LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 11/99 november 1999 Letnik 51 {t. 11 str. 337-384 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, dipl. ing., Jakob Repe, dipl. ing., Daniela Rus, dipl. oec., Stanislav Škali~, dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Zupanc, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60, faks: 061/121-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Naro~nina: ....... 1.500 SIT ....... 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Dijaki in {tudenti (polletna) Posamezniki (polletna) . . . . Slika na naslovni strani: LIP BLED d.d. - spalnica VAL - srebrna diploma na 10. Ljubljanskem pohištvenem sejmu Lesarji postavili svojo podobo na ogled Fani POTOČNIK 339 Simulacija stroškov za izbor fleksibilnih proizvodnih siste- Franc BIZJAK mov Ana RIHTAR 341 Gospodarne konstrukcije v lesu Borut JUVANEC 345 Mnta`na eko-gradnja Tadeja ZUPANČIČ-STROJAN 350 Pritrditev in napenjanje `aginih listov v jarem polnojar- menika Vladimir NAGLIC 355 Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 9/99 357 Strateško planiranje poslovanja v Javoru d.d. s poudarkom na analizi okolja (EU, Slovenija) Stojan KOKOŠAR 365 Imeli smo cilj, voljo, podporo institucij in podjetij ter potrpe`ljivost Vinko ROZMAN 367 MEBLO TOP tapecirano pohištvo d.o.o. Ciril MRAK 370 Intervju z Dušanom Marini~em, dipl. in`. lesarstva, vodjo marketinga na LIP-u Bled Fani POTOČNIK 372 Primer obdelave stranice iz masivnega smrekovega lesa po klasi~nem postopku s konvencionalnimi stroji in obdelave z ve~stopenjskim CNC strojem Božidar OROŽ 374 Mednarodna dejavnost SLŠ iz Škofje Loke Irena LEBAN 376 Toplarji v Mislinjski dolini Milena ŠKODNIK 378 Oltar~ek Žiga ČUFER Sandi ČUŠIN 380 Kratke vesti 381 382 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 383 384 LES wood 51 (1999) 11 Contents 338 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 51, No 11/99 Contents Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Cost simulation for choosing the flexible production systems Franc BIZJAK 341 Economical constructions in wood Borut JUVANEC 345 Pre-fabricated eco-building Tadeja ZUPANČIČ -STROJAN 350 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Spoštovani bralci revije Les in poslovni partnerji Pri Zvezi lesarjev Slovenije poizkušamo ~im bolje obveš~ati vse zaposlene v lesarstvu o stanju, dose`enih uspehih in novostih na lesarskem podro~ju. Z organiziranjem strokovnih posvetov `e-limo prispevati k u~inkovitejšemu poslovanju stroke, s posveti o monta`nih hišah in izdajanju posebnih publikacij pa delovati povezovalno v samem lesarstvu, kakor tudi v drugih dejavnostih in inštitucijah. Revija Les, sejemski katalogi, priloge o monta`nih hišah in druge publikacije postajajo tako zanimivi ne samo po vsebini, ampak za vse uporabnike tudi tr`no. Oglaševanje v naših publikacijah ima tako zagotovljen ekonomski u~inek. Za uspešno sodelovanje se vsem najlepše zahvaljujemo in se še naprej toplo priporo~amo. Razmišljajmo strateško, futurološko in vizionarsko. Zveza lesarjev Slovenije LES wood 51 (1999) 11 Uvodnik 339 Lesarji postavili svojo podobo na ogled Tudi letos je bil osrednji dogodek slovenske pohi{tvene industrije Ljubljanski pohi{tveni sejem. Smelo lahko trdim, da je vsako leto bolj{i, ve~ji, sodobnej{i tako po dizajnu kot po izdelkih. Sicer tega ne moremo trditi za vse razstavljene izdelke. Na sejmu ne moremo prikazati vsega, kar `elijo razstavljalci na na{em trgu tudi prodati. Zato je bila pestrost izbire {iroka in razumljivo je, da so razstavljeni tudi izdelki, ki so namenjeni kupcem s plitkej{imi `epi. Podatek, da je sejem obiskalo 75.000 ljudi, potrjuje, da se Slovenci zanimamo za ureditev svojih stanovanj. Upamo, da bodo razstavljeni izdelki na{li pot tudi v slovenske domove. Pozdraviti pa velja, da so se v ~asu sejma dogajale {tevilne obsejemske prireditve, na katerih so se lesarji in pohi{tveniki sre~evali, spregovorili o svojih dose`kih. Pri tem so kriti~no opozorili na probleme, ki pestijo panogo, ki je za slovensko gospodarstvo vsekakor zelo pomembna. Tudi v reviji “Les” je bilo o sejmu in aktivnostih `e precej napisanega, zato bi `elela sedaj, ko je sejem za nami in ga lahko ocenimo bolj iz kri-ti~ne oddaljenosti, povzeti le tista dejstva, ki se mi zdijo pomembna in ki naj bi bila vodilo za nadaljnje delo odgovornih tako v lesni panogi kot tudi v {ir{em dru`beno gospodarskem prostoru. Komisija Gospodarske zbornice Slovenije in Ljubljanskega sejma tudi tokrat ni imela lahkega dela, ko je izbirala med 23 izdelovalci, z 39 raznolikomi izdelki, najbolj{e, ki naj bi ustrezali zahtevnim kriterijem oblikovalske domiselnosti, izvirnosti, popolnosti oblike in izvedbe ter ohranili namembnost uporabe. Zlata diploma je {la v Lipo Ajdov{~ina, srebrno je prejel LIP Bled, bronasto pa Svea Zagorje. Posvet Strategija razvoja lesarstva Slovenije naj bi bil poleg razstave drugi najpomembnej{i dogodek sejma. @al pa zaradi odsotnosti nekaterih za to kompetentnih ljudi na `alost ni izpolnil vseh pri~akovanj. Referata dr. Korberja in dr. Tratnika sta nam osvetlila sedanji polo`aj panoge. Panoga v celoti {e vedno bele`i rde~a {tevila, {tevilo zaposlenih se manj{a in je zdrknila pod 20.000 zaposlenih, dele` prihodka v celotnem slovenskem gospodarstvu je 2,2 % in še upada, dele` izvoza v celotnem izvozu je okoli 10 % ter je v porastu. Na{tejmo le nekaj najve~jih problemov, ki pestijo to panogo: zaostajanje v tehnolo{kem razvoju, razkorak v gibanju deviznih te~ajev in doma~e inflacije, dav~ne neenakosti, problem kompetentne industrijske politike, pomanjkanje organizirane prodajne mre`e, pomanjkanje izvedbene zakonodaje na podro~ju tehni~nih predpisov in standardov (nosilec MGD), strokovno izobra`evanje-npr. profil tehni~ne gimnazije, problem razvojno raziskovalnega dela. Dr. Tratnik je primerjal našo lesno industrijo z le-to v nekaterih evropskih dr`avah. Izkazalo se je, da nam za to manjkajo podatki, skratka, dokler takih podatkov ne bomo zbirali, ne bomo vedeli “kje smo” oziroma “kam” se lahko v evropskem oziroma svetovnem prostoru uvrstimo. Na razvoj trga in pove~anje prodaje pohi{tva vpliva mnogo dejavnikov. Nekateri so dani, npr. splo{ne gospodarske prilike, razporeditev kupne mo~i, {tevilo prebivalstva, zlasti število novih gospodinjstev itd), in na te je mogo~e vplivati in s tem pospe{evati prodajo pohi{tva. Med te sodijo pove~anje natalitete, pospe{eno vlaganje v izgradnjo in obnovo stanovanj, ugodno stanovanjsko kreditiranje, ve~anje osve{~enosti kulture bivanja prek javnega obve{~anja itd. Usoda slovenske lesne industrije je odvisna predvsem od dogajanja na evropskem trgu in nanj ve~inoma ne more vplivati. Glavne strate{ke naloge lesne industrije so: 1. Vlaganje v znanje: tehnolo{ko, oblikovalsko, upravljalsko. 2. Izdelava strate{ke {tudije, ki naj bi jo izdel tim strokovnjakov Gospodarske zbornice, ministrstva in prakse. 3. Interesno povezovanje z namenom skupnega nastopa na tujih trgih. Zaradi na{e razdrobljenosti in majhnosti bodo morala podjetja svojo ponudbo zdru`iti, prodreti v domicilne prodajne verige, ter zdru`iti znanje in energijo za ustvarjanje novih modelov in izdelkov. 4. Specializacija proizvodnje ter usmerjanje k proizvodnji, ki bo temeljila na kakovostnih servisnih storitvah, in manj na poceni izdelkih. 5. Naloga vseh, ki jih povezuje problematika lesne industrije je pove~ati dobi~konosnost panoge. Menim, da bi bilo dobro posvet Strategija razvoja lesarstva Slovenije ponoviti, saj je minil skorajda neopazno. Najti bi bilo treba primernejši termin, ko bodo odgovorni, MGD in mediji imeli ~as, da temu posvetijo pozornost, znanje in izku{nje. Predstavniki lesne industrije so spregovorili o njej tudi v televizijski oddaji dne 27. 9. 1999, ki jo je vodil novinar Aleks [takulj. Tedaj je bila nakazana pot strate{ke usmeritve. Ta pomeni interesno povezovanje, ustanavljanje centrov za tehnolo{ki razvoj podjetij in razvoj izdelkov, ki ga bo finan~no podprla {ir{a dru`bena skupnost ter povezovanje podjetij z inozemskimi partnerji zaradi skupnega nastopa na tujem trgu in skupnega razvoja. O sejmu so pisali tudi na{i mediji. Ne strinjam se z osrednjim ~asnikom Delo, ki je skušal pisati senzacionalno o nesporazumu med proizvajalcem in oblikovalcem. Tudi ~lanek v Ljubljani (skoraj) ni~ novega, dne 30. 9. Le kaj smo se jim zamerili? Pomemben dogodek je bil tudi obisk gospoda Jörgena Engelsa, predsednika UEA-Zveze evropskih proizvajalcev pohi{tva, katerega ~lan je tudi Zdru`enje lesarstva. Bil je prijetno presene~en nad tem kar je videl in spoznal. Obisk bo doprinesel k {e tesnej{emu sodelovanju med na{im Zdru`enjem in Zvezo, kar bo imelo pozitivne u~inke za na{o uveljavitev v Evropi in vklju~evanje v {ir{e evropske tokove. Zadeve so se za~ele premikati. To dokazuje tudi ustanovitev RC- Razvojnega centra za lesarstvo, katerega je ustanovilo 20 proizvodnih podjetji, Slovenska razvojna dru`ba in Gospodarska zbornica. Sve~ana listina o ustanovitvi je bila podpisana v ~asu Ljubljanskega pohi{tvenega sejma. V ~asu sejma se je zvrstilo še ve~ dugih pomemnbnih dogodkoa: promocija nagrajenih eksponatov, posvet o ra~unalni{tvu v lesarstvu, sre~anje uredni{kega odbora na{e revije, sve~ane podelitve certifikata ISO 9001 Meblu Top ter Meblo Jogi, o razstavah, obiskih uglednih gospodarstvenikov in politikov, do kulturnih nastopov pevskih in glasbenih ansamblov iz na{ih podjetij. Lesarji ne to`ijo nad svojo usodo, je dokazala polna udele`ba na “Plesu lesarjev”, ki je bil letos organiziran prvi~. Lesarji ne znajo le delati in se spoprijemati s problemi, znajo se tudi poveseliti. Predvsem pa ostajajo optimisti. Naj zaklju~im ta sestavek s podobnimi mislimi ki je bila tudi osnovna misel na TV: imamo les, dodajmo mu vrednost! Fani POTO^NIK, dipl. oec. OGLAS Ljubljanski sejem - program sejmov Fotolit LES wood 51 (1999) 11 Raziskave in razvoj 341 UDK: 65.012.122 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Simulacija stroškov za izbor fleksibilnih proizvodnih sistemov Cost simulation for choosing the flexible production systems Franc BIZJAK*, Ana RIHTAR** Povzetek Abstract Simulacija stroškov je lahko pomembno orodje pri izbiri proizvodnih sistemov, ki zagotavljajo minimalne stroške. V prispevku so opisane mo`nosti in model simulacije stroškov, ki upošteva storilnost, fleksibilnost in organiziranost tehnologije, odvisno od stroškov. Ta omogo~a izbiro proizvodnih sistemov, s katerimi ob enakih drugih pogojih, kot so kakovost in dobavni roki, izberemo optimalen proizvodni sistem. Klju~ne besede: simulacija, stroški, fleksibilni proizvodni sistem Cost simulation can be an important instrument for choosing production system, which guarantees minimal costs. In the article possibilities and cost simulation model, which counts on productivness, flexibility and technology organisation, in dependence of costs, are described. This model enables choosing of the productional systems with which at equal other conditions, like quality and delivery times, we can choose the optimal production system. Keywords: simulaton, costs, flexible production system 1. Problem Sodobna tehnika in organizacija nudita številne mo`nosti proizvodnje, torej mo`nost razli~nih proizvodnih sistemov, ki se ob enaki kakovosti proizvodnje in enakih dobavnih rokih razlikujejo le po stroških proizvodnje. Gledano ekonomsko, je seveda smotrno oblikovati take proizvodne sisteme, ki zagotavljajo proizvodnjo z minimalnimi stroški. Problem simulacije stoškov za te potrebe torej lahko predstavimo tako, kot ka`e slika 1. Pri tem na minimiziranje stroškov najbolj vpliva: - storilnost tehnologije in proizvodnega sistema, - fleksibilnost proizvodnega sistema, - organizacija tehnologije. Poglejmo najprej, kašne so te odvisnosti, nato pa, kako je mogo~e simulirati stroške za izbor ustreznega proizvodnega sistema. Slika 1. Problem simulacije stroškov 2. Proizvodnost tehnologije in stroški ^e primerjamo stroške med bolj proizvodnim in manj proizvodnim sistemom, dobimo: prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana mag., Srednja lesarska šola Maribor, Lesarska pot 2, 2000 Maribor Kot `e vemo, bolj proizvodna tehnologija troši manj nekaterih spreme- za tehnološki sitem (1): nljivih prvin (Vs) proizvodnega procesa, zato je obi~ajno zanjo zna~il- Cs1 = Fs1 + Vs1, no, da povzro~a ni`je spremenljive stroške. Hkrati pa taka tehnologija Vs1 = vs1 x p , troši ve~ stalnih prvin (Vt), zaradi ~e-sar je nabavna vrednost te tehnologi- kjer je je ve~ja; ta pa pogojuje višje stalne Cs1 = celotni stroški sistema 1, stroške (Fs). Fs1 = stalni stroški sistema 1, (2 LES wood 51 (1999) 11 Raziskave in razvoj 342 Vs1 = spremenljivi stroški sistema 1, vs1 = spremenljivi stroški za enoto sistema 1, p = obseg proizvodnje; za tehnološki sistem (2): Cs2 = Fs1 + Vs2 , Vs2 = vs2 x p . (3 (4 Oznake imajo isti pomen kot pri sistemu (1), le da se nanašajo na sistem (2). ^e stroške prika`emo grafi~no, dobimo sliko 2. Kot vidimo, se v to~ki (x) stroški izena~ijo. To omogo~a izbor primernega sistema: p > x (5 Primernejši je tehnološki sistem (2). p < x (6 Primernejši je proizvodni sistem (1). pripravo zmogljivosti (Vik), zaradi ~e-sar nastajajo razli~ni stroški priprave zmogljivosti (RFs). Kot vemo, ti stroški v ~asu priprave zmogljivosti skokovito narastejo. Tehnologiji se razlikujeta tudi po nabavni vrednosti, saj je obi-~ajno prilagodljivejša tehnologija dra-`ja; to pa pogojuje tudi ve~je stalne stroške (Fs). Predpostavimo, da sta tehnologiji enako proizvodni, zaradi ~esar trošita enake koli~ine spremenljivih, potrošnih prvin (Vis), posledica tega so enaki spremenljivi stroški (Vs). ^e ozna~imo prilagodljivejši tehnološki sistem z (1) in stroške za primerjana sistema narišemo, dobimo naslednjo sliko: vodnje (p), n = število nastavitev. Zaradi manjše prilagodljivosti tehnološkega sistema (2) je potrebno, na primer, pri nastavljanju ve~ ~asa in dela, iz ~esar izhajajo višji stroški dela in višji stroški amortizacije v ~asu, ko tehnološki sistem preurejamo v primerjavi s primerjanim tehnološkim sistemom (1). Razlika med omejeno stalnimi stroški (RFS) primerjanih sistemov vpliva na to, da se pri višjih nalo`bah v tehnološki sistem (1) pri enaki proizvodnosti in dolo~enem obsegu proizvodnje celotni stroški (Cs) primerjanih sistemov izena~ijo, ~e je le število nastavitev (n) dovolj veliko. V to~ki enakih celotnih stroškov, to je to~ki, kjer ni diferen~nih stroškov Cs1 = Cs2, namre~ velja: Slika 2. Primerjava stroškov bolj ali manj proizvodnega tehnološkega sistema To~ko (x), to je to~ko, v kateri je obseg proizvodnje tak, da zagotavlja pri obeh sistemih enake stroške, lahko dobimo: Csl = Cs2 (7 FsJ + vsi x p = Fs2 + vs2 x p (8 vj7- v*2 = (*) (9 Poimenujmo to to~ko to~ko enake sprejemljivosti. 3. Prilagodljivost tehnologije in stroški (prim. Bizjak 1990) Vzemimo dve tehnologiji, ki se medsebojno razlikujeta po prilagodljivosti, trošita torej razli~ne koli~ine prvin za Slika 3. Primerjava stroškov bolj ali manj prilagodljive tehnologije Pri tem je: RFS1 = omejeno stalni stroški sistema (1), strošek pripravljenosti zmogljivosti, RFS2 = omejeno stalni strošek tehnološkega sistema (2), strošek pripravljenosti zmogljivosti. Matemati~no razlago za tako gibanje stroškov primerjanih sistemov pa vidimo iz naslednjih odnosov: FS1 > FS2 RFS2 > RFS1 (10 Cs2 = FS2 + VS2 + RFS1 x n (11 Cs1 = FS1 + VS1 + RFS1 x n (12 Cs2 ”Cs1 pri x = 1 do 100 % izkoriš~enosti zmogljivosti, oziroma obsega proiz- FS1 - FS2 = (RFS2 -RFS1) x n. (13 Iz tega izhaja potrebno število nastavitev (n) (14 Pri enaki proizvodnosti primerjanih tehnoloških sistemov torej lahko trdimo, da bodo celotni stroški (Cs1) manjši od (Cs2), (Cs1 < Cs2), ~e je dejansko potrebno število nastavitev stroja (x) ve~je od izra~unanega (n), (x > n). V tem primeru bo ugodneje uporabljati tehnološki sistem (1). V primeru, ko je dejansko potrebno število nastavitev stroja (x) manjše od izra~unanega (n), (x < n), bodo pri enaki proizvodnosti celotni stroški tehnološkega sistema (1) (Cs1) višji od celotnih stroškov sistema (2), zato bo ugodneje uporabljati tehnološki sistem (2). U~inkovitost primerjanih tehnoloških LES wood 51 (1999) 11 sistemov bo torej odvisna, poleg drugih proizvodnih pogojev, predvsem od števila menjav serij, od velikosti serije, oziroma od prilagodljivosti. Glede na navedeno je torej razumljivo, da se v maloserijski in posami~ni proizvodnji uveljavljajo sodobni, zelo fleksibilni tehnološki sistemi, v velikoserijski proizvodnji pa je zaradi nekoliko ni`jih (še vedno) nalo`b konvencionalnih tehnoloških sistemov še vedno smotrneje uporabljati le-te. Navedena primerjava velja le za avtomatizirane tehnološke sisteme, saj le za te velja, da imajo pribli`no enako proizvodnost. Dru-ga~no stanje bi namre~ lahko ugotovili, ~e bi opravili primerjavo med sodobnimi tehnološkimi sistemi (avtomatiziranimi) in bolj ali manj mehanskimi tehnološkimi sistemi, ki se v maloserijski proizvodnji uporabljajo (univerzalni stroji). Razlike bi v tem primeru bile predvsem zaradi razli~-nih proizvodnosti. 4. Organiziranost tehnologije in stroški Razli~na tehnologija in tudi razli~na organizacija zahtevata ne le razli~no proizvodnost, temve~ tudi razli~no vezavo sredstev v proizvodnji, torej obratna sredstva; to pa posebno obliko stroškov pripravljenosti zmogljivosti (Svs), to je stroške vezave sredstev. Glede na pomemben dele` teh stroškov v strukturi cene v lesni industriji je razumljivo, da moramo te stroške upoštevati kot odlo~ujo~e stroške pri izboru sistemov. Poglejmo, kako se oblikujejo zaloge in prek teh tudi vezava sredstev v proizvodnji za naslednje osnovne na~ine organizacije tehnologije: * proizvodnja na posami~nih medsebojno nepovezanih tehnoloških sistemih, * proizvodnja na linijah, * proizvodnja na ve~stopenjskih obdelovalnih strojih. V prvem primeru je za tovrstno organizacijo zna~ilen naslednji tok materiala: Raziskave in razvoj Slika 4. Zaloge materiala pri delu na posami~nih tehnoloških sistemih Oznake pomenijo: Dmi = delovna mesta, Zi = zaloge materiala, izdelkov in polizdelkov, ki = zmogljivosti. Skupne zaloge v tem primeru so: Zk1 = Z11 + Z12 + Z13 + Z14. (15 Za to proizvodnjo je obi~ajno zna~ilna neusklajenost zmogljivosti, saj je pogosto organizirana na bolj ali manj univerzalnih strojih. To pa je tudi osnovni vzrok, da so v proizvodnji velike medfazne zaloge in s tem tudi vezana razmeroma velika sredstva. Za zmogljivosti (k) torej velja: k1¹k2¹k3. (16 V drugem primeru je za tovrstno organizacijo zna~ilen tok materiala, kot ga ka`e slika 5. Skupne zaloge pa so v tej organizaciji tehnologije: Zk2 = Z21 + Z22 + Z23 + Z24 (17 Za to proizvodnjo je zna~ilno, da so zmogljivosti medsebojno okvirno usklajene, zato velja: 343 k1 »k2 »k3 . (18 Temu primerno so manjše tudi zaloge materiala v proizvodnji, s ~imer je tudi vezava sredstev manjša. V tretjem primeru je za tok materiala zna~ilna naslednja pot: Slika 6. Pretok materiala na ve~stopenjskih obdelovalnih strojih Skupne zaloge pa so: Zk3 = Z31 + Z32. (19 Na ve~stopenjskem stroju izvedemo vse operacije, zato medfaznih zalog ni pa tudi neusklajenosti zmogljivosti ni. Tako lahko v tem primeru pri~akuje-mo manjšo vezavo sredstev. Glede na opisano lahko sklepamo, da veljajo med navedenimi zalogami za razli~ne na~ine organiziranosti naslednji odnosi: Zk1 > Zk2 > Zk3 , (20 kar pomeni, da v prvem primeru lahko pri~akujemo ve~jo vezavo sredstev kot v drugem, in v drugem primeru ve~jo kot v tretjem. Temu primerno lahko pri~akujemo tudi razli~ne koeficiente obra~anja zalog: Ko1 < Ko2 < Ko3, (21 kar pomeni boljše ali slabše obra~a-nje sredstev. Iz navedenega izhaja tudi spoznanje o razli~nih stroških vezave sredstev. Slika 5. Tok materiala pri linijski proizvodnji LES wood 51 (1999) 11 Sredstva, tuja ali lastna, vezana v proizvodnji, imajo seveda svojo ceno, s tem pa tudi nastajajo stroški. Pri do-lo~eni obrestni meri (r), ki pomeni ceno kapitala, ovrednotimo stroške vezave sredstev v proizvodnji na naslednji na~in: Svs = Zki x r, (22 pri ~emer je Svs = stroški financiranja, r = obrestna mera za obratna sredstva v %. Pri isti obrestni meri torej lahko za obravnavane na~ine organizacije tehnologije pri~akujemo razli~ne stroške finaciranja, in sicer: Svs1 > Svs2 > Svs3 . (23 To pa bo treba upoštevati pri izboru tehnologije in organizacije, saj smo ugotovili, da so ti stroški odlo~ujo~i za izbor tehnologije. To pa niso edini odlo~ujo~i stroški, ki so odvisni od organizacije tehnologije. Odvisno od zalog, za~etnih, vmesnih ali kon~nih, se spreminjajo tudi potrebe po skladiš~enju in velikosti skladiš~, od tega pa so odvisne tudi nalo`be v proizvodne sisteme. Kako obseg nalo`b vpliva na stalne stroške in s tem na poslovni uspeh pa smo `e obravnavali. Te stroške, je glede na pomembne razlike med raznimi zasnovami potrebno upoštevati, ko ugotavljamo stalne stroške. 5. Model simulacije stroškov za izbor tehnologije Vzamemo “n” tehnoloških sistemov enakih zmogljivosti, ki omogo~ajo zahtevam tr`iš~a primerno proizvodnjo. Za te tehnološke sisteme je mogo~e na~rtovati odlo~ujo~e stroške tako, da so: Cs1 = Fs1 + Vs1 + RFs1 + Svs1, Cs2 = Fs2 + Vs2 + RFs2 + Svs2, (24 Csn = Fsn + Vsn + RFsn + Svsn . Celotni odlo~ujo~i stroški sistema tako zaradi razli~nih tehnoloških in organi- Raziskave in razvoj zacijskih zna~ilnosti zavzemajo razli~-ne vrednosti: Cs1 ¹Cs2 ¹... Csn . (25 Glede na to, da ni`ji celotni stroški maksimirajo poslovni rezultat ob enakem celotnem prihodku, bo ciljna funkcija tehnološkega sistema: Cs = Fs + Vs + RFs + Svs Þ min, (26 oziroma bodo kriteriji izbora optimalnega tehnološkega sistema med obravnavanimi sistemi minimalni celotni stroški. Med tehnološkimi sistemi bo torej izbran sistem, ki izpolnjuje pogoj: Csi = min ; (27 sistem i = izbrani sistem . To pa je potreben, ~eprav nezadosten pogoj za izbor tehnološkega sistema. Kot smo `e videli, celotni stroški pri istem tehnološkem sistemu zaradi svojih zna~ilnosti variirajo v intervalu obsega dejavnosti, zato navedeni kriterij velja le ob natan~no dolo~enem obsegu dejavnosti. ~e se omejimo le na grafi~no primerjavo dveh sistemov, dobimo sliko 7. ^e ugotovimo razliko med celotnimi stroški Csi - Csj, dobimo diferen~ne stroške, torej Ds = Csi - Csj; (27 Ds = diferen~ni stroški. Slika 7. Celotni odlo~ujo~i stroški primerjanih sistemov 344 Diferen~ni stroški pa, odvisno od višine stroškov sistema (Csi) in (Csj) v intervalu obsega dejavnosti, lahko zavzamejo pozitivne ali negativne vrednosti, oziroma vrednost 0. V primeru enakosti stroškov primerjanih sistemov so torej diferen~ni stroški ni~: Ds = 0 . (29 To to~ko (x), kjer je izpolnjen gornji pogoj, poimenujemo to~ko enake sprejemljivosti sistema. ^e bo obseg proizvodnje (p) ve~ji od to~ke (x), torej p > x , (30 bo primernejši tehnološki sistem (j). ^e bo obseg dejavnosti (p) manjši od to~ke (x), torej p < x , (31 bo primernejši tehnološki sistem (i). Obseg proizvodnje (p), kot smo videli, je lahko tak, da je primeren z vidika stroškov prvi, oziroma drugi tehnološki sistem. Zato bo pri dolo~enem obsegu dejavnosti potrebno izbrati tisti sistem, ki zagotavlja minimalne stroške na enoto, torej sistem i = izbrani sistem. To pa je potreben in zadosten pogoj za izbor tehnološkega sistema. Izbor tehnološkega sistema je torej pomembna in dolgoro~na poslovna odlo~itev, saj odlo~ilno upliva na kasnejšo uspešno ali neuspešno poslovanje. Neustrezno projektirano in izvedeno tovarno je ne-mogo~e uspešno upravljati. Vir 1) F. Bizjak, Produktionsfunktion und Kostenfunktion bei flexibler Automatisierung der Produktion, Holz als Roh-und Werkstoff 48(1990)125-128, Springer Verlag 1990 LES wood 51 (1999) 11 Raziskave in razvoj 345 UDK: 72.011:691.11 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Gospodarne konstrukcije v lesu Economical constructions in wood B. JUVANEC* Izvleček Abstract Arhitektura se je razvila iz tiste obrti, ki je zagotavljala pra~loveku varovanje pred zunanjimi vplivi: pred `ivo in pred mrtvo naravo. Z uporabo orodja si je zagotovil ve~ sredstev, kot jih je potreboval za golo pre`ivetje - tako je lahko svojo energijo uporabil drugje. Podobno se je razvila tudi umetnost. Arhitektura je nekje vmes, med umetnostjo oblikovanja prostora in med tehniko. Arhitektura je skupek zahtev uporabnika, mo`nosti narave in seveda zmo`nosti graditelja. Narava je pri tem kar radodarna vendar pa jo je treba znati in hoteti izkoristiti. Pri tem so najpomembnejši elementi uporaba son~ne energije, uravnavanje stalne vlage pri ni`jih temperaturah ter uravnavanje enakomerne višje toplote v objektih. KOZOLEC je najboljši primer uporabe prvega na~ela: postavljen je ‘na poudne’ ali ‘na sonce’, kot pravijo, s strešino, ki je obrnjena ~imbolj pravokotno na son~ne `arke. Postavljen je ‘na veter’, v taki smeri, kjer je izkoristek vetra najve~ji. Kozolec je najbolj pametna zgradba (v svojem delovanju), kar smo jih dobili od naših dedov. KLET je element zgradbe, ki konstrukcijo nosi, hkrati pa izrablja ni`je temperature tal in njihovo vlago za hranjenje svoje vsebine. KAŠ^A, ki je sestavljena iz zidane kleti in iz lesenega telesa, izrablja tla za ni`je temperature in za ugodno vlago, v zgornjem delu pa za toploto zunanjega sveta. SAMONOSNA KONSTRUKCIJA kaš~e zdru`uje lastnosti kaš~e v lesu s pametno konstrukcijo, ki pomeni hkrati obod in nosilnost, zraven pa prihrani tudi material, delo in v kon~ni fazi ohranja naravo; lepo število dreves, ki bi sicer nosila konstrukcijo, lahko na ta na~in še vedno stoji. Drevesa tako ohranjajo naravno ravnovesje, izboljšujejo ozra~je, pa še lepa so. Arhitektura ima tri elemente: delovanje, konstrukcijo in dekoracijo. Kadar so ti trije elementi najbolj prepleteni, kadar v celoti delujejo, takrat je arhitektura popolna. Danes lahko na umeten na~in uravnavamo delovanje. Za to potrebujemo ogromne koli~ine energije. To je drago. Cenene rešitve, ki jih ponuja narava sama, pa niso le poceni, so zastonj. Le videti jih je treba. In znati vgraditi. Naši predniki so jih znali. Klju~ne besede: kozolec, klet, kaš~a, samonosna konstrukcija, gospodarnost Architecture developed from that trade, which assures the human protecting from outer influences: from dead and from live nature. With use of tools he assured himself more resources as he needed for the bare survival - he had the opportunitiy to use his energy somewhere else. The same developed the art. Architecture is something in between art of forming space and technics. Architecture is whole bunch of consumer’s requests, posibillity of nature and of course ability of builder. At that the nature is quite generous, but one must have knowingness and willingness to make good use of it. The most important elements are usage of sun energy, regulation of constant moisture at lower temperatures and regulation of even higher warmth in buildings. HAYRACK is the best example of the first rule: it is located with it’s roof facing perpendicularly to the sun rays. It is located in the direction of the wind blowing where the efficiency of the wind is the greatest. Hayrack is the most clever building (in it’s function), what we received from our grandfathers. CELLAR is the element of the building, which supports the construction, and at the same time exploitates the lower temeratures of the soil and soil moisteness for keeping it’s contents. GRANARY is composed from stone-made wall or bricked wall cellar and wooden body. It exploites soil for lower temperature and good moistness, and in it’s upper part for warmth of outer space. SELF SUPPORTIVE CONSTRUCTION pooling the characteristics of granary in wood with clever construction, which meaning at the same time circumference and load capacity, and at the same time saves the material, work and in the last phase keeps the nature, quite a lot trees, which would carry the construction and from that reason can stand. Trees keeps the nature eqilibrum, cleans the air and it’s beautiful too. Architecture has three elements: function, construction and decoration. When all of three elements are interweaved the most, when works in it’s fulness, then the architecture is perfect. Today we can regulate the activity. For that we needs enormous quantity of energy. that is very costly. Cheap solutions, which nature offers us, are not cheap, they are for free. One must just see it. And knows how to build in. Our predecesors knows that. Key words: hayrack, cellar, granary, selfsupportive construction, economical constructions prof. dr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Zoisova 12, Slovenija LES IN ENERGIJA mnogo ve~jim u~inkom kot danes, predvsem s posredniki. Ti posredniki so Izkoriš~anje naravnih virov energije je samostojni viri energije, ki uravnavajo bilo v zgodovini arhitekture v veljavi z sisteme in so kot takšni tudi porabniki. LES wood 51 (1999) 11 Ljudska arhitektura ponuja uporabo son~ne energije za sušenje, osamitev sistema pa za uravnavanje stalne vlage in stalne temperature; gre za kozolec, za kleti in za kaš~o. Ljudska arhitektura ni namenjena tistemu, ki bi se ukvarjal z umetnostjo. Nekoliko pa vendar dopuš~a tudi te dejavnosti. Predvsem gre za pre`ivetje. Pre`ivetje v prvotnem pomenu besede pomeni predvsem oskrbovanje s hrano, njeno pripravo in shranjevanje. Ker skrbi ~lovek tudi za `ivino (ki je ~lovekova hrana ali pa mu jo daje), je tudi gospodarska arhitektura namenjena predvsem pre`ivljanju ~loveka. ^lovek si je podredil `ival za svoje potrebe. To je naravno bitje in povsem logi~no je, da si je skušal podrejati tudi druge elemente narave; ene bolj, druge manj uspešno. Danes delamo to z razmeroma zelo majhnim izkoristkom in sploh se ne zavedamo, da so to delali tudi naši dedje. Kje? Kako? Z a) izkoriš~anjem son~ne energije (toplota, sušenje, predelava, hramba), b) uravnavanjem stalne vlage (hramba brez tehnološke obdelave), c) uravnavanjem stalne temperature (hramba s kontrolirano tehnološko obdelavo - sušenje). Danes delamo to z razmeroma majhnim izkoristkom prek posrednikov, predvsem z elektriko. To je energija, ki jo uravnavamo z zelo zahtevnimi instrumenti. Pri tem pa je izkoristek -predvsem pri hlajenju in pri klimati-zaciji - zanemarljivo majhen. Te rešitve so predvsem drage. IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE Sonce sije na vse ljudi enako; toda nekaterim koristi, drugim pa ne. Slovenski kozolec je najbolj tipi~na uporabna naprava. Najenostavnejši rabi predvsem za sušenje, bolj zah- Raziskave in razvoj tevne izvedbe tudi za spravilo. Slovenski kmet ni imel mo`nosti za pre`ivetje nikoli v obilju, zato so tudi njegove postavitve skope, trezne, uporabne. Toda kozolec je vedno cenil zaradi njegove vloge pri prehranjevanju. Zato ni le zgolj uporabna naprava, njegova konstrukcija ima mnogokrat izjemno mo~ne likovne kvalitete, pa naj gre pri tem za konstrukcijo samo, za njeno obliko ali za uporabo. Za dosego teh ciljev so se vselej dr`ali nekaterih na~el: - kozolec je postavljen v smeri vetra, a “na sonce”, - konstrukcija v eno drevo in v dve (za sušenje in spravilo), - konstrukcija mora biti kar se da gospodarna, - dekoracija naj ne bo dodana, naj bo funkconalna. Pri kozolcu so se teh pravil vedno dr-`ali. Njegovo pre`ivetje do danes in njegova uporabnost pri~ata temu v prid. Kozolec je vedno postavljen vzdol`no na smer vetra, še bolj strogo pravilo pa je, da je obrnjen “na sonce”, se pravi proti jugu ali proti jugozahodu, ker je pa~ popoldansko sonce mo~-nejše. Da bi bil u~inek osen~enja kar se da velik, mora biti naklon strehe ~imbolj in ~imdelj pravokotno na smer `arkov. @ivimo pribli`no na 45 stopinjah severne širine; kaj to pomeni? Preprost izra~un: višina sonca za 22. dan v mesecu. Izra~un zaokro`enih stopinj je 14 + 33 + 44 + 56 + 64 + 68 + 64 + 56 + 44 + 33 + 24 + 20 = 530 530 / 12 = 44.2 stopinj, poenostavljeno 45, kar pomeni naklon 1 / 1. Konstrukcija naklona 1 proti 1 je najbolj preprosta in tudi najbolj natan~-na: diagonala kvadrata (1/1) je koren iz dve. 346 Nad Savo poznamo dva tipa kozolca: “v eno drevo” in takega “v dve”. Kozolec v eno drevo je namenjen predvsem sušenju in mu je vloga spravila podrejena, tisti v dve drevesi pa rabi za sušenje v obodu, v sredini pa spravljamo osušeno krmo. V Bohinju, kjer “ima de` mlade”, poznajo predvsem kozolce v eno drevo. Kakor `ivljenje kmeta je tudi kompozicija kozolca stroga, enostavna in povsem podrejena uporabnosti. V dimenzijah in v izvedbah ne najdemo dveh povsem identi~nih kozolcev, vsi pa imajo nekatere zna~ilnosti, od katerih nikoli ne odstopajo. Bodo~i lastnik se je odlo~il samo za širino konstrukcije, vse drugo je steklo samo po sebi: višina do zatrepa je enaka širini, razpon je enak diagonali kvadrata izbrane širine, streha ima spet isto dol`ino strešine. Nastopata le dve meri: ena in koren iz dve. Bistvo konstrukcije kozolca v celoti je popolno podrejanje in zgledovanje po naravi. Obod nima nobenega elementa zavetrovanja - za to rabi sredina, ki je toga in obremenjena na pritiske, obod pa na natege in dovoljuje elasti~ne deformacije. Je mar podobnost s togo, mrtvo sredico in `ivim, elasti~nim obodom drevesnega debla naklju~na? Dekoracija pri kozolcu ni dodana in prav tako ni le obdelava funkcionalnih elementov. Gre za vsebinsko izvedbo funkcije, ki bi bila brez dekoracije nefunkcionalna. Uslo~ena ro~ica deluje in hkrati omogo~a dostop tako ~lo-veku kot vozu, ki je nalo`en s krmo. Ravna ro~ica bi bila manj uporabna pa tudi manj dekorativna. URAVNAVANJE STALNE VLAGE Hramba brez tehnološke obdelave zahteva uravnavanje enakomerne (nizke) temperature in zra~ne vla`-nosti tako, da prostor ni zaprt, tem-ve~ zra~en. Konstantna vla`nost pri nizkih temperaturah podaljšuje `ivljenjsko dobo `ivil. LES wood 51 (1999) 11 Govorimo o kleteh. Na tleh je zbita glina, ki vodo iz tal vle~e nase ter vla`i zrak v prostoru. Stene so zidane, naj-ve~krat so to masivni zidovi iz kamna, debelin okrog 70 centimetrov in ve~. Stene niso izolirane in skoznje prehaja vlaga tako v vertikalni kot v horizontalni smeri. Tudi strop je masiven, mnogokrat obokan in predvsem nizek. Prostori imajo proste odprtine, ki jih tudi pozimi le redko zapirajo. Vlaga tako prehaja skozi tla, stene in celo skozi strop. To pove~uje predvsem stalnost toplotne akumulacije. Ta lastnost pomeni prakti~no dokaj stano temperaturo skozi vse leto. Nihanja so v intervalu od osem do dvanajst stopinj, seveda nad ni~lo. Najbolj elementarne izvedbe kleti so kleti, ki so vkopane v celoti. Vstop je mnogokrat od zunaj. Takrat je vertikalna komunikacija naj~eš~e pokrita z nadstreškom. Najbolj uporabljan na~in postavitve kleti pa je delna vkopanost, ko arhitektura izkoriš~a padajo~ teren. Nagnjenega terena je v Sloveniji še posebej veliko. Prete`ni del kleti je v tleh, ven gleda le sprednja stena z odprtino za zra~enje in pa vrata. Le redkokdaj je vhod v klet iz notranjih prostorov zgradbe. Bojazen pred vdorom (predvsem) ogretega zraka iz (~r-ne) kuhinje je bila prevelika. Udobnost pa je vendar premagala preudarne rešitve starejših. Vse manj je dobrih kleti in vse ve~ novih elementov, ki jo nadomeš~ajo. Nadomestek še nikoli ni res nadomestil originala, uporablja pa tudi drugotne vire energije, kar samo po sebi zmanjšuje njegovo vrednost. URAVNAVANJE STALNE TEMPERATURE Pri tem gre za hrambo `ivil pri višji temperature in za kontrolirano tehnološko obdelavo, predvsem za sušenje in za trajno spravilo, tudi za zaš~ito pred nepovabljenimi uporabniki. To so kaš~e. Fister omenja široko uporabo skupnih kaš~ v protiturških taborih. Bolj zna- Raziskave in razvoj ~ilne, predvsem za slovanske narode, pa so samostojne prostostoje~e kaš~e, predvsem v lesu. Umetnostni zgodovinarji jim pripisujejo postavljaške lege in razkazovanje lastnine. To je zmotno. Kaš~e so postavljene zunaj dosega ognja bivalne hiše, a vedno na o~eh ter predvsem na izpostavljenih mestih zaradi vetra in prezra~evanja. Dekorativna obdelava je posledica izpostavljenih in vidnih leg in ne postavljaštva. Pa še dekorativnost je povsem funkcionalna: od celote k detajlu. Mase kaš~e so v vseh primerih v dobrih razmerjih. ^lovek jo lahko zaobjame z enim pogledom. Streha je z obi~ajni-mi ~opi vizualno zmanjšana, posebno dra` pa dajejo balkoni in nadstreški, ki te~ejo mnogokrat prav naokrog in rabijo le za ustvarjanje sence. Detajli so zanimivi `e zaradi tega, ker so miniaturni. Okna v velikosti pribli`-no dvajset centimetrov v kvadrat morajo biti zanimiva, še posebno, ~e so opremljena z dekorativno oblikovanimi kovanimi mre`ami. Vogalne zveze kaš~e iz leta 1688 nad Gornjim Gradom so primer izjemnih naporov v oblikovanju dvojnega sfe-ri~nega lastovi~jega repa, ki prav gotovo deluje bolje od navadne ravne izvedbe. Kaš~a kot del zidane zgradbe (soba) je nedvomno kasnejša postavitev, tako da je nedvomno najbolj elementarna samostojna izvedba kaš~e, postavljena na podstrešju. Gre za povsem samostojno enoto, ki le`i na poveznikih strešne konstrukcije bivalne hiše. Ima vse elemente: tla, obod in strop, zamre`ene odprtine in za-tesnjena vrata. Zrak lahko prosto kro`i. Kaš~a je lahko del bivalne zgradbe, vendar je izvedena v lesu, preostala hiša pa v opeki in v kamnu. Konstruktivno je lo~ena, vhod je lo~en in od zunaj. Posamezne kaš~e v Leskovcu nad Višnjo Goro imajo klet, nad njo pa je kaš~a, ki je obdana z balkonom. Stre- 347 ha ima velike napuš~e, konstrukcija je lesena. Zaradi majhnosti je pogled nanjo še posebno zanimiv. Dvoceli~na kaš~a ka`e mnogo podobnosti s tisto z Robanovega kota na podstrešju. Je povsem zaklju~ena prizma na temeljih in pokrita s strešno konstrukcijo, na kateri le`i streha. Samostojnost osnovnega telesa omo-go~a obhod zraka krog in krog. Telo kaš~e se zajeda v streho, vendar še ne posega vanjo tudi konstruktivno. Princip dvojne stene je na~elo termos (telo kaš~e). Tako imamo termos plus konstrukcijo, kar tvori celoto. Termos je konstrukcija. To je princip Logarjevih kaš~. Termos je hkrati tudi konstrukcija za streho, tako da je streha le še poveznjena nanj. Funkcija je neokrnjena, zrak lahko prosto kro`i, prihranek materiala pa je ob~uten. Funkcija je tudi dekoracija. Ni dodana in nobena dejavnost ni ote`ko~ena ali onemogo~ena. Zaklju~ek na temenu ~opa je funkcionalen, saj zapira nerešljivo zadrego v izvedbi skodel. Na drugi strani je isti element spremenjen v vetrnico v obliki petelina. Ograja je prosojna, ploskovna obdelava razrezanih likov na deskah je enostavna, hkrati pa funkcionalna in dekorativna. Vhodi v prostore so “obokani”, izrezani so v plohe, kar vpliva na likovno vrednost elementa in funkcioniranje - tesnjenje vratnega krila je tako boljše. Skodlasta streha s postavitvijo na koroški na~in pod kotom je `e sama po sebi izjemna likovna kvaliteta, posebej pa izstopa urav-note`enost razmerij, tako v dol`inah kakor v masah in to je najve~ja vrednost koroške kaš~e, vselej seveda ob neokrnjenem delovanju, ki jo ta izvedba še vedno omogo~a. Delovanje kaš~ je skrajno racionalno in efektno ne glede na izvedbo, v kateri je postavljena. Postavitve lahko razdelimo takole: - kaš~a je samostojen objekt, postavljen v drugega (podstrešje), - kaš~a ni samostojen objekt, je del primarne zgradbe, - samostojna in prostostoje~a kaš~a; ta pa je lahko: LES wood 51 (1999) 11 Raziskave in razvoj 348 * posamezna s kletjo, * termos + konstrukcija, * termos = konstrukcija, * funkcionalni elementi + dekoracija, * funkcija = dekoracija. Arhitektura je funkcija, konstrukcija in dekoracija; vse hkrati. Kadar so vsi trije elementi v sozvo~ju, je arhitektura dobra. Kadar s ~im manj elementi ~im bolj ustreza vsem trem, takrat je arhitektura popolna. Kdaj propade kultura? Potem, ko je dosegla svoj vrh. Ali je razvoj slovenskega kozolca kon~an zato, ker ga ni ve~ mo~ nadgraditi? Ali je mo`no še kaj dodati samo-uravnalnim shrambam za krmo in za hrano, ki so delovale brez dodane energije? Kaj se dogaja z nami, da smo zavrgli naravne rešitve in se naslanjamo na take, ki so manj racionalne, bolj zahtevne in predvsem vezane na druge vire energije? Odgovor ni tako preprost. Preprost je le rezultat - takšna pot nas je pripeljala v odvisnost. Odvisnost od energije, odvisnost od tistih, ki to energijo imajo. Odvisnost pa vodi v razlikovanje. Ampak, tega si seveda nih~e ne `eli, ali pa~? KOZOLEC Veter suši seno direktno, sonce pa pregreje zrak pod streho - vro~ zrak potegne hladnega s tal in tako povzro~i tok zraka tudi v vertikalni smeri. Sušenje se nadaljuje tudi takrat, ko vetra ni. Estetska vrednost mo`nosti, ki so tako izrabljene v prakti~ne namene, je izjemna. Pri tem pa je pomembno še nekaj: dva kozolca nista enaka. To pomeni, da graditelji niso uporabljali šablon, niti togega reda ali zakona, pa~ pa pamet in pravila, ki so jih v najve~ji Postavljen je na sonce in na veter; ta- mo`ni meri sestavljali v celote. ko je izkoristek enega in drugega najve~ji KLET IN KAŠČA Klet izrablja vlago in temperaturo zemlje za ohranjanje najustreznejše klime v prostoru za hrambo `ivil. Zidovi so navadno kamniti, debeli, tla so glinasta, odprtine majhne, vhodi so zaš~iteni pred pripeko vsaj s senco. Kaš~a uporablja streho za osamitev pred preveliko vro~ino. Ko pa te ni, se `e pri majhni mo~i son~nih `arkov pregreje in omogo~a vsebini, da ima ~imbolj stalno in enakomerno temperaturo. KAŠČA 6495 LES wood 51 (1999) 11 Raziskave in razvoj 349 Na~elo klimatizacije, kot je v navadi zadnjih nekaj deset let v visoki arhitekturi, to je z zunanjim ovojem vzdr`e-vati razmere v notranjosti, uporablja lesena kaš~a. Telo je obdano s premikajo~im in ob-navljajo~im se tokom zraka, ki ga poganja pregret zrak v temenu strehe. Delovanje ni le samodejno. V slabem vremenu sistem deluje po na~elu inercije, postopek še vedno te~e vse do novih son~nih `arkov, ki delovanje spet po`enejo. SAMONOSNA KONSTRUKCIJA Na~ela delovanja kaš~e z oblivanjem zraka nekoliko zavirajo horizontalni konstruktivni elementi, ki nosijo streho. Kaš~e v Logarski dolini se temu izognejo tako, da to konstrukcijo preprosto eliminirajo. Streha je poveznjena direktno na telo samo. Tako je delovanje še izboljšano, izkoristek lesa še ve~ji, lesena kaš~a pa se s svojimi premišljenimi detajli vklaplja v okolje tako, da je postala pravzaprav `e kar del narave same. LESTEH sejem lesne tehnologije Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem, Obrtna zbornica Slovenije in Slovensko de`elno gospodarsko zdru`enje iz Trsta so organizirali v Kranju od 10. do 13. novembra 1999 mednarodni sejem sodobne tehnologije na podro~ju obdelave lesa in proizvodnje pohištva. Sejma, ki je bil namenjen obrtnikom in malemu gospodarstvu, se je udele`ilo 89 direktnih in zastopanih razstavljalcev, od tega je bilo 64 tujih in 25 doma~ih. Zveza lesarjev Slovenije je sodelovala kot soorganizator na posvetu Vrhunska tehnologija in ra~unalniška priprava dokumentacije v povezavi s CNC obdelovalnimi stroji. Vrhunsko tehnologijo je predstavil predavatelj Giorgio Gaspari, skupina BIESSE, Pesaro, iz Italije. Organizator je pripravil tudi dru`abno sre~anje z razstavljalci in obrtniki s podro~ja lesarstva. Sejem Lesteh bo vsake dve leti in bo dopolnjeval Lesmo v Ljubljani. Ciril MRAK LES wood 51 (1999) 11 Raziskave in razvoj 350 UDK: 728.7:691.11:711 Monta`na eko-gradnja Pre-fabricated eco-building Tadeja ZUPANČIČ STROJAN * Povzetek Pregled najnovejših spoznanj o mo`nostih in omejitvah rabe lesa za konstrukcije. Nastajajo~a eko-kultura informatike se danes bojuje s potrošniško. Pri tem pa se ka`e vrzel med specifi~nimi pogoji kulturnega prostora in ponudbo zanj. Ta vrzel, ki se stopnjuje z bogastvom kompleksnosti naselbinske krajine, se je pokazala tudi ob zadnjem posvetu o monta`nih oz. gotovih hišah v Sloveniji. Naj pri~ujo~e razmišljanje spodbudi diskusijo na prihodnjem posvetovanju. Naj bo to spodbuda za preusmeritev iz ve~disciplinarnega v meddisciplinarno usmerjanje razvoja in od specifi~ne tehnologije za univerzalne produkte k univerzalnim strojem za specifi~ne, lokalne potrebe ter od prilagajanja potrebam in pogojem k izhajanju iz njih v vsej spremenljivosti. Klju~ne besede: arhitektura, urbanisti~no na~rtovanje, les, monta`na gradnja, prefabrikacija, eko-kultura, identiteta Abstract Survey of the latest findings about possibilities and limitations of using timber as construction elements in the era of changing consumer into eco-culture indicates a gap between specific circumstances of cultural environment and existing offer. This gap, which enlarges with the richness of complexity of settlement landscape, was obvious also from the results of the last symposium on pre-fabricated houses in Slovenia. The discussion below should challenge some ideas to be discussed during the next convention. Development orientation should lead from multi- to interdisciplinarity of development co-ordination, from specific technologies for general markets to universal production for specialised and local needs and from adjusting to circumstances to deriving from them. Keywords: architecture, urban design, timber, pre-fabricated building, prefabrication, eco-culture, identity POJMOVNE IN RAZVOJNE OPREDELITVE Monta`a lahko pomeni dokon~nost postavitve nekega elementa, vendar je mo`en tudi ve~ji poudarek na vnaprejšnji pripravljenosti posameznih delov, ki so dokon~ni, celotni sestav pa ne. Predvsem gre bolj za na~in izvedbe kot za njen kon~ni produkt, ~eprav si ga v zvezi s hišo marsikdo na podlagi preteklih izkušenj predstavlja kot nekakšno barako. Poceni in ceneno, hitro gorljivo, skratka dale~ od trajnosti. Ni toliko pomembna velikost sestavnih elementov, saj je le-ta relativna, bolj je pomembno njihovo razmerje do celote. Predvsem pa je bistven na~in spajanja elementov v širšo celoto. V primerjavi z masivno gradnjo, mon-ta`na gradnja, zanemarja to~kovne in favorizira linijske in ploskovne primarne elemente, ki “vedo”, kam sodijo - odvisni so od na~ina sestavljanja. Obstaja torej nek abstrakten grad-beno-tehni~ni sistem (>sistemska gradnja1), ki ta na~in in hierarhijo komponent (od primarnih, do sekundarnih…) dolo~a. Potrebna je vrsta sti~nih elementov, ki so zelo prob-lemati~ni, saj dolo~ajo bodisi zaprtost bodisi odprtost sistema. Zaprtost pomeni vnaprejšnjo dolo~enost stikov, asist. dr., univ. dipl. in`. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA odprtost pa mnogotere mo`nosti sestavljanja komponent. Prastari2, tudi pri nas tradicionalni princip odprtih sistemov (gl. sliko3), se je v ~asu industrializacije, še posebej pa standardizacije in prefabrikacije, dodobra preobrazil. Tako danes poleg prilagodljive obrtniške monta`e poznamo tudi masovno, kamor sodi ve~ina neprilagodljivih paketov kon-~anih izdelkov, nastalih na osnovi zaprtih sistemov. Izraz lahek ima vrsto pomenov: nasprotje te`kega oz. masivnega, pro-sojnos, brez truda ali napora, neres-nost ali umetniška nezahtevnost. Besedna zveza lahke stavbe pa se nanaša predvsem na vgrajene materiale in posredno sporo~a, da ne gre za vse monta`ne objekte, temve~ le za zgrajene iz materialov oz. njihovih sestavov, ki imajo relativno majhno maso. Uporaben je torej predvsem, LES wood 51 (1999) 11 kadar obravnavamo vprašanja, povezana z maso materiala (akumulacija toplote, dušenje zvoka, odpornost v mo~nem vetru...). Podobno kot pridevnik monta`en ima tudi gotov svoje pozitivne in negativne prizvoke. V najširšem pomenu ozna-~uje dokon~no oblikovanost oz. kon~-no obliko, kar lahko velja za obleko, ki jo (lahko) zavr`emo, ko se spremenijo modni trendi, pomeni pa tudi gotovost v smislu varnosti, zanesljivosti obstoja. Prizvok postaja negativen, ko postane zadeva nepreklicna. O “gotovih” (=nekaterih) stvareh je v~asih celo bolje mol~ati... Poudarek torej v glavnem sloni na rezultatu in njegovi nespremenljivosti. V gradbe-notehni~nem smislu pomeni zaprtost sistema s komponentami. Kdaj lahko govorimo, da je hiša gotova? Ko je industrijsko (pred-)priprav-ljena za prestavitev na predvideno lokacijo (kot prenosna arhitekturaiv). Morda takrat, ko vidimo njeno zunanjo podobo v izbranem okolju? Ali takrat ko je vseljiva? In kdaj je vseljiva upoštevaje razli~ne potrebe in zahteve uporabnikov v ~asu vselitve? Ali je gotova takrat, ko se prilagodi spremenjenim potrebam bivanja? Ali je sploh kdaj gotova? ^e je, ali ni neprilagodljiva spreminjajo~emu se na~inu `ivljenja? Kako se odziva na spremin-jajo~e se zahteve in `elje po proob-likovanju prostora in rasti? Ali je `iv-ljenje gotovo, ko se za~ne ali ko se kon~a? Tudi hiša se kon~no podre, pa njena podoba lahko znova o`ivi, v takšni ali druga~ni obliki. Ali je morda gotova takrat? ^e izraz gotova hiša ustreza trenutnemu prevladujo~emu na~inu monta`e pri nas, ali ustreza tudi razvojnim usmeritvam? Negativne prizvoke uveljavljenega poimenovanja je zelo te`ko eliminirati z novim poimenovanjem, ki prav tako ni brez njih. Dosti ve~ kot nalepka “novo” v zvezi s samim procesom gradnje velja poudariti sodoben cilj, ki ga glede na gospodarski in prostorski pomen `elimo dose~i. Gradnja naj bo ~im cenejša, vendara ne s cenenimi u~inki. To pa je ~loveku in njegovemu Raziskave in razvoj bivanjskemu okolju prijazni razvoj, pa naj ga imenujemo nizkoenergetski, racionalnoprostorski, trajnostni, eko-razvoj5 ali kakorkoli `e. Odtod tudi naslov pri~ujo~ega besedila. PROSTOR NASELBINSKE KRAJINE Razlogov za skromno število novih lesenih monta`nih objektov pri nas v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi dr`avami6 je vsekakor v ve~ smereh. Kompleksnost slovenskega naravnega in kulturnega okolja - naselbinske krajine - ote`uje primerjavo s podro~ji, s katerimi ni primerljiv. Ob~utljivi nasel-binskokrajinski preplet Slovenije premore marsikateri evropski vzorec. Toda enkraten je v svojem merilu (kot Evropa v malem), saj predstavlja sti-~iš~e razli~nih naravnih in kulturnih silnic. Zato so razli~ni deli primerljivi z razli~nimi “evropskimi” sorodniki, zlasti s sosednjimi. Eden izmed razlogov za razli~nost v primerjavi z monta`no gradnjo v Evropi je npr. vztrajajo~i regionalizem severa v vsem obdobju moderne arhitekture. Tudi ameriškega vpliva, iki se je uveljavil po drugi svetovni vojni ne gre zanemariti.7 Neosveš~enost socialnega okolja -lai~ne javnosti - botruje vztrajnemu zaupanju v povojno uveljavljeno gra-diteljsko prakso, ki te`i k modernisti-~no obarvanemu idealu individualnega “trdnega” doma sredi parcele, stopnjevano s poudarjanjem privatne lastnine, ~eprav s podobo soseš~ine marskikdo ni ve~ zadovoljen. Izgubljeni ob~utek uporabnikov prostora za merilo in razmerja v njem (pa tudi za oblike) je zelo te`ko usmerjati “z vrha”. Tudi v strokovnih krogih, `al, zasledimo neosveš~enost o mo`nostih in izzivih, ki jih ponuja spoj tradicionalnih vrednot in naprednih tehnologij v sodobno trajnostno usmerjeno celovitost. Upoštevati je treba ob~utljivo mejo med teorijo in prakso. Bogata zakladnica tradicionalne monta`ne gradnje pri nas ka`e, kako lahko monta`ne forme nastajajo po meri konkretnega prostora, namena in kli- 351 matskih razmer ter se po spreminja-jo~ih se potrebah preoblikujejo, saj so abstraktno povezane v odprt grad-benotehni~ni sistem. Prednosti lesa v smislu bivalnega udobja pa v sodobnem ~asu (vsaj v evropskih okvirih) okuša ve~ imigrantov in ljudi blizu socialnega dna, ki zato le ste`ka verjamejo v njegove prednosti.8 RAZMERJA DO NASELBINSKO-KRAJINSKEGA OKVIRA Ob obravnavanju razmerja monta`ne gradnje do širših celovitosti ne moremo vsaj mimo dveh izhodiš~nih razmislekov: o racionalni rabi nenadomestljivih virov energije in o racionalni rabi prostora. Sledi razmislek o vseh vprašanjih, ki jih ne moremo preverjati in usmerjati s kvantitativnimi kazalci in izhajajo iz aksioloških, intelektualnih in dru`benih razmerij v prostoru. O racionalnosti rabe materialov in energije v zvezi s sodobno predfabrici-rano monta`o ne gre izgubljati besed, saj so prizadevanja ve~ kot o~itno uspešna.9 V zvezi z rabo prostora (umestitev objektov v prostor), ureditvenooblikovni-mi in pomenskimi odnosi pa obstaja dosti ve~ problemov.10 To velja za celotni korpus individualne gradnje, ki izhaja iz povojnega internacionaliza-cijskega procesa. Predfabrikacija, ki temelji na lesu kot primarnem konstrukcijskem elementu, pa tako ali tako ne sodi v osr~je ve~jega mesta: `e zaradi tehnoloških omejitev ne, ~etudi se les skriva npr. za ometano fasadno lupino. To potrjuje tudi evropska tradicija. ^eprav so predfabricirani gradbeni elementi, ki temeljijo na uporabi lesa, tehnološko zelo natan~no preizkušeni, pa je lahko problemati~na zvo~na izo-lativnost, še posebej, ko gre za hrupno okolje ali ve~stanovanjske siste-me,11 ki lahko racionalizirajo rabo prostora. Šele izkustvo uporabnikov nas lahko prepri~a o veljavnosti kvantitativnih kazalcev ustreznosti. V domeno industrijske monta`e sodijo objekti, ki jih je mogo~e v celoti na- LES wood 51 (1999) 11 ro~iti po katalogu, “kozmeti~no” prilagojeni kataloški modeli in, redkeje, elementi sistema, ki upošteva konkretne zahteve po naravnem in kulturnem okolju ter ljudi v njem. ^eprav izraz monta`na gradnja najbolj povezujemo s tehnologijo izvedbe, lahko ob neprilagodljivosti te tehnologije in sistema pomeni hkrati tudi problemati~en odnos do širšega okolja. Ko opazujemo vrsto skupnih zna~il-nosti umetnih posegov v prostor, zasledimo enosmerno vrsto arhetip>-prototip>tip>stereotip.12 Šele radikalna inovacija pomeni za~etek nove vrste.13 Ob preobrazbi abstraktnega tipa pa nastane tudi konkreten model, vzorec, ki se lahko preobra`a glede na konkretne razmere, ali pa se zgolj stereotipno ponavlja (> tipski projekti). Stereotipnost je predfab-rikaciji blizu in kljub posameznim prizadevanjem v njej prevladuje. Pri nekaterih naro~nikih je celo za`elena, ne glede na izvor ali celo prav zaradi njega, saj lahko s prenosom v drugo kulturno okolje postane atrakcija. Proizvajalci `elijo ugoditi trenutnim `eljam posameznih investitorjev, pri tem pa pozabljajo na dostikrat precej ve~je število prebivalcev v soseš~ini novozgrajenega objekta. Zato bi morali predpisi in zakonodaja skupaj z uporabniki prostora u~inkovito usmerjati prostorski razvoj, ne le na regionalni, temve~ tudi na lokalni ravni. Prostor ni sistem vti~nic, v katerega lahko “vklapljamo” karkoli in kamorkoli. Za monta`no gradnjo ne potrebujemo posebnih pravil o njenih razmerjih do širšega prostora.14 Potrebujemo u~inkovito strategijo za usmerjanje vsakršnih posegov v prostor. Hitrost odzivanja na konkretne probleme odvisi od hierarhi~ne razslo-jenosti na~rtovalskih orodij, ki temeljijo razmerja stalnosti in spreme-nljivosti.15 Potrebujemo pa tudi dovolj kadrov, katerih ustvarjalnost se ne neha pri banalni tradicionalnosti in razmišljajo moderno. Brez ustrezne stimulacije potencialnih investitorjev in izvajalcev, ki bi sledili `elenim usmeritvam, pa tudi ne gre. Raziskave in razvoj Na~rtovanje “izza mize” pomeni vrsto neracionalnih in dolgoro~no škodljivih posegov. Mednje sodi tudi groba ide-alizacija lokalnih topoloških danosti, kamor bi lahko umestili “urbanisti~no prilagojen” objekt. Poskusi preseganja lokalnega ki~a in globalnega dolg~asa (ki ve~inoma ni ni~ drugega kot tekma atrakcij) s ~isto in preprosto univerzalno pripovedno jasnostjo, ki je hkrati regionalno obarvana, ostajajo `al bolj izjema kot pravilo. Rešitve ne moremo iskati niti zgolj v varovanju okostenelih ostankov preteklih kultur niti v doslednem zavra-~anju sodobne kulturne izmenjave. Prizadevanje za razvoj identi~nega prostora oz. kriti~ni regionalizem postaja v Evropi `e globalen, splošen pojav. Podobno, kot se ob tem industrija specializiranih strojev za univerzalne produkte preobra`a v industrijo univerzalnih produktov za najra-zli~nejše zahteve,16 bi morali tudi prostorsko na~rtovanje preusmeriti iz preddolo~enih ali vnaprej dolo~enih, nikoli dokon~no izvedljivih planov v bolj univerzalni, toda prilagodljiv sistem meril za konkretne posege v prostor. Ob tem bi morali dojeti, ohraniti in obogatiti identiteto prostora, ne le kot sklop tradicionalnih vizualnih kon-stant,17 ki lahko vodi v pretirano skrb za konzervacijo,18 temve~ kot spremenljivo mnogoterost razmerij med okoljem in v njem aktivnim ~lovekom, skupnostjo oz. dru`bo. Kontinuiteta identitete nas namre~ lahko navede v misel, da je konkretni prostor zaklju~ena posebnost, brez-~asna in navzven omejena, z eno, nespremenljivo, neproblemati~no oz. pristno identiteto. Tega koncepta se oklepajo nacionalisti, regionalisti in lokalisti in je do`ivel `e ve~ kritik.19 Hkrati pa globalisti pozabljajo, da poleg splošne obstaja tudi specifi~na identiteta. Definicija identitete pa je zaradi nenehnih sprememb spremenljiva Konkretni prostor pomeni mnogoteri preplet identitet posebne mešanice 352 dinami~nih dru`benoprostorskih odnosov. Prostor lahko premore mnogoterost identitete, vendar vseeno lahko prepoznamo prevladujo~e posebnosti.20 Omejitve fluidnosti tega modela lahko najdemo ob študiju raznolikosti hitrosti sprememb po vsem svetu: posebno zanimiva je razlika med prestolnico kot hitro spreminjajo~im se krajem mnogoterih identitet s fragmentirano pluralnostjo in samotno vasjo, ki se je moderni svet skorajda ni dotaknil, s trdneje dolo~eno in koherentno serijo dru`benoprostorskih odnosov, ki pomenijo po~asnejše spremembe identitete. Prevelike in prehitre spremembe namre~ vodijo v disintegracijo identitet in izgubo nadzora nad objekti in dogajanji.21 Oba pola lahko najdemo tudi pri nas - v okviru iste regije, krajine... Zavedati se moramo, da niti dolo~itev razmeroma velikega števila arhitekturnih krajin22 v primerjavi s splošno znanimi23 ne more zaobjeti niti posameznih stopenj med obravnavima poloma niti lokalnih pogojev. Celo meje med njimi so flu-idne. Opozarjajo pa nas lahko na nekatere zna~ilnosti splošne identitete na posameznih ravneh. Hitrost sprememb pa se ravna tudi glede na posamezne skupine prostorskih ele-mentov24, kot so bolj stalni prometni koridorji ali bolj spremenljive programske strukture. OBJEKT Ob številnih poizkusih se morda zdi, da so materialnoizvedbeni oziri najbolj temeljito raziskani. Toda to velja bolj za tehnološka vprašanja25 in manj za razmerja med tehnologijo in obliko26 in celo ta so neiz~rpna. Ostajajo pa npr. problemi s pritrjevanjem te`jih predmetov na stene in nevarnostjo poškodb parne zapore.27 Bolj zanemarjeno ostaja vsebinsko-prostorsko in oblikovno podro~je: funkcionalna prilagodljivost.28 Sistemsko grajenje je ena izmed mo`-nosti za so`itje arhitekture in javnega interesa, ~e je fleksibilno (sposobno odzivati se na razli~ne zahteve), variabilno (zmo`no upoštevati spremembe LES wood 51 (1999) 11 v na~rtovanju in uporabi), zmo`no razširitve (oz. hitre in ekonomi~ne rešitve zahtev po dodatnih prostorih), adaptabilno (z razli~nimi tehni~nimi mo`nostmi ob konkretni uporabi), nevtralno (z omogo~anjem raznolikega in spremenljivega programa) in ~e omogo~a faznost izgradnje (po grad-benotehni~no zaklju~enih delih). Fleksibilnost in variabilnost sta torej najpomembnejši, gospodarnost pa je utemeljena le s perspektivno uporabo, saj gradimo vsaj za naslednjo gene-racijo.29 Ali je sistem primarnih, nosilnih elementov in sekundarne lupine zasnovan tako, da je mo`en pester izbor elementov, kot so kritine, okna, vrata... (za vzpostavitev neposrednega razmerja med tradicijo in inovacijo30) in njihovo razvrš~anje glede na konkretne razmere (npr. zaradi sosednjih objektov in njihovih odprtin) in uveljavljene na~ine sestavljanja prostorskih enot oz. volumnov v dolo~enem okolju (za poskus posrednega stika med tradicijo in inovacijo)? Kako je s kombinacijo s klasi~nimi gradbenimi elementi? Pri uporabi industrijsko predpriprav-ljenih elementov, pa naj gradimo iz-klju~no z njimi ali v kombinaciji s kla-si~nimi, je nujno poenotenje in modularno usklajevanje proizvodnih mer. V gradbenih konceptih pa ne gre brez upoštevanja konstrukcijskih in kompozicijskih mre`, ki izhajajo iz enotnih modularnih mer. Merska ureditev pa mora seveda slediti poenotenemu mednarodnemu okviru.31 Še ve~, potrebno je iskati na~ine povezovanja razli~nih sistemov, ki tako postajajo vedno bolj odprti za spremembe. Pomenska vprašanja se ti~ejo mimo pojavne podobe. Na~eloma je lahko les v vseh strukturnih slojih objekta uporabljen bodisi vidno, zastrto ali povsem skrito. To bistveno spreminja pojavno podobo objekta, s tem pa tudi njegovo statusno simbolnost. Med pomenskimi razmisleki z vidika uporabnika je gospodarski premislek zelo pomemben. Ob ni`ji ceni lahko zanemarimo na hitrost in dokon~nost monta`e, ki lahko pomeni tudi nez- Raziskave in razvoj mo`nost, da bi gradili glede na svoje gmotne sposobnosti. Poleg tega so najcenejše rešitve v prvi fazi lahko dolgoro~no celo najdra`je, ~e niso prilagodljive spreminjajo~im se na-~inom `ivljenja. Hkrati pa je tudi tehnologijo treba prilagoditi raznolikosti individualnih in lokalnih potreb -~imbolj racionalno. Veliko projektov v zgodovini predfabricirane gradnje je propadlo samo zato, ker so temeljili zgolj na zmanjševanju stroškov.32 IZZIVI Postavitev idealiziranega vzor~nega naselja monta`nih hiš33 naj bo spodbuda za študij novih mo`nosti za dejansko `ivljenje. Temeljni problem je - kot obi~ajno -vrzel med teorijo in prakso. Kako jo zapolniti? Drugi, vendar prav tako pomemben problem je nekriti~nost. Posledica nekriti~nega prenosa vzorca je lahko splošno sprejemanje nove “vrednote”, kar je zelo te`ko spremeniti. Ne ponovimo napake! Današnji ideal Slovencev ne temelji na lokalni tradiciji, temve~ na posledicah globa-lizacijskih procesov v ~asu zapoznele moderne. ^e `elimo ta ideal preoblikovati, je potrebno ponuditi alternativo. Zgodovina nas u~i, da marsikaj, kar je še v~eraj pomenilo pomanjkljivost, postaja lahko `e danes velika prednost. Marsi~esa ne moremo predvideti, zato je pomembna odzivnost na konkretne pogoje prostora in ~asa. Kdo se pravzaprav boji avtenti~no-sti?34 Kje je ostal prilagodljivi ustvarjalni duh, ki smo ga podedovali? Ali si `elimo Disneyland, miniaturno varianto multikulturalizma brez pomenske globine tudi v Sloveniji? Morda bi svojo energijo namesto v iskanje novega imena za znane stvari usmerili k dejanski in stalni preobrazbi tovrstne produkcije, ki bo omogo~ala kombinacije razli~nih primarnih, sekundarnih in terciarnih predfabrici-ranih elementov razli~nih sistemov, 353 hkrati pa tudi svobodno kombinacijo z masivno gradnjo. Informacijska doba to omogo~a. Variabilna produkcija sama po sebi ni garancija za visoko kvaliteto oblikovanja ali celo spoštovanja kulturne in krajevne identitete, toda kljub temu daje mo`nost vsem, ki so sposobni odzvati se na te teme.35 Problemski na~in razmišljanja, ki pre-obra`a v ve~- in meddisciplinarnost, vodi v ve~jo u~inkovitost. To so ugotovili tudi v evropskih komisiji, je šlo za mednarodne projekte.36 V pove~e-vanju kompatibilnosti elementov in sistemov lahko s specifi~nim izzivom naravno-kulturnega prepleta Slovenije postanemo celo vodilni v Evropi. Širše sprejemanje monta`ne eko-gradnje pa prav gotovo zahteva izobra`evalni proces in nov odnos do prednosti, ki jih ponuja. OPOMBE 1 H. Spieker & H. Shell, 1976. 2 A. Brookes & R. Horden, 1998: 757-758. 3 Foto: J. ^erni~. 4 R. Kronenburg, 1996. 5 C. Abel, 1997: 212-213. 6 C. Mrak & @. Vene, 1999: 6. 7 A. Stiller, 1998: 752. 8 C. Capeller, 1997. 9 J. Srp~i~, 1999; F. Knez, 1999; M. Šijanec-Zavrl, 1999. 10 B. Juvanec, 1999; @. Deu, 1999; I. Stani~, 1999. 11 I. Seljak, 1999. 12 F. Kosir, 1993: 10. 13 C. Abel, 1997: 138. 14 I. Stani~, 1999. 15 F. Rihtar, 1983: 105-106; I. Stani~, 1999. 16 C. Abel, 1997: 13. 17 @. Deu, 1999. 18 T. Allen, 1999. 19 A. Madanipour, 1996: 23-25. 20 Ibid.: 26. 21 Ibid.: 218. 22 @. Deu, 1999. 23 B. Juvanec, 1999. 24 F. Rihtar, 1980: 15; F. Rihtar, 1983: 105-106. 25 K. Moser, 1997; J. Srp~i~, 1999; F. Knez, 1999; M. Šijanec-Zavrl, 1999; B. Borši~, 1999; A. Brookes & R. Horden, 1998: 757-758. 26 B. Juvanec, 1999. 27 C. Capeller, 1997. 28 F. Rihtar, 1980: 16-17; M. Zbašnik-Senega~nik & J. Kresal, 1998. LES wood 51 (1999) 11 29 F. Rihtar, 1980: 16-17. 30 T. Zupan~i~ Strojan, 1999. 31 F. Rihtar, 1980: 15. 32 R. Horden & A. Vogler, 1998: 764. 33 C. Mrak, 1999: 130; S. Kovi~; 1999. 34 L. D. Fowlow. & M. McMordie & S. Stein, 1999. 35 C. Abel, 1997: 46. 36 CORDISS - http.//www.cordis.lu/ IZBOR LITERATURE 1. Abel, C.: “Architecture & Identity, Towards a Global Eco-Culture”, Oxford, Boston, Johannesburg, Melbourne, New Delhi, Singapore: Architectural Press, 1997. 2. Affentranger, C.: “Neue Holzarchitektur in Skandinavien”, Basel, Birkhaeuser Verlag, 1997. 3. Allen, T.: The management of the Rural Landscape / Grenville, J. (ur.): “Managing the Historic Rural Landscape”, London, New York: Routledge, 1999, str. 163-172. 4. Borši~, B.: Gotove hiše in njihove prednosti / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 28-29. 6. Brookes, A. & Vaughan, N.: Die Industrielle Wohnungsbau vom Ende des Zweiten Weltskrieg bis zu Gegenwart / “Detajl”, 5/1998, str. 753-760. 7. Capeller, C: Akzeptanz des Wohnungsbaus in Holz / “Detajl”, 1/1997, str. 12. 8. Cevc, A.: “Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem”, Ljubljana, Dr`avna za-lo`ba Slovenije, 1984. 9. Deu, @.: Celovito varstvo stavbne dediš~ine in gradnja monta`nih hiš / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 15-19. 10. Ferlan, M.: Zavarovanje monta`nih hiš / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 32-33. 11. Fister, P.: “Umetnost stavbarstva na Slovenskem”, Ljubljana, Cankarjeva zalo`ba, 1986. 12. Fowlow, L. D. & McMordie, M. & Stein, S.: Who’s Afraid of Authenticity / Mann, T. (ur.) “The Power of Imagination, EDRA 30/1999”, Edmond/OK: EDRA, 1999, str. 53-61. Raziskave in razvoj 13. Habermann, K. J.: Einfach, kostenguenstig, aus Holz / “Detajl”, 1/1993, str. 20-21. 14. Horden, R. & Vogler, A.: Bauen mit Systemen / “Detajl”, 5/1998, str. 761-766. 15. Juvanec, B.: Lesena monta`na gradnja v slovenskem kulturnem prostoru / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 9-14. 16. Knez, F.: Neprepustnost objektov za zrak / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 25. 17. Korvenmaa, P.: Holzbau in Finnland - Vom traditionelle Hausbau zu universellen Systemen / “Detajl”, 1/1997, str. 13-18. 18. Košir, F.: “Zamisel mesta”, Ljubljana, Slovenska matica, 1993. 19. Kovi~, S.: Predstavitev projekta postavitve vzor~nih monta`nih hiš / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 30. 20. Kronenburg, R.: “Portable Arhitecture”, Oxford, Boston, Johannesburg, Melbourne, New Delhi, Singapore, Architectural Press, 1996. 21. Madanipour, A.: “Design of Urban Space, An Inquiry into a Socio-Spatial Process”, Chichester: Willey, 1996. 22. Moser, K.: Der Neue Holzbau / New Timber Construction / “Detajl”, 1/1997, str 8-11. 23. Mrak, C.: Proizvodnja var~nih gotovih hiš / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 7 - 8. 24. Mrak, C.: S posveta Monta`ne - gotove - hiše v Sloveniji / “Les / Wood”, 4/1999, str. 116. 25. Mrak, C. Vzor~ne monta`ne (gotove) hiše v Ljubljani / “Les / Wood, 5/1999, str. 130. 26. Mrak, C. & Vene, @.: Pomen in cilj posveta / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 6. 27. Natterer, J.: Stapelbauweise und Holz-Beton-Verbundbauweise / “Detajl”, 1/1997, str. 10-11. 354 28. Rihtar, F.: “Trodimenzionalna mreza infrastrukture v ortogonalni rastrski zazidavI: avtoreferat o doktorski disertaciji”, Ljubljana, Skopje, Univerza Kiril i Metodij, Fakulteta za arhitekturo, 1980. 29. Rihtar, F.: Metodologija na~rtovanja / Kurent, t. (ur.): “Zbornik Ljubljanske šole za arhitekturo, 1982”, Ljubljana, FAGG, VTOZD Arhitektura, 1983, str. 99-125 30. Rihtar, F. & Rihtar, K.: “Koherence v prostoru”, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 1996. 31. Schittich, C.: Holzbau in Japan - Tradition und Gegenwart / “Detajl”, 1/1997, str. 4-8. 32. Seljak, I.: Construction of Wooden Multi-Dwelling Housing in Central Europe and Slovenia / “XXVII IAHS World Housing Congress, San Francisco, USA june 1-7. 1999: Housing Insues and Challenges for the New Millenium”, San Francisco, IAHS & College of Environmental Design, University of California, Berkeley, str. 631-639. 33. Spieker, H. & Shell, H.: “Projektiranje gradbenih sistemov”, Ljubljana, Gradbeni center Slovenije, 1976. 34. Srp~i~, J.: Preiskave in kontrola kakovosti elementov monta`nih objektov / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 23-24. 35. Stani~, I.: Urbanisti~ni vidiki umeš~anja monta`ne gradnje v prostor / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, 20-22. 36. Stiller, A .: Das Haus als Ware - Stationen auf dem Weg zur Produktion / “Detajl”, 5/1998, str. 748-752. 37. Šijanec-Zavrl, M.: U~inkovita raba energije in toplotno ugodje v lahkih stavbah / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 26-27. 38. Zupan~i~ B.: Predstavitev nate~ajnega projekta The Diogenes 9.90 House za Honka 40th Anniversary Style and Design Competition na Finskem / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 31. 39. Zupan~i~ Strojan, T.: Tradicija in inovacija v arhitekturi / “Les/Wood”, 6/1999, str. 161-200. LES wood 51 (1999) 11 Znanje za prakso 355 ZNANJE za prakso Pritrditev in napenjanje `aginih listov v jarem polnojarmenika Za pritrjevanje `aginih listov v jarem uporabljamo stremena razli~nih konstrukcij in na~inov pritrjevanja. Na sliki 1 je prikazanih nekaj tipov napenjalcev z mehani~nim (ro~nim) napenjanjem listov. Pri tem uporabljamo poseben klju~, ki ga nabavimo skupaj s stremenom. Poleg mehani~nega napenjanja listov pa poznamo tudi napravo za hidravli~no napenjanje; najbolj znana in najbolj uporabljana je Jan-senova. Pri tej napravi še vedno uporabljamo stremena za ro~no zatezanje, pod katere montiramo hidravli~no napravo, kot je to prikazano na sliki 2. 1. a) Napenjalec z ekscentrom in dvema prijemališ~ema za klju~ za zategovanje in standarno ~eljustjo b) Napenjalec z ekscentrom in dvema prijemališ~ema za klju~ za zategovanje ter specialna ~eljust V tem prispevku se ne bomo spuš~ali v podrobnejše pojasnjevanje posameznih konstrukcij stremen. Poudarimo le to, da je osnovna pomanjkljivost pri mehani~nem (ro~nem) napenjanju neenakomerno oz. neenako napenjanje posameznih `aginih listov in ni mo`nosti nadzora sile nape- 1 c) Specialna ~eljust napenjalca, prikazanega na sliki 1 b 2. Hidravli~na naprava za zategovanje `aginih listov, montirana na jarmenik njanja. Glavni problem je, da pri mehani~nem napenjanju `aginih listov ne moremo oceniti sile napenjanja brez posebne ustrezne naprave. Zelo verjetno je, da smo liste zategnili s preveliko silo, kar lahko povzro~i pokanje listov in deformacijo pre~nika jarma. In narobe - mo`no je, da smo list zategnili premalo, zaradi ~esar list pri delu ni dovolj trden, kar povzro~a, da se ne dr`i smeri (niha pre~no oz. vibrira). Posledica tega je trenje v re`i ter zmanjšanje napetosti in usmerjenosti. Pri hidravli~nem napenjanju so vsi listi zategnjeni z enako silo in zato lahko nadzorujemo oz. uravnavamo vle~no silo, kar je izjemno va`no. Tu je treba posebej poudariti, da za enakomerno napetost `aginih listov ni nujno enakomerno LES wood 51 (1999) 11 Znanje za prakso 356 napenjanje. Potemtakem imajo vsi listi, ne glede na razlike v ro~nem napenjanju, pri hidravli~nem enako napetost. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere probleme, ki se nanašajo na nepravilnosti pri ro~nem zatezanju `aginih listov. Ker v ve~ini podjetij še vedno uporabljajo ta na~in zatezanja `aginih listov, menim, da bo ta tema zanimiva in aktualna. @e prej smo omenili, da razne nepravilnosti pri ro~nem napenjanju listov v jarmu lahko povzro~ijo ne le nepravilno delovanje, ampak v skrajnem primeru tudi pokanje listov in deformacijo pre~nikov jarma. Da bi to prepre~ili, bomo navedli nekatere ukrepe, s katerimi je mogo~e ubla`iti navedene deformacije. Pri ro~nem napenjanju `aginih listov moramo to operacijo izvesti postopoma in simetri~no, za~enši od vertikalnih stebrov jarma proti sredini, kar je prikazano na sliki 3. Vrstni red napenjanja posameznih listov je ozna~en s številkami. Iz njih lahko razberemo, da najprej napnemo zunanji `agi-ni list oz. streme neposredno pri vertikalnem stebru z obeh strani, nato naslednjega ter tako druge po vrsti od stebra proti sredini. Napenjanje vsakega lista posebej je pripo-ro~ljivo izvesti postopoma. Priporo~ljivo je postopno 2- do 3-kratno napenjanje listov, vse dokler ne dose`emo kon~-ne napetosti. Vrstni red napenjanja se pri vsaki fazi ponavlja. Priporo~ljivo je, da je natezna napetost pri pravilno napetih `aginih listih v mejah od sB = 78 - 117 N/mm2 (MPa). Višje vrednosti veljajo za tanjše liste, ni`je pa za debelejše. Natezna napetost ne sme prese~i sB = 147 N/mm2. Na osnovi natezne napetosti izra~unamo silo napetosti `aginih listov v jarmu po ena~bi: FN = sB x S, 3) Vrstni red zategovanja `aginih listov v jarem kjer pomeni: FN - sila napenjanja `aginega lista (N), sB - natezna napetost (N/mm2), S - površina pre~nega preseka `aginega lista (mm2). Površino pre~nega preseka `aginega lista izra~unamo po ena~bi S = b x s , kjer pomeni: S - površino pre~nega preseka `aginega lista (mm2), b - širino `aginega lista brez upoštevanja višine zob (mm), s - debelino `aginega lista (mm). Primer: @agin list za polnojarmenik je širok b = 140 mm, debel s = 2,2 mm, višina zob h = 15 mm. Kolikšna je sila napenjanja? V izra~unu upoštevamo le nosilni del lista (širino lista zmanjšamo za višino zob) b = 140 - 15 = 125 mm. Površina pre~nega preseka je S = b x s = (140 - 15 ) . 2,2 = 275 mm2. Sila napenjanja je torej FN = (78 - 117) N/mm2 x 275 mm2 = 21.450 - 32.175 N, izra`eno v tonah 2,2 - 3,3 t. Sila napenjanja ne bi smela presegati FN = 147 N/mm2 x 275 mm2 = 40.425 N. Pri popuš~anju `aginih listov je postopek nasproten. Najprej popustimo srednje liste v jarmu, nato pa vse druge izmeni~no proti stranema, to je proti vertikalnima nosilcema jarma. Popuš~anje kot tudi napenjanje opravljamo postopno, v dveh ali treh fazah, da ne bi preobremenili pre~nikov jarma oziroma naslednjega `aginega lista. ^e bi list povsem popustili v eni sami potezi, bi v celoti obremenili naslednjega, ki bi zaradi obremenitve lahko po~il. Med daljšimi odmori (npr. med dvema izmenama) ali med kakimi drugimi premori v delu moramo `agine liste obvezno popustiti, ker se med hlajenjem kr~ijo. Velike napetosti, ki bi s tem nastale, bi lahko deformirale pre~nika jarma in trganje `aginih listov. Med `aganjem se `agini listi zaradi segrevanja raztezajo oz. podaljšujejo, s ~imer se zmanjšuje za~etna napetost in tako tudi trdnost. Z merjenjem in iz-ra~uni so ugotovili, da vsako pove~anje toplote za 5° C zmanjša zatezanje za 10 %. Z dolgotrajnim preu~evanjem so ugotovili, da se pri normalnih pogojih `aganja oz. `aganja brez trenja v re`i poviša v temperatura v `aginih listih za 40° C. To pomeni, da se v `aginih listih zmanjša za~etno zatezanje za 80 % (8 x 10 %). Napetost v `aginih listih in trdnost, ki je potrebna za normalno `aganje, se zmanjša. Zato predlagamo, da po `aganju nekaj hlodov (3 do 5) jarem zaustavimo in preve- LES wood 51 (1999) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 357 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 9/99 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA POVE^ANJE PRODAJE IN OPTIMALIZACIJA PRODAJNIH POTI NA NEMŠKEM TRGU NAVODILO ZA RAZVRŠ^ANJE BLAGA V CARINSKO TARIFO STE^AJI IN PRISILNE PORAVNAVE LESARSKIH PODJETIJ EVROPSKA POHIŠTVENA INDUSTRIJA V LETU 1998 NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Priloga: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji lesnih in drugih izdelkov v letu 1998 IZ DELA ZDRU@ENJA 3. seja UO GZS-Zdru`enja lesarstva UO GZS-Zdru`enja lesarstva je na svoji 3. redni seji, dne 14. septembra 1999, obravnaval naslednji dnevni red in sprejel sklepe: Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 2. seje UO GZS 2. Oblikovanje nekaterih delovnih teles UO GZS-Zdru-`enja lesarstva a) Komisije za izobra`evanje b) Predstavnik za varstvo okolja v CEI-Bois c) Predstavnik za standarde in atestiranje v CEI-Bois 3. Atestirni center za lesarstvo na BF-Oddelku za lesarstvo 4. Sejemske in obsejemske aktivnosti na Ljubljanskem sejmu ‘99 5. Oblikovanje prodajne cene hlodovine po uvedbi DDV 6. Razno: a) Pravilnik o kalu b) Letno in polletno pano`no poro~ilo c) Konsultantska dejavnost na prodajnem podro~ju Sklepi: 1. Zapisnik 2. seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva se soglasno sprejme. 2. Za predsednika Komisije za izobra`evanje se imenuje Franc Gašper (Gašper, d.o.o., Radlje ob Dravi), za podpredsednika pa Vinko Veluš~ek (Srednja lesarska šola v Ljubljani). Komisijo za izobra`evanje deluje sicer v sestavi osmih ~lanov: * Franc Gašper, GAŠPER, d.o.o., Radlje ob Dravi - predsednik * Vinko Veluš~ek, Srednja lesarska šola Ljubljana - podpredsednik * Aleš Hus, Srednja lesarska šola Maribor - ~lan * Peter @agar, Srednja lesarska šola Škofja Loka - ~lan * Majda Horvat, LIKO Vrhnika - ~lan * Franc Prevodnik, JELOVICA Škofja Loka - ~lan LES wood 51 (1999) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 358 * Bojan Rojs, MARLES Maribor - ~lan * Romana Nared, BREST Pohištvo Cerknica - ~lan 3. Za predstavnika v CEI-Bois za varstvo okolja se potrjuje Robert Torni~ (JAVOR Furnir Prestranek), ki je hkrati tudi vodja delovnega telesa UO GZS-Zdru`enja lesarstva za varstvo okolja. 4. Za predstavnika v CEI-Bois za standarde in atestiranje se potrjuje Slavko Rudolf (BF, Oddelek za lesarstvo), ki je hkrati strokovni usmerjevalec za podro~je standardizacije, tehni~nih predpisov in atestiranje pri GZS-Zdru`enju lesarstva. 5. UO poziva vse ~lanice zdru`enja, da predlagajo svoje predstavnike v delovna telesa CEI-BOIS in UEA ter s tem aktivno sodelujejo pri delu panoge na Evropskem nivoju. Vse informacije so na voljo pri sekretarju zdru`enja dr. Korberju. 6. Upravni odbor GZS-Zdru`enja lesarstva se za preteklo aktivno sodelovanje na podro~ju standardov in atestiranja zahvaljuje prof. dr. Slavku Mihevcu. 7. GZS-Zdru`enje lesarstva preveri, v kateri fazi odlo~anja je Odredba o obveznem atestiranju ivernih ploš~ (Ur. list 61/83), vsako posamezno podjetje pa s prijavo tr`ni inšpekciji neposredno omogo~a ukrepanje pristojnih organov in s tem lastno zaš~ito. 8. Upravni odbor GZS-Zdru`enja lesarstva pri~akuje od Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo (atestirni center), pridobitev takšne akreditacijske listine, ki bo mednarodno verificirana in veljavna, saj listina zgolj za omejeni slovenski trg ni zadostna. 9. Sekcija proizvajalcev stavbnih elementov je na svojem zadnjem sestanku, dne 6. maja 1999, dala pobudo, da naj se v prihodnje aktivnosti Atestirnega centra za lesarstvo na BF razširijo tudi na atestiranje oken (z mednarodno veljavnostjo). 10. UO GZS-Zdru`enja lesarstva potrjuje obsejemske aktivnosti v ~asu 10. Ljubljanskega sejma pohištva. Pripombo pa ima o temi z naslovom Strategija razvoja lesarstva Slovenije, ki naj bi dejansko predstavila aktivnosti na strateškem podro~ju za lesarstvo v sodelovanju z direktorji ve~jih podjetij, za kar pa je verjetno prepozno. V nasprotnem primeru naj se naslov prilagodi vsebini posveta. 11. GZS-Zdru`enje lesarstva naj na naslednjem UO GZS-Zdru`enja lesarstva vklju~i kot to~ko dnevnega reda analizo 10. Ljubljanskega sejma pohištva, v sklopu katere naj bi se obravnaval tudi termin Ljubljanskega sejma pohištva v letu 2000. 12. Za predstavnike Komisije za oceno šolskih predstavitev na LS se imenuje: * Ciril Mrak (ZLS) * Stanko Ko~ar (revija Les) * Igor Leban (CPI) * Jo`e Meznari~ (Obrtna zbornica) * dr. Jasna Hrovatin (predstavnica oblikovalske smeri izobrazbe ali arhitekt). 12. UO GZS-Zdru`enja lesarstva podpira izvedbo samo 1. to~ke sklepov sekcije predstavnikov najve~jih `agarskih obratov (priporo~ilo), ki se glasi: “Do konca septembra je treba z gozdnimi gospodarstvi dose~i 5 % zni`anje cen.” 13. Pravilnik o manku in kalu za podro~je predelave lesa ni potreben. Namesto tega se uporablja Pravilnik o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara), ki ga je sprejelo in objavilo Zdru`enje za trgovino (Ur. list št. 53). 14. Sprejme se Letno poro~ilo o poslovanju lesne industrije v letu 1998 in Informacija o poslovanju lesne industrije v 1. polletju 1999. 15. Glede konzultantske dejavnosti (Penta, d.o.o.) o na~i-nu pove~anja prodaje in optimalizacije na nemškem trgu se vsak ~lan Zdru`enja lesarstva individualno odlo~a o izbiri le-te. Carinski kontingenti in zni`ane carinske stopnje oziroma stopnje “prosto” v letu 2000 Na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj tudi letos pripravljajo predlog liste blaga, za katerega se dolo~ijo carinski kontingenti pri uvozu blaga v letu 2000 in uporaba zni`ane carinske stopnje in stopnje “prosto”. MEOR sicer ne predvideva ve~jega ukinjanja carinskih kontingentov in zni`anja carinske stopnje za naslednje leto, razen pri tistih carinskih tarifah: a) kjer v preteklem letu ni bilo omembe vredne realizacije uvoza; b) ali pri tistih tarifnih številkah, kjer bo uvozna carinska stopnja za blago po poreklu iz EU v letu 2000, realizacije uvoza iz tretjih dr`av pa v zadnjih letih ni bilo. GZS-Zdru`enje lesarstva je na pobudo MEOR-ja naslovilo dopis na 160 podjetij, ~lanov Zdru`enja lesarstva, v katerih je pozvalo vse ~lane, da vlo`ijo zahtevke za dolo~itev carinskega kontingenta in uporabe zni`ane carinske stopnje ali stopnje “prosto”. Do postavljenega roka, t.j. 5. oktobra 1999, sta na Zdru-`enje prispela le dva zahtevka, in sicer od podjetij: LIP Bled, d.d. in Brest Pohištvo, d.o.o., Cerknica (Slovenske `eleznice pa so svoj zahtevek naslovile direktno na MEOR): Preglednica. Prikaz slovenskih carinskih stopenj ter evropskih za dolo~ene tarifne številke v letu 1999 in 2000 Tarifa Leto 99 Leto 99 Leto 2000 SLO EU konvencija EU konvencija Slovenske `eleznice 440610000 3 prosto prosto 440690000 4 prosto prosto LIP Bled 440799500 5(1) 2,5 2,5 Brest 441019109 10 7 7 441111003* 10 7 7 Vir: KNCT, EUCN *Opomba: tarifna oznaka 4411 11 003 se v letu 2000 razbije na tarifno oznako 4411 11 101 in 4411 11 901. LES wood 51 (1999) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 359 Na predlog podjetja Brest Pohištvo, d.o.o., je GZS-Zdru-`enje lesarstva predlagalo MEOR-ju za uvedbo kontingenta dve tarifni številki: 4411 11 101 in 4411 11 901. POVEČANJE PRODAJE N OPT MAL ZAC JA PRODAJNIH POTI NA NEMŠKEM TRGU Svetovalna firma Thaddaeus Rohrer, Unternehmungsberatung je pripravljena ponuditi svoje svetovalne storitve tudi našim podjetjem-proizvajalcem pohištva, da bi jim poiskala ustrezne prodajne poti in omogo~ila pove~ati prodajo. Podjetje `e uspešno svetuje tudi podjetjem iz Danske, Norveške, Francije, Poljske itd. Njihova glavna podro~ja dela za proizvodna in prodajna podjetja iz pohištvene industrije so: 1. Marketing in prodaja Optimalizacija storitev podjetij z letnim obsegom nekaj mio DEM letno. (podjetniška strategija in cilji, razvijanje in izbor designa izdelkov, izbor prodajnih poti in pridobitev kupcev). 2. Kadrovanje za gornji in srednji management v industriji in trgovini. 3. Svetovanje pri kapitalskih transakcijah (prodaja ali nakupi podjetij, dosedanji volumen teh transakcij 150 mio DEM). Dodatne informacije si lahko pridobite pri: Penta, d.o.o., tel.: 061 13 68 446, 13 68 523, fax 61 13 68 523, email: penta.doo@ siol.net. NAVODILO ZA RAZVRŠČANJE BLAGA V CARINSKO TARIFO V UL RS št. 77-I, II in III z dne 22.9.99 je bilo objavljeno navodilo za razvrš~anje blaga v carinsko tarifo. Z navodilom se dolo~ajo temeljna pravila za uporabo in na~in raz-vrš~anja blaga v nomenklaturo carinske tarife. STEČAJI IN PRISILNE PORAVNAVE LESARSKIH PODJETIJ V OBDOBJU I-VII 1999 Nem~ija, sledila ji je Italija, na tretjem mestu je bila Velika Britanija. Število zaposlenih v evropski pohištveni industriji je znašalo 675.793, od tega je imelo ve~ kot 24 % zaposlenih v evropski pohištveni industriji delovno mesto v Nem~iji, 18 % v Španiji in 16 % v Veliki Britaniji. Vrednost izvoza pohištva v EU je znašala v letu 1998 21,4 milijard EURO, kar pomeni 2 % porast v primerjavi z letom 1997. Najve~ji izvoznik pohištva je še vedno Italija z vrednostjo izvoza 6,9 milijard EURO (~eprav je vrednost izvoza padla za 6,9 %), sledi ji Nem~ija (3,8 milijard EURO, +9,2 %) in na tretjem mestu Francija (1,9 milijard EURO, + 16,0 %). Vrednost uvoza pohištva na drugi strani pa je znašala v EU 21,1 milijarde EURO in se je pove~ala za 9,8 %. Najve~ji uvoznik pohištva je bila (kakšno presene~enje!) Nem~ija z vrednostjo uvoza 7,6 milijard EURO (+10,3 %), dale~ za njo ji je sledila Francija (2,8 milijarde EURO, +6,7 %) in na tretjem mestu Velika Britanija (2,4 milijarde EURO, +12,2 %). Glavni trgi evropske pohištvene industrije v letu 1998 so bili: ZDA (1,5 milijarde EURO), Švica (1,2 milijarde EURO) in Rusija (644 milijonov EURO), kar vse skupaj pomeni vrednostno 15 % vrednosti celotnega izvoza pohištva iz EU. Najve~ je EU uvozila pohištva iz Poljske (iz dr`av ne~lanic EU) v vrednosti 1,3 milijarde EURO (+17,4 %), iz Indonezije (555 milijonov EURO, +23,1 %) in na tretjem mestu iz ^eške (532 milijonov EURO, +25,8 %). Zap.št. Podjetje Mat.št. Za~etek Konec 1. LIP Jelka 5692385 Prisilna poravnava 20.1.99 2. Hoja Mobiles 5459788 Prisilna poravnava 1.2.99 3. SMREKA Gornji Grad 5034108 Prisilna poravnava 10.2.99 7.7.99 4. NOVOLES-Pohištvo 5514371 Ste~aj 22.2.99 5. MEBLO Pohištvo Branik 5827531 Ste~aj 7.6.99 6. STOL Mizarna Kamnik 5938007 Ste~aj 8.7.99 7. STOL Pisarniški sistemi 5938040 Ste~aj 12.7.99 8. Pohištvo Bre`ice 5000203 Prisilna poravnava 15.7.99 Vir: Uradni list RS Kriterij: klasifikacija SKD in ~lani GZS-Zdru`enja lesarstva EVROPSKA POHIŠTVENA INDUSTRIJA V LETU 1998 V preteklem letu je bila vodilna de`ela v prodaji pohištva Vir: Möbelmarkt, ZAPOSLENOST V EVROPSKI P 24% 18% 16% 15% V EVROPSKI POHIŠTV LETU 1998 28% 18% 14% 12% 9% 4% 3% 3% LES wood 51 (1999) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 360 NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV Indeksi obsega industrijske proizvodnje, avgust 1999 Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, september 1999 VIII 99 VIII 99 I-VIII 99 VII 99 VIII 98 I-VIII 98 Industrija 88,5 101,1 97,9 Predelovalne dejavnosti 86,4 100,6 98,7 Obdelava in predelava lesa 86,9 96,9 91,4 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 83,4 91,5 95,0 Vir: SURS VIII 99 VIII 99 I-VIII 99 VII 99 VIII 98 I-VIII 98 Industrija 100,7 101,9 101,7 Predelovalne dejavnosti 100,9 102,7 102,2 Obdelava in predelava lesa 100,0 102,7 102,2 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 101,1 104,2 103,6 Vir: SURS Med predelovalnimi dejavnostmi je bila tako letošnjega avgusta kot od januarja do avgusta skupaj pod primerljivo lansko ravnijo med drugimi (usnjarska, tekstilna, strojna) tudi produkcija lesne (obdelava lesa in proizvodnja pohištva) industrije. Indeksi števila zaposlenih oseb, avgust 1999 VIII 99 VIII 99 I-VIII 99 VII 99 VIII 98 I-VIII 98 Industrija 99,6 96,1 96,7 Predelovalne dejavnosti 99,7 96,1 96,6 Obdelava in predelava lesa 98,8 94,6 96,8 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 99,4 94,7 94,7 Vir: SURS Indeksi obsega zalog industrijskih proizvodov, avgust 1999 VIII 99 VIII 99 I-VIII 99 VII 99 VIII 98 I-VIII 98 Industrija 101,5 99,4 102,9 Predelovalne dejavnosti 100,4 100,9 103,5 Obdelava in predelava lesa 94,1 99,0 102,4 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 101,5 84,6 83,7 Vir: SURS V predelovalnih dejavnostih so se zadnje leto (od avgusta 1998 do enakega meseca 1999) med drugimi dejavnostmi tudi najbolj zni`ale zaloge v proizvodnji pohištva, za manj kot desetino pa v obdelavi lesa. Medtem ko so še avgusta cene proizvajalcev porasle le za 0,1 %, so septembra cene industrijskih proizvajalcev krepko posko~ile (kar za 0,7 %!). Povpre~na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD in DN36.1) je znašala v mesecu avgustu 1999 125.080 SIT. PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 11370 / 01 Japonsko podjetje iš~e sodelovanje s proizvajalci pohištva za izvoz na Japonsko. Podjetje JEFSA CENTRAL CO. LTD. Kontaktna oseba g. Shohei Itami Ulica 1-20-26 ESAKA CHO. Kraj 564-8503 SUITA OSAKA Dr`ava JAPONSKA Telefon +81 / 6 / 63 39 22 33 Telefaks +81 / 6 / 63 39 03 02 E-Mail itami@ jefsa.co.jp Številka PP 11384 / 03 (BRE 9914898) Podjetje iz Velike Britanije povprašuje po stavbnem lesu in iš~e partnerje za sodelovanje. Podjetje Gospodarska zbornica Slovenije Kontaktna oseba ga. Tanja Jamnik Ulica Dimi~eva 13 Pošta 1504 Kraj Ljubljana Dr`ava Slovenija Telefon 061 / 1898 105 Telefaks 061 / 1898 100 E-Mail infolink@ gzs.si Številka PP 11403 / 01 Francosko podjetje povprašuje po bukovem stavbnem lesu ter po bukovih in hrastovih deblih. Podjetje ETS LAPASSADE Kontaktna oseba g. Regis Lapassade Pošta 64230 Kraj ARTIGUELCUVE Dr`ava FRANCIJA Telefon +33 / 5 / 59 83 01 15 Telefaks +33 / 5 / 59 83 07 38 E-Mail ets.lapassade@ wanadoo.fr PRILOGA: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji lesnih in drugih izdelkov v letu 1998 (Vir: CIS GZS) Ponovno objavljamo podatke o proizvodnji, predelavi..., za leto 1998, ki smo jih sicer `e objavili v Reviji Les 5/99 zaradi ugotovljene napake, ki je nastala pri obdelavi podatkov. Za napako se v imenu CIS GZS opravi~ujemo! LES wood 51 (1999) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 361 Priloga: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji lesnih in drugih izdelkov v letu 1998 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 20.10.10.10 LESENI PRAGOVI, NEIMPREGNIRANI M³ 1.787 1.216 686 84 20.10.10.31 @AGAN LES M³ 124.795 48.809 25.860 70.202 20.10.10.33 @AGAN LES M³ 19.438 5.612 4.817 12.914 20.10.10.35 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M³ 163.269 55.362 11.353 107.952 20.10.10.37 @AGAN LES BORA M³ 1.934 295 399 1.616 20.10.10.39 DEŠ^ICE M³ 830 0 0 830 20.10.10.53 @AG. BUKVA, ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. BR M³ 36.054 26.172 4.327 11.048 20.10.10.53 @AG. HRAST, ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. BR M³ 491 298 67 323 20.10.10.53 @AG. TRD. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. M³ 13.019 800 764 12.558 20.10.10.53 @AG. MEH. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. M³ 3.331 15 74 3269 20.10.10.55 @AG. TROP. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOB M³ 164 0 0 164 20.10.10.59 @AG. BUKVE, SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 50.536 25.968 11.415 28.952 20.10.10.59 @AG. HRASTA, SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 12.170 12.492 679 1.152 20.10.10.59 @AG. TRD. LIST., SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 957 771 280 500 20.10.10.59 @AG. MEH. LIST., SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 139 10 110 89 20.10.21.10 LES IGLAVCEV, PROFILIRAN KG 190.000 0 0 190.000 20.10.21.53 LES LISTAVCEV, PROFILIRAN (RAZEN KG 6.431 0 0 6.431 20.10.21.55 LADIJSKI POD,PARKET IZ LESA M² 63.910 0 0 68.910 20.10.22.00 LESNA VOLNA, LESNA MOKA KG 59.000 0 0 59.000 20.10.23.03 IVERI, SEKANCI IZ LESA IGLAVCEV KG 31.651.241 0 30.000 31.621.241 20.10.23.05 IVERI, SEKANCI IZ LESA LISTAVCEV KG 5.812.770 0 0 5.812.770 20.10.31.15 DROGOVI IGLAVCEV, IMPREG. M³ 14.422 3.759 7.802 9.014 20.10.32.00 PRAGOVI, IMPREGNIRANI M³ 1.366 0 466 2.392 20.10.40.05 @AGOVINA KG 23.132.618 2.059.850 14.000 21.066.768 20.10.40.09 DR. LESNI KG 50.591.827 28.891.023 2.728.593 25.554.859 20.10.90.00 IMPREGNACIJA OBLOVINE TISO 17.486 0 0 17.486 20.20.11.05 VEZANE PLOŠ^E, IZ FURNIR.IGL. M³ 15.482 582 245 14.909 20.20.11.09 DR. VEZANE PLOŠ^. IZ FURNIR. LISTOV M³ 6.424 287 731 5.903 20.20.12.53 DR. VEZANE PL.,>=1 SLOJEM IVERKE M³ 147 0 20 138 20.20.12.55 DR. VEZANE PL., SREDICA M³ 7.961 415 53 7.737 20.20.12.59 DR.VEZANE, FURNIRANE, LAMINIRANE M³ 1.947 0 0 1.947 20.20.13.33 IVERKE, NEOBDEL., SAMO OBRUŠENE M³ 274.550 102.310 8.647 177.311 20.20.13.35 IVERKE, OPLEMENITENE Z LAMINATI, Z M³ 31.891 0 684 32.721 LES wood 51 (1999) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 362 Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 20.20.13.37 IVERKE, OPLEMENIT. S M³ 77.290 19.208 2.224 58.304 20.20.13.39 DR. IVERNE IPD. PLOŠ^E IZ LESA M³ 0 0 5 35 20.20.14.13 VLAKN. PL.>0,8G/CM³, NEOBD., NEPREV M² 6.924.023 105.801 959.572 6.799.942 20.20.14.15 VLAKN. PL.>0,8G/CM³, OBDEL., PREVLE M² 69.923 0 27.614 62.219 20.20.21.13 FURNIR, SPOJEN, OBDELAN, OBRUŠEN, I M² 686 0 0 686 20.20.21.13 FURNIR, SPOJEN, OBDELAN, OBRUŠEN, I M² 466.079 0 3.600 462.479 20.20.21.18 DRUG FURNIR, IZ IGLAVCEV M³ 96 0 12 96 20.20.21.18 DRUG FURNIR, IZ LISTAVCEV M³ 19.602 10.651 1.995 9.006 20.20.22.00 ZGOŠ^EN LES M³ 8.665 71 389 8.531 20.30.11.10 OKNA, VRAT.OKNA, OKENSKI OKVIRI, KOS 316.205 8.802 34.621 303.041 20.30.11.53 VRATA, VRAT. OKVIRI, PODBOJI, LESENI KOS 726.464 0 167.275 727.216 20.30.11.55 VRATA, VRAT. OKVIRI, PODBOJI, LESENI KOS 92.927 1.043 11.740 89.451 20.30.11.59 DR. VRATA, VRAT.OKVIRI, PODBOJI KOS 270.744 0 28.638 268.509 20.30.12.15 PARKETNE DEŠ^ICE,ZA MOZAI^NI M² 1.243 0 894 474 20.30.12.19 DR. PARKETNE DEŠ^ICE, IZ LESA M² 70.517 4.400 7.921 64.296 20.30.12.30 LESENI OPA@I ZA BETONSKA DELA KG 25.688.486 0 1.010.742 26.358.970 20.30.12.50 SKODLE, @AGANE, KLANE, IZ LESA KG 2.409.530 0 52.000 2.360.777 20.30.13.01 LEPLJENI NOSILCI, LESENI KG 4.160.077 2.079.679 0 2.080.398 20.30.13.03 STENSKE OBLOGE LESENE KG 1.945.142 0 928.943 1.818.827 20.30.13.05 STOPNICE LESENE KG 19.830 0 0 19.830 20.30.13.07 SAVNA LESENA KG 1.362.130 0 0 1.362.130 20.30.13.09 DR. STAVBARSKI IZD. LESENI KG 1.236.531 8.915 44.176 1.218.461 20.30.20.00 LESENE MONTA@NE ZGRADBE KOS 3.872 0 220 4.030 20.40.11.33 PALETE, LESENE KOS 439.154 7.169 8.017 437.492 20.40.11.35 PALETNI ZABOJI IPD. TOVORNA KOS 344 0 0 344 20.40.12.13 ZABOJI, ŠKATLE, SODI IPD. LESENA KG 139.300 0 0 139.300 20.51.11.00 LES. ORODJE, DR@AJI, ŠKATLE, ^EVLJAR KG 431.200 0 28.000 444.800 20.51.14.55 KRSTE KOS 52.811 0 9.239 53.146 20.51.14.59 DRUGI IZDELKI IZ LESA, D. N. KG 724.075 0 0 724.075 25.21.30.59 PLOŠ^E, LISTI, TRAK, FOLIJE, DR. NEOJA KG 350.062 0 156.671 300.000 25.21.42.75 PLOŠ^E, AMINO KG 191.047 0 125.477 173.944 25.23.14.55 OKNA,OKENSKI OKVIRJI, PLASTI^NI KG 2.323.260 0 0 2.323.260 25.23.15.58 STREŠNI KG 5.550 0 150 5.500 25.24.26.00 IZOLIR.DELI ZA KG 33.693 0 200 33.733 26.30.10.73 LOŠ^. KERAM. PLOŠ^.,>=90CM², LON^E M² 1.074.199 0 258.904 1.036.965 LES wood 51 (1999) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 363 Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 28.75.27.33 PALETE IPD. PLOŠ^ADI, IZ @ELEZA, KG 17.544 0 0 17.544 28.75.27.87 IZVESNE TABLE IPD., ZNAKI, IZ KG 228.607 0 6.924 232.466 29.12.92.00 POPRAVILA, VZDR@EV. ^RPALK, KOMP TISO 5 0 0 5 30.01.24.00 DELI, PRIBOR ZA PISARNIŠKE STROJE KG 2.050 0 0 2.050 35.12.11.30 JADRNICE ZA PLOVBO PO MORJU KOS 93 0 16 98 35.12.13.30 POMORSKE MOTORNE ŠPORTNE KOS 274 0 77 332 35.30.21.00 JADRALNA LETALA IN PILOTIRANI KOS 16 0 1 17 36.11.11.55 VRTLJIVI SEDE@I, NASTAVLJIVI, NA KOS 2.059 0 157 2.062 36.11.11.59 VRTLJIVI SEDE@I, NASTAVLJIVI, BREZ KOS 8.129 0 283 8.160 36.11.11.75 OBLAZINJENI PISARNIŠKI KOS 2.999 0 245 2.878 36.11.11.90 NEOBLAZINJENI SEDE@I, KOVINSKI KOS 11.589 0 228 11.776 36.11.12.10 SEDE@I, SPREMENLJIVI V LE@IŠ^A KOS 21.722 0 2.849 21.702 36.11.12.55 OBLAZINJENI PISARNIŠKI KOS 9.739 0 194 9.968 36.11.12.59 DR. OBLAZINJENI SEDE@I, LESENI KOS 291.951 0 9.079 291.422 36.11.12.90 NEOBLAZINJENI SEDE@I, LESENI KOS 1.587.083 0 50.243 1.586.751 36.11.13.09 DRUGI SEDE@I KOS 51.800 0 176 51.862 36.11.14.10 DELI ZA LESENE SEDE@E KG 1.698.194 576.094 33.897 1.176.716 36.12.11.10 PISALNE, RISALNE MIZE KOS 28.701 0 1.375 28.539 36.12.11.30 KOVINSKE PISALNE MIZE, <= 80 CM KOS 1.098 0 0 1.117 36.12.11.53 KOVINSKE MIZE, <= 80 CM KOS 5.406 0 239 5.671 36.12.11.55 KOVIN. PISARNIŠKE POLICE,<=80 CM KOS 35.377 0 804 37.419 36.12.11.73 KOVIN. OMARE Z VRATI, >80CM KOS 4.849 0 675 4.346 36.12.11.75 KOVIN.OMARE S PREDALI, >80CM KOS 422 0 29 560 36.12.11.95 SESTAVLJIVO KOS 94 0 0 94 36.12.11.99 DR. KOVIN. PISARNIŠKO KOS 9.762 0 52 9.799 36.12.12.30 LESENE PISALNE MIZE,<= 80 CM KOS 20.640 0 1.162 20.984 36.12.12.53 DR. LESENE PISARNIŠKE MIZE,<= 80 KOS 3.822 0 12 3.815 36.12.12.55 DR. LESENO PISARNIŠKO KOS 21.722 0 513 24.109 36.12.12.73 SESTAVLJIVI KOS 12.416 0 2.233 12.290 36.12.12.75 LESENE PISARNIŠKE OMARE, >80CM KOS 8.791 0 635 9.038 36.12.12.95 DR. LES. PISAR. POHIŠTVO, SESTAVLJIVO KOS 16.859 0 2 16.957 36.12.12.99 DR. LES. PISARNIŠKO POHIŠTVO,>80CM KOS 240.394 0 6.418 241.970 36.12.13.00 LESENO POHIŠTVO ZA TRGOVINE KOS 1.146 0 0 1.146 36.13.10.50 LESENO KUHINJSKO KOS 1.169.947 0 18.683 1.169.756 36.13.10.90 DR. LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS 44.713 0 1.423 45.962 LES wood 51 (1999) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva 364 Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 36.14.11.00 DRUGO KOVINSKO POHIŠTVO KG 2.263.640 0 35.027 2.260.486 36.14.12.35 LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS 141.214 0 11.321 138.707 36.14.12.39 LESENE OMARE ZA OBLA^ILA KOS 120.499 0 12.981 117.473 36.14.12.39 LESENI PREDAL^NIKI, KOMODE KOS 73.929 0 15.597 69.893 36.14.12.39 DR. LESENO POHIŠTVO ZA SPALNICE KOS 263.623 0 25.355 262.967 36.14.12.50 LESENO POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE KOS 557.836 0 54.674 566.471 36.14.13.03 LESENO KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOS 66.648 0 31 66.654 36.14.13.05 LESENO VRTNO POHIŠTVO KOS 22.843 0 6.243 30.202 36.14.13.09 DR.LESENO STANOVANJSKO KOS 1.465.393 0 32.379 1.455.020 36.14.15.50 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 10.473.495 0 305.020 9.417.009 36.14.15.95 DRUGI DELI ZA POHIŠTVO IZ KG 58.913 0 0 58.913 36.14.15.99 DELI ZA POHIŠTVO IZ KG 1.690.724 0 5.100 1.702.790 36.15.11.05 VZMETNICE, S SPIRALNIMI VZMETMI KOS 206.502 0 10.199 201.289 36.15.12.99 POSTELJNI VLO@KI, @IMNICE IZ KOS 30.239 0 2.978 30.020 36.40.11.35 DRUGE SMU^I, RAZEN TEKAŠKIH PAR 397.635 0 24.647 404.952 36.40.13.00 GIMNASTI^NA, ATLETSKA OPREMA KOS 5.088 0 67.051 6.465 36.50.12.30 POLNJENE IGRA^E-@IVALI IPD KOS 99.703 0 7.304 97.938 36.50.20.30 VLAKCI, OPREMA ZANJE KOS 373.869 0 40.172 395.056 36.50.32.50 SESTAVLJANKE IZ LESA KOS 73.000 0 77.000 53.000 36.50.33.63 DRUGE IGRA^E IZ PLASTIKE KOS 354.000 0 1.000 365.000 36.50.33.79 DRUGE IGRA^E IZ DRUGIH KOS 643.254 0 55.576 620.971 36.50.43.59 DRUG PRIBOR ZA DRU@ABNE IGRE KG 117.050 0 12.375 104.675 36.62.11.53 HIŠNE METLE KOS 58.930 0 11.994 64.261 36.62.11.57 DRUGE KRTA^E ZA GOSPODINJSTVO KOS 16.332 0 6.421 13.893 36.62.11.90 DRUGE KRTA^E KOS 27.299 0 7.542 26.997 36.62.12.10 ZOBNE Š^ETKE KOS 184.054 0 46.053 265.181 36.62.12.33 ^OPI^I ZA BRITJE KOS 2.155 0 353 4.221 36.62.12.35 Š^ETKE ZA LASE KOS 865 0 5.134 995 36.62.12.39 DRUGE Š^ETKE ZA OSEBNO NEGO KOS 77.958 0 27.643 93.032 36.62.13.33 PRAVOKOTNI SOBOSLIKARSKI ^OPI^I KOS 72.628 0 12.563 64.722 36.62.13.35 OKROGLI, PLOŠ^ATI PLESKARSKI KOS 699.105 0 143.760 680.412 36.62.13.50 SOBOSLIKARSKI VALJ^KI, MA^KI KOS 127.053 0 22.128 128.077 36.62.13.70 KRTA^E, KI SO DELI STROJEV, VOZIL KOS 105.179 0 28.843 123.032 36.63.33.39 DRUGI GUMBI, NEOBLE^ENI KG 5.690 0 446 5.330 LES wood 51 (1999) 11 Znanje za prakso 365 rimo, ali so `agini listi dosegli delovno temperaturo. Nato `agine liste ponovno ustrezno napnemo. @agarji skušajo opisano zmanjšanje napetosti kompenzirati tako, da mo~neje zategnejo `agine liste `e kar na za~etku. Tako pa trajno preobremenijo `agine liste oz. nosilce listov v jarmu. Takšna preobremenitev lahko povzro~i deformacije ali celo poškodbe `aginih listov. Navedene pojave opazujemo pri normalni rabi `aginih listov, ko je trenje v re`i najmanjše. Vendar ve~inoma liste ne uporabljajo normalno, ampak so le-ti izpostavljeni po-ve~anemu trenju v re`i, kar povzro~a popolno izgubo napetosti oz. trdnosti. V takšnih primerih moramo `agine liste ponovno napeti. Upam, da boste naštete predloge in napotke za napenjanje `aginih listov s pridom uporabili in tako dosegli optimalne rezultate. Avtor vam je pri tem na razpolago. mag. Vladimir NAGLI], dipl. in`. Izidora Kršnjavoga 11 a 47000 Karlovac Hrvatska Strateško planiranje poslovanja v Javoru d.d. s poudarkom na analizi okolja (EU, Slovenija) Prispevek je bil pripravljen za posvet na temo “STRATEGIJA RAZVOJA LESARSTVA SLOVENIJE, TR@ENJE IN EKONOMIKA POSLOVANJA” (23.09.1999) v okviru 10. ljubljanskega pohištvenega sejma. Javor d.d. ima izdelan strateški plan poslovanja. V tem dokumentu je opredeljena dolgoro~na vizija, poslanstvo, globalni cilji in strategije za doseganje ciljev bodo~e rasti in razvoja podjetja ter s tem pove~evanje njegove kon-kuren~ne sposobnosti. Za strateški plan poslovanja je zna~ilno, da je bolj okviren, dolgoro~en in je bolj usmerjen v razreševanje problemov nepredvidljivega okolja. Z kvalitetno izdelanim strateškim planom lahko Uprava pravo~asno ukrepa na nepredvidljivo okolje. Strateški plan je tudi osnova za razvoj “strateškega managementa”, kjer gre za ustvarjanje skladnosti med organizacijskimi sistemi in procesi ter kulturo organizacije. V procesu strateškega planiranja poslovanja je zagotovljena stalnost strateškega razmišljanja (upravljanja in vodenja) ter hkrati fleksibilnost strateškega planiranja. Strateški plan poslovanja ni stati~en dokument temve~ se stalno (vsako leto) obnavlja. V prvi polovici vsakega poslovnega leta se strateški plan poslovanja obnovi ter podaljša ~asovni horizont za eno leto naprej. V drugi polovici leta pa se na osnovi projekcije strateškega plana za naslednje leto izpelje proces letnega planiranja poslovanja. Grobi terminski plan projekta bi bil v shemati~ni obliki naslednji: januar avgust december Proces strateškega planiranja Proces letnega planiranja Iz ~asovnega zornega kota se projekt procesa planiranja lansira najkasneje po zaklju~ku pomembnejših spomladanskih pohištvenih ter gradbenih sejmov ter sejmov strojegradnje, kjer se sklepajo prodajne pogodbe za naslednje leto. Predvsem je pomembno, da so pravo~asno in kvalitetno opravljene t.i. pripravljalne faze v procesu planiranja, med katere nedvomno sodijo analiza poslovanja in analiza ter predvidevanje okolja (SWOT analiza). Namen SWOT analize poslovanja na nivoju Javora d.d. je predvsem v ugotovitvi problemov (slabosti) in prednosti v notranjem poslovanju ter zaradi hitrih sprememb v okolju ugotovitvi mo`nosti oziroma prilo`nosti Javora d.d. na prodajnem in nabavnem trgu. Z analizo konkurence pa se ugotavljajo nevarnosti, ki lahko zavrejo nadaljnji razvoj oziroma rast Javora d.d.. Iz vidika obravnavane teme na posvetu bomo v prispevku nekaj ve~ pozornosti namenili predvsem tistemu delu SWOT analize, ki je namenjena analizi in predvidevanju okolja. Stalne spremembe v okolju imajo namre~ odlo~il-no vlogo pri ohranjanju konkuren~ne sposobnosti takega poslovnega sistema kot je Javor. Rezultati analize tako v odnosu do doma~ega okolja, trgov bivše YU in do EU, kjer ima Javor ve~ino svojih prodajnih in nabavnih trgov, se obravnavajo na strateških konferencah, ki so namenjene rednemu obnavljanju strateškega plana poslovanja oziroma strateškemu razmišljanju mana-gementa. Strateško konferenco vodi predsednik uprave, na njej pa sodelujejo direktorji povezanih podjetij. Naj iz izdelane SWOT analize naštejemo nekaj najpomembnejših prilo`nosti in nevarnosti: Glavne zunanje prilo`nosti: * mo`nost pove~evanja tr`nih dele`ev na obstoje~ih trgih ter pridobitev novih trgov in tr`nih niš (bli`je kon~nemu porabniku/potrošniku, diferenciacija produktov, celovita storitev tudi na ostalih segmentih, ki ne izhajajo neposredno iz produkta); * razvoj kooperacije in strateških povezav (vklju~no s kapitalskimi nalo`bami), zlasti za zagotovitev primerne, LES wood 51 (1999) 11 Znanje za prakso 366 dolgoro~ne in stabilne surovinske oskrbe; * reaktiviranje trgov bivše YU; * preselitev dela tehnologije na cenejša podro~ja; * mo`nost prevzemov; * most med Vzhodom in Zahodom (prodaja in nabava)-geografski polo`aj... Glavne zunanje nevarnosti: * konkurenca cenejših in cenenih proizvajalcev predvsem iz Vzhoda; * nelojalna konkurenca v Sloveniji (koncesije za bivše GG - neenakopraven dostop do lesne mase, porazdelitev dav~nih bremen, necarinska zaš~ita); * visoko zahtevni ekološki standardi; * politi~na in ekonomska nestabilnost na nekaterih trgih (Balkan, nekdanja Sovjetska zveza); * ekonomska politika Slovenije (rast doma~ih stroškov); * mo`na recesija v EU; * naraš~ajo~i trend porabe bukovega lesa v EU in na Japonskem; * nestabilni nabavni trg v dr`avah bivše YU... Na osnovi rezultatov vsakoletne analize in predvidevanja okolja je za management Javora zanimiva tako strategija vklju~evanja lesne industrije Slovenije v EU kot tudi strategija razvoja lesne industrije v Sloveniji. O obeh je bilo govora na zadnji strateški konferenci Javora v mesecu juniju 1999. V prispevku bomo navedli samo nekaj poudarkov oziroma ugotovitev. 1. Lesna industrija v EU V decembru 1998 izdelana SWOT analiza industrije predelave lesa v EU prikazuje prednosti, slabosti, prilo`nosti in nevarnosti lesne panoge v EU. To je dobro izhodiš~e za strateško razmišljanje in usmeritve slovenske lesne industrije, kot tudi slehernega podjetja znotraj panoge. V Javoru smo ugotovili, da so številni trendi ter ocene po-lo`aja skoraj identi~ni in primerljivi s polo`ajem te panoge v EU. Obnovljeni strateški plan `e vklju~uje rešitve, ki jih vklju~uje tudi evropska študija. Dejstvo je, da je lesnopredelovalna industrija v EU izredno pomembna industrija EU: * predstavlja 6 % outputa proizvajalnega sektorja, * sestavlja jo ve~ kot 40.000 podjetij, * zaposluje 1,9 mio delavcev, * proizvodnja izdelkov v letu 1997 je bila 119 milijard eurov, * porabi 161 mio m3 hlodovine iz gozdov EU... Nekatere pomembne usmeritve lesne industrije v EU, ki izhajajo iz SWOT analize: * trajna rast in razvoj bo mo`na le z uvajanjem novih proizvodov in novih tr`iš~; * konkuren~na prednost sektorja se bo pove~evala z nadaljnjim razvojem `e dose`enih komparativnih prednostih, ki izhajajo iz sedanje vloge in kriti~ne mase, znanja, know-how-a, tehni~no-tehnološke usposobljenosti, oskrbe s surovino...; * razvoj izvoznih poslov bo temeljil na izdelkih, ki so vodilni v primerjavi s konkurenco v drugih regijah; * zni`evanje stroškov materiala, kjer je dele` lesa 40 %, bo potrebno dose~i s strateškim povezovanjem z regijami, kjer so surovinski viri cenejši; * potreben bo integriran marketiški pristop do gradbenikov v smislu ponudbe lesa kot primarnega okolju prijaznega materiala; * obdr`ati vodilni polo`aj v razvoju izdelkov in ostalih inovacijah; * osvojiti izgubljene dele`e trga na ra~un substitutov; * še bolj pribli`ati proizvod kupcu z integralno ponudbo, ki vklju~uje posodobitev distribucijskih kanalov, kvaliteto, servis, skrb za okolje, uporabnost izdelkov... 2. Stališ~e do strateškega polo`aja in usmeritev lesne industrije Slovenije Poslovni sistem Javor vklju~uje prakti~no vse podskupine dejavnosti lesne industrije znotraj EKD in je zato podjetje, ki mora prispevati svoje stališ~e do usmeritev lesne industrije v Sloveniji, kot tudi do vklju~evanja v EU. Za Javor je to ena od klju~nih komparativnih prednosti v sektorju. Glede strateškega polo`aja in usmeritev slovenske lesne industrije je še veliko nedore~enega, med drugim tudi v zadnjih dokumentih Analize in prikaza stanja ter predloga ukrepov, ki ga je izdelalo MGD R Slovenije (september 1998). Verjetno je to posledica razli~nega polo`aja (predvsem te`kega), v katerem se nahajajo slovenska podjetja, s ~imer je pogojena miselnost v teh podjetjih ter nedefiniran interes razpršenih lastnikov. Za Javor ni produktivna globalna integracija lesne industrije “zaradi integracije”. Skupne to~ke in sinergijo z drugimi podjetji bo Javor iskal preko Zdru`enja lesarstva pri GZ Slovenije, prek pano`nega razvojnega centra, ki je še v ustanavljanju ter neposredno v povezavi z institucionalnimi lastniki in managementom v posameznih podjetjih. Smisel povezovanja vidimo v integraciji skupnih interesov na pod-ro~ju oskrbe s surovino, razvoja, delovne sile, izobra`eva-nja, skupnih projektih, skupnih tr`nih nastopih... Sklep Pri oblikovanju “prave” strategije razvoja lesne industrije Slovenije bo nujno potrebno zdru`iti vse kadrovske potenciale, ki jih premore stroka, Univerza in ustrezna ministrstva. Le na ta na~in bomo lahko oblikovali celovito strategijo razvoja panoge tako znotraj Slovenije kot tudi v pribli-`evanju z EU. Ta strategija mora biti predvsem skupek strateškega razmišljanja vodilnih ekip, ki trenutno vodijo slovenska lesna podjetja. Mag. Stojan KOKOŠAR Javor d.d. LES wood 51 (1999) 11 Intervju 367 “Imeli smo cilj, voljo, podporo institucij in podjetij ter potrpe`ljivost” Pogovor z Alojzom LEBOM ob njegovi 70-letnici (II. del) Nadaljevanje ~lanka iz prejšnje številke ^eprav danes velja, da je bilo tako imenovano usmerjeno izobra`evanje zgrešeno, imam v spominu pozna sedemdeseta in zgodnja osemdeseta leta glede marsi~esa v pozitivnem, prijetnem spominu. Šolska sfera je bila takrat dobro organizirana in med seboj povezana, mnogo bolj kot danes pa je pri snovanjih izobra`evanja sodelovala tudi industrija. Kako se vam v distanci dvajsetih let ka`e tisti ~as? Jugoslavija je opredeljevala proizvajalna sredstva, denarna sredstva in zemljo kot dru`beno lastnino. Tej opredelitvi so bile dokaj ustrezne opredelitve drugih pomembnih dru`benih kategorij, kot so bile npr. samoupravljanje procesov v gospodarjenju z dru`benimi sredstvi, in med drugim tudi usklajevanje interesov med “porabniki” kadrov in “proizvajalci” teh kadrov. Dokaj uspešno je skoraj desetletje in pol funkcioniral sistem samoupravnega usklajevanja teh interesov na lesarskem podro~ju. Tako je npr. Strokovni svet lesarskega izobra`evanja predlagal spremembe in dopolnitve izobra`evalnih programov, Upravni odbor in Skupš~ina pa sta dolo~ala prispevno stopnjo za financiranje te dejavnosti. To je bil sistem decentraliziranega odlo~anja o zadevah v izo-bra`evanju v posameznih strokah. Seveda je bil tak sistem v stalnih konfliktih s “centralisti”. In je bil ukinjen. Toda menim, da je lesarstvo v tistem desetletju in pol dobro izkoristilo da- nosti, ker je sredstva, ki jih je bilo mo`no zbrati za skupne cilje, strogo namensko tudi porabilo. Mogo~e bi se dalo takrat narediti celo ve~. Spominjam se Alojza Leba, ki je znal biti oster in odlo~en. Vseeno pa ga v spominu vidim tudi veselo nagajivega, veselega, dovtipnega. V bolj sproš~e-nem ozra~ju se je pri njem ob smehu ve~krat kazalec naenkrat znašel med zobmi kot nekaka njegova razpoznavna gesta. Je bil Lebov optimizem, ki sem ga omenil `e na za~etku, vedno na mestu? Mislim, da je bil, mislim seveda sedaj. Seveda pa ste, ko ugotovite, da ne~e-sa ne morete izvesti, ker vam nekdo nagaja, ali ko ugotovite, da z razpo-lo`ljivimi argumenti ne uspevate, seveda vsaj slabe volje. ^e ste vodja projekta (kot se danes re~e temu), sodelavcem ni pametno kazati preve~ tega. Bolje je ravnati kako druga~e, saj oni `e vedo, katera gesta vodje projekta ka`e na to. Tisti moj zna~ilni kazalec, ki se je rad znašel med zobmi so seveda opazili tudi drugi. Eno od podro~ij, kjer smo se, sedaj `e lahko re~em, da pred mnogimi leti, tudi resno prepirali, je bilo podro~je mre`e lesarskih šol v Sloveniji. V sredini sedemdesetih let je prišlo celo do ideje (maloprej ste to celo omenili), da bi v Ljubljani prenehali z lesarskim izobra`evanjem in ga koncentrirali v Škofji Loki. Na ljubljanski šoli sem bil takrat predsednik sveta šole. Vem, da sem napisal, ne vem ve~ na kateri naslov, oster protest s sklepno mislijo, da stroka ne bi smela biti tako krat- kovidna, da bi se sama odlo~ila za odhod iz prestolnega mesta. Prizadevanja, da Ašker~eva ostane brez lesarjev, so po tistem utihnila. Z mre`o šol so bile nekdaj kar neprijetne zagate. Se vam sedanja mre`a lesarskega izo-bra`evanja zdi primerna? Mre`o šol nasploh opredeljuje veliko dejavnikov, mre`o šol dolo~ene stroke pa še posebej. Odlo~itve o mre`i šol stroke niso in ne morejo biti ve~ne. Nekaj sem `e omenjal o drasti~nih spremembi mre`e poklicnih šol na prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta. Verjetno se tudi sedaj ob razpisih vpisa pojavljajo vprašanja kot so: v katerih krajih bo razpisan vpis v programe ni`je poklicne šole, v katerih v programe srednje poklicne šole - vse tja do vpisa na univerzitetni program. Te`ko bi glede tega rekel kaj konkretnega. Res pa je v sredini sedemdesetih let po Sloveniji “strašila” ideja o velikih regionalnih šolskih centrih raznih strok in ideja o velikih šolskih centrih posameznih strok. V ljubljansko-gorenj-skem okolišu je takrat nastala ideje, da se vse lesarsko srednje izobra`e-vanje organizira v Škofji Loki. Tudi ljubljanski šolski oblasti ideja ni bila nesimpati~na, ker bi prostore na Ašk-er~evi uporabila za druge stroke. Ob-~ina Škofja Loka pravzaprav ni bila zainteresirana, da bi dobila okoli 1.600 do 2.000 novih prebivalcev, lesarska podjetja pa tudi niso bila pripravljena investirati v novo šolsko infrastrukturo. Ljubljanska oblast pa je tudi ugotovila, da šolstva take tradicionalne stroke ne sme oddati. Vaš protest je prišel tudi do mene. Posredoval sem ga izvršilnim organom takratnega Zdru`enja. Re~eno je bilo, da ~e pa~ lesarski šolski okoliš to ne `eli, pa~ iz tega ne bo ni~. Kasneje, a še v ~asu “proslulega” usmerjenega izobra`evanja, je bila rojena celo ideja o skupnem centru lesarskega izobra`evanja v Ljubljani - srednješolskem in univerzitetnem. Po takrat modnih samoupravnih sporazumih je lesarstvo, ki je bilo še kolikor toliko pri mo~i, prek Splošnega zdru`enja lesar- LES wood 51 (1999) 11 Intervju 368 stva Slovenije za~elo zbirati finan~na sredstva. Tudi sam sem se nekajkrat znašel na poti v podjetja, ki niso bila pripravljena prispevati tistega, kar je bilo zapisano v sporazumu. Kasneje je bila ideja o takem skupnem centru pokopana, vsaj prva faza novega objekta Oddelka za lesarstvo pa je bila z zbranimi sredstvi vendarle realizirana. Nato še druga faza s pomo~jo izobra-`evalnih sredstev. Sedaj ~aka na zeleno lu~ še tretja faza. Kakšni so spomini na vse to? Ko ideja o lesarskem šolskem centru poklicnega in srednjega strokovnega izobra`evanja v Škofji Loki “ni pila vode”, je za~ela osvajati lesarski izo-bra`evalni prostor ideja o srednješolskem in univerzitetnem lesarskem izo-bra`evalnem centru na lokaciji v Ro`ni dolini. Zdru`enje je naro~ilo in leta 1975 celo pla~alo Investicijski program za gradnjo Centra usmerjenega izobra`evanja v Ljubljani. Ko smo se s tem predlogom pojavili v univerzitetnih krogih, je bilo videti, da smo jim pokazali -kot biku v areni - rde~o cunjo. Kako, srednješolci in univerzitetniki v isti zgradbi? Kaj pa vam je? In `e smo videli, da tudi ta program “ne bo pil vode”. Niso pa nam mogli potem odre~i lokacijskega dovoljenja in gradbenega dovoljenja za takratni VTOZD za lesarstvo. Zanimivo je bilo, da je bilo najprej treba zgraditi atomsko zakloniš~e. na Zavodu za šolstvo potrjene u~be-nike. Spominjam se, da so bile ob takratnem volonterskem in improviziranem delu cene u~benikov za u~ence formirane nekako takole: pol stroški tiska, pol avtorski honorar. Avtorski honorarji pa so bili nizki. Danes je to bistveno spremenjeno, saj stroški tiska in avtorskih honorarjev v strukturi cene u~benika ne pomenijo niti polovice cene u~benika. Ali mislite, da bi se dalo to reševati kako druga~e? V ~asu za~etka usmerjenega izobra-`evanja in decentraliziranega financiranja izobra`evalne dejavnosti je bilo mo`no tudi intenzivneje razmišljati o pripravah za izdajanje u~benikov za strokovne predmete. Takrat so v avstrijskih in nemških poklicnih šolah dobivali u~enci ob vpisu, na klop vse u~benike brezpla~no. Pla~ali sta jih dr`ava in zbornica stroke. To idejo, da bi u~enci dobili u~benike poteka celotna zadeva, ne vem v podrobnostih. Vem le, da ima stroka na voljo, vsaj po moji oceni, kar dobre u~benike, ne vem pa, ~e so pokrita `e vsa strokovna podro~ja skladno z novimi oziroma prenovljenimi programi in u~nimi na~rti. Mislim pa, da še vedno velja na~elo, da bi morali u~enci dobiti vsako leto na mizo u~benike strokovnih predmetov brezpla~no. V podjetjih in zbornicah zdru`enj bi v sodelovanju s šolskimi oblastmi morali najti sistem, ki bi to omogo~il. U~be-nik strokovnega predmeta je orodje u~enca - tako kot dleto v delavnici. Sam sem razmišljal glede tega tudi o tem, da bi se morale bolj izkoristi mo`-nosti sodobne tiskarske tehnike in enostavnejše distribucije. Ob dobro organizirani slu`bi v okviru sedanjega Centra poklicnega izobra`evanja, sporazumu s šolami ter ve~jo aktivnostjo avtorjev, bi se mogo~e celo dalo “pre-sko~iti” zalo`nika: imamo “znanega kupca” - šolo in u~enca, zainteresiranega tiskarja za sprotno tiskanje brez zalog, mogo~e celo pripravljenega na nekako “navidezno” vlogo zalo`nika... Berem o mo`nostih sodobne tiskarske tehnike, detajlov pa seveda ne poznam. Tisti, ki naj bi uresni~evali idejo o brezpla~nih u~benikih, bodo seveda delovali tako, da jih bo izdelava u~benikov stala ~im manj. Seveda pa ne na ra~un avtorskih honorarjev. Z vprašanjem se bom `al še enkrat vrnil v ~as usmerjenega izobra`evanja. Vsekakor je bilo v tistem ~asu vsaj to dobro, da se nas je precej u~iteljev za~elo lotevati pisanja u~benikov. Zametki sedanje Lesarske zalo`be so od takrat. Najve~je zasluge za takratni razmah pisanja lahko pripisujemo vašim prizadevanjem. Pod okriljem Zavoda za šolstvo je prav Splošno zdru`enje lesarstva Slovenije prevzelo nekak patronat nad tem, da smo prvi~ prek privatnega tiskarja hitreje in mnogo ceneje izdajali uradno Podelitev diplome zaslu`nega ~lana Zveze in`enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije leta 1976 v Postojni na klop, seveda ne brezpla~no, smo predstavili organom Zdru`enja in organom Samoupravne skupnosti lesarskega izobra`evanja. Organi Zdru`e-nja so odobrili del sredstev za za~e-tek, sledil pa je “lov” za avtorji. Vi ste povlekli voz, vam pa so po~asi sledili drugi. Sedaj je razširjena zalo`niška dejavnost za izdajanje u~benikov v okviru Zveze in`enirjev in tehnikov lesarstva. Veliko je še ugibanj, kaj je “prava” cena u~benika. Kako sedaj Mogo~e še kaka beseda o zna~ilnostih sedanjega prestrukturiranja. Ne dolgo tega me je nekako “osvestila” trditev mlajšega podjetnika s 25 zaposlenimi. Med temi zaposlenimi so trije diplomirani in`enirji. On sam je, enega ima v pripravi proizvodnje, enega pa v sami proizvodnji. Ne, lesarstvo kot celota ni v krizi, je trdil. Poglejte vsa ta številna mizarstva, ki so vsa uspešna, njihova rast pa se marsikje po številu zaposlenih `e pribli`uje velikosti nekdanjih manjših industrijskih podjetij. Je to tisto LES wood 51 (1999) 11 Intervju 369 pravo za ta ~as, je to tisto prestrukturiranje? Soglašam s podjetnikom. To je ustrezno in objektivno prestrukturiranje. Govoriti o tem, da je neka stroka v krizi, pomeni le neustrezno poimenovanje procesa prenehanja in nastajanja. Menjali smo tudi dru`beni sistem. Kapitalizem oziroma njegovi zastopniki -podjetniki, delujejo ciljno. Morajo poslovati z dobi~kom, ~e seveda `elijo, da podjetje `ivi. V Sloveniji celo velikoserijske proizvodnje stolov enostavnih konstrukcij z relativno veliko porabo lesa na enoto izdelka kmalu ne bo ve~. Tako kot je velikoserijska proizvodnja ploskovnega pohištva zamrla `e proti koncu 80-ih let. Bom konkreten pa še vedno splošen. Je misel, da moramo, kljub še vedno zagatni situaciji v proizvodnji, nujno stremeti za ~im bolj finalizirano obdelavo, ~im ve~jem ovrednotenju lesa, inovativnem snovanju novih izdelkov, tudi v šoli in njenih programih dovolj vidna? Ravno zagatna situacija v proizvodnji narekuje ~im bolj finalizirano obdelavo. ^e je bila ta misel v~asih “celo v posmeh” dana, je temeljila na tezi: lesa je dovolj in kupcev tudi. Sedaj pa ni ve~ ne enega in ne drugega. Naravovarstveniki ne bi podirali dreves, pla~ilno sposobnih kupcev za kakovostne izdelke pa ni veliko, konkurenca pa je skoraj popolna... Ali je v sedanjih u~nih programih lesarskega izobra`evanja od poklicnih šol do univerzitetnega programa dovolj opazna ta misel, ne morem “odmeriti”. Upam seveda, da je niso poslabšali. Po razstavljenih izdelkih u-~encev na šolah in na pohištvenih sejmih bi rekel, da jo rahlo izboljšujejo. Vem, da se še vedno radi vra~ate med lesarje, ~e je le prilo`nost za to. Objektivno teh prilo`nosti ni veliko. Redno si ogledujem lesarske razstave, ki jih prireja Gospodarska zbornica Slovenije. Ljubljanski pohištveni sejem si tudi vsako leto ogledam in ugotavljam, da kakovost izdelave zopet dosega, oziroma v nekaterih primerih `e presega tisto izpred 90-ih let. Srednja lesarska šola v Novi Gorici me ima še v adresarju vabljenih na razstave, ob-~asno pa tudi popijem kavico na Lesarskem oddelku Biotehniške fakultete. Ko se oziram nazaj na ta najin pogovor opa`am, da nikjer niste poudarili kake svoje osebne zasluge. Glede tega pa vas poznam druga~nega. Brez Leba se v lesarskem izobra`evanju marsikaj ne bi zgodilo. Mislim, da brez ustreznih pogojev in usklajenega delovanja z drugimi osebna prizadevnost tudi ne more roditi velikih sadov. Nekaj skromnosti pa je lahko tudi lepa ~ednost. Mogo~e se ~esa pomembnega vseeno nisva dotaknila? Da, o muzealski dejavnosti v lesarstvu nisva govorila. O lesarskem oddelku Tehniškega muzeja RS v Bistri bi veljalo nekaj zapisati, saj to dejavnost lahko povezujemo tudi z izobra`evalnim podro~jem. V odbor lesarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije sem bil delegiran kot sekretar Zdru`enja. Program dela odbora je bil zahteven, denarja za delovanje pa malo ali ni~. Posebno sem bil zadovoljen, ker so organi Zdru`enja veliko let odobravali sredstva za urejevanje lesarskega oddelka, npr. za fizi~no prestavitev furnirnice za izdelovanje `aganega furnirja iz Podre~ja pri Dom`alah. Furnirnica je s sponzoriranjem Javora iz Pivke za~ela “obratovati”. Tudi na razvojnoraziskovalno ter znanstvenoraziskovalno delovanje na lesarskem podro~ju ne bi smeli pozabljati. Kakršen koli sistem financiranja tega delovanja, tako v nekdanji dr`avi kot sedaj v Sloveniji, je vedno pogojeval tudi sofinanciranje “zainteresiranih”. V Splošnem zdru`enju lesarstva Slovenije je stalno delovalo neko “telo”, ki je pokrivalo to podro~je in predlagalo projekte, naloge, disertacije itd. v sofinanciranje. Zanimive so bile razprave in soo~enja z argumenti, seveda pa je bilo zanimivo predvsem ob pregledu rezultatov skupnih vlaganj. V~asih je bilo vse zelo pou~no. Vprašanj bi si lahko nanizala še veliko, a kon~ajva z nekaj besedami še o vaših sedanjih aktivnostih. Pred leti sva na vašo idejo o firmi, ki ste jo poimenovali Naris, gra-fi~no reševala znakovno podobo podjetja. Kasneje o tem nisva ve~ govorila, saj sva se sre~evala le še na kaki otvoritvi, proslavi ali v avli Mesnega gledališ~a. Verjetno ste zadovoljni, ko ob svojem zaokro-`enem jubileju pomislite na ~as, ki ste ga pre`iveli med lesarji? Kot veliko mladih upokojencev sem s h~erko ustanovil firmo za svetovalno in trgovinsko dejavnost. Vi ste takrat naredili zelo izvirno gra-fi~no znakovno podobo. Firmo sedaj vodi h~erka. Meni je zaupana vloga svetovalca, administratorja in kurirja. Zadovoljen sem s pre`ivetim ~asom, saj drugod kot med lesarji, gozdarji ter trgovci z lesnimi proizvodi, nisem `ivel. Imel sem veliko sre~e, da sem `ivel in `ivim med dobrimi ljudmi. dr. Vinko ROZMAN Na posvetu v Cankarjevem domu o razvoju lesarstva v Sloveniji, ki ga je organiziral Slovenijales, junija 1988 LES wood 51 (1999) 11 Iz naših podjetij 370 MEBLO TOP tapecirano pohištvo d.o.o. Uvod V za~etku oktobra letos sem obiskal Jo`efa Marki~a v podjetju MEBLO TOP d.o.o. v Novi Gorici. Ob obisku mi je povedal, da so zanj pomembne v `ivl-jenju tri stvari, in sicer: znanje, delo in sre~a. Znanje in delo sta pogoj za uspeh v `ivljenju, k stopnji uspeha pa prispeva tudi sre~a. Med sre~ne okoliš-~ine, ki niso odvisne od truda, spadajo tudi posamezne odlo~itve, ki pa so lahko `ivljenjskega pomena. Pravo-~asno biti na pravem mestu ne spada v podro~je znanja. To so izkušnje in intuicija. Jo`ef Marki~ temu pravi sre~ne okoliš~ine. Po 27. letih dela v Meblu se je namre~ odlo~il za zaposlitev v Hob-lesu. Odlo~itev, ki se je pokazala dol-goro~no pravilna, je bila v tistem ~asu za marsikoga šokantna. Po Marki~e-vem je to sre~a, da se je pojavil pra-vo~asno na pravem mestu takrat, ko je razmišljal o mo`nostih zaposlitve izven Mebla in tudi, ko se je upokojil in si `elel še naprej biti ustvarjalen, pa se mu je ponudila prilo`nost prevzeti Oblazinjeno pohištvo Meblo, ki je prav takrat šlo v ste~aj. Osnovni podatki o podjetju: Naziv: MEBLO TOP tapecirano pohištvo d.o.o. Naslov: Industrijska 5, 5000 Nova Gorica Telefon: 065 12 90 282 Telefaks: 065 12 90 284 E-mail: meblo.top@ meblo-top.si Internet: www.meblo-top.si Ustanovitev podjetja Podjetje MEBLO TOP d.o.o. je bilo ustanovljeno meseca januarja 1997. Lastnika podjetja sta JO@EF MARKI^ z ve~inskim dele`em in MEBLO Poslovne storitve d.o.o.. Ob ustanovitvi je bila prva in osnovna naloga pridobiti osnovni trg v Sloveniji. Zaradi poslovanja prejšnjega podjetja pred ste~ajem in zaradi ste~aja samega je bil ugled Me-blo Oblazinjenega pohištva mo~no prizadet. Konkuren~na podjetja so tako stanje dobro izkoristila in ni bilo lahko za~eti “na novo”. V prvem letu je bilo treba na licitaciji v ste~ajnem postopku kupiti prostore in tehnologijo bivšega Oblazinjenega pohištva. Proizvodnja je bila namre~ takrat `e v teku in je `e dajala prve rezultate, torej bi v primeru, da na licitaciji ne bi uspeli, morali iskati prostore drugje in na novo za~eti urejati tehnologijo. Po uspešnem nakupu prostorov in tehnologije na licitaciji junija 1997 so v podjetju MEBLO TOP za~eli: - s pospešeno prodajo na doma~em trgu in v izvozu; - z razvojem novih modelov; - s sodelovanjem z zunanjimi partnerji (Italijani, Nemci, Švicarji...) na pod-ro~ju prodaje in nabave; - s pove~evanjem proizvodnih kapacitet (zaposlovanje in tehnologija). Certifikat kakovosti Zaradi hitrega razvoja je bilo potrebno urediti organizacijo in tako je nastala tudi potreba po sistemski organizaciji, predvsem dolo~itvi odgovornosti in pristojnosti zaposlenih. Po drugi strani pa so tudi zahteve evropskega trga (Nem~ija) narekovale uvedbo sistema kakovosti ISO 9001. Od letošnjega aprila so v podjetju uvajali sistem kakovosti ISO 9001 s po-mo~jo gospe mag. Francke Štajndohar, univ. dipl. in`., direktorice podjetja SOKRAT d.o.o. Podjetje TUV Bayern Sava d.o.o. je v avgustu opravilo pre- 53 LES wood 51 (1999) 11 sojo sistema kakovosti ISO 9001. Cer-tifikacijski organ podjetja TUV Management Service Gmbh iz Münchna pa je septembra 1999 izdal podjetju MEBLO TOP tapecirano pohištvo d.o.o. certifikat kakovosti. Mag. Jo`ko ^uk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je sve~ano podelil certifikat gospodu Jo`efu Marki~u, univ. dipl. in`., direktorju podjetja MEBLO TOP d.o.o. na 10. Ljubljanskem pohištvenem sejmu, dne 20. septembra 1999. Kadri in proizvodnja V podjetju je bilo ob za~etku poslovanja zaposlenih 7 delavcev, sedaj jih je `e 45. Ve~ina delavcev je zaposlenih za nedolo~en ~as. V prihodnosti nameravajo zaposliti še ve~ mladih kvalificiranih delavcev. Ker pa je dokaj te`ko dobiti ljudi z ustrezno kvalifikacijo, saj je med mladimi vse manj zanimanja za poklicno izobra`evanje tapetništva, delavce po potrebi tudi priu~ujejo oziroma prekvalificirajo. Jo`ef Marki~, ve~inski lastnik podjetja, je direktor. Poleg njega so v podjetju zaposleni še obe njegovi h~erki, zet in najstarejša vnukinja. Torej so tudi uspešna dru`inska firma. Na stenah njegove pisarne pa je veliko risbic, ki jih ustvarjajo njegovi trije mlajši vnuki, saj ga redno obiskujejo in `e nabirajo izkušnje v delovnem okolju. Vodenje posla v dru`inskem krogu zahteva še posebne sposobnosti. Veliko pripadnost podjetju pa se ob~uti tudi pri drugih sodelavcih. Njihovi izdelki se odlikujejo po kakovostnih materialih, harmoniji oblike, mo`nosti kombinacij posameznih elementov ter izbire barv. Poleg modelov, ki smo jih prevzeli iz programa nekdanjega Mebla, izdelujejo veliko novih, ki nastajajo pod taktirko strokovnjakov razvojnega teama in v sodelovanju s slovenskimi in tujimi arhitekti, ki krojijo najsodobnejše modele evropske mode. Vsak njihov izdelek je v celoti ro~no izdelan. Vsi proizvodni delavci: mizarji, Iz naših podjetij modelarji, šivilje in tapetniki, pripomorejo k enkratni in kakovostni izdelavi vsakega posameznega izdelka. Izdelavo kontrolirajo skozi celoten proizvodni postopek, kar pripomore k temu, da so izdelki natan~no proizvedeni do najmanjših podrobnosti. Njihova proizvodnja temelji na individualnih naro~ilih, ki jim jih posredujejo saloni pohištva, za vsakega posameznega kupca. Poleg visoko kakovostnih klasi~nih in kotnih sede`nih garnitur izdelujejo tudi kav~e in kotne sede`ne garniture, ki se vsak ve~er ali po potrebi spremenijo v posteljo. Ti izdelki so estetska dvofunk-cionalna stanovanjska oprema, saj se lahko kadarkoli zelo enostavno spremenijo v udobno vzmeteno posteljo, ki zagotavlja pravi po~itek. Ko sva si ogledovala poslovne in proizvodne prostore, sem opazil, da med g. Marki~em in delavci vlada zelo prijeten odnos in sproš~eno delovno vzdušje tudi med sodelavci. Politika kakovosti Jo`ef Marki~ pravi: “V podjetju MEBLO TOP d.o.o. proizvajamo izdelke za potrebe doma~ega in izvoznih tr`iš~. 371 Predvsem delamo pošteno, strokovno in kakovostno na vseh podro~jih dela, od razvoja, proizvodnje do prodaje. Velik poudarek dajemo razvoju in ohranjanju dobrih in kakovostnih med-osebnih odnosov do poslovnih partnerjev, sodelavcev in tudi do dru`be kot celote. S tako opredelitvijo vizije si postavljamo konkretne cilje (plane prodaje, proizvodnje, investicij...) in poti za njihovo doseganje. Proizvodi podjetja MEBLO TOP d.o.o. so namenjeni zahtevnejšim kupcem, saj so visoko kakovostni, oblikovno in funkcionalno izpopolnjeni, tehni~no dovršeni in varni za uporabo. Zagotovljen imamo dober servis pred in po prodaji izdelkov, kar kupcem vliva zaupanje v našo blagovno znamko. Zavedamo se, da je osnova za kakovost v dobrih medsebojnih odnosih in zadovoljstvu zaposlenih v podjetju. Zaradi tega skrbimo za dobro obveš-~anje sodelavcev, njihovo izobra`e-vanje, usklajevanje pla~, razporejanje dopustov z upoštevanjem `elja zaposlenih, razporeditev delovnega ~asa, urejeno delovno okolje, delovna sredstva in prisluhnemo problemom vsakega od sodelavcev ter jih pomagamo reševati, tako kot tudi zaposleni pomagajo reševati probleme podjetja, ko je to potrebno. Cilji, ki smo si jih zastavili in jih ures-ni~ujemo, zadovoljujejo lastnike podjetja, ki so vanj vlo`ili svoj kapital. Poleg dobi~ka je za lastnike in zaposlene pomembno, da so cilji dolgo-ro~no perspektivno usmerjeni”. Sklepna misel Na zadnje vprašanje o pogledih na prihodnost mi je odgovoril: “Delo, znanje in sre~a”. Posebej bi pa poudaril njihovo politiko kakovosti: “Predvsem delamo pošteno, strokovno in kakovostno na vseh podro~jih”. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 51 (1999) 11 Intervju 372 Intervju z Du{anom Marini~em, dipl. ing. lesarstva, vodjo marketinga na LIP-u Bled Za sogovornika smo izbrali predstavnika “novej{e” generacije, ki po~asi prevzema odgovorne naloge v lesnopredelovalnih podjetjih. Moji gostje so ve~krat v intervjujih poudarili, da so za uspe{en razvoj podjetja potrebni dobri kadri. Zato je prav, da tudi na po-membnej{a delovna mesta prihajajo mladi strokovnjaki, usposobljeni in pripravljeni na zahtevne delovne izzive. Gospod Du{an Marini~, ste vodja marketinga v podjetju LIP Bled. Katere konkretne naloge spadajo v va{e delovno podro~je? To je predvsem tr`no komuniciranje, priprava tr`enjskih planov, analize trga, tr`enjsko informacijski sistemi, preverjanje bonitet ter razvoj izdelkov. Sem spada npr.: sejemska dejavnost, katalogi, prospekti, ogla{evanje v medijih itd. Posebej bi rad poudaril oblikovanje in razvoj izdelkov. ^e `elimo uspeti tako doma kot v tujini, brez dobrega dizajna in kvalitete ne gre. Zato tudi dajemo velik pomen tej na{i zavezanosti. Sicer po organizacijski plati “razvoj” {ele ustanavljamo. Za kreiranje izdelkov uporabljamo tuje (nem- {ke) dizajnerje, slovenske oblikovalce (razpisali smo nate~aj za kreacijo spalnic) ter benchmarking (posnemo-valno primerjanje). LIP BLED je eno redkih podjetij, ki je za oblikovanje novega modela razpisalo nate~aj ter povabilo k sodelovanju slovenske oblikovalce. Zakaj ni ve~ takih primerov? Za nami je obdobje, ko je zaradi izgube tr`i{~ biv{e Jugoslavije lesnopredelovalna oziroma pohi{tvena industrija za{la v krizo. Najla`e je bilo zmanj{ati stro{ke z razpustitvijo razvojnih in oblikovalskih oddelkov. Nih~e ni pomi{ljal na dolgoro~ne posledice. Sedaj se stvari `e popravljajo. Ker pa je pohi{tvena industrija prete`no usmerjena v izvoz, podjetja uporabljajo razvoj tujih partnerjev, anga`irajo tuje oblikovalce, ali pa imajo lastne oziroma zunanje stalne oblikovalce. Spalnico VAL, za katero ste prejeli srebrno diplomo v ~asu pohi{tvenega sejma, ste izbrali iz predlogov razpisanega nate~aja Dru{tva oblikovalcev Slovenije. Kdo je njen avtor in kako je potekalo sodelovanje med kreatorjem in proizvodnjo? @irijo so sestavljali strokovnjaki iz po-dro~ja oblikovanja in proizvodje. Na koncu smo se odlo~ili za spalnico VAL. Avtorja dizajna sta Qhar 3D design (Rok Kuhar, d.i.a in Bla` Baj`elj, d.i.o.). Ali boste nagrajeni model tr`ili tudi v tujini? Kako ga boste predstavili tujim kupcem? LIP BLED je letos v septembru prvi~ samostojno razstavljal v Nem~iji na sejmu M.O.W (Möbel Ordermesse Westfalica). Sejem je po svoji zasnovi predvsem prodajni. Med drugim smo razstavili tudi spalnico Val, za katero je bilo kar veliko zanimanja. [e premalo ~asa je preteklo, da bi lahko ugotavljali uspe{nost tega nastopa. Temu sledijo sedaj prospekti, vzorci itd. LIP BLED ima {iroko paleto izdelkov in razli~na tr`i{~a. Verjetno so tudi “prijemi” tr`enja in tr`nega komuniciranja za vsak izdelek specifi~ni. To dr`i. Na primer: za opa`ne plo{~e je potreben povsem druga~en na~in tr`enja kot za pohi{tvo, ker so kupci povsem specifi~ni. Pa tudi za vrata so delno druga~ni na~ini ogla{evanja. Vrsta ogla{evanja je odvisna od zna-~aja kupca in na~ina prodaje. V preteklosti je bil LIP Bled izvozno naravnano podjetje, zato v Sloveniji nismo ogla{evali. Sedaj so se razmere spremenile. Na{ strate{ki trg je poleg izvoznega tudi doma~i trg ter republike biv{e Jugoslavije, zato smo temu prilagodili tudi na{e tr`no komuniciranje. LIP BLED ima 5 lastnih, oziroma fran-šizing trgovin {irom Slovenije. Kateri so najpogostej{i na~ini oziroma mediji, ki jih uporabljate? So to sejmi, razstave, prospekti, oglasi v revijah, ~asopisih, televizija? ^e za~nemo s sejmi, smo letos nastopali na okoli desetih sejmih, od tega jih je bilo 6 v tujini, razstave so bile na Gospodarski zbornici, razstavljamo v Gradbenem centru v gotovi hi{i Lu-mar. Kar zadeva ~asnike, najve~ ogla-{ujemo v Delo-dom, ogla{ujemo tudi na radiu in televiziji. Precej sredstev namenjamo tudi za kataloge in prospekte. ^e `elimo imeti dobre prospekte in posnetke, moramo uporabljati specializirane studije v tujini, ker takih pri nas {e ni. ^e pogledamo na{o ogla{evalsko “sceno”, na primer televizijo in dnevno ~asopisje kot najraz{irjenej{i medij, LES wood 51 (1999) 11 Intervju 373 so oglasi s podro~ja lesarstva ter po-hi{tva zelo redki. Zakaj? Lesarstvo je kot celota nizko dobi~ko-nosna panoga. Ogla{evanje pa zahteva ogromna sredstva, ker morajo ogla{evalske akcije biti kvalitetno pripravljene in najve~krat multimedijske, da dose`ejo `eleni u~inek. Zato i{~ejo podjetja druga~ne, cenej{e poti do potro{nika. Celostna podoba ter ugled podjetja nista odvisna le od ogla{evanja ampak od naravnanosti in poslovanja celotnega podjetja. Kako LIP BLED skrbi za svojo celostno podobo? LIP BLED je bil zaradi izvozne usmeritve relativno malo poznan doma. Ne smemo pa po tem soditi kvalitete izdelkov, za katere lahko trdimo, tako za pohi{tvo, vrata in druge izdelke, da so vrhunske kakovosti. Sedaj je na{ cilj, da postanemo prepoznavni tudi na slovenskem trgu, vendar se dobrega imid`a ne da zgraditi ~ez no~. Opravljena raziskava-analiza Klein & Klein v letu 1998/1999 je pokazala, da so nas kupci v zadnjem ~asu opazili tudi doma. Ali se vam zdi, da va{e podjetje dovolj vlaga v ogla{evanje in da so potencialni kupci dovolj seznanjeni s ponudbo in storitvami LIP BLED? Ogla{evanja ni nikoli dovolj. Menim, da bi ga bilo treba {e izbolj-{ati v kvalitetnem smislu. Ni pomembno v kak{ni nakladi izide ~a-sopis, oziroma koliko gledalcev gleda ali posluša oddajo, pa~ pa koliko ciljnih (potencialnih) kupcev je pritegnilo naše oglaševanje in jih spodbudilo k nakupu v krajšem ~a-su ali na daljši rok. Ko se odlo~ate za sredstva, koliko boste namenili za tr`no komuniciranje, kaj je globalno merilo? Ali je to dolo~en % od realizacije, ali marketin{ke aktivnosti itd? potrdi, ter je odvisen od planiranih marketin{kih akcij in ciljev. Na primer: ali predvidevamo osvojiti nove trge, lansirati nov izdelek, vzdr`evati in nadaljevati obstoje~e aktivnosti itd. LIP BLED velik del svoje proizvodnje izvozi. Kak{ne tr`ne metode in poti pri tem uporablja? Nekatere prodajne poti so `e tradicionalne, obstajajo torej `e stare ”na-veze”. Proizvajalci in kupci poizku{ajo vzpostavljati neposredne stike. Podobno je tudi na LIP BLED. Vendar za vse trge in posle to ni vedno najbolj optimalno. Zato uporabljamo na vseh tr-`iš~ih tudi agente. Zlasti to velja za daljna tr`i{~a. Rad bi poudaril, da je LIP BLED prav letos naredil korak dlje na nem{kem trgu. Na hi{nem sejmu v Westrafaliji, ki sem ga `e omenil, je svoje nove modele pohi{tva predstavil direktnim kupcem, samostojno, in ne kot poddobavitelj kak{nega nem{kega proizvajalca. Slovenska pohi{tvena industrija skoraj 50 % svoje proizvodnje izvozi. Ali se vam ne zdi, da bi bili ekonomski u~inki lahko ve~ji, ~e bi se slovenski pohi{t-veniki povezali, uskladili svoje proiz- Obstaja prora~un za marketin{ke aktivnosti, ki ga vodstvo podjetja Nagrajena spalnica VAL vodne programe in nastopili na trgih bolj enotno? Pri tem mislim tudi na skupni razvoj izdelkov ter tr`no komuniciranje. Zagotovo. Poizkusov, da bi se to zgodilo, je bilo `e nekaj. Glavni problem in razlog je v lastni{ki strukturi podjetij. Kljub vsemu se dolo~ena podjetja `e povezujejo, nastajajo dolo~ene kooperacije, tudi skupni nastopi na posameznih sejmih so nekako uskajeni, zagotovo pa je tega premalo. Predvsem se mi zdi, da sku{amo med seboj tekmovati, kar je sicer tudi zdravo, a te`e si med seboj pomagamo. Podjetja pri nizki profitabilnosti, ki v tej panogi vlada, res te`ko sama spremljajo in skrbijo za tehnolo{ki in drugi razvoj. Kako gledate na vedno bolj raz{irjeni medij - internet? Ali imate svojo spletno stran? LIP BLED ima svojo spletno stran (http://www.lip-bled.si), ki jo {e izpopolnjujemo tako, da bo v treh jezikih. Seveda pa je internet tudi vir informacij. Prek interneta in z elektronsko po{to komuniciramo tako v podjetju kot izven njega. Smo pred koncem leta, oziroma ti-so~letja. Poslovni partneji si bodo spet izmenjavali darila. Ali je LIP BLED za to izbral izvirne artikle, oziroma ali temu ne posve~ate posebne pozornosti? Pri poslovnih darilih se tudi letos ravnamo skrajno racionalno. Ne bodo nekaj posebnega, ~eprav se bo za~elo drugo tiso~letje. Sicer pa ni nujno, da so darila nekaj posebnega, `e koledar, ~e je izviren, je lahko izjemno darilo. Naj kon~am ta razgovor s ~estitka-mi na{ih bralcev LIP BLED ter avtorjema za prejeto diplomo. @elimo, da bi spalnica VAL osvojila tako doma~e kot tuje kupce. Fani POTOČNIK, univ. dipl. oec. LES wood 51 (1999) 11 Strokovne vesti 374 Primer obdelave stranice iz masivnega smrekovega lesa po klasi~nem postopku s konven-cionalnimi stoji in obdelave z ve~stopenjskim CNC strojem Zaradi boljšega razumevanja bomo najprej analizirali obe vrsti obdelav in našteli tako prednosti kot tudi slabosti obeh postopkov. KONVENCIONALNA OBDELAVA PREDNOSTI: * ni`ja nabavna cena posameznih strojev. SLABOSTI: * nizka stopnja izkoriš~enosti posameznih strojev, * dolgi pripravni ~asi pri nastavitvah strojev, * servis specializiran za vsak stroj posebej, * vmesni transport med posameznimi stroji zaradi razli~nih tehnoloških operacij, * višja stopnja izmeta zaradi velikega vpliva delavca, * mo`nost slabše kvalitete izdelka zaradi prevpenjanja obdelovanca na ve~ strojih, * potrebna ve~ja medfazna zaloga obdelovancev, * potrebno je ve~je število kvalificiranih delavcev, * velika mo`nost nesre~ pri delu. CNC Obdelava z ve~stopenjski-mi CNC stroji PREDNOSTI: * ve~ino delovnih operacij opravimoi z enim vpenjanjem na enem stroju, * od 6- do 10-krat ve~ja storilnost kot pri konvencionalni obdelavi, * za poslu`evanje stroja je potreben en delavec, kvaliteta obdelave in natan~nost dimenzij sta neodvisna od razpolo-`enja delavca, servis kompletnega stroja opravlja ena oseba, ni potrebno skladiš~iti obdelovancev med posameznimi operacijami, izredno kratki pripravni ~asi, enostavna in hitra menjava tehnoloških parametrov, prilagajanje tehnoloških parametrov med delovnimi operacijami, visoka stopnja varnosti pri delu, mo`nost obdelave ve~ razli~nih ob-delovancev na isti delovni mizi z enim vpetjem, ponovljivost delovnih operacij tudi po daljšem ~asovnem obdobju z enako natan~nostjo, prihranek delovnega prostora zaradi zamenjave ve~jega števila klasi~nih strojev z enim samim. SLABOSTI: * ni. Izra~un vrednosti ure ve~stopenjskega CNC stroja Stroški EM kredit + obresti SIT 3.388.000,00 282.333,33 pla~a delavca BOD SIT 1.800.000,00 150.000,00 elektri~na energija SIT 374.400,00 31.200,00 stroški skupaj SIT 5.562.400,00 463.533,33 vrednost ure CNC strojaSIT 3.565,64 Podatki nabavna vrednost stroja SIT 14.000.000,00 kredit - lizing 5 let let 5 prepla~ano 21% prepla~ano 21% SIT 2.940.000,00 elektri~na energija kW/h 15 cena elektri~ne energije SIT/kWh 16 št.delovnih dni/leto 260 št.delovnih ur/leto 1.560 št.delovnih ur/dan 6 Za ta primer je izbran stroj cenovnega razreda v vrednosti 14.000.000,00 SIT. Izdelati je potrebno 10 stranic za knji`-no omaro po prilo`eni risbi. Material : smrekova masiva - lepljenci Surovec : 2100 x 350 x 18 Izdelava programa za stranico % |1 STRANICA |2 0 |3 1 |4 2100.00 |5 18.00 |6 350.00 |7 0 0 0 0 |8 0 |9 3000 |10 0 |11 0 |12 |13 |14 :007 G92 V5 G172 X-80 Y-50.50 Z29 S12.00 E2.00 T41/3 G41 G101 X0.00 Y0.00 Z29.2 F10 G101 X1870.00 Y0.00 Z29.2 G102 X1910.00 Y40.00 Z29.2 R40.00 F3 G101 X1910.00 Y350.00 Z29.2 F3 G101 X1930.00 Y370.00 Z29.2 G40 LES wood 51 (1999) 11 Strokovne vesti 375 Čas obdelave Vrednost dela min/kos SIT/kos Klasi~na obdelava CNC obdelava 59,80 2,5 2.375,30 212,49 Slika 1. Risba stranice G101 X1960.00 Y375.50 Z29.2 Gl 72 XI 970.38 Y362.49 730.00 SI 2.00 E2.00 T41/1 G41 G101 XI 980.00 Y350.00 730.00 F12 G101 XI 930.00 Y300.00 730.00 Gl 01 X-50 Y300.00730.00 F4 G40 Gl 01 X-60 Y360 730.00 G40 Gl 01 X0.00 Y-50.00 720.00 Gl 01 X-20.00 Y-50.00 720.00 #T81=1,2 #X81=2,1 #S81=2,1 #182=16,20 #Y82=20,16 #S82=20,16 #T83=3,5,7,9,11 #X83=11,9,7,5,3 #S83=11,9,7,5,3 #T84=13,19 #Y84=19,13 #S84=19,13 G100 X64.00 Y22.00 Z14 F2.00 T82 Gl 00 X64.00 Y54.00 723.00 T84 G100 X64.00 Y278.00 714.00 T20 Gl 00 X280.00 Y22.00 ZI 2.00 Tl 1 G100 X11.50 Y22.00 714.00 T81 Gl 00 X280.00 Y22.00 ZI 2.00 T83 Gl 00 X280.00 Y278.00 ZI 2.00 T83 Gl 00 X280.00 Y278.00 ZI 2.00 T3 Gl 00 X600.00 Y278.00 ZI 2.00 T83 G100 X952.00 Y278.00 Z14.00 T20 Gl 00 X952.00 Y54.00 Z23.00 T84 Gl 00 X600.00 Y22.00 ZI 2.00 T83 G100 X952.00 Y22.00 Z14.00 T82 Gl 00 XI 048.00 Y22.00 ZI 2.00 T3 Gl 00 XI 048.00 Y22.00 ZI 2.00 T83 Gl 00 XI 048.00 Y278.00 ZI 2.00 T83 Gl 00 XI 368.00 Y278.00 ZI 2 T83 Gl 00 XI 368.00 Y22.00 ZI 2 T83 G100 X1840.00 Y22.00 Z14.00 T82 G100 X1840.00 Y54.00 Z23.00 T13 G100 X1840.00 Y278.00 Z14.00 T20 G100 X1840.00 Y246.00 Z23.00 T19 G100 X1860.50 Y278.00 Z14.00 T81 % Izra~un vrednosti ure za klasi~ne stroje Primerjava porabljenega ~asa in vrednosti dela po obeh na~inih dela poka`e izredno zanimive rezultate, kar prikazuje naslednja preglednica. no. Prednosti so izredno velike, kar ponazarjajo tudi rezultati iz spodnjih preglednic. Opozoriti pa je potrebno na nekaj va`-nih faktorjev, ki se pojavijo ob nabavi in uporabi CNC strojev: 1. organizacijo dela in tehnološko zaporedje je potrebno prilagoditi CNC tehnologiji; 2. spremeniti je potrebno odnos do tehnologije in vzdr`evanja stroja; 3. zagotoviti je potrebno delo na CNC stroju za najmanj 6 ur dnevno. Rezultati, ki jih dobimo ob upoštevanju teh nekaj faktorjev nekajkrat popla~ajo vlo`eni trud. Pravilno izbrani CNC stroji so dobra nalo`ba za prihodnost. V tem sestavku smo `eleli prikazati prednosti CNC obdelave pred klasi~- Bo`idar ORO@, dipl. in` LES wood 51 (1999) 11 Vzgoja in izobra`evanje 376 Mednarodna dejavnost Srednje lesarske šole iz Škofje Loke Uvod Naše besede v zadnjih letih pogosto omenjajo slovensko prihodnost v EU, vstop v to najmo~nejšo gospodarsko in politi~no skupnost Evrope, ki s svojim vplivom kroji usode majhnim de-`elam, kot je Slovenija, in postavlja standarde za vsa podro~ja našega `iv-ljenja - tudi šolskega. @e pred leti so ~lanice EU ustanovile sklad nepovratnih sredstev pomo~i de`elam v tranziciji. Ta sklad, imenuje se Phare, poznamo tudi v Sloveniji. Sredstva iz tega sklada je mo~ pridobiti za razli~ne vrste aktivnosti. Tudi prenova poklicnega in strokovnega izobra`evanja, ki `e nekaj let poteka v Sloveniji in buri duhove tako in dru-ga~e, je bila dele`na finan~ne, svetovalne, vzpodbujevalne in še drugih vrst podpor v okviru programa Phare (Slika 1). Program Phare na Srednji lesarski šoli Škofja Loka V jeseni 1995 smo bili izbrani kot pilotska šola v programu Phare za razvoj izobra`evalnega programa za poklic mizar (dualni sistem) in za pripravo izpitnih katalogov za lesarskega delovodjo in mizarskega mojstra. Kot pilotska šola smo delovali na petih podprojektih programa Phare: 1. Razvoj novih izobra`evalnih programov: - izobra`evalni programa za poklic MIZAR (dualni sistem), - izpitni katalog za mojstrski izpit za poklic MIZARSKI MOJSTER, - izpitni katalog za delovodski izpit za poklic LESARSKI DELOVODJA. 2. Izobra`evanje u~iteljev. 3. Opremljanje šole s sodobnimi didakti~nimi pripomo~ki. 4. Sodelovanje s sorodnimi strokovnimi šolami iz de`el EU. 5. Razširjanje rezultatov programa in projektov v okviru le-tega. V okviru tega ~lanka bi rada predstavila predvsem sodelovanje s sorodnimi strokovnimi šolami iz de`el EU. Iskanje partnerske strokovne šole V zadnjih letih je internet do`ivel neverjeten razvoj in razmah in ~e se danes sprehodimo po njegovih elektronskih poljanah, lahko spoznamo nove prijatelje, nave`emo poslovne ali kakšne druga~ne stike. Leta 1996 in 1997 pa se je mre`a doma~ih strani v tem mediju še vzpostavljala. Iskanje naslovov sorodnih strokovnih evropskih šol je bilo zato zahtevno in dolgotrajno. Najve~ uporabnih informacij smo dobili predvsem z raznih sre~anj Pharovih koordinatorjev. Šolski sistemi v evropskih dr`avah se zelo razlikujejo in ~e je ena od zahtev, ki jih postavlja program Phare, pri- LES wood 51 (1999) 11 Vzgoja in izobra`evanje 377 merljivost, potem je podobno šolo, kot je naša, onstran slovenskih meja te`ko najti. Z vztrajnostjo in izdatno pomo~jo evropskih koordinatorjev smo navezali najprej stike s tehniško šolo iz Skiveja na Danskem. Šolo smo si ogledali in še nekaj let lahko le sanjamo o pribli`no tako dobrih izobra`evalnih pogojih, kot jih imajo njihovi študentje in u~itelji. Njihov naslov smo spravili, saj prijateljev ni nikoli preve~. Pozimi 1998 nam je koordinatorica iz Pharove pisarne poslala zanimivo predstavitev finske šole, njihov naslov in ime osebe, ki skrbi na tej šoli za mednarodno dejavnost. Seveda smo takoj poslali okvirno predstavitev svoje šole in ponudbo za sodelovanje. Potem pa je potekalo zelo hitro. V juniju 1998 smo bili povabljeni na zanimivo poslovno sre~anje v Seinja-joki v osrednjem delu Finske in ker je Lahti le 200 km ju`neje, smo v istem tednu obiskali tudi Lahti Arts and Crafts College. In bili prijetno presene-~eni. Spoznali smo zelo prijazne in odprte ljudi, niti najmanj severnjaško hladne. A ker je naš kratek dvodnevni obisk potekal med njihovimi poletnimi po~itnicami, smo prilo`nost izkoristili predvsem za povabilo naših novih znancev, da nas v septembru obiš-~ejo. Med jesenskim obiskom so si naši gostje ogledali šolo, pohištveni sejem v Ljubljani, mizarstvo Jezeršek in podjetji Šenk ter Ovsenik. Ravnatelja Keijo Makkonen in Peter @agar sta podpisala pismo o sodelovanju. Domenili pa smo se tudi podrobneje o prihodnjih skupnih projektih. Skupni projekti Februarja 1999 so na Finsko za 14 dni odpotovali u~itelja Matja` Tomc in Andrej Kregar ter dijaka Jernej Jez-eršek in Jure Štibelj. U~itelja sta vodila delavnico intarziranja za skupino njihovih študentov, dijaka pa sta bila na delovni praksi v dveh velikih tovarnah pohištvene industrije. Aprila 1999 so v Slovenijo pripotovali prav tako za 14 dni u~itelja Aki Kau-ranen in Paavo Tolvanen ter študenta Posi in Jari. S skupino naših dijakov sta Aki in Paavo izpeljala zanimivo delavnico z naslovom Izdelava poslovnih daril. Cilji te delavnice so bili z izdelavo majhnih, ne preve~ dragih izdelkov, vzpodbuditi kreativnost dijakov, povezati teoreti~na znanja in prakso, spoznati zna~ilnosti projektnega dela. Za vse nas je bila zanimiva izkušnja sodelovati z u~iteljema z druge šole, za dijake spoznanje, kako potrebno je znanje tujega jezika. Ob koncu delavnice so udele`enci pripravili razstavo svojih izdelkov. Finska študenta pa sta tritedenski obisk pre`ivela delovno v delavnici Mizarstva Jezeršek. Izdelovanje stopnic v tej delavnici je `e junija 1998 vzbudilo veliko zanimanja in pohval, povabilo in ponudbo Karla Jezerška, da sprejme dva študenta na usposabljanje, pa so na finski šoli z veseljem sprejeli. Oba študenta sta bila zelo zadovoljna. To prilo`nost bi izkoristila, da osvetlim izredno odprtost in volj-nost sodelovanja Karla Jezerška, ki razume pomen aktualnega izobra`e-vanja in mednarodnega sodelovanja in s svojim delovanjem to tudi vzpobu-ja in podpira. Naj bo to vzpodbuda tudi drugim. V septembru 1999 pa ste naše sodelovanje lahko spoznali še na 10. pohištvenem sejmu v Ljubljani. V tem ~asu smo namre~ skupaj pripravili tretji del projekta. Tako ste si lahko og- ledali zna~ilne izdelke, ki jih študentje na šoli v Lahtiju izdelajo med šolanjem. Spregovorili ste lahko tudi s Tinno in Anne, ki sta predstavljali študente te šole. Na~rti za prihodnost Finan~na podpora Phare za mednarodno sodelovanje je usahnila, `elje in na~rti za naslednje projekte pa se `e oblikujejo. Kar nekaj jih je, a so na `alost zelo odvisni od finan~nih mo`nosti. Tako naša kot finska šola bosta skušali prek nacionalnih odborov pridobiti sredstva iz programov EU. Iš~emo tudi druge vire financiranja. In kakor pregovor pravi, da kdor iš~e, ta najde, tako tudi mi pogumno na~rtujemo nove skupne dejavnosti; predvsem naši dijaki in finski študenti se `e veselijo mo`nosti novih izmenjav. Sklep Šola s tako dolgo tradicijo, kot jo ima Srednja lesarska šola v Škofji Loki, ima svoje korenine predvsem v mizarski obrti in lesni industriji. Korenine so se v teh letih le še razrasle in globoko usidrale v naši okolici. Zagotovo dolgo`ivost izvira iz tesnega sodelovanja, nenehnega raziskovanja in iskanja druga~nih, boljših oblik izobra-`evanja za poklic mizar, takšnih, ki bi dijake/vajence ~im bolje pripravile za izbrani poklic in jim omogo~il ~im la`ji vstop v delovno, poklicno in poslovno `ivljenje. Program Phare je bil most na naši poti, ki nam je omogo~il nadaljevanje iskanja novih na~inov, smerokaz, ki nam je pokazal pot k našim kolegom v Evropo, mecen, ki nam je pomagal pri posodabljanju opreme v delavnici in vzpodbuda za prihodnost. S programom Phare smo nekateri u~itelji `e pošteno zakora~ili v tretje tiso~letje, drugi pa bodo z našo pomo~jo jutri pospešili svoj korak in se nam pridru`ili. Irena LEBAN, dipl. in`. SLŠ Škofja Loka LES wood 51 (1999) 11 Vzgoja in izobra`evanje 378 Toplarji v Mislinjski dolini ^lanek je povzetek raziskovalne naloge Toplarji v Misli-njski dolini, ki so jo napisali Janez Poto~nik, Dani Prošt in Borut Tisnikar, dijaki 3.a razreda programa mizar Poklicne gostinske in lesarske šole iz Slovenj Gradca. Z njo so na nate~aju Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo, z naslovom Les v naravni in kulturni dediš~ini vašega kraja, delili drugo nagrado. 1. UVOD V Mislinjski dolini so od vseh kozolcev najbolj razširjeni dvojni vezani kozolci imenovani toplarji. Do danes se jih je še precej ohranilo, vendar to~no število teh kozolcev do sedaj še ni bilo evidentirano. Tudi v pisni evidenci zemljiškega katastra tega podatka ni mogo~e dobiti, saj so kozolci knji`eni pod gospodarska poslopja. Dijaki so podatke o obstoje~ih toplarjih zbrali na terenu in nato njihovo lokacijo vrisali na topografsko karto. V nalogi so podrobneje predstavljeni tisti toplarji, ki so razglašeni za kulturne spomenike. 2. KOZOLCI NA SLOVENSKEM Kozolci so del stavbne dediš~ine po-de`elja in so s svojo lego in obliko sooblikovali podobo prostora. So zna-~ilen del stavbarstva pode`elja in spadajo k va`ni zna~ilnosti kme~kega doma. Najbolj so razširjeni v osrednji Sloveniji, najdemo pa jih tudi v alpskem in prirnorskem svetu. Kozolci so dediš~ina ve~stoletnega prepletanja dru`benih in gospodarskih dejavnikov in so rezultat dolo~ene stopnje agrarnega razvoja, geografske raz-~lenjenosti, usmerjenosti kme~kih posestev in njihove gospodarske mo~i. Pod vplivom teh dejavnikov so se v stoletjih izoblikovali razli~ni tipi kozolcev. Poznamo dva osnovna tipa kozolcev: - enojni kozolec in - dvojni kozolec. Med enojne kozolce uvrš~amo enojni stegnjeni kozolec in stegnjeni kozolec z lopo. Zna~ilnosti dvojnega kozolca pa imajo toplar, kozolec na kozla in nizki kozolec. Obstajajo tudi kombinacije enojnega in dvojnega kozolca (toplar z enim ali dvema stegnjencema, kozolec na kozla s stegnjenim kozolcem, nizki kozolec z enim ali dvema enojnima kozolcema). 2.1. Toplar Toplar je dvojni vezani kozolec in je od vseh kozolcev konstrukcijsko najbolj razvit. Sestavljajo ga: - nosilni stebri - rante, - brana, - podporne ro~ice, - strešna konstrukcija in ostrešje. Vsa zgradba toplarja sloni na stebrih, ki morajo nositi veliko te`o. Najve~krat so ti izdelani iz hrastovega lesa, ponekod tudi iz kostanjevega. V izdolbitve stebrov so vgrajeni vodoravni drogovi - rante oz. late. Ti so naj-ve~krat iz smrekovega lesa. Razdalja med dvema stebroma se imenuje okno in meri okoti 5 metrov. Rant v oknu je od 13 do 17. Osrednji del kozolca je brana, ki je na zunaj razpoznavna z leseno mre`asto konsirukcijo sten. Stene so izdelane iz kri`em vezanih smrekovih trami~ev. Mo~ne grede, ki so polo`ene in u~vrš-~ene na vrhu stebrov, ve`ejo stebre med seboj in nosijo ostrešek. Podporne ro~ice podpirajo strešni na-puš~ in so velikokrat dekorativno oblikovane. Strešni napuš~ je pomaknjen krepko naprej, saj varuje stene kozolca pred padavinami. S koncema ima zgornji prostor v obsegu strehe oboj iz desk, pri ve~jih kozolcih je dvodelen in ima zgornji del nekoliko pomaknjen naprej. Line kozolca so velikokrat de-korirane z Ijudsko motiviko. Strehe toplarjev so široke šotoraste oblike ali strehe na ~op. Pokrite so s smrekovimi ali macesnovimi skodlami ali s cementrio kritino. Glede na uporabnost prostorov je to-plar sestavljen iz treh delov. Pri tleh je spodnji prostor za shranjevanje orodja, vozov in lesa, srednji in zgornji prostor pa sta za shranjevanje sena. Velikost toplarja dolo~imo: - po številu oken v dol`ino na eni strani - po številu rant v višino, - po masivnosti nosilnih stebrov. 3. TOPLARJI V MISLINJSKI DOLINI Mislinjska dolina le`i pod Pohorjem in Uršljo goro in predstavlja pomembno naravno vez med Štajersko in Koroško. V~asih je bilo to podro~je prete`no agrarno in zato se je tu razvila zanimiva kme~ka stavbna arhitektura, kamor spadajo tudi kozolci. Najbolj zna~ilni kozolci na tem podro~ju so toplarji. V nalogi so podatki o evidentiranih to-plarjih in sicer doma~e ime, priimek in ime lastnika toplarja ter naslov. Pri nekaterih je zabele`en tudi ~as izdelave kozolca. Na topografski karti merila 1:75.000 je vrisana lokacija teh toplar-jev. Toplarji so razdeljeni v skupine glede na število oken. Evidentiranih je 77 in sicer: - 10 dvookenskih - 46 triokenskih - 14 štiriokenskih - 4 petokenski - 2 šestokenska - 1 dvojni - kri`ni kozolec LES wood 51 (1999) 11 Vzgoja in izobra`evanje 379 Slika 1. Marovškov dvojni - kri`ni kozolec v Turiški vasi je poseben tip toplarja, ki ima tlorisno obliko grškega kri`a. ^as njegovega nastanka ni natan~neje opredeljen, Ijudsko izro~ilo pa ga postavlja dale~ v 19. oziroma na konec 18. stoletja. Je edinstven primer v slovenskem in tudi širšem evropskem prostoru. Slika 3. Hofov kozolec v Doli~u - gank na ~elu ne ~leni lepo same arhitekture, ampak omogo~a dostop v vrhnji prostor Slika 2. Pungartnikov toplar v Dobrovski vasi odlikujejo izjemni dekorativno oblikovani elementi (konzole, ~elni zatrep). Slika 4. Klev~ov toplar na Legnu - slavje ob postavitvi leta 1900 Dvanajst toplarjev je razglašenih za etnološke spomenike in ti so v nalogi podrobneje predstavljeni. Dijaki so jih fotografirali in ugotovili njihove zna~ilnosti. Izmerili so njihovo dol`ino in širino, presek nosilnih stebrov ter naklon strehe. Zabele`ili so tudi število oken in število rant v oknu. 4. SKLEP Dijaki so z to raziskavo ugotovili razširjenost oziroma število toplarjev v celotni Mislinjski dolini ter jih razvrstili po tipih. Tudi na tem podro~ju so, tako kot drugod po Sloveniji, najpogostejši triokenski toplarji. Prepri~ali so se tudi, da je pri do-lo~itvi velikosti toplarja poleg števila oken potrebno upoštevati tudi število rant v oknu (od tega je odvisna višina toplarja) in masivnost oziroma presek nosilnih stebrov. Opazili so, da v ve~ini primerov kozolci ne slu`ijo ve~ prvotnemu namenu in so izgubili svojo funkcijo. To povzro~a propadanje stavb. Za njihovo obnovo namre~ skrbijo lastniki sami in pri nekaterih je samo še vprašanje ~asa. kako dolgo bodo to fi-nan~no zmogli. Prav pa bi bilo, da bi te spomenike ljudskega stavbarstva obnovili in ohranili. Mentorica dijakov: Milena ŠKODNIK, dipl.in`. LES wood 51 (1999) 11 Oltar~ek ^lanek je povzetek raziskovalne naloge, ki je bila poslana na nate~aj Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo, z naslovom Les v naravni in kulturni dediš~ini vašega kraja Sva dijaka drugega letnika programa lesarski tehnik v SLŠ Nova Gorica. Pri uri tehnologije nama je u~itelj, dipl. in`. Bojan Kova~i~ (najin mentor), povedal za nate~aj in odlo~ila sva se, da poskusiva. Mentor nama je zaupal majhno skrivnost, star hišni oltar~ek, za katerega je vedel, da `e 110 let krasi staro hišo v tolminskih hribih. Odlo~ili smo se, da naredimo temeljno raziskavo o tem izdelku ljudskega podobarstva, torej ga opišemo, raziš~emo poreklo in ga kasneje s pomo~jo strokovnih institucij ovrednotimo in restavriramo. Lepega son~nega dne sva se odpravila na gorsko doma~ijo Pretoki, ki le`i Vzgoja in izobra`evanje blizu Utrskega vrha na gorskem grebenu levo od Oblakovega vrha nad Dolenjo Trebušo. Razgled na verigo gora nad Baško grapo in Cerkljansko hribovje je naravnost ~udovit, `ivljenje tod pa ni lahko. Gospa Marija Leban, prijazna lastnica, naju je odvedla v izbo in nama pokazala “bohkov kot”. Pri~akovala sva ve~jega, saj dimenzije 380 x 300 mm ne vzbujajo pozornosti, a njegova vrednost ni v velikosti. Ko sva si ga ogledala od blizu, sva videla lepo oblikovane in skrbno izrezljane lesene kipce svetnikov sv. Jerneja, sv. Nikolaja, sv. Andreja in sv. Helene. Barve na lipovem lesu so `ivahne in tudi razpelo nad oltarjem ima zelo lepo oblikovano leseno plastiko Kristusa. Predmet raziskave sva podrobno fotografirala in odkrila, da je v hiši prava zakladnica lesenih uporabnih izdelkov, ki pomenijo neprecenljiv etnološki vir podatkov. Tudi hiša kot celota je slika `ivljenja pred sto leti. V tej poplavi informacij sva v nalogi na kratko predstavila celoto in se osredoto~ila 380 na zbiranje osnovnih podatkov o oltarju v tej, leta 1886 zgrajeni hiši. Ugotovila sva, da je oltar po naro~ilu pratete sedanje lastnice Mice Rijavec izdelal pred 110 leti neznan ljudski rezbar in podobar iz okolice Trebuše. Tedaj so se preselili v “novo hišo”. Oltar je v petdesetih letih temeljito prenovil in obogatil v okolici zelo znani ljudski rezbar in izdelovalec razpel Franc Pavši~ (Podutrski Frence), doma v nekoliko oddaljeni sosednji bajti, ki danes ne stoji ve~. Oltar sva pisno in slikovno dokumentirala in misliva, da je vreden temeljite prenove in strokovne ocene, saj je tovrstnih izdelkov zelo malo, veliko jih je zgorelo v pe~eh (“saj so bili trhle-ni”), veliko so jih odnesli zbiralci starin. V ta namen smo skupaj z mentorjem navezali stike s strokovnjaki Goriškega muzeja. Zanima naju tudi `ivljenje in delo ljudskega umetnika, rezbarja Franca Pav-ši~a, katerega portret in delo `eliva podrobneje raziskati, saj obstaja kar nekaj njegovih del. Prav tako se bova povrnila v Marijino hišo, da izveva stare zgodbe in da nama uporabni leseni predmeti povedo kaj ve~ o `ivljenju neko~ v tem strmem svetu. @iga ^UFER in Sandi ^UŠIN SLŠ Nova Gorica LES wood 51 (1999) 11 Kratke vesti 381 KRATKE vesti Srebrana plaketa Lipi Ajdov{~ina na sejmu Ambienta Na tradicionalnem mednarodnem pohi{tvenem sejmu v Zagrebu AMBIENTA 99, je Lipa Ajdov{~ina prejela Srebrno plaketo "Mobiloptimum" za kuhinjo Tehno, oblikovalca Julijana Krape`a. Kuhinjo odlikujejo sodobno oblikovane moderne linije ter funkcionalnost in prakti~nost. Inles d.d. Ribnica, najve~ji izvoznik stavbnega pohi{tva iz Slovenije V leto{njem letu bo Inles ustvaril 55 mio DEM ~istih prihodkov, od tega na tujih trgih 93%. Najve~ prodajo na tr`i{~e Nem~ije, kjer so se s kvaliteto, marketin{ko aktivnostjo, prodajno mre`o, organizirano preko firme "Lesco" München, z blagovno znamko "Isarholz", uveljavili kot pomemen ponudnik lesenih ter plasti~nih oken in vhodnih vrat. V Inle-su se zavedajo, da je za tak prodor med drugim potreben tudi stalen razvoj ter posodabljanje tehnologije. V zadnjem letu so za investicije namenili 6 mio DEM. Tudi na podro~ju distribucijsko-prodajnih poti uvajajo novosti s ciljem racionalizacije ter doseganja ve~jih u~inkov. Predvidoma bo v novembru pripojena Inles Trgovina d.d, preko katere je Inles dd prodajal v Sloveniji in vhodno evrop. dr`avah ter v biv{ih jugoslov. republikah. Dogovori te~ejo tudi o odkupu ve~inskega dele`a v firmi Lesco, prek katerega prodajo okoli 80 % svoje proizvodnje. Z navedenimi projekti Inles d.d. kon~uje izvedbo osnovnih strate{kih ciljev za to leto, v prihodnje pa je cilj zlasti izbolj{anje donosnosti poslovanja ter utrjevanje tr`ne pozicije dru`be. avor Pivka je odprl trgovino Javor je ob desetletnici poslovanja trgovine v Izoli, zaradi utesnjenih prostorov, trgovino preselil industrijsko cono Koper, kjer je odkupil 450 m2 poslovnih prostorov ter 2.400 m2 zunanjih povr{in. Trgovina je sodobno opremljena in nudi {irok izbor vezanih, panel, opa`nih ter lesonitnih plo{~, iveric, stropne, stenske obloge, masivne plo{~e in druge vrste lesnih repromaterialov. Plo{~e bodo kupcem tudi razre-zovali na `elene dimenzije. Lesnina je odprla najve~ji prodajni center s pohi{tvom na Brdu Lesnina je v prvem polletju leto{njega leta ustvarila 4.053 milijarde tolarjev prihodka in so po njihovi oceni dosegli v prodaji pohi{tva 30 % tr`ni dele`. Morda je bila dosedaj njihova ponudba orientirana predvsem na prodajo pohi{tva srednjega ter ni`jega cenovnega razreda, namenjeno kupcem z manj{o pla~ilno sposobnostjo. Prodajno- distribucijski center na Brdu z 23.000 m2 povr{ine, kjer bodo na voljo poleg pohi{tva tudi drugi artilki za dom, zagotavlja ponudbo na evropskem nivoju, tako po kvaliteti, designu in predstavitvi eksponatov ter servisu. Razmerje med slovenskimi izdelki in pohi{tvom iz uvoza bo pribli`no 50 : 50 %. Vrednost investicije je bila okoli 30 mio DEM. Po zagotovilih direktorja g. Papi~a bo z novim prodajnim centrom pridobila tudi slovenska pohi{tvena industrija, ki se je po svojem dizajnu in kvaliteti `e uvrstila v vi{ji cenovni razred. Novoles uvedel najmodernej{o tehnologijo v proizvodnjo vezanih plo{~ Z zaklju~kom druge faze investicije v Novolesovi tovarni Vezan les, je Novoles pridobil najmodernej{o tehnologijo za proizvodnjo bukovih vezanih plo{~ v srednjem delu Evrope. Nova tehnologija bo omogo~ala kvalitetnej{o termi~no obdelavo hlodovine, izdelavo plo{~ z rezanim furnirjem, kvalitetnej{e stiskanje vezanih plo{~ ter pove~anje produktivnosti. Prvi kongres nem{kih `agarskih podjetij V hišah se bodo v ~asu, ko je za obiskovalce odprt tudi Gradbeni center Slovenije (vsak dan, razen nedelje, od 10. -18. ure, ob sobotah od 10. - 14.ure), odvijale svetovalne, razstavne, predstavitvene in izobra`evalne dejavnosti. Vzor~ne hiše je odprl Rajko Javornik, dr`avni podsekretar za gradnjo iz ministrstvo za okolje in prostor. mag. Silvija KOVIC, univ. dipl. inž. 10. let HYUNDAIJA v Sloveniji Nem{ka `agarska industrija je sklicala kongres dne 18. okt. 1999 v Wiesbadnu, z naslovom: "Ste~aj- ali sodelovanje?" Zaradi vse bolj intenzivnega procesa globalizacije in ponudbe lesa iz vzhodnoevropsih dr`av, so zlasti majhna `agarska podjetja v Nem~iji za{la v krizo. V Nem~iji je 2.345 `ag z okoli Hyundai Avto trade, ki posluje v okviru koncerna Slove-29.900 zaposlenimi, od tega je 61 % `agarskih podjetij z nijales, je v desetih letih prodal 29.200 avtomobilov. V letu manj kot 10 zaposlenimi. Celotna realizacija `agarske indus- 1998 je 32 zaposlenih prodalo 2.376 avtomobilov in ust-trije Nem~ije je 8,9 mrd DEM. Kongres je sku{al nakazati per- varilo 5,6 milijarde tolarjev prometa. spektive in re{itve za to panogo, ki je v ve~ji specializaciji, v tesnej{em sodelovanju z kupci-porabniki, v pove~ani te`nji potro{nikov po pohi{tvu in hi{ah iz naravnega lesa. Ve~ o tem lahko izveste na spletni strani http://holzborerse.de/ Prvo naselje vzor~nih monta`nih hiš v Sloveniji Korporacija Hyundai v Koreji dose`e 100 milijard USD V Gradbenem centru Slovenije (GCS) na Dimi~evi ulici 9 v prometa ali 100 krat ve~ kot celotna lesarska panoga Slo-Ljubljani smo odprli naselje vzor~nih monta`nih hiš, ki je prvo venije. in edino v Sloveniji. Obiskovalci lahko na enem mestu vidijo in primerjajo razli~ne na~ine gradnje, uporabe in vzdr`evanja "@ivljenje je lepo, ~e ga `iviš", pravijo pri Hyundaiju. lahkih monta`nih objektov in tudi njihove tr`ne cene. C.M. Monta`ne hiše proizvajalcev Marles hiše Maribor d.o.o., Jelovica Lesna industrija Škofja Loka d.d. in Lumar. hiše d.o.o. Gomilsko, so namenjene predvsem informiranju in izobra`evanju obiskovalcev, bodo~im graditeljem in tistim strokovnjakom, ki sodelujejo pri zasnovi, projektiranju, izvajanju ter promoviranju gradnje lahkih monta`nih objektov. Kratke vesti zbira in pripravlja Fani POTO^NIK, dipl. oec., tel. 061/13-68-446, faks 061/13-68-523, el. pošta: penta.doo@ siol.net LES wood 51 (1999) 11 Borzne vesti 382 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM NOVO - VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 300 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit 2440 x 1220 x 15 mm 200 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOŠ^E VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 20 mm 1,186 m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2,00 m3 FURNIRANE PANEL PLOŠ^E Furnir bukev, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 55,82 m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 28,58 m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C, ZELO UGODNO 2600 x 1850 x 19 mm 76,82 m2 MASIVNE TRISLOJNE PLOŠ^E smreka, kvaliteta A 3980 x 1220 x 25 mm smreka, kvaliteta B 3480 x 1220 x 25 mm MASIVNE ENOSLOJNE PLOŠ^E 106 m2 106 m2 smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm 0,5m3 2500 x 1250 x 12 mm 109,375 m2 VEZANE PLOŠ^E bukev, 2200 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, x 1220 x 4 mm x 1250 x 3 mm x 1250 x 4 mm kval kval kval kval kval kval kval kval iteta AB iteta BB iteta BB 1 m3 0,5 m3 1 m3 iteta BB - ZELO UGODNA CENA x 1250 x 6 mm 1 m3 iteta BB- ZELO UGODNA CENA x 1250 x 8 mm iteta BB x 1250 x 10 mm 2,0 m3 1,5 m3 1 m3 iteta BB/C- ZELO UGODNA CENA iteta BB x 1250 x 12 mm 2200 x 1220 x 6, 8, 10 mm 5 m3 Kontaktna oseba: 80.000 SIT/m3 76.000 SIT/m3 2.882 SIT/m2 3.046 SIT/m2 2.858 SIT/m2 2.945 SIT/m2 2.900 SIT/m2 125.000 SIT/m3 880,00 SIT/m2 199.000 SIT/m3 169.770 SIT/m3 135.000 SIT/m3 111.735 SIT/m3 115.000 SIT/m3 135.500 SIT/m3 149.000 SIT/m3 90.000 SIT/m3 IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM bukev, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 105.000 SIT/m3 smreka, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 21 mm TAUARI 2440 x 1220 x 12 mm OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 10 mm 2500 x 1700 x 12 mm OKOUME - odporna proti vodi 2500 x 1700 x 8 mm 2500 x 1700 x 12 mm 2 m3 86.000 SIT/m3 0,9 m3 86.000 SIT/m3 1,8 m3 135.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 1,5 m3 157.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 NOVO OKOUME/TOPOL, kvaliteta BBB - ZELO UGODNA CENA v sept 2440 x 1220 x 9, 12, 15, 18, 21 mm 130.000 SIT/m3 TOPOL, kval 3500 x 1830 x 20 mm TOPOL, kval TOPOL, kval eta AB eta BB - ZELO UGODNA CENA 2520 x 1840 x 18 mm TOPOL, kvalit 2520 x 1840 x 10 mm 0,5 m3 129.990 SIT/m3 eta AB/C, 8,0 m3 125.000 SIT/m3 4,0 m3 145.000 SIT/m3 0,5 m3 191.922 SIT/m3 2520 x 1840 x 4 mm TOPOL, kval 2520 x 1720 x 18 mm 1,0 m3 130.000 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 4 m3 264.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 232.000 SIT/m3 Furnirana HRAST, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 1,13 m3 305.000 SIT/m3 Furnirana JESEN, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm BREZA, kvaliteta BBB 1525 x 1525 x 4 mm 1525 x 1525 x 6 mm BREZA, kvaliteta BB/BB 1525 x 1525 x 10 mm 1525 x 1525 x 12 mm 1525 x 1525 x 15 mm 1525 x 1525 x 18 mm Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd., - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 18 mm 5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 5 m3 135.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 7 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 15 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 0,5 m3 305.000 SIT/m3 3,63 m3 136.000 SIT/m3 3,5 m3 135.000 SIT/m3 7 m3 130.000 SIT/m3 10 m3 129.000 SIT/m3 3 m3 125.000 SIT/m3 123.000 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta A - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 8 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 90 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 19 m3 125.189 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 25 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 12 m3 130.465 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 25 m3 135.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, impregnirana za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta BB- ZELO UGODNA CENA 1220 x 2440 x 18 mm 2 m3 105.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, keruing (Burma), odporna proti vodi - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 8 mm 8 m3 105.471 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 20 m3 104.215 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 0,2 m3 104.215 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontej-nerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. Vezana ploš~a meranti (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 2440 x 1220 x 3,6 mm 2440 x 1220 x 5,2 mm 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 15 mm POSEBNA PONUDBA: 6 m3 130.900 SIT/m3 10 m3 127.650 SIT/m3 1 m3 119.465 SIT/m3 4 m3 112.990 SIT/m3 22 m3 112.990 SIT/m3 surova vratna krila - lesonit širina 85, 95 cm 70 kos 2.300 SIT/m3 epic d.o.o., Postojna, pripravlja s 1. 1. 2000 izdajo poslovne kartice epic vezA. ^lani kluba bodo imeli posebne ugodnosti - beri popuste pri nakupu v maloprodajnih trgovinah epic: epicenter les Se`ana in fer-šped - epicenter les Nova Gorica ter v trgovinah pri poslovnih partnerjih Epica, s katerimi bo epic sklenil pogodbe, posebne popuste pri veleprodaji - nakupu vezanih ploš~ epic, uvrš~eni bodo v informacijsko on line bazo ponudbe vezanih ploš~ itd.. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/201-490, fax.: 067/24-140 91 97 LES wood 51 (1999) 11 Diplomske naloge 383 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 HERGULA, Miran Dekoracija otroškega pohištva Decoration of children’s furniture Višješolska diplomska naloga mentorica dr. Jasna Hrovatin, recenzent prof. dr. Mirko Tratnik, Ljubljana 1999. IX, 59 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 332 UDK 684.4-053.2 COBISS-ID 433033 Klju~ne besede: otroško pohištvo, dekoracija pohištva, uporabnost dekoracije Izvle~ek Diplomska naloga obravnava dekoracijo otroškega pohištva za dojen~ke in za predšolske otroke do šestega leta starosti. Otroško in mladinsko pohištvo se med seboj razlikuje, ker so potrebe, `elje in zahteve otrok glede na starost precej razli~ne. Otroška soba je prvi prostor, kjer otrok `e v zibki in potem, ko shodi, odkriva okolje in stvari v njem, kar vse vpliva na njegov razvoj. Z dekorativnim pohištvom in dekorativnimi dodatki lahko oblikujemo zanimiv otroški svet, poln fantazije, ustvarjalnosti, pravlji~nosti, igrivosti... Z dekoracijo otroškega pohištva `elimo vplivati na višjo kakovost otroškega pohištva iz estetskega, funkcionalnega, psihološkega, pedagoškega in varnostnega vidika. Z raziskavo po metodi Delfi smo `eleli ugotoviti, kakšno mnenje imajo izbrani strokovnjaki o dekoraciji otroškega pohištva pri nas. Trend so ambienti, ki imajo zaradi barv, materialov in oblik pozitiven vpliv na ~ustva otrok in ki u~inkujejo pomirjujo~e. V nalogi obravnavamo dekorativne elemente, narejene iz masivnega lesa in lesnih tvoriv. VIDOVI^, Tihomir Pohištvo za igro predšolskih otrok Furniture for pre-school children Višješolska diplomska naloga Mentor prof. dr. Vinko Rozman Recenzentka dr. Jasna Hrovatin Ljubljana 1999. X, 52 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 331 UDK: 684.4-053.4 COBISS-ID 432777 Klju~ne besede: predšolski otrok, razvoj otroka, otroško pohištvo, pohištvo-igra~a, pohištveni podstavek Izvle~ek V diplomski nalogi smo obravnavali pohištvo za igro predšolskega otroka. V izhodiš~ih za snovanje pohištva za otroke smo se posve~ali vprašanjem telesnega in duševnega razvoja otroka, ter njegovim razli~nim potrebam. Pregled razvoja pohištva vklju~uje zgodovinske korenine tega pobištva in sodobne tendence, ki se vedno bolj uveljavljajo pri zahtevnejšem otroškem pohištvu. Kot sestavine pri snovanju pohištva za otroke lahko, poleg funkcionalnosti, varnosti in kakovosti, omenimo tudi pomen formalnih lastnosti izdelka. V projektu pohištva za igralni prostor predšolskega otroka pa smo namenili pozornost predvsem pohištvenim elementorn, ki naj skupaj z otrokom, skozi 6-Ietno obdobje, »rastejo«. DEBELJAK, Tadej Vpliv kitanja podlage na adhezijo akril-nega laka Influence of puttying substrate on adhesion of the acryl varnish Visokošolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzent: dr. Marko Petri~ Ljubljana 1999. IX, 50 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 655 UDK: 630*829.1 COBISS-ID 464009 Klju~ne besede: površinska obdelava, adhezija, kitanje, akrilni lak Izvle~ek: V proizvodnji ploskovnega pohištva uporabljamo razli~ne kite za zakritje por in napak v lesu. S trgalnim strojem smo preu~ili vpliv kitanja na oprijemnost akrilnega laka na hrastovini. Pri nanašanju premaznih sredstev v ve~ slojih je pomembno zdru`iti pravilno zaporedje slojev, da dobimo dobro oprijemnost. Na osnovi rezultatov smo dobili najboljše kombinacije akrilnega laka in kita na hrastovini. Testiranja so pokazala, da kitanje zmanjša oprijemnost akrilnega laka. Kitanje pomeni velik dvig materialnih stroškov, zato je pomembno izbrati optimalni kit, z ustreznimi adhezijskimi lastnostmi v sistemu in iz ustreznega cenovnega razreda. Vzorci z najmanjšo oprijemnostjo so se izkazali za stroškovno najdra`je. JAKOPIN, Matja` Izbira najugodnejše lokacije za postavitev trgovine z lesnimi izdelki Selection of an adequate location for a wood-asortiment store Visokošolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzentka: dr. Katarina Košmelj Ljubljana 1999. XII, 53 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 656 UDK: 630*791.3 ; 339.166:674 COBISS-ID 466057 Klju~ne besede: ekonomika lesarstva, trgovina z lesnimi izdelki, analiza tr`iš~a, ~asovno prostorske poti, ocena ponudbe Izvle~ek: Z diplomsko nalogo smo naredili prvi korak analize tr`iš~a. Osnova naloge je po pravilih izvedena anketa na podro~ju Notranjsko-Kraške regije. Z analizo ankete smo predvideli potrebo po lesnih sortimentih za naslednja leta, ugotovili navade anketirancev pred nakupom in njihove poti ter ocenili njihovo zadovoljstvo z obstoje~o ponudbo. S primerjavo analize ankete in splošne ocene ponudbe smo predvideli smiselnost investicije, izbrali geografsko primemo lokacijo ter opredelili obliko ponudbe za trgovino z lesnimi sortimenti. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. 1. Povpraševanje po lepljenih proizvodih Slovensko podjetje se zanima za nakup lepljenih profilov smreke. Mo`nost trajnega poslovnega sodelovanja. Tel. (061) 800-523 ali GSM 041 779-427. 2. Povraševanje po `aganem lesu Slovensko podjetje se zanima za nakup mizarske kvalitete `aganega lesa in sicer elemente smreke 30 x 96 mm, 30 x 80 mm, bo~ne plohe smreke 80, 96 mm v 0-2 kvaliteti. Les mora biti primeren za izdelavo lepljenih profilov. Mo`nost trajnega poslovnega sodelovanja. Kontaktna oseba Robert Tomazin, tel. 061 800-523 ali GSM 041 779-427. 3. Povpraševanje po hlodovini smreke Slovensko podjetje se zanima za nakup hlodovine smreke. Mo`nost trajnega poslovnega spdelovanja. Kontaktna oseba Robert Tomazin, tel. 061 800-523 ali GSM 041 779-427. LES wood 51 (1999) 11 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 22 (1999) {t. 9 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. CARLSSON, P. , ESPING, B., DAHLBLOM, O., ORMARSSON, S., SÖDERSTROM, O. Optimization, a Tool with which to Create an Effective Drying Schedule Optimizacija, orodje za izdelavo u~inkovitih sušilnih programov Holzforschung, (1998) 52 (5): 530-540 (en. 18 ref.) A.S. Sušenje je tudi teoreti~no precej zapleten proces, še posebej ob variiranju sušilnih parametrov, pojavu napetosti in deformacij ter anizotropije materiala. V ~lanku avtorji predstavljajo ra~unalniški model sušenja lesa, od vla`nosti to~ke nasi~enja celi~nih sten pa do `elene kon~ne vla`nosti lesa. Smrekovina (Picea abies Karst.) s svojimi lastnostmi je osnova teoreti~nemu modelu, ki spremlja ve~je število parametrov sušenja: temperaturo suhega in mokrega termometra, vla`nost in vla`nostni gradient, pojav deformacij in površinskih razpok. Model predvideva enodimenzionalen transport toplote in snovi (po debelini sortimenta), napetostno polje ter vla`nostni gradient, nudi pa mo`nost definiranja orientacije prirastnih plasti. Pri krajšanju ~asov sušenja in nastanka deformacij lesa so s tako definiranim modelom prišli do naslednjih rezultatov: sušenje v za~etni fazi (okrog to~ke nasi~enja vlaken in pod njo) mora biti po~asno; v naslednjih stopnjah se sušilna hitrost brez nevarnosti za poslabšanje lastnosti materiala lahko zvišuje; v kon~ni fazi sušenja se dovoljene psihrometrske razlike zni`ajo. PORDAGE, L.J., LANGRISH, T.A.G. Simulation of the effect of air velocity in the drying of hardwood timber Simuliranje vpliva hitrosti zraka na sušenje `aganega lesa listavcev Drying Technology, (1999) 17 (1&2): 237-255 (en. 18 ref.) A.S. Hitrost zraka pri konvektivnem sušenju ima pomemben vpliv na koeficiente toplotne in snovne prestopnosti ter s tem na u~inkovitost in kakovost sušenja lesa. Prebrali smo za vas Raziskovalci so z variiranjem nekaterih sušilnih parametrov pri sušenju avstralskih listavcev spremljali hitrost sušenja, porabo energije ter kakovost posušenega lesa. Sušilni model na osnovi Fickove difuzije nudi mo`nost variiranja hitrosti zraka od 0,05 m/s (naravna konvekci-ja), 0,5 m/s (predsušenje) do 2 m/s (tehni~no sušenje), temperature in psihrometrske razlike. Ciljna funkcija modela bazira na spremljanju vla`nosti lesa ob mini-miziranju vla`nostnega gradienta, deformacij, porabe energije ter ~asa sušilnega procesa. Ni`anje hitrosti zraka z 2 na 0,05 m/s je povzro~ilo 34 % zmanjšanje deformacij materiala ob 40 % podaljšanju ~asa sušenja. Zni`evanje hitrosti zraka (t.i. Hi-Low strategija) v zadnji fazi sušenja in s tem zmanjševanje konvektivnega prenosa toplote privede do manjše porabe energije za pogon ventilatorjev, vendar pa bistveno vpliva na ve~je ~ase sušenja. Prav tako zviševanje psihrometrske razlike pri predsušenju lesa na krajšanje ~asov sušenja ni imelo signifikantnega vpliva. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. HREN, A. Philipsova hiša prihodnosti Ambient (1998) 23, 34 - 35, (slo., 0 ref.) Direktor Philipsovega oblikovalskega centra Stefano Marzano, je prepri~an da je domovanje bli`nje prihodnosti “pametna hiša”. Njen prototip so razstavili na spremljajo~i razstavi na Milanskem sejmu. Pri Philipsu so zadnjih šest let razvijali projekt Vizija prihodnosti. Izhodiš~e projekta je bilo, da dom ni ve~ samo prostor, temve~ koncept. Z raziskavo socio-kulturnih trendov so ugotovili, da ljudi zanima vse ve~ razli~nih stvari, da se navdušujejo nad ve~ `ivljenjskimi stili hkrati, vendar pa se hkrati bolj zavedajo svoje subjektivnosti, zato bodo predmeti v domovanju bli`nje prihodnosti bolj personificirani. Ali kot je rekel futurolog Derrick de Kerckhov iz Toronta: “Bolj kot tehnologija postaja navznoter zapletena, bolj je preprosta navzven.” Uporabni predmeti prihodnosti bodo ve~funkcionalni. Poleg tega so skoraj vsi objekti interaktivni, kar pomeni, da z nami komunicirajo, hkrati pa tudi sami razvijajo svoje odzive glede na naše vedenjske vzorce. Skratka so pametni, se nam prilagajajo, so z nami vedno prijazni in nas zadovoljijo.Naslednja zna~ilnost je, da tehnologija v stanovanjih bli`nje prihodnosti ne bo ve~ tako opazna, skrita bo v stenah in pohištvu. Edini vidni objekt visoke tehnologije bo komandna ploš~a v dnevni sobi, ki bo po obliki bolj podobna skulpturi kot daljinskemu upravlja- 384 Iniku, omogočala pa bo informacije po internetu, video telefonijo, interaktivne medije, hkrati pa bomo lahko kontrolirali tudi svetlobo, temperaturo in hišni varovalni sistem. Philipsovi oblikovalci so si bivanjski prostor bližnje prihodnosti zamislili kot oazo družinske ljubezni in osebnega samozavedanja. Vsi predmeti so toplih barv in mehkih linij. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič DE GROOT, R.C.; EVANS, J. Does more preservative mean a better product? Ali ve~ zaš~itnega sredstva pomeni tudi boljši izdelek? Forest Products Journal (1999) 49 (9) 59-68 (en., 21 ref.) Ali več zaščitnega sredstva za les pomeni tudi boljšo zaščito izdelkov ali pa le povečan vnos pesticidov v okolje? Dandanes, ko so v ospredju zahteve po varovanju okolja, je pomembno, da ugotovimo razmerje med navzemom in doseženim učinkom zaščite. S terenskimi testi so z različnimi sredstvi impregnirane lesene količke izpostavili stiku z zemljo. Rezultati raziskave kažejo, da retencija anorganskih soli nad določenim nivojem sorazmerno ne poveča trajnosti lesa. Podobno velja tudi za organokovinske spojine. Medtem pa je pri nekaterih organskih spojinah, kot je kreozotno olje, trajnost izdelka direktno odvisna od količine navzema. Če trajnost izdelka pri nekaterih zaščitnih sredstvih ni direktno odvisna od koncentracije oziroma navzema, bi bilo smiselno s standardi določiti optimalni navzem, s čimer bi zagotovili še ustrezno zaščito, hkrati pa bi preprečili nepotreben vnos pesticidiov v okolje. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc.