GLASILO OSVOBODILNE ERONTE SLOVENIJE
Ljubljana, petek. 1• decembra 1950
V Beogradu je govoril na slavnostni akademiji ob Dnevu republike tov. Boris Kidrič —
V počastitev sedemletnice ljudske revolucije je bila v torek zvečer v Narodnem gledališču v Beogradu slavnostna akademija, katere so se udeležili predsednik vlade FLRJ, generalni sekretar CK KPJ maršal Josip Broz-Ti to, člani Politbiroja in Centralnega komiteja KPJ, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Riba., zastopniki Prezidija Ljudske skupščine in vlade LR Srbije, načelnik generalnega štaba JA generalni polkovnik Koča Popovič z generali, predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije, Ljudske tronte. Ljudske mladine in Protifašistične fronte žena ter številni kulturni in javni delavci.
Clan Politbiroja CK KPJ Boris Kidrič je podal naslednje poročilo »Sedem let borbe za socializem«;
Kmalu bo preteklo sedem let nove Jugoslavije. Leta so minila, toda zgodovinsko dejanje, izvršeno leta 1943 v Jajcu, pripravljeno pa s triletnim revo-lucionarnim narodnoosvobodilnim bojem, postaja v sodobni objektivni oceni družbenega razvoja čedalje bolj pomembno.
Bilo bi precej površno, ko bi samo naglasil, da se zaradi let, ki so že minila, kakor to navadno pravimo, vsebina preteklosti bolj reliefno kaže pred očmi kot v samem neposrednem dogajanju. Zgodovinsko dejanje 29. novembra postaja čedalje bolj pomembne predvsem zato, ker je njegovo objektivno vsebino lahko izpolnil šele poznejši, prav za prav sedanji internacionalni in naš notranji razvoj. Danes je jasno, da pred sedmimi leti niso bili postavljeni temelji samo novi, med drugim tudi relativno majhni socialistični državi. Ni šlo samo za sicer zelo pomemben, toda v obsegu svetovnega dogajanja vendarle podrejen dogodek, 'red sedmimi leti so bili namreč pod vodstvom naše revolucionarne Partije in tovariša Tita položeni temelji prav sti socialistični državi, ki ji je zgodo-ur.a določila ne le da sodeluje v splošnem človeškem progresu, temveč tudi, ri-v edina na svetu visoko dvigne zasta-vo marksizma-leninizma, ko so jo v Sovjetski zvezi snele kontrarevolucionarne sile birokracije.
Analiza kaže, da so prav tak pomen ta vlogo nove Jugoslavije imanentno \ sebovali že družbeno-politični pogoji leta 1943.
Družbeno dogajanje, ki je dobilo na jugoslovanskih tleh svoj zelo viden izraz 29. novembra leta 1943, so označevala velikanska, čeravno prikrita nasprotja.
V boju proti fašistični okupaciji ni ^azen Komunistične partije Jugoslavije eber.a komunistična partija okupiranih držav izpolnila ne svoje obveznosti do lastnega nareda ne svoje internacio-nalistične naloge. Usodo naših narodov i a so vzele v svoje roke naše ljudske množice pod vodstvom avantgarde de-avskega razreda — Komunistične par-i >e. Zmaga narodnoosvobodilnega boja e pomenila triumf marksizma-leninizma na jugoslovanskih tleh v danih pogojih mednarodnega in našega notranjega družbenega razvoja. Skozi narodnoosvobodilno vojno, ki jo je vodila Komunistična partija, so šle naše ljudske množice hkrati v socialistično revolucijo.
Vlada Sovjetske zveze je ta čas za-s'edovala politiko interesnih sfer in :;fty-fifty razdelitve revolucionarne Jugoslavije. To nasprotje, s stališča socia-izma absurdno — da ne uporabimo ostrejšega izraza — ne pa dialektično, je ostalo tedaj prikrito. Ogorčeno nezadovoljstvo sovjetskih voditeljiv z zgo-
dovinskim dejanjem 29. novembra se je še dalo pojasnjevati tako z nerazumevanjem položaja kakor tudi1 s precenjevanjem »višjih« interesov »celote«. To se je tako dalo pojasnjevati, pa tudi pojasnjevalo se je v naši lastni zavesti, toda za zgodovino se kaj takega ne da pojasniti. Da gre za mnogo globlje nesporazume, se pravi, za dejanska nasprotja, je že takrat dokazovala sama revolucionarna politika Centralnega komiteja naše Partije, ki sicer še ni slutil pravega bistva stališč vlade ZSSR, vendar je zelo dobro razumel, da gre glede 29. novembra za usodo naše revolucije, in ni šel po poti sovjetske zunanje politike in njene biro-kratsko-nacionalistične logike, temveč Je šel smelo in neomajno po svoji lastni revolucionarni, marksistični poti. Poznejši dogodki, ki so slednjič razkrili materiaino-družbene korenine sodobne politike VKP(b) in sovjetske vlade, so tudi dejansko pojasnili, zakaj je bilo sovjetsko vodstvo v takem odnosu do 29. novembra leta 1943. Vsebina in vzrok tega odnosa sta bila namreč že tedaj v objektivnem nasprotju med našo socialistično revolucijo in kontrarevolucionarno birokracijo ZSSR.
bra leta 1943 so bili prikriti preteči dogodki leta 1948 in pozneje. S tem je bilo dejansko tudi odgovorjeno na vprašanje, zakaj ni razen KPJ nobena komunistična partija v okupiranih državah izpolnila svoje revolucionarne naloge. Tega dejstva namreč ne moremo omejiti na razliko v objektivnih pogojih, za katere lahko samo rečemo, da so bili v naši državi večinoma še težji kot v nekaterih drugih okupiranih državah. A niti ne gre samo za to, da sta bili strategija in taktika drugih komunističnih partij napačni, temveč predvsem za to, da sta bili prav takšni diktirani od vodilnih birokratskih vrhov ZSSR, ki so razen tega že mnogo prej i dejansko i mentalno (miselno) formirali vodstva teh kompartij, ter da je nas prav revolucionarna čistoča naše Partije in dosledna uporaba marksizma-leninizma v naših in mednarodnih pogojih reševala pred diktati iz Moskve, ki bi gotovo uničili našo revolucijo, če bi jih poslušali.
Veličastna in neizprosna, polna zaprek pa tudi težkih trenutnih porazov je zgodovinska pot delavskega razreda. To ni čudno niti slučajno, ker je prav delavski razred poklican končati težko predzgodovino človeštva in utreti pot njegovi resnični zgodovini.
Od trenutka, ko je delavski razred nastopil kot družbeni činitelj, so ga družbene sile preteklosti, sile izkoriščanja človeka po človeku, skušale oslepariti in si prisvojiti družbene in politične sadove njegove borbe. V času buržoazno-demokratičnih revolucij, dokler buržoazija še ni postala reakcionarni razred, dokler je bila na revoluciji še zainteresirana, kolikor je šlo za rušenje fevdalnih in absolutističnih zaprek kapitalističnemu razvoju, je
prisvajala uspehe borbe proletariata na barikadah. Pozneje je protirevolucionarna buržoazija odkrito in surovo udarjala po revolucionarnih poskusih osamosvojenega proletariata, ki je začel samostojno borbo za oblast.
Pariška komuna je pomenila kratkotrajno osvajanje oblasti, bila pa je zrušena, preden Je pravzaprav začela graditi socializem. Oktobrska socialistična revolucija 1917 pa pomeni zgodovinski preobrat v borbi za oblast in prinaša delavskemu razredu zmago na šestini zemeljske krogle. Uspela je strmoglaviti privatni kapitalizem in postaviti diktaturo proletariata. V sklopu svetovne zgodovine so se začela nova doba družbenega razvoja. Toda gigantske težave porajanja nove zgodovine človeštva se izražajo tudi sedaj: ruski proletariat, ki je bil osvojil oblast in začel graditi socializem, je bil v procesu graditve osleparjen, in sicer ne samo za socializem, marveč tudi za oblast. Oslepariti ga ni mogla buržoazija, ki je bila razbita in uničena kot razred. Osleparila ga je njegova lastna birokracija kot zadnji objektivni ostanek kapitalizma, in sicer v času, ko so že dozoreli splošni pogoji za velikanske zmage socializma po svetu.
Toda težka zgodovinska pot delavskega razreda gre neizprosno naprej navzlic vsem oviram, trenutnim porazom in krizam v socializmu.
Nadaljevanje na 2. strani
LETO XL, ŠT. 283 l POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN KULTURO LRS JAVLJA DA JE DNE 28. NOVEMBRA 1950 OB 23- URI UMRL VELIKI GLEDALIŠKI UMETNIK IVAN LEVAR. REDNI PROFESOR AKADEMIJE ZA IGRALSKO UMETNOST V LJUBLJANI.
POGREB BO IZVRŠILO SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NA DRŽAVNE STROSKE
Za protislovji in nasprotji 29. novem- | bila buržoazija tista, ki si je vedno -----------------------------------------------------------------------------i-------
Proslave v Sloveniji
Ljubljana se je že na predvečer praznično odela. Množične organizacije so priredile nešteto proslav. V unionski dvorani je bila osrednja akademija, kateri so prisostvovali predsednik vlade Miha Marinko, predsednik Prezidija ljudske skupščine Josip Vidmar, predsednik ljudske skupščine Ferdo Kozak, člani politbiroja CK KPS, podpredsednik vlade dr. Marjan Brecelj s člani vlade, predstavniki JA in množičnih organizacij. Slavnostni govor je imel tov. Vlado Krivic. Na proslavi sta sodelovala orkester in zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada, ter solisti Rudolf Franci, Samo Smerkolj in Tomo Neralič. Na dan pred praznikom je predsednik vlade tov. Miha Marinko sprejel 19 člansko delegacijo slovenskih železničarjev ljubljanske in šentpeterske direkcije, ki sta izpolnili svoj petletni plan v štirih letih. Na predvečer praznika je podpredsednik vlade LRS in predsednik Sveta za zakonodajo LRS tov. Marjan Brecelj v Modemi galeriji odprl razstavo o nastanku, razvoju in dejavnosti ljudskih odborov v Jugoslaviji.
V Mariboru je bila na predvečer velika baklada in množično zborovanje. Podjetja so organizirala proslave in svečana zasedanja delavskih svetov,
PROSLAVE NAŠEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA V TUJINI
Sprejemov, ki so jih prirejala naša poslaništva v tujih državah na dan na. iega državnega in narodnega praznika, ;o se udeleževali poleg diplomatskih predstavnikov tudi mnogi zastopniki kulturnega in gospodarskega življenja tujih držav.
Tako se je na veleposlaništvu FLRJ v Parizu, kjer je bil takrat podpredsednik zvezne vlade FLRJ Edvard Kardelj, zbralo nad 800 uglednih predstavnikov političnega, kulturnega in javnega življenja. Sprejema so se udeležili papeški nuncij, veleposlaniki ZDA, Indije. Velike Britanije, Nizozemske. Kanade in Grčije, šefi diplomatskih predstavništev Finske, Izraela, Libanona in Sirije, člani francoske vlade, predsednik Republike Španije in vsi člani španske republikanske vlade, predsednik kanadskega parlamenta, vojaški odposlanci tujih držav, generalni inspektor francoskih oboroženih sil, več članov francoskega parlamenta, več francoskih književnikov, profesorjev vseučilišča ter mnogi kulturni in javni delavci
Sprejema v poslaništvu FLRJ v Bernu so se med drugim udeležili švicarski federalni svetnik Hubathel, šef švicarskega generalnega štaba polkovnik de Montolin, apostolski nuncij, doyen diplomatskega zbora Bernardin, francoski veleposlanik Hoppenot in poslanik ZDA John Carter Vincent.
Jugoslovanska vojaška misija v Berlinu je imela med gosti svojega sprejema predstavnike zahodnih vojaških misij in zahodne berlinske občine ter poveljnike ameriškega, britanskega in francoskega dela Berlina. Vsi kolektivi predstavništev FLRJ v Zahodni Nemčiji so proslavili 29. november s svečanimi prireditvami in akademijami, s katerih so poslali maršalu Titu pozdravne brzojavke.
Jugoslovanski odpravnik poslov v Oslu je priredil slovesen sprejem, Id sta se ga poleg zastopnikov diplomatskega zbora in kulturnega življenja udeležila tudi predsednik norveške na. rodne skupščine in načelnik norveškega generalnega štaba
Na Dunaju je imelo Društvo za pospeševanje gospodarskih in kulturnih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo slavnostno akademijo, na kateri je-govoril o pomenu našega državnega in narodnega praznika podpredsednik društva Matznek. Po njegovem govoru je bil izveden umetniški program, pri katerem sta sodelovala član ljubljanske opere Janez Lipušček in profesor Glasbene akademije v Ljubljani Anton Trost.
V Trstu je bil slovesen sprejem v prostorih naše delegacije. Udeležili so se ga predstavniki anglo-ameriške vojaške uprave, med njimi tudi upravnik za civilne zadeve, ameriški general Blancharde ter predstavniki tržaških civilnih oblasti. Med sprejemom je skupina jugoslovanskih umetnikov, članov zagrebške in ljubljanske Opere, izvajala kratek glasbeni spored.
na katerih so sprejemali nove obveznosti. V tovarni metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« so razglasili 30 novih udarnikov, 1 novatorja in 1 racio-nalizatorja. V Tovarni volnenih in vigogne izdelkov pa 24 udarnikov; delavca Ivan Lemaher in Dušan Djuro iz železarne Guštanj sta izpolnila svoj petletni plan.
Jeseniški kovinarji so proslavljali v vseh obratih. Najlepša je bila v samotami, kjer je gostoval tamburaški zbor KUD iz Blejske Dobrave. V polni veliki dvorani Titovega doma je govoril ljudski poslanec Viktor Ropret.
V novogoriškem okraju so bili mitingi in slavnostna zborovanja po vseh vaseh, v večjih središčih pa akademije. V Novi Gorici, Ajdovščini in Solkanu so na predvečer po hribih goreli kresovi. V nekaterih podjetjih So razglasili nove udarnike. V Solkanu je mestna Zveza borcev organizirala veliko partizansko zborovanje, po vaseh pa so bile kulturne prireditve.
Lepo okrašeno je bilo tudi mesto Kranj. V Prešernovi dvorani je bila velika prireditev, v sprevodu pa je sodelovalo nad 3000 ljudi. V Tržiču je bil na predvečer velik sprevod, nato pa svečana proslava v dvorani Ivana Cankarja.
Na proslavi podjetja za proizvodnjo nafte v Dolnji Lendavi je na praznik prvič nastopilo domače kulturno umetniško društvo »Beli rudar«. Spored so izvedli v slovenskem, . hrvatskem in madjarskem jeziku.
Tovarna »Toko« v Domžalah je izpolnila petletni plan
Tovarna kovčkov in usnjene galanterije »Toko« v Domžalah je pravkar izvršila svojo petletno proizvodno nalogo. To podjetje, ki se je razvilo iz dveh manjših obrtniških obratov, je danes znano v tujini po svojih prvo» vrstnih izdelkih usnjene galanterije. — Delovni kolektiv je vsa zadnja ieta visoko presegel planske naloge, kar mu je omogočilo v pičlih 4 letih izpolniti petletni plan. Danes izdelujejo v domžalski tovarni skoraj trikrat več blaga kakor leta 1947, čeprav se je število zaposlenih delavcev povečalo le za 40 •/..
Izpolnili so letni plan pred Dnevom republike
Tik pred praznikom republike je še vrsta delovnih kolektivov izpolnila svojo obljubo, izvršiti letno proizvodno nalogo do tega praznika. Letni plan je izpolnil kolektiv rudnika živega srebra v Idriji, čeprav je bil letošnji proizvodni plan za 11 •/• višji od lanskega. Se pomembnejši pa je uspeh, ki so ga dosegli v znižanju proizvodnih stroškov, saj so planirani znesek znižanja polne lastne cene presegli za 150 V«. Med podjetji kemične indutsrije v Sloveniji je izpolnil svojo letno plansko nalogo tudi kolektiv tovarne celuloze v Vidmu.
Zadnje dni so še 4 železniške direkcije izpolnile petletno transportno nalogo, in sicer železniške direkcije v Novem Sadu, Vinkovcih, Zrenjaninu in na Kosovem polju.
Med kolektivi v Srbiji so z izpolnitvijo letnega plana dosegli veliko zmago rudarji premogovnika »Dobra sreča« pri Zaječarju. Kolektiv velike tovarne stekla v Paračinu je dosegel letni plan po vrednosti s 100V», po količini pa s 103.8 ’It. Med velikimi vojvodinskimi podjetji so izpolnila letni plan podjetja »Jugoalat«, tovarna orodja, »Petar Drapšin«, tovarna vijakov in železnih izdelkov, ter ladjedelnica v Novem Sadu. Med bosanskimi podjetji se je posebno odlikoval z izpolnitvijo letne planske naloge kombinat lesne industrije „Krivaja«. V Makedoniji pa sta letni plan izpolnila rudnik mangana Cer in največji rudnik kromove rude Raduša.
Podjetje »Slovenija ceste« je do Dneva republike izpolnilo letni finančni plan
Delovni kolektiv podjetja »Slovenija ceste« so zastavili vse sile za pravočasno izpolnitev plana. Upravni odbor podjetja je skupno z delavskim svetom poživil delovni elan na vseh področjih. Uspeh ni izostal in do Dneva republike so vsa gradbišča in delavnice dosegle finančni plan za leto 1950.
Ob prazniku Republike so prevzeli vsi kolektivi obveznost, da bodo zastavili vse sile za izpolnitev planskih nalog po asortimentu pred rokom.
Ivan Levar na mrtvaškem odru v avli dramskega gledališča
Ivan Levar umrl
Ljubljana, 1. dec. — Na predvečer praznika naših narodov, 28. novembra ob 23. uri, je po hudi bolezni umrl eden največjih slovenskih gledaliških umetnikov, član Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, redni profesor Akademije za igralsko umetnost in predsednik Društva slovenskih dramskih umetnikov, IVAN LEVAR. Z njegovo smrtjo je'doletela velika izguba ne samo Slovensko narodno gledališče, temveč tudi vso slovensko kulturo.
Pokojnikovo truplo je bilo včeraj položeno na katafalk v veži ljubljanske Drame, kjer se od njega poslavljajo prijatelji slovenskega gledališča in ostalo občinstvo. Pogreb bo danes ob treh popoldne na Zalah.
Zaradi smrti velikega Igralca Je bila za 29. november določena slavnostna premiera Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« odpovedana in preložena na jutrišnji večer.
Jugoslavija na četrtem mestu
v svetovni proizvodnji svinca
TREPČA BO ODSLEJ DAJALA 100.000 TON SVINCA NA LETO
Na praznik republike je bila izročena svojemu namenu nova talilnica svinca v Zvečanu pri Trepči.' V 9 mesecih sb letos tu zgradili poleg razširjene stare flotacije in stare talilnice vrsto novih velikanskih naprav: visoko peč za taljenje svinca, objekte za pihala, za ventilatorje, eiektrofiltrske naprave, objekte za praženje rude, za drobilce,itd. Za zgraditev vseh teh naprav so potrošili 1380 ton železnih konstrukcij, 60 ton cevovodov in 1200 ton cementa.
Nova talilnica je namenjena ne le predelavi rude iz Trepče in Zletova v Makedoniji, marveč tudi predelavi rude iz rudnikov Kopaonik, Avala in Janjevo. ki so jih nedavno odprli, in iz rudnikov Novo Brdo, Rudnik, Ajvalija in Veliko Majdanište, ki bodo začeli obratovati prihodnje leto.
Pred vojno so v talilnici v Trepči pridobivalo na leto 25.000 ton svinca, preostalo rudo pa so izvažali neprede-
lano ali v obliki koncentratov. Odslej pa bo talilnica dajala vsako leto 100.000 ton svinca. Trepča je s tem postala največja talilnica in rafinerija svinca v Evropi, v proizvodnji svinca pa se je Jugoslavija povzpela na četrto mesto na svetu.
Samo nova visoka peč bo dajala 30 tisoč ton svinca na leto. Poleg tega imajo sedaj v okviru talilnice 12 ko-ritastih peči, medtem ko so jih prej imeli samo 6- Stare peči so po csvobo. ditvi v smislu predlogov inž. Milana Jovanoviča tako preuredili, da se je njih zmogljivost povečala za 50 •/•.
Naprave nove talilnice v Trepči so pretežno delo naše domače industrije, zlasti ladjedelnice »3, maj«, Jeseniške železarne in drugih podjetij. Manjši del naprav za visoko peč v vrednosti 40 milijonov deviznih dinarjev je bilo tre-ba uvoziti iz inozemstva. Toda devize, izdane za te naprave, bodo v najkraj. šem času povrnjene, saj bo visoka peč dala v enem letu svinca v vrednosti 500 milijonov din po današnjih cenah.
SLAVJE V AR AND JELOVCU
Okrog 3000 prebivalcev Arandjelovca in okolice, med katerimi so bili tudi član CK KP Srbije Dragi Stamenko-vič in ministri vlade LR Srbije Geza Tikvički in Mihajlo Svabič, se je udeležilo v sredo na praznik slavja, ko so poskusno spustili v pogon novo tovarno samota. Na slovesnosti je govoril tudi minister Geza Tikvički, ki je med drugim dejal:
Poslednja bitka preti zmago
Frontovci 18. terena II- rajona v Ljubljani so praznovali Dan republike na poseben način. Na svoji dvonadstropni 'stanovanjski stavbi z dvanajsterimi stanovanji, ki jo grade s prostovoljnim delom, so namreč polagali betonsko ploščo nad že dovršenim prvim nadstropjem.
To delo je izredno obsežno in naporno in zahteva predvsem veliko število moških prostovoljcev, ki jih je v delavniku težko dobiti na en dan v zadostnem številu, Prav zato pa so si v ta namen izbrali državni praznik, ko so bili ljudje najbolj prosti. Ker pa od betonske plošče zavisi nadaljnje delo na stavbi, ki ga potem, ko je enkrat gotova plošča, lahko opravlja mnogo manjše število ljudi, in ker hočejo frontovci na vsak način še pred zimo spraviti stavbo pod streho, se je na gradbišču razvila prava delavna bitka, ki je trajala nepretrgoma od 8. ure zjutraj pa do pol 10. ure zvečer. Prostovoljnega dela se je udeležilo 52 froiv tovcev, ki so opravili skupno 647 prostovoljnih delovnih ux.
Opravljeno delo je bilo izredno veliko, saj so frontovci znosili v višino drugega nadstropja nič manj kot 18 kubičnih metrov betona. K temu pa je treba prišteti še pripravljanje opaža, sečnjo in vezavo potrebnega železa, se. janje in dovoz peska ter nakladanje betona in betoniranje. Poleg' tega pa so položili tudi 40 stropnikov prvega nadstropja z ustrezajočim številom plohov, mimogrede pa so nanosili v drugo nadstropje še okoli 500 komadov opeke. Po oceni strokovnjakov znaša skupna vrednost ta dan opravljenega dela okoli 40.000 din.
S to svojo delovno akcijo so frontovci 18. terena dosegli, da se bo preostalo delo, ki je še potrebno, nemoteno razvijalo naprej in da se bo na njihovi stanovanjski stavbi, s katero bodo povsem odpravili stanovanjsko stisko na svojem terenu, že v teku 14 dni pojavila zmagoslavna smrečica. Po kontnem delu so dali frontovci duška svojemu navdušenju in veselju s tem, da so zapeli nekaj partizanskih pesmi.
—mis—
ŠE EN PLAVŽ
Na držiivni praznik v sredo so v Sisku v okviru novega železarskega kombinata zakurili drugi doma izdelani plavž z dnevno zmogljivostjo 160 ton surovega železa. Kakor je znano, je točno pred enim letom začel v Sisku obratovati prvi plavž novega kombinata. Ta plavž daje danes že maksimalno proizvodnjo. Skupaj s starim manjšim plavžem ima sedaj železarna v Sisku 3 plavže.
Na Dan republike so v Sisku slavili še drugo pomembno zmago. Tik pred praznikom je železarna kot prvo podjetje črne metalurgije v naši državi izpolnila letni proizvodni plan. Temu izrednemu uspehu so mnogo pripomogle nove metode dela plavžarskih delavcev, ki omogočajo ne le znatno večjo proizvodnjo in maksimalno izkoriščanje kapacitete plavža, marveč tudi velik prihranek koksa, ki se ceni na 20.000 ton letno.
Novi plavžarski obrat v Sisku je sedaj v celoti zgrajen. Razen dTUgega plavža z vsemi mehaničnimi napravami so letos zgradili še 2 kavperja (velika pregrejevalca za zrak, ki ga pihajo v plavž), tako da je sedaj za obratovanje obeh plavžev na razpolago pet takih kavperjev. Vsak izmed njih sega do višine plavža. Dovršili so tudi livno dvorano, zgradili naprave za čiščenje plina, dezintegratorje in pripadajoče plinovode ter postavili 3 nove električne transformatorje s potrebnim omrežjem in razvodnim! ploščami. Na bližnjem obrežju Save pa so Izkopali velikanske vodnjake in zgraditi črpalno postajo, ki bo lahko dajala toliko vode, kolikor bi bilo sicer potrebno za velemesto s 500.000 prebivalci.
Je začel obratovati v Sisku
Tudi novi plavž je delo domače industrije, zlasti podjetij »3. maj« na Reki, »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu’ »Ivo Lola Ribar« v Železniku, »Rade Končar« v Zagrebu, »Franc Le’skošek« v Mariboru, Titovih zavodov »Litostroj« (kjer so zgradili poševho dvigalno napravo) ter jeseniške in guštanjske železarne. Samo letos so vgradili 1180 ton železnih delov in konstrukcij, v celoti pa 2346 ton- Zlasti obsežno delo so izvršili šamotni zidarji, ki so samo v oba nova kavperja vgradili 1500 ton specialne samotne opeke, v plavž pa 300 ton-
Novi plavžarski obrat predstavlja le del velikega železarskega kombinata v Sisku. Približno 1 km od plavžev so letos postavili prve železne konstrukcije velikanske valjarne za brezšivne cevi, ki bo dolga 600 m. V tej valjarni bodo že ob koncu petlletke začeli izdelovati cevi za lokomotive in druge parne kotle, za rafinerije, za vrtalne naprave za nafto in za ostalo industrijo. Med to valjarno in plavži pa bo prihodnje leto zrasla nova jeklarna s Siemens-Martinovimi pečmi, tako da bodo surovo železo lahko v tekočem stanju prenesli iz plavžev v martinar-no, odtod pa jeklo, v valjamo cevi. Razen tega že gradijo nove energetske naprave za martinamo in pripravljajo načrte za gradnjo velike koksarne za tovarno kisika, za livarno surovega železa in podobne objekte. Na drugi strani plavžarskega obrata pa se že dviga veliko delavsko naselje. Trko nastaja novo orjaško podjetje naše čme metalurgije.
Ko bo ta tovarna 1951 popolnoma dograjena, bo dajala našemu gospodarstvu 45.000 ton šamotnih izdelkov na leto. Ti izdelki so potrebni industriji, ki dela ob visokih temperaturah, posebno v črni metalurgiji, ki za vsako tono jekla porabi okrog 55 kg šamota. Graditev težke industrije zahteva, velike količine raznega ognjestalnega materiala. L. 1939 je proizvodnja samotnega materiala znašala 18.000 to», potrošnja pa 21.000. Leta 1950 pa je znašala proizvodnja 45.000 ton, potrošnja pa okrog 72.000 ton. Današnja proizvodnja je torej v primeri s predvojno narasla za 2.5 krat, potrošnja pa nad trikrat. Naša industrija zadošča potrebam po ogniavarnem materialu iz domače proizvodnje do višine 40 •/• drugo pa smo morali uvažati iz inozemstva. Nova tovarna bo dajala šamotnih izdelkov toliko, kolikor znaša danes vsa proizvodnja Jugoslavije. To pomeni, da bomo s to novo tovarno podvojili proizvodnjo samota v naši državi. Ce upoštevamo, da stane kilogram samota po svetovnih cenah povprečno 4 deviz, ne dinarje in da bo vrednost letne proizvodnje znašala okoli 180 milijonov deviznih dinarjev ter da se bo naše gospodarstvo zaradi obratovanja tega podjetja že prihodnje leto osvobodilo uvoza šamota, nam postane ja: no. kako velik pomen ima za nas to podjetje.
Po končani slovesnosti so si navzoči ogledali novo tovarno, ki sodi med naj. večje in najmodernejše v naši državi.
V tovarnah za predelavo sadja n Hrvatskem so začeli izdelovati pekfti
to je ekstrakt, ki smo ga doslej uvaža iz tujine in je potreben pri predelal sadnih sokov. Pektin pridobivajo odpadkov pri predelavi jabolk. Z d< datkom pektina se znatno skrajša č» vkuhayanja sadnih izdelkov, ki pri tei ne izgube svetle barve in obdrže okt in aromo. Razen tega omogoča upori ba pektina znaten prihranek sladkorji pri predelavi v marmelado.
VREME
Napoved za soboto: Pretežno sončno vreme. V Jutranjih urah po kotlinah megla. Temperatura —7oC, podnevi iooc.
ZASEDANJE VARNOSTNEGA SVETA
Stališče ZDA in LR Kitajske do Koreje
in Formoze
Ameriški delegat je ponovil, da nimajo Združeni narodi nobenih namenov proti Kitajski, kitajski delegat pa je zahteval umik ameriških čet iz Koreje in s Formoze
Lake Success» 30. nov. (Tanjug). Na
torkovi dopoldanski seji Varnostnega sveta si je sovjetski delegat Malik prizadeval čimbolj zavleči razpravo o vprašanju kdo bo prvi govornik: ameriški delegat, ki se je prvi javil k besedi, ali delegat LR Kitajske. Ko je predsednik Varnostnega sveta dr. Aleš Bebler sporočil, da sta na seznamu govornikov predstavnika ZDA in LR Kitajske, je Malik takoj posegel vmes in se izjavil proti zahtevi ameriškega delegata Austina, da bi prvi govoril. Kot razlog je navedel, da je sedaj delegacija LR Kitajske prvič navzoča na zasedanju Varnostnega sveta. Malik je tudi izjavil, da ima prednost tista delegacija, na katere pobudo se sklicuje Varnostni svet, in da je v petek zvečer obvestil predsednika Varnostnega sveta, da želi biti delegacija LR Kitajske prvi govornik.
Predsednik Bebler je zavrnil to Ma-likovo trditev in izjavil, da Malik tudi v telefoničnem razgovoru z njim sploh ni omenil seznama govornikov. Hkrati je pripomnil, da se kitajska delegacija iahko tudi sama javi h govoru, saj je suverena država. Bebler je pristavil, da se Malik zadržuje izključno na odstavku iz druge točke dnevnega reda o •„ameriškem napadu na Formozo«, sploh pa ne omenja odstavka o »napa-' du v Koreji«, za katerega ne moremo reči, da bi bila delegacija Kitajske tožilec.
Ameriški delegat, je Izjavil Bebler, se je prvi javil, da bi govoril o celotni drugi točki, katere oba odstavka sta celota. Predlog, da naj bi bil prvi govornik delegat LR Kitajske, je bil zavrnjen z 8 glasovi proti 1, 2 delegata pa sta se vzdržala glasovanja.
Ameriški delegat Austin, ki se je takoj oglasil k besedi, je imel daljši govor, v katerem je rekel, da se spopada v Koreji udeležuje več kot 200.000 kitajskih vojakov in da je zato malo verjetno, da bi bila vojna v Koreji kmalu končana. Austin se je nato obrnil proti kitajski delegaciji z vprašanjem, zakaj je vlada LR Kitajske sklenila intervenirati v korejskem spopadu in zakaj se ni zmenila za ponovljeno zatrjevanje Združenih narodov in vlade ZDA, da nimajo nobenih namenov, ki bi bili naperjeni proti kitajskemu ozemlju in zakonitim koristim LR Kitajske. Edini namen Združenih narodov je vzpostaviti enotno Korejo, ki bo svobodna in neodvisna od vsakega tujega vpliva, nakar se bodo njihove čete umaknile iz Koreje. Ko je prišel k vprašanju Formoze, je ameriški delegat prosil delegata LR Kitajske, naj pojasni, kakšne namene ima njegova vlada glede Formoze in ali se bo vlada LR Kitajske zavezala, da bo sprejela mirno rešitev tega vprašanja. O ameriškem stališču do tega vprašanja je Austin ponovil, da je imel sklep vlade ZDA, da pošlje 7. ameriško brodovje na območje Formoze, ta namen, da nevtralizira ta otok, ne pa da bi delala invazijo ali blokirala njegovo obalo.
Na popoldanski seji Varnostnega sveta je govoril delegat LR Kitajske Vu Cuan. Takoj v začetku je dejal, da se bo ukvarjal samo z ameriškim napadom na Formozo, da pa ne bo razpravljal o korejskem vprašanju o njegovi sedanji formulaciji. Da bi utemeljil svoje stališče, se je skliceval na pismo ministra za zunanje zadeve Cu En Laja, ki pooblašča kitajsko delegacijo, da sodeluje pri razpravljanju o »vprašanju ameriškega napada na Formozo in napada ZDA na Korejo.« Nato je protestira! proti navzočnosti Kuomintango-vega delegata in zahteval, naj ga iz-
ključijo, delegacijo LR Kitajske pa sprejmejo v OZN. Izjavil je: »Dokler to ne bo storjeno, LR Kitajska ne bo priznala nobenega sklepa in resolucije, ki bi jih sprejela Organizacija združenih narodov.a Ko se je nato ustavil pri vprašanju Formoze, je kitajski delegat rekel, da gre za ameriško napadalnost. Svoje trditve je utemeljeval s pisanjem nekaterih ameriških listov, da bi morale ZDA obdržati nadzorstvo nad Formozo. Nato je trdil, da so ZDA izzvale državljansko vojno v Koreji, da bi izvedle napad na Korejo in Formozo. Ko je mimogrede omenil udeležbo kitajskih čet v korejskem spopadu, je Vu Cuan rekel, da kitajski narod ni mogel ostati hladen nasproti ameriškemu napadu. Z druge strani predstavlja podpora, ki jo dajejo ZDA četam, katere se bojujejo zoper Ho Si Minhove sile, nevarnost za kitajske meje. Na koncu svojega govora, ki je trajal približno dve uri, je Vu Cuan predložil Varnostnemu svetu resolucijo, ki zahteva »obsodbo ZDA zaradi ameriške akcije v Koreji in na Formozi in umik ameriških čet s teh območij.«
Po krajšem govoru francoskega delegata, ki je protestiral zoper to, da je delegat LR Kitajske omenil vojno v Vietnamu, je Varnostni svet končal popoldansko sejo.
Tokio, 30. nov. (Reuter). Ofenziva generala Mac Arthurja, ki se je začela pred dnevi, se razvija sedaj v enega izmed najhujših porazov v tej vojni, pravi agencija Reuter v svojem poročilu s fronte. Nenadni napad severnokorejskih in kitajskih sil na fronto južnokorejskega korpusa se je včeraj razširil na vso severozahodno fronta Mac Arthurjeve čete so se danes ponoči še nadalje umikale.
Zastopnik IX. južnokorejskega korpusa je izjavil, da sta 25. in 2. ameriška divizija sinoči pretrpeli nove velike izgube in se morali umakniti za nekaj kilometrov. Rekel je tudi, da je dokončno ugotovljeno, da je drugi juž-nokorejski korpus na odseku Tokčona razbit. Na ta odsek sta odšli nova britanska in turška brigada, ki sta takoj posegli v boj.
Tuje agencije poročajo, da so se danes pokazali kot neuspešni vsi dosedanji napadi ameriških letal na mostove vzdolž reke Jalu, ker je ta reka povečini zaledenela in ne predstavlja sedaj nobene ovire za prehod novih severnokorejskih in kitajskih okrepitev iz Mandžurije. Ameriška letala podnevi in ponoči bombardirajo severnokorejske kolone. Veletrdnjave so včeraj vrgle 170 ton zažigalnih in večjo količino težkih rušilnih bomb na komunikacijske črte.
Posebno poročilo generala Mac Arthurja, ki ga prenaša agencija France Presse, pravi, da je sedanji protinapad severnokorejskih in kitajskih enot pokazal, da so netočne prejšnje domneve, da je »kitajska intervencija samo simbolična in da jo tvorijo samo posamezni prostovoljci.« Najnovejši napadi kitajskih enot vzdolž vse severozahodne fronte kažejo, da so te enote organizirane v korpuse in divizije, ki Imajo 200.000 mož. Razen tega, nadaljuje posebno poročilo, ima nasprotnik
Največji del današnje dopoldanske seje je zavzelo prevajanje govora sovjetskega delegata Malika iz ruščine v angleščino in francoščino. Malik je predložil dve resoluciji o Daljnem vzhodu. Sovjetska resolucija zahteva od Varnostnega sveta, naj obsodi ZDA zaradi napada na Kitajsko, vlada ZDA pa takoj umakne svoje kopne, letalske in pomorske sile s kitajskega ozemlja oziroma s Formoze. Predlog delegacije LR Kitajske, ki ga je Malik formalno stavil kot svoj predlog, ker delegacija LR Kitajske nima pravice stavljati predlogov, zahteva, naj Varnostni svet uporabi ostre sankcije proti ZDA zaradi ameriškega napada na Formozo in posredovanja v Koreji.
V svojem govoru je Malik včeraj obtožil ZDA, da so organizirale sovražnosti v Koreji in da hočejo sedaj ta spopad razširiti. Akcijo ameriškega brodovja je označil prav tako za ameriški napad, ne glede na to, da ima ta akcija za smoter nevtralizacijo Formoze.
Ameriški delegat Austin je zahteval danes, naj Varnostni svet najprej sprejme resolucijo, ki zahteva umik kitajskih čet iz Koreje in ki jamči Kitajski, da bodo njene zakonite koristi ob korejski meji spoštovane.
očiten namen, da bi svoje sedanje akcije v Severni Koreji podprl z močnimi okrepitvami, ki so za korejsko-mandžursko mejo. Zaradi tega smo sedaj pred popolnoma novo vojno. Tako izgubljamo velike upe, da bi se lahko vojna na Koreji hitro končala s sedanjo našo ofenzivo proti mandžurski meji. V poročilu Mac Arthurja je nadalje rečeno, da je videti, da se je nasprotnik nameraval izogniti stiku z ameriškimi in južnokorejskimi četami, da bi pridobil na času in pripravil nenadni napad z močnejšimi silami.
Radio Peking je objavil vest, da namerava vlada LR Kitajske organizirati za Korejo prostovoljsko vojsko 500.000 mož.
Londonski tisk prinaša mnogo poročil in komentarjev, ki so posvečeni razpravi o Koreji. »Times« in »Daily Telegraph« se v glavnem ukvarjata s političnimi posledicami neuspeha, ki ga je doživela zadnja Mac Arthurjeva ofenziva na Koreji. Dopisnik konservativnega »Daily Telegrapha« iz Washingtons piše, da bo neuspeh Mac Arthurjeve ofenzive dejansko zaostril odnose med ZDA in Veliko Britanijo glede politike, ki jo je treba voditi nasproti LR Kitajski. Po njegovem mnenju Velika Britanija in drugi narodi niso v zadostni meri pomagali pri Izvajanju sklepa OZN o Koriji.
Neki visoki predstavnik ameriške armade je danes izrazil svoje prepričanje, da LR Kitajska ne bo napravila odločilnega napora v Koreji. Po njegovem mnenju želi LR Kitajska s svojo akcijo na Koreji izboljšati pozicije svoje delegacije v Združenih narodih.
Poleti ameriških letal nad Mandžurijo
Tokio, 30. nov. (AFP) Pekinški radio poroča, da so od 20. do 24. novembra ameriška letala izvedla 214 poletov nad manžur&kim ozemljem. Dne 24. novembra so letela nad Mandžurijo v globini skoraj 160 km in vrgla štiri bombe na železniško postajo severovzhodno od Antunga, ki leži ob korejski meji. Prav tako so ameriška letala izvedla izvidniške polete med dvema industrijskima mestoma v južni Mandžuriji
Anglija za uresničenje ciljev Združenih narodov v Koreji
Angleška vlada je na izredni seji preučevala
sedanji položaj v Koreji
200.000 Kitajcev posega v korejski spopad
Ameriške in južnokorejske čete se še vedno umikajo
London, 30. nov. (Tanjug). Včeraj je bila v Londonu izredna seja, na kateri so proučevali sedanji položaj v Koreji. Sejo je sklical predsednik vlade Clement Attlee po razgovoru, ki ga je imel zunanji minister Bevin z odpravnikom poslov ZDA v Londonu Holmesom. Po seji je odšel predsednik vlade Attlee na sestanek parlamentarne skupine laburistične stranke, na katerem je opozoril na potrebo »zadržanosti in preudarnosti pri izdajanju sklepov ali prevzemanju akcij«. V zvezi s splošnim mednarodnim položajem je Attlee po-
VELIKE VREMENSKE NEZGODE PO SVETU
London, 30. nov. (Reuter). Vremenske nezgode, ki so te dni divjale v 12 severnoameriških državah in v vzhodni Kanadi, so zajele tudi več evropskih držav. V severnem delu ZDA, kjer je divjala burja z doslej neznano silo, je izgubilo življenje 226 ljudi in je bila prizadejana milijonska škoda. Več velikih mest je še vedno odrezanih od sveta. Nevarnost je tudi, da bodo nastale velike poplave v Novi Angliji. V Pittsburgu je zapadel 170 cm visok sneg, kar je v teh krajih nekaj nezaslišanega. V številnih središčih je promet nemogoč zaradi velikega snega, večina uradov in tovarn pa je bila včeraj zaprta.
V Evropi so zaradi močnega deževja nastale ponekod poplave, tako n. pr. v Baslu, kjer je Ren narasel za 5 m in je bilo pristanišče zaprto več kot 50 ur. Belgijsko obmorsko mesto Ostende je bilo 72 ur odrezano od sveta. V francoskem mestu Besangonu je moralo več sto ljudi zapustiti, svoje hiše zaradi poplave, ki je nastala zato, ker je reka Doubs prestopila bregove. Letalski promet na londonskem letališču je bil včeraj ves dan popolnoma ustavljen zaradi goste megle.
Reuter pristavlja, da je kljub neurjem v Ameriki, Evropi in Avstraliji nastopila vročina, ki je največja po letu 1948.
udaril, da se mora Britanija »čvrsto obdržati na svojih nogah« in izvajati smernice svoje dosedanje politike na mednarodnem področju. Nato je dejal, da Velika Britanija ni dosegla svojih temeljnih ciljev v okviru naporov Združenih narodov v Koreji in da si bo še naprej prizadevala, da se uresničijo.
Na koncu je Attlee opozoril na možnost sestanka predstavnikov štirih velesil.
Zunanji minister Ernest Bevin je pričel v spodnji zbornici razpravo o zunanji politiki. Poglavitni del svojega govora je posvetil vprašamju Koreje ter je pri tem poudaril dva momenta: prvič, da britanska vlada sodi, da so cilji Mac Arthurjevega poveljstva v Koreji dejansko cilji Organizacije združenih narodov, in drugič, da britanska vlada ni priznala režima Sing Man Rija izven meje Južne Koreje. Ko je omenil udeležbo LR Kitajske v korejskem spopadu, je naglasil, da se še vedno lahko najde mirna rešitev, ako jo LR Kitajska želi, in sicer kljub zadnjim vojnim dogodkom na korejski fronti. Pripomnil je, da je bila britanska vlada v zadnjih 24 urah v stiku z ameriško vlado in je dobila zagotovilo, da so cilji obeh vlad v Koreji isti in da se opirajo na britansko resolucijo o Koreji, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN v letošnjem oktobru.
Agencija France Presse poroča, da je londonske diplomatske kroge presenetil pomirljivi ton Bevinovega govora. Diplomatski krogi sklepajo, da si britanska politika na Daljnem vzhodu predvsem prizadeva, da bi se izognila vsakemu spopadu z LR Kitajsko. Politični komentatorji pristavljajo, da se je izražal Bevin tako, kot bi ne imel Kitajcev za napadalce.
Danski književnik Johannes Jensen umrl
Kodanj, 30. nov. Znani danski književnik Johannes Jensen, imetnik Nobelove nagrade za 1. 1945, je umrl. Bil j« v 78. letu starosti.
Marshall napoveduje dolgo dobo velike napetosti
New York, 30. nov. Agencija France Presse prenaša izjavo ameriškega obrambnega ministra Marshalla, po kateri bodo ZDA morale izdati ukrepe za delno mobilizacijo. Marshall je opozoril, da se morajo ZDA pripraviti na »dolgo dobo velike napetosti« in da je položaj v Koreji kritičen. Vendar po njegovem mnenju splošna mobilizacija ne bi bila upravičena in priporočljiva.
Predsednik ZDA Truman o položaja
Washington, 30. nov. (Un. Pr.) Na današnji tiskovni konferenci je predsednik ZDA Harry Truman izjavil da nova ofenziva kitajskih čet v Koreji ne bo v nobenem primeru prisilila ZDA in drugih držav članic OZN, da bi umaknile svoje sile iz Koreje. Hkrati je predsednik Truman tudi izjavil, da zastopniki LR Kitajske v Lake Successu ne kažejo nobene prave pripravljenosti za iskrene razgovore in pogajanja o Koreji. Nato je Truman dejal, da so zadnji dogodki v Koreji povzročili veliko krizo na svetu ter poudaril, da bi se agresija, če bi v Koreji uspela, lahko razširila na vso Azijo in Evropo prav do zahodne poloble. ZDA si bodo še nadalje prizadevale v okviru Združenih narodov s skupnimi napori ustaviti agresijo v Koreji in bodo pomagale drugim drža. vam, da okrepijo svojo obrambno moč, da se tako prepreči nevarnost napada na drugih delih sveta. Po besedah predsednika Trumana bodo ZDA tudi prav kmalu povečale svoje lastne vojne sile.
Na vprašanje, ali bodo ZDA v Koreji uporabile atomsko bombo, je predsednik Truman izrazil upanje, da to ne bo potrebno. Na koncu je Truman izjavil, da bo zahteval dodatne kredite za povečanje številčnega stanja in učinkovitosti ameriških oboroženih sil. Zahtevani ne bodo veliki znesiki za vojsko, mornarico in letalstvo, ampak tudi za komisijo za atomsko energijo.
Govor tovariša Borisa Kidriča
Nadaljevanje s 1. strani
Delavski razred in delovno ljudstvo Jugoslavije imata zgodovinsko čast, da je naša socialistična revolucija ne le razbila oblast izkoriščevalskih razredov na jugoslovanskih tleh in jim odvzela osnovne ekonomske pozicije, marveč da je bkrati dvignila svojo revolucionarno zastavo za borbo proti zadnjim možnim izkoriščevalcem proletariata, proti birokraciji ZSSR, pa tudi proti začetku lastne birokracije, ki se neogibno poraja v prehodni dobi.
Da bo ta čast pripadala prav nam, je prerokoval, kakor smo poudarili, že pred sedmimi leti spor, ki se je pokazal v času narodnoosvobodilne borbe in okrog zgodovinskega dejanja 29. novembra — ne da bi bili mi sami tedaj poznali njegov resnični pomen — med našo revolucijo in protirevolucionarnimi silami birokracije ZSSR.
To je prvi moment v pomenu 29. novembra, ki ga je po mojem mnenju treba danes posebno poudariti.
Drugi moment, ki ga je treba poudariti, Je tale:
Ko Je pravilno razčlenila mednarodne in domače pogoje za stvarno zmago, Je naša Partija vodila množice v borbo v najtežjih materialnih okoliščinah. Prvi odredi so tako rekoč goloroki osvajali orožje od okupatorja, oboroženega do zob. Toda navzlic nadčloveško težkim naporom, ki sta jih morala premagati Partija in delovno ljudstva so se vrstile v narodnoosvobodilni borbi zmage za zmagami. Iz borbe je zrasla nova revolucionarna armada, ki Je osvobodila državo fašističnih okupatorjev in s svojimi zmagami ustvarjala in utrjevala pogoje za novo ljudsko oblast in devetindvajseti november kot temeljni akt nove državnosti. Upoštevajoč velikanske težave, lahko rečemo danes, če pogledamo nazaj, da se je po zaslugi subjektivnega činitelja naše Partije in njene revolucionarne trdnosti, njene čistosti in doslednosti, njene pravilne marksistično-leninistič-ne analize, našim narodom posrečilo, da je ustvarjalni revolucionarni duh zmagal nad vsemi materialnimi težka čami.
Ta ugotovitev seveda ne temelji na nikakih idealističnih filozofskih postavkah. Ce ne bi bili dani materialni in družbeni pogoji za našo zmago, je subjektivni činitelj ne bi mogel doseči. To je alfa in omega dialektičnega materializma. Gre pa zato in to je treba danes posebno poudariti, da so tedaj, če so zreli splošni materialno-družbeni pogoji, stvari predvsem odvisne od subjektivnega činitelja, od njegove čistosti, od njegove ustvarjalne uporabe marksizma-leninizma in revolucionarne doslednosti, ne glede na neposredne materialne težave, ki se pojavljajo.
Dejstvo, da Je naš narodnoosvobodilni boj privedel do 29. novembra, je očitno dokazalo, da imamo tak subjektivni činitelj, do katerega ob splošnih mednarodnih in notranjih pogojih — v borbi za zmago zavisi vse, se pravi, da imamo zares revolucionarno marksi-stično-leninistlčno Partijo. S samim tem je 29. november leta 1943 postal predhodnik naših bodočih zmag, zmag v utrjevanju in graditvi ljudske oblasti, zmag v graditvi socializma.
Začetek graditve socializma v novi Jugoslaviji je bil logično nadaljevanje narodnoosvobodilnega boja.
V danih pogojih ne bi moglo biti niti govora o zagotovitvi in nadaljnji učvrstitvi doseženih pridobitev narodnoosvobodilnega boja, da se ni le-ta nadaljeval z graditvijo socializma. Čeprav sta revolucionarna čvrstost naše Partije in njena povezanost z množicami Izbojevali zmago narodnoosvobodilnega boja, prav tako sta le-tl postali temeljno poroštvo za dosledno graditev socializma v naši državi.
Graditev socializma pa ni naletela na ugodne materialne pogoje. Upoštevati moramo, da je bila Jugoslavija v letih 1938 in 1939 glede materialnih proizvodnih sil skoraj osemkrat bolj zaostala od povprečja (na prebivalca) kapitalističnih držav Anglije, Francije in Nemčije, ne upoštevajoč živinorejo pa je bila več kot 10 krat bolj zaostala. Razen tega je bilo v vojni uničenih 36.5% celotne predvojne industrije. V primeri s povprečjem kapitalističnih držav je bila Jugoslavija v še slabšem položaju od carske Rusije 1. 1913 (po tedanjem povprečju kapitalističnih dr-
dovinsko nujna zmaga birokratske kon. trarevolucije v Sovjetski zvezi, t j. da tam niso šli k socializmu samo zaradi zaostalih proizvajalnih sil. Ce bi bila ta zmaga zgodovinsko nujna, bi bile napačne tudi Leninove postavke o graditvi socializma v Sovjetski Rusiji.) Engelsov skiep pa velja še danes, kolikor ga v današnjih pogojih omejimo na ugotovitev, da pomenijo zaostale proizvajalne sile materialno spodbudo ne le za splošne pojave birokratizma v diktaturi proletariata, marveč tudt za birokratizacijo samega subjektivnega činitelja.
Teh dejstev se je zavedalo vodstvo naše Partije od prvih dni graditve socializma v naši državi. Prav zato je Partija na pobudo tovariša Tita tudi postavila petletni plan, industrializacijo naše države, to je podlago za razvoj njenih materialnih proizvajalnih sil. V industrializaciji naše države gleda Partija na eni strani materialni pogoj za našo nacionalno neodvisnost, na drugi strani pa pogoj za resnično zgraditev socializma v Jugoslaviji. Hkrati se Je naša Partija prav od začetka, dokler je administrativni državni socializem pri nas še pomenil prvi neogibni korak k socialistični graditvi, borila proti birokratizmu, hkrati pa tudi proti šablonskemu posnemanju tujih metod, ki ni bilo slučajno niti ni bilo samo preprosta težnja za uporabo recepta tako imenovanega »starejšega brata«, marveč je koreninilo tudi pri nas v zaostalosti naših lastnih materialnih proizvajalnih sil.
Ni slučajno, da sta zadeli prav ti dve osnovni postavki naše Partije — borba za razvoj materialnih proizvajalnih sil v Jugoslaviji in borba proti birokratizmu, z drugimi besedami, za revolucionarno trdnost Partije in njene zvestobo delavskemu razredu in delovnemu ljudstvu, na najhujšo kritiko birokracije ZSSR in njenih hlapcev v naši državi. Kar je ostalo v sporu okrog devetindvajsetega novembra še prikritega, je moralo sedaj jasno priti na dan. Odkritega spora z voditelji in vlado ZSSR ni povzročilo morda tragično nerazumevanje naših razmer, napadli nas niso revolucionarji, ki ne razumejo pogojev za naš razvoj. Sedaj se je jasno pokazala da jugoslovansko revolucijo napada kontrarevolucija via dajoče birokracije ZSSR.
Naša država je preživela dve leti najbolj surovega pritiska obrekovanj, gospodarske blokade in tudi vojaških groženj, preživela jih je častno in pokazala svobodoljubnemu človeštvu, da nove Jugoslavije ni mogoče zlomiti. Utrjena na svojih notranjih in mednarodnih postojankah gleda danes s še večjim samozaupanjem v svoja bodočnost.
Danes ne bom navajal niti posameznih obdobij našega razvoja niti velikanskih zmag, ki smo jih izbojevali tako na političnem kakor tudi na gospodarskem področju naše borbe po 2S novembru 1943. Omejil se bom na :o> kar je v našem sodobnem družbrcen razvoju nedvomno najpomembnejše in kar jugoslovanska revolucija izvaja prva v zgodovini človeštva. V mislih imam začetek procesa spreminjanja državne lastnine v splošno ljudsko premoženje pod upravo neposrednih proizvajalcev. Gre za nastajanje svobodne asociacije neposrednih proizvajalcev, ki ji je odprla pot volitev delavskih svetov in delavskih upravnih odborov pc naših tovarnah in podjetjih. Vse to ne pomeni samo formalne razširitve naše ljudske demokracije, marveč Je kakovostno nov pojav v družbenem razvoju pod starim proletarskim geslom »Tovarne delavcem«, ki ga je postavil tovariš Tito. To geslo pomeni uresničevanje Marxove, Engelsove in Leninove napovedi o socialistični svobodni asociaciji neposrednih proizvajalcev, — začela se je nova doba naše socialistične graditve, — pomeni, da v naših proizvajalnih odnosih že odmirajo tisti ostanki kapitalistične preteklosti znotraj samega socialističnega sektorja, ki jih vsebuje državna lastnina kot nižja, primitivna oblika socialistične lastnine. To pomeni hkrati, in to je za nadaljnji družbeni razvoj najbistvenejše, da naša revolucija prav v odnosih proizvodnje odpravlja možnosti za izkoriščanje proletariata po lastni birokraciji.
Nova socialistična Jugoslavija stopa danes naprej sredi viharne socialistične
KONEC UPORA V NEPALU
Kalkuta, 29. nov. Predsednik nepalske stranke kongresa je sicer izjavil, da bo njegova stranka nadaljevala z borbo proti pristašem nepalskega ministrskega predsednika, vendar pa dobro obveščeni krogi domnevajo, da je nepalski upor likvidiran. Vladi zveste čete so zavzele vse postojanke, ki so jih imeli v rokah uporniki. Vojska je vsa ostala na strani vlade.
Nepalski minister za narodno obrambo in zunanje zadeve general Jang Bahadur Rana je prispel v New Delhi, kjer se bo razgovarjal z indijsko vlado o spremembah v Nepalu in priznanju novega nepalskega kralja. Ob prihodu je nepalski minister izjavil, kot poroča Reuter, da je bil triletni nepalski kralj Gjanengra že ustoličen in kronan 7-novembra.	,
Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da indijska vlada ne bo priznala novega nepalskega kralja zato, ker dosedanji kralj, ki je dobil zatočišče pri indijski vladi, ni odstopil. Agencija FP pa poroča, da je Britanija sklenila priznati novega kralja, ker misli, da je zelo važno, da se ohrani mdr v Nepalu.
Aretacije partizanskih borcev v Vidmu
Gorica, 30. nov. (Tanjug). Italijanska policija v Vidmu (Udine) je aretirala znane partizanske borce Lina Bocchija, Valerija Stelleja in Maria Fantinija, ki so bili med vojno vidni voditelji partizanskih enot Garibaldi, Friuli in Natisone, katere so se borile v sklopu 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v Slovenskem Primorju proti Nemcem in italijanskim fašističnim šovinističnim skupinam. Vest o njihovi aretaciji je sprejelo demokratično prebivalstvo videmske pokrajine z ogorčenjem in protesti.
Predsednik Truman za 80-milijonski kredit Jugoslaviji
Washington, 30. nov. (Un. Pr.) V ponedeljek se je začelo zasedanje ameriškega kongresa, ki bo trajalo 3 do 4 tedne. To je zadnje zasedanje kongresa 81. sklicanja, kajti novi kongres, ki je bil izvoljen 7. novembra, se bo sestal šele ob pričetku januarja.
Kakor poroča United Press, je predsednik Truman predlagal, da bi na na sedanjem zasedanju proučili več vprašanj. Po tem predlogu, naj bi se izdal sklep o dodelitvi kredita v znesku nad 80 milijonov dolarjev za pomoč Jugoslaviji, da bi obvladala težave, nastale zaradi letošnje suše.
V torek je bila v Washingtonu skupna seja odbora za zunanje zadeve senata in predstavniškega doma. Na seji je zunanji minister Dean Acheson dejal, da je treba povečati napore za obrambo ZDA ter izjavil, da Jugoslavija potrebuje nujno pomoč v hrani.
Smrt znanega znanstvenika za atomsko energijo
New York, 30 nov. (AFP). V torek je umrl eden najbolj znanih znanstvenikov za atomsko energijo na vseučilišču v Kaliforniji, dr. Eugene Gardener. Postal je žrtev zastrupitve, nastale kot posledica njegovega dela na atomski bombi med drugo svetovno vojno.
Gardener je leta 1948. skupaj z brazilskim znanstvenikom Lattesom odkril osnovni atomski delček. Takoj po odkritju je bil prenesen v bolnišnico, kjer je nadaljeval svoje delo do smrti.
Pred odgovorom zahodnih velesil Sovjetski zvezi
Beograd, 30. nov. (Un. Pr.) Predstavnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je včeraj izjavil, da se bodo prihodnji teden v Parizu sestali zastopniki ZDA, Velike Britanije in Francije, da se bodo zedinili glede odgovora na predlog Sovjetske zveze zaradi sestanka zunanjih ministrov štiTih sil, na katerem bi proučili vprašanje demilitarizacije Nemčije. Na sestanku v Par-rizu bodo pripravili besedilo odgovora, ki bo poslan v Moskvo, kadar ga bodo odobrile vse tri vlade.
Pričela je prihajati moka iz Zahodne Nemčije
V našo državo je prispelo 1.785 ton moke iz Zahodne Nemčije. To je prvi dei pošiljke 10.000 ton moke iz Zahodne Nemčije, ki bo prispela k nam na podlagi sporazuma med vlado FLRJ in vlado ZDA o pomoči Jugoslaviji, ki je bil pred kratkim podpisan. V okviru te pomoči bo naša država dobila iz Zahodne Nemčije skupno 36.000 ton moke v vrednosti 4 milijonov dolarjev.
Prepoved izvoza osnovnih živil
Predsednik gospodarskega sveta In zvezne planske komisije je izdal odredbo o prepovedi izvoza osnovnih živil. Po tej odredbi je do 1. julija 1951 prepovedano izvažati osnovna živila, kakor so žita meso, maščobe in podobna živila. Predsednik zveznega sveta za blagovni promet bo določil, kateri proizvodi se štejejo za osnovna živila, ki so važna za prehrano prebivalstva in za katere velja ta odredba.
Prosta prodaja in uporaba saharina
Predsednik zveznega sveta za blagovni promet je v sporazumu s predsednikom komiteja za ljudsko zdravje izdal odločbo, po kateri smejo potrošniki zase in za svoje družine prosto kupovati saharin, ki ga bo prodajala državna trgovska mreža na drobno, in sicer v papirnih vrečicah po 12 g saharina, pomešanega s sladkorjem, po potrebi pa tudi v tabletah. Na vrečicah bo označeno, kakšni količini sladkorja ustreza posamezna tableta oziroma vrečica
Saharin se sme uporabljati tudi v gostiščih in slaščičarnah za sladitev toplih pijač (kave, čaja In podobno), osvežujočih pijač In slaščičarskih izdelkov, kjer je to možno, vendar mora osebje teh obratov v vsakem primeru gosta opozoriti, da je uporabljen šaha. rin. Za kršitev te odredbe se kaznuje odgovorna oseba z denarno kaznijo do 10.000 din, prav tako tudi vsaka oseba, ki bi prekupčevala s saharinom.
žav). Sicer je od 1. 1913 do 1939 preteklo več kot četrt stoletja. Splošna raven materialnih proizvajalnih sil predvojne Jugoslavije je bila torej za ta iiko večja od splošne ravni materialnih proizvajalnih sil carske Rusije pred revolucijo, kolikor (na prebivalca) znaša povprečni razvoj kapitalističnih držav v zadnjem četrtštoletju. To je sicer precej, in če to gledamo z objektivne materialne strani, pojasnjuje med drugim, zakaj so pogoji za graditev socializma pri nas lažji kot so bili v Sovjetski Rusiji po oktobru 1. 1917. Toda tudi ti zahtevajo izrednih naporov tako delovnih množic z delavskim razredom na čelu kakor tudi subjektivnega činitelja.
Engels je svoj čas naglasil, da nastopa za dosledne revolucionarje najtežji položaj, ko pridejo na oblast, materialni pogoji pa niso zreli za uresničitev njihovega programa. V tem primeru so pred dilemo ali tragičnega, objektivno neizbežnega poraza, ali upa stavljanja oblasti in družbenih odna sov, ki ustrezajo realnim in materialnim pogojem, se pravi, zamenjavi ene oblike izkoriščanja z drugo.
Gornji Engelsov sklep je treba danes vsekakor gledati z dveh strani. Za današnje pogoje ne velja več, kolikor gre za zgodovinsko neogibnost omenjene dileme. Splošni pogoji, med njimi tudi možnosti za relativno naglo spreminjanje materialne podlage, se pravi višine in strukture materialnih proizvajalnih sil, so tudi danes vsekakor toliko dozoreli, da so na zadostno velikem ozemlju in ob določenem poprejšnjem kapitalističnem razvoju, materialni in družbeni utrditvi revolucionarne zmage ter nadaljnjem razvoju revolucije, nazadnje odvisni od revolucionarne trdnosti tn politike subjektivnega činitelja. (Danes ne moremo priznati, da je bila zga
graditve in vseh težav ter nesorazmerij, ki izhajajo iz nje. Poleg tega je predmet najostrejših napadov tako državnokapitalistične birokracije ZSSR in njenih satelitev kakor tudi najre-akcionarnejšib »klasičnih« kapitalističnih krogov na svetu.
Kakšne temeljne naloge nas čakajo pri takem položaju in takih razvojnih pogojih? Vodeč v svojih mednarodnih odnosih dosledno politiko enakopravnosti narodov in držav se mora nova Juga slavija zavarovati pred napadalnostma utrditi mora svojo obrambno sposobnost. To ni samo naša nacionalna dolžnost nasproti lastnim narodom, to je hkrati naša dolžnost, ki jo imamo do miru na svetu, do svobodoljubnega čla veštva. Zavedajoč se, da brez materialnih temeljev ni zagotovljena uspešna zgraditev socializma, vlaga nova Juga slavija še naprej vse napore za svojo čim hitrejšo industrializacijo.
Delavske svete in upravne odbore je treba utrjevati, usposabljati jih za polno izpolnjevanje njihovih funkcij, jih usmerjati in razvijati, da bodo resnično svobodna asociacija neposrednih proizvajalcev. Borba proti birokratizmu ket reakcionarnemu družbenemu pojavu v socialistični graditvi je pravzaprav istovetna z razvojem svobodne asociacije neposrednih proizvajalcev.
Dovolite mi, tovariši, da na koncu ponovno omenim poroštvo vseh naših zmag — našo Partijo, njeno trdnost in doslednost. V borbi za zgraditev socializma v Jugos!?viii je treba neutrudno naprej utrjevati našo Partijo, preverjati njeno članstvo v doslednem marksistično-leninisUčnem delu, vara vati njene vrste pred vsakim pojavom birokratizacije in tujih vplivov, krepiti njeno enotnost. To je naloga vseh nas komunistov, brez njene uresničitve ni in ne more biti tudi drugih naših zmag.
Tahi so jezershi
Z razstave o ljudskih odborih v Moderni galeriji v Ljubljani
ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA OF
28. t. m. je bila odprta v Moderni galeriji v Ljubljani zvezna razstava o nastanku, razvoju in delavnosti ljudskih odborov.
Okrajnim in osnovnim fr ontnim organizacijam priporočamo, naj poskrbijo, da si razstavo ogleda čim večje število frontovcev. Razstava nazorno prikazuje razvoj nove Jugoslavije in njene ljudske oblasti od prvih začetkov do današnjih dni.
Da bo olajšan obisk razst ave, organizirajte skupen obisk razstave, kar pripravite tudi s primerno agitacijo.
Razstava bo odprta od 28. novembra do 17. decembra 1950, za udeležence je odobrila železnica 50%-ni popust pri voznini.
Ob odhodu naj kupi obiskovalec razstave cel vozni listek in obrazec k-13. Tega potem izpolni in da potrditi na razstavi ter pri potniški blagajni v Ljubljani. Vozni listek velja potem za brezplačen povratek.
IZ PISARNE SEKRETARIATA IOOF SLOVENIJE
SOŠTANJSKI „GRADIS“ TEKMUJE
Gledališki umetnik
Ivan Levar
Kakor Javljamo že na drugem mestu Je 28. novembra umrl veliki slovenski igralec Ivan Levar. Slovenska gledališka umetnost je z njegovo smrtjo hudo prizadeta, saj je pokojni Levar spadal med največje slovenske gledališke umetnike našega časa.
Rodil se je na Rakeku 8. septembra 1888. Po gimnazijskih študijah se je privatno učil petja pri prof. Ungerju na Dunaju ter je kot štipendist leta 1912 absolviral Akademijo za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Leta 1912-13 je bil kot prvi bariton angažiran v Moravski Ostravi, naslednje leto pa v mestnem gledališču v Aachc-nu. Pel je velike Wagnerjeve, Verdijeve in Mozartove opere tudi v drugih nemških gledališčih kot v Diisseldorfu, Kolnu. Hamburgu, Liibecku, Grazu, Pragi in Breslavi. Od 24. oktobra 1914 do avgusta 1918 je bil član Opere v Zagrebu, potem pa je prišel v Ljubljano, kjer je bil operni pevec do 1924. leta. V ljubljanski Operi je pel predvsem Figara. Rigoletta, Scarpija v Tosci, Tonija v Glumačih, glavno vlogo v Thais in Borisu Godunovu.
Kot dramski umetnik je Levar prvič nastopil leta 1924 v vlogi »Othella«. V drami se je razvil v velikega sodobnega slovenskega igralca in pomagal dvigniti ljubljansko Dramo na veliko umetniško raven. Iz reprezentativne operne osnove je izhajal njegov čut za polnost in ubranost igralskega lika in krepke, zvočne besedne ritmičnosti. Po naravi so mu bili najbiižji silni značaji, zato je bil idealen junak v klasični drami. Poleg Othella je izoblikoval še več junakov iz Shakespeareevin del Macbeth, Hamlet. Romeo in Julija, Zimska pravljica. Vihar. Ukročena trmoglavka, Kralj Lear. iz stare klasične drame je igral Jazona v Medeji in Kinezija v Aristofanovi Lizistrati. Njegov repertoar je bil sploh zelo velik, saj je po'eg Goethejevega Gresta (Ifigenija) in Fausta igra! tudi Balzacovega Mer-erdeta Rostandovega Cyranoja, Ibsenove junake, Tolstoja. Cankarja, Krležo (Gspoda Glembajevi in V agoniji). Na ten mestu ne moremo obširneje na-vaVati njegovih neštevilnih vlog; Njegova zadnja vloga je bila Herman v letošnji uprizoritvi Kreftovih „Celjskih grofova. V sezoni 1945-47 je Levar praznoval 33-letnico svoje naporne, smele in zmagovite igralske poti.
Nfegovo delo je bilo posvečeno slovenskemu narodnemu gledališču, ki sl ga brez izredno bogate galerije njegovih odrskih stvaritev sploh ni mogoče zamisliti Levarjevo de'o je postalo trden temelj slovenske odrske umetnosti. ki je v njem dosegla hkrati enega izmed svojih vrhov.
Slava njegovemu spominu!
Ivanu Levarju
-»1 stffVft
Moj dragi tovariš Ivan Lenar/ Ob Tvoji krsti ne morem stati na »častni stražU, ne morem Te pospremiti na Zale, ne posloviti se ob Tvojem grobu, zato pa Ti prižigam v svojem bolnem in žalostnem srcu luči prijateljskih spominov iz dobrih in slabih časov. Očuvala jih bom, ker so tisto, kar je najsvetlejšega v naši preteklosti in prihodnosti. —
Blagor Tebi, ker Te je toliko src ljubilo in ker boš živel v njih zvestih spominih!
Prestopil si zagonetni prag, ki nas žive še čaka. Prosim Te — pozdravi vse naše ljubljene in drage v senci miru in sporoči jim iskreno željo nas nemirnih popotnikov — »do svidenja .. .*
MARIJA VERA
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Petek, l. decembra: Marijan, Natalija. Sobota, 2. decembra: Grozdana. Nataša.
SPOMINSKI DNEVI
1.	XII. 1865. — Rojen v Ljubljani pesnik in prevajalec Fran Gestrin.
1. XII. 1869. — Kranjski deželni odbor v Ljubljani je prevzel gradivo za Pleter-šriikov Slovensko-nemški slovar.
1. XII. 1870. — Sestanek slovenskih, hrvatskih In srbskih politikov v Ljubljani — sestavili so takozvani »Ljubljanski program« — za združenje Jugoslovanov.
1. XII. 19i8. — V bojih za Slovensko Koroško je Malgaj zavrnil močnejšega sovražnika.
1. XII. 1943. — Boji XII. brigade s sovražnikom, ki je udaril iz Novega mesta. pri Novi gori Prapročah in Po-gancih.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.	^
Otvoritev razstave Janeza Suhica v Narodni galeriji bo zarad; tehničnih ovir odprta jutri v soboto že ob štirih na-me:-t--> ob petih popoldan.
Ortkritie spominskih plošč Janezu in Juriju Šubicu v Poljanah nad Škofjo Loko zaradi Prešernovih proslav ne bo 3. decembra, kakor je bilo prvotno 1av-Ijeno. temveč v nedeljo 10. decembra ob 9. dopoldne.
Razstava o nastanku, razvoju in delu ljudskih odborov v FLRJ v Ljubljani v Modemi galeriji bo odprta od 29 novembra do 17 decembra Da bo obisk te razstave, ki prikazuje razvojno pot osnovnih organov Rudske oblasti na območju vse Jugoslavije, mogoč čim večjemu številu ljudi, je razstava odprta dzvevru' od 8 do 20. Udeleženci imajo
Poleg tega, da so Jezerski frontovci | v prvem mesecu tekmovanja v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte opravili pri gradnji zadružnega in gasilskega doma nad 1249 prostovoljnih delovnih ur, so dosegli lepe uspehe tudi pri drugih gospodarskih akcijah ter pri političnem In organizacijskem delu. V priznanje za njihovo delo so v zadnjem mesecu prejeli kar tri priznanja in sicer: priznanje kot zmagovalci v prvem mesecu tekmovanja v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte v medkrajevnem tekmovanju z Goričani in Sv. Ano, prehodno zastavico okrajnega odbora OF kot najboljša frontna organizacija v okraju Kranj-oko-lica, na praznik 29. novembra pa jim je član Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije tov. dr. Anton Kržišnik na proslavi državnega praznika v nabito polni dvorani Ljudsko-prosvetnega doma »Korotan« izročil prehodno zastavo Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije kot eni najboljših frontnih organizacij v Sloveniji.
Nedavno so jezerski frontovci na množičnem sestanku sprejemali plan oddaj za leto 1951. Zelo dobra udeležba in tudi živahen razgovor na sestanku bi marsikoga presenetil, saj se še vedno primeri, da na sestankih govore le aktivisti, vaščani pa samo prikimavajo. Na Jezerskem pa tega ni.
»Pri nas se o stvari pomenimo najprej na seji vaškega sekretariata Fronte«, pripoveduje tov. Milan. »Toda tej naši seji prisostvuje poleg članov tudi širši frontni aktiv, tako da že tu precej ljudi seznanimo z vprašanjem. Ko se pomenimo na seji. je naloga prisotnih, da se o tem pogovore s posameznimi frontovci. Kar od hiše do hiše gremo; Naši frontovci so na to že navajeni in radi razpravljajo o tem in onem, posebno pa še, če se tiče stvar neposredno njih samih. Oddaja je pa že taka stvar, da tišči vsakogar.«
Cez dober teden se ponovno sestane vaški frontni sekretariat. Na tem sestanku se pomenijo, kako so opravili svojo nalogo pri ljudeh. Ko vidijo, da
Iz čezmorskih dežel se je vrnilo že okoli
17.000	izseljencev
Po osvobojenju se je vrnilo iz raznih čezmorskih dežel v staro domovino že okoli 17.000 izseljencev. Največ se jih vrača v Hrvatsko in Slovenijo in nad 70 odstotkov vseh povratnikov je zdaj zaposlenih v našem gospodarstvu.
Ljudska oblast pomaga povratnikom, da bi si čimprej uredili svoje domačije. V Splitu imajo izseljenci po svoji vrnitvi začasna bivališča in je bilo za ureditev te baze določenih 15 milijonov dinarjev. Nad 200 milijonov dinarjev pa je bilo uporabljenih za ureditve stanovanj v drugih krajih. Zvezno finančno ministrstvo je določilo tudi 15 milijonov dinarjev za dolgoročna posojila povratnikom, da se jim omogoči nabava pohištva. Izseljencem vrnejo tudi prevozne stroške. Otrokom revnejših povratnikov je omogočeno šolanje s preskrbo v internatih na državne stroške, študenti pa dobivajo štipendije za dovršitev svojih študij.
Pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih v pokrajinah,- kjer je največ bivših izseljencev, se ustanavljajo posebne komisije, ki se brigajo za vse zadeve povratnikov.
za vožnjo po železnici 50 % popusta, za kar naj si na odhodni postaji nabavijo obrazec K-13 in ga dajo žigosati v razstavni pisarni.
Mestni odbor Ljudske tehnike Ljubljana se je preselil iz dosedanjih prostorov Tavčarjeva 15 na Glavni odbor Ljudske tehnike Celovška c. 23 (Cekinov grad) v prostore l;_u.oamaterske zveze Slovenije, telefon 36-37, visoko pritličje (levo).	2919-n
Sindikalna podružnica Krajevne industrije in obrti (mizarji in ostali) podružnica št. 8 St. Vid-Ljubljana vabi svoje članstvo na množični sestanek izredne važnosti 3. dec. ob 8. dopoldne v prostorih šole St. Vid. Vabljeni. Odbor.
Telovadno društvo Ljubljana-Bcžigrad obvešča svoje člane ln ostale Bežigraj-čane, da ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 4. dec. ob 19. v društvenih prostorih na Vodovodni cesti štev. 27. Vabljeni!	2914-n
Trg. podjetje Narodni magazin v Ljubljani kupuje v svojem vinskem skladišču v Ljubljani, Celovška c 50, vsako količino steklenic naslednjih velikosti: 3 del in 4 del po 6 din za kom, 5 del po 8 din za kom. in 7 del po 10 din za kom. Pri oddaji določene količine steklenic izplača kupnino skladišče v gotovini.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 2. dec. ob 15.: Moltere: Ljudomrznik. Zaklj. predstava za LMS. Sobota, 2. dec. ob 20.: Garcia Lorca: Dom Bernarde Albe. Red A.
OPERA LJUBLJANA
Petek, 1. dec. ob 20.: Massenet: Don Ki-hot. Abonma Red C.
Nedelja 3. dec. ob 20.: Mascagni: Cavalleria rusticana. Leoncavallo: Glumači. Predstava za podeželje. (Sedeži že razprodani.)
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Petek, 1. dec. ob 16.: Shakespeare: »Kar hočete«. Zaključena predstava za Drž. gimnazijo Kranj.
Sobota, 2. dec. ob 20.: Shakespeare: »Kar hočete«. Za sindikate.
Nedelja, 3. dec. ob 16.: Shakespeare: »Kar hočete«. Za podeželje.
Nedelja, 3. dec. ob 20.: Shakespeare: »Kar hočete«. Izven	2901-n
KINO
LJUBLJANA — UNION:	jugosl. film
»Rdeči cvet«, kratki film: »Se bo kdaj pomlad I«. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. — MOSKVA: ameriški film »Zmajevo seme« I. del. Hrvaški pregled 9. Predstave ob 15.,	17.,	19. in 21. —
SLOGA: ameriški film »Zmajevo seme« n. del. Hrvaški pregled 8. Predstave Ob 16.15 18.15 in 20.15.
RADIO
SPORED ZA SOBOTO
5.00	Jutranji pozdrav; 5.25 Zabavna solistična glasba; 5.50 Jutranja telovadba: 6.10>—7.00 Jutranji koncert: 12.00 30 minut operne glasbe: 12.40 Zabavna glasba in objave: 13.00 Lahek opoldanski koncert: 13.50 Ob 150. obletnici Prešernovega rojstva: 14.00 Zabaval vas bo Veseli kvintet; 14.30 Fizkul-trni pregled: 14.40 Arije iz oper Gia-coma Puccinija: 15.10—15.30 Igra zabavni orkester pod vodstvom Harrvja Bluestona: 18.00 Igra Zabavni orkester Radia Zagreb (prenos iz Zagreba);
18.30	Oddaja za pionirje — lika Va-štetova: France Prešeren; 1850 Iz otroških suit: 1945 Zabavna glasba in objave: 20.00 Tedenski zimanje-poli-tični pregled: 20.15 Glasbena medigra; 20.20 Slovenska narodna glasba =r So-
I so ljudje že obveščeni o stvari, določijo. kdaj bo množični sestanek. Ljudje pridejo tako na sestanek pripravljeni, s kopico predlogov in ugovorov. Jezerjani pravijo, da so sovražniki dolgih sestankov. Toda ko se spuste v pogovor vaški gospodarji, se ponavadi sestanek le zavleče. To opravičijo z zelo preprostim odgovorom: »Ce smo že tukaj, se pomenimo do kraja.«
»Ko smo se na tem sestanku menili o oddajah za prihodnje leto, smo tudi pogledali, kako je z letošnjimi oddajami. Nekateri še vedno niso oddali predpisane količine mleka. Pa smo tudi to rešili. Tisti, ki imajo za to več pogojev. so oddali namesto teh, tako da smo planu oddaje mleka, kar zadeva zasebna gospodarstva, zdaj zadostili. Le kmečka delovna zadruga mora oddati še nekaj, pa bomo plan izpolnili.«
Podobno kakor na tem sestanku je bilo, ko so se menili o Jezernici. Ze dlje časa jim je nagajal ta vaški potok, ki je ob vsakem nalivu prestopal bregove. Nekaj časa so prenašali njegove „muhe, potem pa so sklenili, da bodo temu napravili konec. Kakor vedno so se pomenili najprej na odborovi seji, potem s posameznimi ljudmi in nazadnje na množičnem sestanku.
»Tako lepe udeležbe pri delu že zlepa ni bilo,« se nasmehne tov. Milan. »Od 440 frontovcev, kolikor jih je v vasi, se je dela udeležilo 209 ljudi, to se pravi vsi, ki lahko delajo. V nekaj dneh smo opravili 3776 prostovoljnih delovnih ur. Danes smo z Jezernico zadovoljni.«
Kako preprosto pripoveduje Milan vse to, kakor da je samo po sebi razumljivo, da drugače ne more biti. Toda jezerski frontovci niso tako dosledni samo pri raznih akcijah. Vsako delo začnejo in končajo z enako natančnostjo.
»Zdaj v zimskem času smo organizirali mesečni študij za vse frontovce, še posebej pa imamo vsakih štirinajst dni strokovni študij z gozdnimi delavci. Na mesečnih sestankih se pogovorimo o najvažnejših notranje in zunanje političnih vprašanjih, na sestankih z gozdarji pa obravnavamo vprašanja, na katera naletijo pri svojem delu. Priznati je treba, da se naši frontovci za te sestanke prav tako zelo zanimajo, saj dobijo tu odgovore na mnoga vprašanja, ki jim sami niso kos. — Zadnje čase smo posebno veliko razpravljali o uredbi zvezne vlade o varčevanju.«
Tako živi in dela Fronta na Jezerskem. V najtesnejši povezavi s krajevnim ljudskim odborom rešuje vprašanja svoje vasi samostojno in dosledno, Saj človek skoraj ne ve, kje se konča delo krajevnega ljudskega odbora in kje začne delo Fronte. Veliko
PREVEDBA ŠOFERJEV V NAZIVE
Ministrstvo za lokalni promet LRS poziva vse komisije za prevedbo delavcev, ki prevajajo šoferje v nazive, da takoj javijo pismeno ali telefonično na št. 42-01, interna 94: 1. Število šoferjev, ki Jih je treba prevesti v posameznih podjetjih, 2. število doslej že prevedenih šoferjev v posameznih podjetjih, 3. ovire, ki preprečujejo prevajanje. Komisije morajo javljati gornje podatke vsakih 10 dni, dokler ne bodo Izvršile prevedbo 100 %. Podjetja resora MLP (GDAD, GDAP, Cegrad) so Izvzeta od tega poziva, ker že pošiljajo poročila.
KAKŠNO BO VREME ob 3. do 10. decembra
Močne padavine okoli 3. dec. (prej dež, pozneje ohladitev in sneg) ,potem suho in hladno vreme (ponoči mraz, čez dan temperatura b-koll ničle ali malo pod ničlo). Nove padavine so možne 6. ali 7. dec., vendar bolj verjetno, da bodo šele okrog 11. decembra.
delujejo: Milan Janovskv, Avgust Stanko in Zenski vokalni kvintet (prenos v Zagreb): 20.50 Veseli večer; 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana: 22.15 Kaj bo jutri na sporedu: 22.30 Za ples in razvedrilo; 24.00 Glasbena medigra; 24.15 Oddaja v italijanščini.
KONCERTI
Jutri na predvečer 150. obletnice Prešernovega rojstnega dneva bot. v veliki unionski dvorani svečani koncert, na katerem bo izvajana Škerjančeva kantata za soli, zbor in orkester Sonetni venec. Dirigent je Samo Hubad, solisti Franci, Smerkolj in Neralič ter zbor in orkester Slovenske filharmonije. Škerjančev Sonetni venec je izvajala Slovenska filharmonija v minulih dneh z naj večjim uspehom tudi v Zagrebu. — Predprodaja Knjigama muzikalij. 2915-n
V Kranju bo jutri v soboto ob 20. koncert moškega zbora Prešeren pod vodstvom Petra Liparja.	2916-n
PREDAVANJA
Biološko društvo vabi vse svoje člane kakor tudi vse one, ki se zanimajo za aktualna vprašanja iz biologije, na predavanje našega rojaka ln znanega genetika iz Zagreba univ. prof. dr. A. Tavčarja o temi »Delovanje in zunanji faktorji«. Predavanje bo v ponedeljek dne 4. dec. ob 17 v fizikalni predavalnici (bivša mineraloška) na Univerzi. 2921-n
Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravnike in medicince na predvajanje sledečih angleških medicinskih filmov: Prva pomoč. Intravenozna anestezija. Cirkulacija krvi, Boi difteriji, Oči vaših otrok, Ušesa vaših otrok. Predvajanje filmov bo v petek 1. decembra 1950 ob 19 v predavalnici Interne klinike.
PRESKRBA
ODDAJA NAROČILNIC ZA MESO
ZA MESEC DECEMBER
OLO Ljubljana-okolica. poverjeništvo za trgovino in gostinstvo, obvešča vse potrošnike na območju okraja Lj.-rakol., da morajo za mesec december oddati naročilnice za meso, onim raz-deljevalnicam me;a, kier nameravaio kupovati meso. Kot naročilnica se smatra odrezek št 1 rep. dop. preski-be vseh kategorij živ nakiznie. Naročilnice oddajo potrošniki cb priliki prve delitve- Živilske nakaznice mrvEjn na hrbtni strani žigosati ra zdel. mesa
Razdelievalnice mesa so dolžne predložiti navedene naročilnice ob prilik-' obračunavanja prvega obroka Uprav' »Meso-prometa«. Lj.-okol.
Krajevni ii-udski odbori naj seznanijo potrošnike glede oddaje naročilnic na krajevno običajen način-
OBVESTILA
OPOZORILO
Urad za cene pri predsedstvu vlade LRS bo dne 4. decembra t. 1. piene-hal delovati. Od tega dne dalie prevzamejo njegove posle naslednji organi:
1. Uprava za cene pri ministrstvu za finance določa proizvajalčeve prodajne cene za proizvajalna podjetja republiškega in zveznega pomena.
truda je Jezerjane stalo preden so to dosegli, toda danes »stvari tečejo«, kakor sami pravijo.
»V bodoče bomo delali še vztrajneje, kot smo doslej,« mi zatrjujejo, »kajti čeprav verno, da bo boj za prva mesta v bodočih petih mesecih trši, kot je bil doslej, bi le radi vsaj eno izmed teh treh priznanj, ki smo jih prejeli ta mesec, obdržali trajno.«
Uspešno strokovno izobraževanje trgovinskih nameščencev
V	Beogradu zaseda peti plenum centralne uprave Sindikatov trgovinskih nameščencev Jugoslavije. Poročilo tajništva centralne uprave poudarja predvsem, da je v zadnjem času strokovno izobraževanje kadrov dobro napredovalo. V vsej državi obiskuje 51 strokovnih šol za trgovinske nameščence nad 4000 nameščencev, strokovni izobrazbi pa služi z vedno večjim uspehom 82 dveletnih strokovnih tečajev, ki imajo nad 3200 obiskovalcev. Mnoge sindikalne podružnice so tudi same poskrbele za strokovno izobraževanje svojih članov in so imeli tudi podružnični seminarji v- zadnjem času zadovoljive uspehe.
V Zagrebu so ustanovili leksikografski institut
V	Zagrebu so ustanovili leksikografski inštitut, ki bo zbral vse hrvaške znanstvene delavce in strokovnjake leksikografe, ki bodo sodelovali pri izdaji prvega hrvaškega leksikona. Na čelu inštituta je književnik in predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Miroslav Krleža.
M. B.
Prvo terensko frontno glasilo
Frontovci 18. terena I. rajona imajo prvi svoje glasilo »Naše delo«. Glasilo bo obravnavalo vse tekoče naloge na raznih področjih frontnega dela in bo frontovce med seboj še bolj povezalo in vzpodbujalo k delu. V glasilu bodo frontovci lahko spoznavali svoje napake pri delu in se pri tem učili. Prav tako pa bo glasilo obravnavalo tudi že dosežene uspehe.
Bolnišnice naj zahtevajo živilske nakaznice od bolnikov takoj
Pod tem naslovom smo objavili v petek. 24. nov., članek, ki govori o živilskih nakaznicah bolnikov. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS nas Je v tej zadevi opozorilo, da Je pravilen postopek z živilskimi nakaznicami onih. ki se zdravijo po bolnišnicah, naslednji: Za oni mesec, ko gre bolnik v bolnišnico, živilske nakaznice ni treba vrniti. Za naslednji mesec pa mu to nakaznico organ (podjetje, ustanova, ulični poverjenik, KLO), ki nakaznico izdala, ne sme izročiti, marveč jo mora vrniti Narodni banki. Kadar pa se bolnik vrne Iz bolnišnice, ima zopet pravico do živilske nakaznice od onega dne, ko se je vrnil. To nakaznico zahteva organ, ki Izdaja nakaznice, z reklamacijo. Bolnišnice pa živilskih nakaznic ne smejo odvzemati, ker dobivajo živila po tablicah. — Na to pojasnilo opozarjamo vse, da ne bo v bodoče neprijetnih vračanj živilskih nakaznic po vrnitvi lz bolnišnice.
V tekmovanju na čast obletnice OF je kolektiv »Gradisa« Šoštanj do danes dosegel naslednje uspehe:
Delovno disciplino je v oktobru izboljšal tako, da so imeli samo 3 neopravičene izostanke, V čast volitev, v odbore OF so tekmovale posamezne brigade. Najboljša brigada v Velenju je bila brigada tovariša Urnuša, ki je presegla normo za 169*/», v Šoštanju pa brigada tovariša Pečalata, ki je presegla normo za 123 •/». Poleg tega so brigade napravile s prostovoljnim delom izkop 47 kub. m zemlje, pri gradnji sindikalnega doma v Šoštanju pa so delavci napravili 200 prostovoljnih delovnih ur.
Tudi kulturno umetniška skupina je bila aktivna. Dramatska skupina je za začetek tekmovanja odigrala komedijo v treh dejanjih in med drugim gostovala v Strnišču pri Ptuju, Guštanju ter rudniku Velenje. Za 29. november pa pripravljajo 2 igri s pestrim programom. Na novo so preuredili knjižnico v Šoštanju in Velenju, kjer imajo že 620 knjig. Zelo se je razgibala tudi šahovska sekcija, ki je odigrala tudi šahovski dvoboj z gradbiščem Guštanj in
raznimi drugimi skupinami. Za prevzgojo delavstva so imeli tehniki ln politični delavci več sestankov, od katerih so najbolj uspeli sestanki Ljudske tehnike, ki jih je vodil šef ing. Čadež Vladimir. Vso pozornost so posvetili tolmačenju uredbe o delavskih svetih, tako da razume danes poslednji delavec zakon in njegov pomen.
Volitve v OF so izvršili zelo slovesno, še prej pa so vključili v OF 115 novih članov. Povečali so tudi disciplino pri predvojaški vzgoji, ter dosegli da 99 •/» članov redno obiskuje predvojaško vzgojo-
Poleg vsega tega je »Gradis« v Šoštanju popolnoma dokončal stanovanjski blok Elektrarne in so se delavske družine že vselile. Dokončal je tudi samski dom. stanovanjski blok pa bo do konca leta pripravljen za vselitev. Provizoriji so gotovi 65 •/», regulacija Lepene 35 °/o, Lepena pa 95'/». Posebno pozornost so posvetili tudi kvaliteti dela, ter so imeli v ta namen več sestankov z brigadirji in delovodji, kar jim je prineslo ob zadnji fazi dela po» membne uspehe.	F. J.
2.	Urad za cene pri ministrstvu za trgovino in preskrbo določa cene prostega prometa, vezane in nižje enotne cene v prodaji na drobno.
3.	Pri okrajnih (mestnih) ljudskih odborih se formirajo pri poverjeništvih za finance — odseki (referati) za cene s pristojnostjo določevanja proizvodnih cen za izdelke lokalne industrije in proizvajalčevih prodajnih cen za obrtniške izdelke in uradi za cene pri poverjeništvih za trgovino in preskrbo s pristojnostjo določevanja prostih cen v trgovini.
4.	Posle za valorizacijo prevzame ministrstvo za finance LRS.
Opozarjamo vsa proizvajalna in trgovska podjetja, da se od tega dne dalje za določitev cen obračajo na zgoraj omenjene organe.
Iz urada za cene " pri predsedstvu vlade LRS
PODJETJA POD A. O. V. GENERALNE DIREKCIJE KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE LRS LJUBLJANA OBVEŠČAJO
vse koristnike, da bodo na osnovi Uredbe o sklepanju pogodb za leto 1951 sklepale kupoprodajne pogodbe za vse leto 1951 od 1. do 31. decembra 1950 v prostorih Zagrebškega velesejma v Zagrebu, paviljon C 1, za vso svojo proizvodnjo, t. J. dvakrat adresirano, enkrat adresirano in prosto prodajo. Koristniki morajo predložiti specifikacije, pravilen bančni račun in točno odpremno dispozicijo ter dokument, iz katerega je razvidna dodelitev kontingenta, sicer pogodbe ne bodo sklenili.	4017-1
AVTOBUSNA ZVEZA LJUBLJANA—VEVČE—SOSTRO
Poverjeništvo za lokalni promet MLO v Ljubljani bo uvedlo s 1. decembrom t. 1. redno avtobusno zvezo Ljubljana— Vevče—Sostro. Avtobus bo obratoval dnevno po naslednjem voznem redu: Odhodi lz Ljubljane: 5.30, 7.30, 12.30, 15.30,
18.30	in 17.30 v Vevče, ob 19 url v Sostro. Odhodi iz Vevč: 6.30, 8.30, 14.30, 16.30,
18.30	in 21.30 v Ljubljano in ob 19.45 iz
Sostrega v Ljubljano. Avtobus bo odhajal v Ljubljani izpred avtobusne postaje na glavnem kolodvoru in v Vevčah Izpred tovarne. Vmesna postajališča bodo objavljena pozneje.	4019-1
OBVESTILO
Obveščamo podjetja, ustanove, zadružne in politične organizacije, zadruge in banke v območju Ljudske republike Slovenije, da je novoustanovljeni Sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva, Maribor (v krajšem besedilu: Zadružni Sklad, Maribor), pričel s svojim rednim poslovanjem. Zadružni Sklad Maribor združuje v svojem delokrogu kmetijsko delovne zadruge lz območja Maribor-mesta ln okolice. Vse dopise ln informacije v zadevah zadružništva. po katerih so neposredno prizadete kmetijske delovne zadruge 1n zadružni Sklad navedenega območja, Je naslavljati na omenjeni naslov s sedežem v Mariboru, ul. Heroja Staneta 1 Tel. štev. je 25-26, direktorja pa 31-98, interna 43. s podjetji, ustanovami in drugimi, s katerimi bo zadružni Sklad povezan tudi v računskem poslovanju, bo Istim svoj tekoči račun pravočasno sporočil. — Zadružni Sklad. Maribor. 4004-1
POZIV UPNIKOM IN DOL2NIKOM!
Okrajno podjetje za odkup artiklov rastlinske proizvodnje Ptuj (prej republiško odkupno podjetje poljskih pridelkov Ptuj) poziva vse upnike ln dolžnike, da prijavijo do 15. dec. vse terjatve odnosno poravnajo svoje obveznosti. Po tem terminu ne bomo sprejemali nobenih terjatev za preteklo dobo, a proti dolžnikom bomo uvedli postopanje. Posebno opozarjamo KB’Z ln KZ okraja Ptuj. — Uprava,	>082-1
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE JE ZADELA BRIDKA IZGUBA. V TOREK 28. NOVEMBRA OB 23. URI JE PO HUDI BOLEZNI UMRL ZNAMENITI IGRALEC
IVAN LEVAR
NJEGOVO TRUPLO BO IZPOSTAVLJENO V ČETRTEK. 30. NOVEMBRA OD 12. DO 20. ure IN V PETEK, 1. DECEMBRA OD 8. DO 12. URE V VE2I DRAME, KJER SE BO OBČINSTVO POSLAVLJALO OD POKOJNIKA.
POGREBNE SVEČANOSTI SE BODO OPRAVILE V PETEK 1. DECEMBRA OB 15. URI NA ZALAH.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZAPUSTIL NAS JE NAS DOBRI KOLEGA IN PREDSEDNIK
IVAN LEVAR
DUH VELIKEGA ODRSKEGA USTVARJALCA BO OSTAL MED NAMI.
DRUŠTVO SLOVENSKIH DRAMSKIH UMETNIKOV
UMRL JE
IVAN LEVAR
zaslužni clan slovenskega narodnega gledališča.
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU!
SINDIKALNA PODRUŽNICA SNG
ŽREBANJE
srečk 17. kola Državne loterije bo od 8. do 26. decembra.
Pohitite z nakupom!
Srečko dobite v vsaki trafiki. Kolektura srečk v Ljubljani. 402I-I
UMRLI
Dne 28. novembra ponoči Je umrl po kratki in težki bolezni moj ljubljeni mož, naš brat, stric itd. IVAN LEVAR, dramski igralec in profesor Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Zena Liza in ostalo sorodstvo.
Rektorat Akademije za igralsko umetnost in Akademski svet javljata bridko vest, da je v torek 28. novembra umrl redni profesor Akademije IVAN LEVAR. Bil je med našimi prvimi in najodličnejšimi pedagogi, kakor je bil med prvimi in najodličnejšimi slovenskimi igralci. Pri vzgoji mladega slovenskega igralskega naraščaja si je pridobil neprecenljivih zaslug.
Truplo velikega pokojnika Je postavljeno na mrtvaškem odru v avli dramskega gledališča v četertek od 12 do 20 ter v petek od 8 do 12, da se od njega poslovi slovenska Javnost. Pogreb bo v petek 1. decembra ob 15 na Zalah. Slava njegovemu spominu! Rektorat in Akademski svet Akademije za igralsko umetnost.	2922-1
Po težkem trpljenju nas Je zapustila naša nad vse dobra ln ljubllena žena. zlata mamica, babi, tašča, sestra in svakinja MARIJA WEILGONI, rojena VLADIKA. Pokopali Jo bomo v soboto ob pol 16 na litijsko pokopališče. Globoko potrti mož Alojz, sin Stanko, hčere Marta in Vanda, vnučki Maja, Stana, Janez in Dreja. zeta Hugo ln Slavko, snaha Ina, sestri Justi, in Juli ter ostalo sorodstvo. Litija. Sl. Radenci, Podvelka. Ljubljana in Chicago 1. XII. 1950.
Nenadoma nam je umrl naš o FRANC BAJD. Pogreb umrlega bo v boto 2. dec. ob 15 na kranjsko poko] lišče. Žalujoča rodbina Bajdova. 292 Po mučni bolezni nas je zapustil v s rosti 61 let, naš dobri mož, oče, s stari oče, brat, svak in stric JO ŽITKO, uslužb. Lipa. Pogreb bo 2 d ob 9 na pokopališče v Matenji vasi. I lujoči Frančiška žena, Mirko. Sani Jože ln Adolf otroci, vnuki in ostalo rodstvo. Matenja vas, Postojna, Bur Aires 30. nov.
Umrl nama je ljubljeni mož ln do' atek, sin, brat, svak, stric, nečak bratranec JOŽE SAMAR. Pogreb bo soboto ob 15 s Zal Andrejeve kape Žalujoča žena Regina, hčerka Joža vse ostalo sorodstvo. Ljubljana, Blude: Žerjav, Maribor, Sl. Javornik. Instanb Dunaj, Semič.	292
Dotrpela je moja edina srčno ljublje sestra MARIJA PUPPO. Pogreb nef zabne pokojnice bo v soboto 2. dec. pol 16 ob križiščah na mestno pokopa šče v Kranju. Angela Madižar, sestra žalujoči ostali.	292
Po dolgi in mučni bolezni nas je : pustil v 77 letu starosti moj ljubljt mož, brat, svak, stric ANTON KLU strojevodja v pokoju. Pogreb bo v t boto 2. decembra ob pol 15 lz kape sv. Nikolaja na Zalah Do pogreba h na svojem domu Friškovec št. 4. Neui lažljiva žena Terezija, brata setre ostalo sorodstvo.	402:
Potrti v neizmerni žalosti javljamo ž lostno vest, da je 30. nov. umrla na nadvse ljubljena dobra sestra teta sestrična LOJZKA MEDEN. Pogreb ! v soboto 2. dec. ob 10 dopoldne na d mače pokopališče. Anton brat. Mir Anica, Ivanka. Genca sestre. Maša. V! do, Nadina nečaki in ostalo sorodstv Begunje pri Cerknici, Zagreb. Ljubllan 30. novembra 1950.	4024
PROSTA PRODAJA!
debelina 8 mm 10 mm
VEZANE BUKOVE PLOŠČE neparjene din 400.—	500.— za 1 m2
parjene din 440.—	550.— za 1 m2
od	din	303.—	do	390.—
od	din	372.—	do	672.—
od	din	510.—	do	666.—
za 1 m2 po kvaliteti in dimenziji
Naročila izvršujemo takoj!	Račun pri N. B. Zagreb, 402-692.002
FURNIR, GRADSKO PODUZEĆE, ZAGREB, Jurišičeva 19 — Telefon 34-14 Brzojavi »Trgofurnir«
PARKETI bukovi hrastovi Jesenovi
Nad 100 milijonov investicij
na državnih posestvih v Sloveniji
Po planu za leto 1950 je imela meseca maja takratna direkcija za rejo prašičev pri ministrstvu za državne nabave nalogo, investirati v pitališča, vzrejevališča in farme 49,500.000 din. Po ustanovitvi ministrstva za državna posestva in nato generalne direkcije za državna posestva so prešle nanjo ne samo te investicije, temveč tudi krediti. ki naj bi se uporabili letos za gradbene naloge na državnih posestvih, katera so prešla v njeno upravo. Tako se je po vseh teh spremembah imenovana direkcija znašla pred nalogo, uporabiti smotrno 99,000.000 investicijskih kreditov.
Naloga ni bila lahka; že zaradi velikega števila gradbišč in njihove raztresenosti ne. Kljub temu so jo dobro izpolnili.
Skoraj polovico vseh denarnih sredstev so porabili za zgraditev 108 svinjakov za okrog 16.000 svinj. Malo manj kakor 21 milijonov je šlo za 17 govejih hlevov, ki imajo prostora za skupaj 850 glav živine. Več kakor dva in pol milijona so stale razne stavbe po naših gosjih in račjih farmah, prav toliko nadaljevalna in adaptacijska gradbena dela na stanovanjskih hišah. Za boljšo preskrbo naših posestev, posebno na Kočevskem, z vodo je šlo na 20 objektih 2,750.000 din, nekaj manj kakor dva milijona pa za skladišča. O živahni gradbeni delavnosti letos govori še cela vrsta vse povsod raztresenih remiz, gnojišč, kolnic. senikov, silosov, svinjskih kuhinj, električnih napeljav itd., ki imajo samo en namen: spraviti naša državna posestva na stopnjo sodobno urejenih socialističnih kmetijskih obratov.
S tem da je imenovana direkcija investirala večji del sredstev v posestva na Dolenjskem in Kočevskem, je dosledno skrbela za te razmeroma zaostale kraje, ki se še ne morejo postavljati z nobeno pomembnejšo industrijo. Samo za pitališča in svinjake v Lanšprešu, Krupi, Pogajncih, Dobu, Zalogu pri Novem mestu, Klevevžu in Vrhu pri Škocjanu so porabili čez 22
milijonov. Na posestvu v Mlaki so s 16 milijoni zgradili 37 raznih gospodarskih stavb, od tega po 8 svinjakov in govejih hlevov za 1600 rilcev oziroma 400 glav živine. V večjem obsegu so gradili svinjake še v celjskem okoliškem okraju (Drešinja vas in Brode), v murskosoboškem okraju (Petajnci in Skakovci) in v ptujskem okraju (Ormož). Za gradnje v teh krajih je bilo potrošenih okrog 5 in pol milijona dinarjev.
Silos na državnem posestvu v Pekrah
Razne težave so med letom zahtevale, da je direkcija posvetila vso skrb osnovnim gospodarskim stavbam in da je opustila ponekod nameravano gradnjo manj važnih pomožnih stavb. Samo pri izpolnjevanju plana farm se je direkcije držala smola. Iz razlogov kulturno-spomeniškega varstva se je morala odreči veliki račji farmi na
Kmetijske zadruge v Selški dolini za boljše in uspešnejše delo
Tudi kmetijske zadruge v kranjskem okraju so se odzvale tekmovanju v počastitev 10. obletnice OF. Zavedajoč se važnega pomena, ki ga imajo kmetijske zadruge na podeželju, so v času tekmovanja zadružniki mnogo boljše poprijeli za delo in so rezultati že vidni.
Iz razgovora zadružnikov na konferenci članov upravnih odborov kmetijskih zadrug je bilo razvidno, da nekateri člani upravnih odbor ne kažejo za svoje zadruge prav nikakega zanimanja ter da slabo rešujejo naloge, ki so jim jih poverili zadružniki na občnem zboru. Tak primer je v Selcih, kjer razen predsednika in ene odbornice ostali nimajo nobenega čuta odgovornosti. Pa tudi v Davči ni dosti drugače. saj nekaj odbornikov gleda le na svoje lastne koristi, delo zadruge pa jim ni dosti mar.
Ker je Selška dolina pretežno porasla z gozdovi, posvečajo kmetijske zadruge spravilu lesa največjo skrb. Plan je sicer visok, kakor pravijo predsedniki zadrug v Martinj vrhu. Zgornji Luši in Češnjici, vendar se trudijo, da ga bodo dosegli. Gre sicer malo težje, ker jim manjka prevoznih sredstev in delovne sile. Posek je gotov in čakajo le ugodnega vremena za spravilo lesa iz gorskih in težko dostopnih predelov.
Na tej konferenci so sklenili, da bodo ustanovili zadružne sosvete, s katerih pomočjo bodo posamezni odborniki mogli pospešiti in izboljšati svoje delo. Dalje so na konferenci sklenili, da bodo že zgodaj spomladi začeli graditi na zadružnih ekonomijah betonske silose. Tudi privatna gospodarstva bodo s pomočjo Okrajne zveze kmetijskih zadrug začela graditi lesene siloshe jame. Nekatere zadružne ekonomije, kakor v Zalem logu in na Prtovču, ki sta last Kmetijske zadruge Češnjica izredno slabo uspevajo, to pa predvsem zato, ker upravni odbor zadruge ne zna pritegniti zadružnikov k delu na ekonomijah. Dobro pa uspeva ekonomija v Selcih, kjer bodo dozidali še svinjake, da bodo v njih lahko redili do 40 prašičev. Poleg tega računajo še na ple-
mensko postajo, katere sedaj v tem krajevnem odboru še nimajo. Zgradili pa bodo tudi veliko sadno sušilnico. Enako bo zgradila tudi Kmetijska zadruga Zgornja Luša.
Člani upravnih odborov kmetijskih zadrug so na konferenci močno kritizirali trgovsko podjetje »Prehrana« Kranj in trgovsko podjetje Okrajne zveze kmetijskih zadrug Kranj, katera jim ne dostavljata blaga v poslovalnice v Zgornjo Lušo, Davčo in Sorico. Te kmetijske zadruge so nekoliko oddaljene od glavne ceste in zanje v zadnjem času šoferji puščajo blago v privatnih hišah. Nihče pa ne sporoči zadrugi, kdaj blago pride, niti ni v teh hišah nikakega jamstva oziroma človeka, ki bi blago prevzel in nosil zanj odgovornost. Zato se je večkrat zgodilo, da je blaga manjkalo ali pa se je pokvarilo. Šoferji se sklicujejo, da se jim zaradi premajhne količine vožnja ne izplača ali pa da je tovor pretežak ter morajo tako zadruge same, iz lastne režije plačevati veznike in skladišče ter imajo tako seveda pri tem blagu izgubo. Zadruge odločno zahtevajo, da jim morajo ta podjetja, katera že v blagu zaračunajo prevoz blaga do poslovalnice, blago do tja tudi resnično dostavljati ali pa jim plačevati vozarino. Dalje so kritizirali tudi Trgovsko podjetje okrajne zveze kmetijskih zadrug zaradi nepravilnega razdeljevanja čevljev, ki jih ne delijo poslovalnicam v Selški in Poljanski dolini, kjer prebivajo potrošniki v goratih predelih in porabijo največ čevljev, pač pa ostajajo čevlji samo v poslovalnici v Škofji Loki. Na ta način zadružniki sploh ne pridejo do čevljev.
Ker je ameriški kapar okužil že večje število sadnega drevja, bodo zadružniki takoj začeli s čiščenjem in škropljenjem ter bodo za to ustanovili posebne komisije, ki bodo škropile vse drevje v zadrugi. Primanjkuje pa jim sadnih škropilnic. Sklenili so tudi, da bodo v rimskem času uvedli razna strokovna predavanja, tako o zaščiti sadnega drevja, o živinozdravstvu in podobno.
Otočcu, do graditve prav take farme pa ni prišlo tudi v Račah, in to zaradi bližine kemične tovarne »Pinus«. Največ uspehov so imeli pri teh gradnjah še na Hajdini pri Ptuju, kjer bodo za znesek dobrih dveh milijonov do konca leta končali določene racarnike.
Vsa ta dela so opravila gradbeno podjetje »Pionir« iz Novega mesta, podjetje »Rog« iz Kočevja in razna okrajna gradbena podjetja. Marsikje pa so gradili tudi v lastni režiji. Za takšne režijske gradnje je bilo porabljenih še okrog 6,300.000 din, od tega skoraj 2 milijona za dograditev in adaptacije 17 «vinjakov in skoraj 3 milijoni za razna nujna dela na 16 stanovanjskih poslopjih na posestvih.
Odkod tako slaba vnoka po trgovinah
Naše gospodinje se že dlje časa pritožujejo nad slabo moko, ki jo prodajajo naše trgovine. Tudi to pravijo, da je moka v skoraj vsaki skupini vreč drugačna. Večina pritožb gre na račun prevelikega odstotka otrobov. Pri 90'/« mletju pšenice s hektolitrsko težo 78 kg sme biti otrobov okrog 11 odstotkov. Res je. da je letos ta odstotek zaradi škode, ki jo je hekto-litrskl teži pšenice prizadejala suša, nujno nekoliko večji, vendar ima še tako slaba pšenica redko manj kakor 65 kg hektolitrske teže. V tem primeru bi odstotek otrobov smel znašati največ 23 "/». Pritožbe gospodinj pa govore o tem, da je pri 100 kg moke celo 40 kg otrobov. Ali je to res? V radovljiškem okraju so s poskusom ugotovili, da je tako. To je vsekakor mnogo preveč in opravičuje domnevo, da pri mletju nekaj ni v redu. Morda se moki dodajajo otrobi in moka odvzema? Kako najti krivce, ko pa vreče večinoma niso označene s tvrdko predelovalca. Ko so pred nekaj meseci na Jesenicah zaradi stalnih pritožb hoteli ugotoviti, kateri mlin je tako malomaren, so sicer ugotovili, da je vagon prispel iz Domžal, tam pa se je vse ustavilo, kajti noben mlin ni. hotel priznati krivde. Zaradi tega morajo naše trgovine odklanjati vreče, ki nimajo predpisanega znaka predelovalca, mline, ki v nasprotju s predpisi ne označujejo svojih vreč, pa je treba kratkomalo kaznovati.
Zelo slab je tudi pšenični zdrob, 3d se prodaja na pr. v Ljubljani. Ce napraviš iz njega žličnike, ti škrta pesek pod zobmi. Nedavno je prinesel neki ljudski inšpektor na seminar ljudskih inšpektorjev rajona center vrečico pšeničnega zdroba, v katerem je bilo polno peska oziroma drobnih kamenčkov. Prodajanje takega zdroba predstavlja skrajno grobo zlorabljanje zaupanja naših potrošnikov. Mlinska, industrija, ki bi morala nuditi potrošnikom zdravo moko, se zgovarja na slaba sita in trierje, vendar pa bi z večjo pazljivostjo in čutom odgovornosti do potrošnikov nedvomno lahko marsikaj popravila ter izboljšala.
, (•?!•)
SMRTNA KOSA
MED ROJAKI V AMERIKI
7 Clevelandu, Ohio, so umrli: Angela lih, roj. Kovačič, stara 49 let, doma sv. Križa pri Litiji, v Ameriki 29 let; lac Hočevar. 73 let. doma iz Višij pri ubrusu na Dolenjskem, v Ameriki 40 • Frank Glivar, 66 let. doma na Donskem, v Ameriki 50 let; Frank Ku-r, 58 let, doma iz vasi Jablanca pri štajnu na Dolenjskem, odkoder je “d 43 leti prišel v Ameriko; Gertrude mšar, roj. Končan, stara 59 let, doma vasi Butajnova pri Sv. Joštu nad Vrh-co, odkoder je prišla v Ameriko pred leti; Andrej Tomčiš, po domače Je-Lov, star 67 let, doma iz Zverč pri njah na Dolenjskem, v Ameriki 50 let; rtrude Pirc, roj. Clck, stara 79 let, ma iz Žužemberka na Dolenjskem, v aeriki 60 let.
7 Hutchinsonu, Pa., Je umrla Mary h, stara 62 let, doma iz Dobrepolj na lenjskem, v Ameriki od 1. 1937.
7 McKinleyu, Minn., je umrl Mihael rušek, star 6S let.
4a Bessemer ju. Pa., Je umrl John šnlk. star 65 let, doma iz Pohorja na ijerskem.
1 Pittsburghu, Pa., Je umrla Mary uman roj. Ravnik, stara 65 let, doma Javornika na Gorenjskem, odkoder je šla v Ameriko pred 44 leti. r Herminleju, Pa., je umrl John Zari, star 65 let, rojen v Črnem potoku ä Šmartnim pri Litiji. r Greensburgu, Pa., je umrl Frank samski, star 68 let, doma iz Gra-kih Lazov pri Litiji. r Washoeu, Wash., je umrla Apolonija ičnik, stara 77 let, rojena v vasi Luče Ljubnem na Štajerskem, v Ameriki
Ceraj drugič zmagal
na 99Teka republike“
»Tek republike«, ki ga prireja Atletska zveza Slovenije v proslavo 29. novembra, rojstva nove Jugoslavije, je bil letos odlično organiziran in tudi dobro izveden, žal pa je bila udeležoa znatno manjša od lanske in predlanske. Atletska zveza Slovenije je poverila z izvedbo letošnjega teka Enotnosti, ki je nalogo zadovoljivo izvedla.
Največje zanimanje je bilo za člansko skupino, v kateri so nastopili znani naši rekorderji, člani Partizana Ceraj, Mihalič in mali Segedin, znan po svojih svetovnih uspehih, v skupini mlajših mladincev na 1200 m je zmagal član Enotnosti Seliškar, med starejšimi mladinci na 1600 m Belšak (Enotnost), med mladinkami pa Trkulja, nova mlada moč Enotnosti. Med članicami je nadmoćno zmagala lanska zmagovalka dolgoproga-šica Blaževa, ki je prinesla Enotnosti od petih tekmovalnih točk že četrto zmago.
V najmočnejši skupini članov so prva tri mesta zasedli gostje Ceraj, Mihalič in Segedin, Kranjc od Enotnosti pa je bil pivi med slovenskimi tekmovalci. Med tekmovalci je bil tudi »veteran«, bivši državni in balkanski rekorder Jože Bručan. Njegova vztrajnost naj bo mladincem svetal zgled.
Cas zmagovalca Ceraja je od doslej doseženih časov na tej progi najboljši*, čeravno se pri tem tekmovanju ne more
govoriti o rekordih, ker proge niso na stalnem enakem tekališču. Sodniški zbor je bil tokrat izjemno mnogoštevilen in zaradi razmeroma majhne udeležbe _ ni imel težkega posla, s to uspelo zaključno prireditvijo so naši atleti ne samo dostojno počastili rojstni dan Republike, ampak tudi v vrsti letošnjih številnih uspešnih prireditev napravili ugoden zaključek, ki ga bodo v nedeljo 3. dec. na skupščini Atletske zveze lahko pridružili ostalim obračunom dela.
Najboljši posamezniki so dosegli naslednje rezultate:
Mlajši mladinci (14—16 let) 1200 m, 15 tekmovalcev: Seliškar (Enotnost) 3:08,0; Babnik (E) 3:09,0; Sitar (Zel. Kranj) 3:09,0.
Starejši mladinci (16—18 let) 1600 m, 15 tekmovalcev: Belšak (E) 4:29,0; Kramar (E) 4:30,0; Štemiša (E) 4:31,0.
Mladinke (do 18 let) 800 m, 12 tekmovalk: Trkulja (E) 2:01,0; Zeks (E) 2:05,0; Menčič (Krka N. m.) 2:06,0.
Članice (nad 18 let) 800 m, 6 tekmovalk: Blaž (E) 1:56,0: Pajsar (E) 2:02,0; Kremžar (Zel. Mrb) 2:03,0.
Člani (nad 18 let) 4500 m, 15 tekmovalcev: 1. Ceraj (P) 13:55.0; 2. Mihalič (P)	13:58.4;	3. Segedin (P)	14:09.3; 4.
Kranjc (E) 14:58,1: 5. Petek :E) 15:03.0; S. Pavčič (Miličnik) 15:29,3;	7. Bručan
(Kamnik) 15:31.3;	3. Jošt (Zel. Kranj)
15:55,0; 9. Magušar (E) 15:58,0: 10. Glonar (Krka, N. m.) 16:02,0.	Inž. M. M.
NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA POKAL JUGOSLAVIJE
Od slovenskih klubov
tekmuieta še Odred in Sobota
V drugem kolu nogometnega tekmovanja za pokal Jugoslavije, ki je bilo preteklo sredo in četrtek, je sodelovalo 32 klubov, med njimi tudi slovenski predstavniki Odred, Sobota in Gregorčič z «Jesenic.
Izmed 16 tekem sta se dve končali neodločeno, tako da je šele žreb določil zmagovalca, ki se bosta borila v naslednjem kolu. Iz nadaljnjega tekmovanja je izpadlo osem ligaških klubov. Veliko presenečenje je hud poraz zagrebške Lokomotive v tekmi z zagrebškim Dinamom. Presenetljivo tesno zmago pa je beležil Partizan proti Kvamerju.
Izmed slovenskih klubov sta bila uspešna Odred in Sobota, medtem ko je Gregorčič izgubil s tesnim rezultatom. Izidi tekem so tile:
Odred : Borac 1:0 (1:0)
Sobota : Tekstilac (Zagreb) 5:2 (3:2) Gregorčič : Tekstilac (Dervcnta) 1:2 (0:2) Velež : Tekstilac (Varaždin) 2:2;
zmagovalec Tekstilac Vardar : Vojvodina (Novi Sad) 2:1 Radnički : Jedinstvo (Zemun) 4:0 Crvena zvezda (B.) : Metalac (Z.) 3:0 Proleter (Osijek) : Proleter (Zrenj.) 3:2 Borac (Z) : Napredak 0:2 Kvarner : Partizan 0:1 BSK : Sloga (Rankovičevo) 10:1 Dinamo : Lokomotiva 6:1 Podrinje : Sar (Tetovo) 8:0 Sarajevo : Rabotnik (Bitolj) 11:0
Budućnost (Titograd) : Spartak 0:0,
zmagovalec Budućnost Hajduk : Dinamo (Zaječar) 3:0 p. f.
V	naslednjem kolu bodo igrali tile pari:
V soboto, 2. decembra:
Beograd: Crv. zvezda : Odred v nedeljo, 3. decembra:
Beograd: Partizan : Proleter (Osijek) Radnički : Budućnost Dcrventa: Tekstilac : Sarajevo Split: Hajduk : Sobota Zagreb: Dinamo : Podrinje Kruševac: Napredak : BSK Varaždin: Tekstilac : Vardar
LJUBLJANA : NOVA GORICA 3:2
V	proslavo 29. novembra sta preteklo sredo igrali v Novi Gorici nogometni reprezentanci Ljubljane in Nove Gorice. Zmagala je Ljubljana 3:2.
V	predtekmi je mladinska reprezentanca Ljubljane premagala mladince iz Nove Gorice 4:0.
TEKMA »STARIH«
Hrvatska : Srbija 3:2
V	Splitu je bila preteklo sredo tretja tekma med nogometnima reprezentancama »starih« Hrvatske in Srbije. Zmagala je Hrvatska 3:2 (2:1). Za Hrvatsko je bil uspešen Lemešič, za goste pa Zeče-vič in Miloševič.
Ustanovljen je »Evropski nogometni pokal«
V Innsbrucku v Avstriji je bila pretekli teden konferenca predstavnikov nogometnih zvez Italije, Jugoslavije, Švice in Avstrije. Na konferenci so sklenili ustanoviti tekmovanje za »Evropski nogometni pokal«, na katerem bosta sodelovala po dva najboljša kluba omenjenih držav. Na seji nista bila navzoča delegata Zahodne Nemčije dr. Bauwens in dr. Xandru, ki nista pravočasno dobila potnih dovoljenj. Jugoslavijo je zastopal delegat dr. Andrejevič. Ob zaključku konference so ^ izdali delegati naslednje uradno sporočilo:
1. V Innsbrucku zbrani delegati nogometnih zvez Jugoslavije, Avstrije, Svdce
in Italije, so se sporazumeli za ustanovitev nogometnega tekmovanja, imenovanega »Evropski pokal«.
2.	Tekmovanje za »Evropski pokal« se ne bo začelo prej, preden ne bodo v prizadetih državah končana državna prvenstva za leto 1950-51.
3.	Prihodnji sestanek predstavnikov nogometnih zvez, držav udeleženk, ne bo na Dunaju, kakor je bilo prvotno določeno, temveč v nekem italijanskem mestu.
S temi sklepi so seznanili tudi predstavnike nogometne zveze Nemčije, ki se bo udeležila prihodnjega sestanka.
IV. DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU JE KONČANO
Moštveni prvak je Šibenik,
prvak posameznikov pa Putanec
Tekmovali so z 200 lučaji po mednarodnem načinu. Rezultati Slovencev so bili naslednji: Berlan 831, Perko 769. Tiller 773, Likovnik 778, Pogeišek 820 Hladnik 810, Kačič 734. Hrvatski igralci so dosegli naslednje število kegljev: Putanec 786, Rebernjak 755, Denič 770. Soprek 744, Pašlavan 755, Nadinić 775, Bobanac 753.
ZVEZNA LIGA V HOKEJU NA TRAVI
Jedinstvo prvak
V zadnji prvenstveni tekmi zvezne lige v hokeju na travi sta se pomerila najresnejša tekmeca za prvo mesto zagrebško Jedinstvo in 2elezničar iz Karlovca. Zagrebčani so premagali svojega nasprotnika 3:0 (2:0). s čimer so si osvojili naslov državnega prvaka. Na drugem mestu je 2elezničar iz Karlovca, tretji Cukarički iz Beograda, četrti pa Gradis iz Ljubljane.
Tekmovanje najboljših slovenskih sabljačev
Jutri in v nedeljo bo v Kranju vsakoletno tradicionalno sabljaško tekmovanje Slovenije imenovano Hanžičev memorial. Prireditev je posvečena Ferdu Hanžiču, predvojnemu sekretarju sab-1 jaške zveze, ki je med okupacijo prvi povezal ljubljanske sabljače z Osvobodilno fronto. Turnir, ki postaja tradicionalno tekmovanje, je hkrati tudi najpomembnejša sabljaška prireditev v letu. Tudi prireditev v Kranju bo pregled celoletnega dela sabljaških sekcij in posameznikov.
Za ta turnir se je prijavilo okoli 50 tekmovalcev in tekmovalk mariborskega Poleta, ljubljanskega Krima, celjskega Kladivarja in Železničarja iz Nove Gorice. Nastopili bodo člani, članice, mladinci in mladinke.
Pokal je trajno prehoden in ga branijo sabljači Krima.
Mitiču in Paladi so razveljavili kazen
Disciplinski odbor Teniške zveze Hrvatske je pred kratkim kaznoval Dragutina Mitiča s prepovedjo igranja za 3 mesece zaradi deviznih prekrškov, ki Jih je napravil na gostovanju v Milanu, zaradi škodovanja ugledu našega športa v inozemstvu in zaradi nešportnega vedenja proti Josipu Paladi.
Izvršni odbor Teniške zveze Jugoslavije je na svoji nedavni seji proučil celotni primer in način ter ugotovil, da ni bilo deviznega prekrška niti ni trpel ugled našega športa v inozemstvu. Zato je razveljavil sklep disciplinskega odbora Teniške zveze Hrvatske
Hkrati je bil razveljavljen sklep o kazni ukora Josipu Paladi s tem. da bo Izvršni odbor Teniške zveze Jugoslavije proučil medsebojne odnose naših reprezentantov in na+o ukrenil vse potrebno.
Novomeške košarkaše v organizirano d efo ra ti jel
Najmlajšo športno panogo košarko v Novem mestu še do nedavna sploh niso poznali. Zanjo so se začeli zanimati dijaki tamkajšnje gimnazije, ki so svoje sposobnost praktično uveljavljali šele tedaj, ko so vojaki novomeške garnizije zgradili igrišče. Prvi treningi in prijateljske medsebojne tekme so kmalu navdušili posebno pionirje, ki si jih lahko videl vsak dan na igrišču. Mladinci so se urili sami brez trenerja, namesto da bi se vključili v tamkajšnje športno društvo. ki pa za nadebudne mladince In pionirje ni pokazalo nobenega zanimanj.
Neorganizirani mladi novomeški košarkaši pa so kmalu pokazali pne sadove ‘ svojega neumornega delovanja. Najprej so se pomerili z moštvom JA novomeške garnizije, katero so premagali. Naslednji, še lepši uspeh pa so beležili v tekmi z najboljšim gimnazijskim moštvom iz Ljubljane, ki .ir. kljub tehnično boljši igri, odšlo z igrišča poraženo. Pred dnevi pa so se novomeški mladinci pomerili z mladinci ljubljanskega Železničarja, katerega so gladin premagali z rezultatom 31:9.
Ti izredni uspehi dokazujejo, da imamo v Novem mestu mlade, nadarjen? košarkaše, ki jih je treba čimprej vključiti v redno sistematično delo.
•
Letošnje državno prvenstvo v kegljanju, ki je trajalo od 26. do 29. novembra v Ljubljani, je končano. Izmed dosedanjih štirih prvenstev je prednjačilo tako po številu udeležencev, kakor tudi glede na kvaliteto tekmovalcev. Na prvenstvu so sodelovala društva iz Hrvatske, Vojvodine, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Za naslov ekipnega prvaka se je borilo 17 moštev, za prvenstvo posameznikov pa enako število igralcev, ki so se za tekmovanje kvalificirali na republiških prvenstvih. Moštveno prvenstvo so si proti pričakovanju priborili kegljači iz Šibenika in tako pretrgali dosedanji primat Zagrebčanov kljub temu, da so za njihove barve nastopali domala vsi državni reprezentanti, prvak posameznikov za leto 1950 pa je postal Zagrebčan Vlado Putanec.
Slovenska moštva in posamezniki, ki so sodelovali na prvenstvu, niso izpolnili pričakovanj. Med moštvi se je najbolje uveljavil mariborski Železničar, ki je zasedel*tretje mesto, med posamezniki pa član ljubljanskega Železničarja Franc Mlakar, ki je na drugem mestu. Moštveni prvak Slovenije »Polet«, iz Maribora ter »Krim« in »Železničar« iz Ljubljane so igrali pod svojimi sposobnostmi. Prav tako ne zadovoljujejo rezultat! igralcev Slovenije v konkurenci posameznikov, saj so na dosedanjih tekmovanjih pokazali več znanja.
Končni izidi teKmovanj na četrtem državnem prvenstvu v kegljanju so naslednji:
moštva: 1. Šibenik 1274 (295, 320, 321, 333); 2 Medvedgrad (Zagreb) 1219 (255, 361, 295, 308); 3. 2e!ezničar (Maribor) 1195 (315, 283, 301, 296); 4. Vatrogasac (Zagreb) 1188
I (308, 295, 287, 298); 5. Zagreb 1177 (296, 256, 304, 321); 6. Krim (Ljubljana) 1168 (269, 278, 295, 326); 7. Sarajevo 1156 (283, 283, 300, 291); 8. Bratstvo (Zagreb) 1135 (268, 300, 319, 268); 9. Kristal (Zrenjanin) 1154 (329, 240. 355, 230): 10. Železničar (Ljubljana) 1145 (289, 260, 298, 298); 11. Egyseg (Novi Sad) 1108 (275, 249, 277, 307); 12. Polet (Maribor) 1105 (247, 285, 320, 273); 13. Zrinjski (Petrovaradin) 1043 (270, 268, 272. 233); 14. Srpska Matica (Subotica) 1019 (241, 239, 262, 277); 15. Reka 1014 (198, 278, 238, 280);	16. Železničar (Sarajevo) 998
(233, 246, 270, 249): 17. Grafičar (Osijek) 992 (271. 237. 247, 237);
posamezniki: 1. Putanec (Borac, Zagreb) 416; 2. Mlakar (Zel. Lj.) 403; 3. Denič (Partizan. B.) 334; 4. Likovnik (Zel. Lj.) 383; 5. Karadjole (Dom JA. Zagreb) 373; 6. Gomolj (Polet) 365; 7. Tiller (Zel. L j.) 363; 8. Perič (Zel. Sar.) 358; 9. Matos (Sar.) 353; 10. Krstulovič (Djuro Bo-šković, B.) 352; 11. Korač (Sar.) 352; 12. Hladnik (Zagreb) 349;	13. Djuraševič
(Egyseg) 348: 14. Katić (Zagreb) 344: 15. Car (Vatrogasac) 339; 16. Pos (Proleter, Bečej) 335; 17. Romić (Zrinjski) 331.
Vrstni red posameznikov, ki so tekmovali izven konkurence, je tale 1. Kom-bol (Medvedgrad) 460 (nov jugoslovanski rekord); 2. Pogeišek (Medvedgrad) 409; 3. Nadinić (Zagreb) 402 : 4. Abram (Borec, Ljubljana) 399; 5. Soprek (Zagreb) 397; 6. Cmić (Medvedgrad) 396; 7. Berlan (Vatrogasac) 379; 8. Bobanac (Zagreb) 375.
PROPAGANDNA TEKMA SLOVENCEV IN HRVATOV
V torek popoldne je bila propagandna tekma slovenskih in hrvatskih kegljačev. Zmagali so Slovenci v razmerju 5515:5338.
Dvoboj med rokoborci Vojvodine In »Avstrije« z Dunaja se je končal z zma^ go vojvodinske reprezentance 12:4.
Boksarski dvoboj reprezentance Bosne in Hercegovine ter Vojvodine se je končal z zmago BIH 11:9.
ŠAH
TURNIR V AMSTERDAMU
Najdorf še vodi
V XII. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Amsterdamu so bili doseženi naslednji rezultati:
O’Kelly : Kottnauer 1:0, Euwe : van der Berg 1:0, Foltys : Donner 1:0, Rcsso-iimo : Najdorf remi, Kramer : Golom-bek remi, Tartakower : Gliaorić remi. Pilnik : Szabados 1:0, Stahlberg : Re-shewsky remi, Trifunovič : van Schel-tinga 1:0, Pirc : Gudmundsson prekinjeno.
XIII.	kolo: Van Schellinga : O’Kelly remi, Reshewsky :	Trifunovič remi.
Gudmundsson : Stahlberg 0:1, Szabados : Pirc 0:1, Gligorič : Pilnik 1:0, Golom-bek : Tartakower remi, Najdorf : Kramer 1:0, Donner : Rossoiimo 0:1. van der Berg : Foltys remi, Kottnauer : Euwe 0:1: prekinjene partije iz XI. kola: Gudmundsson :	Pilnik 0:1, Gligorič :
Kramer 1:0, Golombek : Rossoiimo 0:1. Reshevsky : Pirc remi.
Stanje po XIII. kolu:
Najdorf 30 in po! točke, Stahlberg 9 in pol, Gligorič, Reshevsky 9, Euwe 8 in pol, Rossoiimo 8, O’Kelly 7, Pirc 6 in pol (l), Trifunovič, Tartakower 6 in pol, Pilnik 6 (2) itd.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Cene tiranje. Uredništvo m upra*u, Ljubljana, Nnalijeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike 38-96, za naročnike izven Ljubljane 3S-32, telefon oglasnega oddelka šter. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 01-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalcac v Ljubljani. — Poštnina plačana ▼ gotorini. — Četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.	#
i™ Pirk»* Bilo je p0Ci Gorjanci
BITKA V ZALEDJU
S tovarišem Rusjanom nisem ves čas, kar sva bila pođ istim ključem, spregovoril nobene besede o politiki ali vstajniškem gibanju, čeprav sem vedel, da bi mu smel docela zaupati in da so njegove misli iskrene in patriotične. Saj ni govoril skoraj nič in še ono malo, kar je, kratko, brez vseh nepotrebnih besed. Korak je imel trd. vojaški. Na mršavih licih so ostre poteze razodevale, da nenehoma stiska zobe; ne, kakor da ga je obvladala hipna strast zaprtega gneva, ampak kot človek, ki ga odločnost napenja kot zvenečo struno. Kolikor bolj sem ga zadnje dni skrivaj opazoval, toliko bolj se mi je zdelo, da tiči v njem človek, ki sem ga v neprestanih mislih na prisego mrtvemu bratu že vse poletje čakal, da mi ga pripelje usoda.
»Kam nameravaš, tovariš?« sem ga vprašal tiho, med Štirimi očmi, ko je odhajal.
»Ne vem prav. Menda domov, na Goriško.
»Bi hotel ostati v našem mestu?«
»Ce bi bilo treba, ostanem. Toda kaj naj bi tu?«
»Sel bi delat v tovarno in bi zbiral delavce. Nato bi organizacijo Siril tudi iz tovarne. Ko so Italijani polovili in pregnali v tujino meščane, se ml zdi. da so nam razbili mestno organizacijo. Midva bova ostala povezana; ti mi boš poročal o delu, jaz pa te bom po svojih močeh podpiral.«
Odhajajočega tovariša sem opazoval pozorno. Na togem
obrazu se mu ni zganila nobena mišica in nič ni izdajalo, kaj se mu godi v glavi. Trdo je stiskal ustnice. Dejal Je:
»V gradbenem podjetju bi se rajši vdinjal, če Je kakšno v mestu, če ne, pojdem v tovarno« Italijanski državljan sem in se mi ni toliko bati vaših izdajalcev. Laže mi bo priti tudi med italijanske vojake, ker sem služil v njihovi vojski.«
»Rajši ne,« sem menil, »previdni moramo biti, vsaj dokler si ne ustvarimo kadra zanesljivih delavcev, da ne pogubimo vsega dela, če padeš prehitro v roke Italijanom.«
Ko je Rusjan odhajal, sem bil dobre volje. Na vsa usta bi se najrajši zasmejal; kako preprosto Je bilo postati zarotnik, kar mimogrede, čisto vsakdanje, kakor da smo se dogovorili za igro taroka, brez vsake romantike» povsem drugače, kot je popisano v razburljivih povestih. Ko pa ljudi ni bilo treba mamiti v nevarnost šele z denarjem in jih ni bilo treba šele prepričevati o pravičnosti naše stvari; če jih le ni delalo zakrknjene samoljubje ali jih plašil zlovešč strah pred pogubljenjem, s katerim so farovški gospodje že takrat na glas pretili upornim vernikom. Mimogrede smo si pogledali v oči in že smo si videli naravnost v duše in skoraj brez besed postajali intimna družina.
Ernest Rusjan je ostal v mestu in stopil v službo gradbenega mojstra Hočevarja na Trdinovi cesti. Tam se je povezal s stavbinci, s katerimi Je Imel vsak dan opraviti. V podjetju pa Je ostal le kratek čas. JCo bi moral začeti graditi Italijanom okoli mesta utrdbe, je službo rajši zapustil in postal tkalec v tovarni platna.
Dali so mu težko delo pri stroju, ki je cefral stare cunje v predivo, in je bil Rusjan od jutra do večera zavit v oblak dušečega prahu. Velika stvar pa mu je dajala moči, da je kljub beraški plači premagoval odpor do odurnega, jetičnega okolja.
Preden pa bom poročal o Rusjanovem delu podrobneje, hočem spregovoriti o okoliščinah, v katerih sem živel takrat sam, in o razburljivi zgodbi prvega spopada z nevidno mrežo ovaduhov, ki se je začela preteče stiskati okoli nas.
Prav tisti čas, ko sva se z Rusjanom, ki je bil zame poslej neznanec Perko, domenila, da bova oživila v mestu novo podtalno delo, sem pri Italijanih padel v novo nemilost, hujšo od prejšnje. Nad glavo so se mi začeli zbirati temni oblaki. Nevihta pa Je po volji prizazne usode čisto nepričakovano dobila podobo vesele komedije in naravnost nespodobno smešen konec.
V petek, dvajsetega avgusta, je na vrata poveljnika druge čete petnajstega bataljona mobiliziranih karabinjerjev, kapitana Orlanda Camilletta, potrkalo mlado dekle Vida, hči mestnega mehanika, z vljudno prošnjo, da bi me smela obiskati. Kapitanov obraz, ki se je ob pojavu čedne dame radostno razjasnil, se je v hipu zlovešče pomračil, ko je čul ime zloglasnega jetnika. — »Kogar koli drugega hočete, sleherno drugo željo vam iz srca rad izpolnim, le tega nikar ne zahtevajte,« je skoraj moledoval Italijan. Nato se je raztogotil: »Kako, da imate opraviti s takimi ljudmi? Povem vam, da bi ta * človek s svojo besedo lahko pogubil vso provinco.« Spet |
Je nekoliko pomolčal, nato pa pomirjen dostavil: »Sicer pa .ga bomo v kratkem poslali v Ljubljano.«
Mehanikova hči je jadrno odšla. Na ulici je razločno čutila, kako se je iz temnega kota previdno utrgala za njo senca. Od takrat so se plazili za njo skrivnostni spremljevalci, jaz pa sem se ubijal z mislijo, kateri vrag je vtaknil vmes svoje prste.
Kapitan Orlando Camilletto je sedel v pisarnici četnega poveljstva naših karabinjerjev šele nekaj dni in je bil tujec v našem mestu. Nadomestoval je kapitana Car-mina Fero, ki je bil menda bolan na dopustu. Povsem neverjetno se mi je zato zdelo, da bi se hotel v tistih malo dneh, ki jih je moral prebiti pri nas, brigati za nas in stikati za našimi grehi. O tem nisem dvomil, da so mu mene ob njegovem prihodu posebej priporočili, saj so storilo to celo slehernemu novemu karabinjerju, preden se je podal k nam na stražo. Toda s to okoliščino si stvari nikakor nisem mogel razložiti. Moralo se je tedaj zgoditi nekaj posebnega, kar je sicer dobrodušnega gospoda tako razjarilo.
Stvar se je nekoliko razvozljala že dan po tistem, ko je mehanikova hči Vida zaman poskušala dobiti dovoljenje za obisk. Kapitan Camilletto me Je namreč povsem nepričakovano prišel zaslišat ter napravit preiskavo. Ze pri vratih je od togote rdeč rjovel, kaj dan za dnem pisarim in kdo da mi nosi knjige in časopise, grozeče kažoč na dve visoki slkladovnici knjig, med katerimi sem tičal, ter na razstlane dnevnike, zvezke, pisma bi papirje vsake vrste, s katerimi sem bil na debelo obtožen.