Poitnina d И Ca na * ((oU/vhtL Leto LXII V Ljubljani, v torek 17. aprila 1914 Štev. 8? a Гепа 1 50 Din Naročnina mesečno 25 Din, ta inozem-et»o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredniltvai dnevna claiba >050 — nočna 2996, 2994 ia 2090 Izhaja vsak den ajntroj, raaen ponedeljka in dneva po prazniku ček račun: Ljubljana it. 10.650 ш 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V9J Iz trdnjave demokracije Marsikdaj se sliši mnenje, da sta Mussolini in Hitler dula zgled drugim državam, da so se začele nagibati k fašizmu. Ta tendenca ua desno je torej po tem mnenju posledica italijanske in nemške fašistične revolucije. To pa ni točno. Res je, da so v vseli državah sveta brez izjeme po svetovni vojni nastopile motnje demokratične vladavine, ki povzročajo kulturno, gospodarsko in socialno krizo, kateri mnoge države nikakor niso kos. Čisto napačno je, če se demokracija označuje kot glavui vzrok aH sploh kot vzrok tej krizi. V Angliji, Ameriki in pa v vseh severnih državah Evrope vidimo, da je demokracija slej ko prej zmožna, da rešuje državne probleme, najsi bodo političnega ali gospodarskega značaja, tudi v sedanjih razmerah, ki so temeljito zrevolucionirale gospodarsko strukturo sodobne družbe. So pa države, ki tej krizi s svojim dosedanjim demokratičnim aparatom nikakor ne morejo odoleti, vzrok pa ni v demokraciji kot politični obliki vladavine kot taki, ampak v tem, da se je tu demokracija izrodila v neusmiljeno borbo strank, ki si udinjajo demokracijo s pomočjo najbrezvestnejše demagogije. Klasičen zgled vidimo v Franciji, kjer demokracija v resnici v zadnjih desetletjih ne pomenja ničesar drugega kot diktaturo framasonstvu. Zanimivo je, dn so te globoke motnje sodobnega političnega življenja zajele v zadnjih letih tudi ono državo, ki predstavlja v Evropi od nekdaj naravnost trdnjavo demokracije, to je Švico. Švica, v kateri je bil položen temelj demokraciji že po kmetih v XI in XII. stoletju, že več ko 700 let predstavlja vzor demokratične vladavine, ki je svoji nalogi kos z najenostavnejšimi sredstvi. Njena današnja vladavina je v bistvu ostala taka, kakor je bila določena leta 1874 kot demokratična zvezna država. Vsak kanton se vlada popolnoma sam, dočim ima zveza skupne zadeve. Vrhovno zakonodajo vršita narodni svet, ki ga voli vsak za to goden državljan, in stanovski svet, ki ga volijo kantoni. Leta 1918 je bila sprejeta samo ta bistvena sprememba, da voli ljudstvo v narodni svet po proporenem volivnem pravu. Ti dve ustanovi zborujeta ločeno in mora biti vsaka postava od obeh sprejeta. V nekaterih važnih slučajih zborujeta skupno in imata ime zveznega zbora. Poleg tega obstoja plebiscit, in sicer ima ljudstvo pod gotovimi pogoji pravico samo staviti gotove zakonske predloge kakor tudi pravico, da odloča o predloženih ustavnih spremembah. Vrhovno ekeekiitivo zveze tvori zvezni svet iz sedmih članov, ki jih izvoli zvezni zbor, to sta obe zbornici, vsaka tri leta. Zvezni zbor izvoli iz srede zveznega sveta vsako leto tudi predsednika. To je torej jako enostavna ustava, ki Švicarjem daje popolno zakonodajno avtonomijo, ki obenem pomeni tudi narodno avtonomijo za to, iz treh narodov obstoječe ljudstvo, celi zvezi pa garantira neoviran razvoj v demokratičnem smislu. Kljulb tej enostavnosti švicarske demokracije, ki je doslej tekla več ali manj gladko, so nastale po svetovni vojni težave in so se pojavila trenja političnega in gospodarskega aparata, ki so čedalje večja. Sedanji demokratični režim svojim nalogam v Švici ni kos iz dveh razlogov: prvi je, da se je tudi v Švici demokracija izrodila kakor v vseh sosednih državah, ■posebno v Franciji, ki na Švico zelo močno vpliva; drugi vzrok pa je v tem, da se je politično in gospodarsko življenje v Švici po vojni tako zelo kompliciralo, da je nemogoče danes Švico tako vladati kakor v prejšnjih stoletjih, ko je bila po ogromni večini kmetska republika. Rezultat švicarskih volitev iz leta 1931 nam kaže n. pr., da imajo v narodnem svetu liberalci 52, katoliška ljudska stranka 44, socialisti 49, kmeteko-meščansko-obrtniška stranka 30, ostali strankarski drobčki pa vsega skupaj 12 poslancev. V stanovskem svetu pa je 19 liberalcev, 18 katoličanov, 2 socialista, 3 pripadniki kmetsko-meščansko-obrtne stranke in 2 pristaša dveh drobnih strank. Iz tega je razvidno, kako zelo težko je vladati švicarskemu parlamentu, v katerem si večje stranke držijo približno ravnotežje, in da je zaradi tega v veliki meri treba kompromisnih potov in sklepov, ki v današnjih težkih časih, zahtevajočih temeljitih odločitev, ne predstavljajo nobene prave rešitve. Notranja gospodarska strukturo švicarskega naroda se je silno spremenila. Pred sedemdesetimi leti je v Švici tvorilo kmetsko prebivalstvo 24%, danes je kmetov sumo 20% in čeiZ dvajset let jih gotovo ne bo več ko 15%. švicarska demokracija torej ne sloni več na kmetu. Tudi švicarski kmet ni več to. kar je svojčas bil, ampak se je, kakor pravimo, popolnoma poburžujil, ako ni propadel. Na eni strani ima veliko besedo industrijski proletarijat, na drugi pu fabrikanti, inženjerji, hotelirji in poti jetniki sploh. Da je vpliv te plasti prebivalstva odločilnega pomena, temu se ne bomo čudili, če pomislimo. da se je industriji s tolikim razmahom, kakor ga ima švicarska, posrečilo, du na prostoru, na katerem bi se moglo v prejšnjih razmerah prehraniti samo 2 milijona ljudi, živi danes čez 4 milijone. Dočim je večina delavstva in tudi kmetov, kolikor se nc oklepajo katoliške ljudske stranke, zašla pod vpliv marksizma, se opaža mod tako zvanimi pridobitnimi sloji tendenca k desnici. V zadnjem času pa se je |kijavil narodni socializem ali fašizem, ki se tudi v Švici [Kilašča v prvi vrsti srednjih stanov. ki se čutijo ogrožene po velekapitalizmu, lin drugi strani pa tudi ne marajo državnega socializma, h kateremu težita socialna demokracija in komunizem. Imamo pa v švicarskem narodu danes tudi pojave, ki govore za biološko in moralno propadanje gotovega dela prebivalstva in ki zato kličejo tudi po moralni regeneraciji. To so: nazadovanje rojstev na eni strani in pojav dolgoletne starosti na drugi, kar ovira prodor oziroma politično in gospodarsko uve-ljnvljenje mlade generacije. Tudi je Švica opustila svoj stoletni princip svobodne trgovine in se je zatekla k visokim carinam in državni sub-veneijski politiki. Na ta način se umetno tirajo na višek mezde iu cena zemljišč tor ee življe- I Bolgarija navdušeno pozdravlja Jeltiča Utrjevanje balkanskega pakta Na pola v Ankaro se je naš zunanji minister ustavil v Sofiji in govoril z bolgarskimi državniki Sofija, 16. aprila. AA. Jugoslovanski zunanji minister g. Jevtič je z gospo na vožnji v Ankaro prispel danes dopoldne z brzim vlakom ob 12.55 na soiijsko železniško postajo. Spremljala sta ga direktor političnega oddelka g. Vladislav Martinac in osebni tajnik g. Slavko Kojič. Na sofijski železniški postaji so ministra g. J e v t i č a sprejeli in pozdravili v imenu bolgarske vlade namestnik predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra Aleksander G i r g i n o v , v imenu kralja Borisa dvorni svetnik g. G r u j e v in kraljev adjutant g. P a n o v , od zunanjega ministrstva pa pomočnik ministra g. K o č e r a in šef protokola g. S t o i I o v. Razen njih so ministra g. Jevtiča sprejeli in pozdravili tudi češkoslovaški pooblaščeni minister g. M a x a , grški pooblaščeni minister g. Pola, odpravnik poslov romunskega poslaništva g. S u 1 e j m a n S a j i b - b e j in odpravnik poslov romunskega poslaništva g. Z a g u -r o v s k i. Dalje so g. Jevtiča in gospo pozdravili jugoslovanski pooblaščeni minister v Sofiji g. Aleksander Cincar-Markovič z gospo, jugoslovanski vojaški ataše generalštabni polkovnik Vasilije P e t k o v i č z gospo in vsi uradniki jugoslovanskega poslaništva z gospemi. Med drugimi od-ličniki so sprejemu prisostvovali tudi ravnatelj bolgarskih železnic g. B o ž k o v , ravnatelj soiijske policije g. Todorov, bivši minister g. Omo-r o v in predsednik bolgarsko-jugoslovanskega društva v Sofiji g. Z a š o v s podpredsednikom društva g. Nikolo Zaharijevim in tajnikom gosp. Drašenom B o ž i n o v i m ter mnogo bolgarskih in tujih novinarjev. Po pozdravih in predstavljanju je namestnik ministrskega predsednika g. Girginov priredil v dvorili čakalnici ministru g. Jevtiču in njegovi gospe na čast majhen prigrizek, na katerega je povabil vse navzoče. Med prigrizkom se jc namestnik predsednika vlade g. Girginov dalj časa pomudil na samem z g. Jevtičcm v prisrčnem razgovoru. Za potovanje ministra g. Jevtiča skozi Sofijo je vladalo v bolgarski javnosti veliko zanimanje ter je razen uradnih zastopnikov prisostvovalo sprejemu ludi mnogo sofijskih meščanov. G. Jevtiču se je peljal naproti do bolgarske obmejne postaje Dragoman podšel protokola g. G e o r g i j e v , ki ga bo spremljal na vsej vožnji po Bolgariji do Svilengrada. Razen njega je sprejelo g. Jevtiča v Dragomanu tudi več poročevalcev sofijskih listov. Minister g. Jevtič je v Dragomanu sprejel bolgarske novinarje in se z njimi dalj časa pomudil v prisrčnem razgovoru. Ravnatelj »Zore« g. Danilo Krapčev je povabil v Dragomanu ministra g. Jevtiča na kavo. G. Jevtič se je vabilu ljubeznivo odzval in je s svojim spremstvom odšel v železniško restavracijo, kjer je z g. Krapčevim in z drugimi bolgarskimi novinarji popil servirano kavo. Ves čas, ko je vlak čakal na železniški postaji v Soliji, je bil na prigrizku v dvorni čakalnici pri- srčen razgovor med g. Jevtičem in njegovo gospo ter prisotnimi bolgarskimi odličniki. Ob 14 je g. Jevtič z gospo in spremstvom nadaljeval vožnjo v Ankaro. Na sofijski železniški postaji se je ministru pridružil jugoslovanski pooblaščeni minister v Sofiji g. Aleksander Cincar-Markovič, ki bo spremljal g. Jevtiča do Plovdiva. Z istim vlakom sc bo peljalo do Plovdiva tudi več bolgarskih novinarjev. Razstanek med g. Jevtičem in bolgarskimi odličniki na sofijski železniški postaji, ki mu je prisostvovalo tudi več sofijskih meščanov, je bil prav tako prisrčen kakor sprejem. Jevtičevi gospe so Izročili dva zelo lepa šopka cvetic. Diplomati v Bukarešti Bukarešt, 16. aprila, p. Romunski ministrAi predsednik Tatarescu odpotuje 1. maja v Pariz, da se razgovarja o zunanje-političnih vprašanjih, ki so v zvezi z razorožitvijo, in da pripravi teren za nova pogajanja upnikov romunskih posojil. Poleg tega se bo na sestanku romunski ministrski predsednik s francoskim zunanjim ministrom Barthou-jem in ministrskim predsednikom Doumergueam določil natančen program za bivanje francoskega zunanjega ministra Barthouja v Bukareštu. Meseca maja oibišče romunsko prestolico tudi poljski zunanji minister Beck, ravno tako pa prideta v tem mesecu v Bukarešt grški runanji minister in turški zunanji minister. Nemčija v borbi proti brezdelju Dosegla je velike uspehe - Kapitalist je ostal kapitalist Monakovo, 14. aprila, Hitlerjeva borba proti brezposelnosti je imela svoje uspehe, ki jih ni mogoče zanikati. Ljudstvo je od režima ravno v tem pogledu pričakovalo izboljšanja in se ni varalo. V marcu 1933, ko je Hitler prevzel vlado v Nemčiji, je bilo 5 milijonov 599.000 brezposelnih, ki so sprejemali podporo od države. Letošnji marčni izkaz jih našteva še 2 milijona 799.000. Njihovo število se je znižalo za polovico, in to se mora s priznanjem imenovati uspeh, naj so okoliščine, v katerih se je izboljšanje tudi izvršilo, takšne ali takšne. Mogoče je, da država statistiko po svoje prikroja, da bi mogla javnosti pokazati čim večje uspehe, mogoče je, da si režim prisvaja v svoje dobro dejstvo, da se brezposelni-štvo vsako spomlad znatno zniža samo od sebe zaradi velikega odtoka delavstva na deželo v kmetske obrate, toda navzlic temu je treba povedati, da ima režim na tem polju svoje uspehe, morda največje med vsemi in na vseh področjih, kjer se uveljavlja. Več dela - manj plače Naraščanje zaposlenosti se jasno kaže ne samo v tekstilni industriji, ki dela s polno paro, ker mora izjgotoviti za vso mladino, za vse organizirane člane narodno socialistične stranke, za vso vojsko, za vso delavsko fronto, za vse ženstvo, ki je vpreženo v režim, desetine milijonov novih uniform, marveč tudi drugod. Tako recimo je število delavstva v Kruppovih tovarnah v enem letu naraslo od 35.647 na 43.409, količnik izplačane plače pa je nekoliko padel od 69 na 67 milijonov, kar dokazuje, da je bila zaposlitev mogoča le na račun delavčeve plače, V velikih tovarnah Hosch je število delavcev naraslo od 18 na 20.3 tisoč, skupna plača pa je zopet padla od 43 na 38 milijonov. Ni dvoma, da bi brezposelnost še bolj radikalno padla, če bi Nemčija zmogla istočasno organizirati inozemske trge ter urediti olajšano uvažanje surovin, ki so za obratovanje nemške industrije potrebne. Na drugi strani pa je tudi res, da v Nemčiji še vedno niso potegnjene stroge črte med socializmom in kapitalizmom, čeravno narodni sociaHz-sm v tem pogledu trobi v svet, da je nejasnosti napravil konec. Dunajska vremenska napoved: Zaenkrat še jasno in toplo. nje podražuje. Vse to so pojavi, ki v resnici zahtevajo obnove gospodarskih in moralnih virov življenja. Zato ni čuda, dn eni vidijo rešitev v levičarski diktaturi, drugi pa v diktaturi fašizma. Vendar pa je diktatura v Švici izključena. Tistih, ki bi radi ustanovili absolutno proletar-sko državo, je komaj 30%, kakor je pokazal plebiscit od It. marca t. 1. Isti plebiscit je pokazal, dn fašistov zaenkrat ni več ko 5%. Da bi marksizem še rastel, to je skoraj izključeno. Naraščanju fašizma pu se upira globoka demokratična znvest Švicarjev, ki si po ogromni večini sploh ne morejo predstavljati druge vladavine nego je demokracija, ki edina garantira tako državljansko kakor narodno svobodo in avtonomijo. To sta dve stvari, ki ju Švicarji nikoli ne bodo žrtvovali. Ni pa izključeno, ampak je celo zelo verjetno, dn I ki treba okrepiti moč in vpliv zvezne vlade, oziroma predsednika in eksekutive zveznega sveta — da utegnemo torej tudi v Švici v doglednem času dobiti nekaj takega, kar drugod v Evropi imenujejo avtoritarno demokracijo. Če pa bo prišlo v Švici do stanovske države, tega danes še ni mogoče prorokovati. čeprav so tu že zelo močna in značilna znamenja v suieri takega razvoja. —Ui. Kapitalist in delavec sta ostala pri stari ideologiji Jasnosti še ni. Kapitalist si je sicer prišil kljukasti križ na rokav ter hodi na skupne prireditve »■Delavske fronte«, kamor morajo priti tudi njegovi delavci, toda on je ostal v srcu kapitalist. Tudi delavec si je prišil na čepico kljukasti križ in zahaja v skupno »Delavsko fronto« s svojim delodajalcem, a v srcu je ostal on sovražnik razreda, ki mu reze trdi kruh. Minister za delo dr. Ley pa se trudi po teh skupnih prireditvah faibrikantov in proletarcev ter jih katehetizira, V težavnih časih, v katerih se poraja Nemčija, kapitalisti ne smejo zahtevati previsokih dobičkov, niti delavci previsokih plač. Tako govori. Iznašel je za svoje socialne pouke nemški pojem »socialne časti«, ki pravi, da •je pod delavsko častjo, zahtevati visoke plače v sedanjih razmerah in da je pod kapitalistovo častjo, prikrojati si previsoke dobičke. Eni in drugi poslušajo, potem pa gredo zopet vsak na svoj dom, kapitalisti sanjajoč o dobičkih, ki jih ni, ali so i>o njihovem mnenju prenizki, delavci s srdom v srcih proti stanu, ki jim noče dati dela, ali ki jim del« dostojno ne plača. Priznati moramo, da se je režimu posrečile vbrizgati nekoliko krvi v nemško gospodarstvo, a da bi ozdravljenje šlo mnogo hitreje, če bi socialno izenačevanje in pojmovanje »socialne časti« bolj hitro napredovalo. Toda za to je narodnemu socializmu potrebna dinamika krščanstva, ki ga nasprotno želi le uničitL dr. W. Nemiri po vsej Španiji Madrid, 16. aprila, b. Nemiri v vsej Španiji trajajo dalje. V pretekli noči je prišlo do ostrih in krvavih spopadov med skrajnimi levičarji in policijskimi stražami. V borbah so bile usmrčene tri osebe, 75 pa jih je bilo hujše in lažje ranjenih. V Bilbao je j>rišlo do ostrih spopadov med baski-škimi nacionalisti ter republikanci. Tudi v teli bojih je bilo veliko ranjenih. V Sevilli je nekdo vrgel bombo v palačo jjredsednika desničarske ljudske akcije, grofa de Gustila. Poslopje je eksplozija bombe hudo poškodovala, vendar pa smrtnih žrtev ni bilo. V neki madridski cerkvi so neznani zlikovci umorili neko 76 letno ženo, ki je bila izgnana iz Katalonije. Podrobnosti o tem umoru niso znane. Madrid, 16. aprila, b. Snoči je bilo zborovanje, na katerem se je ustanovila nova fašistična stranka v Španiji pod imenom »nacionalna sindikalistična stranka«. Idejni voditelj stranke je sin generala Primo de Rivera. Francosko-potjska zveza Vojaška pogodba bo podaljšana - Na temelju enakopravnosti Pariz, 16. aprila, b. O vsebini poljsko-franco-skih pogajanj o priliki Barlhoujevega obiska v Varšavi se v diplomatskih krogih čuje, da se ob tej priliki podaljša vojaška konvencija s Poljsko in da se bo prilagodila obenem tudi današnjem razmeram. Razen tega bo Francija pristala na uvoz poljskega premoga. Obravnavala se bodo tudi carinsko-poli-tična vprašanja. Pred odhodom v Varšavo bo francoski zunanji mirister govoril z romunskim zunanjim ministrom Titulescom, ki nicoj potuje v Pariz. Važen teden Pariz, 16. aprila. AA. »Pariš Soir« pravi, da bo ta teden diplomatski zelo važen. Jugoslovanski zunanji minister Jeitič je odpotoval v Ankaro, romunski zunanji minister Titulescu se nahaja v Parizu, Bitka v Gran Chacu Buenos Aires, 16. apr. p. V petek je prišlo v Gran Chacu do velike bitke med bolivijskimi tn pauigvajskimi četami, ki je dosedaj najbolj krvava bitka v tej vojni. Boji so se nadaljevali tudi v soboto. Boliviiska vlada pravi v svojem uradnem komunikeju, da so Paragvajcl v tem boju imeli nad 1090 mrtvih in ran,enih. Nasprotno pa pravijo poročila paragvajske vlade, odnosno paragvajski generalni štab. da se na bojišču ni zgodilo nič_ bistvenega. Z boHvijske strani pravijo, da je bitka, ki še trafr, odločilna za vso nadaljnje ojno med Bolivijo in Paragvajem ter kaže, da Paragvaj v tej vojni poražen. Pakti o nenaoadanju Washington, 16. aprila, b. Ameriška vlada je obvestila argentinskega zunanjega ministra Gla-masa. ua bo jjodpisaTa vseameriški pakt o nenapa-daniu, ki ie bil izdelan na vscam riški konferenci v Motite Videu. Pakt se podniše v Buenos Airesu. francoski zunanji minister Barthou pa odpotuje v Prago in Varšavo. Po mnenju lista bo govoril minister Jeftić s turškim zunanjim ministrom Ruždi bejem v Ankari o vprašanjih, ki so v zvezi z balkanskim paktom in z zadržanjem Venizela. Gre za to, da se mir na Balkanu še bolj okrepi Glede Titulesca, ki prispe v Pariz nocoj ob 10, smatra list, da gre za razorožitev in za stališče Male antante v vprašanju rimskih protokolov. Zunanji minister Barthou pa bo moral po mnenju tega lista posredovati med Prago in Varšavo in urediti v Varšavi vprašanje poljsko-fran-coskih odnošajev tako, da bi se stiki med obema draavama izpremenili iz dosedanje sentimentalnosti v realne in pozitivne zveze. Framasonske lože v Avstriji prepovedane Dunaj, 16. aprila, b. Radi tega, ker so svo-bodno-zidarske lože prepovedane v Italiji in na Madjarskem, se v tukajšnjih političnih krogih izjavlja, da se prepoved svobodnih zidarskih lož pričakuje tudi v Avstriji. Z merodajne strani pa se izjavlja, da ni misliti na prepoved svobodnih zidarskih lož v Avstriji, ker zato ni nobenih razlogov, Res pa je, da že pol leta, zlasti pa po februarskih dogodkih člani prostozidarskih lož hitro izstopajo iz teh lož ter prosijo za sprejem v katoliško cerkev. eč bo šlo tako naprej, bodo v ložah ostali samo šc generali brez vojske, katerim pa ne bo preostalo drugega, kakor da lože zapro. Dunaj, lfi. ajir. c. Avstrijska vlada jo sedaj razpisala natečaj za sprejem velikega števila orožnikov. Zanimivo je pri lem ugotoviti to, 'In hoee vlada poleir Ileiniwehra imeti tudi še svojo močno oboroženo orož-ništvo. Si ran S. Trockij v Franciji Nikdo ni vedel, da prebiva bivši boljševih že dolgo v Parizu Kako rešwe Amerika krizo Pari/, 10. aprila, c. Dejstvo, da so odkrili bivšega sovjetskega vojnega ministra Trockega lako blizu Pariza, je vzbudilo lako senzacijo v vsej francoski javnosti, da jc naenkrat potisnila v ozad je vse senzacije okoli Stavijskega škandala. T ročke "a so odkrili v vili Barbusson pri lonlainnebkauu. Trockij sc je podal na sprehod, pa ga jc redar kol sumljivo osebo ustavil in ga popeljal s seboj v po licijsko stražnico Tam so Trockega zaslišali. Trockij pa je redarje tako ozmerjal, da jc moral plačati 25<) frankov kazni. Redar, ki ga jc aretiral, pa je o bivanju Trockega obvestil nadrejene policijske organe v Parizu in ti so takoj poslali uradnika notranjega ministrstva v Foutainebleau, da pregledajo listine I rockcga in da izvršijo pri I roc-ketn podrobno hišno preiskavo. Trockij jc policijskim uradnikom predložil dovoljenje bivšega ministrskega predsednika Chauteinpsa, ki mu je dovolil preselitev s Korzike v bližino Pariza, in sicer za dobo štirih mesecev. Pri hišni preiskavi pa niso ugotovili nič posebnega, razen io, da je I reki j vodil ogromno korespondenco. Dopisoval si je z vsemi voditelji socialne demokracije pa tudi z onimi ruskimi emigranti, ki so se sprli s Stalinom in zbe-/ali iz komunistične Rusije. Trockij je imel pri sebi zmeraj dva lajnika. in sicer enega Rusa ■ 11 enega Nemca, potem večje število osebnih čuvajev in pa enega motociklista, ki je njegovo pošto prevažal v Pariz in v Parizu jemal pošto, ki je prispela na njegov naslov \ izjavi, ki jo je podal časnikarjem, ki oblegajo njegovo vilo. je pripovedoval, da si nioiu siiilnn varovali svoje življenje pred belogardisti. ki ga hočejo spravili s svetu, ker je toliko belogardistov odpusti! i/ ruske vojske, pa ludi Stalinovi plačanci ga stalno zasledujejo in ga hočejo ubiti. Ko je /ivel na otoku Prinkipo v \larniarskcm morju, je večkrat opuzil sovjetske agente, kako i gu ubili, /.iilo je zaprosil Iruncosko vlado nuj mu dovoli dn se preseli skrivaj v kak skriven kraj v sredini Francije. V Foniuine-bieau je redko zapuščal vilo. Na sprehod je šel samo zjutraj. Njegova žena je kuhala zmeraj za vse prebivalce vili' sama. Po živila je hodila na trg že zgodaj zjutraj. Zvečer ni nikdar zapuščal vile in so uiu zalo živci že zelo oslabeli zaradi tega Stalinovega preganjanju. Iz korespondence Trockega se je ilulo ugo loviti, da je Trockij snoval IV. mtrrnncionnlo in dn so pripravljalna deln že precej napredovala. Nocoj bo Trockij odpotoval neziianokam. Spomini na Čeljushince Zadnji tri^e dnevi na ledu 9*9 Schmidt - umrl? Moskva, 16. aprila, k. United Press., poroča, da jc vodja Čeljuskincev, proiesor Schmidt umrl. — Nasprotno pa poteča češkoslovaški radio iz Moskve, dn se jc Schmidtovo zdravje tzboljialo in da up r jo, da «a bodo še rešili. Danes prihajajo š« zadnja poročila o načinu, k»kn jc bila rešena posadka »celjuskina«, ki dopolnjujejo, kar smo dosedaj vedeli, in nam kažejo, da jc bil prišel v resnici že zadnji trenutek, da 90 se letalci odločili, da svoje tovariše za vsako ceno rešijo. To poročilu, ki ga je sestavil pomožni odbor v Mcskvi pod predsedsivom Kujbišcva, je zelo dramatično. Iz njega se najbolj dvigata heroični postavi letalcev Molckova in Sijepnova. Vidimo, da so letalci riskirali svo,« življenje in uspeh vsega podjetja sploh s tem, da so sc postavili nasproti divjanju naturnili sil, zalo, ker sc ni smel več izgubiti »iti trenutek časa. Čc bi bili zamudili samo en dan, bi bilo izgubljeno življenje vse posadke ali pa vsaj večine, dočim bi posamezniki blodili po ledenih ploščah po Ledenem morju, gnani neznano kam od viharja in valov. Bog ve, čc bi sc bilo posrečilo katerega izmed njih šc rešiti. Zakaj okoli ledene plošče, kjer so mornarji »Celjuskina« težko čakali rešitve, so razsajali vsi elementi vode in zraka, da led razbijejo. Kar se tiče letal, temo, d« so bila vsa več ali ninnj pokvarjena in da jih na Kcu mesta, to se pravi na rtu Vankaren, ni bilo več kot štiri; močno poškodovano ameriško veliko letalo Sijepnova, mala biplana Molokova in Kamintna in še manjSc letalo Babuškina, ki pa na noben način ni moglo stopiti v akcijo. Letalci, ki so napravili zadnji obupni poskus, niso bili samo izredno hladnokrvni in spretni, ampak so imeli tudi brez dvoma veliko srečo. Poročilo nam pove,, česar doslej nismo vedeli, kako se jc godilo Sljepnovu. Ta je, ko jc poletel z rta na ploščo, imel na krovu profesorja Užakova. Polet jc trajal 45 minul, ker je vel hud vihar. Ko st« se nahajala nad ledeno ploščo. sc jc vihar tako okrepil, da nista mislila, da bi sploh mogla pristati. Sljepnov pa ni hotel odnehati, ker ga je bilo sram svojih dveh tovarišev Molokova in Kaminina, ki sta bila kol prva vzletela s svojima malima aparatoma pred njim in pristala. Spustil se je tedaj v diagonali na led, toda ko je pristal, se je desno krilo zaletelo v ledeno kepo in s« prcccj j razbilo. Medtem sla s« ostala dva aeroplana vrnila 11a Vankaren z nekoliko možmi posadke. Sljtp-nov in Ušakov pa sla imela sedaj čas, da se prepričata, v kakšnem sliašnem položaju je bila posadka. Posadka jc ždeia v eni leseni kolibi in pod desetimi šotori. L ju d, t so inočno kurili, da prestanejo mraz, spati pa niso mogli. To je tudi gl?" ni vzrok, da so sedaj tako onemogli. In kako bi ptč mogeč človek v lakih razmerah spati' Led pod njimi sc je n uureč ves čas tresel, škripal in se lomil, kakor da jc pod njimi silen potres, vmes pa je tulil vihar in jc bučalo гштјс. To jc bi'o, kakor rečeno, v soboto. Prihodnji dan, nedelja, jc bil nesrečen dan. Ledene gore so pritiskale drtij^a ua drugo. Led okoli kolibe in šotorov se je hipi-čil v grozotne podobe in čul se je strašen pok, ki je povzročil široko razpoko, v kalero se ie zvalila kuhinja z vsem kurivom, kakor smo že poročali. Najhuje pa je bilo lo, da so elementi uničili piistajališče letal. Posadka jc morala hiteti, da z vsemi svojimi silami in z vsem orodjem, ki ga je imela na razpolago, oustranja kepe. Medlem pa so sc odtrgali od središča veliki deli, ki so počasi odpluli v ocean. Baš v teni trenutku je prolesor Ušakov dobil iz Moskve nujen radio-poziv, da je treba hiteti. V ponedeljek je na lomečo in drobečo se plo ščo prvi priletel Kaminin, ki je vzel na svoj krov troje ljudi. Potem jc priletel Molokov, in sicer trikrat. ReSi! je t3 mož posadke. V sedež, ki j« na menjen samo za enega pasažirja, jc spravil troje ljudi, dva pa je, kakor že povedano, privezal na krila in jih vrh tega še ogrnil s svilenim blagom padala, da jih čimbolj varuje mraza. V torek je napravil Kamiuin tri polete, na katerih jc vrel s sebej 13 ljudi, istega dne pa jc dosegel rekord M odlokov, ki je poletel na ploščo štirikrat in rešil 20 oseb. Omeniti je treba tudi Ictalca Doronirja. Ta je bil žc več tednov s svojim aparatom v Anadir-ikcm zulivu, kjer se mu jc bilo letalo, s katerim jc poletel na sever iz Petropavlovska, pokvarilo. Ko je radio sporočil, da njegovi tovariši uspešno rešujejo brodolomcc, se je tudi on dvignil s svojim za silo popravljenim aeroplanom. Srečno jc priletel do rta Vankarena, kjer je pa izvedel — ali m> žalost ali na veselje? — da je tudi zadri jih šest bro-dolomcev, to jc dr. Dobrova, kinooperaterja posadke in štiri druge potnike, rešil Molokov ... Moskva, lli. apr. c. Nadaljujejo se deln z reševanjem posadke »Celjuskina«. Zdaj .iili odpravljajo z rta Vunknren na rl Vollen, in sicer s sanmi in z letali. Na rtu Vankaren jo še 32 brodolomcev. Sov etski hrezhožniki o veliki noči Velik del srednje in zapadno-cvropskega časopisja jc zadnje dni poročal o veliki udeležbi sovjetskega prebivalstva pri velikonočnih službah božjih v Moskvi, kakor ludi drugod v sovjetski Rusiji. Kljub močnemu deževju so tisoči in tisoči vernikov odšli k še ne likvidiranim* cerkvam, da prisostvujejo verskim obredom v spomin Zveličarje-vega vetajenia. Moskovski zastopnik »United Press-, le velikonočno nedeljo obiskal tri različne cerkve in ie pred vsako videl na tisoče vernikov, ki niso mogli najti mesta v tesnem prostoru še preostalih cerkva. Očividno so bili zastopani vsi stanovi, poleg dobro opravljenih mož in žena, so bili ludi delavci, oblečeni v revne delavske obleke. Vse to se dogaja v 17. lelu, odkaT obstoja sovjetska država, ki vodi najbolj sistematično in neprestano borbo proti sleherni religiji. Ali ni tak rezultat omembe vreden! Kdor pozna Rusijo iz prejšnjih časov, ve, kolikšen pomen 'e imela vera med ljudstvom. Kako je hilo polem mogoče, da je hoj proli Bogn v tej državi z.avzel tolikšen obseg? Da razlože to dejetvo, mnogi opozarjajo na izredno tesne vezi, ki so vladale med carizmom in pravo-slavjcm. S padcem carizma jc nujno bila v jedro prizadela ludi religija. Drugi zopet mieli'0, da je pravoelavje radi tega toliko utrpelo pod novimi spremembami, ker se v nasprotju s katolicizmom ni prav nič brigalo za socialna vprašanje. Vsi ti nagibi тогејб biti vsaj deloma resnični. Vendar pa nudilo le neko naknadno razlago. V resnici pa raz-kristjanjenje ruskega naroda vrše naibolj sedanii mogotci Rusije, ki so popolnoma predani grobemu materialističnemu brezbožni in ki ne morejo pojmovati religije kot samostojne, od časa in kraja nezavisne sile, ampak se jim dozdeva kol nekaj umetnega, zahrbtno od kapitalizma z.grajenega, delavstvu sovražnega, kratko: opij za ljudstvo. Iz lega mišljen-ja razvija sovjetska država skrajno zagrizeno m sovražno borbo proti Bogu. Predvsem je n;eno delo osredotočeno na nrladino, kateri hočejo že v šoli imivati iz dt»5e vsako versko sled Uspehi brezbožne propagande «0 med mladino največji in zalo tudi najbolj nevarni. Temu boju je posvečen poseben tednik »iHrerbožnik« in državna orgonizacila imenovana >Zveza bojnih br »zbornikov«. Po podatkih znanega sovjetskega politika JaroslavsVege je Zveza brezboJUrikov štela 1. 193b 87.000 članov; sredi 1930 pa že 3 m pol milijon« pripadnikov. V svrho protiverske propagande ee obilno oosVtjiiu*«) konrooiMi moti verskih karika tur in plakatov, ki so navadno grobo izdelani in nadvse odurni. Prav tako deluje posebna »znanstvena k«misi>a«, ki v propagandistične svrhe preiskuje evangelije s tem namenom, da sramoti in poniž.uje osebo Odrešenikovo. V kolikor ima brezbožna propaganda uspeha, ni Ie njena zasluga, ampak ie ves način sovjet;ko-ruskega življenja, ki vodi v malerijalizem. Narod je izpostavljen neprestani skrbi in borbi za н.чјро-trebnei.še življenske potrebščine. Vlada pritiska na vedno ostrejši delovni tempo. Sovjetski človek nima ne časa. nc možnosti, da bi se zbral in vase zamislil. Toda življenje je paradoksno in r,v tio ta neprestana gonja proti vsemu nadnaravnemu je pričela vzbujati nemir rn praznoto v dušah, na drugi strani pa veliko lakoto še po kaki drutfi duhovni hrani, kakor pa jo nudi sovjetski radio in njegova brezbožna propaganda. Sicer pa so tudi številke, ki jih Jaroslavski navaja, le majhen drobec v primeri e lbO milijonov prebivalcev sovjetske Rusije. Belifraishe oesfl Belgrad, le. aprila, m. V ponedeljek 23. 1. m bo ob 11 dopoldne žalna služba božja za dušo pokojnega msgr. Kerubina. Belgrad, 16. aprila, in. Danes popoldne r« bi! pogreb bivšega rektorja in iiniv. profesorja dr. tc-domira Mitrov-iča. Pogreba se je udeležilo veliko število akademskega dijašlva, nadalje vsi univerzitetni profesorji in zastopniki raznih kulturnih, humanih m narodno-obrambnih organizacij. I'ogmba sla se udeležila tudi I-iifba Davidovič in Miš« Tri-lunovič. Novi Sad. 16. aprila, m. Davi ob ') jc prispelo semkaj pod vodstvom načelnika kmetijskega ministrstva v Sofiji Kurudžijeva 24 bolgarskih kmetov. I Gostom so priredili prisrčen sprejem. Belgrad, 16. aprila, m. Včeraj je imelo tukaj redni občni zbor Združenje intelektualnih delavcev, lz poročila, ki ga je predložil odbor občnemu zboru, je razvidno, da je odbor poslal pristojnemu mi nietru vlogo, v kateri predlaga ustanovitev zbornic? intelektualnih delavcev. Belgrad, 16. aprila. AA. Avstrijski posla 11-k na našem dvoru g. Herman Ploeniev «e mil / do-puela in sp«>| prevzel poslant&h« poele. Med prizadevanji posameznih narodov in držav, du v svojem lastnem prostoru premagajo gospodarsko krizo, ki je za.iela ves j svet, zavzemajo Združene države Severne ( Amerike najvidnejše in najsiinpatičnejše 1 mesto. Predsednik Roosevplt, započetnik in ! glavni nosilec vsega ameriškega prizadeva- j n.ia z.u gospodarsko obnovo, svoje zamisli ni okrnil, ni omadeževal ne z italijanskim »sa-cro egolsmoni' ne z nemškim zagrizenim ! liloiiienslvom. ilusi seve tudi on postavlja skrb zn lastno državo na prvo mesto, kar je edino naravno in možno. Kooneveltovo za-uiis.'l in prizadevanje odlikuje vseskozi glo-buka etika in inore služiti za zgled vsemu svetu. Prav zato .ie pn prevažno vprašanje, ' kakšne Ui-iHihe je rodilo Ronsevellovo delo v I prvem lelu njegove vlade? Ko je Rooseveit. dne 4. marca 1983 pre- | vzel preilsoilništvo Združenih držav, je našel deželo v obupnem stanju: bančni sistem jo bil v razsulu. brezposelnost je zn.jema.ln žo 14 milijonov duš in kmetijstvo se je nahajalo v obupnem stanju. Proli temu trojnemu zlu je zamislil Rooseveit naslednjo pomoč: Obnoviti je treba nakupno moč množic. dn se izpraznijo dn vrha napolnjena skladišča: v tn namen treba zvišati mezde, ob enem pn znižati delovni čas, da dobe delo in zaslužek tudi brezposelni milijoni. Na ta način bo zrasla potrošnja, industriji se bo oh sobi odprlii možnost za nov razmah. Tre- j ba .ie le še izključiti iz njenih vrst vsako ' umazano konkurenco, ki bi pritiskala na cone in s tem spravljala v- nevarnost višino mezd ter lako ves obnovitveni program. Obenem .io hotel Rooseveit temeljito izpre- I menili in obnov i t i kreditni sistem. Ivalnsl rafalni bančni polomi so bili povzročili med varčevalci paničen strah in težko krizo v Industrijskem kreditu. Rooseveit je nemudoma zahteval od senata potrebna pooblastila za korenit, poseg v finančno živi.ion je dežele, ne samo v obliki strogega nndzorstvu, marveč tudi učinkovitega državnega jamstva za prihranke množic. Posebnih ukrepov je zahtevalo težko stanje kmetijstva. Kmetijski pridelki so bili j izgubili vsako eonn in 40 odstotkov farm jo j bilo tako zadolženih, dn sploh niso bile več j last farmarjev Rooseveit so jo lotil svo.ie orjaške na- j loge na naslednji način: 1 Okrepitev kupne moči. Med naj važno, .i j •o odredbe v ta namen spada »Faruibill«. j kmetijski zakon, kateremu jo bila svrlia, , da se dvignejo cene kmetijskim pridelkom j in da se temeljilo olajšajo dolgovi, ki sodila- ; čili farmarje. V la namen je dala država ; ilvo milijardi dolarjev. 2. Hoj proti brezposelnosti je uvedel na 1 dva načina: z okrepitvijo splošnega gospo- I darstva in z zvišanjem plač in s tem kon I zuma. To ,io bil cilj N. I.R.A. (Nalimml I11-dustrial Uecovei-у Act). 3. Roj proti najhujši bedi .h pouioejo pomožne akcije. 4. Nova sredstva za jamstvo prihrankov ljudskih množic. Za podrobna izvršitev teli nalog ,jo liiln treba čisto novih ustanov, med katerim so najvažnejše naslednje: NIRA — nekak uraden karte!, ki nadzoruje konkurenco in nene v industriji; Emcrgeiicy Public Works Ad-uiinistratioji. ki skrbi za uresničenje stavbenega programa, za katerega je prispevala država nad tri milijarde dolarjev; Agricol-tural Adjuslmeiit Ad ministra t ion, ki 11111 jo poverjena obnova kmetijstva in ki financira pobude, plačuje premijo in pospešuje omejitev posetve, da se doseže zvišanje cen kmet. pridelkov; Federa! Farm C redit Adml-riistration, organ vladno kred. akcije, ki vodi politiko razdolžitve in okrepitve industrije in kmetijstva. Vso le in druge organe iu ustanove druži National (miiistrial Reeover.v ( oiincil, nekak vrhovni gospodarski svoi, ki 11111 predseduje Rooseveit, a so mu člani ludi vsi ministri. Na lu način sc jo Rooseveltu posrečilo, da jc pospešil vsa dela in prizadevanja za gospodarsko obnovo in dosegel, da je danes 70 odstotkom delavnih množic zagotovljeno delo in obstanek. Splošni gospodarski pogoji v deželi so se vidno dvignili. Industrija in kmetijstvo sta prešla iz popolnega razpada v miren razvoj, čemur je predvsem pripomoglo primerno razveljavljen je dolarja in s tem olajšanje notranjih dolgov. Znižanje delavnega Časa je odprlo vrata do dela novim milijonom delavcev, okrepljena kupna moč množic jo izpraznila industrijska skladišča in omogočila novo proizvodnjo. Danke so poti državnim nadzorstvom in z državno pomočjo zopet odprle svoje urndo, zaupanje množic v javne ustanovo se .io zopet okrepilo. Napredek, ki ga jo dosegel Roosovell s svojimi ukrepi v prvem lotu svoje vlade, je ogromen — tako ugotavlja sam Harold Butler, ki je gotovo stvaren in trezen opazovalec. Milijoni, ki so se vrnili nn delo, pomoč preostalim brezposeln im, obseg proizvodnjo in prodajo, gibanje cen kmetijskih pridelkov, nov gospodarski položaj farmarjev, stalnost bančnega sistema, napredek industrije — vse to so zanesljiva znamenja, da jo ameriško gospodarstvo prešlo v krepko obnovo. Pod tolni ugodnimi znamenji jo začel Roosevell drugo loto svoje vlade, v katerem namerava rešiti šo druge težavno probleme, kakor 11. pr. stabilizacijo dolarja. Od tega kakor sploh od gospodarskega blagostanja Združenih držav je v veliki mori odvisen prospeli svetovnega gospodarstva. Zato se smemo vsi odkritosrčno veseliti dosedanjih Roosoveltovih uspehov in mu od srca želeli še novih v bodočnosti. КгаШса v IHdži 1 Sarajevo, 16. aipr. AA. Z Nj. Vel. kraljico Marijo so sc pripelj»li na Ilidžo tudi Nj. Vis. prestolonaslednik Pclcr in Nj. Vts. kraljeviča Tomfetlav in Andrej. Po odmoru na dvoru so Nj. Vel. kraljica in kraljeviči odšli na izprehod k zverinjaku, ki so si ga z 'zanimanjem ogledali. Velika množica ljudi iz okolice Ilidže in Sarajeva jc priredila visokim gostem navdušene ovacije. Pozncie se je Nj. Vel. kraljica s kraljeviči odpeljala v Sarajevo, kjer si je ogledala otroško kliniko, ki sc po njej imenuje. Tudi pri tej priložnosti jc prebivalstvo priredilo spontane manifestacije Nj. Vel. kraljici in kraHevičem. Osebn« vesti Belgrad, 16. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralia od 9. t. m. sta na predlog predsednika ministrskega sveta upokojena g. Milan Marjano- v i č , šef Centralnega p.rcsbiroja pri predsedstvu vlade, in g. Fran S m o d e j, šei upravnega odseka Centralnega presbiroja pri predsedstvu vlade. — Za i šefa Centra'nega presbiroja pri prcdsedslvu vlade ; je imenovan g. dr. Kosla L u k o v i č , književnik ' in novinar. — Za svetnika kr. poslaništva v Pariz« ' je imenovan Tcolilo Djurovič, svelnik in šel sekcije zunanjega ministrstva. Belgrad, 16. aprila. Postavljen ie na državni prednji tehniški šoli v Ljubljani za profesorja v I 6. skupini inž. Stanko Dimnik. Belgrad, 16. aprila, m. Semkaj le prispel pri-■ zreivski škof dr. Gnidovec. Jutri ostane še v nel-gradu, nato pa odpotuje v Zagreb in Liubljano. Belgrad, 16. aprila, m. Napredovali so: za carinske kontrolorje 7. pol. skup.: Anton Pezelj, Janko Gnezda, Josip Povalej, Josip Bizjak, Stanko Ktt-dcž. Franjo Monorič, Ivan Pečar, cariniki 8. pol. skup. — Za višjega računskega inšpektorja 5. pol. skup. Franc Fermentič, računski inšpektor 6. pol. skup. — Upokojena sta Josip Sircelj, višji računski inšpektor 5. pol. skup. pri dravskem finančnem ravnateljstvu in Kolar Vinko, računski inšpektor I 6. pol. skup. pri finančnem ravnateljstvu i banovine. — Za pomočnika obmejne .železniške policije na Jesenicah ie postavljen Ibrahim Lakiiič, pristav uprave mesta Belgrada. Belgrad, 16. aprila. AA. Z ukazom Nj, Vel. 1 kralja od 14. aprila t. 1. je imenovan za senatorji g. Lazar Anic, ekonom iz Orašca. Drobne vesti Newyork, 16. aprila. AA. Včeraj so v Albanyju, glavnem mestu zvezne države Newyork, zabeležili 1 hud potres, ki je trajal 30 sekund. Škode ni. Ncwyork, lf>. aprila. AA. Iz F.lyrije |Ohio) poročajo, da sta trčila neki tovorni avto in avtobus. Šest ljudi je mrtvih, 12 ranjenih. Rim, 16. aprila, b. Po infori« acijah italijanskega aerokluba sc gradi sedaj novo štirimotorno letalo, ki ho dobilo naslov »Hitri Savoia 7—^2«. Letalo bn doseglo brzino 300 km na uro. Nosilnost novega letala bo 3C00 kg. Atene, 16. a,pr. k. Po pisanju jutranjega časopisja jc prišlo v vasi Zalahimu na otoku Rodu do spopada med grškim prebivalstvom in italijansko . policijo. Pri spopadu jc bilo pet mrtvih iti pel ranjenih. Do spopada je prišlo zaradi volilve župana. Rim, 16. apr, k. Spor med Vatikanom in Nem-1 čijo je zmeraj večji. Sv. oče ni hotel sprejeti von j Papena v avdienco. Prav lako jc odklonil sprejem dr. Bulma.n.na, ki se je v imenu Nemčije pogaja/l za konkordat. Govori se, da bo von Papcn poslal poslanik v Kvirinalu. Varšava, 16. apr. k. Spor med Češkoslovaško in Poljsko se zmeraj bolj zaostruje. Športniki, pevci in umetniki ne smejo več potovati v Prago, Tako so sedaj prekinjeni vsi kulturni odnosi med obema državama. Moskva, 16. apr. k. Danes se ie začel podpis prisilnega posojila v znesku 3 in pol milijarde za drugo pellctko. Vsakdo mora i - -svoje mesečno plačo. .Utrinki, POGOVOR A (J. K. CHEUTEIIT0N0M Solrudnik milanskega Corriere delta Sera* je imel r Rimu pogovor : O. K. CheMertonom, o katerem med drugim porota: No vprašanje o po lo-£>iju angleškega lealoliilvn je izjavil Chealerton. da sr tltilnn d riga. Najznadlneje je dejstvo, da pripadajo ispreobrnjenci skoraj vedno znanstvenim in tehnitno-kullurnim krogom. Porolevalec je opozoril pisatetjv na t.asni&ke vesti, po katerih se jpri-pravlja na skorajšnji prestop v katoliško cerkev indi A. thulej/ Cheslerlon je odvrnil, dji n tem ničesar ne ve. Nahaja *e s Hiuclejem v odnosih uljudne polemike, vendar jm stvar postane zelo verjetna, te se spomnimo ravno znanstvenih tradicij le družine: stari Thonuis llu.rley je bil darvi-nistiten biolog. Julija n llwlei/ jr toolog .., Na pri-I pombo, da mu mora biti sedanja piilititna in ver-' *ka usmerjenost na Angleškem v veliko za do šteje, je Cheslerlon izjavil tole: *Petintrideset lel se ; borim. Proti razbrzdanemu industrializmu za po-, vratek na kmete, proti komunistitni nevarnosti, га 1 korporativno organizacijo po zgledu shtrih cehov, proti raznim napakam parlamentarnega sistema. :a zdraro ljudsko politiko. Ilet tuli tlovek zadoščenje, te vidi, da je pravilno sodil in se boril za misli, ki zavzemajo pri različnih narodih sicer raz-litnr oblike, ki bodo pa kmalu osvojili ves evropski zapnd. — 0 angleškem parlamentarizmu je ('!•-sterlon iziavil: »Spričo svoje izvirnosti in sta n is-,',", im Ir, 11 ц j)os''bnih nknlištin 8 .sediinentacij krvi in 106 pneumotoraksov. Zdravnik je izvršil 9 obiskov na domu, sestra pa 473. Dispanzer je ugotovil v 1164 primerih jetiko. od tega v 130 primerih odprto. Materialni izdatki dispanzerju so znašali lani 44.000 Din, od tega za mleko in kruh 18.000 Din. Na počitnice ie poslal dispanzer 67 ogroženih >trok in izdal zanje 25.000 Din, kapital, ki je prinesel dovolj obresti v zdravju otrok. Čeprav je nevarnost pred jetiko v Ljubljani sedaj manjša, kakor jc bila kdajkoli prej, vendar pa borba šc vedno ni zaključena. Tudi iz lanskih podatkov je razvidno, da stara sovraž.nica človeštva v Ljubljani šc vedno ni popolnoma zatrta in da šc vedno nu veliko ogroža ljudsko zdravje. f Dvorni svetnik Ivan Tekavčič \ nedel jo, dne 15. t. ni. so bili v Mokronogu položeni \ naročje matere — slovenske zeuilje — pozeincljski ostanki pokojnega dvornega svetnika Ivana Tekavčič«, ki je bil /.vest sin te matere ludi v tistih ('asih službovuuja v nekdanji \vstriji, ko se je ta zvestoba štela državnemu u rad tli k u \ greli. — Iiii pa je pokojni do grobo tudi /vest -iin matere sv. Cerkve. Itajni dvorni svetnik je bil v Ljubljani in пн deželi /liana osebnost postimo po p rov ratu, ko jr kol žc upokojeni vladni svetnik še enkrat membe v kazenskem oddelku. Zu sodnika po-edinca v kazenskih stvareh je začasno dolo: četi s. o. s. g. Bajko Lederhas, ki je bil doslej civilni sodnik in pred Udi preiskovalni sodnik. V kazenski senat je določen mod dni g:inii tudi s. o. s. g. Fran Orožen, ki je bil do sedaj kazenski sodnik poedincc. poprej pa kazenski sodnik pri okrajnem sodišču. 0 Prometni stražniki so dobili v nedeljo nove znake, ki jih nosijo pripete na rokavu. Ti znaki so široki rdeči traki, na rdečem polju pa ie všito kolo. Te znake bodo nosili v službi samo tisti stražniki, katerih naloga je izključno urejevanje prometa, medtem, ko bodo stražniki, ki skrbe pretežno za varnostno službo, brez teh znakov. Nove znake imajo n. pr. stražniki na vseli važnejših kri- f I , .. .. г. I I U nv 4II»|V ti* J/l . aviuu">n* •••• —----— topil v sju/.bo domovine ler ji posvetit vse | žjšfj|,t kakor pred pošto, na Marijinem trgu, pred svoje moči in odlične sposobnosti. Kajti rajni je bil eden i/med na jboljših pravnikov že v dežel-liovlmltii služIti prejšnje držnve in je svoje bogate skušnje prenesel v dcželiiovladlio palačo ob najbolj kritičnem času, ko je ua vm-Ii koncili in krajih manjkalo sposobnih uradnikov. Vendar nam je Previdnost dala dvoje uajniarkaiitnejšili osebnosti: že pred par leti umrlega dvornega svetnika Kremriišku iu sedaj umrlega dvornega svetnika lekavčiča. ki je bil prvemu desna roka pri organizaciji uradov. Pokojni imela redni dražili .septembra /».stavljenih predmetov in si cer /u dragocenosti dne 7. maju. /,a efekte (perilo, obleke in drugo) pu 12. uni ja t. I od 13 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cisti 15. — Občinstvo se ponovno opozarja na navodilu nn zastavnih listin, da se zlatnina in srebrnina mora radi puiiciranja nujnuinj tri dni pred družbo rešiti ali podaljšati; drugi predmeti (obleko, perilo itd.) pa se morajo rešiti najkasneje /adnji dan pred dražbo, ker uu dan dražbe brez izjeme ne bo več mogoče rešiti. • Za društvo slepih je zbralo omizje pri »Ma-renčetu« na Dolenjski cesti 200 Din namesto venca na grof t gosp. .losipu Toniju. Bog plačaj! "5 ibrahimova zvijača. Ljubljanski policiji je znan Bosancc lbrahim ilanžič, ki je hil že večkrat kaznovan ter ie znan, da sc rad peča z raznimi Miml'ivimi posli. Zaradi raznih sumov je bil lbrahim aretiran. Policija je pred kratkim ugotovila, da nosi na sebi obleko, ki je bila nekje ukradena, lbrahim ji' dal obleko prebarvati, da je ne bi nihče spoznal. Ko pa so včeraj zasliševali Ibrahima, je bil ta oblečen v raztrgane hlače in jopič. Kmulu so ugotovili, da je lbrahim v zaporu premenial z drugim jetnikom dobro ohranjeno obleko, ki naj bi pozneje služila proti niemu kot nevaren dokaz. Kljub tej zvijači je moral lbrahim na sodišče. Ker ima lbrahim barako v Gramozni jami^ bo morala policija prej počakati, da mu mestna občina barako podre, nakar ga bo za stalno izgnala i/. Ljubljane. 0 Prijeta roparja. V soboto zvečer je na Dolenjski cesti blizu Jelačinove hiše napadel uradnico F. n i П i j o l.aibachcrievo neki mlad moški ler ji iztrgal torbico, v kateri je imela nekaj drobiža in zlato verižico. Na njeno prijavo je policija v nedeljo aretirala dva potepuha, 24 letnega Francu K. in prav toliko starega brezposelnega šoferja Ferdinanda K., ki ju je osumila ropa. Najbolj je ropa sumila Franca, toda ta je izdal da ie rop izvršil prav za prav Ferdinand. Oba je policija že izročila sodišču. 0 Racija proti krošnjnriem. Policija je zudnje dni pričela ostreje nadzorovati razne dulmatinske krošnjarje, ki so postuli za prebivalstvo že prava nadlega. Prijela je okrog 20 krošnjariev ter ugotovila, da jih ima skoraj večina nepravilna ponarejena ali zastarela dovoljenja. Najprej jih je zaslišala sama. nato pa jih pod dobrim spremstvom poslala na magistrat, kjer so uradniki obrtnega referenta morali ugotoviti isto. Večino teh krošnjariev bodo izgnali iz mesta '•> Zamenjan klobuk, (iosji. policijskemu upravniku Kerševanu se je pripetila na nedeljski proslavi ilou Bosca neljuba zamenjava. Neki gospod .ie namreč zamenjal njegov črn klobuk s svojim. G. upravnik prosi do-ličiiega. naj nin njegov klobuk vrne! 0 Puiiipurco. modne hlače, najboljše kupile pri Preekerju, Sv. Petra cesta 14. iredslojnik. lino pa je res: krivičen ni bil ni-/.alileval je pač red. ki ga je držal tudi sam. — fabula rasa« mu je bilo geslo v uradu. Čisto mizo jc hotel imeti vsak dan: to je zahteval tudi od podrejenih. \ko je dobil njegov oddelek dnevno po sto uradnih aktov, jih jc od-delil sebi 2". ko je imel oddelek satlio + uradnike. Tudi to je zgled. ki kaže pot uradniškemu narašča ju. Ko je r-lopil spomladi I. I«)27. v trajni zasluzeni pokoj, sva ob polurnem slovesu mnogo govorila o marsičem. Zato lahko pričam u njegovem poštenem srcu. Ko sem mu dejal, du nisem ime in ne bom imel več boljšega predstojnika, mu je za blestela solza \ očeh. — Mar ne priča tudi to. da je imel dobro in čuteče srce' Jedro, ki sc skriva v morda trdi iu nopriktlpljivi lupini. — I rdosrčne/. nc pozna solze. Ni pu bila samo strogu uradna usmerjenost po paragrafih — *aj sc dado ti po potrebi celo zavijati — ki inu jc dajala pruvoc v delovanju. Kol globoko veren človek jc bil ludi mi položaju visokega uradniku mož krščanske pravičnosti. — Poleg uradne sobe inu je bila Cerkev drugo dnevno zatočišče. Ni bilo stulnejšega poslušalca govorov stolničtiega pridigarja, kakor jc bil pokojni dvorni svetnik lekavčič, ki se ludi kot aktivni uradnik nikoli ui sramoval poklekniti k s|M>veduiei in obhajilni ini/i. a ko je stopil v pokoj, noben dan ni zamudil maše, dokler jc bil zdrav. Zamudil ni niti one šina ruične po-božnosli iu krepko jc busirol pri petih litaiiijnh. — Zakaj l>i nc smeli tega javno zapisali po smrti' Sa j m ii morda ob življenju njegova verska /uvest ni liilu šteta v dobro. Ko se je 'po-sluvljal ob vpokojitvi, je piscu teli vrst priznal, da prav rud odhaja. Postranskega pomena je. kdaj in k je je bil rojen in kod je vse hodil v življenju po .službenih iu uradnih potih. — Bistveno važno za njegov spomin je in naj ostane lo. kur je tn zapisano. Saj se /.rcali i/ legli čist značaj človeka, kristijaiia in uradnika, kakršnega bi si v,si iz srca želeli vsakega. — Naj bo rajniku ltiliku slovenska zemlja v lepem domačem kraju, in možu poštenjaku Bog dobrotni plačnik ouostruu groba; — F. K—n. Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane Drevi ho olvorjen turnir našega državnega prvaka Ljubljanskega šahovskega kluba, katerega sc bo udeležila večina reprezentantov pri tekmah za državno prvenstvo in čigar poteku in izidu bodo z zanimanjem sledili vsi jugoslovanski šahiati. S tem bo LSK zadostil nujni potrebi, ker se žc od lela 1930 ni vršil prvenstveni turnir. Turnir ee bo vršil v kavarni »KvropU in sicer tri kola na teden. Igralni dnevi so določeni na ponedeljek, sredo in. petek in se bo prvo kolo odigralo že v sredo. 18. t. m. Za zmagovalce so določene denarne nagrade, za prvaka pa še posebej pokal, ki bo napravljen po načrtu prof. Plečnika in za katerega bo prispeval predvsem zavod za pokromanje Unitae«. .lasno jc, da bodo hoteli naši šahisti razvili na tem turnirju vse svoie znanje, kar nam jamči za napetost in zanimivost turnirja. Klub ima sedaj večje število prvorazrednih igralcev, med katerimi so le m.vline razlike, tako da bo borba še boli zanimiva. Rezel-tati lega turnirja bodo določili tudi klasifikaiio posameznih igralcev, kar je dosedaj večkrat delalo težave O poteku turnirja bo Slovenec sproli loino poročal. (? Spremembe pri kazenskem senatu. Ker je predsednik kazenskega oddelka okroinegn soifiščn v Ljubljani višji s. svetnik g. Anton Mladič upokojen, so se izvršile delne «pre Mariborske vesti: Proslavimo don Bosca - svetnihal V četrtek, |>etek in soboto, t. j. I))., 2(1. in 21. apiiia ob I H. uri bo v stolni in mestni župni cerkvi pridiga, po pridigi pa litanije pred Najsvetejšim in blagoslov ob koncu. V nedeljo 22. aprilu bo ob pol G pridiga, sv. maša pred Najsvetejšim, med sv. maso skupno sv. obhajilo, po sv. maši blagoslov; ob |Kil 10 slavnostna pridiga prevzv. gosi), knezoškofa, iKiiilifiknina sv. maša z zahvalim pesmijo pred Najsvetejšim in blagoslov. Poleg cerkvene proslave se vrši tudi slavnostna proslava v nedeljo 22. aprila popoldne ob 3 v dvorani Union v Mariboru. SPOIt K D: Uvod: Uvodna koračnica, orkester. Prolog. Slavnostni spev, mešani iu moški zbor z orkestrom. Prvi del: Slavnostni govor: Frunjo Zebol. - Drugi del: Don Bo-skovo delo, melodramatičen prizor v treh slikali. Za odmor: V norišnico, vesela deklamacijn. Čigav je don Bosko, /.borim deklamacija. Pustite mule k meni, odlomek iz Kvangelljn. — Tretji del: Njegova pot, melodramatičen prizor v treh slikah. Sodelujejo: Salezijanski gojenci z Rakovnika pri Ljubljani (120 po številu) in mariborska vojaška godba. Vstopnina: sedeži po li do 15 Din, stojišča il Din, dijaška 2 Din. Predprodaja vstopnic: Cirilova knjigarna na Aleksandrovi cesli št. fi. „Hotel pri zelenih livadah . . Z nastopom krasnega in toplega spomladanskega vremena so oživela tudi znana torišča po-nočnega in skrivnostnega življenja in zbiranj okoli Treh ribnikov in v betnavskih gozdovih. Splošno se ti pojavi, ki bi naj v večji meri vzbujali pozornost in zanimanje vzdrževalcev javnega reda v Mariboru iti okolici, navajajo skupno s hudomušno oznako Hotel pri zelenih livadah^. Zlasti za mladino so ta nočna zbirališča začetek poti navzdol. Shujališča vseh mogočih ljudi, ki imajo vzroke, da se krijejo pred očmi juvnosli, so obenem izhajališča najraznovrstnejših prepovedanih podvigov, ki imajo svoj zaključek v sodnih kronikah. V teh gnezdih se kujejo načrti za vlomilske akcije, vrši se bujna trgovina z ukradeno in tihotapsko robo. V zadnjih dveh letih so se ta ponočna sha-janja skušala preprečiti po oblastvenih organih s številnimi racijami, ki so pa bile po navadi brezuspešne, ker je organizacija hotelov pri zelenih livadah« brezhibna ter so se znali stanovalci racijam skoro vselej spretno izmakniti v sosednja gozdovna skrivališča. Povrhu so se take raci'e izvajale s premalim številom ljudi. — V interesu ugleda ter okolice in nravnosti je, da se ob nastopajoči sezoni, ko se zopet poživlja življenje v "hotelih pri zelenih livadah., v zabetnavskih gozdovih. pri Treh ribnikih in v Grajsko-gozdnili za-tišjih, posveča temu življenju večja pažnju in strogost ter da se zametek ob vznikajoči sezoni že v kali zalre. * (j Okoliški obrtniki so zborovali v nedeljo dopoldne na Teznu. Vršil se je občni zboT Združenja okoliških obrtnikov, v katerem so zastopane vse obrti ter šteje okoli 180 mojstrov, 160 pomočnikov in skoro isto število vajencev. Zborovanje je vodil i predsednik krojaški mojster Šabeder, navzoča sla bila med drugimi zastopnik banske uprave zadruž-I ni inšpektor Založnik in zastopnik zbornice Novak. I Živahna debata se je vršila o raznih aktualnih obrtniških zadevah, predvsem pa o davčnih bremenih in šušmars'vti, ki je zlasti okoliškim obrtnikom no 'hujši konkurent in uničevalec legalne obrti. Št. Lenarčani v Mariboru. Že drugič so nastopili na odru v Zadružni gospodarski banki z znano llnunig-Pctančičevo zgodovinsko dramo '"'rni križ pri IIrastovcu«. Kakor prvič, so tudi to- lukajšnji obrlnopospeševulni zavod zbornice TOl. Vedaval je g. Friderik Schaner, udeleževalo se je pa tečaja 31 krojačic in modislinj iz Maribora. Včeraj je pričel tečaj za krojače, ki bo trajal do konca tedna. Med tem se je priglasilo zopet toliko krojačic, zlasti iz okolice, da se bo po zaključku krojaškega tečaja vršil zopet nov za krojačicc. □ Usadu železniškega pogrebnega drušlva zanima vse železničarje in zalo je bilo umljivo, da so pfišli v soboto zvečer na pomenek, ki ga je priredilo v dvorani Narodnega doma U.IŽ o pogrebnem društvu, tudi veliko število železničarjev, ki niso včlanjeni v U.IŽ. To pa hi bilo po volji vodstvu, ki je sklicalo zborovanje ter so se morali vsi nečlani odstraniti. Odšlo je z zborovanju kakih 500 oseb. Sestanek sam pa-je potekel tudi po odstranitvi nečlanov dokaj burno ler so padali razni očitki. □ Agilni »Jadran... V nedelio se je vršil občni zbor pevskegu društvu Jadran«, ki ga moramo prišteti med najagilnejše in najboljše pevske zbore v Mariboru. Vodil ga je zaslužni predsednik dr. Ber-goč Josip. »Jadran« jc v lanskem letu priredil štiri lastne uspele koncertne nastope, sodeloval pu je pri 21 prireditvah. Dr. Bergoč se je zahvalil za predsedniško mesto ter je bil pri volitvah postavljen na čelo odbora kot novi predsednik odvetnik dr. Fornazarič. □ Potegnjeni reševalci. Dvakrat je neki nepridiprav potegnil vnete mariborske reševalce v teku nedeljskega popoldneva. Prvič so morali zastonj na Ptujsko, drugič pa.na Tržaško cesto. Tako lahkomiselne potegavščine bi imele lahko resne posledice in zaslužijo eksemplarično kazen. □ Brez šale: 1 milijon dinarjev globe! Po zaslugi carinskih organov v Št. Ilju. zlasti vodje carinske ekspoziture Marijana Brozoviča ie prišlo do zuplembe ogromnega šverca na cesti med Pesnico in Mariborom. Na pekovskem vozičku se je vozilo v Maribor 38 kg saharina, ki so ga zaplenili. Voznik je bil hlapec. Vršijo se še poizvedovanju, obenem pa jc padla že kazen. Ker znaša globa od vsakega kilograma 30.000 Din, bo znašala v predmetnem slučaju nič manj kol 1,140.000 Din. □ En steber lesen, drugi kamen. Zgradba mostu na Mariborski otok je v polnem teku, da se nadoknadi zamuda, ki jo ie povzročilo v marcu naraslo dravsko vodovje. Povodenj je napravila graditeljem križ čez načrte, ker je voda sedaj tako visoka, da ni mogoče graditi betonskega opornika na eni strani struge. Radi tega bo mostna konstrukcija počivala na bregovih na betonskih pod- krat imeli popolen uspeh. Dvorana ie bila v nc- ; stavkih, v strugi pa jo bo podpiral .amo en beton- deljo zvečer do zadnjega količka zasedena. Med odl'čnimi gosti smo opazili tudi g. stolnega prosta dr Maksa Vrabra. Igralci, sami kmečki fanljc in dekleta, so sc potrudili in vloge'dobro podali. Pred predstavo je izrekel prisrčne pozdravne besede organizator prireditve šentlenarški kaplan g /,'ravko Kordež. Vse priznanje vrlim igralcem, z asti sc vnetemu režiserju g. kaplanu Kordcžu! I Marbn- letOs zdrav. Nepričakovano zdrava ie letošnja zima in pomlad v Mariboru. Nobenih infekcijskih bolezni razven treh slnčaicv škrlatice šc letos ni hilo. Slučaj. :or ga varuhi mestnega zdravja še niso doživeli! Г 7.n napredek krojaške obrti. V soboto se je končal damski prikrojevalni tečaj, ki ga je priredil 5oo$ocl isto 1л nvvi П n rt . VrtfiftO I |oomcujxk fcanas Prhljaj izgine! La«je prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo I Spomenik skladateljem Ipavcem Sv. Jurij pri Celju, 14. aprila. Že pred svetovno vojno zučeto in potem prekinjeno delo za spomenik bratoma dr. Benjaminu m dr. Gustavu Ipavcu ic letos posredno na novo sprožila Ipavčeva pevska župu v Mariboru z na-mero, da 13. maja odkrije bratoma v Sv. Juriju spominsko ploščo. Ko so za namero žtipe zvedeli nekateri Šent-iurčani, so takoj stopili v stik z zastopniki obeh šentjurskih občin, ki so sc. 18. marca pod predsedstvom trškega župana g. Grelnika polnoštcvilno sestali in na predlog dr. Doboviška za 13. maj osnovali poseben »Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem (tudi dr. Josipu) v Sv. Juriju pri Celju«. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: predsednik dr. Dobovišek, odvetnik v Celju; predsednikov namestnik dr. Svetina Franc, okrožni zdravnik v Sv. Juriju; tajnik Liška Janko, su-plent v Celju; blagajnik Črelnik Fran, trgovec v Novi vasi pri Sv, Juriju; odborniki: Drofcnik Josip, bivši narodni poslanec in posestnik v Sv. Juriju, Karlin Jože, uradnik v Ljubljani, Klanjšck Martin, župun okoliške občine in poseslnik, kuno-nik in župnik pri Sv. Juriju Mikuš Valentin in Mastnak Hrabroslav, posestnik in mlinar v Sv. Juriju, — Odbor je dobil nalogo, da do jeseni doseže, da se postavi primeren spomenik na trgu pred cerkvijo in takoi stopi v stik z Ipavčevo župo, s katero se je nalo žc sporazumel, da bo župa 13. maja odkrila bratoma Benjaminu in Gustavu Ipavcu spominsko ploščo v njuni rojstni hiši v Sv. Juriju in da bo ob lej priliki blagoslovljen temeljni kamen za spomenik. Ipavce štejemo med svoje najpomembnejše skladatelje. Naiplodovitejši med njimi, dr. Benjamin (1820—19091. je avtor vrste vokalnih in instrumentalnih skladb (četverosipevov, samospevov, /.borov, plesnih in klavirskih skladb, ljubkih otroških pesmic itd.), avtor operete »Tičnik« in lirične oipc-re »Teharski plemiči«, eden izmed osnovateljev in prvih popularizatorjev slovenske glasbe, ki je izdajal pesmarice in sodeloval prav tako pri »Slovenski gerlici- kol pri »Novih akordih«. Brat Gustav (1831 -1(I08), ki ie dobro znan predvsem po svojih v ljudskem tonu zloženih zborih, manj po samospevih in otroških pesmih, je bil razen tega še sloveč zdravnik za očesne bolezni in nad 30 let priljubljen župan šentjurski, narodnjak in gospodarski delavec, ki ie mnogo pripomogel, da je bila ustanovljena v Sv. Juriju kmetijska šola. Najmanj znan od vseli je Gustavov sin dr. Josip (1873 do 1921|, ki mu je dolgotrajna bolezen prezgodaj uničila tvorne sile. Bil je glasbeno temeljiteje izobražen od očeta in strica in vrsta njegovih globoko občutenih in po zapadni Evropi in Ameriki z izrednim uspehom izvajanih balad, enodejanka pan-tomima »Možičck« in še druge manjše skladbe ga kažejo kot skladatelja precejšnjih kvalitet in velikih obetov. Malo pred začetkom bolezni jc do-golovil opereto, katere premijera bo v Ljubljani, ko bo pesnik Župančič prevcl in izpopolnil pomanjkljivi libreto pisateljice Marc Čop-Berksove. S skladatelji Ipavci je zvezan precejšen del slovenskih glasbenih stremljenj, ustvarili so pomembna dela in njihove pesmi so postale priljubljene in razširjene kakor pesmi nialokatercga slovenskega skladatelja. Zalo odbor vse rojake Ipav-cev, vse liste, ki so keduj delovali v Sv. Juriju, vse prijatelje in častilce njihovih skladb in vse, ki se količkaj zavedajo kulturnih dolžnosti, prosi in poziva, da mu pomagajo z denarjem in moralno, jih prosi, da ne ostanejo dolžni odgovora na posebne prošnje, ki jih bodo kmalu sprejeli, in prispevke nakažejo Kmečki hranilnici in poso;ilnici v Sv. Juriju pri Celju (ček. račun št. 11.552). Celje ski opornik, dočim bo drugi začasno šc lesen. Lesena nosilna konstrukcija bo zgrajena na mestu, kjer bo stal drugi betonski opomnik, katerega prično graditi na jesen, čim bo voda /opet padla, potem pa bodo lesenega odstranili. Cl Novorojenček v Pesnici. Pesnicn pri Zgomii Knngoti jc naplavila truplo novorojenčka. Trupel-ce je bilo še sveže, znak, da jc bilo šele nedavno vrženo v vodo. Ni zaznati na njem nobenih znakov nasilne smrti kot dokaza, da je bilo rojeno živo ter ga je brezsrčna mati usmrtila. Radi lega je poslalo sodišče včeraj sodno komisijo, ki je izvršila raztclescnje, da bi ugotovila vzrok smrti. Orožniki pa so obenem ukrenili vse potrebno da se izsledi mati, ki je svojega otroka vrgla v Pesnico. & Cepljenje proti prašičji rdečici bo tudi letos in se pozivajo interesenti, da se javijo radi lega do koncu aprila v občinski pisarni na Bregu. 0 Začnite s škropljenjem cest. V imenu občinstva prosimo mestno in okoliško občino, da bi že začeli škropili ceste. Posebno po pro-inetnejših ulicah in cestah se dvigajo naravnost oblaki prahu, dn ni mogoče več zdržuti. 0 Lepo uspela dijaška akademija. V soboto zvečer jc bila v Narodnem domu akademija pomlndka Jadranske straže na cel jski gimnaziji. ki je v vsakem oziru lepo uspela. Akademija jc bila /umišljena kot proslava obletnice zarote Zrinjskegu in Frunkopana in jc o njiju pomenil govoril predsednik polnilnika g. Subic M. Poleg tega so bile nu dnevnem redu še pevske in glasbene točke. <3 Smrt kosi: v nedeljo so umrli Dolcnc Franc, "9-lctni zasebnik na Bregu; Petrovič Marija, 00-lcliui zasebnica. Tovarniška ulica, in Srcbočun Ivan. sin brunjurju, Zavedna. Naj v miru počivajo! & Zaprti uradni prostori na Bregu. Pisarne občinskega urada okoliške občine na Bregu bodo v četrtek, dne 19. aprila zaradi snaženja /uprte. Stranke, povabljene /u ta dan, naj se /glase drugi dan. & Zaradi razpcčavauju lainarejenega denarja jc bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 6 mesecev strogega /aimra ključavničarski mojster Prislan Andrej / Velikega vrha ob Paki. Oproščen pu je bil obtožbe, da jc bil denar izdeloval sam.' £t Strel v nogo in druge nesreče. Zadnje dni jc bilo pripeljanih v celjsko bolnišnico več ponesrečencev. Kunier.ju Martinu, 33-le.tnega delavca pri Hestnu, stuuujočcgo v Gubcrju, Kovinarska ulica, je v nedeljo ob pol 7 zvečer v neki gostilni v Bukovem /laku ustrelil nek:' moški v desno nogo. — Štefan llrešč. delavec pri tvrdki Kristalija je podel s kolesa iu .si /lomil levo roko. — Na Cvcrlelo Tomaža, delavca v tovarni lesnih izdelkov v Jurkloštru, je \ nedeljo pri |ioi)ia\Ijanju studie padel žleb in ga te/jc poškodoval po telesu. — Ivka P„ žena brivca ч Huma ob Sotli, jc pila ocetao kislino. Gospodarsko stanje v marcu Nad 17 milijonov v zemljiški knjigi Ljubljana, 16. aprila, Sluti-nco jc /,c poročal o raznih hipotekah in kupnih pogodbah, ki so bile zapisane v zemljiško knjigo za mesec marec. So še zanimivi podatki, kako skušajo ljudje, domačini v mestu in okolici rešiti svojo rodno grudo. Prisilnih uprav je bilo v mulcu v zemljiški knjigi zuzuumovuuih 8 zu skupno vrednost 1,913.209 Din. Prisilne uprave sc sedaj jako znižujejo, to na podlagi zakonskih določil o rešjivi kmetskega premoženja. Pri 27 nepremičninah je bilo dražbeno |w>-stopanje za celotno vrednost 1,703.229 Din. To so sami upniki, ki zahtevajo družbo nepremičnin, na kuterib so še višje posojilne terjatve. V prvi vrsti gre za davčne zaostanke in terjatve, ki jih okoliški kmetje več ne zmorejo. Tudi mesto je v tem pogledu zelo interesirano, kajti vknjižciio je bilo potoni realne eksekucije mnogo davčnih zaostankov. Mnogi si pomagajo s leni. da izjavljajo prednost raznim terjatvam in ji- bilo tako pri 13 nepremičninah 1,573.344 Din zapisanih v korist prednosti drugim terjatvam. Najviš ji znesek jc znašal 1 milijon Din. Bilo jc pa celo zapisano. da iniu vrslno prednost terjatev 250.000 K pred drugimi terjatvami. pravite ? Naš ugledni pisatelj g. Fran Govekar še čedno sivi in kar ju še več vredno, tudi marljivo piše, če drugega ne, pa gledališke kritike. Njegovo izvež-bano pero nam večkrat ljubeznivo postreže z marsikatero duhovitostjo, kakor jo zmore samo roka, ki lo pero vodi. Zadnjič nam je pero lega odličnega, leposloven postreglo z ugotovitvijo, dn je bil Dostojevski epileptično bolan, samo da smo lažje razumeli, zakaj so Atratje. Karamazovi•■■ tako mučna zadeva. Mi. skromna gledališka publika, smo g. Go-vekurju zelo hvaležni. Kes ne razumemo, zakaj svel tako slavi in tako prebira tega preklicanega epilep-lika Dostojevskega, ko so njegovi romani in novele, kakor ravno »Bratje Karamazovi , *Zločin in kazen*Idiol , ».Ponižani ili razžaljeni/Zapiski iz mrtvega domu* in dragi res zanič in ko vsi kažejo vse znalce duševno bolnega geniju. Skoda, da je slovenski narod luko majhen, drugače bi sv mnenje g. Govekarja. razširilo še drugod po svetu, saj prav nič ne dvomimo, da hi gu ludi drugi narodi sprejeli resno, kakor smo ga mi. Resnično bi bilo treba nekoliko korigirali evropski okus glede literature. Ljudje naj bi brali samo dela zdravih pisateljev, ki se jim ne more očitati epilepsija, nc jelika in ne da so bili kdaj bolni za kozami. Potem bi šele prišla do zasluženega. renomeja razna *remek-delar, kakor »Oj le ženske*, vrsta finih in pikantnih zgodb o ženskah, romani, kakor »Svitanje« s vsem ločnim in realistično podanim zgodovinskim ozadjem, za duševno razvedrilo naj bi ljudem služila zgodovinsko pomembna dela. kakor »Bontoiu, dalje veleizvirna dola o trpljenju patra Kajetana, ki je bil »Hinter den geiceihten Mauern«; naše gledališče pa naj bi se vrnilo zopet k starim tradicijam ler naj bi uprizarjalo že uspela delu, kakor Krpanovo kobilo (pred vojno je dobil Turkov hlapec 5 kron, ako je napravila kobila na odru veleumelniški kupček, sedaj naj bi hlapcu dali recimo za to -i0 Din), dalje kakšne »Legionarje« ali j-Desetega brata', v stari dramatizaciji. No, pa do tega morda še pride, kaj bi ljudi mučili zgolj z žalostnimi stvarmi, kakor so ravno i>Brntje. Karamazovi*. Kalcor vemo, g. Govekar ni osamljen in ima precej pristašev marsikje, kakor je dokazal v občinskem svetu spoštovani občinski svetovalec. Koledar Torek, 17. aprila: Rudolf, mučenec, Acint, papež. Novi grobovi -f- Na Jezerskem je umrl po dališi bolezni 75-letni g. Ferdinand Skuhev, posestnik. Pokojni je bil dolgoletni naročnik -.Slovencu«, odločen katoliški mož in skrben gospodar. Bil je 43 let občinski odbornik občine jezersko in jo dobil po svojih močeh za njeii dobrobit. Naj \ Bogu počiva. Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti — Prevzem odvetniške pisurne. Odvetniška zbornica v Ljubljani je določila za prevzemnika fiisarne pk. g. dr. Janka Brejca odvetnika g. dr. vana Stanovnika. = Iz finančne službe. Napredovali so zu davka v jc Vili. pol. skupine: pri davčni upravi v Kamniku Žmuc Anton, v škoTji Loki Kosci j Jakob, v Ljubljani-mesto Machtig Kar I o, v Litiji Vajdetič Josip, v Črnomlju Tancar Vinko; zu arhivarje VIII. pol. skup.: pri davčni upravi v Krškem: Kamipuš Franc in v Muriboru-okolica Hribernik Romuald. Cerkveni vestnik Cerkvena sluvnost v čast Marije Matere do-bregu sveta, nebeške varuhinje misijon. družbe sv. Petra Klaverja bo v nedeljo. 22. aprila v stolni cerkvi sv. Nikolaju. Ob pol 4 popoldne govor: stol. vikar Jože Ko.šiček. Nato slovesne pete litanije z ljudskim petjem in blagoslov. Po govoru bo darovanje za uboge afriške niisijonc. Prisrčno vabimo k številni udeležbi. Ostale vesti — Durujtc knjige — pravne vsebine Društvu prijateljev pravne fakultete v Ljubljani.« Lksekutivu »Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani« jc sklenila, da bo nabirala knjige pravne vsebine. Knjige in časopise pravno znanstvene vsebine bo društvo izročilo knjižnici pravne fakultete v Ljubljani, učbenike in nove izdaje zakonov pa knjižnici Društva slušateljev pravne fakultete. Prosimo vse pravnike, naj pošljejo knjige, ki jili lahko pogrešajo, tajniku društva, namestniku viš. drž. tožilca dr. Avgustu Mundi, justična palaču, 11. nadstr., vrata 127., ali pa naj imenovanega obveste, katere knjige nameravajo, darovati. Dobrodošli so tudi posamezni letniki »Slovenskega Pravnika«, zlasti oni pred prevratom. Društvo slušateljev pravne fakultete ima knjižnico, iz katere izposoja svojim članom knjige (učbenike) predvsem zu študij za i/pilc, pa tudi zu splošno, zlasti pravniško izobrazbo. Omenjeno društvo rabi mnogo takih knjig, ker jih gumo nc more nabavili, ker niniii sredstev. — Telefonski' promet. Prometno ministrstvo .ie dovolilo, da sc otvori telefonski pro- V marcu so bili izvedeni tudi izbrisi raznih terjatev pri 81 posestih v skupnem znesku 1,368.232 Din. NaefviSjc postavke so znašale 220 tisoč, 400.000, 670.280 itd. Najnižje postavke za izbris pu so znašale 75, 85 iu celo 36 Din. Zemljiška knjiga kaže /.a marec prav zanimivo sliko, kako so naši stari gospodarji izročali pred pustom svoje kmetije v roke mladim gospodarjem. Vseli izročilnih pogodb je bilo v zemljiški knjigi 31 za skupno cenilno vrednost 2,180.021 Din. I udi dediščine so prišle v zemljiško knjigo. V marcu je bilo 21 vknjižb zn celotno dediščino 147.086 Din. Realne eksekucije sc napram drugim mesecem ni nože. V zemljiški knjigi je napisanih v marcu t()7 eksekucij zu celotno vrednost 1.347.853 Diu. Prav te realne eksekucije kažejo, s kakimi težavami se ima boriti ljubljanski meščan in okoliški kmet, kt sicer lahko postavi na trg marsikatere svoje pridelke, a jili tam ne more pravilno spečati. Najnižje realne eksekucije so šle za borne vsote 57, 15() in |(,7 |)јц. Taku jc približno slikn našega gospodarskega stanja v marcu. met na progah Ljubljana-Trnovo pri ilirski Bistrici (1.50 zl. fr.) in Mnribor-Solcano (2.10 zl. fr.). Zneska v oklepajih sin pristojbina zn tri minutni pogovor. — Strašna sinit pod vagoni. S sumoborskini vlakom se je preteklo soboto peljal 23-lctni Anton Vuiijun, steklarski trgovski pomočnik iz Zagrebu. Med vožnjo je hotel iti v drugi vagon. Na platformi vagonu jc dvignil nogo če/ ograjo, pri tem pa je padel med odbijače in pod kolesa, ki so ga popolnoma ruzmrcvarila. Bil je tako mrtev. — Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu Mar-kuševcu na Hrvatskem se jc zgodila huda nesreča, ki ni pokazala samo, da so tam zaposleni otroci, marveč ludi to„ da sla dva taka otroka v treh tednih težkega dela zaslutila skupaj 50 Din. To sta 13 letna dečka Stjcpan Ilržič in Ivan Peter. Oha dečka sta bila zaposlena v kamnolomu. Ko je bilo končano miniranje, sta šla dečka na mesto, kjer je eksplodirala mina. Prišla sta pa prezgodaj in nanju se je zrušila velika plast kamenja. Takoj so jima priskočili na pomoč delavci, ki so bili v bližini. Ker so pa bile rane zelo hude, so poklicali reševalni voz iz Zagreba, ki j« jc prepeljal v bolnišnico. Stanje Hržiča je brezupno, za Petra pa upajo, da bo okreval. Oblasti so uvedle preiskavo proti lastniku kamnoloma, ki zaposluje otroke trinajstih let. — Pri glavobolu, omotici, šumeii)u v ušesih, pomanjkljivem spanju slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef«-grenčici Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jo-sel«-voda posebno izborilo učinkujoče naravno odvajalno sredstvo — Strahotno maščevanje, V Petrinji živi meščan Mato Kolakovič. Svoj čas je bi! dolgo v Ameriki, kjer si jc pridobil lepo premoženje. Ko se jc vrnil domov, je svoj denar večinoma razpo-sodll. Ker mu pa mnogi denarja niso vračali, sc je Kolakovič obrnil na sodišče, kar mu je nakopalo precej sovražnikov. V noči od četrtka na petek ob dveh je odjeknila močna detonacija, ki je zbudila vso mestno četrt okrog banovinske bolnišnice. Nastala je panika. Mnogi ljudje so hiteli na kraj eksplozije, kjer ee jim je nudil strahovit prizor. Cela soba, kjer jc spal Kolakovič, je. bila porušena. Okna so bila vržena na drugo stran ceste. Eksplozija je odnesla velik kos zidu, vsi dimniki na slrehi so se podrli' Na vsej hiši ni ostalo celo niti eno okno, pa tudi na sosednih hišah so popokala številna, okna. Kolakoviča je vrglo iz postelje vsega ranjenega. Ležal je v nezavesti. Ugotovljeno jc, da jc neznana oseba položila na okno vrečo, v kateri je bilo kilogram dinamita, nato pa je zažgala dinamit in povzročila eksplozijo. Kolakoviča so prenesli v bolnišnico in imajo zdravniki le malo upanja, da bi okreval. Vsi so prepričani, da gre za maščevanje. Doslej so aretirali tri osebe. Že leta 1932. jc nekdo skušal ubiti Kolakoviča. Vrgal je v njegovo spalnico vrečico z dinamitom in steklenico s petrolejem. K sreči takrat ni prišlo do eksplozije. — Šmarnice. Zn mesec niajnik priporoča Ju goslov. knjigarna v Ljubljani sledeča šrnarničnn berila: Lavtižar, Marijina božja pota — Druga knjiga, vezana 35 Din (letos nove!). Od prejšnjih let so v /ulogi naslednje: Finžgar, Govori za niajnik, 20 Din: Brumal. Mala cvetku Marijina, vezano 45 Din; Jerše, Pozdravljena Kru-Ijica, vezami 30 Din; Jerše, Znamenje nn nebu, vezano 30 Din; Jerše, Luvretanskc šmarnice, vezano M) Din; tšmuruicc arskegu /upnika, vezano JO Din: Bernik, .Marija iu sveta mušii. vezano Jo Din; Kruljc, Marija, vzor krščanskega življenju, vezano 20 Din: Vole, Marija v pred-podobnh iu podobah, vezano 25 Din; Bernik, Rožnivenške šmaruice, vezano 28 Din: Stanič, Marijini godovi, vezano 33 Din; Brumal, Nu sv. Goro - šmaruice, vezano 35 Din. broš. 23 Din. — Pri revinatizmu v glavi, ledjih, plečih živčnih bolečinah v kolkih, usedu (llc\ensctiuss) sc upurablju naravna »Franz Joscfova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Zgradba stanovanjske hiše. Fond zu /graditev stanovanjskih hiš na področju ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani razpisuje prvo javno ofertulno licitacijo /a zgraditev ene dvonadstropne stanovanjske liišc nu parceli 76-2 k. o. Kupucinsko'predmestje v Ljubljani, licitacija bo 5. m.ija ob II v pisarni načelniku Gradbenega oddelka v Ljubljanskem dvoru. II. nadstropje. soba ši. — Zbornik znanstvenih ru/.prav pravne lu-kultefe v Ljubljani zn leto 1У34. ( lanom Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani« .»poročamo, da jc Zbornik znanstvenih razprav« X. letnik v tisku. Obsegal bo predvidoma devet razprav in sicer: I. Prof. Dolenc: Osebno- in rodliinskopraviui vprašanja v sodstvu slovenskih ljudskih sodnikov. 2. Priv. docent Furlan: Teorija pravnega sklepanja. 3. Prof. Korošec: Novi odlomki Gajevih institucij. 4 .Prof. KuŠej: Hlačna pravila srbske pravoslavne cerkve. 5. Prof. Lapujne: Spori za mejo. (>. Prof. Maklecov: O pojmu in nalogah kriminalne politike. 7. Prof. ■Spe k to rs k i: Nastanek konstruktivne metodo v Toplo spomladansko solnce prebudi marši katero skrito bdezen, ki sc uteguo razpasti v težke posledice. Radenska slatina več bolezni v kali zaduši. Zato Vam v Vašem interesu toplo priporočamo, du lakoj pričnete piti Radensko vodo, ki Vam i/čisti kri. izloča sečno kislino in drugo telesne strupe. L moja pa pridite I; nam. da so navžijetc naše zdravilne vode, kolikor Vnm srce poželi iu se kopliete v naši giaeoviti slatini, ki je ena najuspešnejših proti ruz.ličnini notranjim botemim V predsezoni je zu 20 dnevno bivanje v pavšalu Din 1.400' vse vključeno. Kopališče in zdravilišče Slatina Itadenri pravo/nunstvu. 8. (Jnh. docent Tomšič: O naj. novejših naporih, da se vojna odvrne. — Zbornik bo predvidoma ru/.poslan sredi meseca maju. — Za srcc, ledvice, kamne, jetra, želodec, notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino. — še 14 dni. pa grcnio pil rogaško slatino k izviru — v Rogaško Slatino, kjer velja v času oil I. maja do 15. junija popolna 20dnevna oskrba Din 1000 in Din 1200. Prospekte in cenik dobile pri upravi zdravilišča ali pri «Putniku«. Oddaja časfniske restavracije v Ljubljani. Upravni odbor Oficirskega domu v Ljubljani oddaja v najem svojo restavracijo ■/. menzo za časa 1934-35. Ponudbe poslati do 15. maja 1. I. omenjenemu odboru. Pogoji so na razpolago pri upravnem odboru Oficirskega doma v Ljubljani. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečiej v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj ua tešče kozarec »Franr Josefove« grenčice. Y''štvo SK Ilirije — državni prvak v Crosscountry-ju za 1. 1934. (Od leve na desno stoje: Jamar, Starman D., Bručan (drž. prvak poedincev), Šporn, Starman L. in Osterman. Otvoritvena dirka ŽSK „Hermesa" Prihodnjo nedeljo 22. t. m. priredi kolesarska sekcija ŽSK »llermesa« zanimivo otvoritveno cestno kolesarsko dirko. Zanimiva bo zato, ker se bo ista vršila v neposredni bližini Ljubljane in sicer na krožni progi, ki pelje iz Zg. Šiške izpred re-stavraciie »Čarman.< skozi Koseze, Podutik, čez klanec na Glince-Dolnice, Dravlje in mimo nove šole zopet skozi cilj v Zg. Šiški. Startali bosta dve skupini dirkačev, ki se delita v juniorje in prvorazredne ler imajo prvi prevoziti označeno progo 2 krat t. j. 16 km, drugi pa 6 krat t. j. okrog 50 km. 1'roga kakor se vidi jc zelo mučna in bo zahtevala, kot otvoritev te sezone, od konkurentov dokajšnjih naporov, kajti malokateri izmed njih je žc v dobrem treningu. Ker je dirka medklubskega značaja ie gotovo, da bomo imeli na njej priliko videti najmarkant-nejše naše slovenske vozače, vsled česar bo borba med njimi zelo napeta. Za to bo gotovo poskrbel podutiški kratki, a strmi klanec na katerem bodo imeli prednost izurjenejši strminski favoriti. Razen grenke strmine je na progi tudi nekaj dokaj nevarnih ovinkov navzdol, ki prav tako zahtevajo od dirkačev opreznosti, posebno pri prevozu skozi vasi. Take so torej zapreke, ki bodo dirkače porinile v ospredje glede na n.iih zmožnosti. Gledal- Naznanila Ljubljana ] Materinski dan proslavi Krščansko žensko društvo v nedeljo, 22. t. m. v ljubljunski operi. Spored obsegu: Uvodno deklamacijo Anice .Čer-netovc »Muinica ti jc najbliže«. Slavnostni govor dr. Adlešiča. Prizorček -.Mamica spi« od Anice Čcrnctove. Prizorček »Živi in mrtvi mami« ter nastop dečkov v narodnih nošah »Slovenski fantič slovenskim materam« od lirku Kunčiča. Igrico v dveh dejanjih sOčula« od p. Krizostoma Sekovaniča. — radi velikega zaniuiunja za to prireditev, vabimo občinstvo, da si pravočasno priskrbi vstopnice, ki sc dobe v predprodaji v unionski trafiki od jutri dalje. Cene običajne dramske. I Prosvetni odsek Katoliške ukcijc za franč. župnijo \ Ljubljani ima drevi ob 8 svoje običajno predavanje. Predaval bo gosp. prof. Mlakar o temi: »Z nekdaj domačih — sedaj tujih gora«. 1 Starši vzgojitelji! Društvo šola in dom« v Ljubljani priredi v sredo 18. t. m. ob 20 v risal-nici na učiteljišču predavanje -.O težko vzgojlji-vem otroku«. Predava gdč. Milica Stupanova i/ Ma riboru. šiškurji. Sadjarska podružnico sporoča, da jc preduvutclj preduvanje za 17. t. in. t. j. danes odpovodu I Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol — Ljubljana bo imela 4. redni sestanek v nedeljo. 29. aprilu ob pol 3 popoldne pri lov. J. Vodniku v Podutiku pri šiSki-Ljubljatii. Zbirališči- in odhod ob pol 2 prcfl Figovccm v Ljubljani. I Izredni občni zbor -Kkskiirzij«kcga fondu akademskega kluba elektrotehnikov bo danes, oh 15 v mali sejni dvorani mestnega magistrata. Ker jc na dnevnem redu i/prcineillba pravil. pozivamo vse elektrotehnike, da sc ga čim številnejše udeleže. Odbor. I Nočno službo imajo lekarne: mr. Baliovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petru c. 78 iu mr. Hočevar, Celovška c. 34. Maribor m Mariborska Vinarska |»odriižnica ima v soboto 21. t. m. ob 13 pri Orlu v lovski dvorani svoj redni občni zbor. Posabnu vabila sc letos ne bodo razposlala. m Gledališka naznanilu. Gledališke abo-nente z zastunki naproša gledališka uprava, da blagovolijo čimpreje poravnati zapadle obroke, ker je zadnji oorok /upadel žc I. aprila v jilu-čilo. — Zadnja dramska premiera bo Ibsenovn »Nora«. V glavnih vlogah nastopita prvaka zagrebške drame: Vika Podgorska iu lliuko Nučič. Celie c Akademijo v proslavo apostola mladine sv. Janeza Bosku priredi mladinski zbor salezi-janskih gojencev in bogosloven v / Rakovnika v Ljubljani pod vodstvom g. dr. .)'. Gcrzinčiča v dvorani Ljudske posojilnice v Celju v soboto, dne 21. aprila ob 8 zvečer. c Matineja pomladka Rdečega križa na celjski gimnaziji bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 11 dopoldne v mestnem gledališču. Na dnevnem redu so orkestralne in pevske točke, de-klamucija, kromnfična harmonika in dramatičen prizor. c Koncert Jugoslovanskega akademskega pevskega zbora iz Zcmnnn bo v petek, dne 20. aprila ob 8 /večer v Narodnem domu. Drugi kraii Narodnu knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Gnnduličeva ulica 29, priredi v sredo, dne 18. t. ni. cd) pol 9 zvečer društveni sestanek s predavanjem g. prof. dr. F. Turu u« lw.-niin z I Mirom. Vsi člani so obvezni osebno se udeležiti občneea zbora. — Odbor. V Lurdu je bita ozdravljena Žrtev pljučnice in kostne jetike Povpraševanje po levih in tigrih manjši Kriza ie zašla iudi med zveri V Delhih vstaja nova cerkev Belgijec Bondouel je prevozil pot Pariz— Bruselj, ki je dolga 37fi km, v 11 urah ln 7 minutah in si priboril prvo nagrado. Zgradba veličastnega svetišča v čast Srcu Jezusovemu v Novih Delliih živahno napreduje. Ta cerkev bo spominsko svetišče vse Indije na svetovno vojno, Zgradba svetišča bo stala nad 200.000 rupij, to je skoraj 5 milijonov Din. Del te ogromne vsote hočejo zbrati z javno zbirko. Po vsej Indiji se pobirajo darovi za zgradbo tega veličastnega hrama lx>žjega. Pod k raj Indije in njegova soproga sta podpisala v ta namen vsoto 300 rupij, to jo "500 Din. Tudi misijonarji iz vse dežele pošiljajo knpucinom, ki vodijo zgradbo tega narodnega svetišča, večje ali manjše vsote, kljub silni krizi in pomanjkanju... »Pošiljam Vam 10 rupij (230 Din)«, piše neki misijonar i/ daljne Birme, a sam še nima svoje ecrkvice, in daruje vsako jutro sveto mašo pod drevesom; zgradite v prestolnici cerkev, ki bo kolikor mogoče lepa in veličaetual« Podmorskih katastrof ne bo Francoski pomorski izvedenec Guiilaume je izumil pripravo, s katero se bo lahko posadka potopljene podmornice rešila. To je nekake vrste tor-pedni čoln. S pomočjo tega bo moštvo lahko priplavalo iz potopljene podmornice na površje. Naša podoba kaže na eni strani podmorski čoln, na drugi novo pripravo, ki je seveda zelo majhna. Cene divjih zverin se ravno tako ravnajo po povpraševanju in ponudbi, kakor vsako drugo kupčijsko blago, n. pr. avtomobil ali živež. Londonski zoološki vrt izdaja po večkrat na leto seznam cen raznih živali, ki jih ima v svojem parku. Ako primerjamo letošnji seznam s seznamom pred tremi leti, se bomo čudili. Dorasel lev je imel takrat ceno nad 50.000 dinarjev, danes pa ga lahko kupiš že za 10.000 Din in še za manj. Zakaj? Vzgajanje levov je danes mnogo bolj enostavno in ceneje kot nekdaj. Radi splošne krize, ki se tudi pri Angležih vztrajno drži, se je tudi število cirkusov, največjih odjemalcev levov, znatno skrčilo. Pred 40 leti je stal velik indijski slon, računano po današnji vrednosti denarja, okoli pol milijona dinarjev. Ako bi zoološki vrt hotel danes katerega prodati, bi ne prejel niti 100.000 dinarjev za tega veli- kana. Najzanimivejša štirinožna divja žival je gotovo pritlikavi povodnji konj. Ta je imel nekoč izredno visoko ceno, ker so ga našli lahko samo v divjih krajih, danes se razmnožuje tudi v ujetništvu. Še pred 20 leti je stal do četrt milijona dinarjev, dane« samo še 15.000 dinarjev. Enako je zgubila na vrednosti največja opica, gorila. Nekdaj je bilo treba zanjo odšteti okoli četrt milijona dinarjev. V londonskem zou imajo dve gorili, katerima so dali ime »Mok« in »Moina«. Za obe so plačali toliko kakor nekdaj samo za eno žival. V Bristolu živi taka opica velikanka; ta je stala »samo« 100.000 Din. V vsej Angliji imajo samo te tri gorile, a tudi po zooloških parkih drugih mest jili le redko najdemo. Skoraj nespremenjeno vrednost pa je obdržal nosorog, ki je prej ali sedaj stal okoli tisoč angleških funtov šterlingov, t... okrog četrt milijona dinarjev; le mladiče je dobiti za 800 funtov. Torej precej draga žival! Neverjetno visoko ceno ima se danes afriški noj. Tisoč funtov je stal nekoč iti še danes je treba zanj šteti več stotin. V ujetništvu se noj namreč ne plodi in dasi leže jajca, se ta skoraj nikdar ne izvale. Zato pa tudi tolikšna vrednost tega zanimivega in največjega ptiča. Šele zdaj ga prinaša »Journal de la Grot-tc. de Lourdes«, ki ga izdaja dr. Vallet, načelnik zdraviliškega nadzorstvenega urada v Lurdu. lire za Henriko Carpentier, ki je ozdravela v letu 1931; toda o ozdravljenju se je odbor lurškili zdravnikov izjavil šele preteklo poletje, to je po natančni preiskavi. Bolezen se je pojavila prvič avgusta 1. 1929. Bolnica je pričela bruhati. Nastopila je mrzlica in pričelo jo je boleti teme. 15. oktobra so sprejeli bolnico v bolnišnico Clu-ny in ugotovili, da je napadeno levo krilo pljuč. Mrzlica se je stopnjevala in novembra dosegla 39.5. Zdravnik dr. Angellier je ugotovil, da katar ne vsebuje Kocliovih bacilov. Od januarja 1930 dalje je zdravil bolnico dr. Juif. Februarja se je bolezen poslabšala in na vodi so se pojavile beljakovine in drugi simptoni notranje obolelosti. Bolnica je še vedno bruhala. Avgusta 1930 so jo preiskali v Lyonu. Bolezen se je poslabšala. Bolnica se ni mogla več premikati, mehur je odpovedal. Nato je nastopila bolnica prvo pot v Lurd. Vrnila se je bolna in odšla zopet v bolnišnico v Cluny. Novembra istega leta so je pojavila v seču kri. Nastopile so bolečine na levi nogi in na levem boku. Noga se je skrajšala za G cm, znamenje bolezni »coxal-gia«! Januarja 1931 oteče bolnici koleno na levi nogi. Junija 1931 se bolnica zopet odpravi na pot v Lurd, da bi tam izprosila od Matere božje zdravja. Dr. Noir je postavil za bolnico naslednjo diagnozo: kirurgična jetika (coxalgia in Pottova bolezen). Dostavil je še, da mora bolnica na poti ležati. Bolnica je s seboj imela še drugo spričevalo iz junija 1930, ki ga je napravil dr. Juif: »Hrbtenična jetika s strašnimi bolečinami, paralitične motnje, bolestni krči v spodnjih delih rok in nog, epileptično tresenje, paraliza v mehurju, visoka mrzlica. To je bolezen, ki je zadela bolnico pred desetimi meseci.« To diagnozo je potrdil tudi eden izmed idravnikov okrajnega urada za socialno skrbstvo in neki profesor na vseučilišču v Lyonu. Oba sta ugotovila Pottovo bolezen. Bolnica jc odpotovala v Lurd 24. julija 1931. Potovanje je bilo združeno s silnimi bolečinami. Zdravnik, ki je spremljal vlak, je v svojem poročilu ugotovil, tla je bolnica dvakrat bruhala kri. V dnevih, ko je bivala še v Lurdu, se ni pokazalo nikako zboljšanje; toda 31. julija je bolnica med postajama Рагау in Oharolles nenadoma začutila, da so ji bolečine ponehale in imela je občutek, da se ji leva noga podaljšuje Nenadoma se je dvignila, stopila z nosiltiice in pričela hoditi. Dr. Sellerier, ki jo spremljal vlak, piše v svojem poročilu med drugim: »Letos sem drugič spremil v Lurd mlado bolnico, katere primer je silno značilen. L mskega julija je bila na vlaku ista bolnica in njena slabost in bolezen sta me ganili. Silno težavno potovanje, bruhanje krvi. Na drugem potovanju sem se vračal iz Lurda na drugem vlaku in zopet sem srečal isto bolnico, toda na koncu poti se je pojavilo nenadno izboljšanje. Bolnica ne trpi več in prosi, da bi jo pustili samo hoditi. In res, precej dobro hodi. Gdč. Carpentier sem videl 14 dni nato. Bila je mnogo manj bleda in njena lica niso bila več tako upad'a. Edino med hojo se obotavlja, kakor človek, ki ni navajen več hoditi. Videl sem jo zopet v septembru in osupnilo me je njeno stanje: hodi že bolje, odebelila se je in rada je. Radiolog, ki jo je pregledal že v začetku bolezni, je ugotovil, da je njeno okostje popolnoma normalno, le na pljučih se vidijo nejasna znamenja. Dr. Sellerier poroča, da je bila ob zadnjem njegovem obisku leva noga bolnice samo za centimeter krajša. Radiolog dr. Du-four je ugotovil samo zmanjšanje prozornosti na levem krilu pljuč; okostje popolnoma normalno. Dne 6. avgusta 1932 se je gdč. Carpentier zopet zglasila v zdravniškem nadzorstvenem uradu v Lurdu, ki jo je preiskal. Na podlagi te preiskave so zdravniki ugotovili, da ni mogoče ozdravljenja gdč. Carpentier pripisati naravnim zakonom. V Budimpešti se je začela tekma za evropsko prvenstvo v boksanju. Karikatura - nevarno orožje feifcga°bo;e Tolovaja Torrejn, ki jc dolgo časa strahoval na Korziki, je končno francoska policija ujela in ga postavila pod giljotino. Tc dni so mu odsekali glavo. Njihove kosti še niso našle miru V okraju Pas de Cnlnis nn Francoskem so te dni našli 391 mrliča. Tu so namreč med vojno divjali strahoviti hoji. Med mrliči so Francozi in Nemci. Samo nekatere nemške vojake so utegnili identificirati. Pokopali so jih tia pokopališču Maison Blacho, ki je prav za prav kostnica za ' padi« vojake. »Glej, glej, očka, krave leže.io mlekol Društvo češkoslovaških umetnikov »Ma-nes« je priredilo v Pragi razstavo karikatur. Razen karikaturistov iz Nemčije se je te razstave udeležila večina najznamenitejših evropskih satirikov, ki režejo v živo s svojim svinčnikom. Radi te razstave se je čutila j prizadeto Hitlerjeva Nemčija in nemški poslanik v Pragi dr. Koch je odločno prote-! stiral proti nekaterim karikaturam, češ, da hudo žalijo predsednika nemške republike Hindenburga, kanclerja Hitlerja in druge vodilne državnike. Iz poročila, ki ga je izdal nemški tiskovni urad, ponatiskujeino, da so se Hitler in njegovi prijatelji razburili radi karikatur, ki so jih razstavili nemški emigranti. Te karikature posebno ponižujejo Hitlerja. Nadalje so karikirani Hindenburg, Goring, Goe-. bels, Rohm in še več drugih hitlerjevcev. Hakenkreuz je n. pr. sestavljen iz krvavih sekir, na drugem mestu zopet iz mrličev. Nemško uradno poročilo ugotavlja, da hočejo te karikature zbuditi vtis, da so v Nemčiji umori, mučenja in nasilstva na dnevnem redu. To so karikature, ki nimajo umetniške vrednosti. Hitlerjeva Nemčija se čuti prizadeto, ker je ta razstava nameščena sredi mesta in vzbuja sovraštvo proti Nemčiji. Ker lahko pokvari odnose med Češkoslovaško in Nemčijo, prosi nemška vlada, naj bi se te karikature odstranile. Tako nemško poročilo. Poročali smo že, da se karikaturisti današnje Nemčije razstave niso udeležili; pač j pa so prišli nemški izseljenci in porabili to i priložnost, da s strahovitim sarkazmom udarijo po Hitlerju, pred katerim so zbežali. Svoje karikature so razstavili Th. Heine, George Grosz, nadalje so prišli John Heart-field, Godal, Šukajev itd. Šukajev je karikiral Hindenburga, toda prav tako Stalina, D'Aniiunzia, nadalje Trockega; prav tako so nekateri Čehi z vso ostrino prikazali Masa-ryka, Beneša, župana Вахо in več ministrov. Sploh niso umetniki prizanesli nikaki državi in nobenemu politiku, ki sploh daje kaj snovi za karikaturo. V soboto je nemški poslanik zopet protestiral v zunanjem ministrstvu, čeprav je na prošnjo zunanjega ministra društvo »Ma-nes« odstranilo neko Hitlerjevo karikaturo iz razstave. Dr. Koch je Beneševega zastopnika opozoril, da razstava še vedno vzbuja sovraštvo proti Nemčiji in da zato Nemčija prosi češkoslovaško vlado, naj bi v tej zadevi kaj ukrenila. Dr. Krofta je nemškega poslanika ljubeznivo sprejel in mu obljubil, da bo vlada storila, kar bo mogoče. Poudaril je izrecno, da nima zunanje ministrstvo pravice vmešavati se v zadeve umetniškega Za zidano voljo Med Židi. Samuel: Nesrečnež! Kako pa da si si zlomil nogo? Abraham: Kaj praviš nesrečnež? Predvčerajšnjim sem se zavaroval zoper nezgode in včeraj sem si zlomil nogo! i Gozdar: Tako, zdaj sem te enkrat zasačili Kaj pa delaš v gozdu s puško? Divji lovec: Kaj tu delam? Slabo se mi godi in ustreliti sem se hotel. Mara: Jaz ne morem umeti, zakaj vaš Janezek vsako leto napreduje, moj Francek pa je obsedel. Špelca: Veste Janezku tako rastejo nogo, da ga učitelj nima kam posaditi, zato ga pošilja v višji razred. Pri naboru: »No, Miha, kaj pa so ti rekli pri naboru?« ! Miha ponosno: »Čudili so se mi. Rekii so: i Ko bi dečko ne bil goljšav in škilav, ko bi imel raven hrbet in noge, bi bil gotovo najlepši vojak v vsem polku.« društva »Manes«; pač pa bo vlada prosila društvo, naj karikature, ki razburjajo ofi-cielno Nemčijo, prostovoljno odstrani. Morda je prav nemški protest še bolj opozoril češkoslovaško javnost na razstavo, saj je bil obisk v zadnjih dveh dneh vprav rekorden. Tudi pred izložbenimi okni se množica kar kopiči. V oknu so n. pr. razstavljene karikature Masaryk, Dollfuss, Goring s sekiro in Stalin, ki ga je karikiral Šukajev. Včeraj si je razstavo ogledala službena komisija, da bi ugotovila, ali je nemški protest upravičen. Tudi tebe, ubogi pešec, so se spomnili V Amsterdamu so vpeljali prometno signalizacijo tudi za pešoe, da bi omogočili hitrejši in varnejši promet. Vesf ga je pekla Непгу Cadie je dolgo pot iz Kansas City v Colorado Springs napravil peš, da bi nekemu trgovcu vrnil okoli 50 dinarjev, ki mu jih je ukradel. Gospodarstvo Taksiranje računov Zbornica ia TOl v Ljubljani sc je v zadevi taksiranja računov obrnila z raznimi vprašanji na ministrstvo liniinc za pojasnilo. Ministrstvo (inanc (davčni o-fldelek) je z razpisom z dne 11. aprila 1934, št. 29.104, na ta vprašanja sledeče odgovorilo: Preden odgovori na vprašanja, smatra davčni oddelek za potrebno, da poudari da cili zakon škili predpisov o pobiranju računske takse, odnos no namera zakonodajalca pri uveljavljanju teh predpisov ni šla niti za tem, da sc ena in ista terjatev in dobava kakorkoli obremeni z dvojnim plačilom takse, niti za tem, da sc pobira taksa od listin, katere s temi terjatvami in dobavami nimajo neposredne zveze in jih tudi nc ustanavljajo. Tudi se ni nameravalo ovirati razvoja poslovanj« in ga otežavati, temveč sc je edino nameravalo, da se računska taksa v vsakem primeru plača in njeno ■plačilo zasigura. Tako pojmovaje ta predpis je davčni oddelek odločen, da na najlibcralnejši način odgovori na stavljena vprašanja tako, da z rc-še.njem ne bodo v formalnem oziru nastale nikakc posebne težave za poslovanje, da pa bodo državni interesi zaščiteni i:n zavarovani. V tem cilju in v mejah državnih interesov bo davčni oddelek rad ustregel konkretnim predlogom, ki bi bili za trgovino, obrt in industrijo primerni in bi bili hkratu v skladu z interesi države. Stoječ na tem načelu je davčni oddelek na posamezna vprašanja in predloge odločil nastopno: 1. V primerih, v katerih bi bilo v nekih podjetjih zbog notranje ureditve potrebno, da sc računi in stične listine o terjatvah in dobavah izdajajo v več izvodih, je predvideno v 5. napomeni k tar. postavki 34 taksne tarife im v točki 6 čl. 56 taksnega m prislojlbinskcga pravilnika, da morejo bloke teh lislin s potrebnim številom kopij podjetja sama naročali in nabavljali, vendar morajo pred porabo dati vsak blok taksirati pri davčni upravi. 0'b naročanju in nabavljanju je vsakomur na prosto dano, da sam določi velikost, obliko in besedilo teksta in da tudi sam določi kraj, na katerega se nalepi taksa. Edino potrebno jc, da ima vsak prodajalec v prodajalni vsaj dva taka bloka, in to enega s takso 50 par in drugega s takso 1 Din, katere ustrezajo vsoti prodajo izpolnjuje. V teli primerih sc taksa nalepi samo na originalni račun ali slične listine, nc pa ludi na kopije. Kupcu sc izroče vedno Ic originalni računi. Kar sc pa tiče vprašanja o taksiranju teh blokov, so v tem prav-cu že izdana navodila davčnim upravam, v katerih jc predvideno, da za taksiranje ni treba vlagati nlkakih prošenj, temveč zadostuje, da sc izroči na taksiranje samo bloke. Razen tega morajo davčne uprave po izdanih navodilih taksiranje brez odlašanja izvršiti še istega dne, ko se jim bloki izroče, najkasneje pa naslednjega dne. 2. V hotelskih in gostiteljskih obratih in pri podjetjih za tujski promet, v katerih zavzema obratovanje večji obseg, je poslovanje urejeno tako, da se za vsakega prijavljenega gosta otvori v kartoteki tekoči račun, za katerega se v naprej ne more vedeti, koliko bo znašal. |)avčni oddelek bo na utemeljeno prošnjo takšnim podjetjem dovolil, samo podjetje takso na račune, note, poročila liS "SJične lištine lepi in obtitcrlra s svojim pečatom. V teh primerih računov itd. ni treba vezati v bloke. Taka"'podjetja morajo po pretoku vsakega me-scca, a najkasneje do 10. dne prihodnjega mcseca sporočiti davčni upravi, koliko so v teku preteklega mcscca izdala računov itd. s takso 50 par in koliko s takso 1 Din. Računi in podobne listine takega podjetja morajo imeti tiskano ali z žigom vtisnjeno firmo podjetja samega. Proti podjetjem, pri katerih bi se, čeprav v enem samem primeru, ugotovilo, da taksa po zakonu ni plačana, se bo kazensko postopalo in ra>zcn tega izgubi podjetje pravico, da takso samo lepi in uničuje. 3. Ona podjetja, katera pišejo svoje račune, note, poročila in slična pisma s pisalnim strojem v potrebnem številu izvodov, morejo na utemeljeno prošnjo dobiti od davčnega oddelka dovoljenje, da dajo svoje računske listine, čeprav nisr povezane v bloke, taksirati pri d.ivfnt upravi. V izjemnih slučajih, v katerih taka policija plštic račune na stroj šele v trenotku same prodaje ali dobave, morejo na utemeljeno prošnjo tudi dobiti dovoljenje od davčnega oddelka, da morejo sama takso lepiti in obliterirati pod pogori, navedenimi pod točko 2. Ako sc dogaja, da se v posameznih mestih na račune in leni slič.nc listine pobira tudi cbčin-ska taksa, katera se pobira po posebnem, od občine taksiranem vzorcu, se morejo isti vzorci porabiti tudi za pobiranje državne takse po lar. post. 34 taksne tarife na ta način, dn sc predlože davčni upravi na taksiranje ne glede na lo, ali so vezani v bloke ali nc. 4. V primerih, v katerih se pred končno prodajo blaga izdajajo dobavni listi, s katerimi se pošlje blago radi izbire na ogled in ki služijo v čisto kontrolne namene podjetja samega, da ima cvi-dcnco, katero blago iz skladišča jc v prometu, taki dobavni listi nc podlegajo taksi, ker nc predstavljajo prodaje in se šele ob pogojeni prodaji izda račun, ki podlega taksi. Ako bi se pa ugotovilo, da je na podlagi dobavnega lista izvršena prodaja, da pa ni bil izdan taksiran račun, se izvede kazensko postopanje in naloži globa. 5. Opomini za plačilo žc dospelih faktur ne podlegajo taksi, ker nc predstavljajo niti terjatve niti dobave, temveč običajno trgovsko korespondenco. 6. Posebna potrdila, odnosno note, ki se izdajajo o plačilu hlaga, kojc na fakturi ni potrjeno. pOdlcgajo plačilu takse po tar. post. 33 taksne tarife l'A%). Samo ona plačila, ki sc potrjujejo na fakturi sami oh njeni izdaji, ne podlegajo plačilu tc laksc, temveč sc obremenjujejo z računsko takso po lar. post. 34. 7. Bloki, katero podjetja v /.inislu 5. napo-mene k tar. post. 34 taksne tarife morejo sama naročiti in nabaviti, morejo po veličini, obliki, tekstu in morebitnih platnicah ustrezati zamisli in želji podjetja. 8. Ako ■podjetja sama naročajo zase bloke računov s potrebnim številom kopij, morajo i originalni računi s kopijo biti skupaj povezani s tem, da sc vsaka kopija izrecno označi z besedo -kopi;.!.. Ob priliki taksiranja sc taksa pobere samo ■in originalne račune, nc pa tudi za kopije. Čc bi se ugotovilo, da jc kako podjetje izdalo kupcu na-n.oslo originalnega računa kopijo, sc izvode kazensko postopanje radi tzdavanja netaks. računov. 9. Kakor jc iz točk 2 in 3 razvidno, v izjemnih slučajih blok nc sme bili predpogoj za taksiranje ra unov, temveč se v teli slučajih morejo z dovoljenjem davčnega oddelka taksirati ludi nepove-i ani računi. 10. V slučaju, ako sc za potrošnio v hotelu poIn;eni kolek mora še islcć.i dne uničili s šlamioilko I podjetja samega. V vseh leh slučajih mora podjetje po pre.^Ku meseca obves ;ti davčno upravo, v kolikih primerih je dopolnilo računsko takso z na-U-pljonjeiTi kolka za 50 par. Pripominja sc, da sc sme tako postopati samo v izjemnih slučajih, kadar sc v resnici vsled naglice v računu ni izkazala vsa potrošnja; lo pa nc znači, da bi se mogli izdajali vedno računi s 50 parami in dopolnjevati s lakso 50 par, katero bi nalepilo podjetje in uničilo. 11. Ako bi gotova podjetja itncla še zalogo tiskanih formularjev za izdajanje računov, more davčni oddelek v ta namen, da sc ti iormularji morcio še porabiti, na posebno prošnjo dovoliti, da sc ti računi, čeprav niso povezani v bloke, po davčni upravi taksirajo. Prošnjp je vložiti najdaljc do 10, maja t. I, na davčni oddelek in je v njej navesti, koliko število takih računov žele podjetja, bodo upoštevale. Enako eniardgovcrdgovumblvvvv da se taksira. Po 10. maju t. I. se take prošnje ne bedo upoštevale. Enako sc naj v istem roku postopa ludi v primeru, ako imajo gotova podjetja netaksirano bloke s kopijami na zalogi. 13. Ako se fakturi, za katero jc taksa plačana, kot sestavni del doda še izkaz težimo, se na tak izkaz, ki predstavlja samo specifikacijo blaga po vrstah, zavoju in ležini, nc pobira računska laksa. * Povečanje merice Žalec, 15. aprila. Ob priliki občnega zbora Zadruge prostih obrti se je sklenilo zvišati obvezno za vse člane zadruge. merico od kmečke meljave. To [»višanje utemeljujejo člani z občutnim zvišanjem davščin, ter ua drugi slrani z znižanjem cen kmetijskim produktom. Dosedanja mera nc daje mlinarju možnosti niti tako velikega zaslužka kakor ga ima najslabše plačani delavec, in od lega mora živeli sebe, družino in še plačali višje davke. Od dosedanjih 10, oziroma 15% nilevnine sc zviša pri koruzi osnovna merica na . . . 12% poslovni davek...........2% razpršitev.............2% Skupna merica v naluri........16% ali 15 Din inlevnine v denarju i ti 2% razpršit-e. Pri pšenici znaša bodoča mlevnina (merica) 12% davek na |x>slovni promet.......2% razpršitev in običajna primes . , . . . 4% Skupaj v naluri...........18% ali 25 Din v denarju in 4% razpršitve. Za trgovce se je določilo od koruze 25 Din 1 denarju in 3% razpršitev, pri pšenici pa 30 Din v denarju in 3% razpršitve. Odposlanec celjskega obrtnega združenja gosp. Hohnjec jc priporočal tudi obvezno zavarovanje mojstrov, njegov predlog pa so vsi člani že v principu zavrgli. Bilance in poslovna poročila Mestna hranilnica v Mariboru. Vloge na knjižice 1933 W.7 (107.1), ua tek. račun 25.6 (25.4), skupno 125.3 (132.5); aktiva: blagajna 0.07 (0.66). naložbe 7.6 (0.4), hipotek, pos. 54.6 (55.6), obč. 30.0 (28.0), tek. rač. 22.0 (27.7) milij. V zvezi z dvigom obč. posojil je narasl postavke predplačane obresti za nje za 1.1 milij., zmanjšali so se stroški, povečali pa odpisi. Občinska hranilnica in zastavljalnica, Belgrad. Vloge 32.3. čisli dobiček 1.2 milij. Srbsko-švicar-ska banka, Belgrad: Glavnica 10, vloge iu lek. računi 10.4 milij., čisli dob. . Jugosl. trgovsko d. d.. Zagreb, Ljubljana. Pri bruto donosn 1.5 znaša čisti dobiček 0.6 milij. (glavnica 2.5 milij.). Konkurz Rusko-slovanske banke v Bolgradu. O imovini Ruskoslovanske banke v Beltjradu je razglašen kotlkurz. Terjalve je prijaviti do 1. junija. Banka je bila ustanovljena leta 1920. in je imela glavnice 5 milij. Din. Udejstvovala se je tudi v industriji. Bilanca za 1932 izkazuje 1.2 milij. vlog, reeskonla pa 0.0 milij. Med aktivi so znašali: tekoči računi 4.1. dolžniki 1.6. efekti l.l in blagajna 0.1 milij. Izguba za lelo 1932. je znašala 33.0Ш Din. Češka steklarska industrija. Iz Prage poročajo, da je ministrski svet sklenil v svrho ozdravljenja razmer v sleklarski industriji, da jc dovoljenje usta novitvc novih in razširjenje starih steklareu do konca 1938 vezano na posebno koncesijo trgovinskega ministrstva. 3orza Dne 16. aprila 1934. Denar Neizpremenjen i so ostali tečaji Amsterdama, Curiha, Ncwyorka, Pariza in Prage, popustili so p* Berlin, Bruselj, London in Trst. V zasebnem kliringu so notirali: a v s t r. šiling Ljubljana 9.20, Zagreb 9.24, Belgrad 9.35. — Grški boni: Belgrad 34 bi. — Španska pezeta: Zagreb 6.35 den.; Belgrad 6.50 bi. Angl. funt: Ljubljana 254.70 -256.30, Zagreb 255.45-257.05 (258), Belgrad 256- 256.75 (256.50. 256.25). Ljubljana. Amsterdam 2316.51- 2327.87, Berlin 1350.14—1300.94, Bruselj 800.52— 804.46, Curih 1108.35—1113.85, London 175.97—177.77, Nevvyork 3394.39—3422.65, Pariz 225.88 227, Praga 142.23 — 143.09, Trsi 291.01-293.41. Promet na zagrebški borzi 47 . 494 Din. Curih. Pariz 20.38, London 15.91, Nevvyork 308 75, Bruselj 72.20. Milan 26.30, Madrid 42.25, Amsterdam 209, Berlin 122, Dunaj 73.30 (50.9C). Stockholm 82, Oslo 79.90, Kopeithagen 71.15, 1'ra ga 12.845, Varšava 58.325, .Mene 2.91, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 71 72.50. agrarji 3o —37. vojna škoda 313 314, begi. obv. 54 54.75. 8% Bler. pos. 54 55, 1",', Bler. pos. 52.50- 53, 7% pos. DHB 66 den., Kranj. ind. 250 bi Zagreb. Dr/, papirji: 7% invest. pos. 70.50 72. agrarji 30.50 38, vojna škoda 312 313 (310. 313), 6% licgl. obv. 53.50- 55, 8% Bler. pos. 54.50 56, 7% Bler. pos. 52.25 53. Delnice: Narodna banka 4200 bi... Priv. agr. banka 255 - 259, Osj. sladk. lov. 160 bi.. Impcx 50 den., Trboveljska 102 -105. Belgrad. Drž. papirji: 7"n invest. pos. 71 den (71), agrarji 37- 37.50 (36.30), vojna škoda 313 314 50 (314'. 313.50), 0% begi. obv. 54.30 - 54.o0 (54 75), 8% Bler. pos. 54.75 55.50. 7% Bler. pos. 52.25 52,75, 1"„ pos. DHB 65 07.50. Delnice: Narodna banka 1050 den., Priv. agr. banka 252.55 253 t254). o . Dunaj. Pona\ sko-savsko-imlran*ka 64.85. Lan-derbank 15 70, Narodna banka 152.75. Sleg 15 11), KULTURNI OBZORNIK —аоимимдвд iiir n ■кпашшштктшттш*лшалштЈЈЈхшшжмат?:\-.' -ашшшжшвишчтштаавиттжашсгшшшшшшаашвЈвшлшшшлтштшл Borba za podobo sedanjosti Mila Urbana romana Živi bič« in Megle ob zori« predstavljala vrh povojne slovaške proze. V teh romanih ic Milo Urban podal komplicirano podobo slovaških kolektivnih usod v letih svetovno vojne in takoj po njej, usod, v katerih ie i/.bral naj-lipičnefše in najbistveneiše momente in jih ostva-ril s prepričujočo sugcslivnostjo, Avlor je doživel priznanje doma in v tujini. Sprejeli smo ga ludi mi Slov onci, ko ga ie izdala Jugoslovanska knjigarna v slovenskem prevodu. Ta uspeh nas sili k pre-mišljanju, kaj nam bo Urban še napisal. A ko vemo, da namerava napisati še tretji del kol zaključni del romanove Irilogije, »mo ncspočakatii. Ko je ob koncu leta 1926 in v Začetku lota 1927 pisal — kot 22 letnik — svoj .Živi bič«, so se njegovi vrstniki bojevali v kaosu časa za svojo orientacijo v vseh smereh, za pozitivne vrednote svo-iega prepričanja, se lomili, iskali in se borili: Urban pa je bil presenetljivo Irden, uravnan in miren, samozavesten in sebi zvest, eden veliko, veliko vd kol redkih ljudi, ki imajo svoje misli in upajo reči da-da, ne-ne brez nevere vase, kot du mu je vse jasno in vsemu vidi nn dno. Kipel je od duhovnega zdravja in nič ga ni moglo zmesti. Tako urav-nanosl in mirnost, idejno in umetniško, jc videti \ njegovem »Živem biču«. Kot da jo ta mirna univ nanosi organično zrasla z njim od mladosti. Njegovo presojanje prigod svetovne vojne je kakor presojanje onih z grude, kmetov in kmetic. S tega zdravega in razpulziranega stališča jc /,nuf Urban pretehtati in sintetično zložili vso besnost vojnih dogodkov. Ta narodna olika premika ves Urbanov , roman. Prav isto sc kaže tudi v »Meglah »b zori«, 1 drugem delu zasnovane trilogije. Tu ima pisatelj isti zorni kol kol v Živem biču«. I.e področje pojavov sc jc razširilo: nastopajo nc le Razloky. ampak vsa Slovaška in Praga, novi časi in povojni ljudje, zmeda in kaos interesov in družabnih ni: Sevc so ti novi motivi z vso svojo zdifcrencira-nostjo zahtevali večjega usredotočenja in tvorne discipline, kot jc to zahtevala snov »Živega biča«. Tu so prišli novi inspiračni momenti, novi druža.i-ni sloji, komplicirani, čuvstveni in miselni problemi, resničnost, ki jo je komaj mogoče obeeči. Milo Urban jo jo; ni mu razrušilo Ivornoga proccsa. Sedaj čakamo že nekaj let na Irotji del A kai moremo iz ideologije >,Mcgel ob zori« sklepati za končni, tre t ji del? Očitali so pisalolju, da je napisal z »Meglami« politični roman. Res, Urban sc ni ogibal političnih vprašanj in napačnega, nevarnega evangelija politične prakse pri Slovakih, toda roman jc vendarle nadslrankarski. Urbana vabijo živi ljudje, a nc sistemi in pisani programi političnih strank. Njegove simpatije veljajo ljudem različnih strank, ljudem, ki v sebi nosijo mnogo ljudske dobrote, ki imajo čut za družbo in se trudijo delati za kolektivne interese brez ozira na to, kak-: šna jo njih politična legitimacija. Zato roman Megle ob zori« ne kaže dogodkov in njih smisla s stališča političnih strank. Vendar sla v romanu vidni dve ideologiji, ki tu Irčita skupaj, Socialni momcnl igra v Meglah« veliko vlogo. Je nesporno, da gospodarsko neenako* I v današnji družabni ureditvi Urban osvetljuje s stališča filozofskega niaterinlizma. Posebno partije v Pragi govore jasno o njegovem protlka-pitalističnem stališču. Marksistična dialektika je vodila Urbana pri presojanju in analiziranju vzrokov današnje gospodarske zmede. Vendar ta marksistična dialektika ni Urbana zadovoljila na celi črli in »Megle.- izzvenevajo v znamenju drugačnih resnic in lemoljev ljudske sreče. Ta smisel je na« šel Sedmik v ruševinah nove praške stavbe, ko se mu v agoniji prikaže Kristus in mu oznanja toplo poslanstvo ljudskega bratstva, vere v delo svojih rok in v vrednote lastne duše. A lo ideologijo predstavlja v Raztoški samoli Adam Hlavaj: življenjska vera, ki vznika iz zdravega vaškega živ. ljenja, okolja, realnosti, individualizcm, ki sc hoče razživeti v vseli svojih vrojenili dobrih nagnenjih in se družiti z drugimi ljudmi v enoto. Čc imamo lo pred očmi, nam bo razumljiv Urbanov trud s tretjini delom svoje Irilogije. Takoj po drugem delu je sklenil pogodbo za tretji, zaključni roman, a termin ic pretekel, romana pa še ni. Vzroki? Ne vpndek sil, ne kot da sc mu noče pisati. Niegov načrt je bil velik. Sodem let sc bavi z njim, v Ireh letih jc napisal prvi in drugi del, A v leku sedmih let se v mladem človeku, pa čc jc bil šc tnko uravnan in Irdcn, zgodc velike in važne spremembe, zlasti v časih in razmerah, kot so po vojni in pri mladih narodih. Spremembe so so pač zgodile tudi z Urbanom. Nagromadilo Sc je problemov, da ni mogoče najti enotne rešitve za vse. To sc jo pokazalo žc v oni dvojnosti v »Meglah«. Po napisnnju tega romana jo stal Urban kol na razpotju. Socialni pojavi sedanjosti so izzivali odločitev: ali priznavali dalje adamhlavajevsko filozofijo ali izvesti skrajne konsekvence stališča, s katerega je osvetlil gospodarske pojave v »Meglah-. Razmišljanje o teh osnovnih vprašaniih in iz njega izvirajoča negotovost jc glavni vzrok, da šc nimamo tretjega dela. Drugi vzrok, da Urban še ni mogel sintetizirati zaključnega dela, jc prevelika blizkosl dogodkov, oseb in ideologij, ki naj bi inu bile predme!: po načrtu naj bi v njem bila podana podoba mlado slovaške gencracijc v Bratislavi, študirajoče, došludiranc in v življenje se prebijajoče. lorej slika najaktualnejše sedanjosti. A lako najbližjo današnjo sodobnost, v kaleri ves mladi Urban sam živi, ujeli, sc izmika močem literarnega tvorca. Tretji vzrok, da še čakamo na tretjo knjigo, ie v lem, da po notranji logiki mora tretji dol predstavljati zaključek, zoro po meglah, a danes bi mogel pisatelj pisati kvečjemu o zlomu ljudskega junaštva, odločnosti, nravnosti in vseh zahtev, ki vodijo naš svet iz megla do zore, V vrstah mladine jc danes ležko najti 1 Havajev in jasne ideologije. Sedaj Slovaška preživlja dobo borbe za narodno izživetje in uveljavljanje narodne svoje samobitnosti. To je kipenjt- mladih šc neizrabljenih »il mladega naroda. Urban je ob lem nacionalnem po-krelu slovaškega kolektiva ves razgiban in vidi v tem pokretu, v tej vitalnosti elemente, ki jih ie sam risal v »Meglah«. Morda bo v lem področju našel sil, iz katerih bo dosnoval svoj Iretji del romanove Irilogije. — Take misli razbira slovaški kritik A. Mraz v letošnjih Slovaških pogledih . S. V. Baletni večer članov betgrajshe opere Na podlagi dogovora o izmenjavajočeni se nastopanju gledaliških grup po raznih teatrih naše države, so med prvimi takimi gostovanji prišli v Ljubljano triie člani bclgrajskega baleta: prima-! balerina M. Olonina, J. Vasiljeva in A. Žiikovski. — Izvedli so v našem polno obiskanem opernem gledališču dvanajst plesnih točk. Bile »o to kralke j deloma proste ritmične invencije, deloma pa pan-tomimični domisleki na skladkc Chopina, Tajče-j viča, Čajkovskega, Biničkega, Ružičkega, Delibesa, j Arenskega, Вауега, Skriabina, Bizeta in Hrističa. Njihova umetnost nc sega nikamor' preko povprečnosti — niti po vsebini, niti po estetskem podajanju; vse jc le nivo splošne baletne umetnosti, ki pogreša celo elastičnih in izdelanih gibov, kakor ludi finega občutja v vsebini in obliki. Pač pa je njih akrobatska spretnost dosti velika, da je zajela v tej umetnosti še primitivno občinstvo, ki je navdušeno pritrjevalo. V. U. Kulturne zanimivosti Šestdcsetletnica hrvatske pisateljice Ivane Br lić-Mažuranić. Avtorica »Prič iz davnine«, ki so prevedene malone v vse evropske jezike, Ivana Brlič-Mažliranič, vnukinja pesnika Smrti Smajil-age Cengičav, obhaja le dni svoje šestdeseto lelo življenja. Vprav po »Pričali iz davnine« jc poslala najpoljudnejša hrvatska otroška pisateljica, Njene pravljice ne poznajo moralizovanja, kar je tipično za tovrstno literaturo, marveč so zasnovane umetniško. Iz njih veje svežina in humor. O njej sc jo izrekla kritika, da jc dvignila otroško literaturo do klasičnosli, vprav kakor je njen ded dvignil epsko i pesem do književne umetnosti. Za njen jubilej bodo i igrali v zagrebškem Narodnem gledališču njeno , otroško delo ačtidnovalc zgodo šegrln Hlapiča«, i katero je dramatiziral T. Strozzi. Papež Pij XI. kot zgodovinar. Profesor italijanskega jezika na cambridgski univerzi, Edvard Bullough, je zbral nekatere važnejše eseje bivšega neutrudnega bibliotekarja milanske knjižnico Am-brosiana, mgr. Achila Rallija, sedanjega papeža Pija XI. Naslov knjige je: E s .u y s in Hi slo- I Stevvcag II.IO. Alpine 11.05, Rima 23.40, Trboveljska 12.90. Žitni trg Tendenca je prej popuščajoča kot stalna, trg s pšenico jc miren. Priv. izv. družba kupuje banat-sko blago 80 kg. 1% po 102.50 zn Švico, kamor gre zadnje čase skoro ves naš izvoz pšenice. Drugače zahtevajo za pšenico bač. 80 kg, I';„ 105 107.50, za slabše kakovosti 78 kg pa 102.50. Koruza stane 6S do 70 ban. itakl. posl., za začetek maja pa Sisak 9() do 92. Cene moki boljših vrst (belih) >o popustile na 1<>5 205, neizpremenjene pa so ccue črnili inok. ki imajo dober odjem v Bosni. I lercegovini in Dal-, maeiji. Živina Dunajski goveji sejem In. aprila. Prignanih je I bilo 903 voli, 369 bikov in 4<>8 krav. skupno 1770 glav, od lega iz Avstrije 1328. iz inozemstva pa 412. Cene so bile v šil. za kg žive le/e: voli 0.90 1.45. biki <). II. in III. vrste, čvrste cene. ry vvritlen helvveen Ihe Vears 1896 1912 Ocene o loj knjigi soglašajo o izredno solidnem delu učenjaka l+ottija; njegova izvajanja temelje na kritično raziskanih virih; celotna knjiga priča v globo-koumnera možu, ki je liho delal, da ne bi nase opozoril znanstvenega sveta. Franc k--. Moško v graškeni VolkshliiMn Ha lis Birnsl ingl jc napisal v Onrzer Volk--blaliu daljši članek o K.savorjli Meškll. katerega je nedavno nn domu obiskal. Pisec preti vsem označuje / glntnimi potezami slovensko pokrajino, \ kaleri Moško /i\i. nato oriše pisateljevo življenjsko prit. končno pa ni/\ije njegov pisateljski razvoj od prvih /,н'е|1.п\ do zadnjih del. Med drugim pravi, da je Metko mojster slovenske psihološke novele, v kuteri ga prekaša le Ivan Cankar. Umetnost -loga \ romanu \a Poljani«, pravi, so dn luijločneje primerjati s slogom <>tlstn\a I' renssellH. Nadalje našteva pisee v članku, ki je pisan s toploto, kako prehaja Meško po prevodih f češki jezik, slovaški, iuilijonski, španski, angleški ild., a 4Lj ga je najmanj \ nemškem jeziku!) \ svetovno literaturo. Prejeli smo: Remec Alojzij: Užitkarji. Kmečka žaloigra v treh dejanjih. Drugi nalis. Založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1934. To delo je izhajalo najprej v »Mladiki« (1923), nato pa jc izšlo kot prvi zvezek Mohorjeve knjižnice. Da zadosli našim odrom, ki sn povpraševali po njej, jo je Ml) pravkar izdala v II. natisu. Priporočamo to lepo izvirno slovensko kmečko žaloigro vsem odrom. Film Premiera novega češkega filma v Mladinskem domu. Kakor srno zadnjikrat v načelnem članku »Beseda o filmu« med drugim izrazili svoje slaii-I šče do nemške filmske plaže in slovanskih filmov, 1 ki sc usmerjajo v vedno globlje poglede človeškc-I ga življenja in sodobnih problemov, moramo na ! tem mestu priznali, da sc vprav kino salczijanske i ga Mladinskega doma zmerom boli obrača od luje I v slovansko filmsko orienlacijo, česar pu nikakor nc moremo reči o oslabil ljubljanskih ktno-pi)dicl-jih. Že nekaj premier lepili če&kih filmov > Pasjc-glavci« itd.) smo imeli priliko videli v lem domu, zdai pa se je lo kino-podjetje (kakor nam je pravil ravnatelj dr. Valjavec) pogodilo za osem ruskih filmov, a ima ludi namen stopili v slik s poljsko filmsko produkcijo, Tako skuša Mladinski dom incd Slovenci predvsem uveljaviti slovanskega dulu, i.a druyi strani pa izbirati kolikor mogoče etično in umetniško zgrajene filme. Seveda gre to počasi, ker slovanska filmska produkcija šc ni lako razvila kol germanska, vendar dobra volja je tu n — to moramo poudariti — kar lepega ustvarijo sc-verni Slovani, ki sc zmerom bolj uvejjavljaio v mednarodnem filmskem svetu, prenaša vprav saic-zijanski Mladinski dom prvi na slovenska tla. — Te dni izvaja Mladinski dom premiero petdeselega filma češkega režiserja Svitopluka Inncmanna (ki je po rodu Ljubljančan in jc dal priznana dela I »Pred maturo". »Peioglavci: , Polkovnika Švoca« I itd.), »Ti moj sveti Antoniček«. V ccloti ni ta film umetniško zasnovan, nekaleri deli so premalo e.le-meljcni, toda posamezni prizori, zlasti oni, ki so zajeli i/, bogatega češkega folklornega sveta, ro močni; a kar jc mimo drugega za nas va?no, n njih veje elementarna svežina češkega narodnega duha. ki sc javlja v narodnih običajih, oblekah, pesmih itd. S tega vidika se kljub delni umetniški šibkosti lega filma ogrevamo vsekakor bolj — tudi ла manj močna slovanska dela kakor pa za ien -ška, ki so v svojih sodobnih omlednih ooereluli domala sama pla/a. Radio ■HMHBHi Programi Radio Ljubiianat Тоггк, 17. aprila: 11.00 Šolska ura: Martin Krpan — lutkovna igra v 8. dejanjih, izvaja lutkovni odsek Sokola I. 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 1300 Cas, plošče. 18.00 Otroška ura: Pravljice (Ludvik Mrzel). 18.30 Plošče. 10.00 Vzgoja mladine v Sokolu (Zagorc Franc). 19.30 O mornarici v Boki Kotorski (Huber Marjanovič). 20.00 Duet dveh saksofonov (gg. Ziherl in Nerait). 20.45 Vokalni koncert ge Zorke Levičnikove. 21.15 Radijski orkester. 22.10 Cas, poročila. 22.30 Angleške plošče. Sreda, 18. aprila. 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18 00 Komorna glasba, Radijski kvintet 18.30 Radijski orkester 19.00 O verstvih (France Terseglav) 19.30 Literarna ura: Interviev z L. Mrzelom 20.05 Prenos z Dunaja: IX. simfonija od Beethovna. V odmoru: Čas in poročila. Drugi programi г Torek, 17. aprila. BMgrad: Šeherazada Rimskega Korsakova (na ploščah). 21.00 Rad. ork. — Zagreb: 20 15 Rad ork. 21.15 Recitacije. — Dunaj: 17.20 Pesmi in arije. 19.15 Godba na pihala. 20.40 Kdaj se staramo (drama). — Budimpešta: 18.35 Klavir, glasba. 20.00 Zgodovina madiar. opere. — Milan-Trst: 20.45 Kulturni večer iz Palerma. 22.00 Pester večer. — Rim: 20.45 Milan. — Praga: 19.20 Iz življenja veselih rokodelcev. 20.20 Slovaška recitacija. 21.00 Muzik. potovanje po vzhodu. — Var-»ava: 18.25 Plošče. — 20.00 Gri-Gri, opereta, Lin-cke — Vsa Nemčija: 20.15 Slike s Švabskega. Sreda, 18. aprila. Belgrad: 19.10 Klav. konc 20.00 Sevilski brivec opera Roesini — Zagreb: 20.00 Simf. konc. z Dunaja. — Dunaj: 18.45 Vesele viže 20.05 Simf. konc. — Budimpešta; 18.30 Zab glasba 20.00 Španska glasba. — Milan-Trst 20.45 Igra. — Rim: 21.C0 Operni prenos. — Praga: 19.20 Šraimel 20.00 Prodana nevesta, opera, Smetana. — Varšava: 20.00 Beethoven: 9. simf. na ploščah. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Torek, 17. aprila: Zaprto. Sreda, 18. aprila: »Beograd nekdaj in sedaj«. Red Sreda. r, j a i Četrtek, 19. aprila: »Visoška kronika«. Red Četrtek. Petek, 20. aprila: Zaprto. _ Sobota, 21. aprila: »Gospoda Glembaievi«. Izven. Opera Začetek ob 20 Torek, 17. aprila: »LibuSa«. Izven. Sreda, 18. aprila: »Ples v Savoju«. Red A. Četrtek, 19. aprila: »Viljem Tel«. Red B, Petek, 20. aprila, ob 20: Ljudski simfonični koncert skladb Antona Dvoraka v Unionu. Izven. Znižane cene, MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 17. aprila ob 20: »Hokuspokus«. Red A. Sreda, 18. aprila: Zaprto. Četrtek, 19. aprila ob 20: »Gorenjski slav-ček«. Zadnjikrat. Red B. Poizvedovania Ura je bila najdena pod drevesi pred rakov-niško cerkvijo. Dobi se pri Elizi Curk, Šmartno ob Savi, št. 30, p. Moste. Ruse Zadnje dneve je neusmiljena smrt v Rušah naravnost divjala. Pobrala jc toliko človeških bitij kukor prej niti v dolgih mesecih. Umrli so: bivša viničarka Antonija Pleteršnik, šolarka Anica Tinaver, lesni delavec Matija Strnad. občinski revež Miha Poršt. poscstnica Ana Miglič, bivši kmet Franjo Puc in tovarniška delavka in poisestnic-a Marija Juršič. Naj vsem sveti večna luč! MALI OGLASI V malih oglatih veljo »snka besede Din 1'—; zenlfovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znataja se rečuna enokolonska 3 mm visoka pelllna vrstice po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiiU znamko. Tudi Vaš? obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni J0S. REICH Ljubljana Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica •Г. Kurjača ki bo moral vršiti tudi vse ostale hišne posle — išče Uprava javne ženske bolnice v Novem mestu. Nastop službe 1. maja 1934. Ponudbe upravi bolnice. (a) Samostoj. gospodinja in kuharica išče službo, najraje v župnišču. Marija Žagar, Zavod sv. Stanislava, Št. Vid nad Ljubljano. (a) Gospodična dobro izobražena v trgovski stroki, išče službo kot blagajničarka ali nemška korespondentinja ali tudi prodajalka v večjem podjetju. Ponudbe upr. »S1.« pod »Prvovrstna moč« št. 4346. (a) llužbodobe Kravarja za vsa kmečka dela — sprejme takoj Wester — Hradeckega cesta 8. (b) Mlinarja treznega, ne oženjenega, sprejme Kersnik Janez, Ribno pri Bledu. (b) ODDAJO: Podstreš. stanovanje dveh sob, kuhinje in drvarnice takoj oddam mirni stranki. Napoleonov trg 7/II, levo, od 14—15. Gospod ali gdčna se sprejme kot sostanovalec s hrano za 400 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4327. (s) Stanovanje štirisobno in trisobno — komfortno — oddam z majem. Streliška ul. 22. č Opremljeno sobo veliko, s kuhinjo, oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4344. (č) k VTE1 ITfli ODDAJO: Skladišče primerno za trgovino z lesom, kurivom, za stavbenika, tesarja ali podobno — se odda. Prelesnik, Janševa, Šiška. (n) 4 trgovski lokali obstoječi iz dveh ali več prostorov - se bodo oddali v decembru t. 1. v novi stavbi, ki se gradi na vogalu Tyrševe ceste in Smoletove ulice (nasproti Sv, Krištofa). Interesenti naj sporočp pismeno svoje želje zadrugi »Poštni dom«, Ljubljana. Trgovski loka! s skladiščem in štelažami, na zelo prometni točki, se odda v najem. Primeren za klobučarja, trgovino s papirjem, usnjem ali kaj sličnega. Poizve se pri Brenčiču Alojziju, trgovcu v Ptuju. Vlogo 4000 Din hranilnice, ki je članica Zadružne zveze - ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4350. (d) Poizvedbe Izubil se je vratni obesek od Šmarne gore do postaje Vižmarje. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne: Bizjak, Vrhovčeva ul. 11/11. Posestva Lepo veliko skladišče s pisarno, Wolfova ul. 4, dvorišče — se odda s 1. majem za nizko ceno v najem. (n) Lil tli IIIIMI Iti IIIIIIII11IIIIM ■ II ■ 11II ■ IIIIIIa IIIIIIII tli ■ II ■] Uruoen ugius v oosestvo ti hitro proda; če ir ne г gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiim da IIIIUIIIUIUIUUUIIUIUUIUUIIIUUIIIIII Enonadstropna vila naprodaj za gotovino. — Ponudbe pod »Periferija« št. 4338 upravi »Slovenca«. (p) ШШШ Klavirji prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov ie od 11 000 dalte dobite pri R WARBINEK Ljubljana. Gregorčičeva 5 Dolgoletna fiaranena — Prodaia na obroke tudi proti bančnim knužicam Strokovniaška popravila in uglaševanje izvršuiem točno in ceno — Naice-neiša izposoievalnica Katoliške cerkve! Iz kapele v gradu grofa Szaparyja v Murski Soboti bo naprodaj dne 25. IV. 1934 ob pol 9 na javni dražbi: Oltar 8m visok, 3.7(1 m širok, barok, nastavek mehki les, marmoriran pozi. omam. 10.000 Din, 4 kipi po 1000 Din, 2 kipa po 500 Din, 6 angelov po 200, tabernakelj s 4 angeli 1500 Din, 4 rezljani svečniki po 100 dinarjev. Mcnza (hrast) bogato profi lir. z rezljano pozi. ornamentiko 5000 Din, Kalva-rija skupina 48 cm 100 Din, relief Marije 100 Din, križ (med) 150 Din, 2 svečnika, 2 vazi, 3 reliefi terakola, mozaik Madona, sv. Martin in sv. Jurij, 88 cm premer, po 1500 Din, 4 klopi, stolpna ura od Kr. Maltar, Radgona ex 1788 in 2 zvonca 1500 Din, 1 zvon 10 kg 280 Din, 4 klopi 100 Din, zakristijska omara 100 Din, mi.sale 200 Din, škropil, in kadil. 80 Din, 3 korne ograjo s šipami po 400 Din, klečalnik, 2 blazini, 1 zvonček s trakom 280 dinarjev. Najnižji ponudek za vse 29.850 Din. I Automofor i Motorno kolo s prikolico in električno razsvetljavo, brezhiben -naprodaj. Vevče št. 10, p. Dev. Mar. v Polju, (f) Kupimo Vsakovrstoo ZlafD kanale po naivigiih cenah CERNE. luvelir. Liubliana, Woliova ulica It A m LLLL lllll................................... Ce avto sva/ stari pruda/ai aP motorja bi znebil se rad brž kuncev ti тпчцо prižene 4tnvenčev na/inaniš' inseral 11111111111111111111111111M11111 ■ M11 ■ IM111111 Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv Petra cesta 14. Semenski oves jari ječmen črno deteljo banatsko lucerno in travna semena dobite naiugodneje pri tvrdki F. Pogačnik, d. z o. z. Tyrševa (Dunajska) št. 67 (nasproti mitnice). Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneje in naiceneie tvrdka Kari Preiog, Liubliana. Židovska ulica in Stari trg (1) Naprodaj ca. 600 m3 smrek ali hlodov blizu Škofje Loke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4343, (1) Paviljon na velesejmu pripraven za vsako obrt, oddam ali prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4337. (1) Tri trgovske štelaže z brušenim steklom — ugodno prodam. Ogleda se lahko v lokalu tvrdke Mutevelič, Pasaža Nebotičnik. (1) Motorni čoln in čoln na vesla se bosta prodala na sodni dražbi dne 19. IV. ob 15 na Ižanski cesti 22. (1) f Telefon 2059 ✓ 4 PREMOG KAKBOPAKETE DRVA. KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šl. 5. I Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, • toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Iz proste roke se bo v konkurzni zadevi S 11/33 prodala HIŠA v Cerkveni ulici št. 5, vi. št. 2153 k. o., Trnovsko predmestje. — Reflektanti se pozivajo, da si hišo ogledajo in stavijo pismene ponudbe podpisanemu upravitelju konkurzne mase do 5, maja 1934. Ljubljana, dne 14. aprila 1934, Dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani konkurzni upravitelj Gospodinje, obrtniki ne zamudite ugodne prilike 1 Samo dO 201, m. velika odprodaja blaga pri STANICO FLORDANĆIČ trgovina z železnino - Sv. Petra c. 35 Vzamem v račun tudi hranilne knjižice tf FITONIN" povsod hitro in zanesljivo pomaga. »Fitonin« nam služi kot prva pomoč pri vseh nesrečah, poškodbah, opeklinah itd., ter se njegovo delovanje ne omejuje samo na razkuževanje, pač na ustavlja tudi krvavenje, ublažuje bolečine, rano samo pa hitro zaceli. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78. »Reg. pod br. 1281 od 28. julija 1933). Ali ste že poravnali naročnino? Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je umrla v cvetu mladosti naša ljubljena hči in sestra, gospodična Cirila Schiveiger dne 15. aprila ob pol 10 zvečer. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 17. aprila ob 16 popoldne. Priporočamo jo v pobožno molitev. Novo mesto, dne 16. aprila 1934. ŽALUJOČI OSTALI Ludvik Ganghofer: 05 Samostanski lovec »Hvala z« vprašanje, častita mati,« je jecljala deklica, »meni je že povsem dobro. Samo zaspana sem — kar spala bi rada.« »Kar zaspi, dete moje! Todo ne zavijaj se tako v odejo; saj ti mora biti prevroče in potem se boš ponoči prehlad ila.« »Ko me pa tako zebe!« se je hlinila Gitka z ginečim glasom in krčevito držala za odejo. »Zebe te, otrok moj? Pa ne, da bi imela mrzlico?« se je prestrašila prednica. »Čakaj, daj mi roko, da ti potipljem žilo.« Prav majceno je stegnila Gitka drhtečo roko izpod odeje. »O, ti ubogi otrok! Ročico imaš vročo ko ogenj in žila ti kar tolče...« Prednica je pohitela k vratom in potegnila za zvonec. Prišla je strežnica in morala je takoj steči po zdravila proti mrzlici. In naj se je Gitka še tako branila in otepala — morala je požreti. Na čelo sta ji deli obkladek; toda vročica ni hotela pojenjati, ogenj njenih drhtečih rok se ne shladiti. Prednica je poslala sestro po ocet in je zaskrbljeno spraševala Gitko zdaj to, zdaj ono. V mučnem strahu, da bi gospa prednica ne prepoznala, kako je, je d 'kle odgovarjalo ros bolj in bolj zmedeno, tako da se je v resnici zdelo, kakor da bi govorila v vročičnih blodnjah. Otrok, otrok! Pn mi vendar ne boš resnično zbolela! < jc tožila prednica. »Doni stran odejo, že tujem prihajati sestro, morava to umiti z jesihom.« Gitka je ihtela in prosila. ji ni nič pomagalo; prednica ji je razklenila roft« in odgrnila odejo. Kljub poznemu somraku v dvorani je pa prednica spcrn.ila takoj, da l.iži dekle v postelji popolnoma oblečena in s šolni nn nogah. »Brigita! Kaj naj to pomeni?« Gitka se je sklonila kvišku, skrčila noge pod obleko in prekrižala drhteče roke no prsih, strmo zroč prednici v obraz. Tu ni pomagal noben Izgovor več; zdaj bo postala njena namera očitna in znbnainili ji bodo pobeg — in: »Hajmo umira, Hajmo umiral« Stran mora, zdcij, ta trenotek, pa naj jo stane tudi življenje. Skočila je s postelje, potegnila v sunku plašček izpod vzglavja, si ga hitro ogrnila okoli ramen in je planila proti vratom, prav ko je hotela vstopiti sestra z oetom. Krik, plosk na deske in mimo prestrašene nune, ki je bila spustila skledo na tla, je zdirjala Gitka ven v temni križni hodnik. Za njo obe ženski kričaje na vse grlo. — V igralnici je utihnil veseli šunder, duri so se odprle na stežaj in dekleta so začudeno pritekle pogledat, kaj se godi. »Kaj je? Kaj se je zgodilo?« Dvajset glasov se Je mešalo med seboj. Obe nuni sta zašli v zmešnjavo deklet in sta se Jim le s težavo izvili; tako ju je Gitka za dobršen čas prehitela, zg: ;ila okoli ogla v hodniku, in dočim se je razlegal za njo vrišč glasov, je tekla po stopnicah gori in doli, po temnih mostovžih, dokler ni dosegla samostanske cerkve. Železna vrata so glasno zahreščala v tečajih. Zona je sprele-tela Gitko, ko se ji je med stebri kripte za svetlikal nasproti medli odsev večne luči; v jecljajoči molitvi je stekla proti temnemu stolpu in se pognala po strmih stopnicah kvišku, dokler ni dosegla prvega nezamreženega okna. Bilo je nad zemljo skoro tako visoko, kakor šop na hiši njenega brata. Oklevala je — »Hajmo umiral« je zakričalo v njej — in je skočila. Trdi padec jo je omamil, a le za hip: hitro se je pobrala s tal ter stekla ob puščobnem zidu, prodirno kričaje na vse grlo: »Cenoal Cencal« Dekle je priteklo odnekod kakor podlasica. >Končno si le prišla! Skoro sem že dušo zgubila od samega čakanja.« »Proč, Cenca, proč,« je hlipala Gitka, »ali pa bodo prišli in me spravili nazaj!« Cenca je prijela deklico za roko in jo potegnila za seboj. Pritekli sta do nunskih vrat in hušk-nili skoz nje, prav preden so jih hoteli zapreti. Ko sta prišli iz temne sence obrestnih dreves ven na piano grediško močvirje, je Gitka obstala *Ne morem več teči, te neumne cnpe se mi neprestano zapletajo med noge.t »Da,< se je posmohniki Cenca, »imenitno so te nališpali, to mornm že reči. Kakor svetnice v cerkvi!« »Kajne da?« je potožila Gitka, prijela za obleko in odtrgala spodaj zs dlan širok pas z vlečko vred ter vrgla vse skupaj v obrestni jarek. Potem sta spet stekli. In ko sta stekli, je vprašala Gitka z obupnim glasom: »Cenca, moj Bog, povej mi vendar j- kaj mu pa manjka?« »Kaj naj bi mu manjkalo?« je zagodrnjala Cenca. »Ti mu manjkaš!« »Cenca!« je jeknila Gitka, in nobene besede več ni spravil« iz ust; samo pridušen vzkrik se ji je utrgal iz grla, kakor da bi ji hotelo srce raz-nesti prsi; iz oči so se ji udrle solze in začela je teči, da jo je Cenca komaj dohitevala. Še preden sta prišli do Schellenberga, so bili Gitkini čeveljčki popolnoma razhojeni in podplati preluknjani. Gitka se je vsedla na kamen ob cesti in si potegnila raztrgane šolne z nog. »Taka caparijal« je godrnjala Cenca. »Ali kako boš sedaj?« »Tekla bom bosa! Samo pojdi, pojdi, pojdi...« In sta pohiteli naprej, vedno naprej po svetli cesti... 26. Kmalu po velikonočnih praznikih je v samostanski deželici Berehtesgaden nastal nov pregovor. Če se je dež in vihar kar čez noč spremenil v solnčni dan, so začeli praviti: »Vreme se je obrnilo kakor samostanski valpet!« In v resnici, gospoda Schluttemanna ni bilo več spoznati; ljudje ga kar prehvaliti niso mogli, kako dobroten in prijazen je zdaj z njimi. Kar brez vsega se kaj takega ni moglo zgoditi, to je bilo jasno vsem. In razširila se je vest: da ima gospod Schluttemann v svoji pisarnici na steni obešen neki »čudež proti žolču«; če ga zgrabi le iskrica jeze, poleni da brž pogleda neznano stvar na stoni in hipoma ga je spet sama vtelešeno pohlevnost, »Čudež« je visel nad sliko, ki je kazala svetega Jurija v boju z zmajem, in je bil na las podoben lično popisanemu, vokvlrjenemu pergamentu. Ko je gospod Schluttemann nekega jutra po veliki noči stopil v svojo pisarnico, je opazil čudež« nn steni. Ves osupel je stopil bliže, pa z ža-rečini nosom odskočil in grozno razjarjen planil v sobo k proštu. »Reverendissime! Vse kipi v meni!« »Zakaj?« se je nasmehnil gospod Henrik. »Zasmehujejo me! Razžalili so me s sramotno burko: Razsodbo, reverendissime, razsodbo v zadevi inoje gospe soproge...« »S katero vas je namlatila po glavi?« »Da — to isto so mi v moji pisarnici obesili na stenol Toda ne bom zaspal, preden ga ne najdem, ki mi je to naredil.« >Vam ne bo treba dolgo iskati. Bil sem to jaz sam!« ?Re-re...« Od strahu ni zmogel valpet nobene besede več. »Prepuščam vaši razsodnosti, da doženete, zakaj sem to storil. Ako bi se vam pa to ne posrečilo...« — gospod Henrik je pomembno premolk-nil — »sami veste, da je umrl moj valpet v Pon-giavu. Postaviti moram na njegovo mesto drugega. Ni prijetna služba tam in kaj utrudljiva. Toda — če se boste tam v Pongavu usajali nad ljudmi, vsaj čul ne bom.« Gospod Henrik je slopil k svojemu pod- avcu in začel prebirati odprto knjigo. Kakor polito kuže se je splazil gospod Schluttemann iz sobe. V svoji pisarnici pa je krenil pred »čudež«, se pred njim razkoračil. prekrižal roke in stal tam dolgo, dolgo. Nato je iznenada poveznil klobuk na ščetinaste lase in drl domov kakor obstreljen jazbec v svojo jazbino. Potem pa je nastal hrup, da so na cesti vreli skupaj ljudje ih zijalaslo poslušali. Dolgo časa sta se čula dva glasova; potem pa samo še eden: gromka valptova beseda. Gospa Cecilija je prvič v svojem življenju podlegla. Gospod Schluttemann je to upapolno zmago dobro izkoriščal, kar se je razločno spoznalo po tem, kako je vsako jutro udobno koračil v »voj urad, imenitno naspan in smehljajočega se obraza. Gospa Cecilija se je zatopila v nemo jezo, ko je pa po malem sprevidela, kako malo ji pomaga, če še lako kuha rilec, se je spametovala in popustila. Na Telovo zjutraj sta se spravila; in pri svečani procesiji je stopal gospod Schluttemann za nebom izpod pazduhe s svojo zvesto boljšo polovico, kakor je sedaj imenoval svojo ženo. Ko je drugo jutro stopil v svojo pisarnico, je »čudež« izginil. Valpet je stekel v proštovo sobo. ia »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce& Izda.iatclj: Ivan Rakovec. Urednik: Lojze Uolobii.