*» polti prejema:
m
t«to lato naprej 86 K — h jm>1 leta , 13 , — , ■•trt , , 6,60, »eeec , 2.20,
i ■prsvalitv« prejo*«: u
»•lo leto naprej 20 K — b jol leU , 10 , — ,
$etrt , . 6 , — n
, i.vo.
5» poliljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofinla« in laiertta sprejema upravnlitvo v
Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice tU 2.
Rokopisi se ne rrafiajo, nefrankovana pisma ae »»prejemajo.
Uredništvo je t Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan.iivzemil
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev.
253.
V Ljubljani, v torek, 4. novembra 1902.
Letnik XXX.
Občni zbor »Edinosti".
(Izvirno poročilo)
Minolo nedeljo se je v skednju poleg Trsta vršil občni zbor polit društva „Edi-nost"; zbralo Be je nad 1000 oseb. Vlado je zastopal g. Pertot. Predsednik g. Mandič pozdravi zborovavoe, mej njimi poslance Spinčiči, dr. Trinajstic«, Gorups, dr. Grego-rina, dr. Ryb»fa in Vatovca. Spominjal se je pokojnega Nabergoja, katerega spominu zakliče zbor: Slava mul
Iz poročila društvenega tajnika g. dr. Ferd. Č e r n e t a posnemamo sledeče podatke: Odbor je imel v pretečenem letu 26 sej. Važnejši posli, s katerimi se je odbor imel baviti, so pred vsem volitve v deželni zbor istrski. Odbor je vodil agitacijo na Ko-perščini in Piranščini, poravnal neke diference med volilci, zasajene z italijanaške strani v Kopru, ter pripomogel k izvolitvi dekana Kompareta. V to svrho se je vršil tudi volilni shod v Dekanih, na katerem je bilo društvo zastopano po enem odborniku.
Odbor bo je brzojavno pritožil na železniškega ministra radi napisov na novi železnici Trst Poreč ter dosegel, da niBO vsi napisi izključno laški.
Poročilo pozdravlja ustanovitev bratskega polit, društva za Istro v Pazinu, (9. jan. 1902) zlasti, ker se je s tem znatno olajšala naloga polit, društva „EdinoBt". Ustanovnega shoda se je udeležil predsednik prof. Matko Mandič.
Odbor se je bavil večkrat s šolskim vprašanjem v Trstu, rešenim za sedaj tako, da smejo tržaški Slovenci pošiljati svoje otroke v uro in več oddaljene kmečke šole. Novembra meseca lanskega leta je bil v to svrho irapozanten shod v telovadnici tržaškega »Sokola«, kjer so se sprejele razne resolucije, tudi o ustanovitvi slovenskega vseučilišča.
Proti zadnji odločbi glede ljudskih šol se pritožijo slovenski očetje na upravno bo-dišče.
Poročilo omenja tudi borbe na cerkvenem polju in deputacije, ki se je imela na-
potiti v Rim. Deputacija ni šla v Rim — in naklepi laških nasprotnikov se vsaj dosedaj niso izvršili.
Tudi razmere med delavci so zanimale odbor polit, društva. Odbor je svetoval de lavcem v svojem glasilu, kako jim je postopati o stavkah itd. Kako potrebna so bil« svarila, dokazujo februarski dogodki, o katerih je ponesrečilo mnogo slovenskih delavcev, neugodne posledice stavke v Nabre-žini, (kjer dela sedaj le 400 delavcev, pred stavko pa 1200! Op. ured.) itd. Glede delavcev se jo sklenilo marsikaj, kar pa za sedaj še ne sodi v javnost. V zahvalo za ves trud pa predbacivajo vodje soc. gibanja v Trstu odborovim članom sebičnost in hinavstvo, kakor da bi kateri član odbora imel kak dobiček od tega, da dela in se trudi za svoje bližnjike. Da pa oni postopajo nasproti tržaškim Slovencem docela pristransko ter slepijo narodne delavce z obljubami, katerih ne nameravajo in ne morejo uresničiti, dokazuje mej drugim njih nastop na manifestačnem shodu za slov. šole pri Sv. Jakobu.
Razven omenjenih priredilo je politično društvo „EdinoBt* 19. jan. javno zborovanje na Opčinab, kjer se je razpravljalo zlasti o živinskem sejmu na Opčinah in o toli potrebni ljudski šoli v Gropadi. Obojega ni bilo mogoče doseči. — Dne 26. jan. t. 1. je bil shod v Škednju, kjer se je govorilo o »uglednem« mestnem gospodarstvu, o »de lovanju« politično pokojnega zastopnika I. okraja, g. Banellija in o „humannem" zdravniku, katerega je priskrbel svojim volilcem imenovani mestni svetovalec. Ta shod je dokazal, da je Skedenj še naš, kar bo imel kmalu zopet priliko dokazati. Tudi oBtaii shodi so bili dobro in nekateri zelo dobro obiskani.
Tajnik se je spominjal še smrti vzbu-ditelja narodnega življenja na tržaškem ozemlju, odbornika in večletnega predsednika polit, društva »Edinost«, držav, in dež. poslanca Ivana viteza Nabergoja, umrlega 10. sept. 1902. Odbor mu je položil venec na dragi grob. — Istotako Be je odbor udeležil pogreba slov. mecena gosp. Frana Ka-
listra, utemeljitelja polit, društva »Edinost". Umrl je v teku minolega leta tudi bivši odbornik g. Ivan Gregor č.
Poročevalec je pograjal končno škodljivo kritikasterstvo od strani, ki dostikrat mislijo, da morajo komu kaj „prišiti", ako jim ni kaj povsem jasno, ter pozival k dejanskemu delovanju v blagor teptanega naroda. Zborovalci so z odobravanjem vzeli poročilo tajnikovo na znanje.
Shod sta pozdravila dr. Laginja in volivni ljudski odbor iz Čresa. Prejšnji odbor je bil zopet z vsklikom soglasno izvoljen.
Nato je poslanec Spinčic, burno pozdravljen, poročal o parlamentarnih razmerah, ki so vedno bolj zamotane. Vlada vedno naglaša objektivnost, a dejstva go-vorč nasprotno. To so dokazali zadnji delavski nemiri v Trstu, koder lazi Imbriani-jeva senca. Vsak tujec dobi v Trstu strehe in kruha, domačin pa je tujec na svoji zemlji. Navel je dalje dogodke od grofa Badenija do zadnjih Korberjevih jezikovnih predlogov. Dr. pl. Korber je dosegel, da v zbornici ni nobene večine. Hotel je češke poslance osamiti, a s tem je poostril krizo, in glavno vprašanje še vedno ni rešeno. Vlada preti, da parlament razpusti, toda s tem pride le z dežja pod kap. Vse kaže, da se pripravljajo velike premembe, ki bodo odpravile ali vsaj zravnale krivičnosti stoletij. Pravica mora enkrat zmagati. Zato ne obupajmo, branimo svoje svetinje, svoje naprave, svojo zemljo, svoj narod. Spominjajmo se pokojnih svojih očetov — mučenikov in s tem spominom delajmo složno v ljubezni do svojega rodu in v nadi na boljšo bodočnost. (Viharno odobravanje.)
Mej burnim odobravanjem je govoril dr. Rybar. Za danes iz njegovega govora podamo le glavne točke. Nasprotniki nas hočejo ugonobiti narodno in gospodarsko. V Trstu ima magistrat več veljave, nego vsak c. kr. namestnik. To pa zato, ker osrednja vlada podpira Italijane. Trst z okolico je edina avstrijska dežela, ki nima dež. šol. zakona. In to je vzrok, četudi ne edini in najvažnejši, da v Trstu ne dobimo slovenskih šol. Za nemške šole v Trstu
vlada skrbi in jih vzdržuje, a naše prošnje odbija.
Tudi zadnje ljudsko štetje dokazuje, da nas hočejo s časom potisniti v kot. To štetje za nas nc sme biti merodajno, ker ni istinito, marveč je sramotna laž z ozirom na dejanske razmere.
Tretje sredstvo zatiranja je volivni red, s katerim odrekajo množici slovenskega naroda ustavno pravico. Četrto sredstvo jim je zakon gledč domovinske pravice. Italijani po svoje tolmačijo ta zakon na škodo domačinom.
V gospodarskem oziru smo ravno tako na slabem. Vladnih podpor ne poznamo, kmetovalci ginejo, vinska klavzula je na korist Italije. Denar roma v Italijo, naši domači delavci pa stradajo. Slovenci in Hrvatje se moremo zanašati le na svojo moč in vztrajnost. Tudi mladina se je naveličala prepira, v slogi je moč, torej z združenimi močmi na resno delo. (Veliko navdušenje in odobravanje.)
Ko je hotel govoriti g. Linhart, nastal je velik hrup. Zato Mandič zaključi zbor, pevci zapoio: Hej Slovani!
Vodstvo tržaških Slovencev zapiše si lahko zadnji občni zbor z zlatimi črkami v zgodovino narodnega delovanja. Vodstvo tržaških Slovencev ima sedaj za sabo disciplinirane širše sloje, disciplinirano narodno vojsko, na katero sme računati ob vsaki priliki. Kar je pa velikanske važnosti, je dejstvo, da ob strani slovenskega delavstva, ob strani slov. tržaškega bogatina, ob strani slov. tržaškega inteligentnega človeka stoji — slovenska žena. Shod v nedeljo je dokazal, da se tržaška slovenska žena živo zanima za razvoj slovenske stvari v Trstu, dokazal nam je, da hoče tudi slovenska žena stati na strani svojega moža v boju za pravice proti krivici, v boju za rešitev lastne krvi, nedolžnih otročičev iz krempljev tujih nasprotnikov. — In naj ta narodna vojska ne zmaga ? Naj tržaški Slovenci ne pridemo do pravic, ki so nam zajamčene po zakonu? Gospoda, ki zatirate ta narod, ki hoče živeti, ki se bori za življenje, vedite, da ta vojska ni navdušena samo za shode, ampak
LISTEK.
Na pomoč!
Francoski spisal P. Margueritte.
L nasprotnega brega reke je odmevalo pretresljivo klicanje na pomoč. Debela dama z belim solnčnikom je letala obupno po bregu gori in doli in kričala na vbb grlo: »Utone ! Na pomoč! Utone !«
Ob tej uri je bilo obrežje prazno, prebivalci ob vodi stoječih hiš so bili pri kosilu ; slednjič so se odprla okna, in prikazali so se prestrašeni obrazi. Neki delavec je hitel v spremstvu svoje žene po strmem bregu navzdol, med tem ko je Noury jev vrtnar Bkočil v čoln in, d« bi bolje videl, obsenčil z roko oči.
Dama s solnčnikom je kričala še hujše : »Na pomoč, utone, utone!«
»Z božjo pomočjo!« je zaklioal vrtnar, ne da bi ae ganil v čolnu. »Z boijo pomočjo!« ln nenadoma Be mu je pordečilo obličje, zacepetal je z nogami in se nagnil črez čoln, ves prevladan nestrpnosti in bledega strahu, da bi utonil, ko gre na pomoč.
Dra koraka od njega oddaljen je sledil delavec razvoju drame in kričal s hreščečim glasom : ,Jaz vidim njegovo glavo, njegove
črne lase! Bodi srčen, ah, nebesa !« In ne da bi poslušal svojo ženo, ki ga je krčevito držala v objemu, si je slekel jopič in ponovil vrtnarjev klic: »Torej z božjo pomočjo !"
Kričanje dame onstran reke je bilo srce trgajoče; bilo je obupno, brezbesedno ječanje, živalski glasovi, a med tem je bila vsa pokrajina pokojna in sveže zelena ter je voda v lahnih kolobarčkih tekla dalje.
Noury eva družina, po vsej okolici či slana, se je ravno dvignila od mize; oče je zaklioal vrtnarju : »Naprej, Evgen, naprej!« Delavec je skočil ravno v svoj čoln, in raz galjen po gornjem telesu jo ponovil: »Pojdi vendar, Evgen, naprej !«
Delavčeva žena je vzdihala: »Držite vendar mojega moža nazaj! Nesreča se hitro zgodi. Kdor se poda v nevarnost, v njej pogine. Ali pozna to damo ?"
Končno je gospod Noury odvezal čoln, skočil vanj in z vesli krepko jadral k dami s solnčnikom, ki je z vzdignjenimi rokami, hripava od kričanja, stala na bregu v tragični pozi. Na sprednjem delu čolna je stal delavec pripravljen, da skoči v vodo ; bil je koščenega telesa, kratke ostrižene brade, in s svojimi črnimi očmi in zavitim nosom je bil podoben modremu, prežečemu psu.
„Srčno8t", je zaklicil gospod Noury, „mi pridemo 1"
„Kakšna nesreča*, je zaklioal vrtnar, »črna glava je izginila ; bolj na levo, kjer se delajo kolobarčki!"
Plumps !
Glasno šumenje in brizganje vode ; delavec ni mogel dalje čakati in je skočil v vodo. Od brega, katerega so ravno zapustili, je odmevalo glasno klicanje ; delavčeva žena jo vila roke in vzdihala : „Jean, pridi nazaj, pridi nazaj, Jean, Jean !" Toda Jean je plaval vedno naprej; zdelo se je, da se le s težavo drži nad vodo, izginil je in Be zopet prikazal. »Pomoč !u je zaklioal s pridušenim glasom, potem je z obema rokama zamahnil po vodi, zamrmrai: „Jezus, Marija" in izginil.
„Drog, drog!" je zaklical gosp. Noury, in njegov od sivih las obrobljen obraz se je pobelil kot sneg. Dama s solnčnikom je bila tiho; nepremično, od Btrahu okamenela je opazovala strahovito zmešnjavo, ko je de-laveo izginil v vodi. Zastonj sta preiskovala Evgen in gospod Noury vodo na mestu, kjer je izginil, zastonj sta sledila teku reke; drugi čolni so s-) pridružili. Na jednem je vzdihovala dolavčova žena in vila roke : „Saj
sem mu rekla, a ni me hotel slušati. Saj ni mogoče, da bi utonil".
Gospod Noury je ves prepaden veslal k debeli dami s solnčnikom, ki je nemo, kot prirastla k tlom, stala na bregu. Ko je gospod Noury prišel k njej, se je odkril in mrmral prestrašen : »Kakšna strašna nesreč«, dve žrtvi na enkrat! In ta nesrečni rodbinski oče, ki se je žrtvoval, da bi rešil to osebo" . . .
Ker je dama še vedno molčala, jo je vprašal:
»Ali je član vaše rodbine, milostiv« gospa, vaš gospod soprog ali vaš sin ?"
Dama je molčala. Ne da bi vedel, kaj govori, je mrmral gospod Noury: »Izvrsten rodbinski oče; gotovo je prišel ravno od kosila, in zadela ga je kap na možgane. — Ali je morda ista nesreča, ki se je zgodila
temu---Vašemu---gospodu
sorodniku ?"
Dama je odgovorila :
»Saj ni bil moj sorodnik, temveč moj pes !" In odšla je hitro, delavčeva žena pa je javkala: »Njen pes, njen pes!" Iz čolnov je vstajalo uporno mrmranje, ki je obžalovalo moževo smrt in preklinjalo utopljeno žival. Obupno jo rekel gospod Noury :
,Da smo to vedeli!"
pripravljena v zakonitih mejah do zadnjega zdihljeja braniti svoje pravice. Naprej za ■tava Slave!
Važen K&rberjev opomin.
Ministerski predsednik dr. KOrber je kot vodja pravosodnega ministerstva včeraj sprejel načelnika najvišjega sodišča, načelnika generalne prokurature, predsednike deželnega nadsodišča in deželnih sodišč dunajskih in deželnega nadsodišča v Brnu. Pri tej priliki je imel Korber daljši n«govor, v katerem jih je z vso resnostjo opominjal na dolžnosti sodnih uradnikov ter jim posebno zabičava!, da predsedniki pri razpravah ne smejo nikdar kazati ali celo usiljevati svojega osebnega mnenja, nego pustiti strankam popolno Bvobodo, da morejo neovirano zastopati svoje koristi. Besede ministerskega predsednika so napravile na vse navzoče globok vtis. Kako prav je imel dr. Korber, da Be je dotaknil ravno te točke pri sodnih razpravah. Kdo ne ve, kako se posebno pri politiških razpravah od strani sodišča pogosto skrajno pristransko pritiska na nasprotnika in mu odreka potrebna svoboda. Žal, da ta opomin ne bo imel potrebnega vspeha.
Laži o (lr. Luegerju.
Kako brezupen boj bijejo sedaj židovski liberalci na Nižjeavstrijskem, posebno pa na Dunaju, kažejo najbolj sredstva, ki se jih poslužujejo, da bi si obranili vsaj v mestih dosedanje posestno stanje. Eno takih sredstev je mej drugimi naslednja go-rostasna laž o dr. Luegerju: »Wien. Allg. Zeitg« poroča svojim vernim, da je dr. Lueger obljubil ces. namestniku grofu Kiel-manseggu, da bo takoj odložil državno- in deželno-zborBki mandat, kakor naglo bo prihodnjič zopet potrjen za dunajskega župana. Ob enem je baje tudi dal zagotovilo, da se potem takoj umakne iz politiškega boja. — Tako imenovani list: Iz tega naj seveda njegovi volivci jutri izvajajo posledica ter dajo svoje glasove kandidatu, ki bo tudi res do konca izvrševal svojo posla-niško dolžnost. Ta pa seveda ne more biti dr. Lueger. — Tako se lažejo židovski liberalci, a prepričani naj bodo, da z lažmi ne bodo nikogar zbegali. Na vsem tem seveda ni najmanjše resnice. Se nikdar ni nihče stavil na Luegerja kako tako zahtevo in je mej drugim samo ob sebi umljivo, da dunajski župan mora zastopati Dunaj v deželnem in drž. zboru. — Seveda delajo proti kršč. socialni stranki tudi vsa židovska podjetja. Ravnateljstvo avatr. severozahodne železnice je ravno sedaj nenadno vpokojilo in odpustilo iz službe kršč. soc. obč. svetnika višjega revidenta Czermaka. Namen je jasen: ustrašiti kršč. soc. uslužbence, da ne bi šli v boj za svojo stranko.
Deeurtius izvoljen.
Mnogo bo se trudili švicarski liberalci, da bi vrgli voditelja tamošnjih krščanskih socialcev, prof Gašperja Decurtiusa. Hoteli bo mu razdeliti volilni okraj, z vso silo agi taeije so se vrgli v volilno borbo, da bi udarili glavo krščanske stranke. A bilo je vse zastonj. Deeurtius je izvoljen s 7890 glasovi. Zopet gre v Bern v zbornico, kjer bo z ne izprosno logiko pobijal liberalne krivice.
Poslanec dr. Herold o položaju.
Povedali smo že, da je imel češki poslanec dr. Herold v nekem praškem predmestju velik volivski shod, na katerem je rekel mej drugim: Ko smo pred nekaj časom povedali kabinetnemu načelniku, da gre z našo potrpežljivostjo proti koncu in da se mora čim prej vsaj deloma rešiti narodnostno vprašanje, tedaj so nastopili proti nam z vseh strani deloma z grožnjami deloma s prilizovanjem ter nam stavili pred oči pred vsem veliko bedo na gospodarskem polju. Kmalu smo pa izvedeli iz ust ministerskega predsednika Ssella, da se z nagodbo še lahko čaka, in tedaj smo takoj vedeli, pri čem da smo. Tu pa moram še opomniti, da nikdar nismo trdili, da bomo bili glavno bitko ob nagodbeni razpravi, marveč rekli smo le, da mora biti dotlej vse jasno mej nami in vlado. Trenutek za glavni boj izvolili si bomo sami, kakor nam bo najbolj kazalo. Pred vsem hočemo zadoščenja za odpravljeni jezikovni naredbi. — Nasprotniki sedaj skušajo trditi, da so poslanci Stransky, Kra-maf in Kaftan grozili z bojem ob nagodbeni
razpravi, kar pa seveda tudi ni res, ker so vsi trdili, da mora biti boj dotlej ie iz« vojevan.
Deželnozborske volitve v Šleziji
Včeraj so bili pozvani na volišče vo-livci kmečkih občin v Šleziji. Voliti je bilo devet poslancev. Prodrli so trije Cehi, namreč H r u b y, S v r a t y 1 in na novo izvoljeni F o I t y s ; dalje Poljaki Cieneiala, H a 1 f a r (nov kandidat, ki so ga volili tudi Nemci) in dosedanji poslanec dr. M i -o h e j d a. Konečno sta izvoljena nemška liberalca dr. T ii r k in dosedanji poslanec Graus in znani vsenemec Karol Tdrk. Boj je bil po nekaterih krajih Bilno vroč, ker so Nemci posebno strastno nastopili proti češkim kandidatom. Najbolj v nevarnosti pa je bil mandat poslanca Michejde v biliškem okraju. Pre dreti je mogel še le potem ožje volitve.
Iz brzojavk.
Za novega laškega konzula v T r s t u je določen dosedanji konzul v Odesi, baron S q u i 11 i. »Piccolo« pravi, da ga imajo v laškem ministerstvu za zunanje posle za jednega najboljših, najsposobnejših konzulov. — Črnogorska princezinja Ksenija zaročila se je z velikim vojvodo Leopoldom d'Assia. — Grofici L o n y a y ni več dovoljeno posluževati se izmišljenih imen na potovanju, kar smejo člani vladajočih družin. — Srbske »Male Novine« poročajo, da je Turčija ponudila pred srbsko • turško v ojsko leta 1875 Bosno in Hercegovino Srbiji, a Srbija je odbila to ponudbo Turčiji. — Rusi demontirajo pred nedavnim objavljeno vest, da je fin. minister Witte na Bvojem inšpekcijskem potovanju suspendiral 200 uradnikov. — Kriza v španskem kabinetu. Vkljub mnogostranskim demen-tijem se vzdržuje vest, da je Sagastovo stališče silno omajano. — Szellov naslednik bo v slučaju navstale krize sedanji fiaančni minister Lukacz. — Nemiri mej poljskimi in rusinskimi dijaki so bili v Lvovu, ko so poljski dijaki korakali k spomeniku padlim 1. 1831. — Shod avstrijskih mest se vrši meBeca decembra zopet na Dunaju Mej drugim se bo tudi zahtevalo, naj država tudi od državnih poslopij plačuje občinsko doklado in naj se občine oproste Vplačevati od raznih ustanov pristojbine.
Razno iz Prage.
Praga, 1 nov.
(23 ogoljufanih ,plemičev' na Češkem. — »Svatovaclavska". — »b v a t e k dušiče k".) Pred čveteroudnim kazenskim senatom vršila se je celi pretečem teden in bode še celi prihodnji teden trajala kazenska obravnava proti „rytifu" MUlleru z Mildenberga, ki je na goljufiv način spravil ne le sebe, marveč še drug.h 23 rodovin na češkem v nesrečo. „Falšoval" je namreč farne matice ne le v Pragi, marveč po celem Češkem. Bil je Blaven »gene-alog« in nekateri gospodi župniki so mu po cele dneve zaupali matičine knjige za njegova genealogiška preiskovanja, in to priložnost je porabil „plemič z Mildenburga", da je ponarejal matične knjige, kakor jih je ravno potreboval. (Važen opomin voditeljem matičnih farnih knjig !) V enem Blučaju potreboval je celih 25 »falšov&ni.« Prizadete rodovine se ve o tem niti slutile niso in voljno plačevale zahtevane svote za preiskovanje starih genealogij; p r a ž k a namest-n i j a, na Dunaju v ministerstvu in cesarski k a n c e 1 i j i so seveda na podlagi pravilno izgotovljenih krstnih listov potrdili prošnje za obnovljenje starega plemstva v 22 slučajih, za 23 slučaj pa je „rytif" „na-šel v starih arhivih" dve važni listini cesarice Marije Terezije, kateri listini pa je na mestnija — žal! — spoznala za »falšovane« in vitez z Mildenburga prišel je v luknjo pod Karlov tum. Obravnava so vleče dolgočasno, zanimiv je le veliki kup starih matičnih knjig iz raznih čeških far; med praškimi so zastopane: jindf.ška, mikulaška in tomažska-
Med »odlikovanimi« rodovinami, ki so seveda že vso odložilo svoje plemstvo, je najhuje zadet odvetnik konservativni deželni in državni poslanec in ud deželnega odbora rytif Met tal ze Fiyburga. Po Miiilerovi genealogiji bil jo njegov prednik pred 200 leti neki fantek Mettal v planinski vasi v Krkonoših. Isti fantek umrl je v resnici v svojem petem letu, a Milller ga potem za 25 let pozneje oženi in mu da 12 otrok. — Zanimivo je, da v Pragi v preiskovalnem zaporu hranijo še tri take »rodopisce0 kakor je oni »z Mildenburga". Ta MUller bil
je v resnici sin nekega vaškega čevljarja, a si je dal od cesarja potrditi svoje viteštvo in otroci so uživali vsi štipendije za pleme-nitaše.	J
»S v a t o v a c 1 a v s k a" še ni sanovana. Predsedniku prvega „sanačnega" odbora dri Vondruški preveč zamerijo, ker je v resnici veliko krivdo nesrečnega Drozda preglasno trobil v svet. Reklo se mu je, „kjer gori, tam sa ne priliva še olje!" Na Čelu novega „sanačnega kuratorij«" izvoljen je vendar, kakor smo že poročali, višegradski probošt dr. Karlach, ki vkljub svojim 72 letim dela z mladeniško vztrajnostjo. Požrtoval-nost češkega duhovništva je reB čudovita! Kakor se mi zatrjuje, zloženih je že 1 800,000 kron in to z večine od »nižje* duhovščine. Vse, zadnji vinar dajo nekateri I Potreba bo pa najmanj ša 4,000.000 kron. Plemstvo čaka, dokler se ne zve zagotovo, kako velik je primanjkljaj ! Strašno zlo bi bilo, ko bi prišlo h konkurzu. Ta bi trajal najmanj 15 let in koliko preklinjanja na nedolžno v tem času! Češki so-cijalisti so gonjo proti »Svatovaclavski« navidezno opustili, a s tem večjo vnemo oprijeli so sa je nekateri učiteljski listi. Eden teh piše: „Den za dnevom pokazujejo se lopovščine, goljufije,... duhovništva in naše ubogo ljudstvo je še vedno tako neumno, da se sili tja k duhovščini, ji polju-buje roke in potrpežljivo čaka — novih lopovščin !" Tu je namen pomilovanja vrednega pisca pač očiten!
Popoldan ida celo mesto tje doli v 01-šane, na osreduje praško pokopališče, ki je res kaj krasno. Celi »hfbitov« je en temni gozd visokih jel, lip. kostanjev id in v senci pod drevjem spe smrtno spanje, ki so ža rešeni pozemeljskega potovanja in pozemelj-skih bojev. Jaz pa idem na Višegrad, kjer cerkev sv. Petra in Pavla obdaja od treh strani malo ali častitljivo pokopališče. Tu počiva večina čeških slavnih mož in žen. — Na oglih ulic oznanja predstave v celem devet čeških odrov, a za popoldan in večer igro „Mlin£f a jeho dcera". Č hi so narod, ki ljubi zelo gledališče!
P. Od i lo Rilci.
Iz Krškega.
Kakor je že naznanil brzojav iz Krškega »Slovencu" dne 21. oktobra letos, je gosp. oče Odilo Rifel, tukajšnji kapucinski defi-nitor in gvardijan dne 21. oktobra letos ob 6. uri zjutraj umrl. — Blagi pokojnik, za katerim žaljujejo v prvi vrsti njegovi kapucinski tovariši, očetje in bratje, in drugi prečastiti duhovniki od blizo in daleč, ki so ga vsi presrčno ljubili in čislali, v drugi vrsti njegovi sorodniki in v tretji vrsti znanci in prijatelji, je dolgo časa bolehal na raku v črevesu. Bil je nekoliko časa v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Ru-dolfovem, kjer se je dal operirati; operacijo je srečno prestal, se podal zopet v Krško, vendar jc pa kal bolezni pridržal, ki ga je mučila in ga šele smrt te bolezni rešila. Dasi je bil zelo bolan, je vendar vedno obhajal daritev sv. maše. Prestal je jako mnogo hudega v tej bolezni; vendar vse bolečine mirno prenašal Bogu udan. Sveta Uršula, tolažnica bolnikov in priporočnica srečne zadnje ure, katero je vedno častil, rešila ga je mučne bolezni. Ravno na dan sv. Uršule ob 6. uri v jutro, ko sta se ravno ob enem dve sv. maši v kapucinski cerkvi v Krškem darovali, je izdihnil v Bogu svojo blago dušo.
Blagi pokojnik bil je uzoren duhovnik, dober spovednik in poseben prijatelj dobrega vernega ljudstva. Bil je gvardijan v Loki, Celju, Gorici in dvakrat v Krškem. Povsod so ga čislali in ljubili, ker je bil zelo goreč duhovnik.
Da je bil povsod zelo priljubljen, pokazal je še posebno njegov veličastni pogreb dne 23. oktobra letos. Udeležilo se ga je nad 40 duhovnikov. Sprevod je vodil prečastiti gospod dr. Sebastijan Elbert, prošt v Rudolfovem, z obilo azistenco, ki je bral sv. mašo zadušnico in je žrtvoval daljno pot ob slabem vremenu, dobro vedoč, da mu more revni samostan kapucinov to samo s hvaležnostjo poplačati,. Pri azistenci je bil tudi prečastiti dekan Svajger iz Leskovca, sodelovali so prečastiti gospodje trapisti iz Rajhenburga, kapucini iz Celja, Krškega, frančiškani iz Brežic in Rudolfovega in mnogi drugi duhovniki s Kranjskega in Štajerskega. Pogreba udeležili so se tudi preblagorodni gospodje: c. kr. uradniki okrajne sodnije in c. kr. davkarije polno-številno, gospod mestni župan z odborniki, odlično meščanstvo, drugi uradniki, šolska mladina z učitelji in mnogo vernega ljudstva. Krški pevci s sodelovanjem videmskih pevcev pa so pod vodstvom vrlega pevo-vodje g. Kosa peli pri sv. maši zadušnici in potem žalostinke.
Društveno gibanje na Jesenicah.
Ko se pri nas vse seli, giblje in menjava, giblje se z mladeniško čilostjo tudi naše »Katoliško delavsko društvo". Zabave
nudi svojim članom dovolj v poštenih igrah, a ono spajajoč prijetno s koristnim, pouč-ije tudi svoje člane. Kakor pooijalna zvezi v Ljubljani, prireja tudi naše društvo podučna predavanja, in sicer vsako nedeljo ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Sedaj je na vrsti zanimivo in za naše kraje eminentno važno predavanje o M. L u t r u. Predava gospod župnik Šinkovec. Važno radi tega, ker so naši „pročodrimovci" posebno s slastjo se spravili na Jesenice. G. pastorja Ja-quemarja imamo večkrat čast imeti na Jesenicah, da ohrani svoje »vernike*. Zato je prav, da se naši poduče, kako »vzvišeno svetniška" osebnost je bil ranjki Martin Luter. Pred kratkim — baš je tudi Sava nastopila — hoteli so nas poplaviti z luteran-skimi svetimi pismi. No, pa so jih naše vrle žene dobro izplačale. S podučevanjem petja društvenikov se z vspehom trudita čast. gospod kaplan Zabret in g. organist Savinšek. A tudi udje so marljivi. Ti se kosajo z igrami in v nastopih. Ze lani smo otvorili v društvu gledališki oder in že večkrat igrali. Tako so vrli in nadarjeni udje igrali tudi v nedeljo, dne 26. oktobra. Lepoukusna vabila so obetala bogat program, prostori so se napolnili do zadnjega kotička. Iz Gorij se je pripeljalo na dveh vozeh veliko število društvenikov. Pa je bil tudi lep, krasen zabavni večer!
Na glasu je po gorenjski dolini naš močni možki zbor, ki bi delal čast tudi vsacemu mestu. Zlasti je ugajal kvartet. In ti tamburaši I Ti so tako precizno izvajali Bvoja komade, kot bi videl pristne Hrvate, oaj je pa tudi njih vodja g. N Bernard izvežban v vseh muzikaličnih strokah. A glavno zabavo bo nudili ta večer igra in pa Burov nastop. Igro »Vaški skopuh« so igrali, da jo Bkoro boljše niso mogli. Ca bi videl skopuha Lakoto (g. Mikelj), se ne bi mogel zdržati prisrčnega smeha. Da, tak je skopuh! In Jecljaj (g. Oblak) in beraš in [drugi, to so bile pristne, naravne osebe v kretnjah, govorjenju ... In, prosim, to so navadni delavci, ki se pote in trudijo po dnevi v tovarni, a tako samozavestno nastopijo, da bi lahko igrali tudi v kakem mestnem gledališču. A krona vsega večera lahko trdim, je bil Bur — g. P. Rozman. G Rozman je talent, bodisi kot pevec, bodisi kot igralec. On je komik, rojenkomik. Voditelj je kršč.-socijalnih delavcev na Jesenicah. Burov prihod je naznanil vlak, katerega so umetno posnemali igralci. Potem pa nastopi pravcati Bur, izvrstno kot Bur msskiran. Opisuje v šaljivi pesmi, katero je sam zložil, precej dovršeno in sam uglasbil, bursko vojsko in angleško »lakoto«. Ne, ploskanje ni hotelo ponehati, zato jo moral pesem ponoviti! Nazadnje jo dodal še svojo drugo pesem: Smolar. Pridite, liberalci, semkaj in prepričajte se, če mi poneumljamo ljudstvo. Ali so taki nastopi, take igre, taki možje Vaši trditvi dokaz?! Vse liberalne Čitalnice, Če še sploh kaj prida žive na Kranjskem, ne spravijo s takimi preprostimi močmi tako prisrčne zabave.
Tako deluje naše vrlo društvo in tako bo delovalo ia napredovalo tudi še dalje. Mi živimo, se gibljemo, a liberalcev je strah. Zato pa ne ve »Narod« z Jesenic druzega poročati, kakor ča j a kdo menjal vero, katere ni imel veliko v zalogi, kot se manja jeseni suknja. Ti pa vrlo društvo, procvitaj in razveseljuj nas. Društvo obeta letoa uprizoriti še več iger in zabavnih večerov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. novembra.
Deželnozborske volitve na Štajerskem so se vršile danes iz kmečke skupine. Izid prinašamo mej brzojavkami. Nemška konservativna stranka je dosedaj izgubila tri mandate, kar je pripisati njenim često premalo demokratiškim načelom.
Osebne vesti. G. Rudolf Lampe, brat g. dr. Evg. Lampeta, je imenovan c. kr. gozdnim praktikantom v Beljaku. — Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Marija B a r 1 e je imenovana za provizorično učiteljico v Suhorju.
Imenovanja pri deželnem stavbnem uradu. Deželni odbor je imenoval pri deželnem stavbnem uradu: nadinženirja g. Antona Klinarja za stavbnega svetnika, inženirja g. Ivana Sbrizaja za nadinženirja, stavbnega pristava državnih železnic g. Mateja Krajca in dežel, stavbnega pristava g. Rudolfa Zajca za inženirja, gg. Viktorja S k a b e r -neta in Karola bturma pa za Btavb. praktikanta.
Petindvaj setletnlca »Cecilijinega društva". Iz Celja se nam piše: Na 251et-nico, katero obhajajo cecilijansko društvo, strokovni list, »Corkv. glasbenik«, orgljarska šola in nje gg. učitelji v Ljubljani, so vab-
ljem vsi prijatelji to Btroke. Imenovana slav nost je res velikega pomena za našo umetno glasbo. Žito bi bilo dobro, da se je udeležimo tudi mi glasbeniki lavantinske vladi kovine, posebno vsi tisti, ki bo se v imenovanem zavodu vežbali. Toraj pokažimo, da čislamo poleg drugih slovenskih umetnikov tudi one, ki že 25 let neumorno delujejo v prid bodisi cerkveni ali narodni glasbi na slovanskem ozemlju. Na svidenje 6. nov. v beli Ljubljani. Živeli 25letni jubilarji, profesor G n j e z d a, prolesor Foerster in O Angelik Hribar!
Železničarji in železniški usluž-benoi! Piše se nam: Pristopajte pridno v naše krščansko-socialno strokovno društvo „Verkehrsbund", ki Vam nudi toliko ugod-nostij. Za borih 70 vinarjev mesečno nudi Vam to društvo strokovno varstvo, ki je železničarjem še bolj potrebno, nego drugim delavcem. Kako lahko pride železničarski uslužbenec v disciplinarno preiskavo in pa tudi v sodnijsko. Denarja si pri sedanjih plačah ne more prihraniti in če pride v zadrego, mu pa „Verkehrsbund" tudi pomaga z odvetniki pred sodnijami. Poleg tega pa še vsak član pristopi k „blagajni za slučaj smrti". Tu dobe ostali ranjcega lepo svo-tico 200 kron. Ko je pred dnevi v Ljubljani umrl Starman, uslužbenec državne železnice, ki je bil šele tri dni član „Ver-kehrsbunda" in se je v službi smrtno poškodoval, je „Verkehrsbund" brez vsakega zadržka izplačal vdovi umrlega 200 kron! Z ozirom na dejansko delo, katero na korist železničarjev vrši „Verkehrsbund", se krog njegovih članov po vsej Avstriji lepo širi. Čim več bo v tem društvu organiziranih železničarjev, tem več bo storjenega za stanovsko korist železničarjev.
Generalni štrajk za slovenske šole v Trstu napravijo socialni demokratje v — Nabrežini I Debelo smo gledali, ko smo pred nekolikimi dnevi čitali v nekem v Italiji izhajajočem listu, da nameravajo napraviti generalni štrajk v Trstu v prilog slovenskim šolam. Lastnim očem nismo verjeli. No, sedaj smo izvedeli še-le, da ga »na merujejo« v — Nabrežini. To se pa res ujema: socialni demokratje in — slovenske šole, generalni štrajk v Trstu, prav za prav v Nabrežini.
„Lega Nazionale" z denarjem pri raznarodovanju naših otrok. V zadnji aeji sklenila je »Lega« dati: šolske podpore 8970 kron; 1000 kron za šolske knjige; 1500 kron za šolski vrtec v Pazinu; 1000 kron podružnici v P o r e č u ; 500 kron podružnici v Malem tielu; 1000 kron podružnici v Tržiču za vzdrževanje šole v D e v i n u ; 500 kron podružnici v L a b i n j u ; 500 kron podružnici v Ro-v i n j u ; 400 v V r s a r j u ; 344 v Lov-ranu in 500 kron podpore revnim dijakom na laški realni gimnaziji v Pazinu. Občini U m a g se da 10.000 kron, da sezida laško šolo v neki hrvatski občini, 26 214 kron je torej Bklenila »Lega« v Trstu sedaj potrositi, da potujči nedolžno slovensko kri. Kje je še blovenec na Slovenskem, ki bi ne storil, kar mu veleva dolžnost, da odbi-jemo vspešno nečloveške napade na našo deco, na njen materin jezik in vero njeno ? Slovenci in olovenke, na pomoč družbi sv. L i r i 1 a i n Metoda.
Volivni boj na Koroškem se silno razvija. „Grazer Tagblatt" poroča, da sta v Preblavi bila napadena kršč. soc. dr. P u • p o v a c in urednik W a 1 c h e r. Ta list pravi, da sta bila .filrchterlich zugerichtet", kar pa menda ni bilo tako. Vsekakor kaže ta Blučaj zopet nemškonacionalno Burovost. Proti tuj surovosti mora se vojevati odlo čen boj!
Grški kralj je prišel včeraj zjutraj z Dunaja v Trst. Na obrežju ga je pričakovala njegova ladija »Amphitrite«, na katero se je takoj ukrcal in odpeljal.
Ormoški občinski zastop je izvolil častnim občanom dr. Gust. Kokoschinegga.
„Slaba znamenja" javka tržaški čifut „Piccolo", ker je občinski zastop v Vodnjanu v Istri prišel v klerikalne roke. „Piccolo" piše: „Klerikalizem ni bil poznan ne pri nas in ne v vsej Istri, dokler ni Pulj dobil malo hvaležnega daru v osebi don Zaettija, ki seje katoliška društva po-
vsod tam, kjer ljudstvo ni pričakovalo takih slabih vzgledov od strani laških duhovnikov."
Laška krona. Tržačanu dr. Alfredu Buffuliniju, odvetniku na Dunaju, podeljen je vitežki križ italijanske krone. Lihi že vedo, koga odlikujejo!
Nova cesta od Kosez čez Podutik Elen izmed vaščanov Podutiških nam piše, da je ljudstvo s to cesto prav zadovoljno in vsem, ki so se trudili, da se je ta želja uresničila, zelo hvaležno. Cesta je prav dobra, a treba je bilo pač mnogo truda, predno se je zgradila. Seve, da ne manjka pri tem tudi kakega zlobnega jezika, a ljudje pač vedo, kje so njihovi pravi prijatelji, in se na hudobne laži nekaterih ljudij ne ozirajo. Tako je nekdo pričel trositi laž, da je na kamenitem mostu postavljeni spomenik Marije Pomagaj plačal načelnik cestnega odbora g. Anton Boleč iz cestnega de narja. Mi podutiški vaščani — pravi naš do pisnik — take lažnjive govorice z ogorčenjem zavračamo. To znamenje smo vaščani sami postavili, plačali smo že tudi sami iz svojega denarja in niti krajcar ni šel za to iz denarja cestnega odbora. Obljubili smo, ako dobimo to prepotrebno cesto, pobtaviti v trajni spomin znamenje in to smo tudi sto rili. Toliko resnici na ljubo! Na tem mestu pa izražamo tudi v javnosti našo iskreno zahvalo cestnemu odboru, njegovemu delavnemu predsedniku g. Antonu Bolcu, gosp. Kavšeku, ki je dela požrtvovalno osebno vodil, in županu Zgor. Šiške gosp. Adolfu Galetu. Srčna hvala tudi na šemu, za blagor krnetskega stanu vnetemu dež. poslancu g. Fr. P o v S e t u , ki si je s svojim delovanjem pridobil za zgradbo te ceste velikih zaslug. O naši odkritosrčni hvaležnosti naj bodo prepričani vsi, ki so kakorkoli pomagali, da imamo sedaj lepo in udobno cesto.
Stotnik o va nezgoda. S konja je padel v Gorici stotnik baron Teihat 47. pešpolka in se hudo pobil.
Državni kongres trgovinskih uslužbencev zboruje na Dunaju. Odposlanci mnogih trgovinskih gremijev in zadrug, kakor tudi združenj trgovinskih uslužbencev z Dunaja in provincije obiskalo je državni kongres, na katerem se zahteva celodnevni nedeljski počitek, ki označa nezadostnim zakonski načrt za uravnavo službenega razmerja trgovinskih uslužbencev ter zahteva, naj se število obrtnih sodišč poveča, a število členov istih zmanjša.
Smrtno ranjen. Iz Trsta se piše: 201etni Albert Sancin iz Skednja šel je proti 8. uri zvečer s svojo izvoljenko po ulici, kar je nepoznan človek sunil ob Sancinovo izvoljenko. Radi take surovosti posvaril je Sancin nepoznanca, a v odgovor je zadnji potegnil bodalce in ga zagnal Sancinu v trebuh. Rana je globoka 3 centimetre, široka l1/,. Prepeljali so ranjenca hitro v bolnišnico, kjer so ga operirali. Operacija se je srečno izvršila in zdravniki upajo, da mu vsled tega morda rešijo življenje.
Novo ladijo »Afrika" izpustili so v četrtek zjutraj iz ladijedelnice v Trstu v morje. »Afrika" ie že 66 ladija, katero bo izgotovili v tržaški ladijeteaalnici. Nova la dija je dolga 388 angleških stopinj, široka 47 6', moč njena je 4000 konjskih močij in hitrost 14 milj v eni uri. Na »Afriki" je prostora za 71 potnikov prvega rarreda s kabinami z eno do treh posteljami in za 86 potnikov tretjega razreda. Vso kabine so razsvetljene z električno lučjo.
Zadnji štrajk kurjačev v Trstu je prinesel štrajkujočim sledeče dobičke (?): vsak, kdor je zapustil delo, prejel je kazni 5 kron; 80 kurjačev je sedaj brez dela in ga tudi ne dobe najmanj tri mesece, ker vsi oni, katere bo vzeti na mesto njih na delo, morajo biti najmanj tri mesece v službi. Tržaška socialna demokracija se je tu zopet eilno blamirala.
Mej ameriškimi Slovenoi. V Steel tonu so ondotni naši rojaki ustanovili novo društvo, kateremu so dali ime bv. Jurija. Poleg nove slovensko cerkve bodo zgradili tudi novo šolo. — Ponesrečeni rojaki. V Jolietu je umrl na zastrupljenju krvi 221etni Matija V r š č a j
iz Sela pri Črnomlju. Poškodoval so je v tovarni. Iz Čikage se poroča, da se je ondi ponesrečil JožefPazdire. Hudo jo bil obžgan v topilnici. Težko bo ostal pri življenju. — V rudniku Calumet & H-;cla v Calumetu je ubilo d a rojaka Janeza Pijanoviča in Matija Žagarja. Doma je bil Pijanovič iz Tribuč pri Črnomlju na Dolenjskem in Matija Žagar iz Lokve pri Reki. — V Carbonu je kos kamenja tako nesrečno padel na rojaka G r o -gorja Z o r e t a , da jo čez pol uro izdihnil. Zapustil je štiri nepreskrbljene otroke. — Slovenca ao hoteli linčati. V Eiy Minn. je ustrelil Janez Grahok v prepiru radi nekega dekleta Elija Lojziča. Murilca so morah prepeljati koj naslednji dan v Dulutb, kajti Lojzičevi prijatelji so hoteli izvršiti sodbo sami nad morilcem. — Iz L a S a 1 1 e poročajo, da ondotna slovenska naselbina dobi svojega duhovnika v osebi č. g. A. Podgorška. — Dolgo-prstnež. Franc Kralj iz novomeškega okraja jo v Clevelandu ukradel svojemu tovarišu 400 dolarjev.
V	ječi rojeno in umrlo. Sinoči so telefonirali iz ječe pri Jezuvitih v Trstu pogrebnemu podjetju, naj pride po mrliča. Tu so izročili pogrebcem enomesečnega otroka, hčerko neke kaznjenke, ki mora presedeti 6 tednov. Vsa v obupu je jokala in si vila roke mlada mati.
O Jezerskem kot letovišču je prinesel zadnji »Alps»y Včitnik« jako Bimpa-tičen članek iz peresa prof. Chodounske^a.
Zanimivosti iz soc. dem. tabora v Trstu. Črede, ki se zbira v ulici Boschetta, se je polastila centrifugalna s;la. Po imenu ja še mnogo naših mod članovi tega italijanskega »delavskega doma«, a s plačevanjem prispevkov je križ. Praktični okoličani pravijo: Kaj bomo dajali Pittoniju, da potem roma denar v ital. žepe! Pittoni je te dni hotel odložiti svoje časti. Socialisti so bili s tem zadovoljni, a so zahtevali, da gosp. Pittoni razjasni in poravna preje neke — račune. Ker to ni tako lahko mogoče, je ostal Pittoni „per lorza" vodja socialistov v Trstu.
Samomor. V hotelu »Monoenisio« v Trstu se je zastrupil trgovec Gustav Fano in zapustil vdovo s tremi otroki. Vzrok: neozdravljiva bolezen.
Kanalskemu županu se je omajal stolček. V torek se je imela izvršiti izvolitev župana v Kanalu. Pri volitvi je bilo oddanih sedem glasov za dosedanjega župana gospoda Zego, trinajst giasov pa za gospoda Malniča. Ker je pa gospod Malnič izjavil, da ne sprejme izvolitve, volilo se jo v drugič. Pa tudi drugič dobil je g. Malnič vkljub svoji izjavi, da ne sprejme to časti, dvanajst glasov, a gospod Zega zopet sedem. Ko je pa gospod Malnič tudi zdaj izjavil, da ne vsprejme županstva, se je sta-rešinstvena seja razšla ter se je izvolitev župana morala odložiti na drug dan. Kdo bi vendar mislil, da se je g. Zegi tako omajal županski stol ? !
Poljska pisateljica Marija Konop-nicka je priredila iz darov, ki jih je dobila ob svoji petmdvajsetletnioi, razstavo, katere čisti dohodek dobe zanemarjeni in osiroteli otroci pod oskrbjo lvovskega ženskega društva.
V	Slovenjem gradcu je umrl bivši tovarnar usnja g. Franc Ks. Potočnik v 76. letu svoje starosti.
Originelen inserat prinaša današnja „Laibacherica«. Inserat se glasi : »Bralno društvo v Dobu se je, ker so vsi udje o d • stopili, razšlo. Janežič, predsednik".
Bohinjska železnica. Železniški predor pri Podbrdu je že 1000 m. dolg, pri Bohinju pa 1460 m. Političen obhod proge Jesenice Bistrica se vrši 5 t. m. in bo trajal 12 dnij.
Otroški vrtec na Greti v Trstu se
je odprl včeraj, 3. novembra. Za učiteljico jo moška podružnic« družbe sv. C rila in Metoda na Greti, ki je prevzela garanoijo za potrebne dohodke, izbrala gospioo L udmilo Modičevo, nadebudno pesnikinjo in večletno sotrudnico „Angeljčka", »Vrtca" in »Slo venke". Ker je imenovana gospica tudi izvrstna pevka ter se že dalj časa živo za nima za teorijo svoje stroke, smemo upati,
da bo vrtec na Greti pod njenim vodstvom izvrstno vspeval.
Poskus samomora. Iz Trsta se nam piše: Marija Furlan, žena oglarjeva, ima dva otroka, od katerih ima eden še le 19 dnij. Zaprla se je v sobo in hotela se je z cg-Ijeno kislino zadušiti. Ko je prišel njen mož h kosilu, našel je zaprta vrata. Ulomil jo v sobo in tu je našel ženo v nezavesti in tudi oba otroka. Odprl je hitro okna in klical na pomoč. Spravili so vse tri v bolnišnico.
Žalostna vrnitev iz Amerike. 49 revežev pripeljal je včeraj v Trst parnik iz Brazilije. Siromaki so šli iskat srečo v Ameriko, a so so vrnili še ubožnejši, nego so odpotovali. Vrnili so so na stroške avstro-ogrskega konzulata.
Ljubljanske novicc.
Koncert učiteljiščnikov. Tukajšnji uči-teljiščnim se pripravljajo za koncert, katerega pnrede povabljenim gostom v prostorih šolske telovadnice. Kakor znano, imajo tukajšnji učiteljiščniki svoi izboren orkester. Za koncert bo torej vsekako veliko zanimanja.
Zagrebčani v Ljubljani. K predstavi opere „Mi»iičon", ki bo 6. in so ponavl|a 8. t. m., se pripelje večje število hrvaških gostov iz Zagreba.
Konj se je splašil. Na Turjaškem trgu so je včeraj zvečer splašil konj fijakarskemu hlapcu Jožefu Moserju. Ker je bil zavor na vozu pokvarjen, ni mogel Moser voza zavreti in konja ustaviti. Konj se jo zatekel z vozom v razstavno okno pri Naglasovi hiši, kjer je ravno stala gledališka igralka L a n g. Le to je oje zadelo na roko in na glavo in odrgnilo.
Detomor v Ljubljani? Na Rimski cesti st. 7 našli so včeraj popoludne na stranišču novorojenega otroka. Policijski zdravnik dr. Iilner je konstatiral, da je bil otrok živ rojen, da pa ni izključeno, da je bil umorjen, ker je bila kost na glavi in desna roka nalomljena. Truplo otroka so prenesli v mrtvašnico, kjer se bode po sod-nijskih zdravnikih obduciralo. Mati otroka je učiteljica Marija Hočevar iz Velikih Lašč.
Izgubil je Franc Dolar na potu od Glavnega trga čez franč. most, po Sv. Petra cesti in Kolodvor, ulicah notes s petakom za 10 kron.
Srebrno uro izgubil. Na poti od Mestnega trga do Karlovsue csste je zgubil dijak Milan Jaklič srebrno uro.
Kravji strah pred električno železnico.
Včeraj oiiolu 6. ure zvečer prignal jo po Karlovski cesti neki kmet s sejma v Višnji gori kravo, ki pa še ni bila videla električ nega voza. Ko je prišel njej nasproti električni voz, se je splašila, potegnila svojega gonjača za seboj, da je padel in je zbezlala kakor divja po Dolenjski cesti. Ljudje so bežali na obe strani ceste in nihče ni imel poguma, da bi jo bil ustavil. Sejmari bo jo videli še pri Rudniku naprej divjati po cesti. Kmet je šel za kravo, a do danes je še ni prignal nazaj.
Iz bolnice. Andrej Topavaek, 76 let star posestnik v Blagovici v brdskem okraju, je prišel danes zjutraj v Ljubljano. Na Sv. Petra cesti stopil mu je protin v noge in ni mogel več dalje iti. Poslali bo po rešilni voz, da so ga prepeljali v bolnišnico.
Poročil se je danes sin tukajšnjega trgovca g. H a m a n n a z gdč. L a i b 1 i n. — Poročil Be je danes gosp. Jernej F a b j a n , umirovljeni orožniški vodja, z gdč. Ivano Tschinkel.
Meteorologičm mesečni pregled. Minoli mesec vinotok je bil srednje topel m precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 7-8°, ob dvth popoldne 12 8, ob devetih zvečer 9 4°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 10'4°, za 0 4° pod normah,m. — Opazovanja na tlako-meru dado 736 3 mm kot srednji zračni tlak, za 0 3 mm nad n rmalom. — Mokrih dnij bilo je 14, padlo je pa 219 5 mm dežja. — Med vetrovi se je najčešče oglašal severovzhodni.
Na jermenu pripeljan domov. Anton Peterca, 14 let star, zidarski vajenec v Bizoviku, je bil pobegnil z doma in se je potepal okoli. Včeraj ga je oče ujel v Črni vasi in ga na jermenu pripeljal domov.
Tatvina. V Kramarjevi gostilni na Dolenjski cesti št. 5 je včeraj zvečer neki delavec iz Studenca ukradel Josipu in Frančišku Kramarju dve srebrni uri, kateri sta bili v spalni sobi gostilničarkc Marije Kramar.
S kozla pod konja. Fljakar Franc Japelj ml. je bil včeraj pred kolodvorom tako pijan, da je padel s kozla pod konja. Policaj ga je odpravil s kolodvora. Naložili so ga v njegov voz in ga je postrešček od-odpeljal domov.
V	bolnico 80 pripeljali danes zjutraj iz Radohove vasi na Notranjskem hlapca Fran čiška Marinčiča. Opekel se je po obrazu, da je ves otekel.
V	nunski cerkvi je danes dopoldne neznan storilec ukradel škatljo pred podobo sv. Antona in jo odnesel. V škatlji je bdo več prstanov in srebrnih in zlatih verižic v vrednosti okolu 140 kron.
Navada šolskih otrok. Na glavi poškodovana je bili* v<5era| 4 leta stara deklica Olga Gillich, stanujoča v Gradaških ulicah. Šolski učenec Schwentner jej je zagnal kamen v glavo in jej prebil kožo. Spi« h imajo šolski učenci navado, da radi po ulicah in cestah lučajo kamenje, da je včasih res nevarnost »a pasante.
Ukradene znamke. Za 170 K inozemskih poštnih znamk je Ono ukradenih pred par dnevi v Tillovi prodajalnici na Kongresnem trgu.
Aretirali so gdč. Amalijo Altman.
Umrl je sin tukajšnjega odvetnika dr. Ahazhizha g. Karol Ahazhizhv38 letu svoje dobe.
čudne vesti. Detektivi poizvedujejo, kam je šel siikar Grohar. Govori ae po Ljubljani, da je poneveril pri umetniškem dru štvu precejšnjo svoto denarja.
Barako prepeljali. Danes dopoldne so odstranili barako pred frančiškansko cerkvijo, v kateri se je prodajal kruh tako, kakor je stala. Ljudje so se čudili temu amerikanskemu načinu prevažanja hiš.
Kotiček za liberalce.
Kaj je zdaj res? V petek je »Na • rod« s strašnim zaničevanjem gledal na »zabito« in »neizobraženo« Nižjo AvBtrijo in na še bolj »neumni« Dunaj ter slavil napredne in sila izobražene kmete v krškem, kosta-njeviškem, mokrenoškem in radeškem okraju. Slavil ja slovenske »naprednjake«, da so daleč naprej buteljnastim drugim deželam. V soboto pa piše: »Ako pa ima kateri narod posebnih vzrokov, braniti se klerikalizma, smo to Slovenci, kajti ni ga naroda, ki bi v začetku 20. stoletja bil tako v oblasti kle rikalizma, kakor smo mi. Klerikalizem nas ubija v narodnem, v političnem, v gospodarskem, v kulturnem in v nravnern oziru; če se mu posrečijo njegovi poskusi, smo izgubljeni in nam je zagotovljen sramoten pogin « Kako sramotno neumno čenča glasilo slovenske budalosti.
S trebuhom plešejo? Kdo ? Seveda »klerikalci«. »Slov. Narod« je svojim kretinom v soboto podal to-le notioo : •Neki pariški draguljar pripoveduje, da je bil enkrat pri bankirju Boulaineju, ko sta bila povabljena tja tudi sedaj znani slepar kanonik Rosenberg in monsignor Romagiia. Popivanje močnih vin je duhovna brata tako prevzelo, da sta začela ob spremljanju kia virja — po trebuhu plesati. Vse je občudovalo nenavadna umetnika, kajti kanonikov po trebuhu plesati tudi razvajeni Parižani še dotedaj niso videli.« Zdaj pa želimo le še, da nam liberalci pokažejo, kako se ta zanimivi pleB izvršuje. Isti list, kateri je Slovencem naznanil eksistenco tega plesa, ka terega znajo izvestno na celem svetu edino le klerikalci, je tudi natančno izračunal, da stanejo v Vatikanu »trije procesi za ločitev zakona« — koliko mislite ? — I, nič manj nego tri milijone frankov. To natančno ve g. Malovrh, kateremu so glede na njegovo tankovestnost pokazati vse račune. Samo tega še ne vedo »Narodovci«, kdo je že take svote plačal, bicer je pa to za propalo »Narodovo« bando popolnoma vseeno, ker ta duševno jako nizko stoječa družba verjame in požre vse, kar se jej natrosi v »Narodovo« skledo.
Književnost in nmetnost. K premijeri opere „Maričon".
V	četrtek se bo pela na slovenskem odru Albinijeva hrvaška opera »Maričon«.
Snov opere »Maričon« je zgodovinska in vzeta iz dobe po bitki pri Wagramu, ko je vsa Hrvaška na desnem bregu Save cd Jasenovca do Jadranskega morja prišla pod francosko oblast Avstrija je takrat z vso pa zljivostjo skrbela, da se jej popolnoma no odtujijo te dežele, in njeni skrivni pristaši so bili nastavljeni po vseh mestih. V Zagrebu jim je bil na čelu fra Andrija Do-rotič.
Na tej zgodovinski podlagi je osnovana opera »Maričon«. V prvem dejanju nastopi že francosko vojaštvo. Sergent Grenadieux ima ljubavno zvezo z Maričono, poročnik PlaiBance pa s Cvieto, hčerjo komesovo, ka teri kot Avstrijec ne trpi to zveze. S tem konfl ktom se končuje prvo dejanje.
Drugo dejanje se začen|a s sklepom turopoljskih plemičev, da vstanejo proti Francozom. Fra Dorotič in komes sta med njimi. Nato je slavnost žetve, med katero da poročnik Plaisance Dorot;čs kot sovražnika Francozov ukleniti
V	tretjem dejanju reši Maričon Doro tica iz ječe. Ona se obl če v njegovo kuto, on pa uide v ženski obleki. Maričon pride pred vojaško sodišče, in tam jo spoznajo.
Dorotič je rešen, in komesu prizanesejo, ko dovoli, da njegova hči vzame Pla-sanca.
Opera je vseskozi lirična, prepletena z lepimi zbori in samospevi. V Zagrebu je zbudila veliko zanimanj.
Glasbo opere vsi strokovnjaki izredno hvalijo. Izredna milina napevov seže v srce. O glasbi bomo še govorili po predstavi. Pri tukajšnjem knjigotržcu g. L. Schwent-nerju se dobi glasovirska priredba te opere s podloženim tekstom. Izdaja velja 6 kron. Ta priredba je sestavljena v prav lahkem slogu. Priporočamo jo prav toplo. Slovenci le preradi segamo po izvlečkih nemških oper. Tu se nudi zopet prilika, da se slovenskim salonom oskrbi krasna slovanska glasba. Opera se naroči lahko tudi naravnost pri skladatelju gosp. Srečku Albiniju, Zagreb, Meduliceva ulica št. 25.
„Mlinar in njegova hči" v Barko vi j ah
Dnč 1. t. m. je mlado društvo v Trstu priredilo to predobro znano igro v prostorni dvorani „Narodnega doma" v Bar-kovljah pri Trstu, ki je bila natlačena radovednih gledalcev iz vseh slojev tržaških Slovanov. Menda se ne motimo preveč, če trdimo, da je bilo navzočih saj 1000 ljudi.
—	Kar se igre tiče, ni treba naglašati, da ima svoje vrline, a tudi svoje hibe; nekatere dolžine so uprav mučne ter zahtevajo mnogo požrtvovalnosti od igralcev in gledalcev. Vkljub tem nedostatkom lahko rečemo, da je bila predstava dramatičnega društva v obče dobra in celotni vtis primeren. Vse uloge (razven „duhovnika") so bile v dobrih rokah, a nekateri igralci so proizvajali svoje težke uloge zares mojsterski. Zlasti smo občudovali g. Ž u ž k a kot mlinarja, ki nam je z zares pretresujočo reel-nostjo predstavljal, vse skozi dosledno, je-tičnega, trdosrčnega skopuha. Gdč. O d i n a 1 kot mlinarjeva hči bi se istotako lahko pokazala na vsakem večjem odru. Igrala je tako umerjeno, brez vsakega pretiravanja, a vendar toplo in resnično, da smo se ji ves čas divili. Zlasti zadnjega prizora, ko umira, ni mogla izvesti naravnejše in do-stojnejše. Žal, da je ta najlepši prizor zelo motila »trobenta jerihovska" g. Štulerja, ki je vsekako hotel biti glasen (kar je o nepovoljni akustiki v dvorani vse hvale vredno), a je o tem pozabil, da se njegov panoramski krik ni prav nič ujemal s finim in nežnim celotnim ensemblom. G. Stoha kot Janko je bil v nekaterih prizorih izvrsten, v drugih pa ga je motil nemir za odrom; semtertje je bil precej raztrešen. Grobokop gosp. Grebene je bil, kakor vselej, izvrsten v maski in igri. Krčmarja, g. Dekleva je sicer malo zapuščal spomin, a v obče smo lahko zadovoljni ž njim. Gdč. Š t u 1 a r j e v a pa je zopet pokazala, da je rojena za oder. Tako neprisiljene, in vsled tega malo opažene igre ne najdete zlahka. Tudi mlinarjeva sestra, gospa Po-nikvar, in pa Jankova mati sta bili docela na svojem mestu. Sploh, kakor rečeno, vse je bilo lepo, le tisti nesrečni duhovi so se premikali preteatralično in v prevelikih presledkih. Sicer pa je to malenkost! Torej hvala požrtvovalnim igralcem, tudi suflezi, gdč. Ljudmili Mladičevi, in pa sv. Jakobškim goslarjem, ki so nam izborno sladili morda predolge odmore. — Občinstvo je vkljub neznosni vročini in trakuljasto dolgi igri pogumno vstrajalo do konca. Fletna koračnica je spremljala odhajajoče gledalce.
—	Dramatičnemu društvu čestitamo od srca!
* Stipendijazaumetnike. Ker se podelijo štipendije nadepolnim umetnikom, kateri nimajo sredstev za daljno izob ražovanje, vabijo se tisti umetniki v pesništvu, godbi in lepoznanstvu iz kraljevin in dežel v državnem zboru zastopanih, kateri menijo, da imajo pravico za jedno tako šti pendijo, naj vlože svoje prošnje najdaljšo do 1. marca 1903 po dotičnih deželnih go sposkah.
Pravico imajo, izvzemši vse umetniške učence in umetniške rokodelce, samo samostojni umetniki.
V prošnjah treba dokazati:
1. izobraženost in osebne razmere (rojstni in domovinski kraj, starost, stan, bivališč«, premoženje) prosilca:
2.	način, po katerem misli porabiti štipendijo za svoje dalnjo izobraževanje in
3.	priložiti ima prosilec prošnji kakor prilogo svoja umetniška dela, od katerih vsako mora biti zaznamovano s proizvod-nikovirn imenom.
Izpred sodišča
Kavalir.
V L? škem potoku, kjer je »najinteligen-tnejši" župan kočevskega okraja, gospod Rus namreč, so je pripetilo minule dni to le: Učiteljica gospod. "VVider je v cerkvi pri ! popoldanski službi božji udarila neki ga de j čka, ki sa jo pri oltarji grdo obnašal. Ta j deček — katerega učiteljica ni po-| znala, — jo bil pa Hlučajno gospod sin 1 gospoda Runa. Č »st gospoda Rusa jo ! pri tem seveda mnngo trpi la ljudstvo jo bilo opozorjeno, kakšnega sina ima. Gospod Rus se je tega zavedal in je š d iskat
»č s t i« v c. k. sodišče v Ribnici, objednem pa tudi h o k. okr. šol. svetu v Kočovu'. Učiteljica bo ni hotela ponižati pred toliko župansko mogočnostjo, ter ni hotela prositi oprošlenja, ker jo iz nevednosti pokrcala porednega gospoda sinčka. Zato sta so pa učitol|ica Wider in kavalir gospod župan Rus gledala 16. oktobra 1902 pri c k. sodišču v Ribnici iz lica v lice. C. kr. sodišče, v katerem poznaiu s mo »iusticijo«, jo obsodilo učiteljico Wider na tridnevni zapor, oziroma v globo... Znano je, da župan gospod Rus ne more trpeti učiteljice "VVider, ki nima tiste politične »značajnosti«. kakor njen chef gospod Sedlak.
To stvari šo ni konec. In ako je ostal duh zakona isti, kakor je bil pred kakimi dvajsetimi leti, bo imel gospod Rus, sladko zavest, da je učiteljico tožil, a sam plačal stroške, ker bo učiteljica o pro ščena pri višji instanci. Takrat je namreč pritiral neki vaški mogočnež, kakoršan jo še gospod Rus, prod o. k. sodišče v Velikih Laščah nukega učitelja zaradi razžaljenja časti, ker je učitelj svojemu učencu, sinu dotičnega mogočneža, dejal v gostilni >lump«, ker ni imel zanj bolj primernega naslova. Sodil je neki star adjunkt in učitelja odsodil na enodnevni zapor. Učitelj je rekuriral in višja lnutanc« ga jo oprostila Tako je dobil svojo »čast« pred dvajs-timi let i tisti mogočnež. Kako jo bo dobil gospod Rus, še ne moremo uganiti, vsakako pa ostane »kavalir"... Ako pa začnemo tako prakticirati, da bodumo tožili učitelje takoj, ako bo kakega porednega panža po strani pogledal ali potipal, bodo c. kr. sodišča kmalu imela dosti posla z liberalnimi učitelji, saj veste, da zgledi mičejo.
Izpred tržaškega sodišča. Dne 26. septembra srkala sta ga delavca Colog-nese in Petrič. Ko sta se vračala domov, udaril je Petrič prijatelja Colognese s pestjo, a zadnji je potegnil nož in ranil z njim Pe-triča ter se mirno odstranil. Vshd toga je dobil Cologiieso deset msisocev trde« ječe. — Ivana Kaičič, 17ietna iz BaČ pri Postojni, služila je pri Kmošekovi družini. Pri tej družini stanuje tudi krčmar Kukura. Dne 1. ektobra je ta zapazil, da mu jo zginila mošnja, v kateri je bilo 60 kron, in on je sumil na Knlčič, katera je priznala tatvino. Valed tega je dobila štiri mesece ječe. — Perici Antoniji Porič ukradli so štirje otro-Caji od 14 do 16 let neko odejo, rjuho, štiri svilene robce in druge reči v vrednosti 50 kron. Od teh mladih malopridnežev zaprli so samo dva in včeraj sta morala od govarjati pred tržaškim sodiščem. Imenujeta se Aleksander Neubauer in Oasar Pollack. Prvi je elobil SeBt mesecev jefie, poostrene z enim postom na mesec, in je dobil še po sobno nadzorstvo po prestani kazni od strani policije. Pollack pa je bil oproščen vsled po manjkanja dokazov.
Tatovi na župnikovem vrtu. Župnik od Sv. Jakoba v Trstu H r o v a t i n bil je na letovišču. Dne 27. septembra prišla sta po noči na njegov vrt čez 2 in pol m visok zid tatova, ki sta hotola ulomiti v njegovo stanovanje. Ropot je zaslišala v bližini stanujoča ženska, ki je zagoala krik: »Ta tovi*. Pritakla sta redarja, katerima se j9 posreč;lo pograbiti ji dnega, drugi pa jima je ušel. Malombra je stal radi tega pred sodnikom in rekel: Na poti sem našel nekega nepoznanca, ki mi je rekel, da ima pri b;;bi različno ponarejene ključe in drugo stvari, katere rabi pri ulomu Jaz sem mu na to svetoval, da ni dobro nositi tako nevarnih stvarij b sabo, ker bi prišli lahko redarji, preiskali ga in bi ga potem zaprli. Svetoval som mu vsled t*ga, naj shrani dotične reči na bližnjem vrtu župnikovem. Po magal sem mu še čez zid in ker nepo-znanec ni mogel več splezati iz vrta, skobacal sem so še jaz vrh zida, pomolil sem roko drugu, pri tem pa spm padel še jaz v vrt. Redarji so zaslišali šum, pograbili so me tako nedolžnega .... a jaz, da si že j mnogokrat kaznovan radi tatvino po 3 leta,
j 18 mesecev itd., sem tako nedolžen.....
j bodni dvor jo preložil razpravo.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani
Prijet morilec Včeraj so prijeli na Dunaju monterja Frana Bormanna, ki je v sredo po noči v Šimnicu na saškem ! streljal na svojo ženo in jo težko ranil, umoril svojega otroka in obstrelil samega sebe ter potem zbežal. Isti se je protivil aretiranju z vso močjo in je ustrelil večkrat iz revolverja, ne da bi bil koga ranil. — Lepo »dobrotvorno« društvo. ; Ogrski mi iater za notranje stvari je dal 1 dobrotvorno društvo v Budimpešti razpustiti, ker je malce presvobodno razpolagalo z dru j štvenim imetjem. Društveni predsednik je j n pr. dal napraviti svoj lastni portret in 1 ga potem odkriti na svečan način v dru štvenih prostorih — seveda je bila tudi sijajna gostija — a vso na — društvene strošku. Hčeri nekega sonačelniks društva ao dali iz društvenih sredstev — doto! — Radi zvonenja obsojena z a -kristana. V Volletri sta bila obsijana dva zakriBtana, ker je bil župan mnenja, da
. sta s cerkvenimi zvonovi »predolgo zvonila«. Niti cerkveni zvonovi niso več prosti v liberalni Itali|i! — Močan potres jo bil v T flisu. Več hiš je uničenih. — Predsednik Kriiger se namerava, kakor poročajo razni listi, sprijazniti z Angleško in oditi v Južno Afriko. — D e w e t je izdal knjigo o burski vojski. — D e š m i 8 i je je padel na mesto Bougie v Algieru. — Velik požar v umetniškem salonu. V Budimpešti je v nekem umetniškem salonu zgorelo vsled neprevidnoBti nekega delavca več dragocenih slik. Škodo cenijo na 100 000 kron. — Hotel po-gorel. V Bergenu v Švici |e včeraj pogorel znani hotel btalheim. — Ugasel ognjenik. Iz Guatemalc javljajo, da je ugasel ognjenik Santa Maria. Po zadnjem izbruhu provzročeno škodo cenijo na več milijonov. — Nesreča na morju. Minuli petek sta blizu Dungoriesa trčila angleški parnik »R>-yuius« in španski parnik »Enero«. Poslednji se je potopil z 22 možmi. Dva so rešili. — Roparji napadli poštni voz. Na cesti iz Telavva v Ti-flis so roparji napadli pošto. Enega uradnika bo ubili, drugega ranili ter odnesli 8000 rubljav. — 115 oseb zasutih v cerkvi. V kraju Versalo blizu Bremena se je podrla mej službo božjo ondotna cerkev. Zasutih je bilo 115 oseb. Dosedaj so našli 10 ubitih, 52 nevarr.o ranjenih. — Nesreča pri gradnji vojašnice. V Czenstohovvu so jo podrl pri gradnji vojašnice velik del zidu. Ponesročenih jo 13 delavcov, mej temi so štirje ubiti, tri še pogrešajo. — Tovarne usnja v Pragi so sklenile, ceno usnja za podplate zvišati za 10 kron. — Odškodovanje radi nepovoljne kritike je prisodilo v znesku 60000 mark novijorško sodišče kapelniku Herbertu. List »Musical Courir« je priobčil oceno, ki je trdila, da H.rbertova g!asba ni originalna. — Mater je ubil v Eggenbergu pri Gradcu blazni H rman Gleichwcst Razbil ji je glavo z železnim drogom.
Varnost v Parizu je jako pomanjkljiva. Povprek pride po 6 napadov in pobojev na eno noč. Temu je kriva največ prostitucija, ki da povod k mnogim pretepom. Magistrat premalo razsvetljuje mesto v poznih in nočnih urah. V predmestjih so organizirane cele bando lupežnikov, ki ziutematično izvršujejo svoj posel in včasih celo naženo policijo. Kriva so tudi sodišča, katera jako malo kaznujejo telesne poškodbe. Posebno imajo pa pariški porotniki jako žalostno zgodovino za seboj. Prav navadna stvar je, da se dajo podku piti od advokata in oproste največjega zločinca. Tako n. pr. so oprostili bandita, kateri je nedavno usmrtil plesavk Alico, ker mu več ni hotela dajati denarja. Combes bi pač imel tu dovolj posla; gotovo bi več koristil, če bi preganjal vlačugarstvo in kradež po pariških ulicah, kakor pa pohlevne nune!
Tri hude pijavke so aretirali v Prenesla v Galiciji. Imenujejo se: Mojzes R^b huhn. Salomon Altbach in Tintenfass.
Bojevite ženske so v Bolgariji. Pri »lavnestib v Sipki jih je bilo več z bojnimi medaljami okrašenih. Posebno ena je bila junaška. Ko so so borili Rusi s Turki pri Sipki, je Rusom krepko pomagala in dobila zato vojaško kolajno. Potem se je orno žila s kmetom pri Vidinu. A ko je vzbuk-nila srbsko bolgarska vojna, je ušla možu zopet v vojsko in pri Slivnici streljala na Srbe.
Izseljevanje v Južno Afriko jako narašča. Od tam prihajajo tudi jako svarilni glasovi. Največ naseljencev jo okoli Jo-hannesburga, kjer pa več ne morejo dobiti zaslužka na poljih. Zato jih gre največ v rudokope. Strokovno - izobraženi dobivajo dobro plačo in zaslužijo celo po en funt šterlingov na dan, a kdor nima strokovne izobrazbe, dobi semtertje le po 5 šilingov, pri čemer ob Btrašni draginji, ki vlada tam, lahko lakota umre. Iz Avstroogrske sploh puste vsak tneBec le 20 naseljencev v deželo. Mn* go jih je po 3 in še več mesecev brez vsakega zaslužka v nepopisni revščini.
Razstava in loterija na korist Burom. Društvo „Pro-Boer" v Haagu je pozvalo umetnike, naj pošljejo svoje urnet nine na razstavo, ki bo na Dunaju v korist Burom. D šlo je do 5000 umetnin. Hkrati sa priredi loterija, katere dohodek Be bo peislal ubogim burskim rodbinam v Južno Afriko.
.OrfcU&tVSk
(Slovensko katol. akadem. društvo „ Z a r j a " v Gradcu izbralo si jo za zimski tečaj 1902/3 na I. red. obč. zboru sledeči odbor: Predsednik: Btud. phil. Franc Kolenec, podpredsednik: stud. ing. Rudolf Podkrajšek, tajnik: stud. phil. Jonip Malnar, blagajnik: Btud. phil. Anton D'tela, gospodar: stud. phil. Anton Rabuza. Običajni društveni prijateljski večeri so vsak četrtek ob 7. uri zvečer v kluhovi sobi »Hotel Kaiserkrone«, F&rbergasee štev. 4. Somišljeniki vedno dobro došli.
(Bralno in pevsko društvo ,M a r i b o r') priredi gledališko pred stavo t nedeljo dnč 9. novembra 1902 v veliki dvorani »Narodnega doma«. I »Eno uro doktor«. Burka v enem dejanju. II. »Zamujeni vlak«. Saloigra v 5 dejanjih. Priredil Ant Kržič. Med posameznimi dejanji Bvira slavna veteranska godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec po 10. uri. Vstopnina : Sedeži v dvorani od 1. do 5 vrste po 60 kr., od 6. do 10. vr-ta po 40 kr. in od 11. do 16. vrste po 30 kr, stojišče v dvorani pa U5 kr.. za dijake po 20 kr., sedt-ži na galeriji po 25 kr., stojifiče na galerili po 15 kr. Vstopnico se dot č na dan predstave od 2. do 3. ure popoldne in od llt7. do 8. ure zvečer pri blagajni v »Narodnem domu«. K obilni udeležbi vabi naiuljudneje odbor
(Slov. kat. akad. društvo „D a n i c a") si je izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik stud. phil. Ivan Grafenauer, podpredsednik stud. iur. Fran Schaubach, tajnik stud. phil. Anton Sušnik, blagajnik stud. for. Matej D a g a r i n, knjižničar stud. med. Ant. Rasbergar, gospodar stud. phil. Fran Porenta.
(»Katoliško izobraževalno društvo s t. Jožefa« v T r ž i č u) bode priredilo slavnostno predstavo v spomin 25 letnica vladanja Nj. Svetosti papeža Leona XIII. v nedeljo dne 9. novembra 1902 v prostorih g. Henr. Dobrina (na skali). — Vspored: I. Pesem »Colničku«. II. Slavnostni govor. III. Papeževa himna. IV. Pesem »Pozdrav«. V. Ijra: »Sinovo maščevanje« ali »SpoStuj očeta«. Igra v treh dejanjih. fietek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Za neude: I. sedež 80 vin., II. sedež 60 vin., stojišča 40 vin. Za ude: I. sedež 60 vin., II. sedež 40 vn, stojišča 30 vin. sadeži se lahko že poprej naročijo pri blagajniku g. A. Mikiču. K obilni udeležbi prijazno vabi
odbor.
Liberalni gospodarski načrt.
•■(Odgovor na Pirčevo knjigo „Kmetijske razmere na Kranjskem.")
(Dalje.)
Tudi dohodek iz sena je prej prenizko ko previsoko cenjen.
Končna bilanca pokaže na ta način pisatelju okroglo 5 milijonov kron izgube v denarju, ki jo morajo doplačati na svojo obrt. K temu pridejo še obresti od dolgov v znesku 7'/» milijona kron, pa stroški za pijačo in meso, v skupnem znesku 2.970.460K: skupni primanjkljej torej znaša 15,270.460 K, ki se deloma pokrije s postranskimi dohodki iz gozdov, naložene g'avnice in izvrševanja drugih obrti, kakor trgovske in krčmarske.
Konečni sklep raziskavanja je, da pisatelj „z vso gotovostjo trdi, da vzlic vsem postranskim zaslužkom zmanjka v sedanjih razmerah našim kranjskim kmetovalcem vsako leto najmanj 5 milijonov kron suhega denarja') in to le v najbolj ugodnih letinah, drugače vedno še več. Vsak račun, pravi pisatelj, se mora preskusiti, če je pravilen. Poskusimo ga precej tudi mi. Vseh kmet-skih posestnikov na deželi je 55.682, pride povprečno na vsacega na leto primanjkljaja 100 K. V mali občini, ki ima 300 posestnikov, bi znašal primanjkljej vsako leto 30.000 K, v desetih letih 300.000 K. Sedaj pa vprašamo, alijeto v kateri občini resnično, da se napravi čisto novega dolga na vsakega posestnika povprečno 100 K? Kolikor poznamo razmere, se to ne more o nob e n e m kra ju resno trditiin je za celo deželo gotovo neresnično.
Dokaz, da kranjskemu kmetijstvu res zmanjka vsako leto 5 milijonov suhega denarja, daje pisatelju vknjiževanje in izknjiževanje dolgov na kmečka posestva. Tako je bilo 1.1898. novih vknjižb 12 97 milijonov kron; razbrememb 6 82 milijonov kron, 1. 1899. vknjiženih 1160 milijonov kron, razbremenjenih 8 43 milijonov kron, 1. 1900. vknjiženih 11-22 milijonov kron, razbremenjenih 1033 milijonov kron; bilo je torej v zadnjih treh letih 10 21 milijonov kron več vknjiženega dolga, kot izbrisanega.
Po mnenju pisateljevem je ogromna večina dolgov resnična, t. j. nov dolg se je res naredil ter obstoji in je zanj obresti plačevati. Nasprotno je v pregledu navedena vsota za izbrisane dolgove sicer tudi resnična, a dve tretjini teh izbrisanih dolgov se niste plačevali z gotovim denarjem, marveč je prišlo do izbrisa iz kakega druzega vzroka. Resnica je, da se pri nas od tistih dolgov, ki se izknjižijo, le tretjina z denarjem poplača; zato moremo dobiti pravo podobo našega zadolževanja le tedaj, če o d-štejemo od novo narejenega dolga tretjino izbrisanega; potem nam šele ostanek kaže, za koliko je narasel dolg.1) — Škoda, da gospod ravnatelj ni navedel boljših dokazov,
kot strokovnjaško mnenje, ker nam to v tako važni zadevi nikakor ne zadostuje. Kar brez vsakega dokaza trditi, da se dve tretjini izbrisanega dolga nista resnično plačali, da se na vsak način dokaže trditev, i priori vzeta za podlago, ni posebno strokovnjaško.
Mi tudi trdimo, da ni od vseh vknjižb plačevati obresti. Znano je, da v večini dežele precej vknjižijo ženino doto in kar ji mož prostovoljno obljubi, vknjižijo kot pravice do vžitka in tudi cenijo. Od vseh teh vsot ni treba na leto plačevati obresti. Ce umije gospodar, v knjiži sodišče vedno vse dote mladoletnih otrok, če ne more dedič plačati v gotovini. Nasprotno je na naših posestvih milijone vknjiženega dolga, ki je bil že davno plačan, pa ni še izbrisan. Zato nam vknjiževanje in izbris bremen nikakor ne more podati jasne slike naših razmer. Mi trdimo, da se napravi v naši deželi več kot za 5 milijonov novih dolgov na leto.
Ali je pa vsled tega resnično, da cel<5 naše kmetijstvo nazaduje za 5 milijonov kron vsako leto? Ko bi nazadovalo, bi bilo treba ta pomanjkljej pokriti. Tu sta dva slučaja mogoča. Ali se splošna vrednost našega kmetijstva zmanjša vsako leto za 5 milijonov kron, ali pa moramo dobiti denar izven dežele, ker suhi denar se z zrakom ne pokrije. Ali se torej res zmanjša naše premoženje za letnih 5 milijonov kron?
Resnično je, da se je v zadnjih letih več gozdov posekalo, kot je lesa zrastlo, res pa tudi, da se je v zadnjem času to roparsko gospodarjenje ustavilo, da kmetje pazijo na gozde, in gozd sedaj ne nazaduje več, saj splošno ne. Drugo gospodarstvo se je gotovo povzdignilo, na nekaterih krajih se je cena sveta prav zel6 zvečala, napravile so se investicije, in sam gospod ravnatelj bo rad priznal, da ima naše gospodarstvo sedaj za tretjino višjo vrednost kot pred 20 leti. —
Ali smo dobili denar na tujem po naših hranilnicah? Potem morajo naše hranilnice imeti vse vkupaj vsako leto 5 milijonov več danih posojil, kot sprejetih vlog. In ravno ta skupna bilanca naših hranilnic nam more edina podati resnično sliko naših razmer. Resnično pa je, da imajo naše hranilnice v deželi vsako leto več novih vlog, kakor dajejo novih posojil. Splošno se vsako leto pomnoži naše premoženje za eden do dva milijona kron na leto.
Tuje hranilnice nimajo pri nas prav nič naloženega denarja, nasprotno imajo naše veliko denarja na tujem, posebno v Istri. Zraven imajo veliko naloženega v državnih papirjih, v akcijah itd.
"elefonsk* sii
Deželnozborske volitve na Štajerskem.
Celje, 4. novembra. Dr. Dečko in d r. H r a š o v e c s i j a j n o i z-voljena. Dr. Dečko dobil 230 glasov, dr. Hrašovec 2z0 glasov. Nekaj glasov se je cepilo na nemškutarsko in socialno-demokraško stran. Zdolšek je dobil 52 glasov, Apak 35 glasov. Volivci so zbrani v „Narodnem Domu"! Navdušenje velikansko.
Ljutomer, 4. novembra. Ivan Ko-č e v a r iz Središča je dobil pri današnji volitvi 70 glasov, urednik Anton Korošec 44, „Štajercev" kandidat Wra-tsehko 8 glasov.
Slovenji Gradec, 4. nov. Ivan Vošnjak dobil 76 glasov, kandidat „Štajerca" Grubelmk 13 glasov.
Brežice, 4. nov. 108 oddanih glasov; Žičkar dobil 88, Janežič 18, Volavšek 2 glasova.
Ptuj, 4. nov. od 1-58 glasov dobil Jurtela 145. Izvoljen je torej dr. J u letela. Zadravec sramotno propadel.
Žalec, 4. novembra. Pri današnjem mnogobrojno obiskanem volilnem shodu predstavil se je in razvil svoj program deželnozborski kandidat za mesta in trge dr. K a r 1 o v š e k ter bil z navdušenjem sprejet kandidatom.
Maribor, 4. novembra. Robič dobil 167, Roškar 174 glasov, „Šta-jerčeva" pristaša Kresnik 84 in Damijan 76 glasov.
Gradec, 4. nov. Z najskrajnejšimi sredstvi se je združenim nemško-liberalnim strankam, katere je podpirala socialna demokracija, posrečilo, vzeti nemškim konservativcem mandat graške okolice. Izvoljen je „Bauernbuudovecu Daniel. Konservativec Huber je propadel in je dobil samo dva glasova
manj. V okraju Lienz je zmagal dosedanji poslanec nemške ljudske stranke Frank Jkdarkus z 31 glasovi, konservativec Schoisvvohl je dobil 24 glasov; istotako je izvoljen v okr. Ljubno (Leoben) dosedanji poslanec „Bauern-bundovec" Andrej Burger s 56 glasovi, konservativec je dobil 23 glasov.
V	okraju Judenburg so lib. stranke vzele konservativcem mandat. Izvoljen je „Bauernb." Brandl s 65 gl., kons. Herk je propadel. Dobil je 51 glasov. Okraj Bruck na Muri si je ohranila nemška ljudska stranka in je izvoljen njen kandidat Anton Furst s 70 glasovi, konservativec Pyffrader je dobil 23 glasov.
V	okraju Hartberg je izvoljen konservativec Hagenhofer, v okraju Weitz konservativec Berger, v okraju Radgona nemški konservativec Kern. V okraju Murau sta dobila konservativec Wedlacherl, iu „Bauernbund." Zedlacher 32 glasov. Žreb je odločil za „Bauern-bundovca". V okraju Lipnica (Leibnitz) sta izvoljena oba konservativna kandidata S c h w e i g e r in II o 1 z e r. V okraju Irding je izvoljen konservativec N e u m a y e r z 69 glasovi, protikandidat je dobil 37 glasov. Dosedaj še niso znani volivni izidi iz okrajev Stainz in Feldbach, kjer se upa na zmago konservativnih kandidatov.
Velikovec, 4. nov. Vaš članek o deželnozborskem gibanju na Koroškem se ne vjema povsem z dejanskimi razmerami. Dela se vsestransko marljivo in nikakor ni gotovo, da bi gospod Podgorc propadel. Rodoljuoi, delajte vstraj no naprej!
Zagreb, 4. novembra. Pri demonstracijah oškodovanim strankam so pričeli izplačevati odškodnino. Ker vlada mej občinstvom mnogo razburjenja, je vlada nabila nove lepake, da preki sod še ni preklican.
Zagreb, 4. novembra. V obravnavi proti uredniku „Obzora" Pasaricu radi zanemarjenja dolžne paznosti so se vsi spisi odstopili drž. pravništvu v nadaljnje postopanje.
Zagreb, 4. nov. Novo hrvaško opero „Petar Svačič" je uglasbil Jožef Alandič v proslavo 800 letnice smrti zadnjega hrvaškega kralja.
Dunaj, 4. nov. Listom se zopet poroča o velikih defravdacijah. Blagajnik neke češke posojilnice Kari Tourek je poneveril 80.000 kron, pri podružnici ogrske zavarovalne družbe v Ko-lošu je poneveril neki uradnik 60.000 K.
V	Regensburgu se je zastrupil odvetnik dr. J. Hauser, ki je poneveril 200.000 kron in je pobegnil iz Velike Kaniže. Inženir Basser je pobegnil z Dunaja. Ogoljufal je stranke za 50.000 kron.
Rini, 4. nov. V Livornu se je ruski veliki knez Pavel Aleksandrovic, brat carja Aleksandra III. poročil z bivšo soprogo inženerja Pistolkorna. Car Nikolaj se je s knezom razprl.
Cmdl BO:
V hiralnici;
30. oktobra. Marija Sparenbbk, kuharica, 56 let, pljučni edem
V bolnišnici:
28 oktobra. Lulta Grohar, občinski ubogi, 63 let Myodegeneratio et paralysis cordis.
1 novembra. Ivan Bolta, delavfiev sin, 16 mes., jetika.
Meteorologidno porodilo.
Vidina aad morjem 306-2 m, jrednji zračni tlak 736-0
L a Cas opa- 5 ! sevanja 1		Stanjo barometra T inm.	Timpe-ratur. po Celiijn	f i- & Vetreri	Nebo	lig
3	9. zvee.	742-0	5-5	sr. svzh.	obl	o-o
4	7. zjutr. 2. popol.	•741 3 740 0	3-3 9-4	sr. svzh. sl. svzh.	obl jasno	
-•	u t j oi. 3V6U. jaauu |
Srednja včerajšnja temperatura 6 7°, normale 6 6\
Dunajska borza
dni 3. oktobra.
Skopni dr>.avni dolg v notah.....
Skupni drlarni dolg v »rebrn.....
Avstrijska zlata renta 4£......
Avstrijska kronska renta 4*.....
Ogerska zlata renta 4 %.......
Ogerska kronska renta 4% . . . . . . Ivstro-ogerske bančne delnioe, 600 gld. .
Ireditne delnice, 160 gld. ......
uondoi vista...........
»•miki dri. bankovci ia 100 n. n«m drl.relj.
JO mark...........
JO frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci... *.....
GL kr. cekini...........
10095 100 80 120 60 10020 120 45 97.60 15 60 67250 23905 116-85 23-40 1906 95 15 11-31
dni 3. novembra 1908. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
Pisnici ia spomlad.....,	7-49	»	7-50
Ri za spomlad.........6-73	„	6-80
ioruza aa maj • Junij 1903 ..........6 70	„	6 80
Otm za pomlad.......	6-55	»	6 E6
Na budlnpeitanaki borsi:
Plenica xa april..............7-38	,	7 39
RI za april..........6-44	„	6 45
Ovei za april ..................6 27	„	6.28
Koruza za maj (1903) . . . ,	5 68	,	5 69
(Bfektrv.)
Dunajski trg.
Plenica banalk*.......K	7 70	„	8 20
. juta« iel.........7 50	,	7 80
RI ..........6-60	.	7—
Jermen . ........6 -	.	7 25
„ ob Tisi.........5 90	,	7 75
Koruza ogerska........6 90	.	7-—
Cinkvant , ........6-80	»	710
Oves arednji..........6 45	.	6-60
rilol.......... .	6-—	,	12 —
Danes ob pol 8. uri zvečer
javno predavanje
v veliki dvorani
„Katolidkega doma".
Predava dr. Schweitzer.
Pozor gg. organisti!
3ini ameril^aijjl^i Ijarmenij
zli spremeni, popolno nov ter še v prvotnem zaboju se proda takoj, ker sta sedanjemu lastniku po pomoti doSla mesto enega, dva. Cona z voznino in carino 177 gld. Plača se lahko v mesečnih obrokih, le voznino in cirino je plačati takoj. Več pove uredništvo »Slovenoa«.	1247 3—2
Dražba cerkvenega mošta.
Dnč 13. novembra 1.1. ob llt\0. uri pred poldne prodi po dražbi cerkveno pred-atojništvo bv. Peter pri Maribora nad
osemdeset polovnjakov
vinskega mošta
letošnje trgatve.
Dav. Jurkovič,
1241 2-1
kn -škof. duh. svžtnik in župnik,
■..MmuMtmUttOHttMtHHtMimMtMM«-
ijjl ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani j|g
::::	priporoča:
Kratek podulr
o sv. zakonu.
Za slov. zaroEence In zakonske
sestavil
Jan. Zabukovec, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več.
sa? mrnnrnmMMmMim
dvajsetega stoletja 1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Gregor!) Pečjak. «
Stane v „ProdajaInici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
Božično darilo!
1136 10
Razvedrilo starim in mladim so:
Crraiiiofoni,
cena od 15 do 125 gld.
Av t o H! a t i,
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahtevajte moj llustrovanl cenik.
SUDOIlF OiEBER,
ura*, v LJubljani, Stari trg št. 16
<	® ©	
	co	
OB	B	i
<®		
fs-t—	® M.	t
CD N	O	s
»—. E	cr? o	ts
e?	<■<	a.
.	0 1	
katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1903
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.
far je itfla
kDružinsfia pratifia
za leto 1903
/faro čila na	pratifo
^prejemajo in točno razpošiljajo tvrdke:
A. ^uer-Jforertčan, ). Jfordif^, }(. /fičman in V. ?etričič, vsi v Zjubljani.
Katoli&bA TIskarna
priporofia ramovritn«
MT vizitnice
po nizki ceni.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem časa. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minua naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. url 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Seli-thal v Aussee, Iscld, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling t Steyr, Line na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago Lipsko.
Ob 7. url 17 min. zjutraj meSani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 11. uri lil min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri 56 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
06 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 miti. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer mefiani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
v Kamnik
-7. uri 28 min. zjutraj 2. „ 05 „ popoldne „ 6. „ 50 „ zvečer „ 10. „ 25 „ ponoči „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob 6. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 06 „ dopoldne „ „ „ 6. „ 10 „ zvečer „ „ „ 9. „ 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj „ 2*13 popoldne „ 6 06 zveder
Prihod: Ob 6*34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6-69 zvečer.
Zahvala in priporočilo.
Odhajajoč iz Ljubljane se tem potom prav prisrčno poslavljam od vseh častitih prijateljev, znancev in cenjenih gostov in jih zahvaljujem ta dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost
Ob enem pa vljudno naznanjam, da sem prevzel v svojo režijo dobro znano iu povsem ugodno opremljeno g. L. Kavčiča
grostilno in vrt
v ducdob b* 5t.
v ta namen sem si nabavil in bodem točil le najizbernejša dolenjska, vipavska, lstrljanska in sromeljska pilstna vina, in najboljše Reiningshausovo pivo.
Pripravljena bodem imel vedno sveža Izvrstna In okusna gorka ln mrzla Jedila m skrbel vsikdar za toč .o postrežbo.	. .
Zagotavljam tudi vsikdar nizke cene priporočam se slavnemu občinstvu v Ljubljani, Medvodah in po vsem Gorenjskem, ilati tudi p. n. gg. izletnikom in potnikom vsakega stanu, za obilen obisk, in bilježim
z najodličnejšim spcštovinjem
udani
1232
Jožef Cotič, gostilničar.
Spretni gastopniki se povsod sprejmo 1
Nad 300 000 v rabi
Svetovnoznani
Nad E00 prvih odlik.
I'
££ Alfa-Laval-Separator-ji -Z
so najboljši posnemavci smetane.
Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri.
Popolne oprave za dobivanje sirotke ™
tudi vsi drugI stroji Iu priprave za mlekarstvo.
Popolna naprava za led in hladenje "^i*™6
klavnice In mesnice, pa za čokotadutce, od 450 do 300.00'0 kalorij. Najeeneja In najpopolnejša hladilnica.
roko In za par, pa
Akcijska družba Alfa-Separator,
Podružnici!: ButllnijuSU, V., Itathorjr utza 4; Praga, Petrova ulica 23-11. Zaloga za južne dežele: > Gradcu, Annonstrasse 86. Ceniti, poduone lirožure, proračuni in nairti za mlekarne na razpolago. SvM bo dajo t Tseh zadevah mlekarstva. Zahteva uaj so naš strokovni list ,,AUii-Mittheilungeaa
brezplačno.
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
St. 12.173
1197 3-3
Razpis službe
hišnega duhovnika v deželni prisilni delavnici
v Ljubljani.
Provizorično so oddd služba hišnega duhovnika v deželni prisilni delavn;ci v Ljubljani z letno plačo 1600 K poleg prostega stanovanja, kurjavo in svečave proti obojestranski polletni odpovedi.
Prositelji za to mesto naj vlože svoje prošnjo
do lO. novembra t. 1.
pri deželnem odboru Kranjskem.
Razen stanovske sposobnosti je dokazati tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jizika ter gledč zdravstvenega stanja priložiti zdravniško spričevalo.
Deželni edber ucjucdinc l^ranj^c.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1902.
Št. 9 192
Razpis.
1223 3-3
Deželni odbor kranjski sprejel bo v službo tri služabnike v začasni lastnosti. Oiiral pa se bo le na prosilce, kateri so samskega stanu in ki so sprttii v slovenskem in nemškem pisanju.
Mezda na dan je določena z 2 K.
Tozadevne prošnje, katerim ae morajo priložiti krstni list in spričevala o dozdanjem službovanju, predlože naj se do
IS. novembra t. 1.
pri podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 25. oktobra 1902.
FERSAN - OACAO
je ieleznato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	618 50—23
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. flVayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani
A
s
<D- "9
SF SS
ssv **
m
Prosim, gosp. kolesarji, blagovolite citati!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem svojo zalogo še ostalih koles znamka „Styria in Helikal" letošnjih modelov pod svojo ceno izprodati, zatorej je dana slehernemu najugodnejša prilika, si (lohro, zanesljivo kolo po nizki ceni pridobiti. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi pneumatike.	982 u
Spoštovanjem priporočam
Franc Čuden, trs°ZL?t™&T'
Af Nakup in prodaja ia vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd
Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj Sega dobitka. — Promese za vsako žrebanje.
Menjarlčna delniška družba
»91 EBC1T B«
l Minibeiln 10 in 13. Dunal. L StrobeloassB 2.
jgaF" Pojasnila ~<9Q v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvtti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienih
glavnlo.	134 120