»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron, za poi ieta o krene f,0 vinarjev.: ? tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za Vs leta 3 krone, za >/« leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »
Tečaj LIH.
V Ljubljani, 5. oktobra 1900
. za četrt leta 2 kreni. Danica« dan poprej.
List 40.
,Ave maris stella... Zdrava severnica." Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
Zdrava sčvernica, Rajska dverenica, Mati spasonosna. Deva bogorosna.
Gavrilov: „Raduj se", Tebi odjefcuj se, Evi imč izmčni, Mirom nas odčni
Tiraj zlo v mejnike. Čuvaj spon jetrlke; Slepim svetlo nosi, Dobro vse nam sprosi.
Bodi mater svojim, On, ki sinom tvojim Sam se imentije; Prosbe tvoje čuje.
DČva, mir modrosti, Grčhe nam oprosti. Ršvnih nas pogledi, Krotke vseh naredi.
Daj, da žizenj čista Vzvede nas do Krista; Vživat ž njim veselje, Srčne to so želje.
Otcu, Sinu, Duhu. Tajni v vinu. kruhu: Zveni vedno dika, Moč in čast velika.
Matvej AndrejeviČ*)
XII. Preddvor.
Težavno je j»isati o cerkvi in župniji preddvor.sk i. kajti njuno zgodovino krije siva j>re-teklost. Vendar skušamo, oprti na ohranjena poročila, jjodati nekoliko kratkih bolcžek; kaj več naj doženejo naši kronisti.
Duhovnija, izročena v varstvo apostolskemu prvaku *v. Petru, je izmed najstarejših na (korenskem in tekmuje skoro z župnijo sv. Kanrija v Kranju. Ko je bila oglejska očaku vi na v največji veljavi, podaril je patrijarh Peregrin I. (1132—1161) cerkev sv. Petra, ki se je imenovala „Sanct Peter in Xe\venhott"%4 — pozneje Neuhof in Hoflein — z vsemi pravicami in dolžnostimi vetrinjskemu samostanu (niouasterium Victoriense, Viktring na spodnjem Koroškem». da bi imeli ondotni menihi-eisterrijani bol jše dohodke. Dotična listnina nosi letnico llo<;. To je jirav tisti Peregrin. ki je kot osel »en prijatelj sv. Bernarda, ustanovil samostan v Stičini na kolenskem. < )b tem času oskrbuje cerkev Preddvorom neki Ivan s pristavkoin clericus, kar bi utegnilo j>onieniti, da je bil Ivan sicer duhovskega stanu, pa še ne mašnik. Več let pozneje (1217) sledimo tu duhovnika z imenom Humbert presbvter. Ker je nastala med kranjsko in preddvorsko duhovščino glede dohodkov ue-
*) Pod tem imenom zakrit visok svčten uradnik poslal besedilom : »Pridejani so moji prevodi treh dobro znanih cerkvenih pesem. Natisnite je v »Zgodnji Danici« in sicer vsako v drugi številki. S temi prevodi želim vzbuditi zanimanje za neizčrpno cerkveno književnost. Prav srčno me bo veselilo, ako Vam
pošlje kdo boljših prevodov od mojih; — zato pa naj ostanejo moji nespremenjeni . . . Ako boste želeli, pošljem Vam Se kak drug prevod, n. pr. »Dies irae« ali »Pange lingna« i. dr. . . .« Veselje ob tem nam dragocenem sodelovanji pri »Danici« smo izrazili odličnemu gospodu zasebnim piamom.	t redn.
edinost, sklenila sta (1226) kranjski pleban-nad-dijakon Peter in vetrinjski opat Tomo naslednjo pogodbo: ^Kranjski župnik ima pravico do vse desetine v preddvorski duhovniji; pred-dvorski duhovnik obljubi, da ne bo nikoli opravljal cerkvene službe brez njegovega privoljenja, od pogrebov mu bede dajal gotovo svoto, od daril o prazniku sv. Petra pa polovico." Iz tega lahko spoznamo, da je bil Preddvor v taki zvezi s Kranjem, v kakorsni je podružnica z župnijsko cerkvijo.*) Pozneje je postal sv. Peter samostojen, t«»da kranjski plebani so izvrševali patronat ter predlagali pripravne vikarje. Tako je predložil n. pr. še leta 1595 kranjski župnik Krištof Trayber za Preddvor izbranega vikarja Ivana Fabri škofu Ivanu Tavčar v potrdilo.
Tekom c asa se je razvila duhovnija v vele-župnijo, kateri je pripadalo 16 podružnic. Njena nadvlada se je raztegovala po eni strani od Gorič skozi Trstenik in kokrško dolino do koroške meje. po drugi južni strani je segala celo do Kranja. Župnik je bil istinit „Pfarrherrtt, imajoč v |iodporo več pomočnikov, ki so peš in jež oskrbovali dušno j>astirstvo. V zapisku iz dne 22. januarija 1819 riše župnik Josip Vode (1*10—1828) malo sliko duhovskega delovanja predjosipinske dobe v sledečih potezah:
aZum einstigen grosaan Pfarrvicariate Hofl-un de)»en Unrfang im Durchshnitte 7 Stunden b^trug gebr.rten 16 FiHalkirchen. Die in gross*rer Anzahl ezistireoden IMfspnester durchkreuzten auf und ab die ausg-dehnte Pfarr; l efnn, \veil sie grosstentheils von den Stolge' uhren und Messtipendien leben mussten, durch ganze Monate von einer Kircbe zur andern, lasen Messen nach Willkuhr der Nachbarschaftan. besuehten Kranke und veraahen dieaelben mit den hI. Sterbesacramenten. um dadurch auch, weJl sie nicht dotirt \vareo, da oder dort zu ihrem leichtern Auskoocraen einen Zehrpfennig zu erbasehen."
Sedaj nastopi vlada cesarja Josipa II. (17*0—1790), ki je bila za duševni razvoj našega naroda zelo pomenljiva. O njenih slabih straneh ne govorimo tukaj, ker imamo v mislih le novo upravo župnij, v marsikaterem pogledu koristno za ljudstvo in tudi za duhovščino samo. Oddaljeni župljani so imeli dolgo in večkrat težavno pot k službi božji, bolnikom je dohajala pozna ali celo prepozna dušna pomoč, otroci so doraščali brez pouka. Duhovniki niso dobivali stalne plače, ker je bilo le malo samostojnih, večina je hlapčevala vele-župnikom, oblastnim gos}MHlom z dobrimi dohodki in mogočno besedo, škofij s t vo in vlada ste odpravili centralizacijo in ustanovili iz obširnih plebanij več samostojnih duhovskih služeb z imenom »lokalne kapelanije.4
•) Prepis omenjene listnine se hrani v ljubljanski semeniiki knjižnici.
Tedaj se je odprla marsikateremu dušnemu pastirju boljša prihodnost, da je stal zanaprej na lastnih nogah. Važen spremen se je izvršil po-seb no Preddvorom; tako razkosana je bila menda malokatera župnija. Ob koncu 18. veka so jej vzeli nad polovico župljanov in izmed sedmero podružnic (Predoslje, Britof, Suha, Kokrica, Te-netiše, Trstenik, Kokra) napravili samostalne duhovnije: Predoslje, Trstenik, Kokra, vse tri ustanovljene leta 1787. Podružnice Primskovo, Rupa in Čirčiče so pripadle Kranju, ostalih sest pa je obdržal sv. Peter in je ima še dandanes (Srednja Bela, Breg, sv. Jakob, sv. Lav-rencij, sv. Nikolaj nad Mačarni in sv. Klemen v Tupaličah).
Poleg tega, da je izgubila župnija toliko sveta ob periferiji, zadela jo je prav ob tem času še druga nezgoda. Podružnice so imele več lastnih zemljišč, ki so se dajala deloma v najem, deloma so je vživali dotični cerkveniki mesto plače v denarju. Od gotove strani se sproži misel, da bodo posestva več nesla, ako se prodajo in skupljena glavnica naloži na obresti. Cenili so jo za malo svoto 2900 gld. in določili dan, kedaj se vrši očitna dražba. Kupci pridejo, a pove se jim, da bo dražba še-le popoludne. Ko odidejo, prodala so se kar hitro zemljišča s pretvezo: „Weil keine Kiiufer vorhanden waren, erstand Herr L. B. die ganze Kirchengiilt der Pfarrc Hoflein um den Betrag von 3000 Gulden." Pravijo, da je pobiral kupec denar celo iz cerkvenih škrinjic, češ, „vse je sedaj moje.4* Največja krivica pa je bila, da cerkve baje tudi teh 3000 gld. niso prejele. Neverojetno! Koliko bi imel vsled popustljivosti v tej reči krivde takratni župnik Andrej Novak — ne moremo preiskovati. To se je zgodilo 1788. Da-si je preteklo od tega leta že mnogo časa, vendar skof Anton Alojzij Wolf ni mogel mirovati, zvedsi o famozni prodaji. Sklicujoč se na še žive zanesljive priče — med temi je bil osobito predosljiški župnik Ivan Jarnovič, ki je ob koncu 18. veka kapela-noval Preddvorom — vloži 1829 pri vladi prošnjo, naj se zadeva preišče. Toda kamorna prokura-tura mu odgovori, »dass die Annullirung des fraglichen Verkaufes wegen bei der Licitation stattgehabten Unformlichkeiten nach Verlauf von 40 Jahren unter die frommen Wllnsche gehort."*) Pripomniti pa moramo, da se je L. B., ki je tako rdober kupa skupaj spravil toliko posestva, pozneje skazoval dobrotnika cerkvam ter skušal krivico popraviti z dobrodelnostjo.
♦ i Glej obsežne akte v ljubljanskem Škofijskem arhiva.
nad pokrajino. Kdo ne zna tega, 8 čimur se Lourdes odlikuje, namreč mesta z njega mno-
Posezimo še nekoliko nazaj, da vidimo, kako lice je imela župnija v dobi verskih zmešnjav. Ljudstvo ni dosti maralo za luterane. Predikant Jernej Knafelj, katerega je podpiral graščak na Brdu pri Kranju, je imel pred Preddvorci velik „rešpekt"; še skozi Tupaliče ni upal iti, ampak jo ubral kar čez hribe v kokrško dolino (1585). Izvedel je namreč, česa naj se nadja, ako ga zasačijo v preddvorski okolici. Da so ga mislili sleči in obleko za dobro napojnino poslati v župnišče, da mn je grozil župnik na leči celo s smrtjo, vjemalo se pač ni s krščansko ljubeznijo in zato tega ne moremo zagovarjati, a dokaz imamo, da je bila duhovščina z župljani ob onem času vdana katoliški veri.
Izmed župnijskih matic je najstarejša poročna knjiga, katero je začel spisovati vikarij Ivan Toporiša 1632, rojstna sega do 1678, najmlajša je mrliška iz leta 1686.
Cerkev je visoka, rotundi podobna stavba, znotraj 27*20 m dolga in 15*25 m široka. Precej manjša stara cerkev je imela samo tri oltarje, v velikem sv. Petra z zidanim tabernakljem. na evangeljski strani Mater božjo, na listni sv. Nikolaja .*) Razširili so jo, ali prav za prav zgradili skoro novo, leta 1751 ob župnikovanju dr. Frančiška Rabič. Ko je odšel 1741 njegov prednik Simon Vačavnik (vnet gospod, usta-novnik sv. stopnic) kot vodja k sv. Joštu, sledil mu je Rabič ter s-* polotil zidanja. Rabič je bil veljaven mož, ordinarijat ga hvali, da ima vse dobro vrejeno in ga stavi drugim v izgled. Letnico zidanja nam kaže kronogram pri glavnem vhodu: MIRO DEO AC SANCTO PETRO APOSTOI/). (Čudovitemu Bogu in sv. apostolu Petru). Leto pozneje (1752) jo je posvetil škof Ernest Amadej grof Attems, kar kaže drugi kronogram nad glavnimi vratmi z besedami: AB ERNESTO AMADEO CONSECRATA IN HOFLEIN. (Posvečena po Ernestu Ama-deju Preddvorom). Sedanjo cerkev je župnik Ivan Debeljak popolno prenovil. Podoba v velikem oltarju predstavlja Krista, ki daje sv. Petru ključe nebeškega kraljestva (slika Ivan Wolf-ova). Tabemakelj je bil nov 1871. V čve-terih stranskih oltarjih častijo Mater božjo (slikal Janko Urbančič), sv. Josipa (Tomec iz Šentvida), Krista pri zadnji večerji (Ivan Wolf) in sv. Nikolaja (Janko Urbančič). V podzemeljskih pro-
*) In ecdesia reperta sunt tria altaria: primum s. Petri in choro, secundum in cornu evangelii B. M. V. sacrum. teitium in corna epistolae b. Nicolao dicatum. In altari maiori tabernaculum quodam lapidenm ex muro exstructum.
škofijski vizitacijski zapisnik 2. sej>t. 1631.
štorih so veliki kleti podobne rakve z dvema oddelkoma, en del je pred velikim oltarjem, drugi pa sredi cerkve; v njih počiva več duhovnikov. Okoli cerkve se razteguje pokopališče, katero so razširili 1842.*)
Masivni zvonik stoji pcleg glavnega vhoda ob koncu ladije Sezidan na široki podlagi se stiskuje proti vrhu da je videti pri velikih linah precej ožji kakor v pritličju Spodnje okno je ostanek nekdanjega gotskega sloga. Trije zvonovi pojejo v des-dur trizvoku z glasovi des— f—as = 1, 3. 5. Premer jim je 142 : 108 : 92 cm
Veliki zvon tehta 2850 funtov. Križ. Jezusovo in Marijino srce. sv. Peter. sv. Florijao. Vlil Anton Samassa 1862 Glas ima mogočen in dolgo trajajoč odmev. Ker mu je v stolpu dovolj prostora za tek, giblje se neovirano semintje. odtod vcličast-nejše donenje Nov veliki zvon so dobili Preddvorci že leto poprej (1861), toda takega, da ga kar niso mogli poslušati Menda so ga kar vrgli iz stolpa, da je moral zvonar razbite kose spraviti v Ljubljano in vliti sedanjega.
Srednji z rezkim glasom, ki se sliši daleč okoli. Vlil ga je Gašpar Franchi v Ljubljani leta 1706. Marija z Jezusom v naročju, sv. Peter, sv. Pavel, sv. Nikolaj, posoda podobna moštranci. Ob klobuku se čita: ECCE + DOMINI KOSTIM JESl (HRIST1, FIGITE PARTES ADVERSAE. (Glej križ našega Gospoda Jezusa Krista, bežite sovražne moči). Ob spodnjem robu: ME SANCTO PETRO PLEBS HOEFLEI-X EN SI S F UDI T * TUNC LOH PAR0< HO A R. D. MATTHAEO SEMSKHAR * D0M1NIS FRANC HI FKCIT. (Preddvorska župnija me je napravila sv. Petru, ko je župnikoval tukaj veleč. g. Matej Senuškar. Vlil g. Franchi) V tem napisu sta dva kronograma: eden pred prvo zvezdo, eden za drugo zvezdo. Vsak daje letnico 1708
Mali je Ivan Jakob Samassov zvon iz leta 1770. Križ, sv. Peter sedeč na stolu s ključi v roki, svetnik s čelado na glavi in z butaro (s snopom?), sv. Ivan Nepomuk s križem in palmovo vejo.
Župnik Josip Lavtiiar.
LOURDES.
(Vezilo devici Mariji, Rožin?enški kralj cr.
Lourdes more se zvati drugo glavno mesto Francoske. V Parizu se steka ves blišč in sijaj sveta, v Lourdes pa se druži cvet katoliškega življenja. To mesto oznanuje slavo blažene device Marije, nje Brezmadežno spočetje. Tja prihaja na leto do 800.000 romarjev. Mesto leži v dolini reke Gav ter more tekmovati z najlepšimi okraji Pirenejskega gorovja. Tu je krajevina visokih planin, snežnik gleda tja doli in dasi tu ne vlada več tihota in samota planinskega sveta, ker se romarski ljud vedno pomika proti duplini, plava pa sladki mir Božji
*) Tu pod lepim spomenikom pokopan kot brezniSki župnik Preddvorom zamrli Lovro Pintar (• 2. avg. 1S14, f 10. »ept le75.) Vrl kot duhovnik, sadjerejec in državnik.	Umin.
g i m i hotelji in prodajalnicami — skoraj v vsaki hiši se katera nahaja — starega gradu na hribu; steze do dupline Masabielske, dupline same, rožni venške cerkve ter bazilike nad cerkvijo? Kdo še ni čul o čudežih, ki so se tam godili in se še godijo, kdo se ni v duševnem in telesnem bolu proseč in ihteč pozval do Lurške matere Božje? Pač mnogi, mnogi verni katoličani so to že storili. Pa ne le samo ti, tudi drugoverci, še celo pogani so gin jeni po pripovedbi čudežnih dogodeb v Lourdes, klicali na pomoč to kraljico svetnikov, našli pomoč, ter ho ae spreobrnili. Kateri katoličan bi ne veroval čudežev Lurških? Lourdes sam je čudež in brezštevilni čudeži se tam godijo. Tu se ozdravljajo bolezni, nad katerimi se skušajo zdravniki zaman, da nas to polni osupljenjem. Pa še kaj več je to. V se dan} i d« bi. v dobi prevzetnega odnikanja nadnaravnega, verske brezbrižnosti, drznega odpada od vere, ki se ne vrši iz prepričanja, ampak iz svetnih nagibov: v tej dobi torej se je dvignilo svetišče katoliške vere, češčenja blažene llevke, brez madeža spočete, tam v neznani oddaljeni gorski dolini. To svetišče nase vleče pozornost vsega sveta ter sili vse, tudi neverne-pečati se s skrivnostmi sv. \ere. Tu se shajajo možje učenjaki, modroslovci, naravoslovci, zdravniki proučavut stvar, katero je moderno naziranje sveta smatralo zastarelo. Iz vseh dežel prihajajo romarji, na tisoče, na stotisoče, na milijone jih pride. Zelo bolne semkaj donašajo, na telesu in na umu bolni padajo pred duplino na kolena, pijo iz tu izvirajoč cga studenca, umivajo se v pi-scini (ribnjaku). Zvečer se obhaja sprevod s svečami, izhaja iz dupline, pomika se v krogu okoli marmorne sobe Device Marije na prostor pred cerkvijo, ter se vrača tisočglasnim: „Ave Marija, Ceščena si Marija", nebeško kraljico proslavljajoč. Tedaj bliskoma zažari krasna cerkev na skali v mnogobarveni električni luči, venec bleščeče avitlobe obdaja Marijino sobo, povsod luči, povsod vzradoščeni obrazi, povsod izraz navdušenja ob teh številnih pobožnih ljudeh. Ako ae svetne siavnosti obhajajo z vsim sijajem, z razsvetljavami in ognjemeti, zakaj da bi se tudi sveto ne počastilo na tak učinka polen način? To Francozi še bolje umejo nego drugi narodi; blagor jim, ako to store tudi v Božjo čast.
Po dnevu in po noči se dvigujejo v zrak tu nabožni vzdihljeji, molitve, popevke, enako številne so množice, dasi osebe menjavajo, na vseh oltarjih se že zarano bero sv. maše in popoldne so zbrani pri duplini vsi vseh narodov, imeuitni in priprosti, mestjani in kmetje, vojaki, duhovniki
in laiki in mnogo deklet belo oblečenih z višnjevimi prepasi in belimi pajčaloni — taka je bila namreč obleka nebeške prikazni v duplini. — In iz cerkve pa se nese Najsvetejše do dupline in od tod v slovesnem sprevodu okoli sobe. In tu se godi največ čudežev. Zroč na Najsvetejše se dvigujejo bolniki, hromci, razni neozdravljivi ... Ob steni v lurški jami visi na stotine bergelj; kdo pa more šteti nevidne berglje, ki so ondi obešene v duhu, to je: komu so znane vse milosti dušne in telesne, ondi na priprošnjo Brezmadežne, zadobljene od Boga ?
Glede tega izrednega tekmovanja se razumejo še le polno in po vsem besede, ki jih je Devica Marija dne 18. februarija 1868 govorila Bernardiki Soubirons:
„Jaz želim videti tu veliko ljudi14.
In dne 23. februarja pa:
„Pojdi k duhovnikom ter jim reci, naj se tukaj zida kapela in naj ljudje semkaj v sprevodu prihajajo."
In prišli so. Kaj je tedaj Lourdes? Zbirališče vernih kristijanov, svetišče Marijinega češčenja, trdnjava zoper moderno brezverstvo.
„Kaj naj še rečem", vpraša neki božje-potnik? Ali naj še pripovedujem, da sem molil pred duplino, da sem iz studenca zajel vode ter jo pil, da sem bil pri procesiji, da sem v rožni-venški cerkvi maševal, da sem si ogledal in občudoval baz liko in oudotno zakladnico, da sem poljubil skalo, kjer se je prikazala brez madeža Spočeta, ter ji svoje in drugih zadeve naznanil in priporočil, ter da sem bil uslišan v marsičem?"
Sv. Bernard pravi: „Ni še bilo slišano, da bi tisti ne bil našel pomoči, kateri je Mater Božjo prosil njene priprošnje. „Te besede se dajo tudi pri Lurdu navesti. Zanesljivo smem torej reči: „Trdno sem prepričan, da bode dosegel kako milost, ki v Lourdes blaženo Devico na pravi način kliče na pomoč — na tistem kraju, pravim, kjer je ona že tolikrat pokazala svojo nebeško moč in kjer je jasno izrazila svojo željo, naj tje dohajajo ljudje.*) Ker pa Mati Božja
*) Nahaja se pač na svetu mnogo Marijinih ivetilč, znamenitih po posebni naklonjenosti in milosUh Matere Božje — posebno slovi Marijino Celje. Večidel se opira nieno češčenje na kako čudodelno podobo V Lourdes pa se je kraljica nebes sama prikazala in sicer večkrat V Lurdu j« izvolila ubogo pastarico ter z njo govorila v nje materinskem jeziku in dogmo (versko resnico) sv. Cerkve takorekoč sanetionirala (potrdila) rekoč: Jas sem brezmadežno Spočetje. Bernardika je bila nepo-srednja, na tisoče vernikov in nevernikov pa je bilo posrednja priča teh prikazni v skalnati du-
Slini. Odkar je Krist na zemlji bival, dogodilo se je mnogo ču-ovitega v obsegu cerkvenega živi enja — dog od ki v Lou r d es pa se priltevajo največjim dejstvom t« vrste.
vabi na obisek. potem se isti, ki sluša to vabilo, ne bode mogel pritožiti nad njeno gostoljubnostjo in darežljivostjo."
Pač so redki oni, ki morejo romati v Marijino svetišče v Lourdes. A tega nam tudi treba ni. Vsaj nam preostaje Marijinih svetišč na slovenski zemlji n. pr. na Žalostni gori, na Zapbtzu, na sv. Vi-šarijab, na Brezijah pri Mariji pomagaj, kjer bode 7. oktobra na Marijin praznik posvečena cerkev, ki jo je bil zgradil pred 8. leti tedanji župnik mošnjiski in sedanji dekan starološki, veleč. g. Frančišek Kummer. Zdi se, kakor da nas tudi tu vabi nebeška kraljica k studencu milosti. In verni Slovenci vseh stanov se radi odzivajo njenemu materinemu klicu ter hite tja, počastit svojo gospo, potožit vesoljni materi krščanstva, svoje težave ter jo prosit pomoči. Zlasti po letu meseca avgusta in septembra jih gre na tisoče nabožnih kristijanov obiskat Marijina svetišča ter se priporočat njenemu varstvu. Ne le ženske, tudi možje in mladeniči ob taki ugodni priliki prejmejo tam sv. zakramente ter tako skrbe za izveličanje svojih duš.
Kdo pač porajta na očitanja brezvernih ljudij, ki nasprotujejo romanju, ter ugovarjajo, da romarji potratijo veliko časa in dosti denarja potrošijo! To očitanje bolj zadeva razna društva, ki prirejajo različne slavnosti ob raznih prilikah, na pr. ob obletnicah i. dr. ter nudijo često causam bibendi (veselje ob bokalih). Ako tako avetna društva napravljajo daljne izlete, shode, kako da bi ne smeli kristijani hoditi na božja pota, kjer se odpočijejo od teže in vročine dneva, od truda in skrbi, ter iščejo pomoči in tolažbe za svoje truda in skrbi polno življenje!
Mnogi kristijani bi pa radi šli na božjo pot, pa ne morejo, ker so zadržani po stanovskih opravilih ali kako drugače. Tako na pr. redovniki in redovnice ne morejo zapustiti samostana, ali Marija tudi sluša njihove prošnje iz ozke celice se dvigajoče. Marsikateri jetnik, bivajoč v temni, zaduhli ječi, zdihuje k Mariji, rešenici jetnikov, in Marija, mu bo izprosila telesno po-lajšanje in duševno tolažbo. Vsak pa, kateri koli išče Marijine pomoči pravim srcem, bodi si doma, bodi si na božji poti, našel je bode po besedah, nanašajočih se na Marijo: „Kdor mene najde, najde življenje in prejme izveličanje od Gospoda.14
Župnik Alojzij Kummer.
Nekaj o sv. rožnem vencu.
Sv. rožni venec lahko primerjamo veličaatnema svetišču, ki je sezidano v čast božjo in v naše pomi-loščenje. Pri tem svetišču vidimo zidovje, vidimo
krasno notranjo opravo in slednjič Najsvetejše, radi katerega je zidovje in oprava.
Sv. rožni venec pričenjamo z apostolsko vero. Vera je ono veličastno svetišče, v katero stopimo in se posvetimo in zatopimo v premišljevanju vzvišenih božjih skrivnosti.
Nato molimo očenaš in tedaj obujamo dejanje upanja. Upanje je, kar imenujemo notranjo opravo svetišča sv. vere. In po vsej pravici! Saj v očenašu je izraženo vse, česar potrebujemo za naše življenje, da bomo enkrat srečno v nebesa prišli V očenašu so določno povedane dolžnosti, katere mora človek imeti do Boga, do svojega bližnjega in do samega sebe. Sedem prošnja očenaševih nas dela sposobne, da se udeležujemo ljubezni božje, da pristopamo k mizi Gospodovi in ga prejemamo v svoja srca.
Najsvetejše, predmet naše ljubezni so pa svete skrivnosti našega odrešenja. Radi teh skrivnosti je celo svetišče, zidovje in oprava t j. vera in očenaš Vera in upanje oklepata Najsvetejše naše ljubezni.
In te svete skrivnosti s« nam nudijo v hrano v Češčenimariji kot v dragoceni posodi, saj .se Marija imenuje glede na naše odrešenje „posoda duhovna*, .posoda časti vredna". Ona je naša priprošnjica. naša posredovalka pri Bogu
Vero molimo samo enkrat; ker v eni, neraz-rušljivi veri se hočemo za vedno ustanoviti, hočemo vedno živeti, v njegovem svetišču t. j. veri hočemo biti takorekoč doma, a domovina je le jedna
Očenaš, t. j. svoje upanje, večkrat ponovimo. Očenaš je (kakor smo rekli) notranja oprava tega svetišča, ona hrana, s katero se preživljamo; a hrana se porabi, zato se mora ponavljati.
Češčenomarijo molimo vselej po desetkrat, t. j. skoro brez konca in kraja, saj Marija tudi zasluži, da jo častimo brez konca in kraja, da jo z vsim srcem ljubimo. Ljubezen je ona Čednost, ki bo večno trajala. Vera bo enkrat minula, upanje bo minulo, a ljubezen ne bo minula V rožnem vencu se nam odseva v svoji ljubezni Mati Božja, saj je ona kraljica sv. rožnega venca, ona je tista častivredna posoda božjih skrivnosti, ki v nas vnemajo ljubezen do Boga.
In slednjič se v iskreni hvaležnosti zatopimo v brezno božje milosti in trepetaje izrekamo slavospev presveti Trojici z .Čast bodi Očetu in . . ."
Kaj ne, dragi bralec, kako je v rožnem vencu V8e urejeno, kako duhovito, kako vzvišeno!
— k —
Ugovori in odgovori.
Francosko napisal Abta de S6gur. (Dalje.)
XXV.
Bog ne potrebuje mojih molitev. Brez moja molitve vč, česar potrebujem. Odgovor: Rea je, Bog je vseveden; a zelo napačno bi bilo iz tega sklepati, da ti ni treba moliti Seveda Bog ne potrebuje tvojih molitev, zakaj tvoja molitev ne izpremeni prav nič njegovega neizpre-menljivega, brezkončnega blaženstva. Toda zahteva pa, da Mu test izkazuješ, da se Mu zahvaljuješ, da
Ga molil; in ker ti Njegova »tvar, Njegov otrok, dolžan ti Mn tudi molitve. On je početnik tvojih misli, torej ima pravico do njih in ker hoče, da nanj mislil moral to tudi storiti. Prav tako ti je podaril sroe, tedaj ima enako pravico do tvoje ljubezni in zahteva, da mn prostovoljno in iz ljubezni daruje! svoje srce. Seveda Bog ve vae tvoje potrebe le bolj nego ti sam. Ne rssklalaj Bogu svojih potreb zato. da bi jih spoznal, smpak da se ti sam spominja! svoje slabosti in da nikdar ne zabil svoje odvisnosti od Njega.
Rsdi tebe je molitev zapovedana, a ne radi Boga. On zahteva, da Ga prosil in molil, ker je prav, da izkazuje! Boga svoje spoltovanje, da misli! na Onegs, ki vedno na te misli, da ljubi! Onega, ki je največje dobro in ki je tvoj prvi in največji dobrotnik. A zapovedana je tudi radi tega ker je dobro, koristno in potrebno, da moli! Boga — kaj je pač vzvilenejlega, slsdkejlega, priprostejlega in latjega nego je molitev!
Molitev je najblaže človekovo opravilo na svetu. Molitev posveti in oplemeni vsa nala dela in stori, da so dostojna razumnega bitja.
Molitev ie človelka misel, ki se pozivlje k Bogu, k najdoetojnejlemu predmetu nalih opravil.
Molitev je človelko sroe, kadar se zdru tuje s Bogom, ki je sama dobrota, sama popolnost, sama ljubezen, ki nas edino zadovoljiti more.
Molitev je otrok, ki se razgovarja s svojim ljubesnjivim Očetom.
Molitev je prijateljica, ki zaupno občuješ svojim Prijateljem.
Molitev je pomilolčena grelnica, ki je usmiljenja izprosila od Onega, kateri je rekel: ,Ne bodem od sebe odbil onega, ki pride do Mene.*
Molitev je tolažnica v vseh bridkostih in tetavab, molitev je nale notranje sreče zsklad, ko jega nas ne more nihče oropati. Da, molitev je v nas, molitev smo mi sami, ksdar mislimo na Boga in Ga ljubimo.
O molitvi lahko isto rečemo, kar o božji ljubezni.) Ona je prav tako sladka; in Beg, ki veleva moliti, veleva le zato, da bi bili enkrat blsženi. Tudi ns! Izveličar, ki je prilel na svet le zato, da bi nas osrečil, ni nič drugega bolj priporočal nego molitev Evangelij sv. Luke nam poroča (18, 1), kako je učil: .Da je treba vedno moliti in ne jenjati." To se pravi: .Navadi svojo dnlo, da misli pred vsim na Boga in da Ga ljubi *
Molitev je podlsga krščanskemu življenju. Molite torej iz polnega srca. ne samo z ustnioami, ampsk iz vse svoje duše. Zahvaljujte se Bogu vsak dan zjutraj in zvečer Sv. Vincencij Pavlanski je nekcč rekel: ,Ne pričakuj ničesar od človeka, ki ne opravlja zjutraj in zvečer svojih molitev/
Moli v nadlogah, moli v nevarnosti, moli v iz-kušnjavsh. In če si grešil, moli, da zadobi! odpuščanje. Moli pri vseh svojih opravkih in sploh ob vsaki priliki.
Nobena molitev ni pred Bogom mala in nobena se ne izgubi brez zasluženja za večnost. Ako bodel rad in pridno molil, bodel čist in dober, in mir bode! užival v svojem sroa. Sredi vseh nadlog tega življenja bodel imel notranjo tolažbo, ki te bode krepila, in kadar umrje!, žel bo! sad
svojega molitvenega truda Jezus Krist ti bode rekel, kakor je obljubil vsem pravičnim: .Prav. dobri in svesti hlapec! Ker si bil v malem zvest, postavil te bodem nad veliko; pojdi v veselje svojega Gospoda !* (Matej 25, 23)
A. M.
(Dalj« prid«.)
Cesar v Gorici ob itiristoletnici.
Za slavnostna dneva 29, in 30. septembra t. 1* se je prilikom prihoda Nj. Veličanstva v Gorico ter bivanja tam izdal naslednji .spored":
1.	Ko se Nj. Vel. presv. cesar dne 99. septembra ob 9 uri pred poldne prioelje na Goriško postajo, sprejmč ga slovesno načelniki ljudskih zastopov in oblastev.
2.	Mestna godba pojde iz magistratne ulice y ,Via Giardino" poprej tja z mestno zastavo na čela; za njo pa se bodo pomikala mestna drultva.
3.	Ob straneh ce8te .Corao Francesco Giuseppe* in vrtne ulice se razpostavijo lepo vredjene deputa-cije mest in občin z dežele, društva in šolska mladina
Da se olajša redno občevanje in zbiranje skupščin, zbirale se bodo pred 8. uro občinske depu-tacije iz okrajnega glavarstva gradilkega na Rojoah, one iz tolminskega glav«rstvenega okraja in tiste, katere pridejo od severne in zapadne strani, na Go-ričici (pred Katarinijem), one iz Sežanskega polit, okraja in ki pridejo s drugih stranij goriškega okraja: na trgu sv. Antona. Deželni reditelji, koje bo posnati po belo rudečih trakovih pripetih na prsih, bodo vre* jali, vodili in mesta odkazovali posameznim skupinam in godbam.
4.	Ko se prikaže Nj. Vel. izatopivli s postaje, zasvira goriška mestna godba cesarsko himno in sprevrd se bo pomikal po naslednji vrati:
a) Kočija goriškega župana; b) kočija cesarskega namestnika; c) kočija cesarjeva s spremstvom; d) kočija deželnega glavaija in odbora; e) kočija dvornega svetnika viteza Bosizio;/) kočija mestnih podžupanov; y) kočija javnih sastopov in oblastev, na svoj dvorec v glavarstveno palačo.
6 Ob lOVi se pokloni Nj. Veličanstvu deželni sastop e župani mest in kmečkih občin na cesarjevem dvorcu ter Mu slovesno isroči spominjako svetinjo.
6.	Ob 3Vi popoludne se slovesno razkrije spominska plolča na licu deželne hile ns trga prvostolne cerkve — in sicer prav kadar se popelje cesar mimo.
7.	Koj po tem bode ogled sadne razstave na trgu starega sv Antona in za tem slovesna otvoritev mestne hiralnice .Francesco Giuseppe L"
8 Zvečer bode velika razsvetljava mesta s kresovi po vilinah in ob 8. uri velika bskljada in god-beni koncert na Travniku
9. V jutro 30. septembra obišče Nj Veličanstvo deželni mazej, ki se slovesno otvori v palači na Korenju.
Tržišča in ulice se okrasijo s slavoloki, zastavami i dr.; hile e zastavami in dragimi okraski.
»Primorski list it. 40. — 27. sept. 1900u.
Dvorna obeda bosta in sicer prvi jutri zvečer, saboto 29 septembra ob 6tih, drugi nedeljo, 30. septembra, popoludan ob 1 in l/v Povabljeni so, razun drugih, tudi vsi deželni poslanci.
Cesar se odpelje nedeljo, 30 septembra, popoludne ob 4. iz Gorice ter pride ob 4.56 v Nabrežino. Tu se mu poklonijo razna društva iz Nabrežine in okolce z narodnimi zastavami. Cesar se povrne v Uetzendorf pri Dunaji. kjer bo ponedeljek jutro, 1. oktobra. Od tod ss takoj pelje v grad SchOnbrunn — Vrzdenec.
Po „Goricau it. 78. z dnt 28 sept. 1900.
Koj po prihodu v Gorico, saboto, ie bil oesar pri slovesnem .Te Deum" v oerkvi sv. Ignacija; kot je bil tudi nedeljo ob 8. v Šentpetru pri tihi kardinalovi maši. Tu v Št. Petru je pomolil na grobu svojega odgojitelja grofa Coronini
Cesar se je vrnivši se iz Gorioe pripeljal nedeljo, 30. septembra, ob 7.58 zvečer v Ljubljano. Poned. 1. oktobra ob 5 zjutraj je bil že na Dunaji.
Po poročilu raznih listov.
L Bratovske sadov«
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec september 1900.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen:
Apostoljska gorečnost.
»Prišel sem, da prinesem na zemljo ogenj, in kaj hočem druzega, kakor da gori?" (Luka 12.49) Te besede božjega Odrešenika pomenjajo po menenju razlagalcev sv. pisma najpoprej njegovo ognjeno ljubezen, po kateri vžgan je Spasitelj sveta gorel za čast svojega nebeškega Očeta in za rešitev človeškega rodu.
Trideset let je miroval ta ogenj kakor skrit pod pepelom, da potem v javnem življenju vsplapola tem višje in svitleje. Že pri njegovem prvem nastopu prime Izveličarja sveta jeza zaradi onečaščevanja hiše njegovega Očeta, tako da se njegovi učenci nehote spomnijo besed psalmistovih: .Gorečnost za Tvoio hišo me razjeda". (Ps. 68. 10.) Ista gorečnost je gnala Izveličarja od mesta do mesta, od sinagoge do sinagoge. Tu govori ljudstvu, ki mu sledi zvesto in ukaželjno, ondi šiba brez strahu napake potuhnjenih farizejev. Sedaj ga vidimo, kako čaka kot dober pastir lačen, truden in zmučen pri Jako« bovem vodnjaku izgubljene ovce, potem zopet, kako zdravi bolnike in oprošča obsedence hudobnega duha. Noči prečuje v molitvi, da ob jutranji zarji iznova začne svoje izveličalno delovanje. Ista gorečnost za naš dušni blagor ga spravi slednjič na križ in ga drži v tabernaklju pri nas do konca časov.
Res, prišel je, da prinese .ogenj" na zemljo. Ognjišče pa mu je njegovo božje srce, na katerem ogenj ne ugasne nikoli. Hotel je tudi, da naj gori vedno dalje: .Kaj hočem druzega, kakor da gori?"
Kristov izgled in nauk je obognjsvitil apostole, katerih gorečnost je v malo letih izpremenila obličje zemlje. Predno jih je zapustil njihov gospod in mojster, dal jim je povelje: .Pojdite in učite
vse narode" (Mat. 28. 19.), in zgodovina priča, kako zvesto so izpolnili to naroČilo. Z močjo sv. Duha, ki jih je na binkoštni praznik razsvetlil in okrepčal s svojo milostjo, so šli po vsem svetu hrepeneč po razširjenju Kristovega kraljestva in po rešitvi duš. Med raznim pomanjkanjem, trpljenjem, preganjanjem in med vsakovrstnimi nevarnostmi pa niso izgubili svoje gorečnosti, ampak so dobivali za njo vedno novega netila Da. ognjevita navdušenost sv. Pavla za neumrljive duše se povzdiguje do tako visoke stopnje, da celo v pregnanstvu želi biti brez Krista mesto svojih bratov, prav kakor nekdaj Mojzes, ki je prosil Gospoda, da naj raje njega izbriše iz knjige življenja, kakor da bi pokončal svoj izvoljen si rod.
Ta gorečnost apostolov je prišla tako rekoč v pregovor, in še dandanes ne moremo dati nobenemu kristijanu lepšega spričevala, kskor če moremo hvaliti njegovo gorečnost in ga imenovati pravega apostol a
Taki apostoli so bili največ zlasti nasledniki prvih oznanjevaloev vere, katere je bil Kiist sam razposlal, — papeži in škofje katoliške cerkve, izmed katerih so mnogi svojemu neumornemu delovanju pritisnili krvavi pečat mučeništva Ista gorečnost je navdajala poznejše oznanjevaloe vere. sv. Cirila in Metoda, sv. Bonifacija, Avguština Gala in dr. Silila je sv. Dominika, Frančiška, Ignacija in mnoge druge ustanovitelje raznih redov, da so se v svojih duhovnih sinovih tako rekoč potisočerili, da bi ves svet pridobili nebu.
Hvala Bogu. tudi dandanes nahajamo še kri stijane tako plemenitega, svetega mišljenja Njihovo gorečnost ohraniti in še bolj poživiti, tam, kjer je ponehala, iznova jo obuditi in v srca, ki je do sedaj še niso poznala, jo vsaditi — to je cilj. katerega je imel pred očmi sv. oče pri določitvi molitvenega namena za ta mesec. Pri tem pa ne misli samo onih. ki slede apostolom v službi sv. du-hovništva. Leti naj se seveda v prvi vrsti pokažejo vredne svojega visokega poklica, da jim ne bode graja, kakor je Bog po sv. Ivsnu karal predstojnika efežanske občine: .Ali zoper tebe imam, da si izgubil prvo s v o j o ljubezen." (Razod. 2. 4) Apostoljski duh naj tudi navdaja srca plemenitih lajikov. Kajti tudi leti so poklicani, po svojih močeh pomagati pri duhovni stavbi cerkve božje — pri širjenju Kristovega kraljestva na zemlji.
Leta 1864. je bival sloviti zgodovinar Ivan Janssen nekaj časa v Rimu in tam je imel večkrat srečo, da je občeval s papežem. Pri njegovi zadnji avdijenoi mu je podaril Pij IX. srebrno svetinjo, ki je kazala na jedni strani papeževo podobo, na drugi pa umivanje nog sv. Petra. .To", je rekel sv. Oče, »dajem navadno samo .apostolom"; toda ti kot zgodovinar moraš tudi izpolniti svojo apostolsko dolžnost" Sv. oče je imel prav; dandanes, ko se .nebo in pekel bojujeta med seboj po po-pirju s črkami" (Alb. Stol z), je apostoljska naloga, s peresom braniti in pospeševati resnico. To je apostoljstva katoliškega časnikarstva, katerega se poleg pisateljev lahko udeležujejo tudi oni, ki se trudijo, da bi razširjali dobre knjige in časnike, zabranjevali pa slabe.
Dalje govorimo o apostoljstvu v krščanski rodbini. Apostol je lahko oče, ki pazi na versko
vzgojo in na red med družino in med posli, ki s s svojim lastnim izgledom bodri h krščanskim čednostim in k natančnemu izpolnovanju bcžjih in cerkvenih zapovedi). Angelj sko more delovati žena kct soproga, kot ljubeča mati in dcbra gospodinja. Brat sli sestra vpliva lahko prav tako dobrodejno na svoje brate in sestre, kakor pogostokrat slabi otroci škcdliivo vplivajo ca druge. Tudi posel nikakor ni izključen od apostoljstva. kajti med drugim pripozna ?am učeni Beda Weber. kako je izgled in priprosti pouk neke dekle pri živini napravil nanj veliko večji in trajnejši vtis, kakor predavanja njegovih profesorjev.
Ne manj važno je apostoljstvo v delalnici. V srcu nekega priprostega ključaničarskega mojstra se je rodila misel združiti se s tovariši jednakega miš-Ijerja, da se pcsvetujo. kako bi če vera ohranila in okrepila med de>alstvom. Nastalo je takozvano Ksa-verijevo društvo, katerega udje — sprva samo 15 — so kmalu brojili tisoče in tisoče, in po njihovi delalnosti se je irpreobrnila in povrnila k praktič neiru katc ličanstvu cela vrsta ljudij. uredilo se je veliko število divjih zakonov, skrbelo s« je za sto in sto ubogih, osirotelih otrok, zlasti so pa širili dobre knjige.
Tudi v vojaški suknji se nahaja apostoljstvo in Je so vojaki ki se ne sramujejo po njem živeti. V njihovi bližini poneha kletvina, potihnejo dvoumni govori in nesramne besede, vsakdo čuti. kakor da bi bil pred neko višjo močjo, katero mera spošto vati in oeniti.
Častnik, čist in nedolžen v svojem življenju, — to je pridiga, ki seza bolj do srca kakor vsak cerkveni govor.
Široko polje pa se tndi odpira krščanski usmiljenosti in ljubezni do bližnjega, ki rešuje ireoge ne samo iz časnega, ampak tudi iz večnega pogubljenja. Zadnje, tako lepo zborovanje za krščansko usmiljenost na Dunaju in v Berolinu je po kazalo jasno, kako mnogoštevilna je četa prijateljev te usmiljenosti, zbranih pod zastavo križa.
Šlednjič, če živiš ubog in odločen od sveta, brez moči in veljave, bodi vsaj goreč v apostolj-s t v u! In ako te sili bolezen, da se ne moreš povzdigniti k mirni melitvi. izpolnuj apostoljstvo trpljenja Daruj svoje bolečine združene z onimi božjega srca za razširjenje katoliške vere, za poni žanje sovražnikov, za oerkev in njenega poglavarja, za škc fe in duhovnike, za krščanske kneze in oblastnike in za vse. ki na zunaj delujejo apostoljsko, da bi jih navdajala sveta gorečnost v boju proti peklu in proti njegovim apostolom, ki so pri svojem deln tako neumorni.
Ako pa je kdo za dobro stvar še tako navdušen, vendar ne sme pozabiti, da mora prava gorečnost imeti neke lastnosti, brez katerih je samo slamnat ogenj ter za nas in za druge škodljiva. Pred vsem mora biti gorečnost premišljena in dobro urejena. .Glej, jaz vas pošljem kakor ovce med volkove. Bodite tedaj razumni kakor kače!" (Mat. 10 16) Tako opominja Gospod sam svoje apostole. Premišljenost za branj nje naglico in nsiljivost ter nam daje priliko, da udobimo primerna sredstva in primeren način svojemu delovanju. Moder
gorečnik se zna vselej krotiti in ni podoben vrtnarju, ki s plevelom vred poruje iz tal tudi plemenite rastline. Kfliko dobrega se je že vsled nemodrega, pre hitrega postopanja preprečilo in uničilo!
Nič manj ne sme biti apostoljska gorečnost trdna in neustrašena N« razume modrosti, kdor pri nastalih težkočah izgubi pogum, zlast* če je v nevarnosti čast božja in dušni blag >r bližnjega. Nevstrašen st ima lahko hud« posledice: kazni, ječo, pregnanstvo ter je že tisečerim prinesla ven c mu-čeništva. Kdor ne zna trpeti, t ist ga g »rečnost ima kmalu svrje meje
Prava gorečnost je potrpežljiva in dosežeš svojo vstrajnostj». kar se je zdelo nemogoče. Pr sta je vsake zavisti in nevoščljivnsti. Pravi apostol se veseli vspehov drugih in daje Bogu hv»»lo za vae dobro, naj se 7g)1i kjerkoli
Taki apostoljski možje in take apostoljske žene naj bi bile sad naše molitve k Jezusovemu bož|emu Srcu	A. Kralj.
Namen za mesec september 190 0. b) Posebni nameni:
5 ) St- Pltold. Pospeševalci molitvenega apostoljstva in bratovščine Srca Jezusovega Jezi in prepiru udam ljudje. Bo. manje v Rim.
6.i St. Brusen. Katuzijenski red. Oivrnitev javnega pohujšanja. Siromaki brez dela in zaslužka. Dobra žetev.
7.) Koinovanika nedelja. Sv. oče in stiskana cerkev. Slovenri. Hudo skušani. Vsakovečerna molitev sv. rožnega venca.
S ) Sv. Brlffit*. Švedija in Norvegija. Nestanovitni v veri. Podpiranje potrebnih cerkvenih stavb.
9.)	St. Ludovik Bi rt. Amerika Uničevanje pogubnega časopisja. Zabranitev mešanih zakonov. Cerkveni časniki.
10.	i Sv. Frsnfttiek Borg. Povrat družbe Jezusove v Nemčijo. Redovni generali. Konec dolgotrajnim razporom
11.)	Sv. EmtUJ&n. Več izpreobrnjencev. Ubogi stradajoči v Italiji. Zmaga nad strahom pred ljudmi.	.V.
Listek.
V Mošenjiki župniji na korenskem so izvrši na režnivenško nedeljo 7. t. m dvojna lepa slavrost: V župni cerkvi se blagoslovi po n? šem presvetlem knez škc fu zastava z umetno dovršenimi vezenimi slikami, ki najbrž prekosi vsako zdaj že precej številnih, Marijinim družbam posvečenih tovarišic. Ob osmih pojdejo družbe od podvinskega znamenja z zastavami v sprevodu pevajoč raproti družbam, ki se udeleže druge slavnosti. Ta druga se vrši na Brezijah tako-le: V soboto 6 t. m. je na Bre-zijah post; zvečer je krasna razsvetljava; moški vrsteč se neč premolijo v nalašč zato pripravljenem šotoru pred cerkvijo, v katerem to noč počakajo sv. mučeniški ostanki drugega dne, ko jih kardinal in škofje zazidajo v oltarne grobke. V nedeljo bo na Brezijah veliko sv. maš od treh zjutraj pa do 7. Ob osmih je posvečevanja začetek. Sklene se isto s svetimi mašami prevzornega kardinala Jakoba Missia in dveh škofov.	Fr. B.
Odgovorni urednik Tomo Znpan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnlkovi nasledniki v Ljubljani.