Sploine vestl. — Tovariši! Koncerit našega zbora je v ponedcljek 7. januaxja 1929 ob 8. uri zvečer v UiPlonski dvorani, Zbor bo izvajal najlepšo skladb«. skladateljev Adamiča, Kogoja, Škr« janca, Grgoševiča, Papandopula ln Stolzer Slavcnskcga. Potrebujemo moralne m fimot« ne podpore. Ne odrecite je nam. Agitirajte za ta Koncert med občinstvom ob železnicl irv pridite, kjer je to rruožno, tudi sami. Pred» prodaja vstopnic j.e v unionski trafiki. Se» gajte po scdežih. Prepričani smo, da se nas ne bostt sramiovali, temveč ponosno rekli: to srno mi! — Zopet bomo plačevali v penzijski fond. V današnji številki prinašamo uredbo o pen= zijskem iondu, ki se uvede za državno urad^ ništvo v naši državi. Opozarjamo vse učitelj« stvo na to ur>edbo, ker bodo prizadeti z njo vsi. - ' — Boj za uredbo o polkojninskem fondu državnih uirsdnikov. Značilna je bila dnc 30. decembra seja finančnega odbora. Poviod je bil č!en 21. urcdbe o pokojninskem fondu za državne nameščence. Sekcija fiimvnčnega odbora jo namncč spremenila prvotni predLog finančnega ministra ter k 51. 21. sklenila do» stavek, v 'katerem se glasi, da morajo vsi dr« žavni nameščcnci, ki v letih 1918. do 1923. niso plačevali prispevkov v kak pokiojninski fond, za ta leta v novi pokojninski fond se= daj naknadno plačati 4—6% svojci itedanje plače. Ker se je rod srbske strani povdarjalo, d.a so. srbijanslki nameščenci v teh letih (1918.—1923.) vsi plačevali prispevke v svoje fonde, je jasno, da> bi sedaj samo prečanskd državni nameščenci morali plačati naknadno tako visoke zneske, ki rbi presegali njihovio mesečno plačo. Državni nameščenec, ki je v 1. 1918.—1923. imel — recimo — povprečno 500 Ddn mesečne plače, bi moral za dobo omenjenih 5 let plačati od svoje sedanje plače do 1800 Din. To bi bil hud udarec za vsc prečansko uradništvo. Zato je proti ttj na» meri nastopil prvi zastopnik Jugoslov. kluba posl. Kremžar, ki je poudaril, da j.e eksperi' mentov z uradništvom bilo že dovolj. Urad* nik mora vendar končno enkrat vedeti, kaj je njegcva pravica. Res je, da so srbijanski uradniki v om.enjenih letih po večind plačes v,ali prispevke v svoj fond. Toda tudi naši uradniki ,so plačevali, dokler se jie to od njih zahtevalo. Pri n.as soi obstojali veliki fondl, ki so deloma še na Dunaju, deloma pa že v Beogradu. Ko bi ti fondi še bili, bi našc urad* ništvo še plačevalo. Ni lcrivda uradnikov, če teh ficndov ni bilo več na razpolago dn če od njih nihče ni vcč zahteval plačevanja. Sicer pa je v oni dobi prečansko uradništvo bilo mnogo slabše plačano kot srbijansko in Jc že tedaj trpek' krivico. Zato azjavlja, da bo glasoval za predlog minis>tra, a proti dodatku sekcije. Gjuro Jankovič se v polni meri stri* nja s predgovornikom in izjavlja, da bi bila krivica, iod prečanov, ki so bili tedaj slabše1 plačani, terjati sedaj prispevke za deset Let nazaj. Tu pa je vstal Mil. Jovanovič, fai je povdf.Tj.al, da cnakost med uradništvom za« hteva, da se izitcrjajo prispevki od prečanov. Srbija je v vojni toliko trpela, da ne gre, da bi sedaj prečanski uradniki uživali fonde, ki so jih znesli skupaj srbijanski uradniki. Predlaga zato, da se sprejme predlog sekcije. Musliman Aldc jc nato odgovonl, da ne bodo živeli prečanski uradniki na račun srbijan* skih kolegov. Saj enakosti ni bilo niti prJ plačah; pač pa so bosanski fiondi bili pre« n.ešeni v Beograd. Zato priporoča', da sc sprejmc predLog Jugoslov. kluba., Minister dr. Subotič izjavlja, da sporni dodatek ni njegov predlog, ampak predlog sekcije, zato ga ne vzdržuje, ampa!k sprejema' predlog, da se ta dodatek črta. (Po »SLovencu«.) — Ulprava »U6iteljskega Tovariša« je poslala te dni vsem naročnikom položnice za- poravnavo članarine za tekoče poslovno leto 1928/29. — Glarviia iufprava UJU, poverjeništvo Ljubljana poziva vsa ona društva, ki niso vposlala članskih ©eanainoiv iza tekicčo P:o? slovno doblo in ne mesečnih prijaV, da to store takoj, ker bi bila sicer primorana ustaviti ptošiljanje listov vscm članom prizadetih dru* štev. Istočasno prosimo za- nakazila dolžnih zneskov. Uprava. — Izpkičilo uradniških diferenc ter za= ostalih pokiOijnin in invalidnin. Ker je finan* čni minister dr. Niko Subotič svojčas o'blju« bil, da bo iz monopolskega posojila izplačal v prvi vrsti obv.cze, ki jih ima država do in^ validov, 'upiokojencev in uradnikov, je do« stavil finančncmu odboru Narodne skupščine v odobritev »Pravilnik o izplačilu državnih obvez, iz prejšnjih let po § 3. zakona o mo» nopolskiem posojilu v znesku 22 milijonov do!arj:ev«. Ta pravilnik se glasi: Čl. 1. Prva! tranša monopolskega posojila v znesku 5 mu lijonov dolarjev (280 milijonov dinarjev) naj sc uporabi na naislednji način: a) za izplačilo dolžnih invalidskih podpor za čas do 31. marca 1928: 100 milijonov dinarjev, b) za iz= plaSilo neporavnanih ^okojninskih prejicnv* k<>v za čas do 31. marca 1928: 25 milijonov Din, c) iostanek do gornjega skupnega iznosa prve tranše naj se uporabi za izplačilo dolž^ nih razlik prevedenih in razvršcenih državnih uslužbencev po zafconu od 31. julija 1923. 1. za 5a,s od 1. iaktobra 1923 do 1. maja 1924. Čl. 2. V kolikior obveze, oznaoene pod a), b) in c) predhodnega člena tega pravilnika, ne 'hi bile izplačalne iz prve tranše posojila, naj se v isto svrho uporabi potrebna vsota iz druge tranše posojila. Čl. 3. Po izpla5ilu obs vez, označenih v prejšnjih členih, naj se iz» plačajo iz donosa tega posojilal vse ostale državne obveze, pri čemur naj veljajo na« slednja naoela: a) Izplačila se naj vrše po najstrožjiem kronološkem rcdu nastanka teh obvez. 2. Razporeditev razpoložljivega iz« nosa posojila! bo izvedla državna direkcija računovodstva in budžeta pri posameznih izplačilnih blagajnah na podlagi zahtev pri* stojnih naredbodarvcev I. stopnje v smislu postopka, ki velja za črpanje rednih proras čunskih kreditov. c) Svoje zahteve, na pod= lagi katerih se bodo dodeljevale potrebnso ¦vsote pioeclinim Izplačilnim bla^ijnam, naj narcdbodavci I. stoprtje predlagajo/generalni direkciji državnega računovodstva in bud» žeta v glo'balnih iznosih, ugotovljenih na podlagi predhodno dobavljenih rednih dn li« kvidnih dokumentov, iz katerih je razvidna nedvoumna pravica posameznih terjatev iz« plačiki iz vsot, ki bodo na razpolago posa» meznim izplačilnim biagajnam, naj naredbo« davci odrejajo na^ podlagi Tednega računo* vodstvenegai postopka. d) Iz donosa tega po? sojila se ima}o ob dospelosti izplačati bla^ gajniški boni, izdani na podlagi 51. 30. finan^ čnega zakona za 1. 1928/29., oziroma 51. 33. fin. zakona za 1. 1927./28. Ravmotako pa bo izdal minister financ takoj in še preden bodo izplača.ne naslednje tranše posojila, bon,e za izplačilo državnih obvez iz prejšnjih kt. Ti bond se bodo morali dokončno likvidirati iz donosa posojila iod dospelosti, ki bio oznaoena pri izdaji 'bonov. Čl. 4. Minister financ bo predpisal podrobnosti tehničnega postopamja za izplačila dz donosa tega posojila tako za državnc izplačilne blaga!jnc, kakor za Nas rodno banko, ter način vknjiževanja izvrše« nih nalog. Prva tranša švedskega posojila v znesku 5 milijonov dolairjev ]s bila izplačana Narodni banki. — Polovica uradniških razlik bo izplača= nih tako.ii. »SLovenec« poroča: Sklep finanč^ nega odbora. Sklenilo se je, da bo vsak dr« žavni uslužbenec dobil prvo polovico razlikie sedaj izplačano. Drugo polovioo pa, ko; do* bimo drugi obrok posojila. Po tem spiorazu* mu ,se je vršila scja finančnega odbora, ki sta ji prisostvovala ministra Subotič in Ba= rič. Prvi je go-voril Tupanjainin (zcmlj.). Za= hteval je, da fdnančni odbor ne dela, ker je vlada v ostavki in ker da zahteva parlamen* itarizem, da ipočivajo tudi odbori. Sečerov (DS): Finančni ,odbor je skupščinski odbor, ki dela tudi tedaj, ko je slkupščina razpu= šcena. Ko je vlada predložila pravdlnik o monopolskem poso.jilu, je dobila za to za« upanje skupščine. Petmilijonsbo dolarsko posojilo; leži v Narodni banki. Uradniki, in« validi, upokojenci in vsii, ki jim država dol« guje, čakajo na plačilo. Mi mioramo pravilnik sprejeti, če nočemoi nositi odgovornosti za riatzdelitev posojila. Dragoviič (RS): Mislim, da je razdeldtev denarja nujna. Ostavka od vladarja še ni sprejota. Iz dnevnega reda n,aj se odstavi proračun za prosveto in vero. Ta pravilnik moiramo sprejeti. Finančni minister: »Ob 6. zvečer bo naredba izšla, če se sprej= me.« Temu je finančni odhor aplavdiral ter nato soglasno sprejel pravdlnik v načelu. Za so glasovali tudi zemljoradniki. Za inv,a.lide se je dovolilo, da se iz prvega icbroka dolar* skega posojila takoj izplača 100 milijonov. Gkd,al bo, da bo bomisija dzvršila svoje delo. ne samo v centru držav.e, ampak tudi izven njega. Tisti, ki jim država dolguje do 5000 Din, bodo imeli prvenstvo. Finančni odbor je soglasno sprejel pravilndki tudi v podro!b? nostih. — Sklep I. pollet.ja in začetek II. polletja na osnovnih šclah v ljubljanski in mariborski oblasti. Glede sklepa prvega polletja je izšia naslednja okrožnica: Po službeni potrebi, a na osnovi ^§ 55. in 56. dok. šol. in učnega reda o ijudskih šolah z dne 29. septembra 1905, šttv. 13.700, je ministrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. br. 96.550 z dne 10. decembra 1928 odredilo sklep I. polktja in začetek II. nol.-ctja na losnovnih šolah v ljub« ljaniki in maiiborski oblasti sledcce: 1. n» šiilah, kjer se začenja šolsko leto s 1. sep/ tem'brom se konča prvo piolletje v soboto pred 1. febiua. jem, odnosno ta dan, ako pac!e na soboio, pio končainem pouku. Drugo poh letje se pnčne v sredo po zaključni soboiti I. polletja, lodnosinio naslednji dan, ako je ta dan praznik: 2. na šolah, kjer se začenja šol« skc leto s 1. c'ktobrom, se kiončai prvo pok letje v toboto pred 1. marcem, 'odnosno ta dan, ako pade na soboto, po kiončanem po« uk j. Drugo polletje se pričnc v sredo po za> kliiični soboiti 1. polletja, odnosno naslednji dan ako je t:i darn praznik. — »Zopet nesrečni 51en 71.« \Z ozirom na tozadevni članek v 16. številki »Učit. To« variša« smo privatno naprošeni ugotoviti, da se sedanja uporaba čl. 71. s strani prosvetne uprave ne da primerjaiti s slučaji prejšnjega režima, pcid katerim so se stalna služhena mesta na podlagi člena 71. direktno jemala, brez kaikih službenih potreb. V toliko po=> pravljamo član.ck iz laslnc inicijative, ker hočemo biti objektivni in nečcmo delati kri= vice nikomur. — Uredništvo. — Popravek k tajniškiemu poročilu iz sejei širjega sosveta. Končni stavek v poročilu »Od&ek za kmetijsko in gospodinjsko nad. šolstvo« naj se glasi: »Priredil je 4 tečaje z nad sto udeleženci itd.« — Iz pioverjeništva. Ker pošiljajo neka* tera okrajna uoiteljska društva še vedno svioja poročila o društvenem zborovanju v dveh izvodih, jih opozarjamo, da to ni po» trebno, ikar smo sporočili že z lokrožnioo. Ponočilo naj pošljejo društva samo v enetn izvodu na poverjeništvo, ki ga pregleda in odda uredništvu »Uoit. Tovariša«. — Anketa proti šundu. V nedeljo, dne 16. pr. m. se je vršila na univerzi v Ljubljani, na inicijaitivo »Društva slušateljev filozofske fakultete« anketa, ki je razpravljala, kako zajeziti razširjanje ekodljivega šunda:. Bili so navz.oči zastopniki mnogih organizacij. Vsi govorniki so so strinjali v enem, da je najnovejši šund, ki prihaja iz 'Zaigreba, na* šemu narodu zelo škodljiv. Razmotrivalo se je o vseh možnostih, kako preprečlti širjenje te škodljive literature, a ker ni prišlo v 'tem oziru do nobenega pravega sklepa, je 'bdla! sprekta naskdnja resolucija: 1. Ker bo pro» blem književnega šunda /rešen išele takrat, ko bo seganje po njem prenehalo, to je, ko ga narod ne bo ve6 maral, se pozivajo vsi kulturni delavci in vzgojitelji naroda, da se z vso vnemo prizadevajo vcepiti Ijudstvu stud in odpor proti takemu nizkotnemu in ni5vredn.emu štivu. 2. Pozivaljo se vse oblasti, naj skušajo doseci, da se nadaljno izdajanje zagrebškega šunda, 5e mogoče ustavi, že iz* dant številke pa vzalme dz prometa. 3. Ker je zastrupljanje slovenskega ijudstva s knjiž* nim šundom, ki kvari njegov okus, plemenita čuvstva in višino njegove izobrazbe, zlo5in nad našim narodom, naj se sestavi seznam vseh trafik, knjigarn in trgovin, ki to uma< zanost prodajajo in širijo; ta seznam naj se objavi v 5a'sopisih, proti prizadetim pa iz> vaja oster bojkot. 4. Ker pa negativno delo samo ne zadostuje, marve5 je treba tudi po« zitivnega, zato naj se poskrbi, da dobi nair-od dovolj pripovednih spisov, ki naj bodo v maralnem oziru neoporečni, vsebinsko mi« kavni in na višind slovstvenih vrednot. Cena jim bodi nizka in njih razpečavamje med ljudstvom naj se organizira. Če mogo5e naj se izdajajo periodično v zvezkih po dinarju. 5. Sestavi naj se odbor iz zastopnikov obla*= sti in kulturnih društev, ki naj skrbi, da se bodo te resolucije izvajak, ter podvzame še druge energične Svorake, da ae importirani šund zatre ali vsa!j omeji. — Vse tovariše(ice) volonterje(ke) okraja Ljubljanasokolica prosim, da mi takoj javijo, ako reflektirajo nal brezplačno pošiljanje »U5i't. Tovariša« od strani -okrajnega učitelj* skiega društva do njih nastavitve. Obenem jih vabim, da v bodoče pose5aijo naša zbo» rovanja. — Jcnsip Macarol, Šmartno pod Smarno goro. — f Matko Kante. Dn.e 21. decembra je umrl v Ljubljani Matko Kante, upokojeni okrajni šolski nadzornik. Roj.en je bil v Šmarju pri Ajdovšcini leta 1856. 2e 1. 1894. je postal okrajni šolski nadzornik za sežanski okraj in je opravljal to službo polnih 25 let. Leta 1919. pa je moral zapustiti vsled itali* janskega pritiska damovino in se je preselil v Jugoslavijo. Tu je dobil mesto okrajnega šolskega nadzornika za ljubljansko okolioo in Kaimnik. V zaslužen pokoj j,e stopil leta 1924. Le kratek čas mu je bil odmerjen za oddih, po tako trudapolnem delu. Prekmalu se je vlegel k večnemu počitku, tako 'b>o re« kel vsak, ki je poznal tega neumornega de» lavca. Preostaili družini naše sožalje! — V. diskuzijski sestanek Ped. Centrale se je vršil dne 19. pr. m. na deški meščanski šoli v Mariboru. Predaval je tov. G r 5 a r o »Osnutkih tosnovnošolskega zakona«. Kljub temu, da; je UJU v tenm oziru že zavzelo svo^ je stališče in tozadevna razmotrivanja u5i« teljstva na sedanji novt šolski zakon najbrž ne bodo imela več vpliva, venda:r smatra Ped. Centrala za nujno potrebno, da ucitelj« stvo o tem važnem vprašanju tudi še naprej razmišlja ter ga proučarva, da ne bomo v bo« doče, ko se bodo prej ali slej zopet gradili lemelji novega zakona, tako nepripravljienl kot smo 'bili tokrat. Učiteljstvo mora samo vedeti, kaij hoče ter fiksirati svoje zahteve jasno in določno. T,ov. Grčar je očrtal smoter šolc sledeče: »Namen osnovnie šole je, da potom pioiuka in vzgoje navaja u6enca k spoznavanju in umevanju sveta, da se kot del prirode in član čtoveške dnižbe s pomo5« jo samovzgoje uispioisobi za samostojno uves ljavljanje. Potom na znanstveni podlagi po« stavljenegai pouka poda.ja šola otroku možs nost za naraven in harmionioen raKvoj teless niih iin duševnih sposobnosti. Potom vzgoje onilogoča otroku gojitev osebnosti in zdravja, uživanje prirode iin lepioite kakor tudi vežba« nje gospodarskih sil.« Dr. Z g e 5 pai je v smislu nflvih pedagoških načel postavil na osnovno šolo kratko sledeči cilj: »Naloga šole je, da z vsem svojim delom pomaga otroku pri razvioju nararvnih disipozicij na vsakokratni stanostni stopnji do najvišje pos ^polnosti« Razvila se je živahna debata, v "¦katero so posegaili dr. Poljanec, dr. Zg.eč, Osterc, Grčar, Hren, Rode i. dr. Končno si je učiteljstvo v splošnem osvojilo drugi predlog. Duh časa nam stavi vzgojiteljem nove naloge, stoletje otr,oka zahteva novef pojme o vzgoji. Izhodišče vzgoje in pouka bodi otrok in njiegov duševni razvoj. Tov. Gr5ar naldaljuje svoja izvajanja drugo sredo v januarju. — Razjpis učiteljskih služb na osnovnih šolah ljubljanske oblasti. Razpisuje se služba šolskcga upravitelja na; dvorazredni osnovnl šoli v Bevkah, srez Ljubljana«okolica. Proš« nje za to službo morajo biti predložene ve» likemu županu lju'bljanske oblasti najkasneje do 31. januarja 1929. Razpis služb P. br. 9075/8 z dne 30. novembra 1928, »Uradni list« št. 115 a dne 10. decembra 1928, se izpreminja «Jedeče: VI. Srez Krško: točka 2. rafcpis služ« be šolskega upravitelja v Cerkljah ob Krki se prekliouje. VI. Srez Krško: točka 11. na osnovni šoli v Mokronogu se razpisuje samo ena služba za ucitelja. VI. Srez Krško: točkit 12. razpis službe za učiteljico v Radečah pri Zidanem mostu se preklicuje. XIII. Sr.ez Ra= dovijica: točka 6. v Lescah se raizpisuje samo služba šolskega upravitelja, razpis službe za učitcljico se prekliouje. XIII. Srez Radovlji« ca: točka 7. razpis službe šol. upralvitelja v Lešah se preklicuje. Samo predsodek je, 5e kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »ŽIKA«, Iki je za'konito zavarovano.