnosti, da se odnarodijo. V velikih mestih se odtuji svoji narodnosti tudi mnogo deklet, ki so tam po službah. Mnogo Hrvatov, posebno iz srednjega dela dežele, se je pa tudj izselilo v Ameriko.
Gradiščanski Hrvati 'c bavijo tudi s krošnjarslvom po vaseh in velikih mestih. Ered prvo svetovno vojno, dokler že ni bilo tamkaj železnic, so se ti Hrvati ba. vili s prevozništvom s konjsko vprego in opravljali promet med Avstrijo, Madžarsko, Slavonijo, Srbijo jn Moravsko ter vozili blago tudi iz Trsta preko Semmerin-
ga na Dunaj. Previšek kmečkega prebivalstva, ki je preje živel od teh poslov, odhaja danes v mesta, kjer se hitro asimilirajo.
Ko so prišli Gradiščanski Hrvati P°d Avstrijo, so se razmere v narodnostnem primeru malo spremenile na bolje, ker se je Avstrija trudila, da bi jih s, pomirljivo politiko pridobila čim bolj za sebe, ker Madžarska nikoli ni opustila svojih prizadevanj, da bi si Gradiščansko ponovno pridobila.
Imeli so tudi nekaj manjšinskih šol in se jim je godilo bolje kot pa koroškim Slovencem, proti katerim so Nemci izvajali najhujšo germanizacijo. Tudi na kulturnem področju so Hrvati razvili živo dejavnost.
Ze V 17. stoletju imamo pri Gradiščanskih Hrvatih celo prve poskuse, da bi si ustvarili svoj književni jezik.
Gradiščanski pisatelj; pišejo v gradiščanskem narečju, toda se v zadnjem času trudijo, da se vse bolj približajo književnemu hr-vatskemu jeziku.
Minula so 3 leta, odkar je bil uveljavljen zakon o zadružništvu v FLRJ, nakar se je poživilo ustanavljanje novih zadrug po vsej Jugoslaviji.
Nagel razvoj posebno kmetijskega zadružništva in njegovo preoblikovanje je zahtevalo tudi nove zakonske ukrepe v tem oziru. Nakupno.-prodaj.no zadružništvo se je zelo naglo razvijalo in izpodrinilo v celoti zasebno trgovino na vasi, tako da so se iz čisto nakupno-prodajnih razvile tudi zadruge nižjega tipa. Te zadruge, ki so postale kmetijske zadruge enotnega tipa, so pritegnile vse ostale vrste kmetijskih zadrug: vinarske, mlekarske, živinorejske itd. Poleg tega razpolagajo te zadruge z nekaj stotinami lastnih gospodarstev. Do polovice aprila so imele nad 400 gospodarstev z več kot 9.000 hektarov zemlje. Število pa je od tedaj že n arastlo.
Iz naslednjih številčnih podatkov je razvidno, kako velik razmah so dosegle kmečke obdelovalne zadruge do danes. Ob koncu leta 1545 je bilo u vsej državi komaj 31 obdelovalnih zadrug, decembra 1946 že 454, ob zaključku 1948. leta 1318, letos pa že 4.250 zadrug.
To so bili razlogi, ki so dovedli ljudsko oblast do tega, da je sklenila dati zadružništvu novo pravno podlago z izdajo novega zakona. Novi zadružni zakon naj bi vseboval vsa praktična izkustva, pridobljena v. zadnjih letih. Upoštevali so nadalje preobrazbo jugoslovanskega kmetijstva, ki je tesno povezano z razvojem zadružništva.
Posebnost novega zakona je, da je temeljni zvezni, zakon samo nekak okvir, v katerem bodo po potrebah zadružništva V posameznih ljudskih republikah in po izkustvih zadružnih organizmov spopolnili zakonito, izdelavo zadružnega zakona.
Važno je, da je zadruga prostovoljna organizacija, v katero vstopajo zadružniki po lastni uc-lji.
Ustanovitelji kmetijskih zadrug so lahko samo delovni kmetje, medtem ko lahko postanejo člani tudi nekmetje, če so zaradi strokovnega znanja potrebni zadrugi. Bogati kmetje postanejo člani samo izjemoma, če njegovi odnosi do države in zadruge dajejo jamstvo, da bodo izpolnjevali zadružna pravila.
Kmetijska zadruga se bavi lahko poleg drugih panog kmetijstva tudi Z krajevno obrtno in industrijsko delavnostjo. To omogoča zadrugi izboljšanje njenih potreb ter je V. korist vsem njenim čla-nonu
Zadružna lastnina ne more nikdar postati zasebna lastnina, ker je lastnina socialistične družbe. Zato užiVa tudi varstvo kot splošna ljudska lastnina. Država celo lahko izroči splošno ljudsko lastnino zadrugi v izkoriščanje Za krajšo ali daljšo dobo.
Vsaka zadruga mora napraviti
plan za svoje delovanje in gospodarski načrt zadruge je sestavni del državnega plana. Vse delo mora opravljati zadruga pravilno samo s svojimi člani. Za to delo prejmejo člani plačilo, ne morejo si pa razdeliti dobička zadruge.
Zakon pozna i? glavnem le dve vrsti kmetijskih zadrug splošne kmetijske in kmečke obdelovalne zadruge. Druge vrste kmetijskih zadrug lahko obstajajo le izjemoma.
Za splošne zadruge določa zakon, da se združijo v njih kmetje ene vasi, če zahtevajo razmere, tudi več vasi območja krajevnega LO in sicer zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje, organiziranja zadružnih ekonomij in izvajanje ostale zadružne dejavnosti, ki je koristna za pospeševanje osebnih gospodarstev zadružnikov. Pri splošnih gospodarskih zadrugah obdrže člani v celoti svoja osebna gospodarstva, vendar lahko zemljo in druga sredstva V celoti ali deloma vnesejo v zadružno ekonomijo.
Glede kmečkih obdelovalnih zadrug potrjuje novi zakon dosedanje 4 tipe zadrug. Kmečke obdelovalne zadruge delajo po planu in morajo izpolnjevati vse, obveznosti, ki jim jih nalaga državni plan.
Važna so določila o zadružnih skladih. To so sredstva za pravilen razvoj zadružne dejavnosti, za razširjenje zadružne lastnine, Za zavarovanje zadružnikov, za socialno skrbstvo, in za dvig kulturne ravni zadružnikov.
Zakon vsebuje tudi določila 0 višjih zadružnih organizacijah! to je zadružnih zvez, od okrajne do zvezne. Poleg tega je Z zakol nom urejena državna pomoč za' drugam.
Iz tega so razvidni le glavni ohrisi zakona. Zakon je prav za prav le kažipot, ki določa kod in kako je treba kreniti, da pridemo čimprej do cilja. In ravno novi zakon bo k temu pripomogel.
S. C.
ift? VŽC VPREŽNO — TEMVEČ MEHANIZIRANO OBDELOVANJE ZEMLJE.
Kolesarska dirka okoli Francije
Osma etapa la Rochelle-Bordeaux 262 km
Včeraj ločno ob 8.40 so se spustili dirkači iz La Rocheile proti Bordeauxu. Sedaj je samo 87 kolesarjev, Po sedmih dneh dirke jih je 33 odstopilo.
Dan le lep le zrak je vedno bolj oster, saj se že vzpenjajo protj mogočnim Pirenejem.
Prva grupa Z Lazaridesom na čelu dobro vozi. Po 66 km so še kar vsi v skoraj strnjeni vrsti. Ro 80 km prične naskok nanjo grupa, ki jo vodi De Santis. Tu so še Impanis, Martini, Desbats in Pedroni. Predvozečejnu Kub-lerju poči guma in tako sta De Santis in Desbats pri Cognacu za 30" pred ostalimi. Vozijo približno 30 km na uro. Italijan Pezzi je 2’ v zaostanku, ker ie svoje kolo posodil svojemu tovarišu.
Na 175 km iValin) še vedno
vodijo Italijani in prav tako na 186 km (Guitres), od koder nameravajo priti v Bordeaux že ob 17. Sedaj je ura 14.42. Na poti proti Liboume pričnejo Francozi z naskokom, ki se jim tud; posreči, tako da po 201 km so že v ospredju Desbats in Guitres, z eno minuto razlike Lucien Laza-rides, Danguillaume, Brule in Dos Reis, nekoliko bolj zadaj pa Ma-rinelli na čelu Italijanov. Vrstni red kolesarjev po 8. etapi:
1) Gu; Lapebie v času v času 7 ur 27’ 22", 2) Van Steenber-gen, 3) Tacca, 4) Diot, 5) Dcs-bats, 6) Caput, 7) Impanis, 8) Pe-verelli. 9) Blanc, 10) Rossello, 11) Marcellak, 12) Geminiani, 13) Matineau, 14) Redroni, 15) Goas-mat, 16) Sciardis, 17) Kubler, 18) Ockcrs. V vrsti ostalih so
Bartali, Coppi, Marinelli, Robič in drugi Italijani, ki so privozili na cilj približno eno minuto za zmagovalcem.
II. KOLO JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Rudar - Sloga 1:0 Čelik - Dinamo 0:0
Rudar iz Trbovelj je odigral nogometno tekmo prot; Slogi iz Novega Sada z rezultatom 1:0. Zmaga slovenskega nogometnega društva je vsekakor priznanje slovenskemu nogometu.
Čelik iz Slivnice je igral proti zagrebškemu Dinamu nogometno tekmo z neodločenim rezultatom-
Rudar bo v nedeljo igral proti zagrebškemu Dinamu.
•,v.w.v.v.v.v.-.v.v,
ANGELO V 1 V A N T E
J
V. •,V,V.V.W.VW.'.V.VAV%\WAVW9AVVWAVft\%W'WVAW.WAW/.4
je bil Cavalotti že eno uro na poti v Italijo. Procesj zaradi večji*1 kaznivih dejamj, kakor zaradi veleizdaje in podobni, so odtegnjeni italijanskim prisednim sodiščem (žirija iz leta 1848 je bila ponovno vzpostavljena leta 1869) in izročeni sodiščem v notranjosti države« avstrijska sodišča pa večkrat zmanjšajo obtožnico in oprostijo obto« zence. Tako je 1879 v Gradcu po 9 mesecih zapora oproščen odvetnik Barzilai z drugimi vred obtožen razpečevanja iredentistične literature, Nedavno od tega (1910) pa je dunajsko sodišče ukinilo proces prot* društvu «Ginnastica», obtoženemu zaradi bombe, najdene nekje P°^ 43	podom,	graško sodišče pa je prav tako med splošnim smehom poko-
palo proces zaradi nekake konspiracije. Vendar pa pride včasih tudi do težjih obsodb. Tako so bili v Gradcu istega leta, ko je bil oproščen odvetnik Barzilai, nekateri mladeniči obsojeni do dveh let zapora zato« ker so bili na dan ustave zasadili italijansko trobojnico na nekeih griču pri Gorici.
In take manifestacije so tudi vse, kar mladinsko iredentistično gibanje ve in more dati, saj je popolnoma prepuščeno samo sebi. Med višjimi iredentističnimi krogi naleti le na strah, nezaupanje in tudi na odločno nasprotovanje. Zato si ne more pričakovati od njih ni' kakšne tajne moralne ali materialne pomoči, kaj šele odkritega Pr‘” znanja. Stvar je lahko razložiti. Okolje, v katerem se mora ireden tistični pokret gibati, je preveč raznoliko, da bi moglo biti enotn0. Naj to pot omenim samo kričeče nasprotje- medtem ko italijanski malomeščanski in proletarski sloji gledajo na okupacijo Bosne z neodobravanjem, jo industrijski in trgovski krogj veselo pozdravi)0, Zaradi tega je tudi politika uradnega liberalizma eno samo neprestan0 kolebanje. Ko se n. pr. ob koncu 1879 okupacijske čete vrnejo ll Bosne, tržaški mestni sosvet odbije s 30 glasov; proti 16 takojšni* pretres predloga, po katerem naj bj sosvet nakazoval 500 florint°v za sprejem povratnikov. Na to protestno glasovanje avstrijska vlad* odgovor; po svoji stari navadi s tem, da razpusti sosvet. Stvar «eved* zbudi s tem še večjo pozornost in še močneje odjekne v javnosti.
Na volitvah leta 1879 so liberalci poraženi, čeprav je prišlo v zadnjem trenutku v prvi volivnj skupini do nekakega kompromis* s filoavstrijskimi kandidati, šest od katerih je bilo zaznamovani*1 tudi na liberalnih listah. Rač čuden sporazum y volivni borb*« ki se je vršila na ostro začrtani platformi. (Nadaljevanje sledi.)
V tem razdobju italijanski iredentisti v Trstu uporabljajo v svojem borbenem prizadevanju taktiko, ki bj jo lahko imenovali taktiko ((krotkega zastraševanja« in ki obstoji v ((ofenzivi petard«. Petarde nastavljajo v bližini državnih uradov ali na vrata kakega c. kr- funkcionarja, a ne povzročajo po večini razen bučnega hrupa nikakih žrtev. Pravih bemb ne uporabljajo, če izvzameipo atentat, izvršen 2. avgusta 1882 na sprevod veteranov in v katerem je bila ena oseba ubita, druga pa nevarno ranjena. Kolikor mi je znano, se neki slični atentat dmenja le v nekem poročilu iz leta 1879, ki govori o «petardi», napolnjeni z dinamitom, in ki je bila najdena ne-raztreščena na notranjih stopnicah namestnikove palače. Ofenziva petard se začne 1868, ko dve petardi počita pod francoskim konzulatom na obletnico bitke pri Mentani, se razživi med leti 1879 in 1882, se poleže in se spet poživj med 1892, nato pa počasi ugasne. Procesi so bili v tem času številni. Do najvišje obsodbe (treh in pol let) je prišlo 1890, ko je zaradi takega atentata neki deček izgubil oko. Pogosti so bili tudi procesi in obsodbe vsled zaplembe v Italiji tiskanih prevratnih brošur in separatističnih listov in zaradi zbiranja denarnih prispevkov in članov za razna italijanska iredentistična društva. Se pogostejši so bili procesi zaradi tiskovnih prestopkov in izgoni «re-gnicolov«, nastanjenih za stalno ali pa za kratko dobo v Trstu. Izgoni so se vršili tudi brez procesov na sami podlagi policijskih ukrepov. Mnogo hrupa je n. pr. dvignil izgon Feliceja Cavalottija, kj je bil prišel v Trst, da bi postavil na oder «La sposa di Menecle«. Avstrijska policija je Cavalottiju slovesno ukazala nazaj,, kar je povzročilo intervencijo italijanske vlade. Ko je pa z Dunaja prišel preklic izgona,
imcnMisTVO* ULICA MONTECCHI štev. 6, III. nad. - Telefon štev. 93-803. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51.
* 30 12 in od 15-18 tel 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančr.o-upravni 60, osmrtnice 70 lir. Odg crednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battistl 30/». Tel. 70.
NAROČNINA:	Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B in FLRJ:	55,	165,	330,	650 din.
Poštni tekoči račun za STOZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska — Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7, — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST.