Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din 1*—.
April	Mesečna naročnina	CSR	jK	Uprava: Gajeva 1. 20 Din, za inozem- JM ^ KRM	Telefon 8855. - Cek. stvo 35 Din. Ured- flKÜ	B 688181	čga«Bk	iMHik.	račun:	Ljubljana ništvo: Ljubljana, HBW . BflBHI	št. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. WeM&l j&	Jr	ceniku. Pri večkrat- Tel.: 2566, int. 3069	nih obiavah P°Pust NARODA		Današnja številka vsebuje:
28 Bela nedelja Banovinski shod Jevtifete liste w Lpsššjssi Tretinska vožnja!			Na shod! Spored nedeljskega shoda Ban dr. Puc v Metliki in Kranju Vestfalski Slovenci in Jugoslavija Šolska poliklinika v Ljubljani Za lažje vnovcevanje kmet. pridelkov
Št. 10 Iz,iajVdneva p^praznilfu	V Ljubljani V Soboto, dne 27. aprila 1935	Rokopisov ne vračamo	Leto I			
Na shod!		MacDonaid še obsodil — Nemci reagiralo	
V nedeljo bo dan Slovenije. Ta dan bo Slovenija na velikem shodu predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča manifestirala svojo neomajno uda nos t jugoslovanski misli. Obenem pa tudi svojo neupogljivo voljo, da se do konca izvede veliko delo pokojnega kralja Aleksandra za napredek in blagostanje Jugoslavije. V obmejni Sloveniji bo kar sam od sebe veliki volilni shod predsednika vlade tudi naj večja manifestacija slovenskega patriotizma in slovenske zvestobe do države. Zato vsi na shod, zato vsi na to manifestacijo patriotizma.
Nedeljski shod pa bo tudi največjega notranje-politifnega pomena. Z novim programom nastopa predsednik vlade Bogoljub Jevtič, z novim gospodarskim in li-nančnim programom, ki je že sedaj solidna podlaga za oživljenje vsega našega gospodarskega življenja in s lem tudi izhodišče za pot iz krize. Slovenija je gospodarsko in kulturno najbolj razvita pokrajina v državi, zato pa tudi Slovenija najbolj cen: novi moderni program predsednika vlade in zato je vsa in enodušno za ta program. Na velikem shodu na Kongresnem trgu bo zato v nedeljo Slovenija manifestirala za ta program in se odločno izjavila zanj.
Leta dolgo je zlasti Slovenija zahtevala, da se tudi pri nas začenja po zgledu vseh velikih modernih držav z reševanjem gospodarske krize. Leto za letom pa so ostale te zahteve neuslišane in proti gospodarski krizi in njenim posledicam se je pri nas borilo le s popolno apatijo. Nič se ni storilo v korist naših denarnih zavodov, nič se ni storilo za omi ljenje brezposelnosti z razpisom javnih del, nič se ni storilo za olajšanje že več ko neznosnega davčnega bremena, temveč s prazno tolažbo, da mora biti, enkrat krize konec, se je s prekrižanimi rokami gledalo, kako propada naše gospodarstvo in kako postaja beda vodno večja.
ščle z nastopom vlade Bogoljuba Jevtiča ,je tiho te usodno napačne apatije konec in sedaj se: je šele pričel boj proti krizi. Ta boj se mora nadaljevati z vso odločnostjo m Se s povečanim tempom in to svojo zahtevo bo Slovenija gromko poudarila na velikem shodu v Ljubljani. To pa je tudi oni veliki vzrok, da morajo vsi na ta shod, da bo od deset in desettisočev poudarjena zahteva našla tako močan odmev, da postane kar zakon! Za vedno mora biti konec onega neoprostljivega mrtvila, ki mora na nedeljskem shodu doživeti svojo najbolj učinkovito obsodbo!
Skoraj vsa povojna leta je bila notranje politična zgodovina Jugoslovanov v znamenju strastnih in ostrih medsebojnih borb, ki so morda temu ali onemu strankarskemu voditelju prinesle nekaj lovorik in nekaj praktičnih ter osebnih uspehov, ki pa so bili za ves jugoslovanski narod samo velikanska izguba na vsej črti. Vsak napredek je bil zaradi teh borb nemogoč, ker tudi v najvažnejših vprašanjih je bilo vsako složno delo Jugoslovanov nemogoče. Zato smo zastali v tekmi z drugimi narodi, zato smo pri vseh ogromnih naravnih bogastvih Jugoslavije lezli vedno bolj v pomanjkanje, tujci pa postajali vedno bolj lastniki naših naravnih bogastev. Vsa naša nesreča je izvirata edino iz teh strankarskih bojev in zato jih mora biti konec enkrat za vselej in to svojo zahtevo bo Slovenija poudarila na velikem nedeljskem shodu v Ljubljani. Zato vsi na' shod!
Nesrečni strankarski prepiri pa so imeli tudi to težko posledico, da smo čisto zanemarjali vsa gospodarska vprašanja. Zaslepljena od strankarske n žnje je dobivala vsa naša notranja politika vedno bolj ab-deritski značaj in dostikrat je šel boj le še za oslovo senco, dočim pa so ostala najvažnejša vprašanja, od katerih pravilne rešitve je bil odvisen zaslužek milijonov Jugoslovanov, čisto nedotaknjena. A skrajni čas je, da pridejo gospodarska vprašanja na prvo mesto, da bo imel jugoslovanski narod od svoje politične svobode tudi praktičnih koristi. To pa je tudi najodličnejša točka programa predsednika vlade in za ta-program bo zato v nedeljo mani-f's'irala Slovenija z navdušenjem. Vrata v lepšo bodočnost je ta program in zato v nedeljo vsi na shod, da bo ta lepša bodočnost čim preje dosežena!
„Nemii/a ne bo vež trkala na
Pravi nemško časopisje — ilVOfgOO tff CSlä 9 Senzacionalne vesti o nemškem oboroževanju — Čudni angleški komentarji
Berlin, 26. aprila. DNB poroča: Večina današnjih berlinskih jutranjikov komentira članek, ki ga je napisal predsednik britanske vlade Mac-donald v: časopisu >,New Leiters«:, organu narodne delavske stranke, v katerem je angleški premier ostro obsodil Nemčijo radi njenih neprestanih kršitev mirovne pogodbe.
»Völkischer Beobachter« pravi med drugim: Obžalovati je treba stališče, ki ga je Macdonald zavzel v svojem članku v časopisu »New Leiters«. Iz tega članka se da sklepati, da ni Macdonald v teh 161 letih po sklenitvi versajske mirovne pogodbe nikoli pravilno pojmoval stvarnega političnega t položaja v Evropi. G. Macdonald ni razumel, da druge države-podpisnice te pogodbe ves ta čas niso niti mislile na to, da izpolnijo obveznosti, ki so jih s to pogodbo prevzele, zlasti obveznosti iz 5. poglavja versajske mirovne
pogodbe, obveznosti, ki jih Francija danes celo svečano taji.
»Börsen Zeitung« pravi, da je Macdonald miro-tvorec, ki bega sem in tja, in da bi se po tem članku dalo sklepati, da je pisec državnik, ki živi v samostanski celici, iz katere ne vidi in ne sliši, kaj se na svetu dogaja.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je preveč površna trditev-Macdonalda, da je Nemčija brezbrižna nasproti težnjam za utrditev miru v Evropi.
»Berliner Tageblatt« pravj med drugim: Mac-donaldov; članek kaže. da so sklepi konference v Stresi po katerih so ostala odprta vrata za pristop Nemčije, dejansko vsaj do neke mere naperjeni zoper Nemčijo. Zato Nemčija ne ho potrkala na ta odprta vrata. Položaj se lio popravil samo tedaj, zaključuje list, če bo izginila psihoza strahu, ki je zavladala v nekaterih drža-
vah, psihoza, iz katere se rode razne neupravičene obtožbe.
Nemiiia se med tem oborožuie
Pariz. 26. aprila. Havas poroča iz Londona: »Daily Telegraph« priobčuje v današnji številki senzacionalne podatke o oboroževanju Nemčije. Iz teh podatkov se med drugim vidi, da Nem-,čija že zdaj razpolaga z dvakrat večjim številom letal, kakor jih ima Velika Britanija za obrambo države. Hitler je izjavil v Berlinu siru Johnu Simonu, da je Nemčija glede letalske oborožitve dosegla pariteto z Veliko Britanijo. Sele zdaj vidimo, pravi list, da vodja rajha, ko je govoril o tej pariteti, ni mislil na 480 modernih letal, kolikor jih imamo mi za obrambo naše metropole, temveč na 1020 letal, kolikor jih vsega skupaj premore britanski imperij.
Se bolj zanimive podatke je o nemškem oboroževanju prinesla konservativna »Moriling Poste, ki izraža veliko vznemirjenost angleških krogov radi graditve novih bojnih ladij, križark, podmornic, torpedovk i. dr. List ne veruje v uspeh pogajanj z Nemčijo in pravi: »Če bi pristali na 35 odstotni proporcij Nemčije napram našemu brodovju, bi to V sedanjem položaju pomenjalo dejansko že enakost nemške flote z našo. t,
Francozi hvalijo
Pariz, 26. aprila. Havas poroča: V svojih komentarjih o Macdonaldovem članku v listu »News Letteres« pišejo današnji pariški listi
z zadovoljstvom, da je ta članek nov in viden dokaz o čedalje pravilnejšem gledanju Velike Britanije na sedanji mednarodni položaj. »Figaro« pravi med drugim, da se Macdonald na podlagi svoje dvojne avtoritete ministrskega predsednika in moža čistih pobud, poslužuje izrazov, ki jih voditelji Nemčije zaradi svojih številnih napak popolnoma zaslužijo.
Angleži obsoiaio...
London, 26. aprila, č. Današnji »New Chro-nicle« kritikuje članek predsednika Macdonalda v časopisu »News Leiters« in misli, da britanski javnosti ni jasno, zakaj se je Macdonald pojavil s tem člankom ravno te dni, ko se vrše velevažni razgovori za mir. Tudi »Daily Herald« obsoja članek predsednika vlade Macdonalda.
... a tudi hvalijo
London, 26. aprila. Reuter poroča: Današnji »Daily Telegraph« piše o članku predsednika vlade Macdonalda, in pravi med drugim, da miru pogosto najbolje služi absolutna iskrenost, kakoršno je v tem članku pokazal Macdonald. »Daily Telegraph« nato navaja že objavljene podrobnosti o številčnem stanju britanskega letalstva in pravi, da so britanski ministri še pred konferenco v Stresi dobili podacke o nemškem letalstvu in da gre njihov nastop v Stresi v znatni meri prepisati vtisu, ki so ga nanje napravili ti podatki.
2a kulisami nove bolgarske vlade
Položai v Bolgariii
se m razeiseen
Pristaši Cankova imajo povsod motan vpliv — Nova vlada napoveduje radikalne spremembe — Nova ustava nai utrdi moi predsednika vlade — Cankov in Georgiiev ostaneta v zaporu
Sofija, 26. aprila b. Minister notranjih poslov Atanasov je izjavil novinarjem, da bosta ostala prof. Cankov in Kimon Geor-gijev, ki sta internirana na otoku Sv. Ana-stasija pri Bnrgasu, v internaeiji za čas velikonočnih pravoslavnih praznikov.
Sofija, 26. aprila b. Vlada g. Toševa je začela pripravljati velike spremembe. Imenovala je novega komandanta sofijskega distrikta generalnega majorja Zlatanova, in novega pomočnika direkcije pošte in telegrafa Pasova, kar se smatra že kot začetek .radikalnih sprememb, ki jih napovedujejo v radikalnih krogih. Kakor se more dosedaj presoditi, sta v vladi g. Toševa dva ministra odločna pristaša Cankove fašistične politike. To sta minister prometa Kožuhorev in kmetijski minister Mošanov. Zato se cankovisti čutijo bolj svobodne in prirejajo tajne sestanke, na katerih obravnavajo politične probleme, vkljub temu da se nahaja voditelj prof. Cankov še vedno v internaciji na otoku Sv. Anastasije pri
Nedelja bo dan Slovenije. Od vseh strani bodo hiteli Slovenci v svojo prestolnico, da s svojim nastopom na nedeljskem shodu glasno poudarijo svojo zahtevo, da mora
nova gospodarska in finančna politika predsednika vlade postati v Jugoslaviji zakon.
Za to zahtevo bo v nedeljo manifestiral slovenski narod, zato pa vsi na shod, da bo zahteva slovenskega naroda tem bolj veljavna in tehtnaI
Burgasu. Cankovisti so danes idejno najbolj razgibana politična grupa in razpolagajo v vseh ministrstvih s svojimi pristaši. Poleg tega razpolaga ta družba z velikimi denarnimi sredstvi, tako da ni izključeno, da bodo skušali vreči sedanji režim g. Toševa. Vsekakor položaj g. Toševa ni v ničemer zavidanja vreden. Vlada bo forsirala uvedbo nove ustave, ki jo je kralj v svojem manifestu na narod napovedal. Upa se namreč, da bo mogoče z ustavo utrditi moč vlade, ker bo delokrog ministrskega predsednika neprimerno večji kakor je bil do sedaj.
Nova ustava
i Sofija, 26. aprila. AA. Predsednik vlade Tošev je sprejel novinarje in jim izjavil o novi bolgarski ustavi tole:
Nova ustava bo prilagodila ves državni aparat - izredno zapletenim zahtevam današnjega povojnega časa, ki zahteva intervencijo države v vseh pojavih gospodarskega in duhovnega življenja. Ta intervencija je zdaj potrebna v meri in obliki, ki je bila prejšnjemu desetletju neznana. Nova ustava, , ki bo prevzela vse dobro in dragoceno iz preteklosti in upoštevala potrebe nove dobe, bo logičen korak naprej v mirnem razvoju bolgarske državne ureditve. Delo, ki ga je naša narodna vojska opravila 19. maja lanskega leta z brezmejnim idealizmom, ostane nedotaknjena.
Francosko-ruski sporazum
Pariz, 26. aprila. Havas poroča iz Moskve: Svet narodnih komisarjev je imel snoči ob 19. sejo, na kateri je imel Litvinov podati svoj ekspoze o razgovorih v Ženevi, zlasti o razgovoru s francoskim zunanjim ministrom Lavalom. Pred sejo sveta narodnih komisarjev, je imel francoski poslanik razgovor z g. Litvinovim. Zdi s_e, da ni ta razgovor prinesel nikakega novega elementa v položaju.
Pariz, 26. aprila. AA. Po vesteh iz Moskve je bila včerajšnja seja sveta narodnih komi-, sarjev zelo viharna. Kakor znano, so na tej * seji razpravljali na podlagi referata komisarja Litvinova o f ran cosko-sov je t shem paktu. Naposled je svet narodnih komisarjev sklenil pooblastiti Litvinova, naj pošlje sovjetskemu poslaniku v Parizu nova navodila, da se doseže kompromis med francosko in sovjetsko tezo.
Velik proces v Rumuniji
Bukarešta, 26. aprila b. Pred vojnim sodiščem se je danes pričel proces proti generalu Dumitrescu, bivšemu komandantu rumunske žandarmerije, ki je obtožen, da je oškodoval državno blagajno za velikansko vsoto.
Italijanske sile v Vzhodni Afriki
London, 26. apr. Današnji »Daily Telegraph« poroča iz Addis-Ahebe, da italijanske sile, zbrane v vzhodni Afriki na abesinski meji. že dosegajo okoli 60.000 mož in blizu tisoč letal. V Eritreji in Somaliji v pospešenem tempu grade nove ceste proti abesinski meji.
Novi prevozi v Somalijo
Berlin, 26. aprila. A A. DNB poroča iz Rima: Prevoz miličnikov in delavcev, specialistov vseh vrst, v vzhodno Afriko, se nadaljuje. Zadnje tedne so dan za dnem odhajali veliki prekooceanski parniki z velikimi množinami vojnega materiala in drugih potrebščin za ekspedicijski korpus.
Včeraj sta iz Napolija odplula parnika »Colombo« in »Nazario Sauro«, iz Messine je pa odpeljal parnik »Praga«. Parnik »Colombo« je vzel s seboj 85 častnikov in 1225 vojakov, »Nazario Sauro« pa 60 častnikov in 1200 delavcev, specialistov in tehnikov
Prva volilna prognoza
Minister Kojič na voiilnem potovanju
„ Udove Novim“ napoveduieio popolno zmago Jevtiča
»Lidove Noviny« z dne 23. t. m. so v svoji večerni izdaji objavile zanimiv dopis iz Beograda o volilni borbi v Jugoslaviji. Dopis je zlasti zanimiv, ker podaja prvo volilno prognozo o majskih volitvah.
V dopisu se najprej naštevajo vse prijavljene kandidatne liste, nato pa pišejo »Lidove Noviny«:
Največ upanja na uspeh pa ima vladna kandidatna lista. Združena opozicije., ki jo vodijo dr. Maček, Davidovih, Spaho in Jovanovič ni notranje enotna. V prejšnjih letih sta bila Davidović in Spaho politična zaveznika, toda obenem nasprotnika dr. Mačka, Korošca in Jovanoviča. Koroščeva slovenska ljudska stranka in Radičeva, danes Mačkova hrvatska seljačka stranka, sta si bile silno nasprotni, zlasti po Radičevi smrti, ko je bil Korošec notranji minister. Nekdanje ljubosumnosti niso popolnoma izginile in zato nima združena opozicija dosti notranje sile ter jo druži le odpor proti vladnemu režimu. Poleg tega niso nekateri člani bivše samostojne demokratske stranke, ki je tvorila z radičevci kmetsko demokratsko koalicijo, zadovoljni s postopanjem dr. Mačka. Z njim ni zadovoljna niti rodbina umrlega Radiča, ki želi da bi igrala bolj vplivno vlogo v stranki. Dr. Spaho, voditelj bosansko hercegovskih muslimanov, proglaša v volilni borbi kakor
pred leti, da je islam v nevarnosti in da se je treba zato boriti za fes in feredžo (obleka muslimank). Maček agitira s hrvatstvom, kakor doslej. Na Hrvatskem se združena opozicija vnema za »narodni sporazume., v Srbiji pa za »narodno edinstvoe.
Lista bivšega ministra Ljotiča ni še niti zagotovljena (v isti številki pa že javljajo »Lidove Noviny EStrditvi list Maksimoviča in Ljotiča), ker je negotovo, če bo ta skupina, ki se imenuje »Zbor« mogla zadostiti predpisom volilnega zakona. »Zboru« škoduje neodločnost slovenskih bojevnikov, ki so se razcepili na tri skupine, od katerih je ena za »Zbore, druga za vlado in tretja za Korošca. V podobni negotovosti je tudi lista ministra Maksimoviča, ki je sicer zelo aktiven in borben politik, vendar pa je dvomljivo, če bo mogel ta bivši radikal dobiti dosti glasov, ker so radikali razbiti in je velik del njih za vlado.
Glavni boj se bo bil med vladno listo in listo združene opozicije, ki edina ima malo več upanja priboriti si znatnejše število mandatov. Člani vlade prirejajo vsako nedeljo po več shodov, čim bolj se bližajo volitve, tem bolj odkrito stopajo iz svoje dosedanje rezerve in vedno ostrejše napadajo opozicijo. Pa tudi agitacija opozicije dobiva vedno bolj smelo ostrost.
NAVODILA
ZA MANIFESTACIJSKO ZBOROVANJE VOLILCEV JEVTIĆEVE LISTE DRAVSKE BANOVINE
dne 28. aprila T935 v Liubliani
Ob 9 30 uri zbirališče vseh udeležencev, društev, organizacij in korporacij iz Ljubljane in dežele na Masaryko-vi cesti. Vozovi se ustavijo ob carinarnici in po Resljevi cesti. — Ob 10’15 uri po sprejemu skupen odhod na zboro-volišče na Kongresni trg.
Vozovi se postavijo ob Kazinskem vrtu oz. v Gosposki ulici. Po končanem zborovanju skupen odhod po Vegovi ulici, Napoleonovem trgu, Rimski cesti, Bleiweisovi cesti, mimo banske palače do Narodnega doma, nato razhod.
Vse udeležence vljudno prosimo, da vzdržujejo red in jse drže navodil rediteljev.
Posamezne skupine in društva iz dežele kakor tudi mesta naj ostanejo skupaj.
Čuvajmo Jugoslavijo!
Rediteljski odbor
Volilno gibanje
Agrarna reforma v volilni borbi — Zbeganost med Ho-dž er ovci — Politični aktivizem narašča — Priprave za
nedeljski shod
Iz poročil posameznih kandidatov in Volilnih odborov posnemamo, da rapidno narašča zanimanje za volitve in je torej pričakovati, da bo volilna borba močno razgibala duhove.
V kočevskem srezu operirajo nekaleri prijatelji nemškega kneza Auersperga iudi z agrarno reformo, češ da še ni definitivna in da ljudstvo ne bo imelo (isiih koristi od nje, ki jih je pričakovalo. Seveda kandidati, zlasti domačina Ivan Arko in Franc Hočevar pojasnjujejo ljudem, da o poslabšanju agrarne reforme ne more bili niti govora, saj kraljevi manifest o zedinjenju, pa mirovne pogodbe in iudi zakoni o agrarni reformi dovolj jasno povedo, da bodi zemlja tistega, ki jo sam obdeluje. Jamči pa zanjo tudi desetisoče strumno organiziranih agranih interesentov, ki bodo pač znali branili svoje zakonite in socijalne pridobitve.
Med sicer maloštevilnimi pristaši Hod-žere vlada velika zbeganost, ker vidijo, da voditelji niti liste niso znali sestaviti, kaj šele da bi vladali državo. Izgleda, da je narodna stranka v popolnem razsulu, zlasti ker je tudi njen politični tisk žalosi-no izhiral.
Od potrjenih list imajo najslabše izgle-db pristaši Mačka in Maksimoviča, saj slovenskim ljudem ne pride na misel, da bi volili zagrebške advokate in beogradske Žide, ki dominirajo na teh listah.
Kandidati Ljoiičeve liste celo sami priznavajo, da žele samo prešeti glasove, saj je razkol v »Boju» dovolj jasno pokazal njihovo nesposobnost za pozitivno delo. Na njih se torej uresničuje pregovor, da »kdor z mečem okoli hodi bo z mečem okoli prinešen.«
Priprave za nedeljski manifesiaeijski shod so v polnem teku. Obeta se ogromna udeležba tudi s podeželja, zlasti ker je pričakovati senzacionalnih napovedi ministrov glede bodočih gospodarskih reform.
O agitaciji posameznih kandidatov nam poročajo: V krškem srezu kandidirala na jeviičevi listi inž. Zupančič in župan Hrvatič, ki sia že obiskala vse večje kraje, tako da obdelujeta zdaj že manjše vasi. Izgledi so zanju odlični, toliko slabši pa za opozicionalce.
Prav tako se pridno gibi jela tudi Jevti-čeva kandidata v černomeljskem srezu Evgen Lovšin in dr. Jure Koce in z uspehom pridobivata proti Mačkovcem, ki so se v začetku precej zaleteli, zdaj pa že popuščajo.
V slovenjgraškem srezu ie priredil doslej največ shodov Jevtičev kandidat Kopač, pridno pa se udejstvujeta tudi doktor Vošnjak in dr. Novačan.
Iz Konjic poročajo, da je odločitev prav za prav že padla to pa zaradi agilnosti_ Jev-tičevih kandidatov Gajška in Senčarja in se obeta veliko večja udeležba kakor pri zadnjih volitvah,
Radi posebnih vlakov na manifestacij-ski shod v Ljubljano opozarjamo vse udeležence, naj se takoj informirajo pri svojih postajah glede točnega odhoda vlakov v Ljubljano.
Svečan zaključek svetega leta. Iz. Lurda poročajo, da je papežev delegat kardinal Pacelli s svečano mašo otvori 1 sklepno svečanost svetega leta. Te svečanosti bodo trajale brez prestanka tri dni in tri noči. Ves ta čas bodo služili svete maše
Peč, 25. aprila. V. Davi je prispel semkaj minister za pravosodje dr. Dragutin Kojič v spremstvu bana Vladimirja Jevtiča. V Peči so ga sprejeli predsednik občine g. Onovič, sreski načelnik Jordan Stojanovič in oba kan-ditata na vladni listi Miro Protič in Velimir Jojič ter najuglednejše osebe iz mesta in okolice.
Po pozdravu predsednika občine, ki je gospodu ministru izrekel dobrodošlico, je mini-
ster dr. Kojič imel konferenco, na kateri so ga prisotni viharno pozdravljali. Pri odhodu iz občinskega poslopja, kjer se je konferenca vršila, je ministru priredila zbrana množica velike ovacije ter vzklikala Nj. Vel. kralju, kraljevski vladi in ministru samemu.
Nato se je minister dr. Kojič odpeljal z avtomobilom na nove konference, ki se bodo vršile v Plavu, Andrijevici, Kolašinu, Podgorici in Cetinju.
Švicarski list o naših volitvah
Ženeva, 26. aprila. AA. Znani švicarski list »La Suisse« prinaša v poslednji številki članek o predvolilni kampanji v Jugoslaviji in pravi med drugim: Vladi g. Jevtiča gre zasluga, da je omogočila najširšo udeležbo jugoslovanskih vo-lilcev v trenutku, ko mora vsakdo vzeti nase odgovornost. Ukrepi, ki jih je vlada g. Jevtiča izvedla v svrho davčnih olajšav in velike reforme, ki jih je izvršila po prihodu na oblast, so napravili najboljši vtis na vse sloje prebivalstva in so zelo ngodno vplivali na vse panoge jugoslovanskega gospodarstva. Pričakovati je, da bodo volitve 5. maja prinesle g. Jevtiču impozantno večino, ki bo omogočila izvedbo obsežnega programa za politično in gospodarsko obnovo države.
Ministri so se vrnili iz agitacijskega potovanja
Beograd, 26. aprila b. Tekom včerajšnjega večera in danes dopoldne so se vrnili v Beograd vsi člani kraljevske vlade, ki so se mudili na agitacijskem potovanju po državi. Včeraj ob 6. zvečer se je vrnil v prestolnico tudi predsednik vlade Bogoljub Jevtič, v spremstvu ministra dr. Vel je Popoviča in Dragutina Jankoviča ter dr. Ha-sanbegoviča. Na veliki manifestacijski shod, ki se bo vršil v soboto v Varaždinu, se bo odpeljal danes minister trgovine dr. Milan Vrbanjič.
*
Rotarijci zborujejo v Ljubljani Ljubljana, 26. aprila. V soboto in nedeljo bo v Ljubljani v dvorani Trgovskega doma tretja distriktna konferenca jugoslovanskih Rotary klubov, katere se udeležijo tudi pod-Ijredsednik mednarodne rotarske organizacije W. D. Head iz Amerike.
O čem sta se razgovarjala Suvich in Beck
Pariz, 26. aprila. AA. Današnji »Oeuvre« se bavi z nedavnim sestankom med Suvichem in Bečkom v Benetkah in pravi, da je Beck pri tej priliki izjavil Suvichu, da bi Poljska sodelovala pri srednjeevropskem paktu, pod pogojem, da se vsaj kolikortoliko omeji veliki vpliv, ki ga bo s francosko-sovjetskim paktom dobila Sovjetska Rusija pri urejanju vprašanj srednje in zapadne Evrope. Suvich. trdi »Oeuvre«, je obljubil Becku, da bo Italija podpirala Poljsko, da se pomiri z Litvo in da se tako doseže čim tesnejše sodelovanje z vsemi baltiškimi državami ter tako napravi protiutež sovjetskemu vplivu.
*
Napredovanja in premestitve
Beograd, 26. aprila b. Za banskega svetnika v IV. skupini II. kat. je postavljen pri banski upravi primorske banovine dr. Alojzij Trstenjak, dosedaj sekretar pri višji banski upravi. Premeščeni so prometnik
IX.	skupine Ivan Lukašček iz Zemuna v Ćuprijo, Albert Martič od kontrole dohodkov generalne direkcije v Beogradu na postajo Djevdjelija, iz Djevdjelije h generalni direkciji kontrole dohodkov pa Franjo Taj-ninger. Na področju ljubljanske železniške direkcije so premeščeni Lapajne Vinko, prometnik iz ljubljanskega dolenjskega kolodvora na glavni kolodvor, Petja Viktor iz ljubljanskega glavnega kolodvora na dolenjski kolodvor, Ivan Poljanec, nrometnik s postaje Kraljevac-Prelog na postajo Maribor, Skok Alfonz prom. uradnik s postaje Pragersko za postajenačelnika Kralj evac-Prelog, Jurman Janez pom "ni nadzornik
X.	skup. s postaje Maribor v IV. skup. za vzdrževanje proge Maribor gl. proga.
Zasedanje gosp. svela Balkanske zveze
Ankara, 26. aprila. AA. Gospe	svet
balkanske zveze je imel v Ankari svoje drugo redno zasedanje. Seje so se začele 18. t. m. pod predsedstvom notranjega nv-nistra šukrikaja. Zadnja seja je bila 25. t. m.
Zasedanje, ki je bilo izredno važno, je imelo nalogo, da pripravi podrobno poročilo o vprašanjih, ki jih je moral gospodarski svet proučiti. Poročilo mora izročiti stalnemu svetu Balkanske zveze na njegovem prihodnjem sestanku.
Gospodarski svet je delal v štirih odborih, in sicer: v odboru za izmenjavo blaga, prometnem odboru, odboru za tujski promet in odboru za finančna vprašanja.
Gospodarski svet je na podlagi tega sestavil poročilo, ki obsega tale vprašanja: vprašanje pospešitve izmenjave blaga, iz-•boljšanja prometnih zvez, pospeševanje tuj-
Podonavska konferenca
Rim, 26. aprila. AA. Pripravljalni diplomatski razgovori za podunavsko konferenco se za zdaj v glavnem nanašajo na nemške predloge, ki se tičejo definicije nevmešavanja na podlagi fran-cosko-italijanskega protokola. Vloga Društva narodov bi ostala ista tudi po sprejetju podunavskoga pakta. Te predloge je podal v Rimu nemški poslanik v. Hassl. Med drugim je vprašal, ali bi v primeru, če bi Avstrija zaprosila vojaško pomoč iz inozemstva, bilo mogoče po določbah tega pakta obraniti stališče nevmešavanja.
Pariz, 26. aprila. Havas poroča iz Rima: Podunavska konferenca sklenjena v Stresi se bo najbrže vršila v Rimu 3. junija in sicer v Do-rijski palači, ki razpolaga s prostranimi dvoranami, kakor nalašč primernimi za takšno konferenco. V političnih krogih govore o možnosti, da zaradi izpremembe prvotnih seznamov udeležencev te konference najbrže ne Rumunije ne Polj.-,' e ne bodo povabili na konferenco.
Kitajska in USA
Washington, 26. aprila. AA. Kitajski poslanik je imel z zunanjim ministrom Hullom razgovor. Pri tej priliki je v neuradni obliki sporočil zunanjemu ministru, da na Kitajskem čedalje bolj rase vznemirjenost zaradi denarstvene politike washingtonske vlade. Poslanik je po razgovoru z ministrom Hullom izjavit poročevalcem listov med drugim: Razgovarjal sem se o denarnih vprašanjih z zunanjim ministrom Hullom. Mi se zdaj nahajamo v istem položaju, v kakršnem se je nahajala USA leta 1933, samo da Kitajska nima tistih sredstev, ki so jih imele Združene države, da so ustregle potrebam, nastalim iz takšnega položaja.
Boema ooroEila
Curih, 26. aprila. Beograd 7‘02, Pariz 20 38, London 14'915, Newyork 308’875, Bruselj 52'325, Milan 25‘50, Madrid' 42'225, Amsterdam 208'60, Berlin 124'35, Dunaj 58‘—, Stockholm 76'95, Oslo 74*95, Kopenhagen 66*60, Praga 12*91, Varšava 58*30, Atene 2*90. Carigrad 2*48, Bukarešta 3*05, Helsingfors 6'58, Buenos-Aires 0*79.
skega prometa in vprašanje balkanske banke.
Sklepi gospodarskega sveta o trgovinski politiki so praktičnega pomena. Gre za to, da se izmenjava blaga med balkanskimi državami pospeši. Treba bo odstraniti vse ovire.
Sklepe o pospeševanju prometa je olajšalo delo posebne komisije strokovnjakov, ki je zasedala v Beogradu od 5. do 9. aprila in že tamkaj sestavila konkretne in koristne načrte. Vse te jc zdaj gospodarski svet balkanske zveze sprejel. Tudi ostala vprašanja je gospodarski svet rešil tako, da bodo pospešila gospodarske stike med balkanskimi državami.
Prihodnje, tretje zasedanje gospodarskega sveta balkanskega sporazuma bo 4. novembra v Bukarest
Spomin na Kralja Aleksandra v Harbinv
Harbin, 26. aprila r. Ob priliKi pridnega spomina na našega pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je po naredbi arhiepiskopa Meletija opravila v vseh cerkvah eparhije zadušnica. Prisostvovali so ji vsi člani tukajšnje jugoslovanske kolonije in vsi ruski emigranti. Zvečer pa je v gimnaziji Dostojevskega bilo predavanje, posvečeno spominu kralja Aleksandra. V tem času pa so se vršila še druga predavanja, in sicer arhiepiskopa Nestorja o kralju Aleksandru, prof. Zajčeva o temi »Kralj Aleksander in Rusija«, g. Avdato-viča o temi »Prvi dnevi svetovne vojne«, nadalje od igumana Nafanaila pod naslovom »Iz zgodovine vzajemnosti med Rusi in Srbi« ter g. Šilova o postavitvi spomenika kralju. Teh predavanj so se udeležili vsi tukaj živeči Rusi, ki ne morejo pozabiti, da je naš pokojni kralj vroče ljubil Rusijo in da je bil velik zaščitnik in prijatelj vseh Rusov.
Svečanosti v Lurdu
Lurd, 26. aprila. AA. Lurd bo tri dni središče krščanskih svečanosti, ki jih je določila sv. stolica ob sklenitvi sv. leta. Prišlo je že več ko 50.000 romarjev, do nedelje pa pričakujejo, da se bo to število dvignilo na 100.000. Razen papeškega delegata Pacellija je prišlo v Lurd mnogo škofov iz Amerike, Azije, Anglije, Poljske, Belgije, Španije, Švice in Nemčije ter mnogo odposlancev vseh francoskih škofij. Prišlo je tudi mnogo evropskih princev. Zastopana je tudi belgijska kraljevska hiša.
t/ Mdetfa ZB. vsi
m	icc !
Ban dr. Puc v Metliki in Kraniu
Inspekcijsko potovanje p. bana po Dolenjski in Beli Krajini se je danes končalo z izredno prisrčnim sprejemom, ki se je izpremenil v nacionalno manifestacijo belokra-jinskega prebivalstva za narodno in državno edinstvo
Po krasnem in veličastnem sprejemu v Črnomlju se je gosp. ban popoldne odpeljal v Metliko. Čeprav ni bilo določeno, da se bo g. ban ustavil v Gradcu, so se vendar zbrali v tamkajšnjem kraju Sokoli, gasilci, šolska mladina in pa izredno velika množica ljudi. »Stara narodna trdnjava Gradac,« je dejal starosta Sokola Mazele, ki je pozdravil gosp. bana namesto odsotnega župana, »na noben način ni hotela zamuditi priložnosti, da pozdravi zastopnika nacionalne vlade. Kakor je Gradac zmerom v preteklosti pokazal svoje jugoslovansko prepričanje, tako bo tudi na dan volitev pokazal, da stoji neomajno na braniku edinstva naše države.«
G. ban se je spustil s prisotnimi v razgovore in ljudje so mu obrazložili potrebe tamkajšnjega prebivalstva. Med tem je pa neprestano prihajalo do ponovnih manifestacij domovinske ljubezni in zvestobe veliki in enotni Jugoslaviji. Nato se je g. ban odpeljal proti Metliki.
V	Metliki
Mesto je bilo vse v zastavah, ožarjeno od krasnega pomladnega sonca. Metlika je hotela pokazati, kakšen je pravi slovanski sprejem in kako se kaže domovinska ljubezen do države. Jasno se je videlo, da se prebivalstvo čvrsto drži onega izreka pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedihitelja, ki je dejal: čuvajte edinstveni narod in celoto države! To je najvišji cilj mojega vladanja, to mora biti pa tudi najvišji zakon zame in za vsakogar.
Vsi pesimistični glasovi, ki so se širili v zadnjem času o belokrajinskem prebivalstvu, so se morali razpršiti pri vsakomur, ki je prisostvoval sprejemu g. bana v Beli Krajini. V Metliki se je zbralo pred mestno hišo vse prebivalstvo z županom Malešičem in občin-činskim odborom, z duhovščino in dekanom dr. Dostalom na čelu, dalje Sokoli, gasilci z zastavami ter vsa druga narodna, kulturna in gospodarska društva in organizacije. Mala belokrajinska deklica je po stari slovanski šegi ponudila g. banu kruha, soli in belokra-jinskega vina v majoliki. V pozdrav šolske mladine mu je pa izročila lep šopek domačih cvetlic. Brhka Jugoslovanka v belokrajinski narodni noši,'je pa g. bana pozdravila s krasnim šopkom in z izbranimi besedami v imenu mladih Belokrajincev in Belokrajink.
Med sviranjem godbe je g. ban krenil med gostim špalirjem občinstva pred slavolok, kjer so ga pozdravili v imenu občine župan Malešič, v imenu okoliških občin g. Bajuk, v imenu Sokolstva starosta Marek, predsednik občine iz Gradca Pezdirc in predsednik občine v Žumberku Reba.
Moja največja sreča bi bila, je poudaril g. ban v svojem pozdravnem govoru, da bi prinesel temu dobremu belokra j inskemu prebivalstvu vstajenje iz sedanjih hudih dni. Ti dnevi bodo pa gotovo prešli m nastopila bo nova doba v znamenju naše sloge. To je edino pot v lepo bodočnost.
Nato je odšel g. ban na sresko načelstvo. V razgovoru z raznimi zastopniki, zlasti z župani, je g. ban zelo podrobno razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo metliškega sreza. Iz teh razgovorov se je videlo, kako veliko zaupanje ima tukajšnje ubožno a dobro prebivalstvo do kraljevske vlade in banske uprave. Iz informacij, ki jih je dal gosp. ban, je pa prebivalstvo videlo, da državna oblast v resnici posveča vso svojo pozornost kmetskemu sloju našega naroda.
Po končanem sprejemu se je g. ban odpeljal nazaj v Ljubljano.
V	Kranju
Kranj, 26. aprila O. Davi se je pripeljal ban dr. Dinko Puc na inšpekcijsko potovanje po Gorenjskem. Med potoma se je ustavil v Medvodah, kjer ga je pozdravil župan Šušteršič, dalje župnik Oblak, šolski upravitelj Kržišnik, župan iz Tacna Medved, zastopnik Sokolstva v Medvodah Sešek, dalje šolska mladina in mnogo prebivalstva, posebno kmetov. G. ban je sprejemal razne deputacije ter je z Žučani razpravljal o raznih vprašanjih, ki se tičejo Medvod in okoliških občin. Zlasli je govoril in se informiral o regulaciji Save, o vprašanju mosta pri Goričanah in raznih drugih industrijskih vprašanjih. Tudi o gradnji vodovoda v Tacnu je bilo govora. Nato je g. ban nadaljeval svojo vožnjo proti Kranju.
Staroslavni Kranj, poln ponosa na svoje tradicije kot neomajna trdnjava nacionalne misli, v zavesti svoje slavne zgodovine kot steber zvestobe do naroda in države, je tudi danes, ko ga je obiskal na svojem inšpekcijskem potovanju ban dr. Dinko Puc, pokazal, da sme država zmerom računati na njegovo meščanstvo. Veličastni in izredno prisrčni sprejem je dal g. banu ponoven dokaz patriotizma in globoke nacionalne zavesti kranjskega prebivalstva.
Glavni trg je kazal ob prihodu g. bana veli-častm in pestro sliko. Gete sokolov in sokolić, gasilcev, množice šolske mladine, dalje zastopniki vseh krajevnih oblasti, duhovščine in velike množice občinstva so napolnile prostrani trg. Živalmi vzkliki živio in zdravo so vstali iz
razgibane množice, ko se je pripeljal ob V4 na 11 z avtomobilom v Kranj g. ban. Vse mesto je bilo ogrnjeno v državne trobojnice. Ko je godba zasvirala pozdravno koračnico, je povzel besedo župan g. Pirc in med drugim dejal:
Velecenjeni g. ban! Prav triumfalno je vašo potovanje po Dravski banovini. Vsa srca vam hite nasproti. Vzlic hudi mori, ki tlači ob smrti našega Blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ves narod, so se razveselila lica prebivalstva povsod, komar Ste prišli, ker vas ljubi in ve, da je prišel na mesto bana mož s trdno voljo in veliko energijo, pa tudi z velikimi izkušnjami, kateremu je oporoka našega pokojnega vladarja Aleksandra I. Zedinitelja prva zapoved. Kranj je ponosen na svojo narodno preteklost. Meščanstvo mesta Kranja je ostalo zvesto svojim idealom. To prebivalstvo bo ostalo zvesto svojemu kralju in ljubezni do domovine. Meščanstvo Kranja pa tudi ve, da so tudi vas velespoštovani g. ban vodili zmerom isti ideali. Zato je z velikim veseljem sprejelo vaše imenovanje na mesto bana Dravske banovine. Prevzeli ste težko delo, mi pa vemo, da boste s pomočjo složnega delovanja vsega naroda izvršili svojo težko nalogo. Sprejemam vas, g. ban z odprtimi rokami, in obljubljamo vam, da vam bomo pomagali pri vašem delu. Naj živi ban Dravske banovine dr. Dinko Puc!
Besede župana Pirca je množica sprejela z viharnimi ovacijami. Nato je učenka 6. razreda Žirovnikova pozdravila g. bana kot dobrotnika in prijatelja mladine, ki je to svoje prijateljstvo do mladine pokazal že pri svojem imenovanju za župana mestaLjubljane. Izročila mu je šopek cvetlic.
Vidno ganjen se je g. ban zahvalil za sprejem v daljšem govoru, v katerem je izvajal med drugim:
Vračam vam pozdrav a tisto ljubeznijo, s katero ste mi ga prinesli. Ljubim mesto Kranj, nad katerim plava duh Jenka in Prešerna. Zvesto prebivalstvo tega mesta je neomajno, kakor so neomajne gore, ki ga obdajajo. Kranj bo vedno ostal žarišče domovinske ljubezni in domoljubja. Naj živi tudi njegova okolica! Naj bo ohranjena povezanost med mestom in okolico, ki je že zdaj tako velika, in naj se še poveča.
Mi imamo skupne interes'?. Pozdravi, ki sem jih deležen na svojem potovanju, niso namenjeni meni osebno, temveč temu, ker prihajam kot glasnik sloge. Poudariti moram, da bom vedno deloval na svojem mestu tako, da se bo vsem delila pravica in nepristranost.
V petek, 26. t. m. predava v okviru nacionalne ure v ljubljanskem radiu književnik g. Rudolf Kresal o westfalskih Slovencih in Jugoslaviji. Vaš poročevalec se je obrnil do gospoda predavatelja, ki je dolgo časa živel v Westfaliji in proučeval tamošnje razmere, in do g. Pavla Bolhe, predsednika »Zveze jugoslovanskih delavskih in podpornih društev« in predsednika »Zveze jugoslovanskih nacionalnih delavskih društev v Nemčiji«, ki sta mu dala prav zanimive podatke o našem življu v Nemčiji.
Med neštetimi tvornimi silami, ki so ustvarile današnjo zedinjeno jugoslovansko državo, je po svojem poslanstvu, ki ga je opravljal v tujini, nedvomno jugoslovan-Vi izseljenec. Dasi žrtev naših nekdanjih tujih gospodarjev, je s pridnostjo in s silo svojega duha in rok postal domovini ena njenih najmočnejših opor v borbi za svobodo jugoslovanskega naroda in za ustvaritev jugoslovanske države. Ne le, da je v materialnem pogledu naš izseljenec v tej borbi žrtvoval velikanske vsote, se je pokazal tudi v etičnem pogledu kot eden najsilnejših stebrov, na katerega smo se vselej naslanjali v boju za naše pravice, tako v Ameriki, kakor v Evropi. V Ameriki se naš rod že naglo izgublja v morju amerikaniziranih narodov; krepko se pa še drži v Evropi, v Franciji, Belgiji, Holandiji — najtrdnejši je pa na Westfalskem v severo-zapadni Nemčiji. Tam se je zbral, kakor danes vse kaže, najodpornejši, a hkrati najsiromašnej-ši del slovenskega ljudstva. Še prej, preden se je pa v Nemčiji pričela po letu 1870. gospodar-sko-politična prosperiteta, se je naš človek izseljeval v salgotarijanski rudniški revir na Madžarskem, od tam pa na Saksonsko in od tod, okoli leta 1880., dalje v Westfalijo, kjer je postal pionir nemške velike industrije. Danes živi tam še nekaj nad 40 000 Slovencev, po nemški dokaj nepopolni statistiki je pa vseh Slovencev prišlo do leta 1914. blizu 100.000.
Znana slovenska družabnost in nujen čut za skupnost v tujini sta Slovence kmalu privedla do tega, da so se pričeli organizirati v društva, ki so bila, če že ne južnoslovanska, pa vsaj odločno slovenska. V pogledu južnoslovanske miselnosti je storil med westfalskimi Slovenci največje delo veliki pokojnik dr. Janez Evangelist Krek, ki je Slovence v Westfaliji pogosto obiskoval že pred vojno, jih organiziral, ter jih prvi napotil v borbo za socialne in nacionalne pravice. In ko je prišlo 1. 1918., ko se je razsula avstro-ogrska država, v Westfaliji ni bilo treba buditi našega človeka k nacionalni zavesti. Po-
Te besede g. bana t»o zbudile med navzočim prebivalstvom viharne ovacije.
Prva naša dolžnost, je nadaljeval gosp. ban, je, da pozabimo kako je bilo, in da se ubranimo zunanjih in notranjih sovražnikov, da zgradimo močno Jugoslavijo. Vsi moramo biti čuvarji Jugoslavije. Vsi brez razlike. Ljubimo svoj slovenski jezik, ljubimo svojo slovensko zemljo, potem bo srečna tudi naša skupna domovina.
Besede g- bana je zbrana množica sprejela z viharnimi ovacijami in manifestacijami za narodno in državno edinstvo.
G. ban si je nato ogledal mestno hišo, zlasti izredno lepo posvetovalnico. Tam je župan Pirc porabil priložnost, da se je poklonil g. banu z občinskim odborom.
Nato je šel g. ban na sresko načelstvo in tam sprejemal razne deputacije, med njimi tudi duhovščino, zastopnike narodnih in kulturnih društev, zastopstva Sokolov, gasilcev itd. V daljšem razgovoru se je pomudil z župani iz okolice Kranja, ki jih je prišlo več ko 25. Ban dr. Puc je navzočnim županom obrazložil naloge, ki jih imajo predstojniki občin. Poudaril je, da mora občina, temelj vsake države, biti v vsakem oziru zdrava. To se bo doseglo le tedaj, če bodo občine složne med seboj. To pa dosežejo le dobri župani. Posebno v težkih časih, ko nas tare gospodarska kriza, ali ko nam grozi zunanji sovražnik, mora vladati medsebojno zaupanje in solidarnost. V teni pogledu nam dajejo najboljši zgled naši rojaki, ki jim še ni zasijalo solnce narodne svobode. Oni se ne prepirajo med seboj, ker vedo, da si narod le s skupnimi močmi lahko izboljša svoj položaj. Iz tega primera se moramo učiti. Vsi skupaj moramo imeti isto voljo, da ohranimo močno in edino našo državo. Vsi se moramo zavedati, da smo dolžni skupno nositi odgovornost za vsa javna vprašanja, bodisi na političnem, gospodarskem, kulturnem ali kateremkoli drugem polju. Tisti, kdor odklanja odgovornost, ni vreden svobode.
V daljšem razgovoru je g. ban nato razpravljal z župani o raznih vprašanjih kranjskega sreza, predvsem o javnih delih, tako o gradnji vodovoda v Preddvoru, dalje v Kovor-Pod-hrezju, v Podbreški in Dolenji vasi, dalje o zagradili na Tržiški Bistrici, o preložitvi banovinske ceste v odseku G-odešiči—Trata. Daljša razprava se je vršila tudi o vprašanju izplačil doklad občinam s strani davčnih uprav.
Po končanem sprejemu se je g. ban odpeljal v Radovljico.
prej avstrijska, na cerkveni podlagi zgrajena društva so razvila tolikšno delavnost, da so nastala med 40.000 Slovenci trenja, ki nemalo spominjajo na trenja kompaktno naseljenega naroda. Slovenec se je — mahoma postavljen pred povsem nova vprašanja — odločil za Jugoslavijo. V tem času se je našel med westfalskimi Slovenci organizator, ki je Slovence organiziral v »Zvezo jugoslovanskih delavskih in podpornih društev« in ustvaril med westfalskimi Slovenci smotrno jugoslovansko propagando. Hkrati z ustvaritvijo te zveze, so se pa združila v enotno organizacijo tudi slovenska društva Sv. Barbare na katoliški podlagi in so prav tako jugoslovansko orientirana. Vodi jih predsednik g. Lindič. V obeh zvezah je organizirana slaba tretjina vseh westfalskih Slovencev. Westfalski Slovenci so po lastni iniciativi dosegli prav tiste socialne pravice, kakor jih imajo domačini. Leta 1929. so dobili po svoji in po zaslugi po-kojnega dr. Gregorja Žerjava recipročno pogodbo med Nemci,jp in Jugoslavijo, ki jili je v socialnem pogledu napravila enakopravne z nemškim delavcem. Vprašanje zavarovanja našega delavca v Nemčiji je odločno pospešil do uspešnega zaključka, ki ga je pri pogajanjih izvedel univerzitetni profesor minister dr. Gosar. Po tej recipročni pogodbi ni med našimi in nemškimi delavci nobenega razločka več. Na ta način je naša država pokazala polno razumevanje in polno ljubezen proti izseljencem ne samo z določbami o kontroli in regulaciji izseljevanja, temveč tudi z zaščito njihovih interesov in pravic v tujini. Zato pa westfalski Slovenec ob vsaki priliki in po vsem svojem prizadevanju izkazuje na stotero načinov zvestobo kralju in domovini in proslavlja narodne in državne praznike na tujih tleh tako, da je vsaka proslava ponovna manifestacija za Jugoslavijo.
Kako intenzivno je nacionalno delo westfal-ske^a Slovenca pa dokazuje zlasti to, da se mu je po dolgotrajni borbi lansko leto le posrečilo, da je združil obe organizaciji v »Osrednjo zvezo jugoslovanskih nacionalnih društev v Nemčiji«. Ne le mi, tudi vsi porurski listi so to združitev slovenskega življa z zadoščenjem pozdravili. Poglavitni namen nove osrednje zveze je pa ta, da bo Slovenec odslej nastopal v javnosti složno ne glede na morebitne razlike v mišljenju posameznika.
S to združitvijo se je slovenski delavec v Westfaliji res priznal za Jugoslovana in dokazal, da hoče živeti še dalje kot svoboden jugoslovanski državljan.
RAZGLAS.
Glede na prirejanje shodov in posvetov v predvolilni dobi razglaša uprava policije:
»Po zakonu o društvih, shodih in posvetih iz leta 1931 je prijavljati kakršnekoli shode in posvete v rokih, ki jih predvideva zakon in to:
Vse shode in posvete, ki jim je namen pretresanje političnih vprašanj ali vršitev politične akcije, je treba prijaviti najkasneje tri dni poprej. Za take shode je potrebno predhodno dovoljenje uprave policije. Če oblastvo najkasneje 24 ur pred časom, ko se naj vrši shod ali posvet, ne izda dovoljenja, se smatra, da je shod oziroma posvet prepovedan. V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden izmed sklicateljev z navedbo svojega poklica in bivališča, se mora navesti kraj, čas in dnevni red shoda ali posveta. Pri posvetih je treba navesti v prijavi tudi poklic in bivališče vseh osebno povabljenih oseb.
Za shode pod vedrim nebom in sprevode je potrebno posebno dovoljenje uprave policije pod istimi pogoji kakor za prej navedene politične shode in posvete. Prijaviti jih je 3 dni prej.
Politične stranke morajo shode, posvete, konference v zaprtem prostoru prijaviti 24 ur prej upravi policije, ni jim pa potrebno predhodno dovoljenje uprave policije, razen za. shode pod milim nebom.
Rok 3 dni in rok 24 ur za prijavo shoda, konference ali posveta, ki ga skliče odobrena politična stranka v zaprtih prostorih, se računa tako, da se dnevi prijave in dnevi, ko se vrši shod, sprevod, posvet ne šteje. Pri roku 24 ur za izdanje oblastnega dovoljenja se pa ure priobčitve in pa ure, ko se shod, posvet prične, ne vračunajo.
Tako prijavljanje shodov in posvetov je tudi v interesu sklicateljev samih, da more oblastvo zaščititi popolno svobodo in varnost zborovanj ter prostost opredeljevanja volilcev.
Sklicatelji shodov in posvetov, ki ne bi upoštevali teh predpisov društvenega zakona, bi občutili kazenske posledice § 3G društvenega zakona, ki so zapor do 30 dni ali denarna globa do 5000 (pet tisoč) Din, odnosno obe kazni.
Nočni lov sredi Ljubljane
V noči od četrtka na petek je doživelo naše Gradišče svojevrstno senzacijo. Lastnik splošno znane Lovšinove gostilne v Gradišču 13, g. Oskar Černe, se je ob pol 3. zjutraj nenadoma prebudil. Ker v zgornjih prostorih slikajo in pleskajo sobe, je namreč spal kar spodaj na klopi pod servirnim okencem v gostilniški sobi. Nenadoma ga je prebudila svetloba. Iz kuhinje mu je posvetil pod nos neznanec. Gospodar je seveda hitro skočil na noge, nočni gost pa jo je še urneje pobrisal iz kuhinje.
Pričel se je pravi nočni lov. Neznanec se je z dvorišča povzpel na balkon stranke Lavr Koširjeve, gum je prebudil tudi njo in begunec je bil že malce v zadregi. Takoj je bila obveščana tudi policijska stražnica' Na lov je jadrno prihitelo več stražnikov, nočni gost pa Jd negalantno pokazal vsem skupaj fige in hidßiktdöiL z balkona Jjd nizki strehi na sosednje dvorišče.
Lov je Liko prešel v senzacijo. Razburjenje je sicer mirne meščane mahoma pometalo iz postelj. Junaško so pomagali, kakor je kdo vedel in znal. Deset ljudi, v uniformi in brez nje, se je podilo za bežečim plenom. No, možak si ni kdo ve kaj storil iz tega._ Na sosednjem dvorišču se je popel čez zid in bežal dalje. Šlo je gor in dol, sem in tja, čez streho, čez zid, čez ograjo, kamorkoli, samo ne v roke razburjenih lovcev.
Nazadnje se je krog zasledujočih tako zožil, da so že upali v uspeh: Begunec se je pojavil na visoki strehi za dimnikom. Odtod ni več izhoda zanj. Hajd, previdno, a naglo na streho. Plen ne uide. Pridejo na streho. Sledovi nočnega gosta so še vidni, a koga ni? I. njega, kakopak! Ni ga in ga ni in vse iskanje je zaman. Izginil je bržčas v Vegovo ulico in odtod dalje v svobodo.
Tako je torej razburljivi nočni lov ostal brez plena. Uzmovič sam pa tudi ni napravil omembe vrednega dobička. Prišel je v gostilniško kuhinjo lepo po domače in kakor se spodobi. Ker je v vratih veliko okno, je utrl kos šipe, pri čemer se je celo obrezal na roki. Znotraj je tičal v ključavnici ključ, pa ga je kar lepo zasukal in odklenil. V kuhinji si je izbral velik kuhinjski nož in je narezal kredenco, da je lahko odprl predal. Tam je imela natakarica nekaj gotovine in uro. Možak si je prisvojil 120 Din drobiža, kolikor ga je pač bilo. Poleg tega je vzel tudi natakaričino damsko uro in šop vežnih ključev, vsekakor dokaz, da je imel še več »plemenitih« namenov.
Kri na nožu priča, da se je mož res obrezal. Ker je le prehitro silil v gostilniško sobo in s tem predramil gospodarja, se ni utegnil niti okrepčati z dobrotami, ki bi mu bile bržčas prijale. Niti na likerjih niti na drugih pijačah ni bilo mogoče ugotoviti, da bi si jih bil kaj privoščil.
Tako je razburjenje romantičnega noč-negn lova za vse udeležence ostalo brez hujših kvarnih posledic. Aprilska zabava.
Za ponočnjaka samega utegne epilog vsekakor postati nekoliko resnejši. Na policiji namreč upajo, da so mu vzlic njegovi jeguljasti spretnosti že za petami.
Westfalski Slovenci in Jugoslavija
Dnevni doffodlcl
X Najstarejši frančiškan umrl. V Ljubuškem (e umrl te dni frančiškan Luka Begič. Rodil se je 21. oktobra 1. 1841. Dosegel je torej lepo starost 94 let in je bil menda najstarejši frančiškan na svetu. Ob njegovi smrti so listi zabeležili posebnost, da se nikdar v svojem življenju ni hotel dati fotografirati.
X Pri vasovanju so ubili v vasi Beli nad Špitaličem te dni na nekem dvorišču-posestnikovega sina Blaža Štrajharja. Spodnesli so mu lestev, ki jo je bil prislonil na okno svoje izvoljenke, na tleh ležečega so pa pobili in odnesli četrt ure daleč proč. Orožniki so prijeli že več fantov, ki so osumljeni, da so bili zraven.
X Člani moškega zbora OPUS iz Brna pridejo v Ljubljano v soboto, dne ‘27. L m. ob 13.35. uri. Na glavnem kolodvoru jih bodo sprejeli zastopniki Jugoslovansko-Češkoslovaške Lige, Češke Obče, Hubadove pevske župe itd. Pozdravila jih bo tudi vojaška godba. Vse ljubljansko občinstvo vabimo k sprejemu bratskih pevcev in posetu koncerta, ki bo isti dan ob ‘20. uri v veliki Kazinski dvorani.
X Češkoslovaški moški zbor OPUS ima v svoji domovini najboljše in najlepše kritike. Ko je odpel po Moravski Smetanov koncert, je imel take uspehe, da so se kritiki vpraševali, ali je to zmaga Smetanovih skladb, ali pa zmaga odlično dovršenega zborovskega petja tega zbora. Takega uspeha kakor ga je dosegel Opus v jubilejnem Smetanovem letu, še ni imel noben
Kaj hoče Jevtič? Enotno Jugoslavijo
drug zbor, izvzemši pevski zbor Moravskih Učiteljev. Ko so Moravski Učitelji prišli prvič v Ljubljanio, so doživeli pri nas nepopisen uspeh. Enak uspeh se nam obeta v soboto, dne 27. t. m. na koncertu zbora OPUS iz Brna. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
X Poziv vsem tehnikom! Mnogi izmed inže-njerjev in tehnikov sploh tavajo danes brezupno okrog ter se borijo za najskromnejšo eksistenco in so prepuščeni skrajnemu izrabljanju. Vsak po svoji poti skuša priti pod skromno streho. Kdor je spretnejši, brezobzirnejši in ima boljše zveze, ta se dandanes še nekako dokoplje do eksistence. Toda nihče ne bo ugovarjal, da se ne bi mogli doseči večji in hitrejši uspehi pri skupnem naporu vseh tehnikov. Organizacije tehnikov so se združile v »Komite tehničnega dela«, ki si je že na prvi mah pridobil velike simpatije ter uvaževauje. Toda tudi od onih, ki jim bo Komite v največji meri koristil, se lahko nekaj zahteva. Najmanj to, da ne stoje malomarno ob strani izven svojih strokovnih organizacij; da se zavedajo skupnosti interesov in da ne pričakujejo pomoči samo od drugih. »Komitee tehničnega dela bo v prvi vrsti pomagal in skrbel za vestne člane organizacij, ker to tudi zaslužijo in so to upravičeni zahtevati.
X Film o festivalu Slovanskih plesov, katerega je posnela zagrebška filmska družba »Svetloton« je bil z velikjm uspehom predvajan po skoroda vseh kinematografih Jugoslavije. Kakor poroča glasilo dunajske »Ura-nije« je prevzela »Urania« razpečavanje tega filma za Avstrijo. Poročilo pravi, da je ta film izredno posrečen in kot reportažen film dokumentaričnega pomena. Delno so. film prevzeli tudi drugi evropski žurnali in bil je že predvajan v Švici, na Češkoslovaškem, na Poljskem in v Bolgariji.
Kaj moramo mi?
X Beograjski tisk o Slavku Ostercu. Na jugoslovanskem glasbenem festivalu v Beogradu so izvajali tudi dve skladbi skladatelja Slavka Osterca, o katerih si je ves beograjski tisk edin, da sta bili najboljši točki sporeda.
X Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani sporoča, da se je rok za vlaganje skladb podaljšal do 1. maja.
X Združenje slaščičarjev in niedičarjev je naprosilo g. bana, da izda vsem obrtnim instancam nalog, da prepove izdelovanje in prodajo sladoleda po buffetih, češ da je bil sladoled doslej edini vir dohodkov naših slaščičarjev. Ostro so slaščičarji nastopili tudi proti mlekarnam, češ da prodajajo in izdelujejo mnogo blaga, ki spada po zakonu samo v njihovo področje.
X Beograjska »Štampa« o reorganizaciji naše radiofonije. V zadnjem času, zlasti po volilnem govoru prometnega ministra g. Vujiča, je zopet postalo močno aktualno vprašanje jugoslovanske radiofonije. Govorilo in pisalo se je o centralizaciji ali decentralizaciji vseh oddaj, o organizaciji naše radiofonije po angleški družbi Marconi itd. Zdaj prinaša inž. M. T. v beograjski »Štampi« več predlogov, ki nas zanimajo predvsem radi naše oddajne postaje. Predvsem ugotavljamo z zadoščenjem, da je tudi dopisnik »Štampe« prišel do prepričanja, da bi ne bilo koristno podrediti našo in zagrebško postajo beograjski, kar bi pomenilo na eni strani obremenitev beograjske postaje, na drugi strani pa bi taka centralizaci ja oddaj samo ubijala kulturno iniciativnost Ljubljane in Zagreba.
X Borbo proti šušmarjem vodijo z vso energijo tudi obrtniki v primorski banovini. Posamezne obrtniške organizacije so 1. 1934. prijavile osrednji obrtniški organizaciji nad 1100 šušmar-jev, proti katerim je bilo uvedeno zakonito postopanje.
X Tujski promet na Jadranu obeta biti letos rekorden. Te dni se je pripeljalo v Split s parobrodom »Kumanovo« več odličnih Švicarjev; ta izlet je organiziral naš potniški urad v Curihu. Pričakujejo tudi obisk 100 odličnih oseb iz Ru-munije, med katerimi bo tudi več ministrov in diplomatov. Iz Beograda pa je napovedan v Splitu obisk 300 izletnikov, ki bodo na morju preživeli svoje velikonočno praznike.
X Za siromake je nabrala Narodna ženska zadruga v Splitu lepo vsoto denarja, tako da je dobilo 60 siromakov znatne množine živeža v dar.
X Ponarejen denar. V Medvodah so orožniki ugotovili, da krožijo med ljudmi ponarejeni kovanci po 10 in 20 dinarjev. Denar je ponarejal neki delavec in ga tudi sam spravljal v promet.
X Zaključek radiotelegrafičnega tečaja v Zemunu. Naša potniška zračna služba je priredila v Zemunu prvi tečaj za radiotelegrafijo, ki je bil te dni zaključen. Absolventi bodo od 1. maja dalje zaposleni na progah »Aerpputa«.
X Utonil je te dni blizu Hvara 401etni mornar Ante Stipanov, ki je plul po morju s svojo jadernico, pa ga je zalotil hud vihar. Njegova dva spremljevalca ga nista mogla Več rešiti.
Ljubljana
LJUBLJANSKIM OBČANOM!
Someščani! V nedeljo 28. aprila 1935 poseli šei kraljevske vlade, gospod Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev z več drugimi ministri prvič naše mesto.
Vabim vse hišne posestnike, da v čast visokim gostom na ta dan razobesite na svojih hišah državne zastave, vse someščane pa vabim, da se, izkazujoč staro-znano ljubljansko pozornost in gostoljubnost udeleže sprejema na kolodvoru, nato pa na Kongresnem trgu manifestirajo za zmago državne in narodne misli, dr. Vladimir Ravnihar s. r. Predsednik mestne občine:
Red in zakonitost
*	Učiteljstvu v Ljubljani in okolici. JUU sekcija za Dravsko banovino apelira na vse učiteljice in učitelje iz Ljubljane in okolice, da se polnoštevilno udeležijo koncerta pevskega zbora »Opus« iz Brna. koncert bo v veliki dvorani Kazine v soboto 27. aprila, »Opus« je eden najboljših češkoslovaških pevskih zborov in se ob vsakem posetu iz Jugoslavije najaktivnejše udejstvuje. Opozarjamo tudi na sprejem na kolodvoru, ki bo v soboto ob pol 14. uri.
*	Lep črn damski plašč z ovratnikom iz imitirane kožuhovine je prodal neki Ž. Fr. nekemu delavcu. Ker policija ni hotela priznati veljavnosti te kupčije, je plašč zaplenila. Kdor ga pogreša, naj se javi na Upravi policije!
*	Mestno poglavarstvo preklicuje za dan 28. aprila 1935 sklicano javno dražbo košnje po mestnih potih in stradonih, in sicer od 10. do 13. ure. Druga javna dražba bo objavljena v časopisih.
*	Pevski zbor Glasbene Matice ima v petek 26. aprila ob ‘20. uri vajo za mešani zbor.
*	Obrtniško društvo v Ljubljani poziva svoje članstvo in ostalo obrtništvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema in manifestacijske-ga zbora predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča v nedeljo dne 28. t. m.
*	Gorenjska periferija Ljubljane z Dravljami je menda zadnji čas postala zatočišče podjetnih uzmovičev. Pri zadnji raciji je policija tam okrog nabrala 25 jogrov, ki majo vsi kaj na vesti. Seveda prejmejo vsi svoj delež. Občinstvo opozarjamo, naj bo v darežljivosti previdno. Res je mnogo siromaščine in gorja med nami, res je pa tudi, da lepo število zločinskih tipov živi pri nas samo na račun prevelike lahkovernosti naših meščanov. Kakor povsod, je zlasti tu treba priporočati previdnost in — zato srednjo pot.
Na sbod
v nedeljo 28. L m
Trgovec brez koncesije je leta 1911. v Mirni peči rojeni hlapec Ž. F., ki mu pomaga njegov šliri leta mlajši brat L. V večji družbi samih podjetnih ljudi, med katerimi se odlikuje zlasti 1. 1907. v Trojanah rojeni D. K. je »kupčeval« po Ljubljani in okolici. Nabavljal si je blago, kjer se mu je pač nudila priložnost. Zdaj je smuknil tu, zdaj tam. Izbirčen ni bil niti glede kakovosti niti glede izvora. Po nekem pajdašu je pred tremi tedni prodal nekemu ljubljanskemu zlatarju zlato žensko uro (zapestno). Lastnik(ca) naj se javi na Upravi policije. To nekoncesi joni-rano trgovsko-tatinsko družbo je zdaj policija polovila in bo vsa bratovščina v kratkem izročena sodišču.
Pevski zbor OPUS iz Brna v Ljubljani. V soboto 27. t. m. ob pol 14. uri prispe semkaj znameniti brnski pevski zbor OPUS. Mudi se na veliki koncertni turneji po Jugoslaviji. V Ljubljani priredi koncert v veliki dvorani Kazine 27. t. m. ob 18. uri. Priprave za koncert vodi JC liga. Goste pozdravijo ob prihodu zastopniki banovine, mestne občine in raznih kulturnih in strokovnih združenj. Pevski zbor z velikim uspehom vodi že ves čas njegovega uspešnega delovanja prof. Steinmann. Po koncertu bo prijateljski sestanek v Kazini, ki se ga udeleže predstavniki naših oblasti in kulturnih institucij. Občinstvo vabimo, da se v čini večjem številu udeleži sprejema na železniški postaji in da tudi koncert poseli v kar najbolj častnem številu. Spored koncerta objavljamo med ljubljanskimi vestmi. Vstopnice so na prodaj po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice.
* POČITNIŠKE KOLONIJE MESTNE OBČINE. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Tozadevne prošnje, oziroma tiskovine, ki se dobe v soc,-pol. uradu, Mestni dom, II. nadstr., soba št. 43, je vlagati osebno najkasneje do vštetega 15. maja 1935. Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo v nobenem primeru. Prosilce opozarjamo na to, da pridejo v prvi vrsti v poštev šoloobvezni olroci (do 14. leta), pristojni v Ljubljano. in v drugi vrsti šele ostali. — Mestni mladinski urad.
Maribor
ZA SOKOLSKI DOM V MARIBORU
Kakor si vsak posameznik želi čim preje zgraditi lastno hišico z vrtom, tako in še bolj si želi Sokolstvo lastnih solnčnih in zdravih telovadnic. V telovadnice pošiljamo dan za dnem našo deco, naraščaj, našo bodočnost in mora biti naša skrb, da prostori, kjer se mladina vzgaja, odgovarjajo predvsem higienskim potrebam. Sokol-Matica v Mariboru se trudi že dolgo vrsto let za dosego tega smotra in je pričel že leta 1907 zbirati potrebna sredstva.
Letos pa se je zamisel sokolskega doma v Mariboru približala uresničenju. Gradbeni odsek Sokola-Matice, ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru, je zastavil vse sile in se obrnil za pomoč k mariborskemu meščanstvu, ki se je pozivu že doslej odzvalo z lepimi prispevki. — Z naklonjenostjo mariborske občine je društvo dobilo v dar potrebni stavbni prostor v izmeri 2000 m2.
Sedaj, ko so za sokolski dom zbrana delna sredstva, moramo vsi, ki čutimo ljubezen do naše mladine in naroda, storiti vse, da se zbere še toliko sredstev, da se bo lahko naše mesto kmalu ponašalo s svojim sokolskim domom. — Gradbeni odsek Sokola-Matice v Mariboru apelira tem potom na vsa društva in korporacije, naj v tem letu opuste vse nabiralne akcije. Ves mariborski nacionalni živelj naj osredotoči svoje delovanje v zbiranju sredstev za sokolski dom v Mariboru.
*
A Prijeti vlomilci. O vlomu v stanovanje žene vpokojenega profesorja Kovača smo že poročali. Vlomilci so odnesli zlatnine za 20.000 Din. Kmalu nato pa je policija izvedela, da je neki mlajši moški menjal v kolodvorski restavraciji zlat avstrijski šiling. Začela je tistega moškega iskati in ga je res tudi našla v neki gostilni v družbi dveh žensk in nekega znanca. Fant je priznal, da se piše Edmund Logar in da je res vlomil, povedal pa je tudi, komu je zlatnino in dragulje prodal.
Qbmm mmm
gospodarstva
/\ Hitlerjeve! v Mariboru. V četrtek je pribežalo iz Avstrije v Jugoslavijo zopet kakih deset hitlerjevcev, ki so jim postala tla v Avstriji prevroča. So to večinoma sami mladoletneži. Na policiji so jih zaslišali in poskrbeli za njihovo nadaljno usodo.
A Športno senzacijo bomo imeli v nedeljo v Mariboru. Prvenstvena nogometna tekma s športnim klubom Ilirijo iz Ljubljane in Prvim slovenskim športnim klubom Maribor bo gotovo privabila mnogo prijateljev sporta na igrišče.
Velikonočni dar. Društvo jugoslovanskih drž. upokojencev v Mariboru je za praznike razdelilo iz društvenih sredstev med najrevnejše člane znesek ‘2150 Din.
A Narodno gledališče. V soboto, 27. aprila ob 20. uri repriza Cerkvenikove vojne zgodbe »Kdo je kriv?« Red D. — V nedeljo, 28. aprila ob 20. uri Rasbergerjeva opereta »Prebrisani Amor.
A Velika sokolska tombola bo v nedeljo, dne 28. aprila na Trgu Svobode. Zbranih je več sto dobitkov, srečke se pa dobe po ulicah po 2'50 Din.
A Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredi koncert v Mariboru, in sicer ‘2. maja ob 20. uri v Unionu. Na sporedu je 21 narodnih pesmi. Za koncert vlada veliko zanimanje.
A Zborovanje brivcev in frizerjev. 23. t. m. so v Mariboru zborovali brivci in frizerji iz severnega dela naše banovine. Združenje šteje 155 članov-mojstrov, 193 pomočnikov in 147 vajencev. Poročilo o poslovanju v preteklem poslovnem letu je podal predsednik g. Novak. Zborovanju so prisostvovali tudi obrtni referent g. dr. Senkovič, zadružni nadzornik g. Založnik in član zborničnega sveta g. Bureš.
ob 10 tiri ¥ Ljubljano, ^^^^^jajtongresnjteg
A Smrtna kosa. V Pakracu je predvče-rajšjem umrla asistentka na otroški kliniki v Zagrebu ga. dr. Lipolt Krajnovičeva. Pokojnica je sestra mariborskega obmejnega policijskega komisarja Stevana Krajnoviča. Naj počiva v miru, ostalim naše sožalje.
A Poziv obrtnikom, trgovcem in industrijalcem. V nedeljo 28. aprila ob 10. uri bo na Kongresnem trgu v Ljubljani velik volilni shod za vso dravsko banovino. Na shodu bodo nastopali kot govorniki med drugim: predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič, finančni minister Stojadinovič in minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič. Vožnja je znižana na eno tretjino. Iz Maribora pelje poseben vlak zjutraj ob 5.22, in se vrača iz Ljubljane ob 14,30. Pozivamo gospodarske kroge, da se shoda udeleže v čim večjem številu. Podrobne informacije dobite na železniških postajah. — Odbor obrtniškega združenja v Mariboru, Združenje gostilniških podjetij v Mariboru, Združenje trgovcev za mesto Maribor in mariborska sekcija Zveze indu-strijcev.
A Razglas. V Mariboru bo zaščitno cepljenje zoper osepnice od torka 30. aprila do petka 3. maja v mestnih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici št. 8, in sicer v času od 9. do 11. ure. V navedenem času bo cepljenje brezplačno. Cepljenje je obvezno za vse zdrave otroke, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da je opustitev cepljenja kazniva po zakonu o nalezljivih boleznih.
A Na mestnem fizikatu v soboto 27. t. m. ne bodo sprejemali strak zaradi desinfek-cije in čiščenja uradnih prostorov po cepljenju.
A Ribji trg. Na petkovem ribjem trgu so bile te-le cene: skuši kg 18 do 24 Din, postrvi 36, sardele 12, očade 14, girice 10, belice 8 do 9, mrene 12, žabji kraki 2 Din venec.
A Državo so hoteli oškodovati. Komisar finančne kontrole Markovič in preglednik Premec sta našla v treh mariborskih vele-tržnicah tri vagone kave in riža, ki so jih hoteli trgovci vtihotapiti, da ne bi bilo treba plačati pred kratkim vpeljane trošarine. Državo so hoteli oškodovati za približno 35.000 Din.
Cerknica
Volilni odbor Jevtićeve liste je izdal ta-Ie proglas: Dne 5. maja bodo volitve v parlament. Ne nasedajte raznim hujskačem, ki Vam obetajo nebesa, pa ne bodo za Vas ničesar storili. Trezno premislite, kdo za more danes kmetu prinesti največ koristi in olajšanja. Vsi poznate bivšega ljubljanskega bana gospoda dr. Marušiča. Vsi veste, da je mož dela in poštenja in vseskozi kmetski človek. Njegova skrb za malega človeka mu je prinesla ponosni naslov: »Kmetski ban«. G. dr. Marušič je sin malega kajžarja na Spodnjem Krasu. Njegova mladost je spoznala v borni kmetski bajti vse težave kmeta. Tudi kot študent se je v siromaštvu in pomanjkanju prebil skozi študije, ki jih je končal odlično. Težki položaj malega človeka mu je ostal za večno pri srcu. Ko je postal ban, je imel na urad-ništvo banovine v Ljubljani nagovor, kjer je med drugim povedal: »... Zavedati se moramo, da sta glavna stebra naše domovine kmet in zemlja. Zato moramo posebno brigo posvetiti našemu kmetu, obrtniku in delavcu kot glavnim produktivnim silam narodnega gospodarstva ... Nad vsem tem mora biti nesebično in pošteno delo, bratska ljubezen, strpnost in medsebojno spoštovanje.« Teh načel se je g. dr. Marušič vedno držal. Njegova prva misel in njegova prva skrb je veljala vedno samo malemu človeku. Dr. Marušič ni mož besed, marveč tihi mož dela. Ne obljublja mnogo. Toda brez obljub je za malega človeka doslej ogromno napravil. Sami veste, da življenje delajo ljudje in ne programi. Naj bo pro-
Pravično ureditev sorialnih vprašani
gram še tako dober, če ga dobi slab človek v roke, bo slabo za ljudstvo. Pošten, soci-jalen, pomirljiv in svojega bližnjega ljubeč človek pa bo ne glede na program ljudstvu koristil. Če je kdo poklican in sposoben da nas povede iz današnje krize, je to prijatelj malega človeka g. dr. Marušič. Njegov program sta delo in ljubezen. Njegov namen je zadružna organizacija in povzdiga kmetijstva. Dr. Marušič ni politik strankar, on je gospodarski človek. On ne mara političnih hujskarij. On hoče mirno in tovariško sodelovanje vseh poštenjakov. Zato oddajte dne 5. maja glasove temu možu dela, poštenja in ljubezni za malega človeka.
Padeče
VcJilno gibanje. Na velikonočni ponedeljek je bil v Radečah velik volilrn shod pod milim nebom. Shod vsedržavne Jevtićeve liste je otvori! šol. upravitelj g. Ivo Pečnik, na kar je podal besedo kandidatu g. ing. Zupančiču. V lepem in temperamentnem govoru je podal navzočim zborovalcem zaokraženo celoto notranje politike ter obrazložil velepomembnost majskih volitev na naš narod.
Sokolsko gledališče v Radečah bo uprizorilo v nedeljo ob 20.30 zvečer komedijo »Zadevo Kaiser«. Režijo vodi br. Pešec. Zasedba je prav dobra, zato je pričakovati, da bo nudila komedija vsem obiskovalcem obilo smeha in zabave.
Sprememba posesti. Gdč. Valeri ja Haller trgovka in posestnica v Radečah je prodala drugi trakt svoje hiše g. Žibretu, kleparskemu mojstru iz Sv. Petra pri Radečah.
za manifestacijo njegove velike zamitli
Malo je srezov v Dravski banovini, ki bi imeli tako slabe komunikacije, kakor je ravno krški srez. Na prizadevanje odločujočih oblasti se je te dni pričelo z akcijo gradnje nove železnice Št. Janž—Sevnica, ki bo predvidoma gotova v dobrih dveh letih.
Vzporedno z gradnjo železnice pa se je včeraj pričela akcija za dograditev nujno potrebne ceste iz Radeč preko Dobrave in Brun-ške gore v Št. Janž in dalje v Tržišče. Na prizadevanje tukajšnjega predsednika mestne občine g. Antona Polanca se je pričelo s pripravljalnimi deli. Kr. banska uprava je poslala včeraj svoje inženjerje, ki so komisijonelno pregledali teren. G. Polanc je urgiral za prepotrebno cesto pri vseh mogočih oblastih. Slednjič se je obrnil na ministra socialne politike g. dr. Marušiča s prošnjo, naj bi se on zavzel za to cesto, na kar mu je g. minister dal zagotovilo. Ta cesta bo znatno zbližala Savsko in Mirensko dolino, pri gradnji bodo pa naši delavci, kakor tudi kmetje našli dovolj zaslužka.
Slov. Konifce
Sresko načelstvo (kmetijski referent) bo priredilo v vseh vinskih okoliših tečaje o prevep-Ijanju domačega kostanja z maronijem. Ob tej priliki se bodo dobili tudi cepiči.
Šolska poliklinika
0 ■	0. 0 ■	« deti novo poslopje zavoda,
W Liuof IJ3 ff f	pravi blagoslov za le-
«r	danio in bodočo Ljubljano
Ljubljanska šolska mladina ima že več let svojo polikliniko, ki najskrbnejše pazi na njeno zdravje. Zavod je bil nekaj časa v baraki pri učiteljski šoli, prod nekaj meseci se je pa preselil v Gledališko ulico. Vsi ti prostori s'o le za silo in že dolgo je dovoljen tudi kredit za novo zgradbo. Za poslopje in opremo potrebni denar že leži v Hipotekarni banki in tudi mnogo načrtov fO že napravili arhitekti banske uprave, ki so jim pomagali z navodili šef našega Higienskega zavoda gosp. dr. Petrič ter drugi strokovnjaki za mladinsko zdravstvo. Deloma s strokovnega stališča, deloma pa zaradi finančnega vprašanja se oblasti dolgo niso mogle odločiti, a sedaj je banovinski arhitekt inž. Čulk napravil načrte, ki odgovarjajo v resnici vsem zahtevam. Načrti so bili poslani že ministrstvu in licitacija za dela bo razpisana takoj, ko se gotovo v kratkem vrnejo iz Beograda.
Nova državna šolska poliklinika bo stala ob Aškerčevi in Murnikov! ulici onstran tehniške visoke šole. Tloris* dvonadstropne stavbe predeča obliko črke »L«, da bo s to razdelitvijo v dva trakta imela tim več sonca in zraka. Vsa stavba je v velikih, najmodernejših oknih.
mandljev. Poleg otolaringološkega, kakor se znanstveno imenuje ta oddelek, bo pa na polikliniki tudi z vsemi pripomočki opremljen am-bulatorij za zdravljenje zob, ki bo gotovo vedno poln malih pacijentov. Seveda bo poliklinika imela tudi splošni ambulatorij, saj bo zdravila vse bolezni, a poleg ambulatorijev bodo seveda tudi prostorne čakalnice.
V	I. nadstropje se preseli sanitetno tehnični oddelek Higienskega zavoda, ki bo imel tu s voj,e pisarne, obenem bo pa v I. nadstropju tudi vodstvo poliklinike, torej pisarna sedanje voditeljice ge. dr. Kristan-Lunačkove. Tudi lekarna bo v tem nadstropju, poleg nje pa še ambulatorij za antropologijo, ki ga vodi g. dr. Škerlj. Tudi za okulistiko, to je za zdravljenje oči bo v tem nadstropju poseben oddelek, razen tega pa tudi prostor za obsevanje z višinskim solncem. Posebno velik je prostor za sistematičen pregled, kamor bodo prihajali posamezni razredi ljublj. šol, da bo zdravjo mladine pod stalnim varstvom najzanesljivejših in najvest-nejših zdravnikov. Takemu obisku primerna bo seveda tudi velikost čakalnice.
V	II. nadstropje bo pa hodila predvsem po-
Kakor vidimo na sliki, ima poslopje popolnoma gladko fasado, edino pri tleh je obložena s kamnom. Pri vhodu vidimo tudi pokrit hodnik, kakršen bo vodil tudi od drugega vhoda na ulico, da no bo gneče pri zapiranju dežnikov, kadar bodo šole prihajale v dežju k zdravniškemu pregledu.
V	kleti bo veliko kopališče z 22 prhami, kjer se bodo otroci pred pregledom vedno okopali. Večji del podpritličnih prostorov pa zavzema velika dijaška kuhinja s prostorno obednico, kjor bo lahko dobivalo na dan hrano od 80 do 140 otrok. Poleg tega bodo v kleti tudi pralnica z likalnico, kotlarna in prostori za premog in drva.
V	pritličju bo prijazno stanovanje za slugo poliklinike, ostali prostori pritličja pa predo-čajo prav za prav pravo polikliniko, saj bodo tu najmodernejši ambulatoriji za zdravljenje dece in tudi za nadzorovanje njenega zdravja. Pri tem bo predvsem pomagal najmodernejši Riintegenov aparat. V protituberkuloznem dispanzerju bodo specialisti reševali mestno mladino najrazličnejših pojavov jetike. Oddelek za bolezni ušes, nosa in grla, ki so tako pogoste pri mestni mladini, bo najmodernejše urejen, seveda bodo pa naši otroci tukaj dobili tudi najučinkovitejšo pomoč pri pogostih boleznih
habljena deca v veliko in najmodernejšo orto-pedično telovadnico, kjer si bodo slabotni otroci spet pridobili ravno držo in izravnali skrivljene ude. Telovadnica bo služila tudi za predavalnico. Poleg teh prostorov bo v tem nadstropju tudi garderoba, pet stanovanjskih sob za zaščitne serire in trisobno stanovanje s pritiklinami.
Samo ob sebi je umevno, da bo v poslopju instalirana električna razsvetljava in napeljave za medicinske aparate, prav tako pa tudi plin, signalne naprave, topla in mrzla voda ter toplovodna centralna kurjava.
Brez dragih aparatov bo samo poslopje veljalo 1,700.000 Din. Aparate poliklinika že deloma ima, vendar bodo pa njen inventar izpopolnili še z velikimi novimi nabavami.
Okoliš tehniške srednje in visoke šole ter poliklinike bo zazidan po sodobnih načelih estetike, ki bo temu poslopju dal primeren arhitektonski povdarek in z zelenimi tratami in nasadi tudi prijazno in vabljivo okolico, da bo v okras vsemu mestu ter lep prehod med mestnim zidovjem in odprtim Mirjem. Z vsemi modernimi pripravami najbogatejše opremljeno poslopje bo pravi blagoslov za sedanjo Ljubljano, zlasti pa za njeno bodočnost.
Skrb viške občine za brezposelne
•	Vič, 25. aprila.
Viška občina, ki je ena največjih v okviru velike Ljubljane, je tudi v letošnjem letu kljub težki gospodarski krizi izvršila večje delo in sicer regulacijo Večne poti, ki spada pod občino Vič. Večna pot od strelišča do znane vrtnarije g. Herzmanskega, je bila potrebna nujne regulacije. Lansko leto je občina izvršila regulacijo od strelišča do Habjanove vile, letos pa do Herzmanskega.. Večna pot napravi sedaj zelo lep vtis, saj je odpadel klanec pri takozvani tarči, pa tudi cesta XV. je izgubila svoj klanec. Vsa dela pri regulaciji Večne poti so izvršili večinoma domači brezposelni in tisti, ki bivajo vsaj dva meseca v viški občini. Uprava viške občine je potrošila za regulacjo ca. 48.000 Din in ves ta znesek so prejeli izključno brezposelni, katerih je bilo zaposlenih 160. Če bi bila na razpolago večja denarna sredstva, bi se popravile tudi ostale ceste v občini, ki so nujno potrebne popravila. Lansko leto je občina s pomočjo sreske-ga cestnega odbora popravila in razširila cesto na starem Viču do gasilskega doma, ki je v ponos viški občini. Pred Gasilskim domom se je uredilo cestišče in napravil lep park, kjer bi bilo umestno postaviti n. pr. spomenik padlim viškim vojakom v svetovni vojni. Popravilo ceste na Viču je veljalo 60.000 Din ter so bili tudi pri teh delili večinoma zaposleni domači brezposelni. Nujno potrebno je
še, da se napravi kanalizacija na starem Viču in napelje vodovod, kar pa je spričo pomanjkanja denarja za enkrat nemogoče. V kolikor smo dobili informacije, je za letošnje leto predvidena regulacija Gradaščice od Vojnovičeve tovarne do železnice. V to svrho so bili izvršeni že načrti in upati je, da se bodo ta neodložljiva dela v kratkem pričela. Ta regulacija je nujno potrebna, ker je struga Gradaščice preozka in ob večjih nalivih zalije voda polja in travnike, kjer napravi posestnikom občutno škodo. Kako blagodejno vpliva regulacija Glinščice in Gradaščice skozi Novo vas in na Glincah do izliva v Ljubljanico, nam najbolj pričajo zadnje povodnji, ko ni voda nikdar prestopila bregov in vdirala v hiše. Tudi pri tej akciji viške občine bodo prišli do zaslužka brezposelni. V ostalem pa vrši človekoljubno delo za omiljenje brezposelnosti socialni odsek višje občine, ki kolikor je v njegovi moči in kolikor so na razpolago potrebna sredstva podpira revne domače brezposelne, ki jih je z družinskimi člani ca. 1000.
Gradbena sezona ne beleži posebnih uspehov, kar ovira predvsem pomanjkanje gotovine in hipotekarnih posojil. Proračun za leto 1935 še ni gotov, ker je občinska uprava prezaposlena z revizijo. Bo pa znašal približno 1,000.000 Din ter je uravnovešen. Čim bo revizija pri občini gotova, bo takoj sklicana javna seja, na kateri se bo najbrže tudi že obravnaval občinski proračun.
Češki koncert v Ljubljani
V soboto, dne 27. t. m. koncertira ob 20. v veliki kazinski dvorani moški zbor Opus iz Brna pod vodstvom dirigenta prof. Stein-mana. Poleg obeh državnih himen bo pel zbor naslednje točke: I. del: Tovačovski: Orel, pisani orel, Križkovski; Molitev, Smetana: :Pesem na morju. V II. delu: Kunc: Stoji Jano, Aksman: Uspavanka, Chlubna: Kraljičino pisanje, Milojević: Moje lane,
Gotovac: Ponudba dragega. III. del: Jane ček: Marička Magdonova, Krička: Smučarji, Peterželka: Silvestrova pesem in Vomačka: Dajte vina. Solist-tenorist je A. Koreček. Zbor je prvovrsten, izredno fino naštudiran ter ima lepe izvrstno šolane glasove. Obisk najtopleje priporočamo, predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Naš solnčni Jadran v slikah
Pod tem lepim naslovom je otvoril v beli dvorani hotela Union prof. Ipolit Majkowski razstavo svojih . slik, ki v najboljšem smislu upravičujejo naslov nazstave.
Prof. Majkowski je izjema med ruskimi umetniki, kakršni preplavljajo s svojimi na vse pre-tega hvaljenimi mojstrovinami vso deželo, da jim je v kratkem času s svojo vsiljivostjo uspelo prav znatno znižati nivo okusa v zadevah likovne umetnosti pri najrazličnejših slojih. Razodeti namreč moramo, da so jim nasedli tudi inteligenti, ki se prav radi izdajajo za najboljše poznavalce slikarstva. Za kazen naj jim bo drago plačana šola in blamaža!
Slikar Majkowski prav mnogo zna, da mu tehnika ne dela več nobenih težav, obenem pa slika v resnici z dušo, vso opojeno z vedno se izpreminjajočimi lepotami Adrije. Niti od daleč niso njegove prikupne slike podobne mojstrovinam modernistov, saj Majkowski na svojih delih z vso vestnostjo upodablja čudeže prirode tam doli ob našem morju in z ljubeznijo ne
prezre niti najmanjšega njenega čara. Idealist je ta umetnik in iz vseh njegovih odbio , Jadrana žari sreča, ki polni njegovo srce občudovanju teh rajskih krasot. V sebi z žuje tehniko in znanje klasičnih mojstrov me rine z modernim občutjem za harmonijo in intenzivnost barve v solnčni pripeki, poskakujoči burji in dušeči jugovini. Njegovo morje v vsej svoji raznolikosti živi in se izpreminja neprestano, vendar pa ni nikdar pobarvana plahta, temveč vedno v resnici mokra voda vseh barvnih odtenkov. Majkowskega dela so Ljubljančanom tako všeč, da se o njegovi razstavi govori tudi v krogih, ki drugače ne obiskujejo umetnostnih razstav.
Prof. Majkowski je mojster v starem pomenu tega častnega naslova. Vse zna in vse sam napravi od okvira, ki je na njem napeto platno, a to platno je lahko navadna vrečevina, le izvrstno je preparirana. Sam tre barve in sam pripravlja firnež, sam slika... Tako so delali mojstri, ki so nam skozi stoletja njih imena ohranjena v zgodovini.	A. G.
Tragična smrt kolesarja
Včeraj zjutraj okrog pol štirih sta se podala Sotlar Anton, 23-letni vrtnar iz Radeč in Alojzij Racman iz Brega s kolesom v Ptuj. Po neki verziji sta kolesarila za stavo enega »Jurja«, da se še isti dan vrneta v Radeče, po drugi pa sta šla iskat dela.
Ko sta se včeraj vračala iz Ptuja, sta okoli 14.30 vozila po strmem konjiškem klancu navzdol. Prvi je vozil Sotlar, za njim pa Racman. Ko je v daljavi zagledal nekega nasproti vo-
zečega kolesarja, je Sotlar zavozil v desno, omenjeni kolesar pa v levo, tako, da sta z veliko brzino treščila drug v drugega in se strahovito pobila. Sotlar je obležal nezavesten z velikimi ranami na glavi, na prsih in bradi, med tem, ko je drugi kolesar dobil tudi občutne poškodbe. Prvo pomoč jima je nudil Racman, ki se mu po naključju ni zgodilo ničesar, ker je vozil za Sotlarjem.
Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico, toda kmalu nato je Sotlar izdihnil zaradi poškodb in notranje krvavitve.
Ko je tukajšnja pošta obvestila starše pokojnega Antona o tragični njegovi smrti, je takoj odšel brat Ludvik v Celje, da je ukrenil vse potrebno za pogreb, ki bo jutri ob 4. uri popoldne v Radečah.
Pokojni Alojzij je bil delaven in pameten ter bil svojim staršem v pravo oporo. Zlasti sedaj, ko se je vrnil od vojakov, je pomagal bolehnemu očetu pri vseh vrtnarskih delih. Zato je njegova tragična smrt odjeknila v srcih vseh sočuvstvujočih nad vse bolestno. Rodbina Sotlarjeva preživlja težke čase. Oče je prestal težko bolezen in kot rekonvaliscent ne more dosti delati, mati je bolehna, sin, ki je prišel od vojakov, leži že 7 tednov nepremično v postelji za revmo. Prebridka izguba pridnega Antona je zato še večja.
Pokojniku naj bo zemljica rahla, preostalim naše iskreno sožalje.
Dva pomembna koncerta ljubljanske Glasbene Matice v Prekmurju
V soboto 27. t. m. nastopi v Murski Soboti v Sokolskem domu orkester ljubljanske Glasbene Matice pod taktirko dirigenta in skladatelja prof. L. M. Škerjanca. Ta dogodek je važen za kulturne stike oddaljene Mursko Krajina z Ljubljano, ter so v polnem teku vse priprave, da sprejme Murska Sobota kar naj-časdneje ljubljanske goste. Orkestralno društvo Glasbene Matice, ojačeno s člani orkestra drž. konservatorija v Ljubljani, bo zaigralo spored pretežno slovanskih skladb in seznanilo soboško glasbeno publiko z najpomembnejšimi deli slovanske literature za godalni orkester.
Z orkestralnim društvom pa nastopita tudi dva solista, in sicer direktor drž. konservatorija in operni ter koncertni basist g. Julij Betetto, ki bo zapel samospeve Lajovica, Adamiča in Škerjanca in violinski virtuoz, prof. drž. konservatorija v Ljubljani, g. Karlo Rupel, ki bo zaigral skladbo Svendsena, Dvoraka in Saint-Saensa, oba s spremljavo orkestra.
Prihodnji dan, v nedeljo, bo ponovitev koncerta v Ljutomeru popoldne ob pol 4. uri v Sokolskem domu.
Pričakovati je, da bosta oba koncerta v moralnem in gmotnem oziru uspela in utrdila kulturne vezi naše severne meje s centrom.
Gospodinjski nasveti
Stari srebrni predmeti izgube rumenkasto barvo, ako jih oteremo s cigaretnim pepelom.
Duh po čebuli odpraviš iz rok, ako si otereš roke s koščkom limone.
Volneno stvari, ki so postale trde, se zopet omehčajo, če jih izpereg v milnici, kateri dodaš eno do dve žlici amonijaka.
Limone se ohranijo sveže, tudi če so prerezane, ako pokriješ odrezano stran s koščkom pergamentnega papirja. Papir zadržuje sok. Kadar limono zopet rabiš, olupi papir in limona je sveža, kakor bi bila pravkar prerezana. Limona izloči več soka, ako jo nekoliko segreješ, predao jo prerežeš.
Odmevi
Italijani, ki so do pred kratkim podpirali Nemčijo proti Parizu v vseh njenih zahtevah, kažejo zadnje čase izredno občutljivost spričo nemške oholosti, ki ne pozna več meja. Tako doživljamo dan za dnem nove polemike med italijanskim in nemškim časopisjem, ki so tudi za nas zanimive, ker nam odpirajo nove poglede na daljnje in bližnje cilje italijanske in nemške zunanjepolitične akcije. Med te spada tudi debata o nemških kolonialnih zahtevah. O tem vprašanju je pred dnevi objavil list »L’azione Coloniale« uvodnik izpod peresa svojega direktorja Marka Pomilia. Iz njega posnemamo: »Ne povemo nič novega, če trdimo, da se je kolonialna propaganda v Nemčiji, ki jo je rajhovska vlada razvijala med nemškim narodom že takoj po vojni, v zadnjih letih, zlasti po saarskem plebiscitu, še bolj razvila, razširila in utrdila... Italija seveda tega ne more mirno gledati. Iz prestižnih in praktičnih razlogov se mora energično upreti vsakemu poskusu s strani Nemčije, da bi spet dobila v roke svoje nekdanje direktne prekomorske posesti. — Ti razlogi so vsakemu na dlani: Italija, ki ni dobila niti enega samega kvadratnega kilometra bivših nemških kolonialnih ozemelj; Italija, ki je skupno z drugimi in boljše od njih zmagala v svetovni vojni; Italija, ki je vedno, pa čeprav včasih z vzgledno treznostjo in častno mirnostjo, ohranila živo svoje gibanje za dosego vsaj enega mandata, za čigar upravo je dovolj izčrpno dokazala svojao popolno zrelost z realizacijami, ki jih je izvršila na svojih afriških ozemljih; Italija, ki je bogata na prebivalstvu, a revna na sirovinah: ta prenovljena Italija, ki se v polni meri zaveda svojih pravic, ne more in ne bi nikdar in na noben način mogla dopustiti, da bi kolonialne težnje Rajha prešle iz aspiracij v — realizacijo ... Kajti bilo bi zares nadvse smešno, če bi narod, ki je vojno izgubil, potem ko je preteklo od tega komaj nekaj let in se je med tem nanovo oborožil ter spet prilastil vse prejšnje pravice, prišel na lep in miren način tudi do onih kolonij, ki tvorijo poslednjo aspiracijo (!) in definitivno ustvarjenje imperija naše velesile ... Če bi se to v resnici zgodilo, potem bi zgodovina ne poznala več postav in oni, ki so umrli za zmago, ne našli bi več miru... Zato pa je pravično in logično, če se Nemčiji ne povrne niti en sam kvadratni kilometer onih kolonij, ki jih je ona z vojno izgubila. Saj je znano, da so vojne kasacijski sodni dvor narodov. Zato bi bilo p'rav, da bi tudi prizivna in okrožna sodišča to vprašanje enkrat za vselej končala ...«
—O—
»Gazela Polska« z dne 2i. t. m. prinaša članek o priliki svečanega podpisa nove' poljske ustave. List poudarja, da, se s to ustavo zame nova doba v poljski zgodovini. Nova ustava, poudarja »Gazela Polska«, je prelomila s prazno frazeologijo francoske revolucije o svobodi, bratstvu in enakopravnosti in postavlja načelo, da se politične pravice pridobe ne samo z rojstvom, temveč v prvi vrsti z osebnimi zaslugami. Ta konkretnejša in so-drobnejša načela bodo po sodbi lista preporodila poljsko družbo in pripomogla k razvoju nekaterih državljanskih vrlin, lastnih Poljakom, obenem pa bodo pripomogla k pobijanju nekaterih hib, ki so spet tipične za Poljake. »Kurier Poranni« pravi, da je ta ustava prišla po večletnih drago plačanih izkustvih na podlagi političnega običajnega prava, ki ga je uvedel maršal Pilsudski. Nova ustava, pravi list, je pravno sankcionirano običajno pravo. Šele čas bo pokazal ves pomen velikega zgodovinskega preobrata, ki ga za Poljsko predstavlja ta ustava.
Kultura
Cerkvenik Angelo: »Kdo je kriv?«
Mariborskemu narodnemu gledališču gotovo ne more nihče očitati, da ne bi napravilo vsega, kar more, da da slovenskim dramatikom vzpodbudo za dramsko ustvarjanje. Če se ne motim, je uprizorilo to gledališče že štiri
O viinlegorskih klancih
Višnja gora, 24. aprila.
če se peljemo po državni cesti iz Ljubljane proti Novemu mestu, se pričenja kmalu za Grosupljem strm hrib Stehan, poln ovinkov in zavojev, ki sega prav do Višnje gore. Ta del ceste je najslabši na vsej poti od Ljubljane do Novega mesta. V prejšnjih časih, ko še ni bilo avtomobilov, je bila ta cesta dobra, klanec pa celo koristen, ker so ljudje s priprego nekoliko zaslužili. Železnica je prevzela ves osebni in tovorni promet, prišli so avtomobili. Sedanje strmine in ovinki zelo ovirajo avtomobilski promet. Zato se že dolgo pojavljajo želje in pritožbe prizadetih, da se mora Stehan prestaviti. V jeseni so že prišli inženjerji, ki so določili novo progo. In sicer se ta pričenja v Starem trgu pri hiši g. P>ečka, gre ob železnici skozi Dedni dol. Spodnje Brezovo na Peč in
od tu pri Grosupljem na državno cesto. Ta odcep bi bil od dosedanje ceste za okrog 5 km daljši, in sicer zaradi velikih ovinkov,' da bi bila cesta čim bolj položna.
Proti temu načrtu je nastal v Višnji gori velik odpor, ker se nova cesta popolnoma iz-ogn,e mestu. Oblasti so obljubile upoštevati želje Višnjegorcev in napraviti nov načrt. Vendar pa je vprašanje prestavitve Stehana vsak dan bolj pereče, ker vedno bolj narašča promet na Dolenjskem, posebno sedaj, ko jo otvor-jen turistični dom na Polževem pri Višnji gori. Nedeljo za nedeljo drče avtomobili z izletniki in bodo še bolj, kajti Dolenjska se je pričela probujati in odpirati vrata napredku. Ljudje polagoma spoznavajo njene lepote in jo obiskujejo v množicah. Zato bi bilo prav, da bi se izboljšala prometna sredstva. Najprej pa se mora seveda prestaviti Stehan I
Solcolstvo
■. , -
Spomenik na Vižmarski tabor iz 1. 1869.
Sokolski dom v Št. Vidu nad Ljubljano.
Na binkoštni ponedeljek, dne 17. maja 1869. leta, je bil v Vižmarjih najmogočnejši in najznamenitejši narodni tabor. Na tem taboru je slovenski narod formuliral svoj politični program, ki je vnel v slovenskih srcih tolik ogenj navdušenja, da je bil že naslednje leto začrtan južnoslovanski program, ki je bil začetek jugo-slovenske ideje pri nas. In ta ideja se je pol stoletja nato uresničila v svobodni jugoslovanski državi — v naši kraljevini Jugoslaviji.
V spomin na to veličastno narodno in politično ljudsko manifestacijo je nameraval postaviti narodni odbor dostojen spomenik, kar je tedaj avstrijska vlada prepovedala.
Da izpolnimo davno željo naših prednikov, se je na sestanku delegatov nacionalnih društev dne 10. marca t. 1. v Ljubljani izvolil podpisani akcijski odbor, ki si je v zvozi s sokolskim društvom Št. Vid nad Ljubljano postavil nalogo, da zgradi v spomin na ta znameniti tabor skromen spomenik: Sokolski dom. Ta spomenik naj bi pričal poznim rodovom o dobi, ki je v njej pričel stopati Slovan na plan in ki so se v njej jele svetlikati prve zarje zlate svobode ter je pričela tudi borba za to svobodo.
Ta spomenik, ki naj bo priča o takratnem narodnem prebujenju, naj bo obenem simbol ljubezni do rodne grude, do naše države in do našega blagopokojnega Kralja Mučenika. Iz tega spomenika naj vzklije nov rod, ki mu bo vedno v srcu in mislih poslednja želja Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo!
Prosimo in pozivamo vso našo javnost, da prispeva za to plemenito akcijo. Naj ne bo nobenega društva, organizacije in korporacije, ki se ne bi odzvala temu pozivu, naj ne bo nobenega zavednega našega človeka, ki bi vsaj z dinarskim prispevkom ne omogočil uresničenja te akcije. Naj ne bo v naši banovini nobene občine, ki bi vsaj z malenkostnim zneskom ne priskočila na pomoč tej akciji!
Prispevke je pošiljati podružnici poštne hra-
nilnice v Ljubljani na čekovni račun št. 14.083 (Sokolsko društvo Št. Vid nad Ljubljano) s pristavkom: za spomenik.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1934.
Častna predsednica Franja Tavčarjeva s. r.
Predsednik: E. L. Gangl s. r. Podpredsednik: Dr. Vladimir Ravnihar s. r. Odborniki: Manica Komanova, Valentin Babnik, Albin Koman, dr. Arko, dr. Jos. Pipenbacher. *
Sokolski oder na Javorniku je nedavno vpri-zoril novo Špicarjevo mladinsko igro »Obese-deni Lojzek«. Zgodba je kaj preprosta in ravno radi tega umljiva. Igrale so same mlade moči, lepih zunanjosti in preprostih sokolskih src ter je bila predstava, z izjemo zadnjega dejanja, kjer se je poznalo, da nekateri ne obvladajo teksta, prav dobra. Telovadne vaje v drugem in četrtem dejanju je sestavil župni prednjak dr. France Rakar in so jih vrli naraščajniki in deca prav dobro izvajali. V odmorih in pri telovadnih točkah je sodeloval društveni salonski orkester, ki priča o resnem stremljenju godbenikov po napredku. Iz vse prireditve diha mlada sila in ljubezen do stvari, kar daje jamstvo za trdno in svetlo bodočnost tega društva, ki ga drže in nosijo po večini delavski sloji. Predstavo je «posetil tudi avtor br. Jaka Špicar, ki se je o prireditvi zelo laskavo izrazil.
Sokolska župa Ljubljana — prosvetni odbor poziva vse članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da se v čim večjem številu udeleži koncerta pevskega zbora »Opus« iz Brna, ki bo v soboto 27. t. m. ob 20. uri v dvorani Kazine. Zdravo! Predsednik ŽPO.
III. olimpijski dan. Z rešenjem ministrstva za telesno vzgojo naroda z dne 23. januarja t. J. se določa dan 2. junija t.l. kot III. olimpijski dan. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda priporoča, da priredijo ta dan vsa sokolska društva iu vse športne organizacije brez razlike javne telovadbe, tekme ali katerekoli športne prireditve, na katerih se bo manifestirala moč našega sokolstva in sporta ter se bodo dosegli kar najlepši moralni in materialni uspehi. Vse prireditve tega dne naj dajo čisti dobiček v korist olimpijskega fonda, ki bo omogočil udeležbo naših reprezentanc na olimpijadi v Berlinu leta 1936. Vse prispevke je treba poslati pred-sedništvu Jugoslovanskega olimpijskega odbora v Zagrebu.
= Sport =
Propagandni juniorski in seniorski lahko-atletski meeting ASK Primorja
Sobota ob 15-30, nedelja ob 15., igrišče Primorja
ASK Primorje otvori v soboto in v nedeljo oficialno lahko - atletsko sezono z zanimivim lahko-atletskim meetingom, na katerem bodo poleg njegove odlične atletske garde sodelovali po dosedanjih prijavah tudi atleti podjetnega domačega kluba Sloge, ki pošlje v borbo okoli 15 atletov z znanim drž. reprezentantom minulih balkanskih iger v Zagrebu, Starmanom Janezom in bratoma Senčar, ki sta odlična dolgoprogaša. Primorje bo ob tej priliki preizkusilo tudi mnoge nove moči, od katerih so se zlasti mnogi juniorji izkazali kot zelo nadarjeni lahki atleti, svoj napredek pa hočejo dokazati mnogi njegovi že preizkušeni borci za jugoslovanske in ljubljanske barve, kakor so sprinterji Kovačič, Urbančič, Cerar I. in II., Šušteršič; srednjeprogaši Gaberšek, Žorga, Goršek, Czurda, Ogrin, Srakar; dolgoprogaša Srakar ml., Krpan; skakači in metalci Putin ja, Korče ,Perpar, Žgur, Serše; zaprekaš Grgič in mnogi drugi. Ker so atleti državnega prvaka marljivo izrabili celo zimsko sezono za trening in zaradi lepega spomladanskega vremena tudi trening na igrišču, je pričakovati dobrih rezultatov.
To bo prvi nastop velikega števila lahkih atletov v specialnih disciplinah.
Sobotni program obsega discipline: 200 m sen. in jun. C, met krogle sen., 800 m, skok v daljavo sen. in jun. C, met diska sen. in jun. C, skok v višino sen. in jun. C, 1500 m sen. in jun. C, tek 110 m čez zapreke.
V	nedeljo so na dnevnem redu discipline: 100 m sen. in jun. C, met kladiva sen., troskok sen. in jun. C, 400 m, met kopja sen. in jun. C, skok ob palici sen. in jun. C, 5000 m, štafeta 4X100 m za sen. in jun. C ter tek 400 m čez zapreke.
Nastop prominentnih naših atletov je za nas še posebno zanimiv, kajti pred durmi je re-vanžni dvoboj z reprezentanco Beograda, kateri dolgujemo še lanski poraz v Beogradu. Vstopnina propagandno želo nizka.
SK Železničar (Maribor) : Hermes
V	nedeljo 28. t. m. bo igral v Ljubljani proti Hermesu prvenstveno tekmo SK Železničar, ki je po rezultatih, ki jih je dosegel v zadnjem času v prav dobri formi. Preteklo nedeljo je remiziral z zagrebškimi Železničarji, čeprav je nastopil s petimi rezervami. Da bodo pa našli v Hermesu trdega in nevarnega nasprotnika ve vsakdo, ki pozna naše Šiškarje.
V	predtekmi, ki bo tudi prvenstvena, nastopita Mars in Svoboda.
Medmestna bazenska tekma Ljubljana : Zagreb
V	nedeljo dopoldne bo v Zagrebu mednarodna bazenska tekma med reprezentancama Ljubljane in Zagreba. Ljubljančanke so danes najnevarnejše konkurentinje Zagrebčankam, pri katerih je Concordia najboljša bazenska družina v državi. Ker je med Ljubljančankami nekaj kandidatk za državno reprezentanco in se bo kmalu igrala na Poljskem revanžna tekma, bo to srečanje nekaka revija naših najboljših hazenašio in lepa prilika, da se sestavi iz njih naš team proti Poljski .
\/CC “7 A D i 9 A DNO ^
A IPMSfiFU 0U?
A,.PP!€IL0^3456
Cerkvenikova dramska dela, od teh tri kot krstne predstave. In koliko dram drugih avtorjev je na deskah mariborskega teatra prejelo svoj krst! Mogoče je nekaj simboličnega v tej misiji, ki jo na severni meji slovenstva vrši mariborski teater.
Cerkvenikovo najnovejše dramsko delo »Kdo je kriv?« je bilo krščeno v mariborskem teatru v sredo, dne 24. aprila t. 1.
Vsa Cerkvenikova dela so v Mariboru doživela lep moralni uspeh. Res, ni mogoče trditi, da bi pomenila Cerkvenikova odrska dela kak teaterski »šlager«; lahko pa z zavestjo polne odgovornosti trdim, da je pomenila uprizoritev vseh njegovih del v Mariboru, še celo pa uprizoritev tega njegovega poslednjega dela tih, miren, moralno ^neizpodbiten, rekel bi skoraj človeško prisrčen uspeh.
»Kdo je kriv?« je psihološko nekoliko drzno zasnovana, v napetem dogajanju skoraj malce preveč na ost gnana koncepcija vojne zgodbe nemškega vojaka, v civilu poklicnega igralca in ruske ženske. Ruške, učiteljice, ki je ostala v vojnem ozemlju. Srečata se pri proviantnem vozu. Ruška krade kruh z voza, da bi mogla prehraniti sebe in svojo hčerko. Vojak jo pri tatvini zaloti in terja od nje plačilo za svoj molk. Vojaka, ki mu je bil njegovo ženo zapeljal neki kozaški narednik, goni od fronte do fronte pošastna maščevalnost. Najti mora kozaškega narednika, zapičiti mu mora sabljo v srce. Ko stoji pred Ruško, opazi na njeni mizi sliko njenega moža. Ali ni bil to tisti ruski seržant Griša, ki je bil zapeljal njegovo ženo? Pošastna maščevalnost v vojaku vidi prav v tem človeku tistega zapeljivca! Nemškemu vojaku uspe na rafiniran način vzbuditi v Ruški ženskost... Ruška je pri-
pravljena ... Toda nemški vojak, ki je močnejši igralec in maščevalec kakor moški, zavrže Ruško... V tistem trenotku prederejo Rusi fronto. Vojak mora iz Ruškine izbe naravnost v bojni metež. Težko ranjen se vrne v Ruškino izbo, da bi si izprosil njeno opro-ščenje, preden umre. Menil je namreč, da je ubil njenega — moža, zapeljivca Grišo. Ruška zapusti smrtno ranjenega vojaka, teče na mesto, kjer bi moral ležati njen ubiti mož, pa se vrne in sporoči ranjencu, da ni ubil njenega moža, marveč nekoga drugega, ki je bil morebiti njenemu možu malce podoben. Vojak pa: Ubil sem drugega, ali je zato moja krivda manjša? ženska: Vojna je kriva! Vojak: Krivi smo vsi/Avtor je nemara mislil: Krivi smo vsi, ki smo v vsakdanjem življenju vse opustili, kar bi bilo moglo vojno preprečiti, krivi smo vsi, ki smo vzgajali sebe in naše otroke tako, da je vojna postala — možna, krivi smo vsi, ki nismo ne samo proti vojni nič storili, marveč jo celo s tisočerimi navideznimi malenkostmi pospeševali! Višek doseže drama v tretji sliki, ko ranjeni nemški vojak ustreli svojega komandanta, ki je hotel pri umiku zažgati Ruškino kočo, ter zažene puško na tla, rekoč: Te strahote mora biti konec!
Drama je vituozno in glede na tehniko skrajno utilitaristično grajena. Štiri skromne, preproste slike, dogajanje, ki se začne in konča na istem prostoru v dobi pičlih treh uric samo z dvema nosilcema vsega dogajanja. Dejanje je skrajno napeto; mnogoteri momenti so pretresljivi. Vendar pa se je moral nemara tudi avtor pri uprizoritvi zavedati, kako nevarna in usodna utegne postati takšpa tehnika drame. Igralec.,, kakor, da stoji z
vso dramo, z vsem dogajanjem vred venomer na robu prepada! Drama se utegne vsak hip strmoglaviti v globino. Gledalec se mora ves čas tresti za usodo drame.
Mogoče bi bilo za avtorja bolj priporočljivo, da bi v bodoče hodil po bolj izhojenih in zanesljivih potih. Manj originalno, pa bolj sigurno ...
Košičeva režija je verno interpretirala avtorjeve intencije. Mislim, da bi bila morala ponekod ostrosti dela malce opiliti; namesto tega pa jih je celo potencirala, človek bi moral skoraj misliti, da je v predrznosti z avtorjevim delom celo licitirala.
FuriJanov vojak je bil svojevrstna mojstrovina. Dualizem druge slike, ki bi utegnil gledalca popolnoma zmešati, je Furijan tako razčlenil, plastično upodobil ter oba lika medsebojno povezal, da je na eni strani moralo biti slehernemu gledalcu jasno, za kaj gre, na drugi strani, pa ni razbil slike, kar bi se slabemu igralcu prav lahko primerilo. Furi-janu ni mogoče po tej kreaciji odrekati možnosti razvoja v igralca velikega umetniškega formata.
Starčeva — Ruška — je imela več ali manj silno težavno nalogo. Upodobiti je morala skromno rusko vaško učiteljico, ki se niti od daleč ne more meriti s poklicnim igralcem. Svojo povečini pasivno vlogo pa je tako popolno obvladala, da bi si bilo težko misliti dovršenejšo- ustvaritev te močno problematične vloge. Starčeva je strla trd oreh.
Inscenacija je bila realistična; prva slika izredno lepa in učinkovita, Ruškina izba pa preprosta.
Bil je lep večer in resno umetniško doživetje, kakršnih si še mnogo želimo.	—k.
Za laž/e vnovčevanje kmetiiskih pridelkov
Kmetijske zbornice in načrtno kmetijsko gospodarstvo naj našo produkcijo prilag ode zahtevam inozemskega
trga — Standardizacija
Vprašanju vnovčevanja kmetijskih pridelkov je bilo posvečeno pri nas premalo pažnje in, če nas danes gospodarska stiska ovira v nadaljnjem razvoju, moramo v marsičem pripisati vzroke premajhni skrbi za to vprašanje. Če bi se bili brigali že po-preje, da ne bi bilo tako velike razlike med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskimi izdelki, kmetje gospodarske stiske ne bi občutili v taki ostrini, kakršno opažamo vsak dan. S tega vidika je treba presojati vsa kmetsko-gospodarska vprašanja, ki se bodo pojavila v bližnji bodočnosti. Potrebno je, da zavzamemo napram njim strogo precizirano načelno stališče, če hočemo, da naše kmetsko gospodarstvo zopet povzdignemo ter s tem pospešimo tudi naš kulturni in socialni napredek.
Pred nekaj dnevi se je sestal od ministra za kmetijstvo sklican odbor, ki naj bi kot posvetovalni organ izdelal nekakšna navodila, kaj naj bi se podvzelo, da bi se cene kmetijskim pridelkom povišale. Med najvažnejšimi predlogi, ki jih je ta odbor priporočal ministru, je bil zaključek, naj se pri kmetijskem ministrstvu ustanovi urad za proučevanje konjunkture kmetijskih pridelkov, odnosno, kako naj se kmetijska produkcija usmeri, da bomo za proizvode dosegli rentabilne cene.
To, kar je odbor zahteval, ni nič novega. Leta in leta že zahteva kmetijski živelj svoje interesno zastopstvo v kmetijskih zbornicah. Po svojih nalogah naj bi bile zbornice one celice, ki naj dajejo centralnim oblastem direktive, kako naj se rešijo ta vprašanja. Če je torej ta odbor smatral, da je predlagani urad eno najvažnejših vprašanj, potem bi bilo mnogo logič-neje, če bi bil rešil to vprašanje takoj. Predlagal naj bi ne bil le omenjenega urada, temveč kar ustanovitev interesnega zastopstva kmetijskega stanu. V sklad se morajo spraviti najprej različni interesi kmetskega življa v raznih produkcijskih področjih in šele tedaj naj se tako izkristalizirana načela s smotrenirn kmetijskim produkcijskim načrtom prilagode potrebam domačega in inozemskega trga. Na kratko, odbor naj bi bil priporočil ustanovitev kmetijskih zbornic in v sodelovanju z njimi načrtno gospodarstvo v kmetijstvu.
Zakaj so prav ta vprašanja važna pri povzdigi cen kmetijskih pridelkov in v kakšni zvezi so z njimi?
Agrarni protekcionizem industrijskih držav
Razvoj svetovnega gospodarstva, posebno od 1. 1928. dalje, se giblje v pravcu, da vsaka država skuša vse svoje potrebe pokriti z lastno proizvodnjo. To težnjo gospodarske osamosvojitve označujemo z avtarkijo, ki agrarno-produkcijske aktivne države močno občutijo njene posledice. Avtarkija se je namreč predvsem pojavila v kmetijski proizvodnji in dosegla razmeroma tudi največqe uspehe. Znano je, da so zadnja leta države, ki so bile pred vojno pasivne v produkciji pšenice, n. pr. Nemčija, Italija, Avstrija, Francija, svojo proizvodnjo tako povečale, da sedaj uvažajo mnogo manj ali pa sploh niso več navezane na uvoz. S tem so v prvi vrsti udarjene sosednje države, ki so našle v industrijskih državah prirodno tržišče za svoje produkte. Posledica tega ni samo padec cene, temveč sploh nemožnost plasiranja agrarnih produktov.
Produkcijski načrt
Zato se produkcija agrarnih držav mora nujno prilagoditi izpremenjenim razmeram na svetovnem trgu s pomočjo dobro premišljenega produkcijskega načrta. Kmetijska proizvodnja je in delno tudi mora biti konservativna. Vendar je tudi v okviru te konservativnosti mogoče marsikaj prilagoditi tržnim potrebam. Toda, če menjanje proizvodnje ni dobro premišljeno in ni kolikor toliko trajno, lahko postanejo ne-všečne posledice tako občutne, da ogrožajo in celo uničijo posamezne ali večino kmetijskih obratov kake pokrajine ali države. Vprašanje postane za nas še bolj važno, če pomislimo, da kmetijskemu stanu pripada v naši državi 80°/o vsega prebivalstva.
Iz obrazloženega vidimo, da moramo pri presoji vseh za naše narodno gospodarstvo važnih vprašanj v prvi vrsti vpoštevati agrarno produkcijo in reševati vprašanja drugih gospodarskih panog le skozi prizmo agrarne miselnosti. Že v uvodu je omenjeno, da občutimo gospodarsko stisko pri nas tako strogo zaradi prevelike razlike v ceni med agrarnimi pridelki in industrijskimi izdelki. Če želimo prodati naše agrarne pridelke v sosednje države, ki so zelo industrijalizirane, je povsem razumljivo, da
bodo kupci le one države, ki bodo svoje industrijske izdelke mogle vnovčiti pri nas. V zvezi s prilagoditvijo naše kmetijske proizvodnje vnovčevalnim možnostim v industrijskih državah moramo torej tudi na novo proučiti vprašanje, katero domačo industrijo naj ščitimo z raznimi ugodnostmi.
Zaščita industrije
Kdaj je zaščita industrije s stališča kmetijske proizvodnje upravičena? Predvsem takrat, kadar je ta industrija potrebna državi za njeno obrambo. Kmetovalec rabi za svoje delo red in mir. To je predpogoj za vsako proizvodnjo in napredek!
Drugo vprašanje pa je, kje in kako dobimo sredstva za produkcijo in druge živ-Ijenske potrebe. Kmet jih bo nabavljal tam, kjer so najcenejša, ali tam, kjer ima tudi sam kakšno korist. Če industrija oplemenjuje kmetove pridelke ter s tem nudi kmetu možnost za njihovo pridelovanje in vnovčevanje, bo kmet hvaležen državi, če ščiti takšno industrijo. Toda domača industrija mora predelavati kmetijske proizvode od začetka pa do končne oblike, ne pa delno in ko jih je tuja industrija že izpre-menila v polfabrikate. Zakaj je n. pr. proizvodnja volne, konoplje, lanu itd. pri nas nerentabilna za kmeta? Zato, ker jih naša industrija ne predela od početne sirovine do končnega izdelka, temveč prepušča del opiemenjevanja inozemstvu. S tem se stroški predelave povečajo in posledice občuti kmet pri nizkih cenah pri prodaji svojih sirovin ali pa pri visokih cenah za končne iz Jelke, ki jih mora kupovati. Takšna industrija po kmetskem naziranju ne zasluži zaščite, ker mu ne donaša neposredne niti posredne koristi. Zaradi tega moramo z agrarnega vidika zahtevati, da se prouči vprašanje, v katerem primeru naj se industrija v naši državi zaščiti, in da se zaščita dovoli le oni industriji, ki pospešuje kmetijsko produkcijo. Bolje je, če v zameno za izvožene kmetijske pridelke dovolimo industrijskim državam uvoz njihovih izdelkov, kakor, če bi morali drago plačevati domače izdelke, pri tem pa zaradi nemogočega vnovčevanja lastnih proizvodov ne bi imeli sredstev za nabavo nujnih produkcijskih in življenskih potrebščin.
Pri vnovčevanju kmetijskih pridelkov je tudi važna možnost izvoza in ureditev domačega trga.
Kvalitete izvoza in ureditev
m V- • V V
trzisc
Kar se tiče mednarodne trgovine, smo se tega vprašanja že dotaknili, ko smo govorili o zaščiti domače industrije. Čim manj bomo oteževali uvoz onih potrebščin, ki jih v državi ne izdelujemo dosti poceni, tem več bomo lahko izvozili svojih pridelkov. Seveda ima tudi to svoje meje zaradi av-tarktičnih teženj drugih držav, kamor smo sedaj skoraj izključno izvažali. Najti moramo torej nova tržišča in naloga merodajnih pri trgovinskih pogajanjih mora biti, da posvetd največjo pažnjo plasiranju naših agrarnih presežkov.
Vendar pa s tem še ni vse doseženo. Zavedati se moramo, da se mora blago za vsak, posebno pa za inozemski trg pripraviti v kolikor najbolj ustrezajoči obliki in kakovosti. V tem pogledu smo zaostali prav obupno. Izvažati ne bi smel vsak, ki najde priložnost za to. Izvoznik mora imeti za to potrebne kvalifikacije, a država je dolžna, da glede kakovosti in oblike blaga predpiše primerna določila. Zanimivo je, da je v tem pogledu že vse storila Bolgarija.
Paralelno s tem se seveda mora urediti tudi domače trgovanje. Trgovina s kmetijskimi pridelki je ena najtežjih in končno tudi najriskantnejša. Z njo naj bi se bavili le najsposobnejši in je prav tako po-
trebno, da se aa njo podpišejo enotne uzance, ki bodo enako ščitile trgovca kakor kmeta. Če danes kmet še ne zna pripraviti blaga za trg, ni to samo njegova krivda, temveč tudi onih posredovalcev; ki niso dovolj razumeli svojega poklica ali
pa so hoteli obogateti na lahek način.
Uveljaviti torej moramo med producenti, posredniki in konsumenti zopet predvojno rednost, osvoboditi se zablod iz konjunkturne dobe ter delati vzajemno na to, da pomagamo kmetu!
Radio
Sobota, 27. aprila.
Ljubljana: ISOO Perpetuum mobile (plošče)
—	12'45 Poročila — 13‘00 čas, O le naprej, o le naprej, brez prestanka in brez meji (plošče) — 18"00 Radijski orkester (Thomas: Mignon) — 18T5 Aktualnosti (L Mrzel) — 18-30 Radijeki orkester (Delibes: Coppelia) — 18-50 Volilno in politično poročilo — 19-05 Zunanji politični pregled (dr. S. Jug) — 19-25 Čas, program za nedeljo — 19-30 Nacionalna ura: Ru-djer Boškovič (dr. VI. Voričak — iz Zagreba)
—	20-00 Koncert češkega moškega zbora iz Brna (prenos iz Uniona) — 22-00 čas, poročila — 22-15 Radijski orkester. — Beograd: 2000 Recitacije — 21-00 Verske pesmi poje I. Beograjsko pevačko društvo — 22-00 Čas, poročila. — Zagreb: 20'00 Koncert na harfi
—	20-45 Arije in dueti — 21-15 Recitacije — 21-30 Vokalni koncert. — Berlin: 18-15 »Ali mi lahko menjate milijon« (zvočna šala po Marku Twainu) — 20-15 »Zdaj je najlepša pomladna doba« (pester koncert) — 22’30 Zabavni koncert. — Beromünster: 19"20 Klavirski koncert
—	20-20 Mozartov godalni kvartet v g-molu — 21-10 Plesna glasba. — Bratislava: 20-35 Smeh in zabava — 20-50 Operetna revija. — Breslau: 19-15 Zborovsko petje — 20-15 »Zdaj je najlepša pomladna doba« (pester koncert) — 23-00 Plesna glasba — Brno: 20-50 Prenos iz Bratislave, Prage in Mor. Ostrave. — Budimpešta: 19-40 »Chopin« (zvočna igra) — 20-30 Vokalni solo — 22-00 Jazz orkester — 22'50 Orkestralni koncert. — Frankfurt: 19'00 Paradne koračnice — 20-15 Vokalni in instrumentalni koncert — 22-30 Plesna glasba. — Hamburg: 18-00 Melodije iz zvočnih filmov — 19-00 Glasba za narodne instrumente — 20‘15 Veliki radijski variete — 24.00 Plesna glasba. — Leipzig: 19-00 Plesna suita — 21-10 Zadovoljen Aelus (Bachova glasbena drama za zbor, soliste in orkester) — 22'20 Koncert orkestra. — Luxembourg: 21-40 »Tam-tam« Henrija Tomasija. — Milan: 20-45 »Sprememba« (zvočna igra). — München: 20T0 Pomladni znaki (opereta). — Paris Poste Parisien: 20’15 Orkestralni koncert
—	21-00 Jazz orkester — 22'30 Lahka glasba.
—	Praha: 20-35 Poročila — 20'50 Prenos iz Bratislave — 22-10 Plošče. — Rim: 21-00 Prenos opere iz gledališča (v odmorih knjižne vesli). — Strassbourg: 20-30 Iz komičnih oper.
—	Stuttgart: 15-00 »Delovna špionaža« — 20T5 »Zdaj je najlepša pomladna doba« (pester koncert) — 22-30 Plesna glasba. — War-zava: 19-35 Debussyjevi preludiji — 20(X) Lwowska
rapsodija — 21-00 Skandinavske skladbe. — Dunaj: 19-45 Bajadera (Kalmanova opereta) — 22-10 Plesna glasba jazz-orkestra — 24-00 Moderna francoska glasba.
Nacionalna ura ob 19-30 za Zagreb in Ljubljano: R djer Boškovič. Predava dr. Vladimir Voričak. Prenos iz Zagreba.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA.
26.	aprila, petek: Zaprto.
27.	aprila, sobota: Malomešfani. Red A.
28.	aprila, nedelja: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
29.	aprila, ponedeljek: Zaprto.
30.	aprila, torek: Gospoda Glembajevi.
Gostovanje v Celju.
OPERA.
26.	aprila, petek: Zaprto.
27.	aprila, sobota: Dorica pleše. Znižane cene od 24 Din navzdol.
28.	aprila, nedelja: Boccacio. Premiera. Izven.
*
Mesto napovedane Straussove operete »Netopir« bodo peli v soboto, dne 27. t. m. Odakovo opero »Dorica pleše«. Cene znižane od 30 Din navzdol. Izprememba je bila iz tehničnih razlogov neizogibna. Zasedba opere je običajna. V glavnih partijah dame: Župevčeva, Ribičeva in Golobova ter gg. Marčeč, Franci, Janko in M. Rus. Dirigent: Niko Štritof.
Zanimivo gostovanje v operi. Gdč. Jara Hola, Čehinja, dramatski sopran, gostuje prihodnji teden v naslovnih partijah »Tosce« in »Prodane neveste«. Je ena izmed najboljših učenk prof. ge. Rosenkrauzove, ki je bila tudi učiteljica Zdenke Zikove. Jara Hola je mlada, simpatična pevka in ima že nekaj nastopov za seboj. Kritike so jako laskavo ocenile njeno petje in igro. Ker potrebuje naš operni ansambl za prihodnjo sezono dramatično sopranistko, poje gdč. Jara Hola partiji »Tosce« in »Marinke« kot poizkusn' nastop za angažma.
Vesna-akufflužator Maribor
avto-, radio- (motorne) baterije
Domači proizvodi
Enoletna garancija
i:6e ^
-%04e 0

O«*

lÜf
AVTOMOBILISTI!
Takse na avtomobile so odpravliene
Nudimo Vam možnost cenenega nakupa rabljenih vozil vseh znamk in vseh modelov od Din 9000*— dalje — Ne zamudite prilike in oglejte si našo
Razstavo rabljenih avtomobilov
do 30. aprila 1935.
„DESA“ • LJUBLJANA. TyrSeva cesta 24. - Telefon it. 22-92
, Dimaiska poikiia
Predsednik policije na Dunaju, dr. Miha Skubl, ki je tudi Ljubljane anoni Se dobro znan izza vojne, je te dni predaval v dunajskem društvu za varstvo trgovskih interesov b organizaciji in o delu dunajske policije. Dr. Skubl je rekel svojim poslušalcem, da- jim ne bo pokazal delovanja policije 1© skozi ključavnico, ampak da jim bo odprl vrata v policijsko delavnico na stežaj, ker policija ne pozna nobenih tajnosti in ugank, ampak pozna le svojo dolžnost do splošnosti.
>Stol,< tako je izvajal dr. Skubl, >na katerem sedi. predsednik dunajske policije, je v ‘resnici »stot skrbi«. Vsakdanje delo predsednikovo je polno neprijetnosti. Najprej pregleda došlo pošto. Kupi pisem govor© o bodi in pomanjkanju, o sovraštvu in o obupu. Nato slede poročila predstojnikov raznih oddelkov. Poročila so v splošnem ugodna, ker se da večino slučajev ugodno rešiti. Tem poročilom sledi »veliki raporte, pri katerem poroča vodja oddelka za javno varnost v središču Dunaja o vseh dogodkih svojega okraja. Generalni nadzornik varnostne straže poroča o najnovejših dogodkih. Njemu podrejeno osobje, ki ga ima prebivalstvo za pravo policijo, šteje 7400 mož, med njimi 80 častnikov. To število bo pa kmalu povečano na 7800. Policija na konjih šteje 100 mož.
Kdor Aoče postati varnostni stražnik, mora- dosrršit* dveletno Teoretično in telesno šefio.'"Vsak stražnik mora biti izvežban kolesar^splavač, veslač, borec in mora znati jiu-jltau« (japonsko rokoborlx*); znati
„Klinike” za izpreminia-f«Ie obrazov
V zvezi z »{'angsterstvomc (roparstvom) so n v Ameriki razvile tudi »klinike« za izpre-minjanje obrazov.
Srčna in jako razumljiva želja vsakega zločinca je namreč, da po storjenem zločinu srečno odnese pete. Policiji pa ni tako lahko uiti, posebno če tam že zločinca poznajo; tak zločinec. torej rad plača tudi visoko vsoto, če mu kdo prenaredi obraz tako, da ga ni mogoče več spoznati.
Početje teh izpreminjevalcev obrazov je osta-
rnora ravnati tudi z revolverjem, s puško in s strojnico. Poznati mora tudi pravila
0	prvi pomoči in pomagati mora znati tudi pri porodih. L. 1934. je bilo 259 porodov v navzočnosti stražnikov. Jako važen oddelek policije je »napadalni oddelek«, ki obstoji iz enega bataljona v rabi orožja odlično izvežbamih mož. Ta oddelek je oborožen s puškami, s strojnicami in z ročnimi granatami.
Pri velikem dopoldanskem raportu se javi tudi šef kriminalnih uradnikov, ki jih jf nekaj nad 700. naslednje leto pa jih bo že več. Delovanje tega oddelka je jako uspešno. Skoro \ sak zločin je kmalu pojasnjen.
■Kar se tiče beračema« je izvajal dr. Skubl dalje, »moram priznati, da se beračenje ne da odpraviti z aretacijami. Samo s posebnimi taborišči za deloniržneže in s primernim skrbstvom za bolne siromake se da tej nadlogi priti v okom. Dobro bi tudi bilo, če bi zlato« dunajsko srce včasih postalo nekoliko bolj trdo.
V nobenem poklicu ni pot do cilja tako hrapava in trnjeva, kakor v poklicu varnostnega organa. Biti stražnik je namreč poklic. Služba stražnika, ki zasleduje zločinca kar v nekakem dvoboja, je podob-
1	službi v strogem redu. Najtežja je borba proti ženskim zločincem, predno ori-znajo, kajti moža obvladuje logika, žensko pa ne. V splošnem pa velja izrek; Uspeh odločuje. Ta stavek je napisan na steni v policijski šoli.
lo dolgo prikrito. Na sled so jim prišli šele 1.1933. na podlagi izpovedi roparja VValprola. ki je iz strahu pred »zaslišanjem« ttetje stopnje« (tako imenujejo v Ameriki usmrčenje) povedal, kje ima svojo »kliniko« »profesor« Tomaž Harrock. ki je tudi njega popolnoma iz-premenil. Walprole je namreč ukradel v neki banki 300.000 dolarjev, po zločinu pa se je ta-‘ koj obrnil na profesorja«, ki pa mu je pač izpremenil obraz, ni mu pa mogel izpremeniti njegove hoje in po tej ga je neki njegov bivši tovariš v banki spoznal na ulici.
»Ko je ameriška policija zvedela za te »fabrike«, ji je bilo jasno, zakaj ostane toliko zlo-
Novi bolgarski kabinet.
Bo prvi. seji nove bolgarske vlade, ki ji načeluje Andrej Tošev.
Svečan podpis nove poljske ustave,
• V torek je bila na Poljskem na svečan način podpisana nova avtoritarna listava. Svečanemu aktu so prisostvovali vsi člani vlade s predsednikom republike na čelu. Pri mizi sedeči je predsednik republike Moscicki, levo od njega predsednik vlade polkovnik Slavek.
čincev svobodnih. Zato pa tudi vsakega takega »fabrikanta« silno Strogo kaznuje, če ga zaloti. Gospodje fabrikanti pa so tudi silno previdni. Dandanes se najrajši skrivajo pod firmo »lepotilnih salonov«, ki jih obiskujejo ženske. Ti saloni so seveda razkošno opremljeni, toda za vsem tem sijajem tiči še vedno izpreminjanje obrazov.
V Pragi zidaio
Po uradnih podatkih so sezidali v Pragi od 1.1919. pa do 1. 1934. okoli 18.000 novih stavb. Največ stavb, namreč 2.400, so zgradili 1.1929; od tega leta naprej pa je začela stavbena podjetnost pojemati. L. 1934. so zgradili le še 800 stavb. Podzidali ali za eno ali več nadstropij dvignili so pa v isti dobi 21.000 stavb. Z novimi stavbami so pridobili 105.000 novih stanovanj. Največ hiš so sezidali za eno ali dve rodbini, namreč 7300. Večjih stanovanjskih hiš so sezidali 6200. Novih javnih poslopij, hotelov itd. so. pa sezidali 325. .Največ so zidali zasebniki (12.500), hiše pa je zidalo v Pragi ludi 4.400 zadrug.
Kitajci proti mazačem in čudodelnikom
Kitajci moderni medicini ne zaupajo posebno. Na Kitajskem obstoji sicer precej modernih bolnišnic, kjer delujejo izvrstni zdravniki, toda ljudje se jako neradi obračajo nanje; visoko zaupanje pa uživajo mazači in čudodelniki, ki čakajo s Svojimi »zdravili« kar na cesti na bolnike. Zdravijo pa tudi s kačjo krvjo, s stolčenimi podganami, z juho od netopirjev itd. Ti pocestni mazači in čudodelniki delajo veliko reklamo. da privabijo bolnike. Župan mesta Kan-■ tona je pa sedaj odredil, da mazači sploh ne sinejo več v mesto; če pa hočejo še naprej zdraviti, morajo napraviti pred posebno zdravniško komisijo izpit. Zadnje čase se je namreč
dogajalo v Kantonu,. da . je veliko število bolnikov, ki so jih zdravili mazači, v Kantonu pomrlo; nekateri bolniki so pa res ozdraveli in vsako ozdravljenje je bilo za mazače nova reklama.
Dobra služba
Vrhovno računovodstvo v Franciji je prišit» na sled sledeči zadevi:
Pred 6. Jeti je bil imenovan neki občinski odbornik v Parizu za nadzornika mestnih ribnikov v Parizu z letno plačo 10.600 frankov. Kakor hitro pa je mož imel dotični odlok v žepu, se je preselil na deželo in pariški ribniki ga niso nikdar videli; svojo jUačp pa je mirno vlekel naprej. Po treh letih pa.je preje! dopis od občine, da se mu plača zviša v smislu službenega pravilnika od 10. na 12 tisoč frankov letno ...
Kaj pravijo številke?
V Teksasu so našli nedavno okamenelo jajce, čegar starost cenijo na 240 milijonov let.
*
Od vsakih treh prebivalcev v Moskvi se hraniti po dva v javnih kuhinjah ali restavracijah. Restavracij je v Moskvi 2000.

Nove jubilejne znamke v Angliji.
Za 251etni vladarski jubilej angleškega kralja, je generalna direkcija pošte izdala posebne jubilejne znamke.
EmitVachek:	10
Kri ne klice po maščevanju..
Dosedanja vsebina: Bernard Astenburg trpi ob misli na neko dejanje, ki ga je zakrivil I, med vojno. Majorju Letzu je ta tajna znana in se hoče na vsak način z Bernardovo pomočjo vriniti v češkoslovaško armado. Bernard okleva. Medtem izve, da je bil tudi njegov pri-„ ■ jatelj Danijel na istem oddelku bojišča, kjer 1	s*i je Bernard nakopal madež. Nova groza, no-
va skrb: Ali tudi Danijel pozna grdo tajno?
Astenburg je pritrdil: »Mislim, da morda najdem znance, ki bodo imeli vpliv v armadi.«
Letz je zakrulil, dušeč se z velikim kosom, ki ga je v razbürjenju pogoltnil. »To že bolje zveni,« je rekel potem. *»Toda vaše besede so kakor kruh, ki je v njem mnogo kumina. Vaš ,morda' je tisti kumin in preveč ste ga vsadili v nekoliko stavkov. Mož, na svetu gre vse, če hočemo, če boste hoteli, pojde tudi to. Saj vendar ne vedo proti meni nič važnega.«
»O tem nisem tako prepričan,« je ugovarjal Bernard. 1
Letz je prenehal jesti in ga vznemirjeno pogledal: »Astenburg, govorite, kakor da veste kaj določenega«.
»NIČ določenega ne vem. Toda vprav danes sem slučajno izvedel, da so bile zaradi nekih vaših odredb v preteklosti vložene interpelacije v državnem zboru.«
Letz ga je debelo pogledal. Ko se je umiril, se je poskušal smejati, a smejal se je prisiljeno: »Dajte mir, Astnburg, major Letz in državni zbor! To je prevelika čast, pa tudi prevelika dispariteta. Toliko pa
je vsaj jasno, da bi moral jaz o tem vendar vedeti.«
V resnici je vedel prav dobro. Ko je cesar Karel sklical državni zbor — najslabši čin, ki ga je mogel storiti — so podali rusinski poslanci Ostapčuk in dr. interpelacijo, v kateri je bilo navedenih poleg drugega tudi več Letzovih zgodbic. Minister za deželno brambo na interpelacijo ni odgovoril, toda uvedena je bila preiskava in predvsem je bila posledica ta, da Letz ni napredoval za podpolkovnika, kakor je bilo zamišljeno. To stvar je končal razpad države. Kakor pa se je zdaj pokazalo, samo dozdevno. Novi gospodarji vzamejo njegovo zadevo v roko namestu preveč neuslužnega ministra za deželno brambo. Ti bodo spet preveč uslužni. Ker je bilo brez smisla, igrati komedijo pred tem zelenim mladeničem, je Letz zaklel: »Kako so mogli to izvohati? in kako veste to vi? Ali ste povpraševali o tem?«
Astenburg je prišel v zadrego, ker ni hotel izdati Danijela. »Povedal mi je neki uradnik iz naše pisarne.«
Letz se je besno zasmejal: »Ali je morda pri vas špijonski oddelek? Ali smem prositi za ime tega uradnika?«
Astenburg je vročično premišljal. Odločil se je, da mu mora povedati o Danijelu, zakaj drugače ne bi mogel preprečiti njunega sestanka. »Povem vam vse,« je dejal. »Ko ste me prišli obiskat, je sedel nasproti meni uradnik ki je potem odšel. To je bil Danijel.«
To ime ni napravilo na Letza niti najmanjšega vtisa: »In dalje?«
»Kakor se zdi, ste že pozabili, kdo je ta Danijel.«
Letz se je zasmejal. »Ali je toliko na tem? Kaj je morda to tisti vohun?«
»Ne žalite ga! Slovak je, ki je služil pod vami v žolkievu.«
Letz je planil kvišku: »Vraga! Zdaj se spominjam. Kakšen vrag ga je prinesel sem?« Spočetka se je zdelo, da bi rad vzel to za brezpomembno» »Ne moremo si vsi skupaj ničesar očitati,« je rekel •prisiljeno, »zakaj, kar sem delal, sem delal kot vojak in^patriot. To je res čudno naključje, da ste se sešli z njim ravno vi.« Toda hipoma se ga je polastil primitiven, naravnost živalski strah. Začel se je tresti po vsem telesu. »Ta človek me ne sme videti!« je divje vzkliknil. »Saj mu vendar niste povedali, kje stanujem?«
Astenburg je odkimal. »Ničesar mu nisem povedal, a vprašal me je po tem. Imel sem vtis, da bo poizvedoval za vami.«
»Takšen fanatik! To mu je prav podobno,« je godrnjal Letz. »A meni ni do srečanja z njim. Kaj mislite, da naj storim?«	. J
Astenburg ga je strmč poslušal in čutil divjo radost, da se je tako zasukalo. »Najboljše .bi bilo, če bi izginih iz mesta.«
Letz ga je jezno pogledal: »Naravno, to bi vam Seveda izvrstno prijalo. Navsezadnje ste z njim domenjeni? Brezdvomno ste slišali, da sva se Kdaj spoprijela, in zdaj ste si ga izmislili, da bi se me poceni iznebili.«
Bernard je zmignil z rameni: »Mislim, da boste prav kmalu spoznali svojo zmoto«.
Letz mu je naglo verjel: »Potem seveda, ne preostane nič drugega, kot da izginem. Vrag s tem! Tole mesto mi prav ugaja. In pa — če odidem, seveda ne bom sprejet v njihovo armado.«	. ;	!
Astenburgu se je zdelo, da Letz omahuje, »če boste dolgo pomišljali, bo morda prepozno,« je rekel. »Zdelo se mi je, da se je Danijel tako zagrizel v vas, da je šel takoj na policijo poizvedet za vaše stanovanje.«.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante f 1 er, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.