Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNtK XLN. CELOVEC, PETEK 20. MAREC 1987 ŠTEV. 12 (2319) Prva seja rveine komisije na Ounaju: Koroška definicija pravice staršev ni pravdna! Harodne skupnosti v Avstriji: Peticija udeteiencem KVSE na Dunaju V ponedeljek je bita na Dunaju prva seja nove zvezne komisije, ki jo sestavljajo zastopniki zveznega ministrstva za pouk, nekateri čtani tako-imenovane koroške pedagoške komisije (Unkart, Weihs, Wiegete, Rein-precht, Sitta), vodja manjšinskega šotskega oddetka pri dežetnem šotskem svetu dr. Vatentin !nzko ter zastopniki koroških Stovencev (Franc Kukoviča, Reginatd Vospernik, Pave) Apovnik, Avguštin Matte, Mirko Wakou-nig in Gabrijeta Part)). Pri prvi seji pa je bito sktenjeno, da bo od nastednje seje naprej zastopana v tej komisiji tudi cetovška univerza z dvema uradnima zastopnikoma. Uvodna seja te komisije je v bistvu stužita obrazložitvi gledanj in predstav, zato so zagovorniki koroškega ločitvenega modela v prvi vrsti skušali uveljaviti, da bi bil njihov model edina podlaga razgovorov. V tem pa niso uspeli, saj je komisija sprejela zahtevo, da se v razpravi upošteva vse dosedanje predtoge, strokovne anati-ze, protokote in druge podtage, da se mora prav v tem smislu zagotoviti transparenca - se pravi, da je treba pravilno prikazovati vsa stališča, npr. tudi predloge zastopnikov Slovencev, celovške univerze, katoliške cerkve pri takoimenovanih hiringih v deželnem zboru. Prav tako so pri prvi seji razprav- ljali tudi o definiciji „pravice staršev", ki so jo manjšini sovražne sile na Koroškem spačeno zlorabljale vse do danes v prikrivanje svojih dejanskih namer, se pravi da so jo pomensko izmaličeno skušali navajati v utemeljitev svojih ločitvenih teženj. Tudi v tem zagovorniki koroškega modela niso uspeli. Sekcijski vodja ustavne službe dr. Holzinger je jasno ugotovil, da ta „koroška" definicija pravice staršev ne ustreza ustavi in mednarodnim doiočilom, ter tudi podkrepil, da pravica staršev nikakor ne prepoveduje sedanje obiike skupnega dvojezičnega pouka. V komisiji je bilo dogovorjeno, da bodo obširno razpravljali o pedago- ških argumentih in prijemih, s tem pa so se zmenili torej tudi za pedagoški, ne pa za politični pretres. Kaže tudi, da so na Dunaju voljni iskati „rešitev" brez časovnega pritiska, pa čeprav koroški časopisi skušajo ustvarjati vtis, kot da so se zmenili, da naj bi že naslednja ali pa majska seja prinesla dokočno rešitev. V komisiji sami so se dogovorili edinole, da se bodo skušali redno srečevati, to pa v zavesti, da je materija zelo obsežna in da je ne bo šlo reševati v takem soglasju, kot npr. v koroški, ki je svoje „delo" opravila na bornih treh sejah, ki časovno skupaj niso trajale niti tako dolgo, kot prvi pogovor na Dunaju. Naslednja seja komisije bo 22. aprila na Dunaju, še prej pa bo prišla ministrica za pouk, dr. Hawlicek (ki se seje na Dunaju ni udeležila) na Koroško. 8. aprila bo obiskala dvojezične šole, se pogovarjala s koroškimi politiki, napovedan pa je tudi razgovor s predstavniki koroških Slovencev. Ne gre za Prva seja zvezne kc/mlsi/e /'e mimo. Va.sno /e že, Ja se konJsi/a ne ho zaJo-vo//'/7a s „korosko" verzi/o pravice .Maršev, Ja hoče razprav//aJ o preJ/o-gJ) na peJago.sk?' ravni, Ja ho.sla v konu.sip' laJi Jva zastopnika ceiovske univerze ter Ja moJe/ koroške „peJa-goske" komisije ne ho eJina poJ/aga razgovorov in razprav. .SpoJhaJen vmesni rezn/lal, čeprav je hi/a la prva seja /e prvo tipanje in ngotav/janje mnenja raznih skupin", ki so zajete v tej komisiji. Jasno pa je tn Ji, Ja ta sp/osna raven ne ho zaJošča/a za naJa/jnjo razpravo. V ce/otnem komp/ekstt vprašanj je se veJno Jošti neJogovorjenega. Prva taka točka je Jejstvo, Ja hi hi/o izk/jtično opiranje na peJugosko-JiJaktične momente zgrešeno, saj ne gre /e za to, Ja oh raz/ičnih preJ/ogih Josežemo notranjo Jijerenciacijo, potrebna je zavest, Ja ne gre samo za šo/sko vprašanje, temveč za ohstoj manjšine in v nasprotnem primem za izhrisanje s/ovenske kiJtnre. Zato ho potrebna ta Ji zgoJovinska argumentacija, potrebno ho konkretno poimenovanje in ovreJnoienje hotenj in ci/jev tistih si/, ki so gonjo sproži/e in ki se zJaj zbirajo za /očitvenim mo Je-/om koroške komisije. Pe etnične momente bomo morah' vnesti v komisijo prav .SVovenci, če bomo hote/i preprečiti zgo/j tehnokratsko, pragmatično rešitev. Preha ho jasno izpostaviti, Ja šo/a ne more hiti poJročje, preko katerega se ho /očevanje na vseh Jmgih poJročjih Jmžbenega živ/jenja še/e prav zače/o Mve/jav/jati. Preha ho izpostaviti Jejstvo, npr. tnJi to, ki ga potrjujejo razgovori z nčite/ji, Ja hi para/e/ni raz-reJi nenazaJnje voJih tnJi Jo hnJih bojev za števi/o otrok v razreJtt, se pravi, Ja hi nčite//e postavi/i poJ eksistenčni in prestižni pritisk. V tej situaciji hi oh Jejstvn, Ja števi/o prijav k Jvojezičnemn pouka rah/o narašča, sproži/e nemškonaciona/ne si/e nov va/ pritiska na vse, ki so vo/jni in pri-prav/jeni prijaviti svoje otroke taji k poaka s/ovenščine. bk/ep, Ja hojo razprav/jah o vseh preJ/ogih, je pozitiven preJvsem zato, Ja se prav z razpravo o preJ/ogih koroških .S/ovencev. preJvsem pa ce/ovške aniverze rehabi/itira imenovane, saj araJna Koroška njihova pri-zaJevanja in konstraktivno Je/o tako raJa zavrača z go/im neatemeijenim J iskre J i tiranjem. Očitno pa so koroški Jnevniki, ki so vseskozi posveča/i koroškim /očitvenim težnjam to/iko pos/aha in to protimanjšinsko in neJemokratično gonjo še po Jpihova/i, že oh pripravah na to prvo sejo zvezne komisije čatih, Ja sam šovinistični, provincin/ni zagovor /očitve ne ho zaJošča/, ker je na Danaja vsaj meJ strokovnjaki /e Jo/očena pripravljenost razpravljati o peJagoških viJikih in potrebah šo/ske areJitve. (Jaije na 2. strani) „Manjšinsko vprašanje je nedvomno važnega pomena za varnost in sodelovanje širom po Evropi in prav zato seveda tudi na sporedu dunajskega zasedanja Konference za varnost in sodelovanje v Evorpi (KVSE)" - Tako je dejal izvršni sekretar te pomembne mednarodne konference, ambasador dr. H. Liedermann, delegaciji narodnih skupnosti v Avstriji, ki je v četrtek, 12. 3. t. 1. pod vodstvom koordinatorja, dr. Francija Zwittra, izročila udeležencem četrtega zasedanja te konference (po Helsinkih, Beogradu in Madridu) peticijo etničnih skupin v Avstriji (Petition of Ethnic Groups in Austria), v njej informirajo udeležence konference o položaju narodnih skupnosti in o odprtih vprašanjih ne samo v zvezi s 7. členom Avstrijske državne pogodbe, ki se nanaša zgolj na Slovence in Hrvate v Avstriji, temveč tudi z vprašanjem demokratične rešitve narodnostne problematike dunajskih Čehov in gradiščanskih Madžarov, ki ne uživajo zaščite mednarodno pravnega dokumenta, pa jim gre nedvomno tudi naravna pravica do zaščite njihovega narodnega življenja in jezika. Dr. Liedermann je delegacijo zastopnikov vseh narodnih skupnosti v Avstriji na kratko seznanil z aktualnim stanjem konference in tozadevno tudi poudaril, da je bil termin za predajo peticije posrečeno izbran, saj se konferenca prav te dni ukvarja z manjšinsko problematiko v Evropi, kjer je še prav posebno pereča. Obljubil je, da bo peticijo skrbno obdelal in jo tudi posredoval udeležencem konference. V koliko bo našla pot v zaključno poročilo dunajskega srečanja KVSE - če bo do tega prišlo -, pa je težko predvidevati, saj je konferenca organizirana po načelu soglasnosti vseh udeležencev. Prav tako doslej še ni mogoče predvidevati zaključka konference, gotovo bo trajala dalje, kot je bilo prvotno zamišljeno. Po predaji peticije v dunajskem dvoru, kjer KVSE zaseda, so člani slovenske in hrvaške delegacije obiskali vodjo jugoslovanske diplomacije na zasedanju KVSE, ambasadorja Goloba, in jugoslovanskega poslanika v Avstriji Krstiča. V krajšem razgovoru so Goloba informirali o trenutni problematiki manjšinskega vprašanja na Koroškem in Gradiščanskem. Krstič pa je informiral manjšinske zastopnike o poteku zadnjega obiska Vranitzkega v Jugoslaviji in s tem v zvezi zagotovil, da je bilo tudi manjšinsko vprašanje pri vseh razgovorih med vrhovnimi politiki Avstrije in Jugoslavije na dnevnem redu. fnformacija parlamentarnih poslancev Z obiskom pri predsedniku kluba socialističnih parlamentarnih poslancev dr. Heinzu Fischerju je Koordinacijski odbor narodnih skupnosti v Avstriji zaključil krog informacijskih obiskov pri predstavnikih vseh v parlamentu zastopanih strank. Ti obiski naj bi služili informiranju poslancev o skupnih željah, predstavah ter zahtevah vseh v Avstriji živečih narodnih skupnosti. Za ljudsko stranko je sprejel manjšinsko delegacijo njen manjšinski govornik in strokovnjak dr. Ermaco-ra, za svobodnjake pa predsednik dr. Haider, medtem ko je za stranko Zeleno-alternativnih bil Karel Smolle naslovnik manjšinskih želja in teženj. Čeprav ne gre precenjevati raznih političnih izjav posameznih politikov, je,pomen teh obiskov zlasti v tem, da sedaj odpade priljubljeni izgovor, da poslanci niso bili pravočasno obveščeni in seznanjeni o spornih in nerešenih vprašanjih narodnih skupnosti. Vrhu tega pa takšni skupni nastopi predstavnikov narodnih skupnosti dokazujejo čedalje večjo strnjenost in enotnost manjšinskih vrst, tako da ni mogoče več tako lahko kot včasih izigravati „pridne" proti „večno nezadovoljnim" manjšinam, kar je avstrijska politika in diplomacija desetletja prakticirala. F. Z. jugosinvija na sejmu ,.Gos! 87" Gospodarske !eiave in turistične ponudbe PREBEtttTE na strani 2 Uvajajo „deželni model" pri zadnjih vratih? 2 Važna razsodba Ustavnega sodišča 2 Razprava o dvojezičnosti in medkuiturnem učenju na ceiovški univerzi 3 Razgovor z akademsko siikarko Zorko L.-VVeiss 4 Rožanski izobraževaini teden 5 Praznik slovenske pesmi vVogrčah 6 Zadružni list 7 Šolstvo na Primorskem 8 Peticija narodnih manjšin v Avstriji KVSE 8 Smučanje: Danijel Užnik zmagovalec Tyrolia-pokala Jugoslovanski paviljon na celovškem sejemskem razstavišču je tudi med prireditvijo „Gost" obiskalo mnogo ljudi. V njem so direktor jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu Rudi Kropivnik, direktor Centra za turizem Leopold Perc ter generalni konzul Borut Miklavčič imeli tiskovno konferenco, v okviru katere so se ukvarjali predvsem z gospodarskimi vprašanji. Povedali so, da je jugoslovanski izvoz v Avstrijo v zadnjem letu nazadoval za 16,3 odstotka, medtem ko se je uvoz iz Avstrije skrčil le za 7%, kar pomeni, da se je pokritje uvoza z izvozom znižalo na 58% (prej 68). Rečeno je bilo, da se ta tendenca tudi januarja 1987 ni spremenila. Edini pozitivni faktor na tem področju so mešana podjetja, ki so blagovno menjavo močno povišala, nekatera celo za 50 odstotkov, ter da je lani prišlo v 12 primerih tudi do skupnega nastopanja avstrijskih in jugoslovanskih podjetij v tako imeno- vanem tretjem svetu. Jugoslavija bi si želela, je bilo poudarjeno, da bi se blagovna menjava razvijala močnje in v obojestransko korist, za kar naj bi Avstrija sprejela potrebne carinske ukrepe, ki bi uvrstili jugoslovansko robo v isto raven kot blago iz dežel EFTA in EGS, kar pomeni, da bi se carina za jugoslovanske proizvode znižala. Hkrati pa je Jugoslavija zainteresirana, da se možnosti iz sejemskih kompenzacijskih sporazumov docela izkoristijo (zdaj le deloma) . Zanimivi so tudi podatki iz turizma: število nočitev Jugoslovanov v Avstriji je lani naraslo za 36 odstotkov, medtem ko je bilo povečanje nočitev Avstrijcev v Jugoslaviji znatno nižje. Za letos pa Jugoslavija pričakuje večji porast, kar hoče zagotoviti predvsem s posebnimi ponudbami, npr. z akcijo „Leto otokov", pa tudi z zagotovitvijo, da je Jugoslavija najbolj varna turistična dežela, kar potrjujejo statistike. Prav na te turistične ponudbe pa so opozarjali v svojem paviljonu na „Gost", kjer se je predstavila tudi agencija Cartrans. Obiskovalce so postregli tudi z jedačo in pijačo, kulturni program pa je izvajala folklorno glasbena skupina KUD Karol Pahor. Ta ansambel je poleg drugih nastopal tudi na prireditvah „Willkommen Nachbarn" (Dobrodošli sosedje), ki jih je Avstrijsko-jugoslovansko društvo priredilo v Celovcu in Beljaku. Prireditvi, katerih namen je bil pred- staviti lepote slovenske obale, sta izredno uspeli, kar potrjuje priljubljenost teh turističnih krajev med prebivalci Koroške, pa tudi odlično organizacijsko sposobnost organizatorja. Mikavnost prireditev je bila v tem, da so poleg folklornih nastopov predvajali tudi video-film o lepotah slovenske turistične ponudbe, ki jo je z ustreznim propagandnim materialom podkrepila agencija Cartrans iz Celovca. KUD Karu) Pahorje igral v paviljonu in na prireditvah Je to koroška ^direktna demokracija"? Ravnateiji „prepričujejo učiteije za „koroški pedagoški mode!" Koroška šolska politika noče počakati rezultatov zvezne pedagoške komisije? Hoče na lastno pest uveljaviti svoj „koroški pedagoški model", čeprav je tako nezrel in je povzročil že toliko kritike? Vrsta takšnih vprašanj se nam je vsilila, ko smo slišali vest, da so bile na ljudskih šolah v Pliberku in Dobrli vasi šolske konference, kjer so ravnatelji v najlepših barvah orisali pedagoške in finančne prednosti „koroškega pedagoškega modela". Vse kaže, da hočejo po hitrem postopku „prepričati" učitelje na posameznih šolah o ..prednostih" loče- valnega modela. Je to del tiste koroške neposredne demokracije", o kateri vedo komentatorji koroških časopisov povedati, da jo bodo uveljavili proti kakšni morebitni „dunajski rešitvi". Takšnih konferenc direktorji gotovo ne izvajajo brez vednosti Koroškega deželnega šolskega sveta. Se koroška šolska politika zateka k samovoljnim ukrepom, ker se v pedagoški javnosti s svojim modelom ni znala uveljaviti? Hodijo koroški zastopniki le za preslepitev javnosti na dunajske seje zvezne pedagoške komisije? Na to bodo morali v prihodnjih dneh odgovoriti pristojni. Seminar o šotstvu na univerzi: Prijateljstvo otrok je osnova povezovanja med narodoma Položaj dvojezičnega učitelja je bil minuli četrtek v središču zaključne podijske diskusije štiridnevnega seminarja o dvojezičnosti in medkulturnem učenju na celovški univerzi. Kljub težkim pogojem dvojezični učitelji ustvarjajo veliko, to pa velja še posebej, če pomislimo, da v deželi dvojezičnost ni pozitivno ovrednotena in da so učitelji pri svojem delu preveč osamljeni. Štirje udeleženci podijske diskusije so učiteljem, ki opravljajo delo na sedanji dvojezični šoli, izrekli izredno priznanje. Take prijazne in tople besede so bile za številne učitelje na seminarju prav gotovo spodbuda, saj je njihovo delo vsak dan izpostavljeno močni javni kontroli, kar vpliva največkrat ustesnjujoče. To sta med drugim ugotovila učitelj Werner Mayer, ki na Dunaju že štiri teta pomaga otorkom tujih deiavcev pri učenju nemškega jezika, in Dietmar Larcher, profesor na celovški univerzi. Mayer je dejal, da še na nobeni drugi šoli ni tako močno občutil prisotnosti družbenega pritiska kot ob obisku dvojezičnih šol, Larcher pa je dvojezičnim učiteljem ponudil pomoč univerze pri izpopolnjevanju didaktike dvojezičnega pouka. V poletnem semestru se lahko učitelji udeležijo takšne prireditve, kjer si med drugim lahko izmenjajo tudi svoje lastne izkušnje. Tudi v drugih delovnih krožkih seminarja je prišlo do izraza, da morajo dvojezični učitelji sami pripravljati učne pripomočke za dvojezični pouk, kar zahteva veliko truda. Pojavila se je tudi želja, da bi učitelji z večletno prakso mlajšim kolegom posredovali svoje znanje. V tej zvezi so ponovno izrazili svojo željo po poskusni šoli na Pedagoški akademiji v Celovcu. Prav tako je bila ponovno izrečena želja po regionalnem centru za izobraževanje dvojezičnih učiteljev. Dunajski učitelj Mayer je navzoče opozoril, da bi lahko pri dvojezičnem pouku bolje izkoriščali znanje tistih otrok, ki dobro obvladajo slovenščino. Osebno ima izkušnjo, da znajo takšni šolarji veliko bolje motivirati sošolce za učenje kot more to učitelj sam, ki se nikoli ne more otresti vloge kontrolorja - ta pa pri otrocih zavira sproščenost. Podobno je bil usmerjen tudi prispevek profesorja Manfreda Ring-hoferja, ki predava na univerzi v Osaki (Japonska). Manjkala mu je debata o metodah poučevanja. Pogrešal je večjo dejavnost šolskih oblasti na tem področju. Dejal je, da bi bilo potrebno temeljito predi-skutirati vrsto dobrih modelov, ki so preizkušeni drugje. Motilo gaje, da vse govori le o materinskem jeziku, nihče pa ne o jeziku strica, babice, pradeda itd. Prav tako ga je motilo, da nekateri ugotavljajo preslabo znanje slovenščine, nihče pa ne sprašuje, kakšno je znanje nemščine! Podobno kot pretežna večina udeležencev univerzitetnega seminarja je zahodnonemška profesorica Uršula Boos-Niinning označila sedanjo obliko dvojezičnega pouka v primerjavi z ločevalnim modelom kot mnogo boljšo. Poudarila je, da je na podlagi prijateljstva otrok možno graditi povezave med obema narodoma. To pa lahko nastane le v stalni razredni skupnosti. Skupno petje ene slovenske pesmice take skupnosti ne more nadomestiti. Če enkrat ločiš, gre razvoj nujno narazen, je poudarila Boos-Niinning. Le teritorialni princip, kjer bi bili vsi šolarji dvojezični, bi zagotovi! dobro sožitje. Začudena je bila nad dejstvom, da drugod po svetu - predvsem v Ameriki in Avstraliji - odkrivajo dvojezičnost kot obogatitev človeka, medtem ko na Koroškem postavljajo v ospredje slabše strani dvojezičnosti. Kljub odličnim ocenam, ki jih je izrekla sedanji šolski ureditvi - in predvsem delu učiteljev -je opozorila na nevarnosti, ki pretijo slovenskemu jeziku, saj ob teh pogojih bolj trpi pouk slovenščine kot pouk nemščine. Kot je znano, so udeleženci seminarja obiskali tudi dvojezični pouk na ljudskih šolah v Slovenjem Plaj-berku, Kotmari vasi in Šmihelu. Po vsej verjetnosti bodo predavanja seminarja, rezultate delovnih krožkov in obiskov na šolah objavili tudi v posebni brošuri. gre za .. s* /. s/ra/iZ) Prav žaru J/ tega ne preseneča, Ja so z Ja; J mcJtp (Jot zagovorni/c; a/; ne/ce vrste trJuoJ araJrtega /coro.š/jfga mrtea/a) zače/; JosJ Jo// pre/JJeno, čeprav rtič man; agresivno Aarnpan/o proJ Dunaja. Paro/e Jot „HeJ Karaten" in „Weg von Wien" , J/ so //J začeii naznanjati in dričati že pri pri-reJitva/; KDD-ja in K/1 P-a v Gre&i-nja in JragoJ je veJno močneje čatiti taJi v poročanja te/t časopisov. Prav v to vrsto soJi npr. komentar ti/c prej prvo sejo na Danaja, objavi/en v „KZeine Zeitang", v Zcaterem avtor napoveJaje, Ja JoJo v primera, če „Janajs/ca rešitev ne /to oJgovarja/a Joro.fJtoi preJstavam", Zcoros/ci po/i-ti/ci ,,izraZuZi več instramentov Jire/c-tne Jemo/cractje proti Janajs/ci reditvi." ZViZru/tor ni potre/mo, Ja Zn razmis-/ja/i a/i ji/ozojira/i o /con/cretni/t oZJi-Zca/t ta/cegu „instrumentaZiziranju Jire/ctne Jemo/cracije". Tem boi/ potrebna pa je agotovitev. Ja s/casujo s fa/to po/iriico pritis/cati na Danaj, Ja s/casajo ta/co re/coč pri zaJnjib vratib izsiiiti oJiočifev v priJ iočitvenim preJstavam in žei/nm. Po pa za nas pomeni, Ja se niica/cor ne smemo križem ro/c zanašati na to, Ja bo zvezna Zcomistja sama oJ sebe iniciativna, Ja se bo sama oJ sebe oJiočaia za ohra- nitev in izboijšnnje s/capnega Jvojezič-nega poa/ca in proti Zcoroš/tim troeJi-nim stran/cars/cim interesom. Potrebno bo, Ja bomo še naprej obveščaj javnost o potrebi in preJnostib s/capnega Jvojezičnega poa/ca, še /crep/ceje bomo mora/i na/cazovati, /coii/cšne so preJnosfi Jvojezičnosti, in še /car naprej bomo mora/i raz Jr/n Ja-vati Jejans/ce namene in ozaJja zagovornikov /očifve. Pe ta/co bo namreč mogoče Joseči, Ja Janajs/ca komisija ne bo /e „soJmk". ki bi /e reagira/ na pritisk koroških Ježe/nozborskih strank, temveč Ja si bo komisi/a zares ta Ji na jasnem, za kaj vse gre v tej razpravi. Kot argament bi mora/o zaJo-stovati že samo Jejsfvo, Ja se bo mora/a komisija oJ/očiti a/i hoče v šo/skem vprašanja apoštevatipeJago-ške a/i pa zgo/j po/itične viJike, toJa končna oJ/očitev bo ime/a še širše razsežnosti; Jejansko gre taJi za princi-pio/no oJ/očitev, kako je Avstrija pri-prav/jena ravnati s svojimi manjšinami, še JragačepoveJano; gre za to, a/i boJo k/oni/i nemškonaciona/nim si/am in naš/i „nemško", a/i pa se bojo oJ/očJi za Jemokratično rešitev, za tako pač, kakršno preJviJeva ta Ji Avstrijska Jržavna pogoJba s svojim anti/ašisričnim aače/om vreJ. -ma Soiidarnostna resotucija 4!) učiteljev in učiteljic, ki učijo na raznih tipih avstrijkih šol, se je prejšnji teden v Stro-blu udeležilo seminarja „Jezik in moč" (Sprache und Macht) ter v okviru tega obravnavalo tudi vprašanje dvojezičnega šolstva na Koroškem. Po obravnavi so naslovili na zveznega kanclerja Vranitzkega in na ministrico Hawličkovo sledečo resolucijo: „Wir lehnen grundsatzlich eine Trennung der Schiiler und Schulerinnen nach sprachli-chen Kriterien ab, insbesonde-re wenden wir uns gegen das sogenannte .Karntner Padago-genmodell'. Eine Losung gegen den erklarten Willen der slowenischen Volksgruppc darf nicht zustandekommen. Wir fordern, Schulversuche zum Zweck des Ausbaues und der Verbesserung des ge-mischtsprachigen Unterrichts grollzugig zu fordern, und die politischen Vorgaben bei der Regelung des Minderheiten-schulproblems nicht der Karntner Landespolitik zu iiberlas-sen, da diese Prage fiir alte Osterreicher und Oterreiche-rinnen von Bedeutung ist ." Ustavno sodišče ugotovilo, da Zakon o narodnih skupnostih ni v sk!adu s 7. etenom Šele zdaj je prišla v javnost odločitev Ustavnega sodišča, da bo preverilo, če so nekateri odstavki Zakona o narodnih skupnostih sploh v skladu z ustavo. Po spoznanju Ustavnega sodišča namreč 1. in 2. odstavek 13. paragrafa Zakona o narodnih skupnostih preprečujeta uporabo hrvaščine kot uradnega jezika. Ustavno sodišče je mnenja, da vsaj dva dela zakona nista v soglasju s 7. členom državne pogodbe. Zato je Ustavno sodišče dalo nalog, da se ta zakon preveri. Osnova tega spoznanja Ustavnega sodišča so bile štiri pritožbe. V vseh teh slučajih so posamezni gradiščanski Hrvati zahtevali svojo pravico do uporabe hrvaškega jezika tudi pred oblastmi. Pred sodiščem prve in druge stopnje jim te pravice niso priznali, tako da so se obrnili na tretjo instanco, to pa je prav Ustavno sodišče. Pri sodnem postopku sta podpirala Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov in strokovnjak za manjšinska vprašanja dr. A. Andorfer. Tudi to spoznanje Ustavnega sodišča potrjuje, da Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 nikakor ne more veljati kot merodajna zakonska odredba, ki bi izpolnjevala oz. zagovarjala pravice manjšin, ki jim gredo po Avstrijski državni pogodbi, še posebej po 7. členu te pogodbe. Načelna kritika vseh manjšin in demokratične avstrijske javnosti, da pomeni ta zakon revizijo državne pogodbe, je torej bila -sicer šele 10 let kasneje, toda vendar - že ob enem samem primeru potrjena s strani samega Ustavnega sodišča. Potrjuje se torej, da je trostrankarski pakt, ki je leta 1976 privedel do ugotavljanja manjšine in do sklepanja o tem zakonu, sledil le svoji intenciji omejiti pravice manjšin. Trostrankarski pakt je torej pot, ki nima ustavnega kritja, kaj šele, da bi Zakon o narodnih skupnostih predstavljal rešitev, ki bi bila lahko zgled za vso Evropo -kakor to npr. koroški deželni politiki z Wagnerjem na čelu tako radi trdijo! Smešno in žalostno! Pred volitvami v župnijske svete Prihodnjo nedeljo, 22. marca 1987, bodo po vsej Avstriji volitve župnijskih svetov. Prvič jih bodo izvedli po vseh avstrijskih škofijah istočasno. Pripravljajo jih pod geslom „Cerkev-skupaj na poti!" Že geslo samo nakazuje, da se mora cerkev prilagajati tokovom časa in izvajati vsaj delno demokratizacijo znotraj lastnih struktur. Čeprav ostaja duhovnik glavni odgovorni za župnijo, prevzemajo župnijski sveti določeno soodgovornost v pastoralnih vprašanjih, tako da dušnopastirsko delo ni več izključno delo duhovnikov, laičnih verouči-teljev in pastoralnih asistentov. Po zamisli Cerkve imajo župnijski sveti nalogo pozorno spremljati življenje v župniji in imeti uho za potrebe faranov. Da potem pride ponekod do prepletanja sme presenečati. Že pri zadnjih volitvah župnijskih svetov, ki so bile 15. marca 1981, smo doživeli, da so ponekod skupine ljudi skušale volitve izrabljati v svoje nem-škonacionalne namene. V pripravah za letošnje volitve takih poskusov ni bilo v isti meri. Verjetno so ti krogi, ki jim je med drugim šlo za uveljavljanje ..nemških maš", morali spoznati, da župnijski sveti prvič nimajo kompetenc za spreminjanje jezikovne podobe fare in drugič, da je treba žrtvovati precej časa za pastoralne zadeve. Kljub temu je ponekod prišlo do trenj; najmočneje pa zgleda v Kotmari vasi. Vsi, ki redno obiskujejo maše, so bili tudi v Kotmari vasi seznanjeni s pripravami za volitve. Vedeli so, kdaj je treba kandidate predlagati in kdaj je ..predvolilni" postopek. Nekaj dni za temi ..predvolitvami", pri katerih „nemškogovoreči" kandidati niso dobili pričakovane podpore s strani rednih obiskovalcev maš, so nekateri kandidati - zgleda po dogovoru - preklicali svojo pripravljenost kandidirati pri volitvah. Iz tega je koroška politiko oz. narodnostno politiko, ne Kronen Zeitung poročala, da kandidati zapuščajo župnika Maksa Mihor-ja, ker je pri cerkvenih obredih „pre-več slovenščine" in ..premalo nemščine". Eden treh ..bivših" nemškogo-vorečih kandidatov pa je v tem časopisu izrazil upanje, da bo mogoče „z vztrajnim delom razmere izboljšati". Občane pa je par dni za tem pretresla vest, da so župniku Maksu Mihorju v zvezi z njegovim dosledno dvojezičnim opravljanjem obredov telefo-nično celo grozili s smrtjo! Najboljši dokaz, da takim ljudem res ne gre za geslo „Skupaj smo na poti". Sicer pa je cerkev po vsej Avstriji z volilnimi pripravami.zadovoljna in tudi v osmih dvojezičnih dekanijah južne Koroške tečejo v glavnem normalno. V nedeljo ima volilno pravico okrog pet milijonov katoličanov, ki so pred 1. januarjem 1987 izpolnili 16. leto starosti. V 3010 župnijah bo kandidiralo okrog 55.000 kandidatov, izvoljenih bo 30.000. Glede na velikost župnije in škofijsko ureditev bodo volili od šest do 30 članov župnijskega sveta. B!echa v S!oveniji Ta konec tedna je bi] avstrijski notranji minister Kar! Btccha v Ljubtjani. kjer se je pogovarjal s članom predsedstva SFRJ Stanetom Dolancem in slovenskim notranjim ministrom Tomažem Ertlom o aktualnih vprašanjih varnosti, predvsem o terorizmu in o naraščujoči narkomaniji. V nedeljo pa je Blecha obiskal tudi Planico, kjer se je srečal z ministrskim predsednikom SFRJ Brankom Mikuličcm. kulturnega sodelovanja sosednjih dežel. Z razvojem mednarodne menjave Jugoslavije se je širil tudi mednarodni prostor, od koder so prihajali udeleženci sejma, in krog aktivistov v okviru sejma, kar je leta 1980 pripeljalo do nastanka Tedna mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria. Na tem sejmu se predstavlja 600 razstavljalccv iz 20 držav, sejem pa obišče povprečno 50.000 ljudi. Nov odbor KDZ A!pe-Adria 87 Od 23. do 28. marca bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 26. mednarodni sejem Alpe-Adria, ki se že od same ustanovitve naprej uvršča v niz oblik gospodarskega, političnega in Koroška dijaška zveza je na svojem torkovem občnem zboru izvolila nov odbor, ki ga sestavljajo: Romana Kanzian (predsednica), Nada Zerzer (podpredsednica). Miha Dolinšek (tajnik), Tonči Rosenzopf (podtajnik), Mario Podrečnik (blagajnik) in Mirko Lepuschitz (podblagajnik). Največja želja novega odbora: ..Potrebujemo nove klubske prostore". Pevski zbor KUD ,,Stane Žagar" iz Krope gostoval rta Radišah Slovensko prosvetno društvo Radiše že datj časa goji trajno sodelo-vanje s Kutturno umetniškim društvom „Stane Žagar" iz Krope. Že dve desetletji prihajajo njihovi pevci na Radiše, včasih tudi igraici, Radišani pa jim gostovanja vračajo z nastopi v Kropi. Predsednik SPD ..Radiše", Ludwig Ogris, je minuto soboto v dvorani kulturnega doma izreke] dobrodošlico pevskemu zboru iz Krope, s katerim je prišel tudi harmonikarski orkester iz Radovljice. Zbor KUD ..Stane Žagar" je sprva presenetil s pomlajenim in številčno močnejšim sestavom, predvsem pa z visoko pevsko kvaliteto. Po pozdravni pesmi radiških pevcev, kijih vodi Stanko Wrulich, so gostujoči pevci pod vodstvom prof. Egija Gašperšiča nastopili s koncertom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Spored je obsegal pesmi od Gallusa, Ipavca, Hajdriha, Tomca, Simonittija, preko Kernjaka, in vse Antologija Avtorska založba, ki nastopa pod imenom „edition umbruch" načrtuje založiti in izdati neke vrste čitanko sodobne avstrijske poezije. S tem hoče odpraviti trenutno vladajočo „tiho cenzuro", zato vabi v Avstriji živeče pesnice in pesnike k sodelovanju. Avtorji oz. avtorice naj pošljejo največ do deset doslej v knjižni obliki še neobjavljenih pesmi na sledeči naslov: edition umbruch Giannonigasse 27/2 A-2340 Modling Zadnji rok je 15. junij 1987. Besedilom je treba priložiti kratko biografijo, ki naj vsebuje tudi podatke o knjigah, ki jih je avtor(ica) doslej izdal(a). Tisti, ki pesmi ne pišejo v nemškem jeziku, so naprošeni besedilu izvirnika dodati prevod v nemščino. Izid knjige je načrtovan v letu 1988. Izdajatelji seveda zagotavljajo, da vse avtorske pravice za pesmi, ki bodo objavljene v antologiji, ostanejo avtorjem. Podrobnejše informacije je možno dobiti pri Janku Ferku, Celovec, Flo-rian-Groger-StraUe 2/13, telefon (0 42 22)51 32 51. do sodobnih skladateljev kot so Jež in Na visoki ravni je bil tudi drugi del drugi. Koncert je bil dejansko po- koncerta, ko je nastopil harmonikar-srečen izbor slovenske zborovske ski orkester iz Radovljice. Čeprav so pesmi od vsega začetka do danes. To harmonikaši mladi, so pod vodstvom pa že potrjuje, kako obsežen je reper- prof. Jožeta Ažmana izvajali skladbe toar, ki ga imajo pevci iz Krope, svetovno znanih skladateljev. Prav hkrati pa tudi, kako velika je njihova ob tej primerjavi so bile skladbe in g t # , . *- J M ljubezen do slovenske zborovske priredbe slovenskih avtorjev enako-glasbe. Da jo pevci interpretirajo na vredne tovrstnim dosežkom drugih najvišji amaterski ravni, so pokazali narodov. Razumljivo, da so občin-tudi na sobotnem koncertu na stvo posebno navdušile priredbe Radišah. Obiskovalci so bili Egija Gašperšiča, navdušeni nad petjem gostov in pos- Za imeniten koncert se je gostom rečenim izborom pesmi, posebno s zahvalil predsednik Ludwig Ogris, \ pevskimi solisti. Tudi ni treba posebej naglašati, da sodi pevski zbor KUD ..Stane Žagar" med najboljše zbore na Gorenjskem. Janko Tolmajer starejši pa je v klenih in občutenih besedah obudil nekaj spominov prvih srečanj s pevci in pisatelji iz Krope pred dvajsetimi leti. Kutturno pismo iz S!ovenije Konec minulega tedna (četrtek, sobota) se je v Cankarjevem domu v Ljubljani končal nastop porabskih Slovencev, ki so se ljubljanskemu občinstvu že drugič predstavili s svojo kulturno, folklorno pa tudi obrtniško dejavnostjo. Nastopajočih je bilo okoli 200, in že to pove, da je bil njihov program zelo raznovrsten, vsekakor precej bolj, kot je bil prvi pred dvema letoma. Nastop Porabcev je bil uspešen - s to oguljeno besedo je mogoče označiti dejstvo, da so bile prireditve, čeprav ne vse, dobro obiskane, da so imele svoj odmev v javnih občilih in daje javna razprava, se pravi „okrogla miza" o „Slovencih v Porabju med dvema domovinama", dala novih spodbud za povezovanje Kultura porabskih Slovencev manjšine z matičnim narodom. Uspešen pa tudi zato. ker je pomenil prispevek k ..skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru", s čemer je, upajmo, okrepil občutek povezanosti porab-ske manjšine z „matico" in obratno. To je v teh kriznih časih za Slovence bržkone pomembna stvar. In najzanimivejše prireditve? Mednje sodijo etnografska razstava, odprta v Cankarjevem domu, že omenjena okrogla miza, izvedba komedije Žarka Petana ..Dvojnik" (uprizorila jo je skupina visoke učiteljske šole v Szombathelyu) in seveda zaključna glasbeno-dramska prireditev v soboto zvečer, ki jo je prenašala ljubljanska televizija. Prihodnje srečanje s porabskimi Slovenci pa bo gotovo že priložnost, ob kateri bo mogoče sklepati o nadaljnji rasti njihove kulturne ustvarjalnosti. Dotlej se bodo občinstvu predstavile skupine Slovencev iz Avstrije in Trsta ter s tem potrjevale načela politike skupnega kulturnega prostora Slovencev Jože Horvat Občni zbor SPD „Vrtača" Občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „Vrtača" v Slovenjem Plajberku je bil v znamenju obnove. Bogato kulturno dejavnost, ki jo je društvo razvijalo v letih 1979-83, ovira problem odseljevanja mladine iz teh krajev. Potem. ko so študentje doštudirali, je zamrla odrska, pevska in tamburaška dejavnost, pa tudi uspešni kantavtorki Pepca in Danica Čertov ne živita več v Sl. Plajberku. Preteklo soboto so pri Foltu, kjer je bil občni zbor, sklenili delovanje društva obnoviti in k delu pritegniti poleg mlajše tudi starejšo generacijo. To težko nalogo so poverili novemu predsedniku mag. Mirku Lauseggerju, ki bo skupaj z drugimi sodelavci izdelal ustrezni načrt za odpravo trenutne krize. Da bo ob tem potrebna tudi pomoč s strani centrale v Celovcu, je razumljivo. Verjetno bo treba najprej pričeti s predavanji, filmi ter s prireditvami družabnega značaja. Po sklepu upravnega odbora bo Občni zbor Stovenske prosvetne zveze v petek, dne 27. marca 1987 ob 19.30 uri v Mladinskem domu, Miksch-allee4vCelovcu. Na dnevnem redu bodo med drugim poročila, diskusija, volitev novega odbora, sprememba pravil in slučajnosti. Občnega zbora se lahko udeležijo delegati in vabljeni gostje. Vsako v Slovensko prosvetno zvezo včlanjeno Slovensko prosvetno društvo zastopajo na občnem zboru delegati, ki imajo glasovalno pravico, dr. Janko Malte 1. r., tajnik Tomaž Ogris 1. r., predsednik Zorka L.-Weiss o razstavi v Ceiovcu: Akademska slikarka Zorka L.AVeiss Zorku T.-lVeiss razstav/ja v Ce/ovcu. Tokrat v ga/eriji Metnega giedn/iščn .skupno z Marianne /far. Umetnic/ scjnvno.sti predstavljata z novejšimi t(r/i akvare/ov /n gva.šev. .S/ikark; /mata p or/o/m o umetniško pot - istega ue/ie/ja , /n se tur// v .s rop/; Jehh dopolnjujeta, kar daje razstav/ ve pove/ten čar. Kot šoto že poroča//, je otvoritev bi/a prejšnji četrtek, katero je obiska/o /zret/no ve/tko /ju/ute/jev //kovne umetnosti. Namesto ocene <7e/ Zorke U-lVeiss strto umetnico pro.stV/, da vama sp rego v o rt o .svojem de/u, kar je stori/a v razgovoru .s sodr-/avcem našega /ista. Poznamo Vas kot slikarko zanimivih kontrastov. To velja tako za formate Vaših slik, kakor za motiviko, s katero soočate gledalca. Kaj je glavna izpoved Vašega slikarskega sveta? Moje Je/o v ovnov/ ne v.se/tuje določenega sporoči/n, ampak ob/i-kovano okolico v kateri ve na/ta-jam. Torej mevto, vav a/i naravo najprej dojemam. jo ttekako vvrka-vam vave, registriram vve pova-meznovt/, kakor tud/ ce/oto. To ve dogaja v prvi vrvt/ z g/edanjem, vettdar vo zame pomem/m/ tud/ vtis/ akuvi/ke, /trup/ vve/t vrvt. Tako okolico, v kateri ve trenutno na/tajam, dojemam z vvem/ čut///, kar m/ omogoča intenzivno zaznavanje vvega, kar me obdaja. Vve vtise notranje obdelam /n jih potem potom v/tkanja bruham /z vebe. S/ike. k/ potem nastajajo, vo izraz mojega podož/vetja oko/ice, k/ dob/ tako podobo kot jo v/d/m /n v/tkam. V s/ikah seveda pride tud/ do izraza, a/t ve j/ predajam a/t pa upiram. Postavitev vaših slik je zanimiva, poleg realističnega postavljate, vsaj na videz, abstraktni motiv, kaj s tem želite doseči? Moje delo ne vsebuje določenega sporočila, ampak oblikovano okolico, ki jo dojemam po svoje G/eda/ca vkušam navaditi na abstraktno v/iko, ki nastane po vtisih iz narave in okolja, po notranjem občutku. Po teh vtisih v ateljeju vkušam narediti barvni izv/e-dek. /zfivnem ga v jorma/no abstraktno v/iko, ki ima z barvno ob/iko še povezavo, vendar mora v/tka imeti svoje samostojno živ/je-ttje, vaj ni naloga v/ikurju, da de/a jotograjije. Njegova v/tka mora imeti svoje zakonitosti, kar ve izraža v abstraktnosti, torej v govorici umetnika. Slike, ki jih razstavljate, imajo pretežno zelene barvne osnove. Je to zgolj slučaj, ali je zelena barva inštrument vašega umetniškega izražanja? Mike, ki jih razvtavijam, vo aavtn/e v /aavkem po/etju, vo torej odraz narave in okolja, ki je pretežno ze/eno. Tuč pa ima ob vsakem /etnem času drug obraz, drugo /uč, ki vp/iva na počutje umetnika, tudi, kar zadeva barve. Pazvtav/je/:a de/a vo navia/a poleti, zato je v njih več ze/ene barve, /man; cikel zimskih v/ik, kjer dominira be/a barva. Zato ne gre za s/učaj, ampak barve, ki vo ob nastajanju v/ike naravi in okolju daja/e svojo podobo. Barve pa seveda vp/ivujo na razpo/oženje funenaka, potom katerih g/eda/cu izraža svoje občutke. Nekatere slike so izrecno majhne, večkrat samo drobec celote, kako mora to sprejemati nevešče oko? Umetnik mora nekatere reči, predmete povečati in tako približati g/eda/cu, ker tako pridejo bo/j do izraza. .S' prikazovanjem detaj-/ov hočem doseči bo// dojem/jivo ob/iko, ki jo /ažje vidiš in spoznaš. Če v naravi na primer vidimo veje a/i /istje, jih v resnici niti ne opazimo, ker se nahajajo v neki kaotični situaciji. Sama jih vidim, ko jih s/i-kam čisto drugače, urejam jih po svoje. S tem dobijo nov pomen, ker so postavljeni v novo oko/je, v vtise, ki jih dojemam kot umetnica. Včasih je med obiskovalci razstave slišati, da slike čestokrat tudi odklanjajo. Kako naj torej gledamo abstraktne slike? Potrebna je senzibi/nost. Č/ovek mora na/prej biti odprt, da dobi sposobnost dojemljivosti in tankočutnosti. To je predpogoj, da stopi pred s/iko. Učenost a/i staromodnost pri tem nista tako važni. Tako g/eda/ec /ažje ustvari svoj kriterij o kva/iteti de/a, ki ga ima pred seboj. G/avno je, da do s/ike dobi notranji odnos, kar zadovolji oba - umetnika in g/eda/ca, saj ustvari komunikacijo med obema. Tak odnos do opazovanja s/ik omogoča, da se /aik izogne nevar- nosti postati žrtev kiča, pravo de/o umetnika pa bi po nepotrebnem odk/anja/. V tem oziru sem napravi/a prijetno izkušnjo s preprostimi /jud-mi. Njihova spontanost, ki pride do izraza ob g/edanju abstraktnih s/ik, je vedno iskrena, njihove ocene se večinoma ujemajo z ocenami strokovnjaka, ki dobro /oči od s/abega. Kje so razstavljene slike nastale? Nekatere na Dunaju, druge pa v .Spodnjih Batah. Kakšni so vaši načrti za bodočnost? Že/im ustvariti mnogo novih de/ in seveda tudi razstav/jati. Za /e-tošnje poletje (juhj-avgust) imam termin v Moderni ga/ertji v Nrem-su, rada pa bi pripravi/a večjo, retrospektivno razstavo, kjer bi bi/ razviden razvoj moje umetniške poti od začetka do danes. Bada se bi spet posveti/a /ikovni opremi knjige, morda se bo kakšna naših za/ožb spomni/a name. Zorki L.-Weiss želimo, da bi se njeni načrti uresničili. Želimo ji tudi, da bi slike, kijih razstavlja v Celovcu prišle med ljudi, saj jih je možno kupiti. Razstava, obeh umetnic je odprta vsak dan (od 9. do 12.ure) in med odmori predstav. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek 20.3. 20.00 k,n.dv°ran, ČAS BREZ PRAVLJIC Slovenski film Slovenska prosvetna Žila Petek 20.3. 13.30 P,!'" MEZINČEK - lutkovna pravljica gledališče Tone Čufar z d°^v^r"° 15.30 dru^š^f" 17.00 v^nt^kebu' 21.3. 19.00 20. PEVSKO SREČANJE OD PLIBERKA DO TRABERKA Sodelujejo: MoPZ Šentanelski pavri ZKO Ravne na Koroškem. Koroški oktet. MoPZ Fužinar, MoPZ ..Vres". MePZ Vuzenica. MePZ Mato. MoPZ ..Foltej Hartman". MePZ ..Podjuna" 21.3. 20.00 naObirsk.m VESELOIGRA GUGALNIK Polanšek" 21.3. 10.00 ^ablT* d"Drjr°"" 14.00 vt^u dm"— 16.00 v^zm^-U 22.3. cerkvena dvorana MEZINČEK - lutkovna pravljica v Šentilju gledališče Tone Čufar z Jesenic Šentilj 14.30 MEZINČEK - lutkovna pravljica gledališče Tone Čufar z Jesenic Ponedeljek Mladinski dom 23.3. SŠD Celovec 19.30 GUGALNIK (avtor Novak Novak) igralci SPD Radiše Torek 24.3. 18.00 pmavetna TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ZAČETNIKE Klub Prahov V.ranc Torek 24.3. 19.30 Katoliški Tinje' ŽIVLJENJA GALILEJA (nem.) Tinje 27.3. do 29.3. Mladinski KDO SEM-ŽENSKA? Petek 27.3. POLETJE V ŠKOLJKI, mladinski film Slovensk.preev.tna 20.00 ČAS BREZ PRAVLJIC Slmrensk.ptesv.tna Petek 27.3. 19.00 v Selah JEČA ALKOHOLIZMA IN POT IZ NJE Katoliška mladina KPD Planina, Katoliška prosveta 29.3. 16.00 PriJoklnu LUTKOVNA IGRA RAČKA In ODPRTJE RAZSTAVE OTROŠKIH RISB 29.3. 14.30 K*".: VIGREDNI KONCERT d^^nef" 29.3. po 2. maš v Selah REDNI OBČNI ZBOR PODPORNEGA DRUŠTVA PROTI POŽAROM V SELAH Torek 31.3. 19.30 POJOČA SKRINJICA (Nakamura Sinkici) igralci „KPD" Planina v Selah od 22.m.rc d. S. ob 14.30 PREMIERA IGRE: ..MNOGO HRUPA ZA NIČ", nastopajo domači igralci ob 20.00 LITERARNI VEČER - nastopajo: Miloš Mikeln, Tone Partljič. Andrej Brvar. France Forstnerič, Drago Jančar in Polde Bibič 27. marec Juenav ob 20.00 Čepičah PREDAVANJE Z DISKUSIJO: ..TRENNUNG ODER GEMEINSAMER UNTERRICHT?-Ločen ali supen pouk? " predava univ. prof. dr. Peter Gstettner sobota gostilna ob 14.30 MLADINSKI FILM: ..SREČA NA VRVICI" nedelja gostilna 29. marec Šoštar ob 20.00 FILM: ..HERETIK' IN OTVORITEV RAZSTAVE ..PRIMOŽ TRUBAR M NJEGOV ČAS" RAZSTAVE do 12.4 Mestno gledališče AKVARELI IN GVAŠI ZORKE L. WEISS z=^^kd°'^'''° do 29. 3. Kulturna taberna ..KARNEVAL V BENETKAH" Pri Joklnu fotografije. Franz Marenits p"u"''"° do 29.3. Tinje KITAJSKO SLIKARSTVO Dela umetnice LEONG LAI HA Izleti ^ Zveza koroških partizanov vabi na enodnevni iziet z letalom v Beograd dne 16.5.1987. Odhod z letališča Brnik oh 6.30 uri Povratek na letališče oh 19.00 uri Ogledali si bomo Hišo cvetja in več drugih zanimivosti Beograda. Cena izleta 1.000 šil. (v ceni je vključen polet z avionom, vožnje z avtobusom po Beogradu in kosilo). Za prevoz do letališča Brnik in nazaj mora poskrbeti vsak sam. Prijave in vplačila sprejema do 8. aprila Zveza koroških partizanov ali Zveza slovenskih organizacij (Milka Kokot), Tarviserstr. 16,9020 Celovec. Prijava brez vplačila ni veljavna. O računalnikih, kmetijstvu, kuitnri in politiki Privlačna predavanja 12. Rožanskega izobraževanega tedna Sociatna podoba naše ožje domovine se spreminja, z njo pa se spreminjajo tudi izobraževalne potrebe prebivaistva. Siovenska prosvetna društva se tega vedno boij zavedajo. To tahko ugotovimo ob ietošnjem 12. izobraževainem tednu rožanskih prosvetnih društev. Šlo je za sodobne teme o zdravem živijenju in naravnem zdravijenju, o sodobnem urejevanju vrtov in o kontroii rodovitnosti tai, o kuiturni dediščini, iedinskih imenih in spremembah sociaine strukture Roža, šio je za praktične vaje z računainiki in za posiedice uvajanja ie teh, razprava pa je tekia tudi o nevarnih posiedicah poiitike etničnega iočevanja na Južnem Tiroiskem. Teden pa so zakijučiii z domačimi kuii-naričnimi speciaiitetami in s kuiturnimi prispevki najmiajših. Kako seje spremenjai Rož kovitosti. Poudari) je pomen starih V Svečah so izvedti tri prireditve: P" zdravljenju s pomočjo otroško revijo ..Pokaži kaj znaš!" obkladkov, čajev, tophh odej ,pd., k, Janez Bogataj, znan že s Koroških kulturnih dni, je predava) na temo „Kaj nam bi morala pomeniti kulturna dediščina v sodobnosti?", dr. Majda Fister pa je predstavila svoj prispevek k etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja v 20. stoletju, saj je obdelala prav v tem sklopu Rož. Na žalost je bilo prav njeno predavanje brez pravega odziva, se pravi, da dobršen del odbornikov kulturnih organizacij Roža ni bil navzoč. Škoda, saj bi razprava o potrebnih novih poteh pri kulturnem delu v Rožu lahko postala zelo zanimiva, še prav ob izsledkih raziskave o spremembah socialne strukture cele doline ter s to povezano spremembo poklicne strukture prebivalstva. Spremembe v poklicni sestavi v času do druge svetovne vojne so povzročale propad prevozniških podjetij, rudnikov in fužin, proprad domačih obrti in odseljevanje prebivalcev. V zadnjih desetletjih je spremembe prinesel razvoj turizma, industrije, trgovine, prometa in izobraževanja. Spremembe gospodarske strukture, kjer se je iz sprva manjših kmetj izoblikovalo čvrsto kmetijstvo le v okviru večjih posestev, (razvoja industrije pa razen v večjih središčih ni bilo), so povzročile velike spremembe v strukturi prebivalstva. Vedno več izšolanih kadrov je moralo iskati zaposlitev drugod po Koroškem in po Avstriji ali pa so se naselili v bližini Beljaka, Celovca in Šentvida. Ta problem migracije npr. prikazujejo že sami statistični podatki npr.: v letu 1981 se je vozilo z Bistrice v R. 16,4 % vseh zaposlenih vsak dan v druge občine na delo, iz Hodiš 24,5 %, iz Kotmare vasi 32,1 %. iz Bilčovsa 25,2 %, iz Šmarjete v R. 21,9 %, iz Škofič 27,1 %, iz Sel pa 21,2%. Vsi kraji z visokim odstotkom nihačev in odseljencev imajo slabo razvito osnovno infrastrukturo, majhne možnosti nadaljnjega šolanja, slabo prometno povezavo in neugodno gospodarsko strukturo. Tako je tudi v občinah Roža, kjer je dodatno še po izidu etnološke raziskave o Rožu ukinitev nekdanje Kestag zadala prebivalstvu hud udarec. Še več Rožanov se je odpravilo na delo v središča (Celovec, Beljak), še več se jih je izselilo iz domačih občin, tako da se spreminja tudi struktura npr. domačih društev, da določen del aktivistov izgubljajo prav iz tega razloga. Tudi to je eden izmed problemov našega ustvarjanja, o katerem bo potrebna še poglobljena razprava. O zdravju in zdravljenju V Bilčovsu in v Rožeku so se letos posvetili zdravju in zdravljenju. Na prvi prireditvi tedna je v sredo dipl. biol. Tatjana Angerer v Bilčovsu predavala o pomenu zdravilnih rastlin, katerih se naj ne bi posluževali samo, ko zbolimo, temveč naj bi jih uporabljali tudi pri ohranjevanju in utrjevanju zdravja. Kot je to opisala tudi v svoji priročni knjigi, je Tatjana Angerer poslušalcem razložila, kdaj rastline nabiramo, katere dele uporabljamo in kako jih pripravimo v zdravilne namene. V Rožeku pa je celovški zdravnik dr. Peter Trenkwalder govoril o najvažnejših homeopatičnih (naravnih) zdravilih in o njihovi učin- MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 12. marca 1987 Za 100 dinarjev dobite 1.90 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.40 šil. Za 100 tir dobite 0.965 šil. Za 100 iir plačate 1.025 šil. Za 100 mark dobite 693.90 šil. Za 100 mark plačate 710.20 šil. zvišajo telesno temperaturo. Tako pride do izločevanja strupov, ki so se nabrali v telesu. Precej važnosti pa pripisuje dr. Trenkwalder tudi ločevalni prehrani (Trennkost), ki upošteva različne načine prebave. Priporočal je, naj ne mešamo hrane, ki vsebuje beljakovine, s hrano, ki vsebuje ogljikove hidrate (npr. meso in rezanci). Deto z računalnikom Problemom in možnostim, ki jih nudijo računalniki (kompjuterji), so se posvetili prosvetaši v Borovljah. Seveda niso vedeli kolikšen bo odziv na predavanje o računalnikih dipl. inž. Kristijana Ogrisa in na praktične vaje, ki sta jih vodila mag. Urban Popotnik in mag. Martin Urbajs. ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA — M. STOLETJE ROŽ Študija, ki jo je izdelata Marija Fister - Dobite jo v slovenskih knjigarnah. Zadovoljni pa so bili, ko je obe prireditvi skupaj obiskalo nad 40 večinoma mladih Boroveljčanov. Ogris, ki je bil zaposlen v računalniškem centru dunajskega magistrata, trenutno pa v OMV, je poslušalcem orisal hitri razvoj računalništva. Poudaril je, da brez modernih kompjuter-skih naprav ne bi bil možen polet na luno in v vesolje, niti nadvse precizna izdelava orodja, ki ga proizvajajo že v boroveljskih podjetjih. V razpravi so se dotaknili tudi izgubljenih delovnih mest, ki jih povzroča uvajanje računalnikov v produkcijo; čeprav se vsak zaveda, da bomo morali živeti s temi novimi napravami. Še bolj zanimive za mladino pa so bile praktične vaje z računalniki, ki sta jih s tremi dijaki vodila profesorja Popotnik in Urbajs. Okrog 25 mladih je ves popoldan vadilo in - deloma igraje - spoznavalo sposobnosti in programe računalnikov. Tako so se poglobili v delo z računalnikom, da jih skoraj ni bilo mogoče ločiti od njih. Organizatorji teh vaj sami so bili navdušeni, saj niso pričakovali tako dobrega obiska. Kmetijstvo in vrtnarstvo Kako se prebivalstvo zanima za urejevanje vrta in za skrbno obdelovanje kmetijske zemlje sta pokazali prireditvi v Šentjanžu in v Kotmari vasi. O sodobnem obrezovanju sadnega drevja in o urejevanju vrtov nasploh je skoraj 60 poslušalcem v Šentjanžu pripovedoval dipl. inž. Tine Benedičič iz Radovljice. Najprej jih je v stari ljudski šoli seznanil s teo- retičnimi osnovami, kako je mogoče urediti vrt, kako oblikovati nasade, kako negovati drevesa. Seznanil jih je z novejšimi, odpornejšimi vrstami sadik, nato pa so udeleženci iz bližje in širše okolice Šentjanža prisostvovali še praktičnim vajam. O kontroli rodovitnosti tal, o gnojenju z naravnimi in umetnimi gnojili pa je pri Mežnarju v Kotmari vasi spregovoril ljubljanski profesor dr. Jože Leskovšek. Razlagal je učinke različnih načinov gnojenja in med drugim ugotovil, da so v zadnjih letih ponekod zemljo prenasitili z umetnimi gnojili in da je dostikrat treba že močno zmanjšati dodajanje teh gnojil, če hočemo, da bodo poljski pridelki zdravi in jih bomo pridobivali v pravi količini. Med društveniki, ki popolnoma odklanjajo umetna gnojila in razgledanim profesorjem, ki je poljudno razlagal „grehe", ki jih je mogoče napraviti na zorani zemlji, se je razvnela živa razprava. Poučen pa je bil tudi film o različni zemeljski kakovosti pokrajin v Sloveniji, o proizvodnji in o preiskušanju umetnih gnojil. Etnični proporc na Južnem Tiroiskem Strogo etnično ločevanje nima prave bodočnosti, to je s številnimi primeri iz južnotirolske vsakdanjosti podkrepil dr. Rudolf Benedikter iz Južnega Tirolskega. Na predavanju v Šentjakobu je predstavil predvsem narodnostne in družbene razmere v Meranu, kjer so nemškogovoreči Južni Tirolci in meščani italijanske narodnosti močno zastopani, mnogo pa je tudi že ..mešanih zakonov". Ob primeru teh mešanih zakonov, ki se ob ljudskih štetjih niso priznali ne k tej, ne k drugi narodni skupnosti, je Benedikter nakazal kakšne težave imajo zaradi tega pri zaposlitvi, pri iskanju stanovanj ipd. Da bi obdržali svoje delovno mesto, so se nekateri naknadno „priznali" k eni izmed narodnih kupnosti. Benedikter je slikovito prikazal, da strogi etnični proporc v javnih službah in drugih socialnih ureditvah, ki je bil uveden za zaščito manjšine, v južnotirolskih razmerah ne spodbuja pripravljenosti za zbližanje, za učenje jezika soseda. Predvsem alternativci in naprednejše družbene sile (pod prejšnjim škofom pa tudi še cerkvene strukture) pou-darjaj.o, da tako strogo etnično ločevanje nima bodočnosti. Kulinarično in kulturno Kulinarični zaključek izobraževalnega tedna so tokrat pripravili pri Miklavžu v Bilčovsu. Z domačimi jedmi so privabili mnogo ljubiteljev rožanske kuhinje. Ob čisavi župi, „prati", „kvočnih", sirovih krapih in drugih specialitetah si je marsikdo pomiril svoje želodčne živce. Poseben užitek pa so si pripravili bilčovski in boroveljski prosvetaši, ki so po stari navadi jedli vsi skupaj iz ene sklede ajdove žgance z mlekom, zabeljene s „hrumpami". Vse to pa so posneli celo na video-trak. V stari sveški ljudski šoli pa so se v „kulturnem dvoboju" pomerili otroci iz Šentjanža in Sveč. Že lani so izvedli prvo podobno srečanje pod naslovom „Pokaži, kaj znaš". Tokrat so gostovali Šentjanščani. Otroci so odgovarjali na vprašanja v zvezi z Miklovo Zalo, spoznavati so morali posnetke na diapozitivih, pokazali so svojo spretnost, na sporedu pa je bil tudi nastop s kitaro ter glasbeni vložki tamburaške skupine iz Šentjanža. Skupna nagrada za sodelovanje bo veljala vsem udeležencem in sicer; da bodo še bolj okrepili prijateljstvo, ki je nastalo med otroci, si bodo skupno ogledali Svatne in okolico, kjer je bila doma Miklova Zala, nato pa se poveselili na pikniku. Pismo bratcev - Pismo bratcev Sehr gechrle KoHegcn! Die Leserbriefe urtd auch manche re-daktionellen Beitrage zur TV-Sendung „Konfrontationen und Begegnungen" tiber die geplante Schulreform im ge-mischtsprachigen Gebiet Karnten erfor-dern eine Klarstellung: Die 20-kopfige Diskussionsrunde war insgesamt ausge-wogen. Die im Landtag vertretenen politi-schen Parteien waren nicht nur durch Ab-geordnete und Schu!experten prasent, sondem auch durch sechs (!) Jugendliche. DaB einige dieser Jugendlichen in ihrer Argumentation den Vertretern der slowe-nischen Volksgruppe folgten und nicht den Landtagsabgeordneten, darf keines-wegs zum SchluB fiihren, das ORF-Lan-desstudio Karnten habe eine Sorgfalts-pflicht bei der Auswahl der Diskutanten vernachliissigt und das Objektivitatsgebot verletzt. Vorwurfe dieser Art werden scharf zuriickgewiesen. )nt. Heinz Felshach V okviru pevskega srečanja „Od Pliberka do Traberka" Mogočna pevska manifestacija v Vogrčah Koncert ansambia „Drava": Narodova tradicija in sedanjost Slovensko prosvetno društvo "Edinost" v Pliberku je priredilo zadnjo soboto že tradicionalno - dvajseto srečanje pevskih zborov ,,Od Pliberka do Traberka", ki poteka v krajih na obeh straneh meje. Pri nas je bil tokrat koncert v veliki Florjanovi dvorani v Vogrčah. Privabil je veliko število ljubiteljev umetne in domače pesmi, ki so do kraja napolnili dvorano. Ko so pred dvajsetimi leti (Mitja Šipek, Tone Ivartnik in Folti Hartman) organizirali prvo skromno srečanje, nihče ni mislil, da bo revija prerasla v tako pevsko gibanje, ki danes tvori pomemben del kulturnega dela na obeh straneh meje. Posebno smo veseli, da so pri sporedu upoštevali pevske zbore, ki so znani po svojem kvalitetnem petju in zato zadovoljili še tako razvajenega poslušalca. Nastopajoči zbori so bili iz Podjune, Celovca in iz Mežiške doline. Prvi je nastopil MoPZ,,Vinko Poljanec" iz Škocijana pod vodstvom Franca Starca, nato pa so sledili: dekliški zbor ,,Edinost" iz Pliberka pod vodstvom Cite Galič, MePZ "Peca" iz Globasnice, ki ga vodi Janez Petjak, MoPZ „Trta" iz Žitare vasi pod vodstvom Jozeja Starca, MePZ ,,Srce" iz Dobrle vasi pod vodstvom Marjana Berložnika, MoPZ „Šent-anelski pavri", ki jih vodi Mitja Šipek, MePZ ,,Danica" iz Šentpri-moža pod vodstvom Hanzija Kežarja in Stanka Polzerja, MoPZ „Kope-Legen" Slovenj Gradec pod vodstvom Toneta Štekla, MoPZ ,,Foltej Hartman" iz Pliberka pod vodstvom Boža Hartmana in MePZ Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca, ki ga vodi Jožko Kovačič. Čeprav je vsak zbor nastopil le s tremi pesmimi, je bilo to edinstveno doživetje za naše kulture željne ljudi. Težko je reči, kateri od zborov je bil boljši. Z zanimanjem smo prisluhnili starim in novejšim pesmim, za vsako so zbori bili deležni mnogo aplavza, zato smo jim hvaležni za nepozaben večer. Da je to pevsko srečanje postalo tako mogočno, priljubljeno in tradicionalno, gre glavna zasluga Kulturni skupnosti in Zvezi kulturnih organizacij Ravne na Koroškem ter soprire-ditelju SPD „Edinost" v Pliberku, katerim velja tudi vse priznanje. Srečanje je bilo namenjeno tudi pesnici Milki Hartman, ki je letos obhajala svoj 85. življenjski jubilej. Zato sta med pevskim sporedom iz njenih zbranih del brala Krista Mesner in Franc Kuežnik. To je bilo za nas še dodatno doživetje. Številne poslušalce je pozdravil predsednik ,,Edinosti" Joško Hudi, ki je bil glavni organizator prireditve. Izrekel je dobrodošlico tudi predsedniku ZKO občine Ravne Stanku Arnšku, predsedniku Kulturne skupnosti Zdravku Fajmutu in tajniku Mirku Rozmanu, mestnemu svetniku Mirku Kumru, predsedniku NO ZSO Lipeju Koleniku, ravnatelju glavne šole Hermanu Germu, župniku Vinku Zaletelu in drugim. Po končanem sporedu je pri Florjanu še dolgo donela pesem. Ljudje se kar niso mogli podati v mrzlo noč. Naposled pa so vendarle odhajali v upanju, da bo res kmalu prišla ta ljuba vigred - Koroška pomlad. ikej Zveza koroških partizanov vabi na potovanje po Balkanu med 4. 5. in 13. 5. 1987 Proga: Celovec - Zagreb -Beograd - Peč - Ohrid - Albanija (Tirana, Durres, Skhodra) - Titograd - Cetinje - Dubrovnik - Mostar - Jajce - Plitvička jezera - Karlovac - Ljubljana -Celovec. Podrobnejši spored potovanja giej Stovenski vestnik, štev. 10/87, str. 5. Cena: 7000 šil. Zaradi nabave albanske vize se prijavite najpozneje do konca marca. Vsak potrebuje veljaven potni list in tri slike. Pismeno se javite na naslov: Zveza koroških partizanov. Tarviser StraBe 16, 9020 Celo-vec/Klagenfurt, telefonsko pa na številkah 0 42 22/51 37 52 (dopoldne) ali 0 42 22/59 37 74 (popoldne). Prijave sprejema tudi tov. Logar pri potovalnem uradu CARTRANS, tel. 0 42 22/56 64 9. Čestitamo Pred kratkim je slavil v krogu znancev in prijateljev svoj 60. življenjski jubilej Janez Lesjak iz Vrbe. Poznamo ga kot zavzetega društvenika, ki mu gredo tudi velike zasluge za prenovitev kulturnega doma na Kosta-njah. Ped kratkim je na občnem zboru bil ponovno izvoljen za predsednika Šlovenskega prosvetnega društva ,,Drabosnjak" na Kostanjah. Jubilantu iskreno čestitamo. Prejšnji petek je bi!a v kuiturni taberni „pri Joktnu" neke vrste koroška premiera: ansambei „Drava" je prvič na koroških tieh (prej je nastopa! že v Gradcu, Sa!-zburgu in na Dunaju) obtikova! samostojen koncert in z njim predstavi! stare s!ovenske batade in pesmi stovenskih koroših avtorjev. Bita je to ze!o uspe!a premiera, saj je ansambe! navduši! mnogoštevitno pubtiko tako z !astnimi priredbami pesmi domačih avtorjev, kakor tudi z !ast-nimi priredbami starih besedi!. Tako je ansambe! ..Drava" napenja! tok od bojev s Turki preko vstajanja in prebujanja stoven-skega naroda prav do današnjih dni, ko se na sptošno godijo socia!ne krivice in ko skušajo nemškonacionatne si!e zatreti vsakršno drobtinico, kije s!oven-ska. Prav zaradi tega je še kako potrebno, da se tudi Stovenci sami v našem de!u zavemo zgodovinskih dimenzij, si na kutturnem področju zavestno vnašamo dobre in uporab!jive e!emente Brnca - občni zbor SPD ,,Dobrač" Slovensko prosvetno društvo ..Dobrač" na Brnci je pred kratkim izvedlo svoj občni zbor. Delovanje društvenega odbora je bilo uspešno, saj je uresničil cilj. ki si ga je zastavil na zadnjem občnem zboru. Dobil je razrešnico, člani pa so izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal spet mag. Marjan Gallob, namestnica Mili Hrobath, tajnik Janko Ojcl, namestnik Hanzi Ur-schitz, blagajnik Hanzi Warum. v širši odbor pa so bili izvoljeni Janez Debevc, Lojze Gallob, Marija Hrobath in Hubert Pichler, pregledniki pa so inž. Pepi Miki, Franc Wutti in Walter Mullneritsch. Uspešnost kulturnega delovanja na Brnci, je bila razvidna iz poročila predsednika mag. Galloba. Društvo je v preteklosti poživilo dramsko dejavnost in s svojimi uprizoritvami nastopalo doma. pri sosednjih društvih, v Sloveniji in na Primorskem. Gallob je orisal tudi uspešno sodelovanje z Elanom ter druge dejavnosti društva, akcijo za otroški vrtec, srečanje z umetnikom Piccotinijem ter družabne prireditve. Za vnaprej si je društvo zadalo nalogo okrepiti sodelovanje z društvi sosednjega naroda, pritegniti več mladine, zlasti pa spet pripraviti novo odrsko delo. Tokrat bodo naštudirali Goldonijevo igro ..Nenavaden človek". Sicer pa bodo skupno s KKZ (vanjo se bo društvo tudi včlanilo) na Brnci organizirali revijo mladinskih zborov, pobratili se bodo s slovensko gimnazijo ter sodelovali pri letošnji akademiji, ki jo bodo ponovili na Brnci. Za zaključek občnega zbora so še predvajali videofilm o ..Veliki puntariji". !astne narodove tradicije in jih hkrati dopo!njujemo in izgrajujemo s sodobnimi spoznanji in dosežki. Prav v tem smis!u gre ansamb!u „Drava" vetika zas!u-ga, saj kot ena redkih skupin skuša prav na tem področju napredovati in to potrebo tudi predstavljati drugim. Prav to pa je nenazadnje potrdi! tudi njen koncert pri Jok!nu. Kutturna taberna pa je doživeta še drugo premiero, saj je ansambe! ..Drava" prvič zape! tudi pesem Janka Messnerja „Dedovi nasveti vnuku", ki jo je avtor posveti! prav izvajajočemu ansambtu - pesem g!ej v okviru spodaj. Janko Messner: Dedovi nasveti vnuku (po melodiji ..Bog je ustvari! zemljo...") Bog najprej je brado sam sebi dal, sam sebi dal, bodi mi pobožen, ravnaj se prav! Bog ti dal je glavo, oj glavico, povešeno, da ti bi jo strigel frizer skrbno. Ko stopil boš v svet, ne žabi moj nasvet! Bog ti dal je očke, oj očkice, ko dvoje rož, da jih pred krivico zatiskal boš. Bog ti dalje usta, oj usteča, da b' zmeraj pel, sicer pa le molčal in dobro jel. Ko stopil boš v svet, ne žabi moj nasvet! Bog ti dalje uhlje, oj uheljne, cvolk vel'ke, naj ti vanje piše kdorkoli že. Bog ti dalje noge, oj nožiče Krištofove, da navzdol pobrcaš šibkejše vse. Ko stopil boš v svet, ne žabi moj nasvet! Pisma bratcev - Pisma bratcev Se že znamo pogovarjati? Kraj dogajanja: študentski klub v Gradcu Vzrok, predmet in povod: slovenski pogovor Gosta: tajnik Šturm, predsednik Grilc Vse je bilo tako jasno! Imeli smo cel kup vprašanj, mnenj in argumentov. Kljub temu smo prav tako pogoreli, kakor so pogoreli naši mladinci v diskusiji "konfrontacije in srečanja". Njim so vzeli govorni čas politiki in tako imenovani pedagogi, nam pa narodni funkcionarji. Vsi skupaj nismo zmožni, da bi to preprečili. Slabo spričevalo, ocena pet. Kaj je z nami, kaj je z mladino? Ni nikogar, ki bi vstal in odločno rekel: ,,Tako pa ne, gosdpodje! Tako smo se v klubu nahajali v že zvo-ženih tirih in smo govorili deloma eden mimo drugega. Seveda, ko sta pa Grilc in Šturm stara zajca: odgovarjata na pol, včasih sploh ne, večkrat predolgo in pogosto kaj drugega. Iz pogovora nastanejo govori: ,,Tako pa ne, gospodje!"...to je manjkalo. ,,Kako pa potem, gospodje študentje in gospe študentke?" bo vprašala bistra glava. Je tako težko, biti odkrit? Je potrebno politično taktiziranje, strankarsko mišljenje? Jasno vprašanje - jasen odgovor. Seveda se pa tudi študenti sami nahajamo v že zvoženih tirih, kakor smo se pač naučili, in jih samo redkokdaj zapušamo. Torej, v klubu smo politično taktizirali in strankarsko razmišljali. Grilc nam je razlagal, zakaj vstopiti v sosvete, Šturm pa, zakaj ne. V vprašanju šolstva zastopamo seveda vsi isto linijo. Ugotovili smo spet, da odnos med ljudmi po vaseh in Celovcem ni najboljši. Mladinsko delo pa že leta hira. Konceptov ni, čakamo, da bojo mladinci prišli sami, da bojo klubi kaj napravili (delavske mladine verjetno sploh ni) ali pa bog vedi. Spomnili smo se tudi,,svete krave" slovenske gimnazije,,,političnega dela" v mladinskih domovih, Miklove Zale, partizanov, domobrancev in Šturm-Grilc vedita, kaj še. Takšna je situacija, izhod pa vidiva v tem, da bomo prihodnjič napravili bolje. P. in H. Wuze!!a Enut Cesar 2 O Klinarjevem Mrtvem bataijonu prvi pesniški zbirki, nastaii na Koroškem Nastanka zbirke ni navdihovalo lastno trpljenje, kot bi lahko pričakovali, marveč predvsem spomin na mrtve tovariše. In to je tudi bilo značilno za pesnika Klinarja. Tako kot je Miran Jarc v svojem avtobiografskem romanu Čudež nad Bistro želel pokazati, kako se v vojni človekova usoda lahko v trenutku spremeni in kakšna je vrednost življenja v takem času, je tudi Klinarju nepojmljiva vojna krutost. Kot Jarc, ki ga nenehno zaposluje misel o usodnosti, se tudi Klinar po svoje vztrajno vrača k njej: ...Pred dobrim tednom dni biii smo bataijon. Zdaj mrtvi bataijon pod snegom mirno spi. Pobude za nastanek zbirke so bile kaj nenavadne. Oglejmo si jih podrobneje. Ziljska četa, njen borec je bil tudi Klinar, je bila zadnja partizanska enota v severozahodni Sloveniji. Ozemlje za partizanski boj ni bilo primerno, zato pa so borci imeli močno oporo v koroškem kmečkem prebi- valstvu, zlasti v Rutah, Ovčni in Kopajni. Nekatere teh ljudi Klinar v svojih spominih, kot bomo videli, bolj ali manj konkretno tudi omenja. Pač odvisno od tega, ali so jih partizani bolj poznali, ker so zahajali v njihovo hišo nenehno, ali pa je bilo srečanje enkratno, bolj naključno. Konec oktobra 1944 se je četa sicer premaknila na južno pobočje Karavank, vendar z vojaškimi akcijami na Koroškem ni prenehala. Partizani so si našli razpadajočo drvarsko kočo nad Belco, kakor smo že omenili. Koča je bila v tako slabem stanju, da je Nemci leta 1942, ko so uničevali vse pastifske koče in senike na tem območju, niso požgali. Ker je bila četa prešibka, da bi napadala večje postojanke in si tako preskrbela obleko in drugo za zimo, so se odločili za napade iz zased na cesti Beljak-Podklošter. Vendar pre-potrebne"obleke in obutve tako niso dobili, zato so 15. novembra sklenili, da napadejo manjše orožniške postojanke. Da bi napadi bili uspešni, so se odločili, da v akcije pošiljejo čim več borcev. Tako je ostala v taborišču samo desetina z nalogo, da ga varuje, morala pa je tudi patruljirati v smeri proti Koroški in Belci. Ker jih je v taborišču ostalo malo, je hodil v patruljo le en borec. Tako je odšel v patruljo tudi nekdo, za katerega sO šele pozneje ugotovili, da ga je v četo vrinil gestapo. -Na njegovo delo Klinar večkrat opozarja. Prvič ga je predstavil takole: „Ta dan (v mislih je imel 17. november 1944) je bi! namreč za našo četo usoden. Nemci so že da!j časa pripravljati večjo ofenzivo proti !V. operativni coni (Unternehmen Schneegestober). Prve akcije so se pričete na Koroškem in prav naša četa je nateteta na prvi nemški natet. To ofenzivo so Nemci pripraviti žeto skrbno. Pri tem so se postuži!i svojih agentov, ki so jih poši!ja!i med nas. Tudi v našo četo je prišet neki Stove-nec, ki je reke), da je pobegnit iz taborišča. Nasedti smo mu, kar se nam je bridko maščevato." (Pisna izjava Mihe Klinarja, 5. maja 1959). -Po njegovi vrnitvi je odšla proti Belci tričlanska patrulja, ki je kmalu naletela na nemško zasedo in to po zaslugi omenjenega izdajalca. V tem bojuje padel Milan Preželj, enega borca so Nemci zajeli, tretji pa je bil ranjen in se mu je posrečilo vrniti se v taborišče, tako da je desetino obvestil o tragičnem dogodku. Spopad je borce v koči zelo presenetil, saj zaradi oglušujočega šumenja Belce bližnjega streljanja niso slišali. Zaradi čete, ki bi se bila morala vrniti v jutranjih urah tistega dne, se desetina ni smela oddaljiti od taborišča. Zato so se najprej odločili za zasedo nad žičnico. Ker pa so domnevali, da bodo Nemci še isti dan napadli taborišče, so sklenili, da se premaknejo na Koroško, da bi tam poiskali glavnino čete. To jim je uspelo, nato pa so se skupaj odločili, da se pridružijo partizanom pod Golico. Ko so se umikali proti Annahiitte pod vrhom Kepe, so s planote pod vrhom zagledali ob požgani graničarski karavli dolgo sovražnikovo kolono. Ta se je od gorenjske strani vzpenjala proti sedlu. Četi bi se bil umik posrečil, če se prav tedaj mitraljezcu, gestapovskemu vrinjencu, ne bi,,sprožila" strojnica. Tako so bili Nemci opozorjeni na partizansko prisotnost. V četi so bili takrat še prepričani, da je do streljanja prišlo po naključju. Zaradi nenadno spreme- njenih razmer jim ni preostalo drugega kot počakati nemško kolono in zavarovati umik čez pobočje pri planinski koči na avstrijski strani državne meje. Komisarjeva skupina-v njej je bil tudi Klinar-še ni prišla do planinske postojanke (Annahiitte), ko so se Nemci že spopadli s komandirjevo skupino in s tem četi odrezali umik na južno pobočje Karavank. Miha K!inar Smrti Porušili so v grapi nam ognjišče, nato na Kepi zakurili kres domači izdajalci in eSeS, med snegom krohota se pogorišče. Od vseh strani na nas so prihrumeli... Kri barva sneg... Na snegu je ječanje... Pogled zablodil je v dolino - v sanje, spomini mladi vsi so oživeli... O Vrba, Bače, Dob in Loga-ves! Mladost, zakaj v preteklost grabiš spet? Bojiš se smrti, se bojiš umreti ..? Glej, smrt ti nosijo... Naj prepoji te bes! Naprej! Za naše dni! Za novi svet! O, pusti se, mladost, na križ razpeti! s Zadružn/ //sf Dražbe nepremičnin niso namen bančnih ustanov. ...in še druge misii ob kreditiranju V času naraščujoče nezmožnosti odptačevanja dotgov, si banke nehote vedno boij kopičijo nepremičnine. Ta razvoj gotovo ni v smi-siu ustanov, tudi ni namen in predmet bančništva, toda včasih so banke prisiijene zaradi minimiranja izpadov, da dražijo nepremičnine. S tem se po večini prične težavna pot odprodaje teh nepremičnin. Dunaj, Ceiovec Proti očitkom apartheida Na tiskovni konferenci šefov koroških strank na Dunaju, na kateri so s svojega staiišča informirati javnost o nameravanih spremembah na področju dvojezičnega šotstva, je šef koroške FPO in državni postanec, dr. Jorg Haider, med drugim trdi), da je to apartheid, če danes poteg obstoječih „Genossenschaften" detu-jejo, oziroma se razvijajo tudi stovenske zadruge! Tako neresnično trditev moramo s strani naših zadružnih organizacij seveda zavrniti in šefu FPO pomagati nekotiko pri učenju koroške zgodovine. Prva kreditna zadruga na Koroškem je bila ustanovljena že leta 1872 v Šentjakobu v Rožu, torej davno pred tem, ko so naši nemški sodeželani ustanovili svojo prvo kreditno zadrugo. Prva blagovna zadruga pa je bila ustanovljena leta 1899 v Sinči vasi ravno v času, ko so tudi naši sodeželani ustanavljali svoje prve blagovne zadruge. Torej so se take „Genos-senschaften" kakor tudi zadruge na dvojezičnem delu Koroške od svoje ustanovitve pa do danes razvijale druga ob drugi in so imele svoj upravičen gospodarski pomen za krepitev gospodarstva vseh Korošcev. Ta razvoj danes označiti kot pojav apartheida res presega vse okvire dostojanstvene argumentacije na tiskovnih konferencah in tudi drugje. Gospodarsko gledano imajo svojo upravičenost poleg „Genos-senschaften" tudi naše zadruge in poleg njih tudi še razni privatniki, ki ravno tako kupujejo in prodajajo razne agrarne in druge produkte in s tem popestrijo paleto nakupa in prodaje za naše koroško prebivalstvo. Ravno dr. Haider, ki vedno tudi poudarja liberalno komponento v FPO, bi moral ta razvoj še prav posebej pozdraviti. Poslovanje naših zadrug in postrežba v naših marketih pa se ravna po željah južnokoroškega prebivalstva, ki govori nemško in slovensko in zato je samoumevno, da se pri sodelavcih gleda na to, da poleg nemščine obvladajo tudi drugi deželni jezik čim bolje. Imamo pa tudi že nekaj nameščencev, ki po domače ne govorijo več in se jim nudi prilika priučitve drugega deželnega jezika. H. d. Posiužite se ugodnih ponudb Kmetijskih zadrug in ZADRUG-MARKETov Nudijo vse za spomtadansko setev: * semena, * gnojila, * zaščitna sredstva, Vse za kmetijstvo, vrtin hišo. Domača postrežba! Poleg tega morajo banke kriti po § 15 odst. (1) zakona o kreditnem gospodarstvu (ZKG) nepremičnine z jamstvenim kapitalom (novi izraz lastnega kapitala v noveli ZKG). Da zadostijo temu predpisu, je bil določen prehodni čas do 31. 12. 1991, v tem času se lahko za kritje osnovnih sredstev investicijskega premoženja („Anlagevermogen") še v polnem obsegu upošteva jamstveni pribitek. Kot olajšavo bančnim ustanovam je zakonodajalec sklenil v § 15. odst. (2) štev. 3. novele ZKG, da nepremičnin, ki jih je kreditna ustanova pridobila zaradi zaščite izgub bančnega poslovanja, ni treba kriti z jamstvenim kapitalom v prvih petih letih. Iz namena, da se večje bančne ustanove izognejo tem predpisom, so ustanovile realitetne (zemljiško posestne) družbe, katerim odprodajo pridobljene nepremičnine. Te družbe imajo nalogo, da jih po najboljših možnostih odprodajo, dajo vnajemalijih koristijo itd. To naj bi bilo samo nekaj argumentov, zakaj banke niso zainteresirane, da si nakopičijo čim več posestev, sploh pa taki koraki niso pripravni in jih ne moremo šteti k poslovnim ukrepom za povečanje bančnega premoženja. V tem sklopu se nam stavi tudi neizogibno vprašanje, zakaj pride do finalizacije posojil, do dražb nepremičnin, do uničenja eksistence posameznikov. Gotovo je vsak svoje sreče kovač in bilo je, in še bo, da se bo ta ali drugi prevzel. Preveč se pustimo gnati od zunanjih vplivov, mnenja, da moramo biti boljši, da moramo imeti več, neglede na to ali smo zmožni nositi tako težko breme ali ne. Poleg tega smo podvrženi tudi usodi, katere ne moremo predvideti, kot npr. bolezen, prometna nesreča itd. in tudi ta je večkrat vzrok za uničenje naših želja, fantazij, včasih tudi naše trdo pridelane finančne eksistence. K tem skromno nanizanim argumentom je treba dodati še enega, namreč, da se zlo večkrat prične s prvim kreditiranjem. Svoj del k insolvencam mnogokrat doprinesejo tudi banke, ker se v nekaterih kreditnih primerih premalo ukvarjajo s problemi posojilojemalca. Četudi dela neka banka reklamo za posojila in ugotavlja, da se ne bo spraševalo po dohodkih matere, očeta itd., temveč, da zadostuje samo potrdilo o plači, sem mnenja, da je strokovni pogovor s poslovodjem ali kreditnim referentom važen in je večkrat tudi mogoče preprečiti poznejšo katastrofo. Posiužite se naših Posojiinic Zato se posiužite naših Posojilnic, ki se nahajajo v vašem okolišu, s tem olajšate razgovor, ker vas nastavljenci Posojilnice poznajo, poznajo vaše premoženjsko stanje in vam tako še lažje in hitreje služijo s utemeljeno argumentacijo, kar je v zadnji konsekvenci spet vam v prid. Naš strokovno šolani personal vam bo pri sestavi finančnega načrta radevolje na razpolago, če npr. nameravate graditi hišo ali predvidevate kakršnekoli investicije. Razčlenite z njihovo pomočjo vaše stroške ter vaše dohodke in na tej osnovi izračunajte, v kakšni višini zmorete financiranje, ne da boste prišli v prihodnjih letih do resnih, ali pa celo do eksistenčnih finančnih problemov. Taki načrti za odplačevanje posojil niso mišljeni samo za nesamostojne, temveč tudi za obrtnike, mešane družbe, kmete itd. in to zaradi preprečitve eventualno možnih prihodnjih insolvenc (nezmožnosti odplačevanja). V tej zvezi bi posebej opozorit na probteme kmeta. Brez dvoma je kmet s svojo premoženjsko substanco z vidika zavarovanja kreditov, za banke dobra stranka. Vidim pa ravno pri kmetih, da obstoja velika nevarnost takozvanega „fi-nanciranja do smrti". Da ima kmet možnost, če je v škripcih, da se posluži rezerv, kot npr. da poseka les, ali odproda nekaj parcel, je že prav, toda to gre na račun njegove substance, kar pa mnogokrat ni v interesu kmeta. Da je kmet zaradi splošne stagnacije dohodkov od njegovih pridelkov zapostavljen napram drugim delavskim slojem, tudi ne moremo zanikati, pač pa to negativno dejstvo močno vpliva na obratni dohodek slehernega kmeta. Ponekod so prišli posamezni kmetje že tako daleč, da iz obratnega dohodka ne morejo več kriti npr. socialnega zavarovanja ali prispevkov za pokojnino in se morajo tudi že takšna plačila kreditirati in so v breme vrednosti posestva. Zato je pri vsakem večjem financiranju potrebno in v prvi vrsti tudi dobro za prosilca posojila, da se sestavi natančen investicijski načrt. Mislim, da je tista Posojilnica dobra, ki posojilojemalcu na osnovi izračuna dokaže, da gre posojilo na račun substance, če ne more odplačevati posojila iz obratnih dohodkov. Zato se posiužite domače Posojilnice v vašem okolju, iščite pri financiranju temeljit kreditni razgovor, ne glejte v tem šikano, temveč aktivno pomoč v vaš prid. To mi da upanje, da bo samo še izjemoma prišlo do insolvenc in s tem do dražb posestev. K. F. Sem/nar o pomenu izobražena r?ya za našega Avnefa 7"/nyab 9. /n 10. marca seje oko//20 m/a-č/h kmetov udeležilo sem/na/ja o pomenu /izobraževanja na jezikovno mešanem področju južne Koroške. Sem/nar je vod//d/p/, /nž. Me/ner Herzog /ž Gradca. On je vod/a odde/ka za /žobraževanje v kmeb/sk/zborn/c/ na Štajerskem. Zakaj smo organ/z/ra// fovrsfn/ sem/nar? t/ kmetijstvu se postav/ja v zadnjih /et/h vedno bo/j v ospredje pomen strokovne /žobrazbe (Kmetijska šo/a Itd.j Informiranost (joovezava s strokovnimi Institucijam/ posameznega kmeta). To so tud/ g/avni pogoji uspešnosti kmetovanja na posameznih kmetijah. Za nas slovenske kmete pa se še postav/ja vprašanje ponudbe /žobrazbe v slovenskem jeziku In s tem ohranjanja naše Identitete. Ctjj semtna/ja je b/7 napraviti temeljito ana/lzo /n nakazat/ sedanje probleme slovenskega kmeta na južnem Koroškem, /z nakazanih problemov pridemo logično do vzrokov, zakaj nimamo npr. dvojezičnost/ vkmet/jsklhšo/ah, v svetovalni s/užbl kmet/jske zbornice Itd. t/ teku sem/naga smo Izde/a/l tud/ predloge oz. Izrazili že/je, kako naj b/ /žg/eda/a za nas zadovo//7va svetova/na /n Izobraževalna politika na južnem Koroškem, /z vseh napisanih že/ja smo v naslednjem koraku spet /žvze/j t/ste, katere so po naš/ presoj/' uresničljive,' tako kratko - /n tud/ dolgoročno, k/ pa so obenem tud/ ze/o pomembne. Rezultate sem/naga smo predstav/'//' šlrš/javnost/. Predstavitve se je udeležila vrsta od/lčnlh gostov, mdr. predsednik Zadružne zveze S/oven/je /nž. Leo Fre//h, predsednik Zveze slovenskih zadrug M/ha Anton/fsch /n poslovodja d/p/, trg. doza Habern/k, prav tako tud/ predstavnik/ Koroške kmet/jske zbornice, na če/u zbornični direktor dr. Franc Grob/acher, predstavniki slovenskih časopisov /n slovenskih osrednjih organizacij. G/avn/ c//j, zahteve In obenem rezultati sem/naga pa so uvedba slovenščine v kmet/jsk/h šo/ah, se prav/ v trenutno obstoječih poklicnih kmetijskih šo/ah na južnem Koroškem, to so šo/er Go/dbrunn-hof pr/ Velikovcu, St/egerhof pr/ Beljaku In Dobr/a vas. Prav tako je uvedba s/ovenšč/ne v /Istu Karn-tner Bauer v okviru s/ovenske priloge važna zahteva. Ze/el/ b/ s/ tud/ neke vrste s/ovenskl odde/ek v okviru kmet/jske zbornice, podobno kot pr/ cerkvi de/uje znana oblika Dušnopas tIrskega urada. G/avno de/o bo pa seveda s/one/o na ude/eženclh sem/naga, kajti samo on/ so dejanski garant/ za uresničitev naš/h žeja: - predvsem nada//n;ega samostojnega Iniciativnega ustanavljanja slovenskih oz. dvojezičnih (npr. strojnih skupnost/j In tud/ drugih produkcijskih skupnost/ kmetov - prav tako pa tud/ organ/zac/ja de/ovnlh krožkov, kateri bodo g/avn/' nos/te/jl nadaljnjega de/a. Seminar je b/7 za m/ade kmete gotovo do/očen Izziv/n tudi motivacija za nadaljnje de/o. Zavedat/ se moramo, da bomo naše prob/eme reš/7/ samo v smjs/u pomoč/ k samopomoč/. S. D. Katere sorte za spo/n/adanstro setev ž/ta? Pravilna izbira sorte bistveno vpliva na uspešno pridelovanje vseh poljščin. Za naše klimatske razmere so primerne samo tiste sorte žita in koruze, katere zanesljivo dozorijo in dajo v povprečju visoke hektarske pridelke. Pravtako se obrestuje tudi uporaba kvalitetnega originalnega žitnega semena zaradi večje zanesljivosti, odpornosti proti boleznim itd. Žitna semena: Ječmen: CARINA: Je še vedno najbolj razširjena sorta ječmena na Koroškem. Zelo primerna je za bolj ostre lege, za kotline in doline z višjo nadmorsko višino. Sorta ima veliko ekološko širino, uspeva tako na težkih kot tudi na lahkih in peščenih tleh. Ta sorta ječmena je občutljiva na pepelasto plesen (Mehltau). BERTA: Berta je sorta novejšega tipa ječmena. Je krajša v rasti, s tem je zmanjšana nevarnost poleganja, dozori kasneje kot npr. Carina. Berta zahteva intenzivnejše pogoje pridelovanja, boljša tla in intenzivno (deljeno) gnojenje z dušikom. Ob pravilni oskrbi daje zelo visoke hektarske pridelke. V ugodnih legah se ta sorta zagotovo obnese. Zanimiva bo primerjava na kmetiji npr. s Carino. HAVILA: Je sorta s podobnimi lastnostmi kot „Berta" -ima slabše izoblikovano zrno in je tipični krmilni ječmen. Zahteva težka pšenična tla. Oves: Pridelovanje ovsa je v zadnjih letih močno nazadovalo. Predvsem zaradi možne okužbe z glivami in njenimi presnovnimi produkti - aflatoksini, ki povzročajo motnje v prehrani živine. Temu se lahko izognemo, če oves prej požanjemo ter nato umetno posušimo na skladiščno vlago 13% H^O. FLAMINGSNOVA: Je najbolj razširjena sorta. Zgodaj dozori, daje visoke in zanesljive pridelke. Tako je primeren za vse lege razen za zelo revna in peš čena tla. LORD: Oves novejše generacije. Zahteva intenzivnejše pogoje pridelovanja. Daje visoke hektarske pridelke. Pšenica: Za koroške pogoje pridelovanja jare pšenice so na razpolago sledeče sorte: Karntner Fruher, Mephisto, Rubin in Star. Slabše pogoje - ekstenzivne lege - sta primerni sorti Karntner Fruher in Rubin, medtem ko zahtevata Mephisto in Star intenzivne pogoje pridelovanja - dobra tla In ustrezno oskrbo s hranili. S. D. Redakcija dipl. inž. Štefan Domej (SJK); Drago Portsch, dfp). inž. Joža Habernik, Mirko Oraže (ZSZ); Joško Nachbar (Posojilnica Piiberk); priložnostno drugi sodelavci. Šolstvo na Primorskem: Ločeno in integrirano piše: Jože Rovšek Ob diskusiji o usodi skupne dvojezične šoie se zagovorniki koroškega ločevalnega modeia vse pogosteje izgovarjajo na podobne modele v tujini. Tako Haider, še pogosteje pa Wagner, kažeta na ločeno šolstvo za italijansko narodno skupnost na Primorskem v občinah Izola, Koper, Piran. Sklicevanje na ta model in s tem opravičevanje ločitve pa je nesramnost ali pa streljanje v lastni gol. Šolstvo za italijansko narodnost na Primorskem je namreč čisto drugačno, kot nam ga hočejo prikazati „naši" politiki. Obiskal sem zavod za šolstvo SRS - enoto Koper, ki skrbi po organizacijski in strokovni strani za celotno šolstvo na Primorskem. Pogovarjal sem se s prof. Silvom Faturjem - svetovalcem (inšpektorjem) za slovenski jezik na Primorskem in za slovenske šole v Italiji in s prof. Cobaiti Aiceom - svetovalcem za šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji. Zgodovinski razvoj V času med obema vojnama je bilo to ozemlje pod Italijo. Fašistična Gentilijeva šolska reforma je do leta 1928 izbrisala še zadnje slovenske šole. Po zmagi nad fašizmom so na spornem ozemlju cone B (obalne občine in Buje) po mednarodnem sporazumu ostale tudi šole z italijanskim učnim jezikom. Prav tako so te šole ostale tudi na področjih izven cone. Po razmejitvi ozemlja po letu 1953 je bil med Italijo in Jugoslavijo sklenjen dogovor, ki je reguliral pravice izobraževanja na obeh straneh meje. Pred 11. leti so bila določila sporazuma vnešena tudi v dokončni Osimski sporazum med obema državama. Podlaga sporazuma je recipročnost, kajti na obeh straneh meje je narodnostno mešano ozemlje. Za izvajanje Dvojezični napisi na šotah... določil sporazuma o šolstvu v Sloveniji skrbi predstavnik italijanske republike prof. Dario Groppi, za slovensko šolstvo v zamejstvu pa že imenovani prof. Fatur. Narodnostno mešano ozendje Po zvezni in republiški ustavi Slovenije je narodno mešano področje povsod tam, kjer živi ati je živelo avtohtono mešano prebivalstvo dveh narodnosti. Procent prebivalstva ni pomemben. Po oceni prof. Cobaltija je na obalnem področju približno 4-5% prebivalcev italijanske narodnosti. Ob takem številu mora biti seveda zakonodaja zaščitno usmerjena in dorečena, obvezujoča, ne pa prepuščena stopnji (ne)naklonjenosti izvajalcev. Prof. Cobaiti: „Na narodnostno mešanem področju ni dovolj samo, da imamo Italijani svoje šole v svojem jeziku. Celotna družbena klima mora biti narodni skupnosti naklonjena. Ne rečem, da v preteklosti nismo imeli težav, toda bile so predvsem v izvajanju zakonodaje, v naši skupni nepozornosti. V 70. letih je začelo število naših pripadnikov nazadovati, kar je pokazal popis leta 1981. Po analizi stanja so se v akcijo vključile vse družbene sile. Ustvarjali smo pozitivno družbeno klimo in danes so rezultati že otipljivi. Zavest o enakopravnosti in splošni dvojezičnosti je prodrla v vse pore družbenega življenja. Ločene šole imamo zato, ker sami tako hočemo! Do sedaj, še nihče ni zahteval spremembe. Ves čas ne." Organizacija vzgoje in izobraževanja 1. Slovenska in italijanska narodnost imata svoje vrtce, osnovne šole in srednje šole. Samo v Sloveniji ima italijanska narodnost 9 vrtcev ravno toliko osnov- nih šol (popolnih in nižje organiziranih) ter 4 srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Število vpisa za obstoj šole ali vrtca je skoraj nepomembno. V Strunjanu/Strug-nano sta v vrtcu samo dva otroka, v šoli tudi dva, v šoli v Hrovatinih/ Crevatini so 4 učenci, v Bertokih/ Bertocchi pa jih je pet. Najnižje število 9 učencev ima srednja šola komercialne usmeritve v Izoli/Iso-la. Skupno obiskuje ustanove z ital. učnim jezikom 651 otrok in mladostnikov. Vpis narašča iz leta v leto. V letošnjem šolskem letu je porastlo število v vrtcih za 11%, v osnovnih šolah za 13%, v srednjih pa za 5%. 2. V vseh vzgojnoizobraževal-nih ustanovah se učijo tudi drugi jezik - jezik okolja (Umgangs-sprache). Obvezno! Ni se treba niti prijavljati, niti odjavljati. V slovenskih šolah imajo tedensko po dve uri italijanščine, v italijanskih pa na izrecno zahtevo Zveze Italijanov/Unione degli Italiani po tri ure slovenskega jezika tedensko. Tako se sploh ne more zgoditi, da nekdo vsaj pasivno ne bi obvladal drugega jezika. 3. Na srednjih šolah imajo poleg jezika okolja kot splošno izobraževalnega predmeta tudi delno strokovni ali strokovni jezik italijanščine ali slovenščine. Ne omejujejo se samo na pogovorni in literarni jezik. Tudi na oddelku ljubljanske pedagoške akademije v Kopru se morajo učiti italijansko. 4. Vsi učitelji na šolah z italijanskim učnim jezikom so praviloma italijanske narodnosti. Še strožje je pri ravnateljih. V kolikor želi Slovenec poučevati na taki šoli, mora opraviti zelo zahteven izpit, s katerim dokaže perfektno znanje jezika. 5. V enih in drugih šolah so učni načrti prilagojeni potrebam narodnostno mešanega področja. Poudarek je predvsem na vsebini svojega in drugega naroda, kar se odraža pri jezikovni vzgoji, predvsem pa pri narodni zgodovini, zemljepisu in umetnostni vzgoji. 6. Sestavni del programov šol so ekskurzije učencev v domovino matičnega naroda, izmenjava učiteljev, seminarji in srečanja, izmenjava učbenikov in celo kadrov. fse Hada//M/e) ^ *y A v 03!SCE NA1E in v vsakdanu: npr. na parkiriščih. A V S TR!J A 1 Eli ) ^ Petek, 20. 3.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji-9.30 Ruščina - 10.00 Šoiska oddaja - 10.15 Tehnike upodabijajoče umetnosti -10.30 Lady L, ameriški film -12.15 Srečanje z divjimi delfini - 13.00 Poročila - 16.30 Otroška oddaja - 17.05 Risanka - 17.30 Prgišče zlata - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja -19.00 Avstrija danes- 19.30 Čas v sliki-20.15 Derrick-21.15 Modna revija - 21.25 To so bili časi: Popevke - 22.15 Berlin Alexanderp!atz - 23.20 Satitična lutkovna oddaja. Sobota, 21.3.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina - 9.35 Francoščina -10.05 Ruščina -10.35 Mi smo najmočnejši, italijanski film - 11.55 Nočni studio -13.00 Poročila -13.05 Svetovni pokal: slalom (moški) - 14.00 Rdeči panter -14.30 O ljubezni govorimo pozneje, nemški film -16.00 Ostržek -16.25 Skrivnostno življenje v morju - 17.05 Risanje, slikanje in oblikovanje - 17.30 Mali vampir - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Tedenski pregled sporeda -18.25 Veselo v soboto - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 19.55 Šport - 20.15 Glasbeni paviljon, najlepše avstrijske melodije-21.50 Mike Ham-mer - 22.40 Fritz Muliar bere iz del avstrijskih avtorjev - 23.40 Sy!vie Vartan v Ameriki. Nedelja, 22. 3.: 11.00 Pogovor z novinarji - 12.00 Orientacija - 14.40 Princ Železosrčni, ameriški film -16.20 Listamo v slikanici -16.40 Lutkovna oddaja - 17.05 Tina in slavni oče - 17.35 Helmi, prometna vzgoja za otroke -17.40 Seniorski klub - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi, družinska oddaja - 18.50 Loto, žrebanje -19.00 Slike iz Avstrije -19.30 Čas v sliki - 19.50 Šport - 20.15 Leske še rastejo, nemški film-21.15 Nekoč-21.20 Puritanci, opera. Ponedeljek, 23. 3.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji-9.30 Kuharsko omizje-10.00 Kaj lahko postanem? -10.15 Zemlja in olje -10.30 O ljubezni govorimo pozneje, nemški film - 12.00 Rdeči panter -12.15 Pionirji med plimo in oseko - 13.00 Poročila - 16.30 Otroška oddaja - 17.05 Risanka - 17.30 Na pomoč, mi odraščamo -1 7.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Miami Vice - 22.00 Nekoč - 22.05 Vitamini ni njihov učinek -22.50 Glasba na orgie - 23.40 Poročila. Torek, 24.3.: 9.00 Poročila-9.05 Živalski raji- 9.30 Angleščina -10.00 Šolska oddaja -10.15 Kaj lahko postanem? - 10.30 Hiša strahov, ameriški film - 12.00 Mačke - 12.10 Šport - SLOVENSKI VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, T arviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon(0 42 22)51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. 13.00 Poročila - 16.30 Otroška oddaja -17.05 čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 V najboljši družbi - 22.00 Novo iz filmskega sveta - 22.45 Dogodek v Oxfordu, angleški film. Sreda, 25.3.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji - 9.30 Francoščina - 10.00 Šolska oddaja - 10.15 Tehnike upodabljajoče umetnosti - 10.30 Naša mala farma - 11.20 Red je pol življenja, angleški film - 12.10 Inozemski report - 13.00 Poročila - 16.30 Lutkovni cirkus - 17.05 Risanka - 17.30 Obalni piloti - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v siiki — 20.15 Razbiti okovi, ameriški film - 23.00 Na cestah San Francisca - 23.45 Poročila. Četrtek, 26.3.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji - 9.30 Dežela in ljudje -10.00 Kaj lahko postanem? - 10.15 Tehnike upodabljajoče umetnosti - 10.30 Divji lovec s Schtierskega jezera, nemški film - 11.50 Risanka -12.15 Seniorski klub -13.00 Poročila -16.30 Otroška oddaja - 17.05 Risanka -17.15 Sedem svetovnih čudes -17.30 Zgodba plemenitega konja -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Svojčas -21.15 Pripravljeno je, komične zgodbe - 21.50 Nogomet in toto - 22.20 Koncert za Alico, TV film -23.50 Poročila. AVSTRIJA 2 ET Petek, 20. 3.: 16.45 Hotel - 17.30 Svetovni pokai: veleslalom (ženske) - 18.00 Tedenski obzornik -18.30 Trdo, vendar prisrčno -19.15 Nekoč - 19.30 čas v sliki - 20.15 Divje živali v štirih letnih časih: Pomiad, dokumentacija - 21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturne vesti -21.45 Šport - 22.15 Do zadnjega moža, ameriški film -23.45 Chicago 1930. Sobota, 21.3.: 14.50 Tedenski pregled sporeda-15.15 Glasba iz dobe Ludvika XIV. -16.10 Življenjski položaj manjšine: Otroci velemesta-16.55 Nekoč - 17.00 Ljuba družina - 17.45 Živali iščejo dom - 18.00 Pan-optikum - 18.25 Nogomet -19.00 Za prijatelje filma -19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Kandi- dat, ameriški film -22.00 Šport - 22.40 Grobna tišina, ameriški film. Nedelja, 22.3.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter-9.30 Troilus in Cressida, tragedija -14.30 Športni popoldan - 16.55 Križem kražem po štajerski deželi - 17.40 Mladinska oddaja - 18.25 Poglej in ugani -18.30 Mladinska revija - 19.25 Akcija Otroške pomoči -19.30 Čas v sliki -19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika -20.15 Tigrovo oko. ameriški film - 21.55 Dinastija -22.40 Šport - 23.00 Na lovu za alibijem, ameriški film. Ponedeljek, 23. 3.: 17.30 Fizika - 18.00 Lin-denstraBe - 18.30 Trdo, vendar prisrčno - 19.15 Nekoč - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mo-selbruck, zgodba viničarske družine - 21.08 Kuharski mojstri- 21.15Časvsliki-21.35Kulturne vesti — 21.45 Šiling - 22.05 Potujoči igralci, grški film, 1. del - 23.55 Poročila. Torek, 24.3.: 17.00 šolska oddaja -17.15 Teh-nike upodabljajoče umetnosti - 18.00 Policijska postaja - 18.30 Trdo, vendar prisrčno - 19.15 Nekoč-19.30 časvsliki-20.15 Hopala, spodrsljaji iz sveta filma in TV - 21.08 Poglej in ugani -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti -21.45 Klub 2. Sreda, 25.3.: 16.55 Naše okolje -17.30 Dežela in ljudje -17.55 Nogomet Jugoslavija-Avstrija- 20.15 Rokodelsko popotovanje - 21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturne vesti-21.45 Dokumentacija o samomorih v Avstriji in na Finskem - 22.30 Potujoči igralci, grški film, 2. del. Četrtek, 26.3.: 17.30 Čuda iz angleških vrtov - 18.00 Avstrijska kuhinja - 18.30 Kung Fu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti -21.50 Klub 2. LJUBLJANA Petek, 20. 3.: 9.55 Sarajevo. Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ženske), prenos 1. teka - 10.45 Tednik - 11.45 Video-godba - 12.25 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ženske), prenos 2. teka -15.10 Teletekst -15.35 Tednik-16.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ženske), posnetek iz Sarajeva - 17.20 Poročila - 17.25 Makedonske ljudske pripovedke - 17.50 Fračji dol - 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Delamo za 1948 -18.45 Risanka - SLOVENSKE ODDAJE AVSTRUSKEGA RAD!A VSAK DAN OD 18.10 -19.00 Petek, 20. 3.: Koroški tiki (dr. R. Vospernik: Jezikovni izlet v Moll-sko dolino) Jezikovni pogovor (prof. J. Messner) Sobota, 21.3.: Duhovni nagovor (žpk. Dušan Česen) „Od pesmi do pesmi -od srca do srca" (D. Urschitz) Nedelja, 22.3.: Ni vsak dan nedelja Spored za dobro voljo „100 in več štajerskih harmonik" Ponedeljek, 23.3.: Pričevanja -10 Helmut Hartmann: Začetki slov. radijskega sporeda Torek, 24.3.: Halo, prijatelji! Partnerski magacin Sreda, 25.3.: Narodno-zabavna glasba Četrtek, 26.3.: Rož-Podjuna-Žila Petek, 27.3.: Domača in ledinska imena (dr. A. Feinig) 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Peter Veliki - 21.05 Po sledovih Slovencev v svetu - 21.50 Rezerviran čas - 22.00 Dnevnik - 22.15 Želva na hrbtu, francoski film. ^ Sobota, 21.3.: 8.10 Poročila-8.15 Radovedni taček - 8.30 Vroče-hladno - 9.00 Odhod štafete mladosti - 9.30 J. Ribičič: Nana, mala opica - 9.55 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (moški), prenos 1. teka - 10.45 Miti in legende - 11.00 Tedenski zabavnik - 12.00 Odhod štafete mladosti - 12.25 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (moški), prenos 2. teka - 13.30 Mir in razorožitev, 15. del dokumentarne serije -14.50-23.45 Teletekst -15.05 Poročila - 15.10 Moji spomini na stari Peking, kitajski film - 16.30 Zdravilne vode - 17.00 Košarka - 18.35 Na zvezi -18.45 Risanka -19.00 Danes: Knjiga - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 19.50 Zrcalo tedna - 20.20 Portret Bette Davis - 21.20 Vse o Evi, ameriški film - 23.30 Dnevnik. ' Nedelja, 22. 3.: 8.05-13.10 in 14.45-22.55 Teletekst - 8.20 Poročila - 8.25 Živ žav -9.15 Lutke in lutki - 9.20 Fračji dol - 9.55 Sarajevo: Svetovni pokat v smučanju - paralelni slalom (prenos) - 12.05 Ljudje in zemlja - 12.35 Ansambel Marela-13.05 Poročila -15.00 Malu -15.50 Salzburška zveza, ameriški film -17.30 Podarim - dobim - zaključno žrebanje - 18.45 Risanka -19.00 Danes: Kino, Turistični nagelj -Neža -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 M. Krleža-I.Štivičič: Potovanje v Vučjak - 21.10 Glasbena oddaja - 21.35 Kronika goriških srečanj gledališč - Alpe Jadran - 22.05 Športni pregled -22.50 Poročila. Ponedeljek, 23.3.: 10.00 Zrcalo tedna -10.20 Viktor, Viktorija, ameriški film - 16.45-23.50 Teletekst - 17.00 Zrcalo tedna - 17.20 Poročila -17.25 Radovedni taček - 17.40 Pamet je boljša kot žamet -17.45 Makedonske ljudske - 18.15 Naša pesem - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 P. Scott: Dragulj v kroni, 13. del angleške nadaljevanke - 21.10 Omizje (AIDS?) - 23.00 Retrospektiva jugoslovanske televizije (ev. Državljan Pokorny). Torek, 24.3.: 10.00 Prometna vzgoja: Kolo naj bo kolo, kolesar - 10.30 Zemljepis: Erozija - 11.00 Jezikovni utrinki - 11.05 Tuji jeziki -angleščina III - 11.35 Francoščina III - 16.05- 22.35 Teletekst - 17.25 Poročila - 17.30 Jaz, čebela - 18.00 Periskop - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik-20.05 M. Jančič: Prikazovanje Marije v vasi Grabovica, drama - 21.40 Integrali - 22.20 Dnevnik. Sreda, 25.3.: 11.25 Mostovi -11.55 Integrali -ponovitev - 13.45-23.15 Teletekst - 14.00 Mozaik -15.55 Poročila -16.00 L. Suhodolčan: Primožev dnevnik - 16.45 Skrivnosti morja -17.10 B. Luka: Nogomet - Jugoslavija: Avstrija, prenos -19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Film tedna: 90 dni, kanadski film - 21.50 Po sledeh napredka - 22.30 Dnevnik. Četrtek, 26. 3.: 10.00 Kaj je film: Čas v filmu - 10.30 Slovenski kratki film -11.00 Svečenik ljubezni, angleški film - 16.20-23.10 Teletekst - 16.35 Šolska TV - 17.35 Poročila - 17.40 J. Ribičič: Nana, mala opica -17.55 Bilo je... Portret Toneta Seliškarja - 18.25 Potrošniška porota - 18.45 Risanka - 19.00 Danes. Obzornik -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.15 G. Torrente Ballester: Sonce in sence - 22.10 Dokumentarne iveri: Desetka - 22.25 Dnevnik — 22.40 Mir in razorožitev: Teže kot zdaj (Kanada), dokumentarna serija OZN. Stovenska študijska knjižnica priporoča Knjižna zbirka „Ana)ecta" (izbrani spisi enega ali več pisateljev) Od Galileja do Platona elementa galilejske epistemologije....: Bog je nezaveden...: Platoni-stična paralaksa...: Francoska zveza... -Lj.:DDUUniverzum-183 str. FREUD S.: Dve analizi „pet spisov, v katerih Sigmund Freud predstavi individualno zgodovino analizanta in potek njegovega zdravljenja." - Lj.: DDU Univerzum -189 str. Gospostvo, vzgoja, analiza zbornik tekstov Lacanove šole psihoanalize - Lj.: DDU Univerzum - 267 str. MIŠČEVIČ N.: John Langshavv Austin; Jezik kot dejavnost Lj.: DDU Univerzum -123 str. RIHAR.: Filozofija v znanosti prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije - Lj.: DDU Univerzum -196 str. ŽIŽEK S.: Hegel in označevatec poskusi ..materialističnega obrata Hegla" v sodobni psihoanalitični teoriji in njihov pomen za historični materializem. - Lj.: DDU Univerzum -320 str. SSK rma svoje prostore v Mladmskem domu. Mikscbaltee 4. Knjržnica dobiva od teta 1974-75 ves obvezni Izvod SP Slovence. Poleg tega zbiramo tudi tako imenovano avsfu)ško siovenico. Knjrge so zelo razMne vsebine in so namen/ene vsem starostnim stopnjam in poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate. Knjržnica posluje; vponedejrek